Bilanca 2012 - ZKB - Credito cooperativo del Carso

Transcription

Bilanca 2012 - ZKB - Credito cooperativo del Carso
Relazioni e bilancio
Letno poroåilo in bilanca
2012
BANCA DI CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO SOCIETÀ COOPERATIVA
ZADRUGA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
via/ul. Ricreatorio, 2 – 34151 Opicina/Opčine (TS)
Tel: +39.040.21491
Fax/Faks: +39.040.211879
[email protected]
www.zkb.it
ABI: 08928
Swift: CCTSIT2T
Albo Enti Creditizi/Seznam kreditnih institucij: 3387-80
Albo Società Cooperative/Register zadrug: A160760
Registro Imprese di TS – C.F., P.IVA/Register podjetij TS, DŠ za DDV: 00093160323
Repertorio Economico Amministrativo (REA)/Ekonomsko-administrativni register: TS-27793
Capitali e riserve IAS al 31/12/2012/ Glavnica in rezerve IAS na dan 31/12/2012 € 59.600.633
Aderente ai Fondi di Garanzia dei Depositanti e Obbligazionisti del Credito Cooperativo
Soudeležena pri jamstvenih skladih za vlagatelje in obvezničarje Zadružnega kredita
Consiglio di Amministrazione / Upravni odbor
Presidente – Predsednik
Stancich Sergio
Vice Presidente – Podpredsednik
Kovacic Adriano
Consiglieri – Odborniki
Danev Dragotin
Gruden Andrej
Kokorovec Marino
Ozbič Mitja
Parovel Elena
Pertot Marko
Polojaz Fabrizio
Zidarič Boris
Collegio dei Sindaci / Nadzorni odbor
Presidente – Predsednik
Kosmač Stevo
Sindaci effettivi – Nadzornika
Kuret Boris
Lovriha Vojko
Direzione / Ravnateljstvo
Direttore – Ravnatelj
Podobnik Alessandro
Vice Direttore – Podravnatelj
Carli Sergio
Compagine sociale / Članstvo
31.12.2012: 2038 Soci / članov
Relazione
del Consiglio di
Amministrazione
relativa al
Bilancio 2012
Poročilo upravnega
odbora o bilanci
poslovne dobe 2012
Bilancio 2012
Cari soci,
stiamo attraversando un lungo tempo di difficoltà. L’economia è debole. Il commercio internazionale perde vigore. Il quadro dell’occupazione è divenuto drammatico. La quota risparmiata del reddito nazionale, che è
stata in Italia a lungo fra le più alte del mondo avanzato, è in calo da oltre un ventennio.
Qualche segnale positivo all’orizzonte non può illudere, ma neanche va trascurato. L’andamento delle
esportazioni è stato fin qui relativamente favorevole e ha fornito un contributo positivo, ancorché non risolutivo, alla crescita del prodotto interno lordo.
Le tensioni finanziarie si sono per ora attenuate. La fiducia di famiglie e imprese accenna a una lieve ripresa.
Lo scenario che fa da sfondo al nostro decidere e al nostro agire quotidiano va letto con realismo severo.
Ma non c’è spazio per grigiore e smarrimento. È nelle difficoltà che emerge l’ingegno, che trova spazio la spinta
a cambiare, che si mettono in campo energie sopite, nascoste, insospettabili.
Anche il tempo della crisi può, dunque, offrire opportunità. Per queste ragioni guardiamo con responsabilità e impegno al futuro delle nostre banche e dei nostri territori.
1. IL CONTESTO GLOBALE ED IL CREDITO COOPERATIVO
1.1 Lo scenario macroeconomico di riferimento
Nel 2012, in particolare nella seconda metà dell’anno, l’andamento dell’economia mondiale è stato decisamente contenuto. Il commercio internazionale ha registrato una crescita modesta. L’attività economica mondiale ha continuato ad aumentare a un ritmo moderato, caratterizzato da una notevole fragilità ed eterogeneità
tra le diverse aree geografiche. Nell’ultimo trimestre del 2012 gli indicatori del clima di fiducia dei consumatori
e delle imprese hanno mostrato segnali di miglioramento. Al di fuori dell’area euro, il clima di fiducia dei consumatori è migliorato in numerose economie avanzate ed emergenti. D’altra parte però, gli indicatori anticipatori
del ciclo si sono invece stabilizzati su livelli bassi, mettendo in evidenza la debolezza delle condizioni economiche su scala internazionale. Un lieve miglioramento si registra (dati ottobre 2012) nella crescita nell’insieme dei
paesi dell’area OCSE più Brasile, Cina, India, Indonesia, Russia e Sudafrica dove si osservano comunque profili
divergenti nelle singole economie. Nonostante i segnali positivi, provenienti nell’ultimo trimestre da alcuni paesi emergenti e dagli Stati Uniti, le prospettive di crescita globale nel 2013 e 2014 rimangono pertanto molto
incerte. Inoltre non certo in modo marginale potranno incidere sulle prospettive future l’evoluzione della crisi
nell’area dell’euro, le perduranti tensioni geopolitiche in Medio Oriente e il protrarsi delle difficoltà nella gestione degli squilibri del bilancio pubblico negli Stati Uniti.
Negli Stati Uniti la crescita del PIL in termini reali si è intensificata nella seconda metà del 2012, arrivando nell’ultima rilevazione a un tasso di variazione positivo in ragione d’anno del 3,1 %. La maggiore crescita va
ricondotta principalmente alla dinamica della spesa per consumi privati e all’aumento di quella del settore
pubblico e per gli investimenti in scorte, così come all’accelerazione degli investimenti in edilizia residenziale
e al contributo positivo delle esportazioni nette. Gli investimenti privati in settori diversi dall’edilizia residenziale e i consumi hanno invece registrato una contrazione. Secondo le previsioni dell’OCSE, l’economia USA dovrebbe crescere del 2 % nell’anno in corso e del 2,8 % nel 2014. A fine 2012 il mercato del lavoro ha continuato a evidenziare segnali di miglioramento, come documentato da un’ulteriore crescita del numero di occupati nel settore non agricolo e dalla stabilizzazione del tasso di disoccupazione al di sotto della soglia critica del
8 % (7,8 %: il livello più basso degli ultimi quattro anni).
Nella zona euro, la crescita economica si è invece attestata su valori negativi che hanno portato l’area in
piena recessione a partire dal secondo trimestre dell’anno. Gli indicatori basati sulle indagini congiunturali hanno continuato a segnalare la persistente debolezza dell’attività economica, che secondo le attese dovrebbe
protrarsi anche nel 2013, per via della bassa spesa per consumi e investimenti anticipata dal grado di fiducia
piuttosto basso di consumatori e imprese e dalla moderata domanda esterna. D’altra parte, vari indicatori congiunturali hanno mostrato nell’ultimo trimestre dell’anno una sostanziale stabilizzazione del ciclo, seppure su
livelli contenuti, e il clima di fiducia dei mercati finanziari è migliorato sensibilmente. Nella seconda metà del
2013 l’economia dovrebbe auspicabilmente iniziare un graduale recupero, quando l’orientamento accomodante della politica monetaria, il netto miglioramento del clima di fiducia nei mercati finanziari e la loro minore
frammentazione si trasmetteranno alla domanda interna del settore privato. Il rafforzamento della domanda
8
Letno poročilo 2012
Dragi člani,
že dolgo brodimo čez to krizno obdobje. Mednarodna trgovina šibi. Podatek o zaposlenosti je postal dramatičen. Delež nacionalnega prihodka, ki se namenja prihrankom in ki je bil v primeru Italije dolgo let med
najvišjimi v visoko civiliziranem svetu, upada že več kot dvajset let.
Na obzorju se kažejo tudi pozitivna znamenja, ki jih ne gre zanemariti, a hkrati nas ne smejo varati. Gibanje
izvoza je bilo doslej dokaj ugodno in je pozitivno, čeprav ne odločujoče, prispevalo k porastu bruto domačega
proizvoda.
Finančne napetosti so se zaenkrat polegle. Zaupanje gospodinjstev in podjetij rahlo raste.
Na scenarij, v katerem sprejemamo naše vsakodnevne odločitve in se posledično gibljemo, moramo gledati strogo realistično. Ne smemo se prepustiti sivini in zmedenosti. V hudi uri privre na dan iznajdljivost in si
prostor izbori želja po spremembi. Tedaj pridejo na plan pozabljene, skrite, nepričakovane energije.
Tudi krizno obdobje lahko torej postreže s katero priložnostjo. Zaradi teh razlogov gledamo odgovorno in
zavzeto na prihodnost naše banke in našega prostora.
1. GLOBALNI KONTEKST IN SISTEM ZADRUŽNIH BANK
1.1 Referenčni makroekonomski okvir
V letu 2012, posebej v drugi polovici leta, je svetovno gospodarstvo delovalo dokaj umirjeno. Mednarodna trgovina je zabeležila rahel porast. Gospodarska rast se je v svetovnem merilu nadaljevala v zmernem
tempu, za katerega pa sta značilni izrazita krhkost in raznolikost med posameznimi geografskimi območji. V
zadnjem četrtletju 2012 sta zaupanji potrošnikov in podjetij kazali znake izboljšanja. Če se ozremo onkraj evroobmočja, je zaupanje potrošnikov poraslo v številnih naprednih in rastočih ekonomijah. Po drugi strani kazalniki, ki napovedujejo nek cikel, so se ustalili na nizkih ravneh in s tem pokazali krhkost mednarodnega gospodarstva. Ob koncu meseca oktobra 2012 je gospodarstvo držav območja OECD (Organizacija za gospodarski razvoj
in sodelovanje) in Brazilije, Kitajske, Indije, Indonezije, Rusije in Južne Afrike rahlo poraslo, pri čemer pa beležimo
raznolike trende. Kljub pozitivnim znamenjem, ki jih v zadnjem četrtletju izkazujejo nekatere hitro rastoče države in Združene države Amerike, so obeti za globalno ekonomsko rast v letih 2013 in 2014 v znamenju izrazite
negotovosti. K temu gre dodati, da bodo po vsej verjetnosti na bodoči razvoj znatno vplivale kriza evroobmočja, trajajoče geopolitične napetosti Bližnjega Vzhoda in neprekinjene težave pri upravljanju proračuna Združenih držav Amerike.
V Združenih državah Amerike se je realni porast BDP-ja okrepil v drugi polovici leta 2012; ob zadnjem
merjenju je podatek zabeležil letni porast v višini 3,1 %. Največje zasluge gredo porastu zasebne in javne potrošnje ter naložbam v zaloge oziroma pospešene investicije v stanovanjske gradnje ter pozitivnemu prispevku čistih izvozov. Zasebne naložbe v druge sektorje in potrošnja so upadle. Glede na napovedi Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje bi moralo gospodarstvo Združenih držav Amerike porasti za 2 % v tekočem letu in
2,8 % v letu 2014. Ob koncu leta 2012 je trg dela še naprej izkazoval znake okrevanja kot sta nadaljnja rast števila
zaposlenih v nekmetijskem sektorju in stabilizacija stopnje brezposelnosti pod kritičnim pragom 8 % (7,8 % tj.
najnižja vrednost v zadnjem četrtletnem obdobju).
V evroobmočju je bila gospodarska rast negativna, kar je začenši z drugim četrtletjem privedlo območje
v polno recesijo. Kazalniki, ki preučujejo konjunkturno stanje, so še naprej izkazovali šibko gospodarsko dejavnost. Tako stanje bo predvidoma vztrajalo tudi v letu 2013 zaradi nizke ravni potrošnje in investicij, ki je posledica nizke stopnje zaupanja potrošnikov in podjetij oziroma zmernega zunanjega povpraševanja. Številni indikatorji konjunkturnega stanja so sicer v zadnjem četrtletju 2012 izkazali sorazmerno stabilizacijo cikla, ki je kljub
zmernosti povrnila finančnim trgom precejšnje zaupanje. Pričakujemo, da bo ekonomija v drugem polletju
2013 krenila na pot postopnega okrevanja; tedaj bodo ugodne monetarne politike, bistveno večje zaupanje finančnih trgov in manjša fragmentacija pozitivno učinkovale na notranje povpraševanje zasebnega sektorja.
Večje zunanje povpraševanje naj bi tedaj pripomoglo k višjemu izvozu. Ne glede na to, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj in Consensus Economics predvidevata, da bo tudi 2013 recesijsko leto in da bo do
ponovne rasti prišlo v letu 2014.
9
Bilancio 2012
esterna dovrebbe, a sua volta, sostenere la crescita delle esportazioni. Secondo le previsioni dell’OCSE e di Consensus Economics il 2013 sarà comunque ancora un anno di recessione per tornare a crescere nel 2014.
L’inflazione dell’area, misurata come tasso di variazione annuo dell’indice dei prezzi al consumo, si è collocata al 2,2 % in chiusura d’anno, in calo rispetto alla prima metà dell’anno (2,6 % ad agosto). Sulla base dei prezzi
correnti dei contratti future per il petrolio, il dato dovrebbe scendere ulteriormente nel 2012 al di sotto del 2 %.
In Italia, la dinamica negativa del PIL osservata nella prima metà dell’anno (circa - 1 % nei primi due trimestri) ha registrato un rallentamento in chiusura d’anno (- 0,2 % nel terzo trimestre). La domanda estera netta, che
ha sostenuto il prodotto per 0,6 punti percentuali, è migliorata, mentre la domanda interna si è contratta, riflettendo la perdurante debolezza dei consumi delle famiglie e degli investimenti fissi lordi. Secondo le previsioni
di Confindustria e FMI, l’Italia sarà in recessione anche nel 2013 (- 1 %) per tornare su un sentiero di crescita
positiva nel 2014 (0,7 %).
L’inflazione, misurata dalla variazione annua dell’indice nazionale dei prezzi al consumo, è gradualmente
scesa al 2,3 % in dicembre sia per effetto della decelerazione dei prezzi dei prodotti energetici, sia per il venir
meno dell’impatto dell’aumento delle imposte indirette nell’autunno del 2011.
La produzione industriale ha continuato a ridursi, sebbene a ritmi meno intensi nel complesso della seconda metà del 2012. Tale debolezza dell’attività ha riguardato tutti i principali comparti industriali, particolarmente
quello dei beni di consumo durevoli. Le recenti inchieste presso le imprese non prefigurano una ripresa dell’attività industriale nel trimestre in corso. Gli indicatori PMI restano su valori inferiori alla soglia di espansione della
produzione, mentre l’indice del clima di fiducia delle imprese manifatturiere si è stabilizzato da alcuni mesi, anche se su livelli modesti. Gli investimenti delle imprese sono scesi a ritmi meno intensi nel terzo trimestre del
2012 rispetto alla prima metà dell’anno (- 1,4 % su base trimestrale), grazie all’attenuazione del calo della spesa
in attrezzature, macchinari, mezzi di trasporto e beni immateriali.
Il tasso di disoccupazione è arrivato a livelli massimi in prospettiva storica all’11,1 % (+ 1,8 % rispetto a un
anno fa). Il numero di occupati (arrivato a 22,9 milioni) si è ridotto di 37 mila unità su base annua (- 0,2 %). Cresce
il tasso di disoccupazione della popolazione compresa tra i 15 e i 24 anni di età (37,1 %, + 5 % su base annua).
Secondo i dati di Banca d’Italia nei cinque anni della crisi la ricchezza netta delle famiglie è scesa del 5,8 %
(di cui uno 0,5 % solo nel primo semestre del 2012). La somma complessiva al netto del debito delle famiglie
italiane è attualmente pari a 8 volte il reddito disponibile, un livello ancora piuttosto confortante se confrontato
a livello internazionale (nel Regno Unito è pari a 8,2, in Francia a 8,1, in Giappone a 7,8, in Canada a 5,5, negli USA
a 5,3). Questo dipende, in realtà, più dal basso livello di indebitamento che da un patrimonio consistente: il debito delle famiglie italiane è pari al 71 % del reddito disponibile, contro il 100 % di Francia e Germania, il 125 % di
Stati Uniti e Giappone, il 150 % del Canada e il 165 % del Regno Unito. Negli ultimi 12 mesi, oltre la metà delle
famiglie ha percepito un peggioramento delle condizioni economiche.
1.2. L’economia del Friuli Venezia Giulia e della Provincia di Trieste
Qui di seguito si analizzerà più nel dettaglio l’andamento dell’economia nella nostra Regione e, ove possibile, dell’economia della Provincia di Trieste.
Gli indicatori demografici in Friuli Venezia Giulia ad ottobre 2011, data dell’ultimo censimento, riportano
una popolazione di 1.218.985 unità (+ 3 % rispetto al censimento del 2001), di cui 96.879 stranieri (+ 176 % rispetto al 2001), che risultano essere il 7,95 % della popolazione regionale. Il Friuli Venezia Giulia è tra le regioni
con l’età media più alta d’Italia, 46 anni, contro una media nazionale di 43 anni.
Nella provincia di Trieste in base ai dati dell’ultimo censimento, si registra una popolazione di 232.601 unità (- 4 % rispetto al censimento del 2001), di cui 16.571 stranieri (+ 75 % rispetto al 2001). L’età media è di 48 anni,
l’unica superiore alla media regionale (46 anni). La popolazione residente con età fra 0 e 14 anni è il 11,3 %,
quella fra 15 e 64 anni è il 60,76 %, quella con più di 65 anni è il 27,94 %.
Il PIL regionale registra un calo del 2 %. Il valore aggiunto pro capite si attesta a 26.800 €, superiore alla
media nazionale del 13,9 %. I prezzi al consumo sono aumentati del 3,9 %, in modo maggiore rispetto alla situazione nazionale (+ 2,2 %).
In un contesto di fragilità socio-economica anche i consumi delle famiglie hanno subito nel 2012 delle
riduzioni. La contrazione è intervenuta nonostante la riduzione della propensione al risparmio: la tipologia di
beni maggiormente in calo è stata quella dei beni durevoli, aumentando così la vita media dei beni in dotazione
delle famiglie; hanno fatto eccezione gli acquisti in informatica.
Nel quarto trimestre 2012, i principali indicatori di attività dei settori produttivi in regione confermano un
quadro di difficoltà. Prevale, infatti, la presenza di valori di segno negativo sia nel confronto tendenziale con lo
stesso periodo del 2011 che nel confronto congiunturale con il trimestre precedente. In sintesi la produzione
10
Letno poročilo 2012
Inflacija na ravni območja, izražena kot letna variacija indeksa potrošniških cen, je ob koncu leta znašala
2,2 %, kar sovpada z znižanjem v primerjavi s prvo polovico leta (avgusta je še znašala 2,6 %). Če upoštevamo
naftne terminske pogodbe (futures), bo v letu 2012 podatek upadel pod 2 %.
V Italiji se je negativni trend BDP-ja, ki smo ga zabeležili v prvi polovici leta (približno - 1 % v prvih dveh
četrtletjih), proti koncu leta upočasnil (- 0,2 % v tretjem četrtletju). Neto tuje povpraševanje, ki je doprineslo k
proizvodu 0,6 odstotnih točk, je poraslo, medtem ko je notranje povpraševanje upadlo zaradi šibkega povpraševanja gospodinjstev in nizke ravni bruto fiksnih investicij. Združenje industrijcev Confindustria in Mednarodni
denarni sklad predvidevata, da bo Italija tudi v letu 2013 v recesiji (- 1 %), kateri bo v naslednjem letu po vsej
verjetnosti sledila ponovna ekonomska rast (0,7 %).
Inflacija, izražena kot letna variacija nacionalnega indeksa potrošniških cen, je postopno upadla in je decembra znašala 2,3 % tako zaradi znižanja cen energentov kot zaradi manjšega učinka posrednih davkov po
povišanju iz jeseni 2011.
Industrijska proizvodnja je dodatno upadla, čeprav v počasnejšem tempu kot je to v splošnem veljalo v
drugem polletju 2012. Upad je zajel vse glavne industrijske sektorje, vendar je bil posebej izrazit v sektorju trajnih potrošniških dobrin. Če upoštevamo nedavne podatke o industrijskem sektorju, se v tekočem četrtletju ne
obeta ponovni zagon industrijske dejavnosti. Indikatorji o aktivnosti SMP-jev ostajajo nižji od praga ekspanzije
proizvodnje, medtem ko je indeks zaupanja manufakturnih podjetij že nekaj mesecev stabilen, čeprav nizek.
Investicije podjetij so v tretjem četrtletju 2012 upadle v počasnejšem tempu kot v prvem polletju (- 1,4 % na
četrtletni ravni) po zaslugi upočasnjenega upada potrošnje v opremo, naprave, mehanizacijo in nematerialne
dobrine.
Stopnja brezposelnosti je dosegla zgodovinsko visoko raven, tj. 11,1 % (+ 1,8 % glede na prejšnje leto).
Število zaposlenih, ki je znašalo 22,9 milijona, je v letu upadlo za 37 tisoč (- 0,2 %). Porasla je tudi stopnja brezposelnosti populacije med 15. in 24. letom starosti (37,1 % s 5-odstotnim porastom na letni ravni).
Podatki Banke Italije izkazujejo, da je v prvih petih letih krize čisto premoženje gospodinjstev upadlo za
5,8 % (od katerih 0,5 % v prvem polletju 2012). Če odmislimo skupne kredite italijanskim gospodinjstvom, je trenutno skupni znesek enak osemkratniku razpoložljivih dohodkov, kar je še vedno zadovoljiv podatek, zlasti če ga
primerjamo z ostalimi državami (v Veliki Britaniji znaša isti podatek 8,2, v Franciji 8,1, na Japonskem 7,8, v Kanadi
5,5, v ZDA pa 5,3). Podatek je v največji meri posledica nizke ravni zadolženosti ob istočasnem dokaj velikem premoženju: zadolženost italijanskih gospodinjstev znaša namreč 71 % razpoložljivih dohodkov (v Franciji in Nemčiji znaša 100 %, v ZDA in na Japonskem 125 %, v Kanadi 150 %, v Veliki Britaniji pa 165 %). V zadnjem 12-mesečnem
obdobju je več kot polovica gospodinjstev občutila poslabšanje gospodarskih razmer.
1.2. Gospodarstvo Furlanije Julijske krajine in tržaške pokrajine
V nadaljevanju bomo podrobneje preučili gospodarstvo naše dežele in, kjer je to mogoče, tudi gospodarstvo naše pokrajine.
Demografski kazalniki Furlanije Julijske krajine izkazujejo, da je ob koncu oktobra 2011, ko je bil izvršen
zadnji popis, prebivalstvo štelo 1.218.985 ljudi (+ 3 % v primerjavi s popisom iz leta 2001). Število tujcev znaša
96.879 ljudi (+ 176 % v primerjavi z letom 2001), kar sovpada s 7,95 % celotne populacije. Furlanija Julijska krajina se s povprečno starostjo 46 let uvršča med najstarejše italijanske regije, medtem ko znaša povprečna starost
v Italiji 43 let.
Na podlagi podatkov zadnjega popisa šteje tržaška pokrajina 232.601 prebivalca (kar sovpada z upadom v
višini 4 % v primerjavi s popisom iz leta 2001), od katerih je 16.571 tujcev (+ 75 % v primerjavi z letom 2001).
Povprečna starost znaša 48 let, kar je izjema na deželni ravni (46 let). Rezidenti med 0 in 14 letom starosti znašajo 11,3 %, med 15 in 64 letom 60,76 %, starejši od 65 let pa 27,94 %.
BDP Furlanije Julijske krajine je upadel za 2 %. Dodana vrednost na prebivalca znaša 26.800 € in presega nacionalno povprečje za 13,9 %. Potrošniške cene so porasle za 3,9 %, kar presega nacionalni podatek
(+ 2,2 %).
V kontekstu družbene in ekonomske stiske je tudi potrošnja gospodinjstev v letu 2012 upadla. Do upada
je prišlo kljub manjši težnji k varčevanju: največji upad beležimo pri trajnih dobrinah, kar je privedlo do povečanja povprečnega življenja dobrin, s katerimi razpolagajo gospodinjstva; edina izjema so nakupi računalniških in
informacijskih storitev.
V zadnjem četrtletju 2012 glavni indikatorji gospodarskega stanja produktivnih sektorjev v deželi potrjujejo težavnost razmer. Opazimo lahko prevlado negativnih vrednosti tako tendenčno glede na isto ob-
11
Bilancio 2012
conferma la sua fase calante scendendo dal valore di - 6,9 % a - 8,9%, le vendite segnano un minimo miglioramento passando da un - 9,8 % al - 9,5 %. Appaiono infine in recupero i nuovi ordini che ripresentano un valore
positivo nel confronto congiunturale (da - 7,3 % a + 3 %).
L’esame degli indicatori per le attività dei settori produttivi della provincia di Trieste, alla fine del quarto trimestre 2012, restituisce una presenza di valori di segno negativo sia nel confronto congiunturale che in quello
tendenziale. Per quanto riguarda il dettaglio dei principali indicatori tendenziali di Trieste, si conferma la contrazione della produzione industriale: - 8,7 % nel primo trimestre, - 2,5 % nel secondo, - 4,9 % nel terzo e - 9,6 % nel
quarto.
In ripresa le vendite totali, che tuttavia permangono negative: - 9,7 % nel primo trimestre, - 8,8 % nel secondo, - 17,2 % nel terzo e - 3,7 % nel quarto. Nel dettaglio, le vendite estero continuano ad esprimere valori
negativi mentre le vendite Italia nel quarto trimestre 2012 recuperano arrivando a + 15,1 % (dopo tre trimestri
con variazioni negative).
Attenzione particolare va data al porto di Trieste che nel 2012 ha movimentato complessivamente un traffico di 49,2 milioni di tonnellate di merci, con un incremento del 2 % rispetto al 2011. Nel 2012 lo scalo ha movimentato 408.023 TEU, incrementando il traffico di containers del 3,8 % sull’anno precedente e con un + 44,9 %
sul 2010. I passeggeri sono stati 98.647 (+ 73,1 %), di cui 15.295 croceristi in transito (+ 63 %) e 54.357 in imbarco/
sbarco (+ 189,1 %).
Il comparto edile è caratterizzato da una variazione tendenziale negativa. A livello di transazioni, la nostra
regione nel primo semestre 2012 rappresenta, con 4.824 transazioni, il 2,1 % del mercato nazionale, delle quali
risultano esserne state effettuate 1.178 a Trieste. Come c’era da aspettarsi rispetto al primo semestre dell’anno
precedente si rileva una forte contrazione del mercato immobiliare residenziale che ha riguardato tutte le province ma con incidenza molto diversificata: Udine - 30 %, Pordenone - 27 %, Gorizia - 26% e Trieste - 13 %.
Infine alcuni dati sul mercato del lavoro: su base annua le persone in cerca di occupazione sono risultate 37.000, 9.000 in più rispetto al 2011, con un tasso di crescita di circa il 30 %. Il tasso di occupazione è sceso
al 63,6 %, dal 64,2 % a fine 2011.
Nel mese di novembre 2012 è aumentato lievemente in termini congiunturali il ricorso alla cassa integrazione ordinaria (+ 8 %), mentre è diminuito il ricorso alla CIG straordinaria (- 8,2 %). In termini tendenziali si ha
un netto aumento sia della componente straordinaria, pari al + 132 %, sia di quella ordinaria, pari al + 129,3 %.
A Trieste nel terzo trimestre 2012 si evidenzia un forte decremento sia del numero di rapporti di lavoro
avviati sia del numero di rapporti di lavoro cessati. A differenza di quanto rilevato a inizio anno, il secondo e
terzo trimestre 2012 mostrano un andamento simile per avviamenti e cessazioni. Questo dato evidenzia una
situazione occupazionale critica in provincia di Trieste, soprattutto per quanto riguarda il costante calo rilevato
nel numero di nuovi rapporti avviati.
L’ultimo dato di questa analisi economica regionale riguarda il numero delle imprese: nel 2012 si è verificata una lieve flessione del numero delle realtà che costituiscono il tessuto imprenditoriale regionale, con un
bilancio anagrafico di - 1,38 %, a fronte di una dinamica nazionale pari al - 0,97 %. Pordenone e Gorizia presentano variazioni più marcate, mentre Trieste e Udine presentano valori più contenuti (- 1,31 % e - 0,99 %).
1.3. Mercato del credito internazionale, nazionale ed in Friuli Venezia Giulia
Il Consiglio direttivo della BCE ha ridotto i tassi ufficiali a luglio del 2012, portandoli rispettivamente allo
0,0 % (tasso di interesse per i depositi presso la banca centrale), allo 0,75 % (tasso di interesse per le operazioni
di rifinanziamento principali) e all’1,5 % (tasso di interesse per le operazioni di rifinanziamento marginale). A
settembre la BCE ha annunciato la conclusione del programma SMP, programma di acquisto sul secondario di
titoli di Stato in vigore da maggio 2010, e l’avvio di un nuovo programma di acquisto di titoli sul mercato secondario, OMT (Outright Monetary Transactions). Le aspettative di un ribasso ulteriore dei tassi hanno spinto i tassi
Euribor su livelli particolarmente bassi nel corso del 2012 (quello a tre mesi si è attestato allo 0,57 % come valore medio annuo, toccando tuttavia lo 0,187 come valore puntuale di fine 2012), anche se la decisione approvata all’unanimità a gennaio 2013 di mantenerli invariati ha prodotto un immediato rialzo dei future su tutte le
scadenze che lascia ipotizzare un’inversione di tendenza nell’anno in corso.
In Italia nel corso del 2012 l’offerta di credito ha beneficiato della graduale rimozione dei vincoli di liquidità che gravavano sulle banche italiane, anche grazie alle politiche attuate dall’Eurosistema. L’offerta di finanziamenti è tuttavia ancora frenata dall’elevato rischio percepito dagli intermediari in relazione agli effetti della recessione sui bilanci delle imprese. I crediti deteriorati sono aumentati in misura più che significativa.
Le informazioni qualitative desunte dalle risposte degli intermediari italiani all’indagine trimestrale sul credito bancario (Bank Lending Survey) dello scorso ottobre indicano che nel terzo trimestre del 2012 i criteri di
12
Letno poročilo 2012
dobje leta 2011 kot konjunkturno glede na prejšnje četrtletje. Proizvodnja torej še naprej upada (vrednost
je prešla z - 6,9 % na - 8,9 %), medtem ko je prodaja zabeležila minimalno izboljšanje in je z - 9,8 % prešla na
- 9,5 %. Naj dodamo, da konjunkturno gledano nova naročila beležijo spet pozitivno vrednost (z - 7,3 % na
+ 3 %).
Indikatorji produktivnih sektorjev tržaške pokrajine ob koncu zadnjega četrtletja 2012 izkazujejo tako konjunkturni kot tendenčni upad. Če se ozremo na glavne indikatorje tendenčnega gibanja tržaške pokrajine,
lahko ugotovimo upad industrijske proizvodnje: - 8,7 % v prvem, - 2,5 % v drugem, - 4,9 % v tretjem in - 9,6 % v
zadnjem četrtletju.
Skupna prodaja si je rahlo opomogla, čeprav ostaja negativna: - 9,7 % v prvem, - 8,8 % v drugem, - 17,2 %
v tretjem in - 3,7 % v zadnjem četrtletju. Nekoliko podrobneje gledano, prodaja v tujino še naprej izkazuje negativno vrednost, medtem ko si je nacionalna prodaja v zadnjem četrtletju 2012 opomogla in je zabeležila porast
v višini 15,1 % (po treh negativnih četrtletjih).
Posebno pozornost gre nameniti tržaškemu pristanišču. Ladijski pretovor je ob koncu leta 2012 znašal 49,2
milijona blaga, kar je 2 % več kot v letu 2011. V letu 2012 je luka pretovorila 408.023 TEU-jev, tj. 3,8 % višji pretovor
od podatka iz leta 2011 oziroma 44,9 % višji od leta 2010. Potnikov je bilo 98.647 (+ 73,1 %): 15.295 so jih vkrcale/
izkrcale križarke (+ 63 %), 54.357 pa druge ladje (+ 189,1 %).
Gradbeništvo še naprej tendenčno upada. Če se ozremo na promet z nepremičninami, v prvem polletju
2012 beleži naša dežela 4.824 kupoprodaj, kar predstavlja 2,1 % nacionalnega trga (v Trstu je bilo sklenjenih
1.178 kupoprodajnih pogodb). Kot je bilo pričakovati, v primerjavi s prvim polletjem 2011 beležimo izrazit upad
prometa stanovanjskih nepremičnin, ki je zaobjel vse pokrajine, vendar na različen način (Videm - 30 %, Pordenone - 27 %, Gorica - 26% in Trst - 13 %).
Postregli vam bomo še z nekaj podatki o trgu dela: na letni ravni je 37.000 ljudi iskalo zaposlitev, kar znaša
9.000 več kot v letu 2011 oziroma porast v višini 30 %. Iz tega sledi, da je stopnja zaposlenosti znašala 63,6 %,
medtem ko je ob koncu leta 2011 znašala 64,2 %.
V mesecu novembru 2012 so konjunkturno gledano prošnje za redno dopolnilno blagajno zmerno
porasle (+ 8 %), medtem ko so upadle prošnje za izredno dopolnilno blagajno (- 8,2 %). Tendenčno gledano
beležimo izrazit porast tako izredne (+ 132 %) kot redne (+ 129,3 %) komponente.
V Trstu beležimo v tretjem četrtletju 2012 močan upad tako pri novih kot pri prekinjenih delovnih razmerjih. Za razliko od tega, kar je veljalo ob začetku leta, izkazujeta drugo in tretje četrtletje 2012 podoben trend
zaposlitev in prekinitev delovnih razmerij. Podatek nam pove, da je položaj delavcev v tržaški pokrajini kritičen,
zlasti če se osredotočimo na stalni upad števila novih zaposlitev.
Zadnji podatek, ki izhaja iz preučitve deželnega gospodarstva, zadeva podjetništvo: v letu 2012 beležimo
rahel upad števila podjetij, ki sestavljajo deželni sistem. Upad znaša - 1,38 %, medtem ko znaša nacionalni podatek - 0,97 %. Pokrajini Pordenone in Gorica izkazujeta manj izrazite spremembe, medtem ko je v primeru Trsta in
Vidma odklon manjši (- 1,31 % oziroma - 0,99 %).
1.3. Mednarodni, nacionalni in deželni kreditni trg
Julija 2012 je upravni svet Evropske centralne banke znižal uradne obrestne mere; le-te zdaj znašajo 0,0 %
(ključna obrestna mera za depozite pri centralni banki), 0,75 % (obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja) in 1,5 % (obrestna mera za operacije uravnavanja). V septembru je ECB najavila zaključek programa nakupa
državnih obveznic na sekundarnem trgu SMP, ki je trajal vse od maja 2010, in uvedbo novega programa nakupa
državnih obveznic na sekundarnem trgu OMT (Outright Monetary Transactions). V letu 2012 so obeti glede dodatnega znižanja donosov privedli Euribor na posebej nizko raven (letno povprečje trimesečnega Euriborja je znašalo 0,57 %, na 31.12.2012 pa je vrednost veljala 0,187), čeprav je januarja 2013 soglasno sprejeta odločitev, da
ostane nespremenjen, povzročila takojšnje povišanje obrestnih terminskih pogodb (futures) za vse zapadlosti, kar
napoveduje mogočo spremembo trenda v tekočem letu.
V letu 2012 je na ponudbo italijanskega kreditnega trga pozitivno učinkovala postopna odprava likvidnostnih omejitev, ki so bremenile italijanske banke, tudi po zaslugi politik Evrosistema. Kreditno ponudbo sicer
še vedno negativno pogojuje visoka tveganost, ki jo posredniki občutijo zaradi morebitnih učinkov recesije na
bilance podjetij. Slabi krediti so zabeležili izrazit porast.
Kvalitativne informacije, ki izhajajo iz oktobrskega četrtletnega anketiranja italijanskih finančnih posrednikov na temo bančnih kreditov (Bank Lending Survey), izkazujejo, da so imela podjetja v tretjem četrtletju 2012
13
Bilancio 2012
offerta di prestiti alle imprese sono divenuti lievemente più restrittivi, riflettendo un aumento del rischio percepito connesso con il deterioramento delle prospettive dell’attività economica; le inchieste presso le imprese, più
recenti, segnalano che negli ultimi mesi le difficoltà di accesso al credito sarebbero rimaste ancora elevate. A
novembre 2012 gli impieghi del sistema bancario presentano un tasso di variazione pari a - 1,9 % su base d’anno (+ 1,8 % a fine 2011).
Con riguardo alla qualità del credito erogato dalle banche italiane, il tasso di ingresso in sofferenza dei
prestiti alle famiglie resta relativamente basso, all’1,4 %. Quello dei prestiti alle imprese ha raggiunto il 3,3 % e
dovrebbe toccare un picco a metà del 2013, per poi diminuire. Informazioni preliminari indicano che nel bimestre ottobre-novembre l’esposizione complessiva nei confronti dei debitori segnalati per la prima volta in sofferenza è ulteriormente aumentata.
Sul fronte reddituale, le informazioni sull’andamento di conto economico del sistema bancario a settembre
2012 indicano una crescita del 2,5 % del margine di interesse. Il margine di intermediazione risulta cresciuto del
6,9 % giovando in larga misura dell’aumento dei proventi dell’attività di negoziazione, conseguiti prevalentemente nel primo trimestre. Il risultato di gestione è cresciuto del 21,8 %, anche grazie alla riduzione dei costi operativi.
1.3.1. L’andamento delle BCC nel contesto del sistema bancario
Il persistente quadro macroeconomico sfavorevole ha ridotto la domanda di credito dell’economia, mentre la necessità di contenere i rischi ed aumentare la dotazione patrimoniale ha indotto molti gruppi bancari a
ridurre o contenere fortemente l’erogazione di nuovo credito. In tale contesto, la Categoria ha consolidato la
propria posizione di mercato sul versante dell’intermediazione tradizionale, mantenendo un tasso di variazione
delle masse intermediate superiore alla media del sistema bancario.
Nel corso dell’ultimo anno il sistema del Credito Cooperativo ha ulteriormente ampliato la copertura
territoriale in accordo con il principio di vicinanza e prossimità che fa parte del modello di servizio alla clientela proprio di una banca cooperativa a radicamento locale. Nel corso degli ultimi dodici mesi gli sportelli delle
BCC sono aumentati di 31 unità (+ 0,7 % a fronte di una diminuzione dell’1 % registrata nel sistema bancario
complessivo) fino a raggiungere a settembre 2012 quota 4.442 unità, pari al 13,3 % del sistema bancario. Alla
fine del III trimestre dell’anno le BCC risultano presenti in 2.718 comuni, in particolare di piccole e medie dimensioni, e in 101 province. Alla stessa data le BCC rappresentano ancora l’unica presenza bancaria in 551 comuni
italiani, mentre in altri 549 comuni competono con un solo concorrente. I dipendenti (compresi anche quelli
delle Società del sistema) approssimano a settembre 2012 le 37.000 unità, in sostanziale stabilità.
Il numero totale dei Soci è pari a 1.124.833 unità, con un incremento del 3,7 % su base d’anno. I Soci affidati ammontano a 452.626 (+1,1 % annuo).
La quota delle BCC nel mercato degli impieghi e in quello della raccolta diretta si attesta a fine anno rispettivamente al 7,1 % e al 7,3 %, in leggera crescita rispetto alla fine del precedente esercizio.
Nel corso del 2012 la qualità del credito erogato dalle banche della categoria ha subito con maggiore
incisività gli effetti della perdurante crisi economica. I crediti in sofferenza delle BCC sono cresciuti a ritmi
elevati, superiori a quelli degli impieghi. Il rapporto sofferenze/impieghi è conseguentemente cresciuto, superando a fine 2012 il 6 %, dal 5,2 % dell’anno precedente. Il rapporto sofferenze/impieghi permane, comunque,
inferiore alla media di sistema, soprattutto nei comparti d’elezione della categoria: famiglie consumatrici e famiglie produttrici (intorno al 3,6 % contro il 5,6 % del sistema per le famiglie consumatrici e 6,7 % contro oltre
l’11 % per le famiglie produttrici).
Nel corso del 2012 si è verificata una forte crescita anche degli incagli e degli altri crediti deteriorati. Il
rapporto incagli/crediti ha raggiunto alla fine del III trimestre dell’anno il 5,8 % (4,7 % dodici mesi prima). Nel
corso dell’anno le partite incagliate delle BCC hanno registrato, in linea con la media di sistema, una crescita
superiore al 20 %.
In particolare, il rapporto sofferenze lorde/impieghi delle BCC risulta a fine 2012 significativamente inferiore rispetto alla media di sistema in tutte le branche di attività economica maggiormente rilevanti: nel comparto
“costruzioni e attività immobiliari” (9 % contro 10,5 %), nel comparto “attività manifatturiere” (8,5 % contro 11 %)
e nel “commercio”(7,5 % contro 11,5 %).
Nel primo semestre del 2012 si è progressivamente acuita la difficoltà già evidenziatasi nell’esercizio precedente a reperire raccolta da clientela privata. Si stima che la raccolta da clientela comprensiva di obbligazioni delle BCC superi a dicembre 2012 i 151 miliardi di €, in crescita di circa mezzo punto percentuale rispetto alla
fine del precedente esercizio.
Per quanto concerne la dotazione patrimoniale, si stima che a fine 2012 l’aggregato “capitale e riserve”
superi per le BCC i 19,7 miliardi di €. Il tier1 ratio ed il total capital ratio delle BCC, in leggera diminuzione rispet-
14
Letno poročilo 2012
večje težave pri pridobivanju kreditov, kar je odraz večjega občutka tveganosti zaradi slabših gospodarskih obetov; kasnejše anketiranje podjetij je pokazalo, da je ostalo v zadnjih mesecih pridobivanje kreditov še vedno
dokaj problematično. Ob koncu meseca novembra 2012 so krediti celotnega bančnega sistema izkazovali upad
v višini - 1,9 % na letni ravni (+ 1,8 % ob koncu leta 2011).
Če se ozremo na kakovost kreditnega portfelja italijanskih bank, lahko ugotovimo, da je delež slabih kreditov v primeru gospodinjstev še vedno precej nizek in znaša 1,4 %. V primeru podjetij znaša delež slabih kreditov
3,3 %. Višek pričakujemo nekje v polovici leta 2013, temu pa naj bi sledila umiritev. Po prvih informacijah sodeč
je v dvomesečju oktober-november skupna izpostavljenost zaradi novih slabih kreditov dodatno porasla.
Če pogledamo še dobičkonosnost, ob koncu septembra 2012 izkazujejo informacije o poslovnem uspehu
bančnega sistema porast prihodkov od obresti v višini 2,5 %. Prihodki od poslovanja so porasli za 6,9 % zlasti po
zaslugi porasta prihodkov od trgovanja s sredstvi in obveznostmi, zabeleženih v prvem četrtletju. Dobiček iz
rednega poslovanja je porasel za 21,8 % tudi po zaslugi znižanja operativnih stroškov.
1.3.1. Rezultati zadružnih bank v okviru bančnega sistema
Trajajoče nenaklonjene makroekonomske razmere so privedle do upada kreditnega povpraševanja s strani
gospodarskih akterjev, potreba po obvladovanju tveganja in izboljšanju kapitalske ustreznosti pa je primorala
marsikatero bančno skupino, da zniža oziroma močno omeji raven izdajanja novih kreditov. V takih okoliščinah
je sistem zadružnih bank utrdil svoj tržni položaj kot tradicionalni posrednik in je v primerjavi s povprečjem bančnega sistema ohranil višji koeficient variacije znotraj portfelja.
V zadnjem letu je sistem zadružnih bank dodatno izboljšal pokrivanje teritorija v spoštovanju načel
bližine in dostopnosti, ki sta značilni za storitveni model zadružne banke, tesno vezane na lasten prostor. V zadnjem letu so zadružne banke odprle 31 novih poslovalnic (+ 0,7 %; za primerjavo beleži povprečje celotnega
bančnega sistema upad v višini 1 %), tako da so ob koncu septembra 2012 štele 4.442 poslovalnic, kar znaša
13,3 % celotnega bančnega sistema. Ob koncu tretjega četrtletja so zadružne banke prisotne v 2.718 občinah,
zlasti v manjših in srednje-velikih, oziroma v 101 pokrajini. V istem obdobju so v 551 italijanskih občinah zadružne banke edina bančna ustanova, v 549 občinah pa imajo samo enega konkurenta. Ob koncu septembra
2012 so zadružne banke zaposlovale 37.000 ljudi (z vštetimi uslužbenci ostalih družb sistema), kar je približno
toliko kot lani.
Skupno število članov znaša 1.124.833 z letnim porastom v višini 3,7 %. Članov, ki so hkrati kreditojemalci, je 452.626 (+ 1,1 % na letni ravni).
Delež zadružnih bank na trgu kreditov in neposrednih vlog je ob koncu leta znašal 7,1 % oziroma 7,3 %, pri
čemer beležimo rahel porast v primerjavi s prejšnjo poslovno dobo.
V letu 2012 so učinki trajajoče ekonomske krize agresivneje načeli kakovost kreditnega portfelja bank
zadružnega gibanja. Slabi krediti zadružnih bank so porasli v hitrem tempu, ki presega porast dobrih kreditov.
Iz tega sledi, da je delež slabih kreditov na vseh kreditih porasel in ob koncu leta 2012 tudi presegel vrednost 6
% (leto poprej je znašal 5,2 %). Ne glede na to, ostaja vrednost razmerja med slabimi in dobrimi krediti nižja od
povprečja bančnega sistema, posebej v za naše gibanje tipičnih vrstah odjemalcev: potrošnikih in malih podjetjih (3,6 % v primeru potrošnikov, kjer sistem beleži 5,6 %, in 6,7 % v primeru malih podjetij, kjer znaša povprečje
sistema 11 %).
V letu 2012 poleg tega beležimo izrazit porast dvomljivih terjatev in ostalih oblik nerednih kreditov. Ob
koncu tretjega četrtletja je delež dvomljivih terjatev na vseh kreditih znašal 5,8 % (leto poprej pa 4,7 %). Skladno
s povprečjem sistema so dvomljive terjatve zadružnih bank v letu zabeležile več kot 20-odstotni porast.
Razmerje med bruto slabimi krediti in bruto krediti zadružnih bank je ob koncu leta 2012 znatno nižje od
povprečja sistema v vseh pomembnejših gospodarskih sektorjih: v sektorju »gradbeništvo in trgovanje z nepremičninami« (9 % proti 10,5 %), sektorju »obrtništvo« (8,5 % proti 11 %) in sektorju »trgovina« (7,5 % proti
11,5 %).
V prvem polletju 2012 so se težave pri nabiranju depozitov zasebnih strank še povečale. Analitiki ocenjujejo, da ob koncu decembra 2012 depoziti strank zadružnih bank z vštetimi obveznicami presegajo 151
milijard evrov (za primerjavo so bili ob koncu prejšnje poslovne dobe za približno polovico odstotne točke
nižji).
Če se ozremo na kapitalsko ustreznost zadružnih bank, ob koncu leta 2012 agregirana vrednost »kapital
in rezerve« presega 19,7 milijarde evrov. Količnik kapitala prvega reda (temeljni kapital, tier 1 ratio) in količnik
kapitalske ustreznosti (total capital ratio) zadružnih bank sta ob koncu septembra 2012 znašala 13,9 % oziroma
15
Bilancio 2012
to allo stesso periodo del 2011, erano pari a settembre 2012 rispettivamente al 13,9 % ed al 14,9 %. Il confronto
con il sistema bancario evidenzia il permanere di un significativo divario a favore delle banche della categoria:
nel terzo trimestre del 2012 i coefficienti patrimoniali dei primi cinque gruppi relativi al patrimonio di base (tier
1 ratio) e al complesso delle risorse patrimoniali (total capital ratio) si collocavano, rispettivamente, all’11,5 e al
14,3 %.
1.3.2. L’andamento del sistema bancario in Friuli Venezia Giulia
Nei dodici mesi terminanti a giugno i prestiti bancari alla clientela residente, in flessione dalla fine dello
scorso anno, sono scesi del 3,5 %. Il calo è ascrivibile principalmente alla contrazione dei finanziamenti alle imprese (- 4,9 %); quelli alle famiglie consumatrici sono risultati stazionari. La contrazione dei prestiti è proseguita
durante l’estate (- 4,2 % in agosto).
Al calo del credito al consumo (- 3,1 %), che si è esteso anche alla componente di origine bancaria, si è
accompagnato il rallentamento dei mutui per l’acquisto di abitazioni (1,6 %; 4,2 % a dicembre del 2011).
Alla fine del mese di giugno i finanziamenti al settore produttivo da parte di banche e società finanziarie
sono calati del 4,7 % su base annua. Il credito si è ridotto per tutti i principali comparti produttivi, con una flessione più marcata per la manifattura e le costruzioni (rispettivamente - 8,2 e -6,9 %); risulta invece in crescita il
credito al settore primario (+ 1,7 %).
La debolezza delle vendite si è riflessa sul calo dei finanziamenti legati alla gestione del portafoglio commerciale (- 6,2 %) e su quelli in conto corrente. Si è intensificato il calo dei finanziamenti a medio e a lungo termine, che rappresentano circa i tre quarti dell’indebitamento totale, anche per effetto della scarsa attività di investimento da parte delle imprese (- 4,5 % dal -1,1 % di dicembre).
Nella media dei quattro trimestri terminanti a giugno del 2012 l’incidenza delle nuove sofferenze rettificate in rapporto ai prestiti è lievemente aumentata, attestandosi all’1,8 %. L’incremento ha riflesso il deterioramento della qualità del credito alle imprese: gli ingressi in sofferenza, più consistenti per le aziende di maggiori dimensioni, sono saliti al 2,5 % (2,3 % alla fine del 2011).
Tra la fine di dicembre del 2011 e quella di giugno del 2012 la quota dei prestiti in temporanea difficoltà di
rimborso (esposizioni incagliate) e di quelli ristrutturati sul totale dei finanziamenti a residenti è cresciuta dal 2,9
al 3,4 %; tale dinamica è riconducibile principalmente alle imprese, per le quali l’indicatore è passato dal 3,9 % di
dicembre 2011 al 4,8 % di giugno 2012.
1.3.3. Le BCC del Friuli Venezia Giulia
L’aggregato delle 15 BCC del Friuli Venezia Giulia conta 227 sportelli in regione e 4 in Veneto, per un totale
di 231 sportelli; la quota di mercato negli sportelli in Friuli Venezia Giulia è pari al 24 %. L’area operativa delle BCC
ha competenza in 212 comuni su 218. In 29 comuni della regione, tutti con meno di 3.000 abitanti, le BCC rappresentano l’unica presenza bancaria.
I Soci del Credito Cooperativo regionale risultano essere, a dicembre 2012, oltre 58 mila, in crescita del 6,9 %
rispetto a dicembre 2011.
La massa operativa delle BCC del Friuli Venezia Giulia ha raggiunto, a fine 2012, i 13,1 miliardi di €; gli impieghi ammontano a 5,1 miliardi di €, in lieve crescita rispetto a dicembre 2011 del + 0,47 %, e pesano l’88,6 %
sulla raccolta diretta, in calo rispetto al 92 % registrato a dicembre 2011.
L’incidenza del totale delle partite deteriorate sugli impieghi si presenta in crescita, arrivando al 8,1 %, contro il 6,6 % di dicembre 2011; risultano in crescita sia l’incidenza delle sofferenze, pari al 4,2 % (contro un valore
del 3,6 % a dicembre 2011) sia quella degli incagli, pari al 3,3 % (2,5 % a dicembre 2011).
La quota di mercato delle BCC sugli impieghi (ottobre 2012) è pari al 15,7 %, in aumento rispetto a dicembre 2011 (15,1 %). Dal lato della raccolta si evidenzia una lieve flessione sia della componente diretta, con una
quota di mercato che scende dal 16,9 % di dicembre 2011 al 16,6 % di ottobre 2012, che della raccolta indiretta,
che passa dal 14 % a dicembre 2011 al 13,4 %.
La percentuale degli impieghi concessi dalle BCC è ripartita come segue: imprese (42,9 %), famiglie consumatrici (39,5 %), famiglie produttrici (13,7 %); le dinamiche degli impieghi ai diversi settori di attività evidenziano, rispetto alla fine del 2011, crescite contenute delle imprese (+ 0,3 %) e delle famiglie produttrici (+ 0,5 %),
unitamente ad una lieve flessione delle famiglie consumatrici (-0,3 %).
La raccolta complessiva del 2012 ha superato i 7,9 miliardi di €, in lieve aumento rispetto alla fine dell’anno
precedente (+ 1,2 %); la raccolta diretta, pari a 5,8 miliardi di €, risulta in crescita rispetto ai valori di dicembre
16
Letno poročilo 2012
14,9 %. Primerjava s povprečjem bančnega sistema izkazuje še vedno obstoj velike prednosti v korist zadružnih
bank: v tretjem četrtletju 2012 sta količnika prvih petih skupin na postavki temeljnega kapitala (tier 1 ratio) in
skupne kapitalske ustreznosti (total capital ratio) izkazovala 11,5 % oziroma 14,3 %.
1.3.2. Rezultati bančnega sistema Furlanije Julijske krajine
V 12-mesečnem obdobju, ki se je zaključilo junija, so bančni krediti rezidentom upadli za 3,5 % in nadaljevali pot navzdol, ki se je začela ob koncu prejšnjega leta. Trend je v prvi vrsti posledica upada kreditov podjetjem
(- 4,9 %), saj je raven kreditov gospodinjstvom skoraj nespremenjena. Naj dodamo, da se je upad ravni kreditiranja nadaljeval tudi med poletjem (avgusta smo beležili- 4,2 %).
Negativnemu trendu potrošniških kreditov (- 3,1 %), ki je zajel tudi nebančno komponento, se vzporedi
upočasnjena rast posojil za nakup bivanjskih nepremičnin (1,6 %; decembra 2011 je znašala 4,2 %).
Ob koncu meseca junija beležimo upad kreditov produktivnemu sektorju, izdanih s strani bank in finančnih družb, v višini 4,7 % letno. Upadli so krediti vsem glavnim produktivnim sektorjem, pri čemer se je največ
skrčilo kreditiranje obrtništva in gradbeništva (- 8,2 oziroma -6,9 %); drugačne ugotovitve veljajo za kreditiranje
primarnega sektorja, ki je poraslo (+ 1,7 %).
Nizka raven prodaje je povzročila upad oblik kreditiranja, vezanih na upravljanje komercialnega portfelja
(- 6,2 %), in kontokorentnih kreditov. Povečan je tudi upad srednje- in dolgoročnih posojil, katera sama predstavljajo približno tri četrtine celotnega kreditnega portfelja, zlasti kot posledica upada ravni podjetniških investicij
(- 4,5 %; decembra lani je bilo -1,1 %).
Povprečje novih slabih kreditov napram skupnim kreditom je v štirih četrtletij, ki so se zaključila junija 2012,
zmerno poraslo in znaša 1,8 %. Porast je posledica poslabšane kakovosti portfelja podjetniških kreditov: delež
novih slabih kreditov je porasel in dosegel 2,5 %, pri čemer izstopajo večja podjetja (ob koncu leta 2011 je isti
podatek znašal 2,3 %).
Med koncem decembra 2011 in junija 2012 je delež kreditojemalcev v začasnih težavah (dvomljive terjatve) in prestrukturiranih kreditov napram vsem kreditom rezidentom porasel z 2,9 na 3,4 %. V največji meri so na
ta rezultat vplivala podjetja, ki so junija 2012 bremenila kreditni portfelj za 4,8 % (decembra 2011 je isti podatek
znašal 3,9 %.
1.3.3. Zadružne banke Furlanije Julijske krajine
Sistem 15 zadružnih bank Furlanije Julijske krajine šteje 227 poslovalnic na območju dežele in 4 poslovalnice v Venetu, skupno torej 231 poslovalnic: delež na trgu Furlanije Julijske krajine znaša 24 %. Zadružne banke
so navzoče v 212 občinah od skupaj 218. V 29 občinah naše dežele, ki ne dosežejo 3.000 prebivalcev, so zadružne banke edina bančna ustanova.
Ob koncu decembra 2012 je sistem zadružnih bank štel preko 58 tisoč članov, kar sovpada s porastom v
višini 6,9 % glede na december 2011.
Bilančna vsota zadružnih bank Furlanije Julijske krajine je ob koncu leta 2012 dosegla 13,1 milijarde evrov.
Krediti znašajo 5,1 milijarde evrov in beležijo rahel porast v višini 0,47 % glede na december 2011. V razmerju z
neposrednimi vlogami znašajo 88,6 %, kar je manj od vrednosti 92 %, ki smo jo zabeležili decembra 2011.
Delež oslabljenih posojil glede na vsa posojila raste in je dosegel 8,1 %; za primerjavo je v decembru 2011
znašal 6,6 %. Povečal se je tako delež slabih kreditov, ki znašajo 4,2 % (za primerjavo so decembra 2011 znašali
3,6 %), kot delež dvomljivih terjatev, ki znašajo 3,3 % (decembra 2011 so znašale 2,5 %).
Delež zadružnih bank na kreditnem trgu (oktober 2012) znaša 15,7 % in je torej višji od podatka, zabeleženega decembra 2011 (15,1 %). Na področju depozitov beležimo rahel upad tako pri neposredni komponenti,
kjer je tržni delež prešel z vrednosti 16,9 % iz decembra 2011 na vrednost 16,6 % iz oktobra 2012, kot pri posredni
komponenti, ki je prešla z decembrskih 14 % na 13,4 %.
Kredite, ki so jih izdale zadružne banke, lahko razvrstimo kot sledi: podjetja (42,9 %), potrošniki (39,5 %),
mala oz. samostojna podjetja (13,7 %); trend kreditnega poslovanja s posameznimi poslovnimi sektorji izkazuje v primerjavi s koncem leta 2011 zmeren porast kreditiranja večjih (+ 0,3 %) in malih oz. samostojnih podjetij
(+ 0,5 %), potrošniško kreditiranje gospodinjstev pa je rahlo upadlo (- 0,3 %).
Skupne vloge so v letu 2012 presegle 7,9 milijarde evrov, kar znaša rahlo več kot ob koncu leta poprej
(+ 1,2 %); neposredne vloge, ki znašajo 5,68 milijarde evrov, beležijo porast v primerjavi z decembrom 2011
17
Bilancio 2012
2011 (+ 4,3 %), risultato imputabile in via prevalente alle dinamiche dei depositi (+ 6,3 %), che si attestano complessivamente a 3,9 miliardi di €. La raccolta indiretta, pari a 2,1 miliardi di €, risulta in calo del 6,1 % rispetto a
dicembre 2011, con una contrazione trasversale a tutte le forme tecniche con l’eccezione delle azioni (+ 1,9 %)
e dei fondi comuni (+ 12,1%).
2. LA GESTIONE DELLA BANCA: ANDAMENTO DELLA GESTIONE E DINAMICHE DEI
PRINCIPALI AGGREGATI DI STATO PATRIMONIALE E DI CONTO ECONOMICO
Crediti verso clientela
2.1. Gli aggregati patrimoniali
2012
2.1.1. La raccolta da clientela
2011
31/12/2012
2010
Raccolta diretta
Raccolta
2009 indiretta
di cui: 0
50.000
Risparmio amministrato
100.000
Risparmio gestito
Totale raccolta diretta e indiretta
150.000
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
377.971.550
373.437.037
+4.534.513
+1,21%
107.725.000
117.374.000
-9.649.000
-8,22%
200.000
250.000
300.000
350.000
400.000
83.646.000
95.358.000
-11.712.000
-12,28%
24.079.000
22.016.000
+2.063.000
+9,37%
485.696.550
490.811.037
-5.114.487
-1,04%
Raccolta diretta
2012
2011
2010
2009
345.000
350.000
355.000
360.000
365.000
370.000
375.000
380.000
La variazione rispetto a dicembre 2011 deriva dall’aumento della raccolta diretta, aumentata del 1,21 %,
mentre la raccolta indiretta è diminuita del 8,22 %.
Riuscire ad aumentare o almeno mantenere
i volumi della nostra raccolta nell’anno in esame è risultato
Montante
particolarmente gravoso e dispendioso. Le turbolenze dei mercati hanno provocato infatti nei risparmiatori una
attesa nei rendimenti in decisa controtendenza rispetto all’andamento dei tassi attivi. Inoltre anche l’attività
800.000sulla piazza, in particolare di alcuni Istituti, ha contribuito non poco al permanere di tassi passivi
concorrenziale
alti ed alla difficoltà di acquisire nuova liquidità che però è stata basilare per poter offrire a nostra volta dei finanziamenti 700.000
ai nostri Soci e più in generale alla nostra clientela.
L’incertezza dei mercati ha altresì provocato in parte della nostra clientela molti disinvestimenti nel settore
della raccolta
indiretta, soprattutto per quella amministrata (- 12,28 %).
600.000
500.000
Raccolta diretta
400.000
300.000
18
Crediti verso clientela
Letno poročilo 2012
(+ 4,3 %), ta rezultat je v prvi vrsti posledica dinamike depozitov (+ 6,3 %), ki skupaj znašajo 3,9 milijarde
evrov. Posredne vloge, ki znašajo 2,1 milijarde evrov, so v primerjavi z decembrom 2011 upadle za 6,1 %.
Upad zaobjema vse tehnične oblike z edino izjemo delnic (+ 1,9 %) in vzajemnih skladov (+ 12,1 %).
2. UPRAVLJANJE BANKE: POTEK POSLOVANJA IN DINAMIKE GLAVNIH POSTAVK
PREMOŽENJSKEGA STANJA IN POSLOVNEGA IZIDA
2.1. Postavke premoženjske bilance
Krediti strankam
2012
2.1.1. Depoziti strank
2011
31/12/2012
2010
Neposredni depoziti
Posredni
2009 depoziti
od katerih:
0
50.000
100.000
150.000
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
377.971.550
373.437.037
+4.534.513
+1,21 %
107.725.000
117.374.000
-9.649.000
-8,22 %
200.000
250.000
300.000
350.000
400.000
Delnice in deleži
83.646.000
95.358.000
-11.712.000
-12,28 %
Zavarovalne police in pokojninski skladi
24.079.000
22.016.000
+2.063.000
+9,37 %
485.696.550
490.811.037
-5.114.487
-1,04 %
Depoziti skupaj
Neposredne vloge
2012
2011
2010
2009
345.000
350.000
355.000
360.000
365.000
370.000
375.000
380.000
Razlika v primerjavi z decembrom 2011 je posledica porasta neposrednih depozitov v višini 1,21 %; posredni depoziti so upadli za 8,22 %.
Ohranitev ravni naših depozitov je bila vBilančna
preteklemvsota
letu vse prej kot enostavna in poceni stvar. Turbulence
na trgih so namreč razširile med varčevalci pričakovanje po bistveno višjih donosih, kot jih je zagotavljalo gibanje aktivnih obrestnih mer. Tudi konkurenčna dejavnost na trgu, posebej nekaterih kreditnih zavodov, je konkre800.000
tno pripomogla k ohranitvi visoke ravni pasivnih obrestnih mer in težavni pridobitvi nove likvidnosti; slednja je
bila odločilnega pomena pri kreditiranju naših članov in strank nasploh.
700.000 na trgu je poleg tega učinkovala na nekatere stranke do te mere, da so dezinvestirale svoje
Negotovost
posredne naložbe, zlasti v obveznice, delnice in deleže (- 12,28 %).
600.000
500.000
Neposredne vloge
400.000
300.000
19
Krediti strankam
Bilancio 2012
Raccolta diretta:
31/12/2012
Conti correnti e depositi a risparmio
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
266.995.068
262.546.449
+4.448.619
+1,69%
2.629.531
4.378.420
-1.748.889
-39,94%
97.852.268
95.158.333
+2.693.935
+2,83%
Valutate al fair value*
0
12.262.895
-12.262.895
-100,00%
Certificati di deposito
9.462.234
10.210.868
-748.634
-7,33%
Altri debiti
1.032.449
1.142.967
-110.518
-9,67%
377.971.550
373.437.037
+4.534.513
+1,21%
Pronti contro termine passivi
Obbligazioni
di cui:
Totale raccolta diretta
* valori inclusi nello stato patrimoniale, cfr. passivo alla voce “passività finanziarie valutate al fair value”
Analizzando la raccolta diretta si nota che continuano ad avere buon riscontro tra i risparmiatori i conti
correnti ed i depositi (+ 1,69 %) e le nostre obbligazioni (+ 2,83 %). L’incremento della raccolta diretta è superiore rispetto alla media sia del complessivo Sistema Creditizio che del Credito Cooperativo.
Composizione percentuale della raccolta diretta:
31/12/2012
% sul totale
Conti correnti e depositi
31/12/2011
% sul totale
Variazione %
70,64%
70,31%
+0,33%
0,70%
1,17%
-0,47%
25,89%
25,48%
+0,41%
Certificati di deposito
2,50%
2,73%
-0,23%
Altri debiti
0,27%
0,31%
-0,04%
0,00%
0,00%
100,00%
100,00%
Pronti contro termine passivi
Obbligazioni
di cui:
Passività a fronte di attività cedute non cancellate dal bilancio
Totale raccolta diretta
La raccolta indiretta da clientela
31/12/2012
Fondi comuni di investimento e Sicav
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
16.228.000
14.160.000
+2.068.000
+14,60%
193.000
447.000
-254.000
-56,82%
6.198.000
7.409.000
-1.211.000
-16,34%
22.619.000
22.016.000
+603.000
+2,74%
Titoli obbligazionari
69.570.000
83.512.000
-13.942.000
-16,69%
Azioni e altre
15.536.000
11.846.000
+3.690.000
+31,15%
85.106.000
95.358.000
-10.252.000
-10,75%
107.725.000
117.374.000
-9.649.000
-8,22%
Gestioni patrimoniali mobiliari
Polizze assicurative e fondi pensione
Totale risparmio gestito
Totale risparmio amministrato
Totale raccolta indiretta
Sul versante della raccolta indiretta si evidenzia un forte calo nel comparto del risparmio amministrato
(- 10,75 % rispetto all’anno precedente) ed un lieve aumento nella componente gestita (+ 2,74 % rispetto
all’anno precedente).
20
Letno poročilo 2012
Neposredni depoziti:
31/12/2012
Tekoči računi in hranilne vloge
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
266.995.068
262.546.449
+4.448.619
+1,69 %
2.629.531
4.378.420
-1.748.889
-39,94 %
97.852.268
95.158.333
+2.693.935
+2,83 %
0
12.262.895
-12.262.895
-100,00 %
Hranilna pisma
9.462.234
10.210.868
-748.634
-7,33 %
Druge obveznosti
1.032.449
1.142.967
-110.518
-9,67 %
377.971.550
373.437.037
+4.534.513
+1,21 %
Pasivni terminski posli
Obveznice
od katerih:
Pripoznane po pošteni vrednosti*
Neposredni depoziti skupaj
* glej postavko izkaza premoženjskega stanja “finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti
Pri preučitvi neposrednih depozitov pade v oko dober uspeh tekočih računov in hranilnih vlog (+ 1,69 %)
ter naših obveznic (+ 2,83 %). Porast neposrednih depozitov presega tako povprečje celotnega bančnega sistema kot povprečje sistema zadružnih bank.
Odstotna sestava neposrednih depozitov:
31/12/2012
31/12/2011
% vseh depozitov % vseh depozitov
Tekoči računi in hranilne vloge
Odklon %
70,64 %
70,31 %
+0,33 %
0,70 %
1,17 %
-0,47 %
25,89 %
25,48 %
+0,41 %
Hranilna pisma
2,50 %
2,73 %
-0,23 %
Druge obveznosti
0,27 %
0,31 %
-0,04 %
0,00 %
0,00 %
100,00 %
100,00 %
Pasivni terminski posli
Obveznice
od katerih:
Obveznosti za odprodana sredstva, ki so še prikazana v bilanci
Neposredni depoziti skupaj
Posredni depoziti strank
31/12/2012
Investicijski skladi in družbe Sicav
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
16.228.000
14.160.000
+2.068.000
+14,60 %
193.000
447.000
-254.000
-56,82 %
Zavarovalne police in pokojninski skladi
6.198.000
7.409.000
-1.211.000
-16,34 %
Skladi in zavarovalne police skupaj
22.619.000
22.016.000
+603.000
+2,74 %
Obveznice
69.570.000
83.512.000
-13.942.000
-16,69 %
Delnice in deleži
15.536.000
11.846.000
+3.690.000
+31,15 %
85.106.000
95.358.000
-10.252.000
-10,75 %
107.725.000
117.374.000
-9.649.000
-8,22 %
Investicije v premičnine
Obveznice, delnice in deleži skupaj
Posredni depoziti skupaj
Če podrobneje preučimo posredne depozite strank, lahko opazimo izrazit upad v postavki, ki združuje
obveznice, delnice in deleže (- 10,75 % v primerjavi z letom poprej), oziroma rahel porast skladov in zavarovalnih
polic (+ 2,74 % v primerjavi z letom poprej).
21
Bilancio 2012
2.1.2. Gli impieghi con la clientela
La difficile congiuntura economica ha indotto la Banca a mantenere profili prudenziali nello sviluppo degli
impieghi verso la clientela. I crediti per cassa al netto delle rettifiche di valore (voce 70 dell’attivo) si attestano al
31 dicembre 2012 a 350 milioni di €, segnando un incremento dell’1,32 % rispetto al 31 dicembre 2011. In considerazione delle circostanze in cui abbiamo operato (difficoltà ad aumentare la raccolta, aumento posizioni
deteriorate, peggioramento della qualità di nuovo credito), riteniamo questo un buon risultato.
IMPIEGHI
Conti correnti
31/12/2012
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
47.623.391
47.654.197
-30.806
-0,06%
217.471.015
217.256.150
+214.865
+0,10%
Mutui chirografari
31.590.360
43.107.654
-11.517.294
-26,72%
Altri finanziamenti
20.959.685
22.185.030
-1.225.345
-5,52%
Attività deteriorate
28.201.653
11.302.536
+16.899.117
+149,52%
345.846.104
341.505.567
+4.340.537
+1,27%
4.641.285
4.399.202
+242.083
+5,50%
350.487.389
345.904.769
+4.582.620
+1,32%
Mutui ipotecari
Totale impieghi con clientela
Titoli di debito
Totale crediti verso la clientela
Il saldo della voce “crediti verso clientela” ricomprende 80 mila € inerenti a quattro anticipazioni erogate al
Fondo di Garanzia dei Depositanti nell’ambito di interventi realizzati nel corso del 2012 per la risoluzione di crisi
di banche di credito cooperativo poste in l.c.a. (liquidazione coatta amministrativa). Tali anticipazioni, tutte infruttifere e ripartite pro quota tra le consorziate al Fondo, sono state finalizzate all’acquisto da parte del Fondo
stesso di portafogli crediti in contenzioso e/o delle attività per imposte differite connesse alle rettifiche di valore
su crediti delle banche oggetto di intervento. Il piano di rimborso relativo alle anticipazioni finalizzate all’acquisto di crediti è ancorato alle dinamiche di rientro degli stessi, come periodicamente aggiornate in funzione
delle valutazioni rese disponibili semestralmente dal Fondo. Dalla data di perfezionamento delle citate operazioni non risultano intervenuti fattori rilevanti tali da comportare una modifica sostanziale rispetto alle valutazioni espresse dalle Procedure, in funzione delle quali sono stati determinati i valori di iscrizione delle poste in
argomento.
Composizione percentuale degli impieghi a clientela:
IMPIEGHI
31/12/2012
31/12/2011
Variazione %
Conti correnti
13,59%
13,78%
-0,19%
Mutui ipotecari
62,05%
62,81%
-0,76%
Mutui chirografari
9,01%
12,46%
-3,45%
Altri finanziamenti
5,98%
6,41%
-0,43%
Crediti rappresentati da titoli
1,32%
1,27%
+0,05%
Attività deteriorate
8,05%
3,27%
+4,78%
100,00%
100,00%
Totale crediti verso la clientela
22
Letno poročilo 2012
2.1.2. Krediti strankam
Huda ekonomska konjunktura je prisilila Banko, da je bila pri izdajanju kreditov strankam preudarna. Na
dan 31. december 2012 znaša skupna vrednost kreditov strankam brez oslabitev (postavka št. 70 bilance stanja
– aktiva) 350 milijonov evrov, kar je 1,32 % več kot 31. decembra 2011. Če upoštevamo okoliščine, v katerih smo
poslovali (težave pri nabiranju depozitov, poslabšanje kreditnega portfelja, slabša kakovost novih kreditov), je to
dober rezultat.
KREDITI
31/12/2012
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
Kontokorentni krediti
47.623.391
47.654.197
-30.806
-0,06 %
Hipotekarna posojila
217.471.015
217.256.150
+214.865
+0,10 %
Krediti z osebnim jamstvom
31.590.360
43.107.654
-11.517.294
-26,72 %
Druge oblike kreditov
20.959.685
22.185.030
-1.225.345
-5,52 %
Slabi krediti in dvomljive terjatve
28.201.653
11.302.536
+16.899.117
+149,52 %
345.846.104
341.505.567
+4.340.537
+1,27 %
4.641.285
4.399.202
+242.083
+5,50 %
350.487.389
345.904.769
+4.582.620
+1,32 %
Posojila strankam skupaj
Obveznice
Krediti strankam skupaj
Postavka »krediti strankam skupaj« vključuje 80 tisoč evrov predujmov, izplačanih v letu 2012 Jamstvenemu skladu vlagateljev zadružnega kredita (Fondo di Garanzia dei Depositanti) v okviru podpornih posegov, katerih koristniki so zadružne banke v prisilni likvidaciji (liquidazione coatta amministrativa). Predujmi, ki so neobrestovani in katerih višina se določi na podlagi višine udeležbe v sklad, gredo taistemu skladu in so namenjeni
prevzemu kreditnega portfelja in obveznosti za davek, vezanih na oslabitve kreditov bank, ki so se znašle v težavah. Načrt za povračilo predujmov, namenjenih prevzemu kreditov, je odvisen od dinamike amortizacije le-teh
in je redno posodobljen na podlagi polletnega poročila, ki ga izda sklad. Od dne sklenitve zgoraj opisanih poslovanj ne beležimo katerega dogodka, zaradi katerega bi morali bistveno spremeniti ugotovitve, ki so podlaga
postopka, s katerim smo opredelili višino teh postavk.
Odstotna sestava kreditov strankam:
KREDITI
31/12/2012
31/12/2011
Odklon %
Kontokorentni krediti
13,59 %
13,78 %
-0,19 %
Hipotekarna posojila
62,05 %
62,81 %
-0,76 %
Krediti z osebnim jamstvom
9,01 %
12,46 %
-3,45 %
Druge oblike kreditov
5,98 %
6,41 %
-0,43 %
Obveznice
1,32 %
1,27 %
+0,05 %
Sporne terjatve
8,05 %
3,27 %
+4,78 %
100,00 %
100,00 %
Krediti strankam skupaj
23
Bilancio 2012
Crediti verso clientela
2012
2011
2010
2009
0
50.000
100.000
150.000
200.000
Crediti verso la clientela
250.000
300.000
350.000
400.000
31/12/2012
Esposizione lorda
Tipologie esposizioni
Incidenza
%
Rettifiche di valore
specifiche
Rettifiche di valore di
portafoglio
Raccolta diretta
Indice
Indice
di
copertura
di
copertura
2012
Esposizioni per cassa
Esposizione netta
Incidenza
%
Attività deteriorate
2011
a) sofferenze
13.039.048
2,87%
2.164.040
16,60%
x
x
10.875.008
2,42%
b) incagli2010
10.998.739
2,42%
240.612
2,19%
x
x
10.758.127
2,39%
0
0,00%
0
0,00%
x
x
0
0,00%
6.670.832
1,47%
102.312
1,53%
x
x
6.568.520
1,46%
421.978.911
93,73%
450.180.566
100,00%
c) esposizioni ristrutturate
2009scadute
d) esposizioni
Altre attività in bonis
423.228.465
93,24%
x
345.000
350.000
355.000
360.000
Totale esposizioni
creditizie per cassa verso
453.937.084 100,00% 2.506.964
clientela
x
365.000
1.249.554
370.000
1.249.554
0,30%
375.000
380.000
Il rapporto impieghi/raccolta nel passato esercizio ammonta al 91,50 % in lieve miglioramento rispetto
all’anno precedente, ma non ancora ai livelli ritenuti
ottimali dal Consiglio – 90 %.
Montante
800.000
31/12/2012
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
Totale impieghi
con clientela
700.000
345.846.104
341.505.567
+4.340.537
+1,27%
Totale raccolta diretta
377.971.550
373.437.037
+4.534.513
+1,21%
91,50%
91,45%
Rapporto600.000
impieghi / raccolta
+0,05%
500.000
Raccolta diretta
400.000
Crediti verso clientela
300.000
200.000
100.000
2009
2010
2011 24
2012
Letno poročilo 2012
Krediti strankam
2012
2011
2010
2009
0
50.000
100.000
150.000
200.000
250.000
Krediti strankam
300.000
350.000
400.000
31/12/2012
Bruto izpostavljenost
Oslabitev
Oslabitev portfelja
Neposredne vloge
Tipologija kredita
Delež
kritja
Delež %
Neto izpostavljenost
Delež
kritja
Delež %
2012
Izdani krediti
Sporne terjatve
2011
a) slabi krediti
13.039.048
2,87 %
2.164.040
16,60 %
x
x
10.875.008
2,42 %
b) dvomljive
terjatve
2010
10.998.739
2,42 %
240.612
2,19 %
x
x
10.758.127
2,39 %
0
0,00 %
0
0,00 %
x
x
0
0,00 %
6.670.832
1,47 %
102.312
1,53 %
x
x
6.568.520
1,46 %
423.228.465
93,24 %
421.978.911
93,73 %
c) prestrukturirani krediti
2009 krediti
d) neobnovljeni
Dobri krediti
345.000
Kreditna izpostavljenost
do strank skupaj
350.000
355.000
x
360.000
x
365.000
453.937.084 100,00 % 2.506.964
1.249.554
370.000
1.249.554
0,30 %
375.000
380.000
450.180.566 100,00 %
Razmerje med krediti in depoziti je ob koncu prejšnje poslovne dobe znašalo 91,50 %, kar je rahlo boljši
podatek kot leto poprej, a vendar še vedno višjiBilančna
od vrednosti,
vsotaki jo upravni odbor smatra kot optimalno (90 %).
800.000
31/12/2012
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
Krediti strankam
700.000
345.846.104
341.505.567
+4.340.537
+1,27 %
Neposredni depoziti
377.971.550
373.437.037
+4.534.513
+1,21 %
91,50 %
91,45 %
Razmerje600.000
krediti / depoziti
+0,05 %
500.000
Neposredne vloge
400.000
Krediti strankam
300.000
200.000
100.000
2009
2010
2011 25
2012
Bilancio 2012
Qualità del credito:
31/12/2012
Variazione
assoluta
31/12/2011
Variazione %
Sofferenze
10.875.008
6.259.068
+4.615.940
+73,75%
Incagli
10.758.127
1.703.385
+9.054.742
+531,57%
0
0
0
0
6.568.520
3.340.082
+3.228.438
+96,66%
Totale crediti deteriorati netti
28.201.655
11.302.535
+16.899.120
+149,52%
Crediti per cassa in bonis
316.623.534
329.111.657
-12.488.123
-3,79%
Crediti rappresentati da titoli e altre attività
105.355.377
74.580.958
+30.774.419
+41,26%
450.180.566
414.995.150
+35.185.416
+8,48%
Esposizioni ristrutturate
Esposizioni scadute
Totale crediti netti verso la clientela
Al 31 dicembre 2012, i crediti deteriorati netti verso clientela evidenziano, rispetto al 31 dicembre 2011, un
incremento in valore assoluto pari a 17 milioni di € (+ 150 %), con un aumento in termini di incidenza percentuale sul totale crediti netti (escludendo i “titoli di debito”) di 4,84 punti percentuali, passando dal 3,31 % del 31
dicembre 2011 al 8,15 % del 31 dicembre 2012. Tale dinamica ha interessato tutte le tipologie di posizioni; le
sofferenze sono infatti in aumento del 73,75 % mentre gli incagli e le esposizione scadute crescono, rispettivamente, del 531,57 % e del 96,66 %.
Sul fronte degli indici di copertura, ovvero del rapporto tra le rettifiche di valore complessive e l’esposizione lorda, si evidenzia un miglioramento della copertura complessiva dei crediti deteriorati, che passa dal 3,91 %
del 31 dicembre 2011 al 8,78 % del 31 dicembre 2012.
Per quanto concerne i crediti in bonis (esclusi i titoli di debito), si è proceduto nel corso dell’esercizio ad un
aumento progressivo del loro livello di copertura che è passato dallo 0,35 % del 31 dicembre 2011 allo 0,39 %
del 31 dicembre 2012.
Indici di qualità del credito:
31/12/2012
31/12/2011
Crediti deteriorati lordi/Crediti lordi
8,78%
3,91%
Sofferenze lorde/Crediti lordi
3,73%
2,41%
Incagli lordi/Crediti lordi
3,15%
0,51%
Crediti deteriorati netti/Crediti netti
8,15%
3,31%
Copertura crediti deteriorati
8,16%
16,13%
Copertura sofferenze
16,60%
24,83%
Copertura incagli
2,19%
2,73%
Copertura crediti verso la clientela in bonis
0,39%
0,35%
Costo del credito (tasso puntuale)
3,49%
3,98%
26
Letno poročilo 2012
Kvaliteta kreditnega portfelja:
31/12/2012
Absolutni
odklon
31/12/2011
Odklon %
Slabi krediti
10.875.008
6.259.068
+4.615.940
+73,75 %
Dvomljive terjatve
10.758.127
1.703.385
+9.054.742
+531,57 %
0
0
0
0
6.568.520
3.340.082
+3.228.438
+96,66 %
Čiste sporne terjatve
28.201.655
11.302.535
+16.899.120
+149,52 %
Dobri krediti
316.623.534
329.111.657
-12.488.123
-3,79 %
Obveznice in druge finančne obveznosti
105.355.377
74.580.958
+30.774.419
+41,26 %
450.180.566
414.995.150
+35.185.416
+8,48 %
Prestrukturirani krediti
Neobnovljeni krediti
Čisti krediti strankam
31. decembra 2012 je vrednost neto nerednih kreditov strankam v primerjavi s podatkom na dan 31. december 2011 beležila porast v absolutni višini 17 milijonov evrov (+ 150 %) z vzporednim porastom odstotnega deleža napram čistim kreditom (brez dolžniških vrednostnih papirjev) v višini 4,84 odstotne točke, točneje s
3,31 % z dne 31. decembra 2011 na 8,15 % na dan 31. december 2012. Trend je zaobjel vse tipologije kreditnih
razmerij: slabi krediti so namreč porasli za 73,75 %, dvomljive terjatve za 531,57 %, neobnovljeni krediti pa za
96,66 %.
Če se ozremo na količnik kritja, tj. razmerje med skupnimi oslabitvami in bruto izpostavljenostjo, ugotovimo izboljšanje splošnega kritja nerednih kreditov, ki je prešlo s 3,91 % z dne 31. decembra 2011 na 8,78 % z dne
31. decembra 2012.
Kar zadeva redne kredite (brez dolžniških vrednostnih papirjev), smo tekom poslovne dobe postopno
povišali raven kritja, ki je prešla z 0,35 % z dne 31. decembra 2011 na 0,39 % na dan 31. december 2012.
Količniki kakovosti kreditnega portfelja:
31/12/2012
31/12/2011
Bruto neredni krediti/Bruto krediti
8,78%
3,91%
Bruto slabi krediti/Bruto krediti
3,73%
2,41%
Bruto dvomljive terjatve/Bruto krediti
3,15%
0,51%
Neto neredni krediti/Neto krediti
8,15%
3,31%
Kritje nerednih kreditov (delež kapitala)
8,16%
16,13%
Kritje slabih kreditov (delež kapitala)
16,60%
24,83%
Kritje dvomljivih terjatev (delež kapitala)
2,19%
2,73%
Kritje dobrih kreditov (delež kapitala)
0,39%
0,35%
Strošek kredita (dnevna vrednost)
3,49%
3,98%
27
Bilancio 2012
Concentrazione dei rischi
31/12/2012
%
31/12/2011
%
Primi 10
10,95%
9,82%
Primi 20
17,40%
16,82%
Primi 30
22,00%
21,76%
Primi 40
25,37%
25,72%
Primi 50
28,17%
28,92%
Ai sensi della disciplina prudenziale in materia di attività di rischio e conflitti di interesse nei confronti di
soggetti collegati, si evidenzia che al 31 dicembre 2012 non sono presenti posizioni di rischio verso soggetti
collegati che eccedano i limiti prudenziali di riferimento. Alla data di riferimento sono presenti 79 posizioni di
rischio verso soggetti collegati per un ammontare complessivo di 4.635 mila €.
2.1.3. La posizione interbancaria e le attività finanziarie
Composizione della posizione interbancaria netta e delle variazioni delle attività finanziarie
Posizione interbancaria netta
31/12/2012
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
Crediti verso banche
34.574.099
41.160.061
-6.585.962
-16,00%
Debiti verso banche
67.962.620
37.789.961
+30.172.659
+79,84%
-33.388.521
3.370.100
-36.758.621
-1.090,73%
Totale posizione interbancaria netta
Al 31 dicembre 2012 l’indebitamento interbancario netto della Banca si presentava pari a 33 milioni di € a
fronte del credito di 3 milioni di € al 31 dicembre 2011.
L’evoluzione del saldo è correlata alla partecipazione all’operazione di rifinanziamento (Long Term Refinancing Operation – LTRO) posta in essere dalla Banca Centrale Europea (BCE) il 29 febbraio 2012, nella quale
la Banca si è aggiudicata complessivamente 30 mln di € con durata triennale al tasso dell’1 % (attualmente
0,75 %). Il ricorso al finanziamento presso la BCE ha permesso alla Banca di disporre di una provvista sostitutiva
stabile, più coerente con la politica di bilanciamento delle scadenze prevista dalla policy aziendale.
Per quanto riguarda la quota di riserva di liquidità rappresentata dal portafoglio di attività rifinanziabili
presso la Banca Centrale, a fine dell’esercizio 2012 il relativo stock totalizzava nominali 84 mln di € rispetto ai 37
mln di € di fine esercizio 2011.
Il rafforzamento degli attivi rispetto a dicembre 2011 è la risultante dei seguenti interventi:
– l’emissione di obbligazioni con garanzia dello Stato per complessivi 24 mln di € nominali;
– l’aumento dei titoli di proprietà da 75 mln di € a 113 mln, principalmente a seguito di acquisti di titoli di
Stato.
Con riguardo al primo punto, la Banca si è avvalsa dell’opportunità offerta dalla Legge 22 dicembre 2011,
n. 214, recante ‘’Disposizioni urgenti per la crescita, l’equità e il consolidamento dei conti pubblici’’- già Decreto
Legge 6 dicembre 2011, n. 201, che ha introdotto la possibilità per lo Stato di concedere la propria garanzia
sulle passività delle banche italiane, con scadenza da tre mesi e fino a cinque anni, emesse successivamente alla
data di entrata in vigore del provvedimento.
Cogliendo la possibilità di carattere eccezionale prevista dal Governo nell’ambito delle disposizioni per il
rafforzamento del sistema finanziario nazionale, il ricorso a tale garanzia è stato valutato positivamente con riferimento alla possibilità di avvalersi dei titoli in argomento per ricorrere a operazioni di rifinanziamento, salvaguardando il profilo di liquidità in un contesto di grave turbolenza sul mercato della raccolta. L’opportunità derivante dal miglioramento – benché non strutturale – della situazione di liquidità e dai benefici reddituali connessi all’incidenza sul costo della provvista è stata indirizzata al miglioramento delle condizioni alle quali sono
state emesse le nostre obbligazioni.
28
Letno poročilo 2012
Koncentracija tveganja
31/12/2012
%
31/12/2011
%
Prvih 10
10,95 %
9,82 %
Prvih 20
17,40 %
16,82 %
Prvih 30
22,00 %
21,76 %
Prvih 40
25,37 %
25,72 %
Prvih 50
28,17 %
28,92 %
V smislu nadzornih določb o tveganem poslovanju in konfliktu interesa v odnosu do povezanih strank
ugotavljamo, da na dan 31. december 2012 Banka ne vzdržuje tveganih razmerij s povezanimi strankami, ki bi
prekoračila previdnostno načelo. Na ta datum obstaja 79 tveganih razmerij s povezanimi strankami v skupnem
znesku 4.635 tisoč evrov.
2.1.3. Poslovanje z bankami in finančna sredstva
Izkaz poslovanja z bankami in sprememb pri poslovanju s finančnimi sredstvi
Poslovanje z bankami
31.12.2012
31.12.2011
Absolutni
odklon
Odklon %
Krediti bankam
34.574.099
41.160.061
-6.585.962
-16,00 %
Dolgovi do bank
67.962.620
37.789.961
+30.172.659
+79,84 %
-33.388.521
3.370.100
-36.758.621
-1.090,73 %
Čisti rezultat iz poslovanja z bankami
31. decembra 2012 je čisti rezultat iz poslovanja z bankami sovpadal z dolgom v višini 33 milijonov evrov,
medtem ko smo 31. decembra 2011 na isti postavki beležili 3-milijonski kredit.
Sprememba je posledica operacije dolgoročnega refinanciranja (Long Term Refinancing Operation – LTRO)
pri Evropski centralni banki (ECB) z dne 29. februarja 2012, s katero je Banka pridobila triletno posojilo v skupni
vrednosti 30 milijonov evrov po obrestni meri 1 % (trenutno 0,75 %). Posojilo pri ECB-ju je Banki omogočilo, da
računa na bolj stabilna likvidnostna sredstva, s katerimi lažje realizirati uravnovešenje dospelosti, določeno s
politikami družbe.
Kar zadeva delež kapitalskih rezerv, ki sovpada s portfeljem sredstev, ki se lahko uporabijo za operacije refinanciranja pri Evropski centralni banki, je ob koncu poslovne dobe 2012 vrednost le-teh znašala 84 milijonov
evrov (za primerjavo je ob koncu poslovne dobe 2011 znašala 37 milijonov evrov).
Povišana raven sredstev v primerjavi z decembrom 2011 je posledica naslednjih ukrepov:
– izdaje obveznic z državnim jamstvom v skupni nominalni vrednosti 24 milijonov evrov;
– porasta vrednosti obveznic v lasti Banke; slednje so predvsem zaradi nakupov državnih obveznic prešle
s 75 milijonov evrov na 113 milijonov evrov.
Z ozirom na prvo točko je Banka izkoristila mehanizem, uveden z zakonom št. 214 z dne 22. decembra
2011, t.i. »Nujni ukrepi za ekonomsko rast, pravičnost in utrditev državne blagajne« – predtem Zakonski odlok št.
201 z dne 6. decembra 2011. Ta uvaja možnost, da država izda lastno jamstvo za obveznice italijanskih bank z
dospelostjo od treh mesecev do petih let, ki so bile izdane po datumu uveljavitve zakona.
Banka je izkoristila izredno priložnost, ki jo je vlada ponudila v okviru ukrepov za okrepitev nacionalnega
finančnega sistema in sklenila, da pridobi državno jamstvo za obveznice, s katerimi realizirati operacijo dolgoročnega refinanciranja, s čimer se je zaščitila pred likvidnostnim tveganjem sredi hudih turbulenc na trgu depozitov. Zaradi boljšega likvidnostnega stanja in vzvoda – slednji sicer ni strukturen – pri nabiranju sredstev je
Banka lahko izdajala lastne obveznice po bolj konkurenčnih pogojih.
29
Bilancio 2012
ATTIVITÀ FINANZIARIE
31/12/2012
Attività finanziarie detenute per la negoziazione
Variazione
assoluta
Variazione %
105.968
263.223
-157.255
-59,74%
103.204.004
64.943.980
+38.260.024
+58,91%
10.174.635
10.176.786
-2.151
-0,02%
113.484.607
75.383.989
+38.100.618
+50,54%
Attività finanziarie disponibili per la vendita
Attività finanziarie detenute sino alla scadenza
Totale Attività finanziarie
31/12/2011
Come emerge dalla tabella, l’evoluzione dell’aggregato è essenzialmente ascrivibile alla dinamica dei Titoli di Stato italiani giunti a rappresentare il 79 % dell’intero portafoglio con quasi 90 mln di € di stock presenti nei
portafogli AFS e HTM.
Composizione attività finanziarie
ATTIVITÀ FINANZIARIE
31/12/2012
Titoli di debito
Variazione
assoluta
Variazione %
106.956.252
69.090.382
+37.865.870
+54,81%
99.693.175
68.750.978
+30.942.197
+45,01%
6.422.387
6.030.384
+392.003
+6,50%
105.968
263.223
-157.255
-59,74%
113.484.607
75.383.989
+38.100.618
+50,54%
di cui Titoli di Stato
Titoli di capitale
Strumenti derivati
Totale Attività finanziarie
31/12/2011
Nella tabella che segue è riportata la distribuzione per scadenza dei titoli di Stato italiani in portafoglio.
31/12/2012
Attività
finanziarie
detenute
fino alla
scadenza
Fino a 6 mesi
Attività
finanziarie
disponibili
per la
vendita
31/12/2011
Incidenza
%
TOTALE
Attività
finanziarie
detenute
fino alla
scadenza
Attività
finanziarie
disponibili
per la
vendita
TOTALE
Incidenza
%
0
0
0,00%
7.554.765
7.554.765
10,99%
Da 6 mesi fino a un anno
22.461.563
22.461.563
22,53%
12.615.476
12.615.476
18,35%
Da un anno fino a 3 anni
45.169.968
45.169.968
45,31%
14.706.860
14.706.860
21,39%
Da 3 anni fino a 5 anni
12.471.137
12.471.137
12,51%
17.743.881
17.743.881
25,81%
Da 5 anni fino a 10 anni
9.415.872
9.415.872
9,44%
5.953.210
5.953.210
8,66%
10.174.635
10,21%
10.176.786
14,80%
Oltre 10 anni
Totale complessivo
10.174.635
10.174.635 89.518.540 99.693.175
10.176.786
10.176.786 58.574.192 68.750.978
2.1.4. Le immobilizzazioni materiali e immateriali
Immobilizzazioni: composizione
31/12/2012
Partecipazioni
Attività materiali
Attività immateriali
Totale immobilizzazioni
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
0
79.320
-79.320
-100,00%
6.517.218
6.926.919
-409.701
-5,91%
24.257
21.380
+2.877
+13,46%
6.541.475
7.027.619
-486.144
-6,92%
30
Letno poročilo 2012
FINANČNA SREDSTVA
31/12/2012
Finančna sredstva namenjena trgovanju
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
105.968
263.223
-157.255
-59,74 %
Finančna sredstva na razpolago za prodajo
103.204.004
64.943.980
+38.260.024
+58,91 %
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
10.174.635
10.176.786
-2.151
-0,02 %
113.484.607
75.383.989
+38.100.618
+50,54 %
Finančna sredstva skupaj
Kot je razvidno iz preglednice, na agregirano vrednost najbolj vpliva dinamika italijanskih državnih obveznic, ki predstavljajo 79 % celotnega portfelja oziroma skoraj 90 milijonov evrov obveznic, uvrščenih v portfelja
AFS (na razpolago za prodajo) in HTM (v posesti do zapadlosti).
Sestava portfelja finančnih sredstev
FINANČNA SREDSTVA
31/12/2012
Obveznice
Absolutni
odklon
Odklon %
106.956.252
69.090.382
+37.865.870
+54,81 %
99.693.175
68.750.978
+30.942.197
+45,01 %
6.422.387
6.030.384
+392.003
+6,50 %
105.968
263.223
-157.255
-59,74 %
113.484.607
75.383.989
+38.100.618
+50,54 %
od katerih: državne obveznice
Delnice in udeležbe
Izvedeni finančni instrumenti
Finančna sredstva skupaj
31/12/2011
Sledi porazdelitev po dospelosti vseh obveznic italijanske države, ki jih Banka hrani v svojem portfelju:
31/12/2012
Finančna
sredstva
v posesti
do
zapadlosti
Finančna
sredstva
na
razpolago
za prodajo
Do 6 mesecev
31/12/2011
SKUPAJ
Delež %
Finančna
sredstva
v posesti
do
zapadlosti
Finančna
sredstva
na
razpolago
za prodajo
SKUPAJ
Delež %
0
0
0,00 %
7.554.765
7.554.765
10,99 %
Od 6 mesecev do 1 leta
22.461.563
22.461.563
22,53 %
12.615.476
12.615.476
18,35 %
Od 1 leta do 3 let
45.169.968
45.169.968
45,31 %
14.706.860
14.706.860
21,39 %
Od 3 let do 5 let
12.471.137
12.471.137
12,51 %
17.743.881
17.743.881
25,81 %
Od 5 let do 10 let
9.415.872
9.415.872
9,44 %
5.953.210
5.953.210
8,66 %
10.174.635
10,21 %
10.176.786
14,80 %
Nad 10 let
Skupaj
10.174.635
10.174.635 89.518.540 99.693.175
10.176.786
10.176.786 58.574.192 68.750.978
2.1.4. Opredmetena in neopredmetena sredstva
Sestava portfelja opredmetenih in
neopredmetenih sredstev
31/12/2012
Udeležbe v kapital
Opredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva
Opredmetena in neopredmetena sredstva
skupaj
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
0
79.320
-79.320
-100,00 %
6.517.218
6.926.919
-409.701
-5,91 %
24.257
21.380
+2.877
+13,46 %
6.541.475
7.027.619
-486.144
-6,92 %
31
Bilancio 2012
I fondi a destinazione specifica: fondi per rischi e oneri
La voce “Altri fondi per rischi e oneri” è costituita da:
− Oneri per il personale, per 121 mila euro: l’importo esposto nella sottovoce “oneri per il personale –
Altri fondi rischi ed oneri”, si riferisce ai premi di anzianità/fedeltà relativi all’onere finanziario, determinato in base a valutazione attuariale, che la Banca dovrà sostenere, negli anni futuri, in favore del personale dipendente in relazione all’anzianità di servizio.
− Altri – Fondo di Garanzia dei Depositanti delle BCC per 72 mila euro: per gli oneri e gli impegni relativi agli interventi di sostegno di cui al Fondo di Garanzia dei Depositanti, già deliberati nel 2012 e non
corrisposti; l’importo è stato accantonato su indicazione della Federazione regionale del FVG.
− Altri – Immobiliare ZKB per 100 mila euro: necessari conferimenti in conto capitale a favore della società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl da operare nel periodo 2013, quale copertura della perdite di esercizio del Bilancio 2012.
Fondi per rischi ed oneri: composizione
31/12/2012
31/12/2010
1. Fondi di quiescenza aziendali
2. Altri fondi per rischi ed oneri
Variazione
assoluta
Variazione %
+0
293.461
213.747
2.1 Controversie legali
+79.714
+37,29%
+0
2.2 Oneri per il personale
121.455
105.867
+15.588
+14,72%
2.3 Altri
172.005
107.880
+64.125
+59,44%
293.461
213.747
+79.714
+37,29%
Totale
2.1.5. Il Patrimonio netto e di Vigilanza e l’adeguatezza patrimoniale
L’adeguatezza patrimoniale attuale e prospettica ha da sempre rappresentato un elemento fondamentale
nell’ambito della pianificazione strategica aziendale. Ciò a maggior ragione nel contesto attuale, in virtù dell’importanza vieppiù crescente che il patrimonio assume per la crescita dimensionale e il rispetto dei requisiti prudenziali.
Per tale motivo la Banca persegue da tempo politiche di incremento della base sociale e criteri di prudente accantonamento di significative aliquote degli utili prodotti, eccedenti il vincolo di destinazione normativamente stabilito. Le risorse patrimoniali si sono collocate, anche nel contesto delle fasi più acute della crisi finanziaria, ben al di sopra dei vincoli regolamentari permettendo di continuare a sostenere l’economia del territorio
e, in particolare, le famiglie, le piccole e medie imprese.
31/12/2012
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
Capitale
103.117
93.313
+9.804
+10,51%
Sovrapprezzi di emissione
157.122
153.129
+3.993
+2,61%
Riserve da valutazione
401.277
-2.061.697
+2.462.974
-119,46%
58.939.117
58.788.675
+150.442
+0,26%
283.202
216.372
+66.830
+30,89%
59.883.835
57.189.792
+2.694.043
+4,71%
Riserve
Utile/(perdita) di esercizio
Totale patrimonio netto
Le movimentazioni del patrimonio netto sono dettagliate nello specifico prospetto di bilancio. Tra le “Riserve da valutazione” figurano le riserve relative alle attività finanziarie disponibili per la vendita pari a € - 40 mila,
nonché le riserve iscritte in applicazione di leggi speciali di rivalutazione pari a euro 607 mila. L’incremento ri-
32
Letno poročilo 2012
Specifične zahteve: rezervacije
Postavka »druge rezervacije« vključuje:
– stroške za osebje v višini 121 tisoč evrov: znesek, knjižen na postavki »stroški za osebje – druge rezervacije« sovpada s projekcijo (osnovano na trenutni vrednosti) nagrad za doseženo delovno dobo/zvestobo, ki bodo v bodočnosti bremenile Banko v okviru nagrajevanja uslužbencev ob doseženi visoki
delovni dobi;
– Drugo – 72 tisoč evrov za Jamstveni sklad vlagateljev sistema zadružnih bank: znesek je namenjen
kritju obveznosti in stroškov, vezanih na posege finančne pomoči, ki jih je sklad odobril v letu 2012, a še
niso bili realizirani; znesek je Banka rezervirala po priporočilu Deželne zveze zadružnih bank FJk;
– Drugo – 100 tisoč evrov za družbo Società immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl: rezervacije
v korist hčerinske družbe Società Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl, s katerimi je Banka v poslovni dobi 2013 poravnala izgubo družbe, zabeleženo v poslovnem letu 2012.
Rezervacije: sestava
31/12/2012
31/12/2011
1. Upokojitveni skladi
2. Druge rezervacije
Absolutni
odklon
Odklon %
+0
293.461
213.747
2.1 Pravni spori
+79.714
+37,29 %
+0
2.2 Stroški za osebje
121.455
105.867
+15.588
+14,72 %
2.3 Drugo
172.005
107.880
+64.125
+59,44 %
293.461
213.747
+79.714
+37,29 %
Skupaj
2.1.5. Lastniški in temeljni kapital ter kapitalska ustreznost
Trenutna in bodoča kapitalska ustreznost sta od vedno bistvena elementa za strateško planiranje. Ta ugotovitev velja v sedanjih okoliščinah še toliko več, saj je kapital predpogoj za rast vsot in spoštovanje določb o
previdnostnih ukrepih.
Ravno zaradi tega Banka že dalj časa sledi politikam širitve članstva in preudarnim načelom o rezervaciji
znatnih deležev ustvarjenega dobička, ki vselej presegajo z zakonom določene vrednosti. Tudi v najhujšem
obdobju finančne krize je raven kapitala stalno presegala z zakonom določene zahteve in je omogočila neprekinjeno financiranje lokalne ekonomije, posebej gospodinjstev in srednjih ter malih podjetij.
31/12/2012
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
Kapital
103.117
93.313
+9.804
+10,51 %
Vplačani presežek kapitala
157.122
153.129
+3.993
+2,61 %
Presežek iz prevrednotenja
401.277
-2.061.697
+2.462.974
-119,46 %
58.939.117
58.788.675
+150.442
+0,26 %
283.202
216.372
+66.830
+30,89 %
59.883.835
57.189.792
+2.694.043
+4,71 %
Rezervacije
Dobiček (izguba) poslovne dobe
Čisto premoženje
Spremembe lastniškega kapitala so prikazane v specifičnem bilančnem izkazu. »Presežek iz prevrednotenja« vključuje rezervacije za finančna sredstva na razpolago za prodajo v višini 40 tisoč evrov ter rezervacije v
smislu predpisov posebnih zakonov o prevrednotenju v višini 607 tisoč evrov. Porast v primerjavi z 31. decem-
33
Bilancio 2012
spetto al 31/12/2011 è connesso alle variazioni di fair value delle attività finanziarie disponibili per la vendita
contabilizzate nell’esercizio 2012.
Le riserve da valutazione delle attività finanziarie disponibili per la vendita sono così composte:
31/12/2012
Riserva
positiva
Titoli di debito
Riserva
negativa
Totale
riserva
Riserva
positiva
Riserva
negativa
Totale
riserva
511.605
-551.248
-39.643
5.745
-2.673.982
-2.668.237
0
0
0
0
0
0
511.605
-551.248
-39.643
Titoli di capitale o quote di OICR
Totale
31/12/2011
5.745 -2.673.982 -2.668.237
Come si può notare dalla tabella la variazione positiva di 2.629 mila € registrata dalle “riserve da valutazione
delle attività finanziarie disponibili per la vendita” è prevalentemente riconducibile ai titoli di debito in portafoglio e, in particolare, ai Titoli di Stato italiani.
La Banca si è avvalsa della facoltà di rilevare a Patrimonio gli Utili o le Perdite Attuariali che si sono manifestati sul Trattamento di fine rapporto del personale come previsto dal modificato principio contabile IAS 19.
Pertanto tra le “riserve da valutazione” figura anche la nuova riserva da perdite attuariali IAS19 per -166 mila
euro.
Come evidenziato in calce agli schemi di bilancio, per effetto dell’applicazione retrospettiva del nuovo
principio contabile IAS 19 (Perdite attuariali su TFR a Patrimonio netto), secondo le disposizioni dello IAS 8 (mutamento di principi contabili) alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato.
Le “Riserve” includono le Riserve di utili già esistenti (riserva legale) nonché le riserve positive e negative
connesse agli effetti di transizione ai principi contabili internazionali IAS/IFRS non rilevate nelle “riserve da valutazione”.
Il Patrimonio di Vigilanza, la cui composizione è riportata in dettaglio nella parte F della Nota Integrativa, assomma a 60.116 mila €, a fronte di attività di rischio ponderate per 345.588 mila €, come di seguito dettagliato:
31/12/2012
Patrimonio di base
Variazione
assoluta
31/12/2011
Variazione %
59.449.805
59.223.619
+226.186
+0,38%
666.529
625.340
+41.189
+6,59%
0
0
+0
+0,00%
Patrimonio di vigilanza
60.116.334
59.848.959
+267.375
+0,45%
Requisiti prudenziali
27.647.032
27.613.779
+33.253
+0,12%
345.587.900
345.172.238
+415.662
+0,12%
Patrimonio supplementare
Elementi da dedurre dal patrimonio di base e
supplementare
Attività di rischio ponderate
Il coefficiente di capitale complessivo (total capital ratio) determinato dal rapporto tra patrimonio di vigilanza e attività di rischio ponderate totali si attesta al 17,40 % (rispetto al 17,34 % del 31/12/2011), mentre il
rapporto tra Patrimonio di Vigilanza di base e il totale delle attività di rischio ponderate (tier 1 capital ratio) risulta pari al 17,20 % (rispetto al 17,16 % del 31/12/2011).
Ai fini della determinazione del patrimonio di vigilanza e della determinazione dei requisiti patrimoniali la
Banca si attiene alle disposizioni di vigilanza prudenziale per le banche di cui alla Circolare della Banca d’Italia n.
263/06.
La Banca, in ossequio alle disposizioni contenute nella Circolare 263/06 del 27 dicembre 2006 della Banca
d’Italia e successive modifiche (“Nuove disposizioni di Vigilanza prudenziale per le banche”), ha definito un processo di valutazione interna dell’adeguatezza della dotazione patrimoniale (Internal Capital Adequacy Assessment Process – ICAAP). Tale processo persegue la finalità di determinare, in ottica sia attuale sia prospettica, il
capitale complessivo necessario a fronteggiare tutti i rischi rilevanti cui la Banca è esposta. Con riguardo ai rischi
difficilmente quantificabili, nell’ambito del processo viene valutata l’esposizione agli stessi, sulla base di un’analisi che tiene conto dei presidi esistenti, e sono predisposti/aggiornati i sistemi di controllo e di attenuazione
ritenuti adeguati in funzione della propensione al rischio definita.
34
Letno poročilo 2012
brom 2011 je v prvi vrsti posledica spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev na razpolago za prodajo,
ki so bile knjižene v poslovni dobi 2012.
Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev na razpolago za prodajo izkazuje spodnja razpredelnica:
31/12/2012
Pozitivna Negativna
rezerva
rezerva
Obveznice
Udeležbe v kapital in deleži skladov OICR
Skupaj
31/12/2011
Rezerva
skupaj
Pozitivna Negativna
rezerva
rezerva
Rezerva
skupaj
511.605
-551.248
-39.643
5.745
-2.673.982
-2.668.237
0
0
0
0
0
0
511.605
-551.248
-39.643
5.745 -2.673.982 -2.668.237
Kot je razvidno iz preglednice, je porast v višini 2.629 tisoč evrov na postavki »rezerve ovrednotenja finančnih sredstev na razpolago za prodajo« pretežno posledica dolžniških vrednostnih papirjev v portfelju Banke, še
zlasti italijanskih državnih obveznic.
Skladno s spremenjenimi določbami računovodskega standarda IAS/MRS 19 je Banka izkoristila možnost,
da v premoženju prikaže predvideni dobiček oz. izgubo od odpravnine uslužbencev.
Iz tega sledi, da postavka »rezerva ovrednotenj« vključuje tudi rezervacije za predvidene izgube iz naslova
IAS/MRS 19 v višini 166 tisoč evrov.
Kot je navedeno v pojasnilih bilančnih izkazov, se v smislu določb standarda IAS/MRS 8 (sprememba računovodskih kriterijev) zaradi upoštevanja novega računovodskega standarda IAS/MRS 19 (predvidene izgube zaradi
odpravnine uslužbencev) posamezne vrednosti na dan 31. december 2011 razlikujejo od lani objavljene bilance.
Postavka »rezerve« vključuje že obstoječo rezervo iz dobička (zakonita rezerva) in pozitivno oziroma negativno rezervo, ki je nastala kot posledica prehoda na mednarodne računovodske standarde IAS/IFRS in ki ni
knjižena na postavki »presežek iz prevrednotenja.«
Regulatorni kapital, podrobno sestavo katerega izkazuje del F Pojasnil k izkazom (Nota integrativa), znaša
60.116 tisoč evrov. Kot je med drugim razvidno iz naslednje preglednice, znaša tehtana tvegana aktiva 345.588
tisoč evrov:
31/12/2011
Absolutni
odklon
31/12/2011
Odklon %
Temeljni kapital
59.449.805
59.223.619
+226.186
+0,38 %
Dodatni kapital
666.529
625.340
+41.189
+6,59 %
0
0
+0
+0,00 %
Regulatorni kapital
60.116.334
59.848.959
+267.375
+0,45 %
Kapitalske zahteve
27.647.032
27.613.779
+33.253
+0,12 %
345.587.900
345.172.238
+415.662
+0,12 %
Sestavine, ki jih je potrebno odbiti od
temeljnega in dodatnega kapitala
Tehtana tvegana aktiva
Če se ozremo na kapitalske zahteve, znaša količnik skupne kapitalske ustreznosti 17,40 % (total capital ratio
ali razmerje med celotnim kapitalom in tehtano tvegano aktivo; na dan 31.12.2011 je znašal 17,34 %), medtem
ko znaša razmerje med temeljnim kapitalom in tehtano tvegano aktivo 17,20 % (tier 1 capital ratio; na dan
31.12.2010 je znašal 17,16 %).
Za opredelitev regulatornega kapitala in posledične kapitalske ustreznosti sledi Banka nadzornim določbam za bančne zavode, glej okrožnico Banke Italije št. 263/06.
Skladno z določbami, ki jih prinašajo okrožnica Banke Italije št. 263/06 z dne 27. decembra 2006 in kasnejše
spremembe (»Nove nadzorne določbe za bančne zavode«), je Banka uvedla proces ocenjevanja ustreznega
notranjega kapitala (Internal Capital Adequacy Assessment Process – ICAAP). Cilj tega procesa je preverjanje, ali
razpoložljivo premoženje Banke zadostuje kritju obstoječih in potencialnih relevantnih tveganj. Za težko opredeljiva tveganja Banka oceni izpostavljenost le-tem na podlagi preučitve, ki upošteva obstoječe omilitvene
ukrepe, in uvede ustrezne kontrolne in omilitvene ukrepe, skladne z utemeljeno izpostavljenostjo.
35
Bilancio 2012
Ai fini della determinazione del capitale interno a fronte dei rischi quantificabili, la Banca, coerentemente
con le indicazioni contenute nella citata Circolare di Banca d’Italia, utilizza le metodologie di calcolo dei requisiti patrimoniali regolamentari per i rischi compresi nel I Pilastro (di credito e controparte, di mercato, operativo)
e gli algoritmi semplificati indicati per i rischi quantificabili rilevanti diversi dai precedenti (concentrazione e
tasso di interesse sul portafoglio bancario). Più in dettaglio, vengono utilizzati:
il metodo standardizzato per il rischio di credito;
il metodo del valore corrente ed il metodo semplificato per il rischio di controparte;
il metodo standardizzato per il rischio di mercato;
il metodo base per il rischio operativo;
l’algoritmo del Granularity Adjustment per il rischio di concentrazione per singole controparti;
le linee guida illustrate nell’allegato C) della Circolare 263/06 per il calcolo del capitale interno per il rischio di tasso di interesse sul portafoglio bancario;
con riferimento al profilo geo-settoriale del rischio di concentrazione, la metodologia elaborata in sede
ABI.
Nell’ambito delle attività di misurazione, sono altresì definite ed eseguite prove di stress in termini di analisi di sensibilità riguardo ai principali rischi assunti. La Banca effettua tali analisi relativamente al rischio di credito, al rischio di concentrazione ed al rischio di tasso di interesse sul portafoglio bancario, coerenti con le indicazioni fornite nella stessa normativa e basati anche sull’utilizzo delle citate metodologie semplificate di misurazione. I relativi risultati, opportunamente analizzati, conducono ad una miglior valutazione dell’esposizione ai
rischi stessi e conseguente determinazione del capitale interno, nonché del grado di vulnerabilità dell’azienda
al verificarsi di eventi eccezionali ma plausibili. Nel caso in cui l’analisi dei risultati degli stress test evidenzi l’inadeguatezza dei presidi interni posti in essere, viene valutata l’opportunità di adottare appropriate misure di integrazione, anche in termini di stanziamento di specifici buffer addizionali di capitale.
Con riguardo al rischio di liquidità, al fine di valutare la vulnerabilità a situazioni di tensione eccezionali ma
plausibili, periodicamente sono condotte delle prove di stress in termini di analisi di sensitività e/o di “scenario”.
Con riguardo a questi ultimi, secondo un approccio qualitativo basato sull’esperienza aziendale e sulle indicazioni fornite dalla normativa e dalle linee guida di vigilanza, sono contemplati due “scenari” di crisi di liquidità, di
mercato/sistemica e specifica della Banca. I relativi risultati forniscono altresì un supporto per (I) la valutazione
dell’adeguatezza dei limiti operativi, (II) la pianificazione e l’avvio di transazioni compensative di eventuali sbilanci; (III) la revisione periodica del Contingency Funding Plan.
Ai fini di un’adeguata gestione dello specifico profilo di rischio sono stati definiti:
 le modalità di periodica verifica del grado di liquidabilità e del valore di realizzo delle attività che rientrano nelle riserve di liquidità, nonché dell’adeguatezza degli haircut sulle attività stanziabili;
 la mappatura dei segnali di crisi atti a monitorare su base continuativa l’evolversi di possibili livelli di
criticità nella gestione della liquidità;
 le procedure di monitoraggio e comunicazione di situazioni anomale al fine di attivare i processi di gestione degli stati di stress/crisi;
 le strategie di intervento degli organi e delle funzioni aziendali responsabili dell’attivazione del Contingency Funding Plan;
 l’operato del management preposto alla gestione di un eventuale stato di crisi che, in condizioni di
emergenza deve essere in grado di modificare, in modo tempestivo e talvolta anche radicale, la struttura dell’attivo e del passivo di bilancio.
Come noto, il nuovo framework prudenziale approvato alla fine del 2010 (Basilea 3) è in corso di recepimento legislativo a livello comunitario attraverso:
 una nuova Capital Requirements Directive (la cosiddetta CRD4), che necessiterà del consueto processo
di recepimento negli ordinamenti nazionali e contiene le disposizioni in materia di autorizzazione
all’esercizio dell’attività bancaria, libera prestazione dei servizi, cooperazione tra le Autorità di vigilanza,
II Pilastro, ambito di applicazione dei requisiti, metodologie per la determinazione dei buffer di capitale;
 una Capital Requirements Regulation (CRR), che disciplina i requisiti prudenziali che saranno direttamente applicabili alle banche e alle imprese di investimento che operano nel Mercato Unico. Si tratta
dei requisiti che derivano dal nuovo accordo di Basilea e di quelli già in vigore, in quanto provenienti
dalle direttive 2006/48 (sulle banche) e 2006/49 (sulle imprese di investimento) emesse in attuazione
del precedente accordo (Basilea 2).
Le principali caratteristiche del nuovo framework sono ormai note. Vengono innalzati significativamente
i livelli di qualità e di quantità del capitale che le banche devono detenere a fronte dei rischi assunti. In particolare, è stato definito un concetto armonizzato di capitale bancario di primaria qualità, il common equità tier
36
Letno poročilo 2012
Za določanje notranjega kapitala, potrebnega za obvladovanje predvidenih tveganj, sledi Banka navodilom zgoraj omenjene okrožnice Banke Italije in uporablja metodologije za izračun premoženjskih sredstev, zahtevanih za tveganja iz 1. stebra (kreditno, zaradi nasprotne stranke, tržno in operativno), ter poenostavljene algoritme, ki veljajo za relevantna tveganja, ki se razlikujejo od prejšnjih (tveganje koncentracije in obrestno tveganje na bančnem portfelju). Pri tem uporablja:
 standardizirano metodo za kreditno tveganje;
 metodo tekoče vrednosti in poenostavljeno metodo za tveganje nasprotne stranke;
 standardizirano metodo za tržno tveganje;
 osnovno metodo za operativno tveganje;
 algoritem Granularity Adjustment za tveganje koncentracije posameznih nasprotnih strank;
 smernice priloge C okrožnice št. 263/06 za izračun notranjega kapitala za tveganje obrestne mere na
bančnem portfelju;
 metodologijo Italijanskega združenja bank ABI za geografsko-sektorski profil tveganja koncentracije.
V okviru dejavnosti vrednotenja se opredeljujejo in izvajajo tudi stresni testi za ocenitev izpostavljenosti
glavnim tveganjem. Banka izvršuje omenjene teste za kreditno tveganje, tveganje koncentracije in obrestno
tveganje v bančnem portfelju; testi so skladni z zakonskimi predpisi oziroma osnovani na uporabi zgoraj naštetih poenostavljenih metodologij evalvacije. Izsledki testov so predmet poglobljene preučitve in podlaga za
boljše razumevanje izpostavljenosti taistim tveganjem (s posledično določitvijo notranjega kapitala) in stopnje
občutljivosti družbe v izrednih, a dejansko mogočih scenarijih. V primeru, da stresno testiranje ugotovi neprimernost obstoječih notranjih varovalnih procesov, Banka preuči možnost izvršitve popravnih ukrepov, ki lahko
vključujejo tudi ureditev posebne dodatne kapitalske rezerve.
Za likvidnostno tveganje oziroma z namenom evalvacije občutljivosti do primerov izrednih, a konkretno
mogočih napetosti, se redno izvaja stresno testiranje občutljivosti oziroma simuliranje izjemnih okoliščin. Z ozirom na slednje je Banka s kvalitativnim pristopom, ki se opira na lastne izkušnje in na priporočila nadzornih
določb in usmeritev, upoštevala dva krizna scenarija likvidnostne krize: tržno/sistemsko in specifično za našo
Banko. Izsledki testiranja so podlaga za (I) preučitev primernosti poslovnih pragov, (II) načrtovanje in realizacijo
posegov za kritje morebitnih izgub, (III) redno posodabljanje načrta varnostnih ukrepov Contingency Funding
Plan.
Za ustrezno nadziranje specifičnega profila tveganosti je Banka opredelila:
 oblike rednega nadziranja likvidnostnega stanja, prodajne vrednosti sredstev, ki so uvrščena v likvidnostno rezervo, in pravilnega odpisa/striženja (haircut) razpoložljivih sredstev;
 znamenja kriznega stanja, ki jih mora Banka redno nadzirati, da ugotovi morebitno nastajanje kritičnosti
pri upravljanju z likvidnostjo;
 procedure nadziranja in sporočanja morebitnih anomalnih situacij, ki so hkrati podlaga za uresničitev
procesov upravljanja v stresnih/kriznih razmerah;
 strategijo, ki ji morajo slediti organi in enote družbe, odgovorne za izvajanje načrta varnostnih ukrepov
Contingency Funding Plan;
 naloge vodilnih oseb, zadolženih za upravljanje morebitne krize. Slednje morajo biti v izrednih razmerah
sposobne pravočasno in tudi korenito spremeniti strukturo sredstev in obveznosti.
Kot je znano, trenutno poteka postopek uskladitve novih nadzornih določb, sprejetih ob koncu leta 2010
(Basel III), z evropsko zakonodajo. Podlaga za uskladitev sta:
 nova evropska direktiva o kapitalskih zahtevah (Capital Requirements Directive oziroma CRD 4), ki jo morajo kot ponavadi sprejeti posamezne države in ki prinaša nova pravila za izvrševanje bančne aktivnosti,
prosto nudenje storitev, sodelovanje med nadzornimi organi, nove kvalitativne zahteve (2. steber), okvir
izvajanja zahtev in metodologije za opredelitev posebnih dodatnih kapitalskih rezerv;
 nova uredba o kapitalskih zahtevah (Capital Requirements Regulation oziroma CRR), ki prinaša kapitalske
zahteve, katere bodo neposredno veljale za banke in investicijske družbe, poslujoče na enotnem trgu.
Zahteve izhajajo iz novega, a tudi iz že veljavnega baselskega sporazuma, saj so vezane na direktivi
2006/48 (o bančnih zavodih) in 2006/49 (o investicijskih družbah), ki sta izvedbena instrumenta prejšnjega sporazuma (Basel 2).
Glavne značilnosti novega regulatornega okvira so že znane. Nova pravila so znatno povišala količinske in
kvalitativne zahteve po kapitalu, ki ga morajo Banke posedovati za kritje prevzetih tveganj. Posebej gre omeniti
novo, usklajeno pojmovanje najkakovostnejšega bančnega kapitala, tj. common equity tier 1 oziroma CET1, ki
dejansko sovpada z rednimi delnicami in rezervo od dobička. Ni čudno, da ga analitiki vse pogosteje uporabljajo kot primerjalni indeks (benchmark) pri opredelitvi solidnosti bank. Poleg tega, nove določbe uvajajo minimal-
37
2009
0
50.000
Bilancio 2012
100.000
150.000
200.000
250.000
300.000
350.000
400.000
1 (CET1), corrispondente di fatto alle azioni ordinarie e alle riserve di utili, non a caso diffusamente utilizzato
dagli analisti di mercato come benchmark per la valutazione della solidità delle banche. Vengono, inoltre, introdotti requisiti minimi a livello di tale aggregato e di patrimonio di base (cd. Tier 1) oltre che di patrimonio
complessivo.
Raccolta diretta
In particolare, le banche dovranno rispettare due indicatori volti a garantire che:
 l’ammontare delle risorse altamente liquide sia pari almeno ai fabbisogni di liquidità derivanti da mercati particolarmente instabili per un periodo di 30 giorni;
2012
 le fonti di provvista ritenute stabili siano sufficienti a coprire le attività con scadenza residua superiore a
un anno.
A 2011
causa della notevole complessità della materia e delle divergenze riscontrate nell’ambito della procedura di co-decisione presso le istituzioni europee su altre importanti tematiche regolamentari (tra le quali la liquidità), la2010
votazione in seduta plenaria da parte del Parlamento europeo è stata più volte posticipata. Al rallentamento dei lavori ha, presumibilmente, contribuito anche la decisione della Federal Reserve americana del 9
novembre
scorso di non “rendere operative le norme di Basilea 3 il prossimo 1º gennaio”.
2009
Con riguardo alle misure attinenti il capitale, pur nel contesto di un ormai certo slittamento applicativo
delle nuove regole, la Banca, con riguardo alle misure di capitalizzazione programmate, sta valutando – in stret345.000
350.000
355.000
360.000
365.000
370.000
375.000
380.000
to raccordo con le strutture di 2° livello di Categoria – le opportune iniziative atte ad assicurare la conformità
prospettica al prossimo quadro di riferimento regolamentare degli strumenti in via di emissione.
Montante
800.000
700.000
600.000
500.000
Raccolta diretta
400.000
Crediti verso clientela
300.000
200.000
100.000
2009
2010
2011
2012
38
2009
0
50.000
100.000
150.000
200.000
250.000
300.000
350.000
400.000
Letno poročilo 2012
ne zahteve glede razmerja med temeljnim kapitalom in tehtano tvegano aktivo (t.i. tier 1 ratio) in skupno kapitalsko ustreznostjo.
Banke bodo morale odslej spoštovati dva kazalnika, katerih namen je zagotavljanje:
in minimalnimi
Neposredne
vloge kapitalskimi zahtevami v primeru 30-dnevne
 skladnosti med visoko likvidnimi sredstvi
izrazite nestabilnosti trga;
 višine stabilnih virov financiranja, ki morajo zadostovati kritju sredstev s preostalo dospelostjo nad 1
letom. 2012
Zaradi izrazite zahtevnosti zadeve in nesoglasij, nastalih med postopkom soodločanja evropskih institucij o drugih
2011 pomembnih vprašanjih (vključno z upravljanjem z likvidnostjo), je bilo plenarno glasovanje v
Evropskem parlamentu že večkrat preloženo. K upočasnitvi del je verjetno prav tako prispevala odločitev
ameriške centralne banke z dne 9. novembra 2012, da »ne upošteva 1. januarja kot datum uveljavitve določb
2010
Basel III.«
Z ozirom na ukrepe, ki zadevajo kapitalsko ustreznost, je Banka kljub zdaj že zanesljivemu zdrsu uvedbe
2009 v okviru načrtovanih ukrepov kapitalizacije, v tesnem sodelovanju z drugostopenjskimi zavodi nanovih pravil
šega gibanja sprožila postopek opredelitve najprimernejših ukrepov, katerih cilj je zagotavljanje bodoče skla345.000 regulativnimi
350.000 instrumenti.
355.000
360.000
365.000
370.000
375.000
380.000
dnosti z novimi
Bilančna vsota
800.000
700.000
600.000
500.000
Neposredne vloge
400.000
Krediti strankam
300.000
200.000
100.000
2009
2010
2011
2012
39
Bilancio 2012
2.2. I risultati economici del periodo 2012
I proventi operativi – Il margine di interesse
Il margine di interesse è passato da 10,9 milioni di € del 2011 a 11,4 milioni di € del 2012, con un netto incremento del 5,04 %.
Principalmente a causa della difficoltà in precedenza citate (diminuzione dei tassi attivi, ancorati a tassi
Euribor non controbilanciata dalla discesa dei tassi passivi) si è registrata una notevole riduzione della forbice
dei tassi, fattore che ha pesantemente influito sui volumi dei margini. Questo fenomeno si può facilmente verificare se analizziamo la tabella sottostante: a fronte di un aumento degli interessi attivi del 9,74 % riscontriamo
un aumento doppio di quelli passivi, a causa dell’accresciuto pricing della raccolta diretta. Non dobbiamo però
nemmeno dimenticare che una buona parte dell’aumento dei tassi attivi deve essere ascritto al rendimento dei
Titoli di Stato che la Banca ha acquistato grazie al finanziamento BCE.
31/12/2012
Variazione
assoluta
31/12/2011
Variazione %
10.
Interessi attivi e proventi assimilati
17.996.296
16.399.393
+1.596.903
+9,74%
20.
Interessi passivi e oneri assimilati
-6.558.313
-5.510.604
-1.047.709
+19,01%
30.
Margine di interesse
11.437.983
10.888.789
+549.194
+5,04%
L’incremento degli interessi attivi è principalmente da attribuire all’incremento dell’attività disponibile per
la vendita in seguito alla liquidità ricevuta dalla BCE.
L’incremento degli interessi passivi è da attribuire a maggiori debiti verso banche inerenti al finanziamento
con la BCE ed all’incremento della raccolta diretta.
Il margine di intermediazione
Il Margine d’intermediazione è passato da 13,6 milioni di € dell’esercizio 2011 a 15,3 milioni di €, con un’importante crescita del 12,29 %, e ciò soprattutto grazie alla gestione del portafoglio finanziario (+ 1,2 milioni di €)
e da una manovra sulle commissioni relativa alla gestione dei conti correnti con il fine di compensare la forte
riduzione della forbice dei tassi descritta nel punto precedente della presente relazione.
31/12/2012
30.
Margine di interesse
40.
Commissioni attive
50.
Variazione
assoluta
31/12/2011
Variazione %
11.437.983
10.888.789
+549.194
+5,04%
3.048.488
2.901.894
+146.594
+5,05%
Commissioni passive
-532.410
-323.065
-209.345
+64,80%
60.
Commissione nette
2.516.078
2.578.829
-62.751
-2,43%
70.
Dividendi e proventi simili
51.474
69.195
-17.721
-25,61%
80.
Risultato netto dell’attività di
negoziazione
78.565
7.482
+71.083
+950,05%
1.208.355
73.721
+1.134.634
+1.539,09%
2.801
0
+2.801
1.177.031
91.853
+1.085.178
+1.181,43%
28.523
-18.132
+46.655
-257,31%
1.619
2.463
-844
-34,27%
1.340.013
152.861
+1.187.152
+776,62%
15.294.074
13.620.479
+1.673.595
+12,29%
100. Utili (perdite) da cessione/riacquisto di:
a) Crediti
b) Attività disponibili per la vendita
d) Passività finanziarie
110.
Risultato netto delle attività e passività
finanziarie valutate al fair value
Margine dell’attività finanziaria
120. Margine di intermediazione
40
Letno poročilo 2012
2.2. Ekonomski rezultati poslovne dobe 2012
Poslovni prihodki in čiste obresti
Čiste obresti so prešle z 10,9 milijona evrov iz leta 2011 na 11,4 milijona evrov v letu 2012, kar sovpada z
neto porastom v višini 5,04 %.
Zlasti zaradi zgoraj navedenih težav (upad aktivnih obrestnih mer, vezanih na Euribor, ki ga ni uravnovesil
upad pasivnih obrestnih mer) beležimo izrazit upad obrestne marže, kar je posebej negativno učinkovalo na
poslovne prihodke. Pojav nazorno prikazuje spodnja preglednica: če so aktivne obrestne mere porasle za 9,74 %,
so pasivne porasle dvakrat več zaradi cene nabiranja depozitov. Poleg tega ne gre pozabiti, da je porast aktivnih
obrestnih mer v veliki meri povezan z donosom državnih obveznic, ki jih je Banka kupila s pomočjo operacije
refinanciranja pri ECB-ju.
31/12/2012
Absolutni
odklon
31/12/2011
Odklon %
10.
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
17.996.296
16.399.393
+1.596.903
+9,74%
20.
Odhodki za obresti in podobni odhodki
-6.558.313
-5.510.604
-1.047.709
+19,01%
30.
Čiste obresti
11.437.983
10.888.789
+549.194
+5,04%
Porast prihodkov iz obresti je prednostno posledica povišanja sredstev na razpolago za prodajo kot posledica operacije refinanciranja pri ECB-ju.
Porast odhodkov za obresti je posledica višjih dolgov do bank v okviru operacije refinanciranja pri ECB-ju
in porasta neposrednih vlog.
Prihodki iz poslovanja
Prihodki iz poslovanja so v primerjavi s 13,6 milijona evrov iz poslovne dobe 2011 porasli na 15,3 milijona
evrov, kar sovpada z zelo dobrim porastom v višini 12,29 %, prednostno zaradi učinkovitega upravljanja finančnega portfelja (+ 1,2 milijona evrov) in uskladitve provizij, vezanih na poslovanje s tekočimi računi, katere namen
je bila kompenzacija v prejšnji točki tega poročila opisanega izrazitega upada obrestne marže.
31/12/2012 31/12/2011
30.
Čiste obresti
40.
Prejete provizije
50.
Dane provizije
60.
Čiste provizije
70.
80.
11.437.983 10.888.789
Odklon %
+549.194
+5,04 %
3.048.488
2.901.894
+146.594
+5,05 %
-532.410
-323.065
-209.345
+64,80 %
2.516.078
2.578.829
-62.751
-2,43 %
Prihodki iz dividend in podobni prihodki
51.474
69.195
-17.721
-25,61 %
Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju
78.565
7.482
+71.083
+950,05 %
1.208.355
73.721
2.801
0
1.177.031
91.853
28.523
-18.132
+46.655
-257,31 %
1.619
2.463
-844
-34,27 %
100. Dobički (izgube) od odprodaje ali odkupa:
a) Kreditov
b) Finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
d) Finančnih obveznosti
110.
Absolutni
odklon
Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisti prihodki iz poslovanja s finančnimi sredstvi
120. Prihodki iz poslovanja
1.340.013
+1.134.634 +1.539,09 %
+2.801
+1.085.178 +1.181,43 %
152.861 +1.187.152 +776,62 %
15.294.074 13.620.479 +1.673.595
41
+12,29 %
IZKAZ POSLOVNEGA USPEHA
10.889
13.620
10.988
157
Margine di inBilancio
termedIa2012
zione - Poslovni prihodki
Costi operativi - Operativni stroški
11.438
15.294
11.406
283
16.000 €
14.000 €
12.000 €
10.000 €
2011
8.000 €
2012
6.000 €
4.000 €
2.000 €
-
Margine di
interesse
Margine di
intermediazione
Costi operativi
Utile netto
L’incremento delle commissioni attive è da attribuire principalmente al sevizio di incasso e pagamento ed
PRINCIPALI
AGGREGATI
DI STATO PATRIMONIALE
alla
tenuta e gestione
dei conti correnti.
L’incremento delle commissioni passive è da attribuire alle commissioni per garanzie ricevute dallo Stato
italiano su nuove emissioni obbligazionarie utilizzate come sottostanti per operazioni di finanziamento con la
Fondi intermediati - Upravljena sredstva
725.289
798.292
830.996
BCE.
L’incremento del risultato netto dell’attività di negoziazione è inerente alla negoziazione di valute ed alle
plusvalenze delle opzioni floor su mutui.
Il rilevante utile da cessione di attività disponibile per la vendita è dovuto anche alla parziale vendita dei
titoli acquistati con la liquidità ricevuta dalla BCE.
Il risultato netto della gestione finanziaria
2010
Sul risultato della gestione finanziaria ha molto pesantemente influito principalmente un
fattore: le rettifi2011
che per deterioramento
di
crediti:
nell’esercizio
in
esame
la
Banca
ha
quantificato
infatti
ben
3,4 mln di € di
800.000
probabili ulteriori perdite su crediti, l’80 % in più rispetto all’anno passato. Su questi numeri2012
hanno sostanzial2012
mente influito
due fattori: la svalutazione in sede esecutiva di alcuni beni
immobili ed alcune dolorose dichiara750.000
850.000
zioni di fallimento.
2011
Entrando
ancor più nel dettaglio, le rettifiche per deterioramento del credito sono così suddivise:
700.000
– rettifiche per previsioni di perdita per 585 mila euro
(nel 2011 erano 946 mila €);
2010
– rettifiche
da attualizzazione su crediti deteriorati per 959 mila € (nel 2011 erano 232 mila €);
650.000
Fondi intermediati – perdite definitive al netto
degli incassi per 1.820 mila € (nel 2011 erano 603 mila €);
Upravljena sredstva
– rettifiche collettive su crediti in bonis per 83 mila € (nel 2011 erano 132 mila €).
Mezzi propri - Lastna sredstva
120. Margine di intermediazione
130.
Rettifiche/riprese di valore per
deterioramento di:
a) Crediti
140.
Risultato netto della gestione
finanziaria
31/12/2012
31/12/2011
58.159
Variazione %
59.601
15.294.074
13.620.479
+1.673.595
+12,29%
-3.447.102
-1.911.613
-1.535.489
+80,32%
-3.447.102
-1.911.613
-1.535.489
+80,32%
11.846.972
11.708.866
+138.106
+1,18%
60.000
58.000
56.000
Variazione
assoluta
55.973
42
2012
2011
2010
2010
2011
2012
IZKAZ POSLOVNEGA USPEHA
10.889
13.620
10.988
157
Margine di intermedIazione - Poslovni prihodki
Costi operativi - Operativni stroški
11.438
Letno15.294
poročilo 2012
11.406
283
16.000 €
14.000 €
12.000 €
10.000 €
2011
8.000 €
2012
6.000 €
4.000 €
2.000 €
-
Čiste obresti
Poslovni
prihodki
Operativni
stroški
Čisti dobiček
Povečanje prihodkov iz provizij gre v prvi vrsti pripisati prilivnim in odlivnim plačilom ter hrambi in upravPRINCIPALI
AGGREGATI DI STATO PATRIMONIALE
ljanju
tekočih računov.
Povišanje danih provizij gre pripisati provizijam za jamstva italijanske države na novoizdanih obveznicah,
katere smo uporabili kot zavarovanje za operacije refinanciranja pri ECB-ju.
FondiPorast
intermečistih
diati - prihodkov
Upravljena siz
reposlovanja
dstva
725.28
9
s finančnimi sredstvi je neločljivo
povezan
s798.292
trgovanjem830.996
z valutami in
dobičkom zaradi obrestnega dna na dolgoročnih posojilih.
Velik dobiček od prodaje sredstev, razpoložljivih za prodajo, je tudi posledica delne prodaje vrednostnih
papirjev, kupljenih z denarjem, ki smo ga prejeli od ECB-ja.
Čisti rezultat finančnega poslovanja
2010
Na rezultat finančnega poslovanja so močno vplivale predvsem oslabitve kreditov: v2011
preučeni poslovni
dobi je namreč
Banka
namenila
nič
manj
kot
3,4
milijona
evrov
za
morebitne
dodatne
kreditne
izgube, kar zna800.000
2012
ša 80 % več kot v preteklem letu. Na ti dve številki sta dejansko vplivala dva dejavnika: izguba
vrednosti nepre2012
mičnin med750.000
proceduro prisilne prodaje in nekateri boleči stečaji.
850.000
Podrobneje gledano, so oslabitve kreditov razdeljene, kot 2011
sledi:
- oslabitve
za
predvidene
izgube
v
višini
585
tisoč
evrov
(v
letu 2011 je bilo 946 tisoč evrov);
700.000
- oslabitve za prevrednotenje oslabljenih kreditov2010
v višini 959 tisoč evrov (v letu 2011 je bilo 232 tisoč
evrov);
650.000
intermediati - dokončne neto izgube Fondi
v višini
1.820 tisoč evrov (v letu 2011 je bilo 603 tisoč evrov);
Upravljena sredstva
- skupni popravki dobrih kreditov v višini 83 tisoč evrov (v letu 2011 je bilo 132 tisoč evrov).
Mezzi propri - Lastna sredstva
120. Prihodki iz poslovanja
130.
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in
odprava oslabitev:
a) s krediti
140.
Čisti poslovni dobiček/izguba iz
finančnih poslov
31/12/2012
31/12/2011
58.159
Odklon %
59.601
15.294.074
13.620.479
+1.673.595
+12,29 %
-3.447.102
-1.911.613
-1.535.489
+80,32 %
-3.447.102
-1.911.613
-1.535.489
+80,32 %
11.846.972
11.708.866
+138.106
+1,18 %
60.000
58.000
56.000
Absolutni
odklon
55.973
43
2012
2011
2010
2010
2011
2012
Bilancio 2012
Gli oneri operativi
Come meglio si può verificare nella tabella sottostante, nel corso del 2012 i salari e gli stipendi sono aumentati del 5,5 % sostanzialmente in virtù degli aumenti previsti dal nuovo CCNL e del pagamento del premio
di produzione (PEP) così come prevede la normativa vigente.
31/12/2012
150. Spese amministrative
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
-12.414.882
-11.830.193
-584.689
+4,94%
a) Spese per il personale
-7.646.360
-7.333.692
-312.668
+4,26%
b) Altre spese amministrative
-4.768.522
-4.496.501
-272.021
+6,05%
-127.288
-94.662
-32.626
+34,47%
-601.896
-627.736
+25.840
-4,12%
-15.274
-17.364
+2.090
-12,04%
1.753.725
1.581.719
+172.006
+10,87%
-11.405.615
-10.988.236
-417.379
+3,80%
Accantonamenti netti ai fondi rischi e
oneri
Rettifiche/riprese di valore su attività
170.
materiali
Rettifiche/riprese di valore su attività
180.
immateriali
160.
190. Altri oneri/proventi di gestione
200. Costi operativi
Le spese del personale e le altre spese amministrative sono così suddivise:
31/12/2012
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
Salari e stipendi
-5.079.080
-4.810.902
-268.178
+5,57%
Oneri sociali
-1.253.738
-1.225.183
-28.555
+2,33%
Altri oneri del personale
-962.191
-926.670
-35.521
+3,83%
Spese Amministratori e Sindaci
-351.351
-370.937
+19.586
-5,28%
-7.646.360
-7.333.692
-312.668
+4,26%
-304.893
-287.479
-17.414
+6,06%
-1.424.090
-1.287.898
-136.192
+10,57%
Spese per servizi professionali
-225.185
-240.961
+15.776
-6,55%
Spese di pubblicità e rappresentanza
-585.863
-565.622
-20.241
+3,58%
Spese di trasporto e vigilanza
-162.839
-159.983
-2.856
+1,79%
-90.414
-92.604
+2.190
-2,36%
Contributi associativi
-247.281
-223.285
-23.996
+10,75%
Spese generali
-856.682
-824.748
-31.934
+3,87%
Imposte e tasse
-871.275
-813.921
-57.354
+7,05%
-4.768.522
-4.496.501
-272.021
+6,05%
Spese del personale
Spese di manutenzione e fitti passivi
Spese informatiche
Premi assicurativi
Altre spese amministrative
L’incremento delle spese per il personale è dovuto al rinnovo del contratto nazionale del lavoro per 57 mila
€, alle ferie e banca ore non utilizzate per 64 mila € ed al premio contrattualmente previsto per l’anno 2011 di
134 mila €, le spese per gli Amministratori e Sindaci sono invece diminuite del 5,28 %.
La Banca ha esercitato la facoltà di portare a Patrimonio le perdite attuariali con applicazione anticipata al
2012 del cosiddetto metodo “OCI – Other Comprensive Income” previsto dal nuovo principio IAS 19 pari a 310
mila €. Ed è proprio in base alla nuova direttiva dello IAS 19 che la Banca è stata costretta ad adattare i conti
dell’esercizio precedente. È ovvio che tale modifica non inficia il risultato conseguito nell’esercizio precedente
(2011), ma il raffronto dei risultati 2011 – 2012 ne tiene comunque debitamente conto.
44
Letno poročilo 2012
Operativni stroški
Kot je razvidno iz spodnje preglednice, so v letu 2012 stroški za plače porasli za 5,5 %, kar je prednostno
posledica uskladitve plač na podlagi nove kolektivne pogodbe in izplačila nagrade za uspešnost (premio di produzione oziroma PEP) v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami.
31/12/2012
150. Administrativni stroški
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
-12.414.882
-11.830.193
-584.689
+4,94 %
a) Stroški za zaposlence
-7.646.360
-7.333.692
-312.668
+4,26 %
b) Ostali administrativni stroški
-4.768.522
-4.496.501
-272.021
+6,05 %
-127.288
-94.662
-32.626
+34,47 %
-601.896
-627.736
+25.840
-4,12 %
-15.274
-17.364
+2.090
-12,04 %
1.753.725
1.581.719
+172.006
+10,87 %
-11.405.615
-10.988.236
-417.379
+3,80 %
160. Oblikovanje čistih rezervacij
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in
odprava oslabitev opredmetenih sredstev
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in
180.
odprava oslabitev neopredmetenih sredstev
170.
190. Ostali odhodki/prihodki poslovanja
200. Operativni stroški
Stroške dela in ostale administrativne stroške prinaša spodnja preglednica:
31/12/2012
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
Plače
-5.079.080
-4.810.902
-268.178
+5,57 %
Socialne dajatve
-1.253.738
-1.225.183
-28.555
+2,33 %
Ostali stroški za zaposlence
-962.191
-926.670
-35.521
+3,83 %
Stroški za upravitelje in nadzornike
-351.351
-370.937
+19.586
-5,28 %
-7.646.360
-7.333.692
-312.668
+4,26 %
-304.893
-287.479
-17.414
+6,06 %
-1.424.090
-1.287.898
-136.192
+10,57 %
Stroški za pravne in strokovne storitve
-225.185
-240.961
+15.776
-6,55 %
Stroški za oglaševanje in zastopanje
-585.863
-565.622
-20.241
+3,58 %
Prevozni in nadzorni stroški
-162.839
-159.983
-2.856
+1,79 %
-90.414
-92.604
+2.190
-2,36 %
Članarine
-247.281
-223.285
-23.996
+10,75 %
Splošni stroški
-856.682
-824.748
-31.934
+3,87 %
Davki in dajatve
-871.275
-813.921
-57.354
+7,05 %
-4.768.522
-4.496.501
-272.021
+6,05 %
Stroški dela
Stroški za vzdrževanje nepremičnin in najemnine
Stroški za informacijske storitve
Zavarovalne premije
Ostali administrativni stroški
Porast stroškov dela je posledica obnovitve nacionalne delovne pogodbe za 57 tisoč evrov, neizkoriščenih
dopustov in dovoljenj za izostanek z dela za 64 tisoč evrov ter pogodbeno dogovorjene nagrade za leto 2011 za
134 tisoč evrov €; odhodki za člane upravnega in nadzornega odbora so nasprotno upadli za 5,28 %.
Banka je izkoristila možnost, da po novem IAS/MRS 19 v poslovni dobi 2012 predčasno upošteva metodo,
znano kot »OCI – Other Comprehensive Income«, in odšteje lastnemu kapitalu 310 tisoč evrov. Ravno tako je bila
v skladu z novo direktivo IAS/MRS 19 Banka prisiljena prilagoditi računovodske izkaze za preteklo leto. Ta sprememba seveda ne vpliva na rezultat, dosežen v preteklem letu (2011), vendar jo primerjava rezultatov 20112012 ustrezno upošteva.
45
Bilancio 2012
Le spese informatiche sono notevolmente incrementate per l’aggiornamento delle procedure informatiche (+ 10,57 %), le imposte e tasse sono aumentate per l’IMU e per l’imposta di bollo.
Accantonamenti netti ai fondi rischi e oneri
L’accantonamento si riferisce:
− per euro 72 mila agli interventi già deliberati nel 2012 dal Fondo di Garanzia dei Depositanti non ancora
addebitati come da circolare della Federazione BCC del FVG di data 28/01/2013;
− per euro 100 mila ai necessari conferimenti in conto capitale/copertura perdite di esercizio da operare
nel periodo 2013 per la società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl.
Altri oneri/proventi di gestione
L’incremento dei proventi è dovuto all’introduzione delle commissioni di istruttoria veloce (CIV) per 136
mila € ed al maggiore recupero del bollo per 29 mila €.
Perdite delle partecipazioni
Le perdite si riferiscono alla svalutazione dell’interessenza nella società controllata Immobiliare ZKB
Nepremičninska družba srl sulla quale sono state rilevate delle diminuzioni durevoli di valore.
Precisamente la svalutazione si riferisce:
− per euro 117 mila a copertura della perdita di bilancio del 2011;
− per euro 100 mila quale intera svalutazione della partecipazione.
L’utile di periodo
31/12/2012
31/12/2011
Variazione
assoluta
Variazione %
Utile/perdita dell’operatività corrente al lordo
delle imposte
Imposte sul reddito dell’esercizio dell’operatività
corrente
Utile/perdita dell’operatività corrente al netto
delle imposte
678.717
660.000
+18.717
+2,84%
-395.515
-503.067
+107.552
-21,38%
283.202
156.933
+126.269
+80,46%
Utile/perdita dell’esercizio
283.202
156.933
+126.269
+80,46%
Le minori imposte sono dovute all’iscrizione di 226 mila € inerenti ai crediti d’imposta pregressi in virtù
della integrale deduzione a fini Ires dell’Irap sul costo di lavoro.
Si evidenzia che alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al
bilancio pubblicato, per effetto dell’applicazione retrospettiva del nuovo principio contabile IAS 19 secondo le
disposizioni dello IAS 8.
L’utile 2011 prima della riclassificazione era di 216.372 €.
L’utile non particolarmente brillante anche nell’esercizio 2012 si spiega sostanzialmente:
− con l’imprevisto quanto consistente aumento delle rettifiche su crediti di 3,44 mln di € che risultano
superiori per oltre 1,5 mln di € rispetto alle previsioni iniziali;
− all’aumento delle spese per il personale pari a 398 mila €;
− all’aumento delle spese amministrative pari a 272 mila €.
46
Letno poročilo 2012
IT stroški so znatno porasli zaradi posodobitve informacijskega sistema (+ 10,57 %), davki in pristojbine pa
so višji zaradi novega davka na nepremičninah IMU in kolkovine.
Čiste rezervacije za tveganja in stroške
Rezervacije se nanašajo na:
− 72 tisoč evrov za Jamstveni sklad vlagateljev. Znesek je namenjen kritju obveznosti in stroškov, vezanih na
posege, ki še niso bili realizirani (glej okrožnico Deželne zveze zadružnih bank FJk z dne 28. januarja 2013);
− 100 tisoč evrov za obvezni kapitalski vložek/kritje izgub iz poslovanja, s katerimi je Banka v poslovni dobi
2013 poravnala izgubo hčerinske družbe Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl.
Ostali prihodki/odhodki iz poslovanja
Porast prihodkov je posledica uvedbe provizije za hitro preučitev zahtevka (Commissione di Istruttoria Veloce oziroma CIV) za 136 tisoč evrov in višjih odbitkov kolkovine za 29 tisoč evrov.
Izgube iz kapitalskih naložb
Izgube se nanašajo na oslabitev udeležbe v hčerinski družbi Società immobiliare ZKB Nepremičninska
družba srl, pri kateri smo zabeležili trajno znižanje vrednosti.
Oslabitev vključuje:
− 117 tisoč evrov za kritje izgube, zabeležene v poslovnem letu 2011;
− 100 tisoč evrov za oslabitev celotne udeležbe.
Dobiček poslovne dobe
31/12/2012
31/12/2011
Absolutni
odklon
Odklon %
Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja pred
obdavčitvijo
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega
poslovanja
Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja po
obdavčitvi
678.717
660.000
+18.717
+2,84 %
-395.515
-503.067
+107.552
-21,38 %
283.202
156.933
+126.269
+80,46 %
Čisti dobiček (izguba) poslovne dobe
283.202
156.933
+126.269
+80,46 %
Davki so upadli zaradi odtegljaja v višini 226 tisoč evrov, ki se nanaša na obstoječi davčni kredit zaradi odpisa celotnega zneska davka na produktivne dejavnosti/strošek dela IRAP od davka na dohodke družb IRES.
Treba je opozoriti, da se skladno z določbami IAS/MRS 8 posamezne postavke, ki izkazujejo primerjalne
podatke na dan 31. december 2011, razlikujejo od objavljenih računovodskih izkazov zaradi retroaktivnega upoštevanja novega računovodskega standarda IAS/MRS 19.
Dobiček poslovne dobe 2011 je pred porazdelitvijo znašal 216.372 €.
Tudi dobiček poslovne dobe 2012 ni posebej visok. Utemeljimo ga lahko z naslednjimi razlogi:
− nepričakovan in visok porast oslabitev kreditov v višini 3,44 milijona evrov, kar presega v proračunu izkazano vrednost za 1,5 milijona evrov;
− porast stroškov dela v višini 398 tisoč evrov;
− porast administrativnih stroškov v višini 272 tisoč evrov.
47
Bilancio 2012
Indici economici, finanziari e di produttività
Indici patrimoniali
2012
2011
Patrimonio netto/impieghi lordi
16,90%
16,38%
Patrimonio netto/raccolta diretta da clientela
15,84%
15,31%
Indici di solvibilità
2012
2011
Patrimonio netto/Crediti netti a clientela
17,09%
16,53%
Impieghi/Depositi
92,73%
92,63%
Indici di rischiosità del credito
2012
2011
Crediti netti in sofferenza/Crediti netti vs. clientela
3,10%
1,81%
Crediti netti in incaglio/Crediti netti vs. clientela
3,07%
0,49%
18,16%
10,94%
Crediti netti in sofferenza/Patrimonio netto
Indici di redditività
2012
Margine di interesse/Margine di intermediazione
Costi operativi/Margine di interesse
Costi operativi/Margine di intermediazione
Indici di efficienza
2011
71,20%
79,94%
104,75%
100,16%
74,58%
80,07%
2012
2011
Impieghi a clientela/Numero dipendenti
3.402,79
3.391,22
Raccolta da clientela/Numero dipendenti
3.669,63
3.661,15
Spese per il personale/Margine di intermediazione
50,00%
53,24%
Risultato lordo di gestione/Patrimonio netto
19,78%
20,47%
2,20%
2,27%
Costi operativi/Totale attivo
3. LA STRUTTURA OPERATIVA
3.1. Gli organi sociali
Nel corso della passata Assemblea dei Soci sono stati riconfermati gli Amministratori uscenti: risultano
pertanto eletti alla carica di Amministratore del CdA l’arch. Marino Kokorovec, l’avv. Mitja Ozbič, il dott. Walter
Stanissa ed il sig. Fabrizio Polojaz. In data 13 novembre 2012 il dott. Walter Stanissa ha rassegnato, per motivi
personali, le proprie dimissioni dalla carica di Amministratore. Si coglie l’occasione per esprimergli i nostri più
sentiti ringraziamenti per la lunga collaborazione e per il contributo dato al nostro Istituto.
3.2. Struttura operativa
La nostra Banca dispone attualmente di 11 sportelli, compreso quello di sede, tutti ubicati nella Provincia
di Trieste.
L’organico è composto da 105 risorse, una in meno rispetto all’anno precedente, così suddivise: 2 dirigenti,
26 quadri direttivi e 77 tra impiegati ed impiegati con grado.
48
Letno poročilo 2012
Ekonomsko-finančni kazalniki in produktivnost
Kapitalska ustreznost
2012
2011
Kapital/Bruto krediti
16,90 %
16,38 %
Kapital/Neposredne vloge strank
15,84 %
15,31 %
Količnika solventnosti
2012
2011
Kapital/Neto krediti strankam
17,09 %
16,53 %
Krediti/Depoziti
92,73 %
92,63 %
Količniki kreditnega tveganja
2012
2011
Neto slabi krediti/Neto krediti strankam
3,10 %
1,81 %
Neto dvomljive terjatve/Neto krediti strankam
3,07 %
0,49 %
18,16 %
10,94 %
Neto slabi krediti/Kapital
Količniki profitabilnosti
2012
Čiste obresti/Prihodki iz poslovanja
Operativni stroški/Čiste obresti
Operativni stroški/Prihodki iz poslovanja
Količniki učinkovitosti
2011
71,20 %
79,94 %
104,75 %
100,16 %
74,58 %
80,07 %
2012
2011
Čisti krediti strankam/Povprečno število zaposlencev
3.402,79
3.391,22
Neposredni depoziti/Povprečno število zaposlencev
3.669,63
3.661,15
Stroški za zaposlence/Prihodki iz poslovanja
50,00 %
53,24 %
Čisti rezultat iz finančnega poslovanja/Čisto premoženje
19,78 %
20,47 %
2,20 %
2,27 %
Operativni stroški/Aktiva
3. OPERATIVNA STRUKTURA
3.1. Zadružni organi
Spominjamo vas, da je ob priliki zadnjega zbora skupščina članov potrdila upravitelje, ki se jim je iztekel
mandat, in sicer arhitekta Marina Kokorovca, odvetnika Mitjo Ozbiča, diplomiranega ekonomista Walterja Stanisso in gospoda Fabrizia Polojaza. Dne 13. novembra 2012 je dipl. ekonomist Walter Stanissa iz osebnih razlogov
podal odstop. Ob tej priliki mu izrekamo iskreno zahvalo za dolgoletno sodelovanje in doprinos, ki ga je dal
našemu zavodu.
3.2. Operativna struktura
Trenutno razpolaga naša Banka z 11 poslovalnicami, h katerim prištevamo tudi tisto na sedežu; vse se nahajajo na ozemlju tržaške pokrajine.
Osebje šteje 105 sodelavcev, 1 manj v primerjavi s prejšnjo poslovno dobo, ki so tako porazdeljeni: 2 poslovodji, 26 vodstvenih kadrov in 77 uradnikov oz. uradnikov s činom.
49
Bilancio 2012
Alla formazione delle risorse è stata data anche quest’anno particolare attenzione. La partecipazione a vari
corsi di aggiornamento o specialistici e specifici master è stata pari a 416 giornate, che corrispondono a 3.120
ore lavorative.
Come ormai da tradizione, anche quest’anno la nostra Banca è tra le prime in Regione per quanto riguarda
la partecipazione ai corsi di formazione.
Riteniamo inoltre utile segnalare che lo scorso 21 dicembre è stato sottoscritto l’accordo per il rinnovo del
contratto collettivo nazionale di lavoro a favore degli oltre 37 mila collaboratori delle Banche di Credito Cooperativo, Casse Rurali, Casse Raiffeisen, Enti e Società del sistema del Credito Cooperativo, dopo oltre un anno di
trattative. Si è così concluso un negoziato difficile che purtroppo non ha raggiunto gli obiettivi che le 400 BCC/
CR italiane si erano poste con un’innovativa piattaforma datoriale. Il nuovo CCNL scadrà il 31 dicembre di
quest’anno ed è auspicabile che la prossima contrattazione risulti coerente con le esigenze di responsabilità,
sobrietà e coraggio innovativo che i tempi ci impongono.
3.3. Riorganizzazione interna
Da tempo la Banca perseguiva l’obbiettivo di migliorare l’operatività in alcuni ambiti che però anche per
motivi di carattere decisamente straordinario (lunga indisponibilità di alcune figure apicali) tardava ad essere
implementata.
Anche grazie alle richieste che Banca d’Italia ci ha fatto in sede ispettiva (vedi successivo punto 7.3. – Ispezione di Banca d’Italia) il Consiglio ha deliberato nel corso del secondo semestre 2012 parecchie novità, tutte di
grande rilievo e impatto:
– per migliorare l’efficacia e l’efficienza della nostra rete, nel nostro organigramma è stata aggiunta la figura di Direttore commerciale con il relativo ufficio di Segreteria commerciale. A tale proposito è stata
assunta a partire dal 1.1.2013 una nuova risorsa, formata e di collaudata esperienza, che per i prossimi
18 mesi perseguirà l’obbiettivo di migliorare e razionalizzare i servizi e prodotti offerti dalle nostre Filiali;
allo stesso tempo questa figura avrà cura anche della formazione e della crescita professionale di alcune
nostre promettenti giovani risorse. Il nuovo ufficio Segreteria commerciale avrà invece la funzione di
pianificazione e controllo di gestione, come da Regolamento generale, nonché di elaborazione prodotti e trasparenza. Fungerà quindi da supporto alle filiali (sono state eliminate le 3 aree) per i processi di
vendita ed in particolare per il raggiungimento degli obiettivi quantitativi e qualitativi stabiliti dal budget commerciale nell’attuare i correttivi necessari nell’applicazione della politica di prodotti e della politica di prezzo dei prodotti;
– è stato creato l’Ufficio organizzazione che ha il compito di perseguire nel continuo il miglioramento di
tutta l’operatività;
– è stato costituito l’Ufficio crediti problematici che ha il compito di seguire e possibilmente risolvere le
situazioni creditizie irregolari (crediti in sofferenza, incagli, crediti scaduti) senza dover adire le vie legali.
Riteniamo che tale attività potrà contribuire alla diminuzione del nostro portafoglio crediti con andamento anomalo.
4. ATTIVITÀ ORGANIZZATIVE
Sul piano organizzativo, nel corso dell’anno si sono realizzati vari interventi volti ad adeguare la Banca alle
numerose nuove disposizioni, norme o indicazioni emanate da parte di varie Istituzioni:
 Nuove disposizioni della Banca d’Italia in materia di partecipazioni detenibili dalle banche e dai gruppi
bancari, Titolo V, Capitolo 4, Circolare 263/06. La Banca ha condotto una valutazione con riguardo agli
adeguamenti necessari per adempiere alle citate nuove disposizioni al fine di individuare in modo puntuale le attività da porre in essere ai fini di compliance. Con particolare riguardo alle prescrizioni in materia di organizzazione e controlli interni è stato predisposto e adottato un documento di Politiche interne in materia di partecipazioni in imprese non finanziarie e di classificazione degli investimenti indiretti in equity, approvato dal Consiglio di Amministrazione, sentito il Collegio Sindacale, nella seduta
del 18.06.2012. Le soluzioni organizzative delineate nell’ambito delle policy sono, nel rispetto del principio di proporzionalità, ritenute adeguate alle caratteristiche e strategie della Banca ed efficaci rispetto
alla finalità di prevenzione e gestione dei conflitti di interesse. Il documento formalizza le politiche inter-
50
Letno poročilo 2012
Tudi v zadnjem letu smo usposabljanju naših sodelavcev namenili posebno pozornost. Sodelovanje na
raznih specialističnih tečajih ali tečajih strokovnega usposabljanja znaša 416 dni oziroma 3.120 delovnih ur.
V slogu tradicije je tudi letos naša Banka med vodilnimi v deželi po udeležbi na raznih programih usposabljanja.
Prav tako je vredno omeniti, da je bil 21. decembra po skoraj enoletnih pogajanjih podpisan sporazum za
obnovo nacionalne kolektivne delovne pogodbe v korist več kot 37.000 zaposlencev zadružnih bank, kmečkih
hranilnic, Raiffeisen bank, zavodov in družb sistema zadružnega kredita. Sklenila so se kompleksna pogajanja, ki
pa žal kljub inovativnemu pristopu delodajalcev niso dosegla ciljev 400 zadružnih bank in kmečkih hranilnic.
Nova nacionalna kolektivna delovna pogodba bo prenehala veljati 31. decembra tega leta; upamo, da bodo
naslednja pogajanja prežeta z duhom odgovornosti, treznosti in inovativnega poguma, ki je za današnje krizne
čase prepotreben.
3.3. Notranje prestrukturiranje
Že nekaj časa je Banka zasledovala cilj izboljšanja poslovanja na nekaterih področjih, vendar iz določenih
izrednih razlogov (dolgotrajna odsotnost nekaterih vodilnih zaposlencev) ji ga še ni uspelo uresničiti.
Tudi zaradi zahtev, ki jih je Banka Italije izrazila med inšpekcijskim pregledom (glej spodnjo točko 7.3 – Inšpekcija Banke Italije), je upravni odbor v drugi polovici leta 2012 uvedel zajeten kup pomembnih in relevantnih
novosti:
– da bi izboljšali učinkovitost in uspešnost naše mreže, smo obogatili našo organizacijsko strukturo s komercialnim direktorjem in tajništvom komercialnega sektorja. S tem namenom smo 1. januarja 2013
sprejeli v službo novega, zelo izkušenega in visoko usposobljenega sodelavca, ki bo v naslednjih 18
mesecih zasledoval cilj izboljšanja in racionalizacije storitev in produktov, ki jih ponujajo naše podružnice; hkrati bo ta oseba izobraževala in skrbela za strokovno rast nekaterih obetavnih mlajših sodelavcev.
Novo tajništvo komercialnega sektorja pa bo skladno s splošnim poslovnikom izvrševalo dejavnost
načrtovanja in nadziranja poslovanja ter izdelave produktov in informativnih listov v spoštovanju načela
transparentnosti. Poleg tega bo podpiralo podružnice (odpravili smo 3 področja) v okviru procesa prodaje in zlasti pri doseganju kvalitativnih in kvantitativnih ciljev, določenih s komercialnim proračunom,
ter pri izvajanju potrebnih korektivnih ukrepov v zvezi s produkti in cenovnimi politikami;
– ustanovili smo Urad za organizacijo, katerega naloga je stalna skrb za izboljševanje poslovnih procesov;
– ustanovili smo Urad za upravljanje problematičnih posojil, katerega naloga je spremljanje in po
možnosti izvensodno reševanje problematičnih kreditov (slabi in neobnovljeni krediti, dvomljive terjatve). Nadejamo si, da bo ta dejavnost prispevala k zmanjšanju našega portfelja problematičnih kreditov.
4. ORGANIZACIJSKE AKTIVNOSTI
Če se ozremo na organizacijske vidike, smo tekom leta realizirali več posegov, da bi uskladili strukturo Banke s številnimi novimi predpisi, določbami in smernicami, ki so jih izdale razne institucije:
 nove določbe Banke Italije o kapitalskih naložbah v lasti bank in bančnih skupin, okrožnica 263/06, 5.
naslov, 4. poglavje. Banka je izvršila preučitev prilagoditev, potrebnih za spoštovanje zgoraj navedenih
novih določb, da bi točno opredelila aktivnosti, ki so nujne v okviru zagotovitve skladnosti (compliance).
V odgovor na zahteve glede notranjih organizacijskih in kontrolnih ukrepov je bil izdelan in sprejet dokument Notranje politike v zvezi z naložbami v nefinančnih družbah in obravnavanjem posrednih kapitalskih naložb; slednjega je upravni odbor odobril na svojem zasedanju z dne 18. junija
2012 po pridobitvi soglasja nadzornega odbora. V dokumentu opisane organizacijske rešitve se v spoštovanju načela sorazmernosti zdijo skladne z značilnostmi in strategijo Banke oziroma učinkovite pri
preprečevanja in upravljanju konfliktov interesa. Dokument opredeljuje notranje politike v zvezi z
51
Bilancio 2012






ne in materia di partecipazioni in imprese non finanziarie e di classificazione degli investimenti indiretti
in equity, al fine di garantire il rispetto delle previsioni normative di riferimento;
Lettera dell’11 gennaio 2012 del Governatore della Banca d’Italia in materia di organizzazione e governo societario delle banche. In ottemperanza a quanto richiesto nella citata comunicazione del Governatore la Banca ha posto in essere uno specifico processo di autovalutazione attraverso
il quale sono state analizzate le effettive modalità con le quali, pur nel peculiare contesto statutario/regolamentare e ambientale di riferimento, la Banca ha dato applicazione pratica alle Disposizioni di Vigilanza relative al governo societario. In particolare sono state analizzate le professionalità, la composizione e la funzionalità degli organi aziendali. A esito di tale processo, con specifico riguardo agli aspetti
attinenti la funzionalità degli organi, sono state individuate le principali aree di miglioramento in merito
alle quali sono state attivate opportune iniziative procedurali ed organizzative. Con delibera del CdA del
19 marzo 2012, è stato approvato lo specifico documento di autovalutazione, che è stato poi trasmesso
alla Banca d’Italia entro il termine del 31 marzo 2012;
Linee guida in materia di gestione del contante. Il 14 febbraio 2012 la Banca d’Italia, dando attuazione
alla Decisione della Banca Centrale Europea 2010/14, volta ad assicurare che gli enti creditizi ed i soggetti che operano con il contante ridistribuiscano unicamente banconote in euro di cui siano state
controllate autenticità e idoneità, ha adottato il provvedimento relativo al controllo delle banconote in
euro e al loro “ricircolo”;
Nuove disposizioni della Banca d’Italia in materia di attività di rischio e conflitti di interesse nei confronti di soggetti collegati alla banca o al gruppo bancario, Titolo V, Capitolo 5, Circolare 263/06. A dicembre 2011 la Banca d’Italia ha introdotto nella Circolare 27 dicembre 2006, n. 263, la nuova disciplina
in materia di attività di rischio e conflitti d’interesse nei confronti di soggetti collegati. L’obiettivo delle
richiamate disposizioni è presidiare il rischio che la vicinanza di taluni soggetti ai centri decisionali della
Banca possa compromettere l’oggettività e l’imparzialità delle decisioni relative alla concessione di finanziamenti e alle altre transazioni nei confronti dei medesimi soggetti, con possibili distorsioni nel
processo di allocazione delle risorse, esposizione della Banca a rischi non adeguatamente misurati o
presidiati, potenziali danni per depositanti e azionisti.
In conformità a quanto richiesto dalle norme, il Consiglio di Amministrazione ha disciplinato, attraverso
appositi riferimenti dispositivi interni, i limiti prudenziali e le procedure deliberative applicabili, rispettivamente, all’assunzione di attività di rischio e all’esecuzione di operazioni nei confronti dei soggetti collegati, allo scopo di preservare la correttezza formale e sostanziale di tutte le operazioni con tali soggetti, nonché ad assicurare l’integrità dei relativi processi decisionali da condizionamenti esterni. Tali riferimenti sono stati integrati nelle politiche assunte con assetti organizzativi e controlli interni volti a individuare ruoli e responsabilità degli organi e delle funzioni aziendali in tema di prevenzione e gestione dei
conflitti d’interesse, di accurato censimento dei soggetti collegati, di monitoraggio dell’andamento delle relative esposizioni e del costante rispetto dei limiti nonché della corretta e completa applicazione
delle procedure deliberative previste. In tale ambito, la Banca ha definito altresì i livelli di propensione al
rischio e soglie di tolleranza coerenti con il profilo strategico e le caratteristiche organizzative;
Linee Guida ESMA in tema di valutazione di adeguatezza e requisiti della funzione di compliance ai
fini Mifid. Le Linee Guida dell’ESMA si pongono in linea con gli orientamenti e con gli approcci di vigilanza già maturati in ambito nazionale. In tale contesto, la Banca ha avviato le necessarie valutazioni
relative alle attività di adeguamento da porre in essere;
Disposizioni di vigilanza prudenziale per le banche – sistema dei controlli interni, sistema informativo e
continuità operativa. Nel mese di settembre la Banca d’Italia ha pubblicato per la consultazione le nuove disposizioni di vigilanza prudenziale in materia di sistema dei controlli interni, sistema informativo
e continuità operativa. Lo schema delle nuove disposizioni definisce il quadro di principi e regole cui
deve ispirarsi il sistema dei controlli interni e costituisce la cornice di riferimento per le disposizioni in
materia di controlli definite nell’ambito di altri specifici contesti disciplinari. La proposta normativa mira
a rafforzare la capacità delle banche di gestire i rischi e a promuoverne la sana e prudente gestione. In
particolare, le disposizioni proposte definiscono i principi generali di organizzazione, il ruolo ed i compiti degli organi aziendali, le caratteristiche ed i compiti delle funzioni aziendali di controllo per rafforzare la capacità delle banche di gestire i rischi aziendali secondo un approccio di tipo integrato. La Banca
ha avviato, in stretto raccordo con le strutture associative di Categoria, un processo di valutazione degli
impatti delle modifiche in via di introduzione e di preliminare definizione delle iniziative di carattere
organizzativo ed operativo da intraprendere;
La Banca si è adeguata alla normativa regolamentata dal D.Lgs. 231/2001, recante la “Disciplina della
responsabilità amministrativa delle persone giuridiche, delle società e delle associazioni anche prive di
52
Letno poročilo 2012






naložbami v nefinančnih družbah in obravnavanjem posrednih kapitalskih naložb in zagotavlja skladnost z veljavnimi predpisi.
pismo guvernerja Banke Italije z dne 11. januarja 2012 glede organizacije in upravljanja
bank. V skladu z zahtevami navedenega sporočila guvernerja Banke Italije je Banka vzpostavila poseben
postopek samoevalvacije, s katerim je preučila dejanske načine, na katere je (sicer v posebnem zakonsko-regulativnem scenariju in razmerah) spoštovala nadzorne določbe, ki se nanašajo na upravljanje
družbe. Posebej smo analizirali strokovnost, sestavo in oblike delovanja organov družbe. Rezultat tega
procesa, zlasti v zvezi z vidiki, ki zadevajo delovanje organov, je bila opredelitev potencialnih izboljšav in
aktiviranje ustreznih procesnih in organizacijskih ukrepov. Upravni odbor je na svojem zasedanju z dne
19. marca 2012 sprejel specifičen dokument o samoevalvaciji, ki je bil nato v roku posredovan Banki
Italije.
smernice za upravljanje z gotovino. Dne 14. februarja 2012 je Banka Italije v smislu sklepa Evropske
centralne banke 2010/14, katerega cilj je zagotavljanje, da kreditne institucije in pravne osebe, ki poslujejo z gotovino, pošljejo v promet samo pristne in primerne evrobankovce, sprejela sklep o nadzoru
evrskih bankovcev in njihovem »kroženju.«
nove določbe Banke Italije o tveganem poslovanju in konfliktu interesa v odnosu do oseb, povezanih
z bankami ali bančnimi skupinami, okrožnica 263/06, 5. naslov, 5. poglavje. V mesecu decembru 2011 je
Banka Italije vključila v besedilo okrožnice št. 263 z dne 27. decembra 2006 nova pravila o tveganem
poslovanju in navzkrižju interesa v odnosu do povezanih oseb. Namen teh določb je obvladovanje tveganja, da bi bližina nekaterih oseb centrom odločanja bank ogrozila objektivnost in nepristranskost
sklepov, ki se nanašajo na dodelitev kreditov in pooblastitev transakcij taistih oseb, z možnim izkrivljanjem procedur porazdelitve sredstev, izpostavljenostjo banke nepričakovanim in nenadzorovanim tveganjem in potencialno škodo za deponente in člane.
V skladu z zahtevami iz predpisov je upravni odbor sestavil specifične notranje pravilnike, s katerimi je
določil previdnostne omejitve in procedure za sprejemanje tveganih razmerij oziroma odobritev transakcij, katerih naročniki so z družbo povezane osebe. Cilj je ohranitev stvarne in formalne korektnosti
transakcij teh oseb in zaščita odgovarjajočih sklepov pred zunanjimi vplivi. Banka je navedene predloge
vključila v sprejete politike in uresničila organizacijske in notranjerevizijske ukrepe, katerih cilj je opredelitev vlog in odgovornosti organov in uradov na področju preprečevanja in obvladovanja konflikta interesa, natančnega popisa povezanih oseb, spremljanja tovrstnih razmerij in stalnega spoštovanja varnostnih omejitev oziroma celovitega spoštovanja postopkov odločanja. Naj še dodamo, da je Banka s tem
v zvezi opredelila stopnjo nagnjenosti k tveganju in tolerančne prage, skladne z lastnimi strateškimi in
organizacijskimi značilnostmi.
smernice Evropskega organa za vrednostne papirje in finančne trge (European Securities and Markets
Authority oziroma ESMA) v zvezi z oceno primernosti in ureditvijo strukture za nadziranje regulativne
ter zakonske skladnosti v okviru zahtev direktive MiFID. Smernice ESMA so skladne z usmeritvami in
nacionalno že uveljavljenimi nadzornimi pristopi. S tem v zvezi je Banka utemeljila potrebne prilagoditvene ukrepe.
določbe za varno in skrbno poslovanje bank – sistem notranjih kontrol, informacijski sistemi in neprekinjenost poslovanja. V septembru je Banka Italije objavila osnutek novih nadzornih določb v zvezi s sistemom notranjih kontrol, z informacijskimi sistemi in neprekinjenostjo poslovanja. Nove določbe
predstavljajo okvir načel in pravil, ki naj vodijo sistem notranjih kontrol, oziroma referenčni okvir za podrejene določbe s področja kontrol. Predlagana zakonodaja želi okrepiti sposobnost bank, da obvladajo
tveganja, in spodbuditi pravilno in preudarno upravljanje. Predlagana pravila opredeljujejo splošna načela organizacije, vlogo in odgovornosti upravnih organov, značilnosti in naloge kontrolnih struktur
družbe z namenom krepitve sposobnosti Banke, da obvlada poslovna tveganja na podlagi celostnega
pristopa. Banka je v tesnem sodelovanju s konzorcijskimi ustanovami našega gibanja sprožila proces
evalvacije učinkov sprememb, ki se uvajajo, in predhodne opredelitve nujnih organizacijskih in operativnih ukrepov;
Banka je uskladila lasten poslovnik z zakonsko uredbo št. 231/2001, ki prinaša »Določbe o upravni odgovornosti pravnih oseb, družb in združenj, ki lahko nimajo pravne osebnosti.« Cilj določb je poravnava
škode, nastale zaradi nekaterih vrst kaznivega dejanja, s premoženjem zavodov, ki so se okoristili z istimi
kaznivimi dejanji. Tej odgovornosti se lahko Banka izogne, če »dokaže, da je pred prekrškom sprejela in
učinkovito uvedla organizacijski in upravni model, primeren za preprečevanje nastale tipologije prekrška.« S
53
Bilancio 2012
personalità giuridica”. Detta disciplina mira a coinvolgere nella punizione di taluni illeciti penali il patrimonio degli enti che hanno tratto un vantaggio dalla commissione dell’illecito. Tale responsabilità può
però essere evitata se “la Banca dimostra di aver adottato ed efficacemente attuato, prima della commissione del fatto, un modello di organizzazione e di gestione idoneo a prevenire reati della specie di quello verificatosi”. Con delibera del 19.3.2012 il Consiglio ha deliberato la costituzione dell’Organismo di Vigilanza che risulta composto da tre Membri: dal Presidente prof. Giovani Simonetto (Membro esterno),
dall’avv. Mitja Ozbič (Amministratore della Banca) e dal rag. Vojko Lovriha (membro del Collegio sindacale). Detto Organismo è operante a partire dallo scorso mese di aprile e si riunisce con cadenza mensile; tra le prime attività svolte risulta essere stato redatto il “Modello di organizzazione e di gestione
idoneo a prevenire reati della specie di quello verificatosi”;
 Accordi in relazione alla moratoria debiti PMI;
 Istruzioni per l’applicazione del Regolamento CE 1781/2006 riguardante i dati informativi relativi all’ordinante che accompagnano i trasferimenti di fondi e sui pagamenti di copertura.
5. ATTIVITÀ DI RICERCA E SVILUPPO
È proseguita l’attività di sviluppo commerciale e di promozione dei servizi. Sono stati intensificati gli accordi di collaborazione e commercializzazione di prodotti offerti da Società del Movimento, sono stati ideati dei
nuovi prodotti.
L’attività di ricerca e sviluppo di nuovi prodotti e servizi resi ai Soci ed alla clientela della Banca ha interessato più aspetti. La proposta di risparmio, alle famiglie in particolare, ha riguardato modalità di investimento
consone ad una crescita sana del capitale: per tutte le obbligazioni della Banca, sempre molto apprezzate e sinonimo di solidità, l’investimento è reso ancor più sicuro dalla presenza accessoria del Fondo di Garanzia degli
Obbligazionisti. I prestiti obbligazionari della ZKB, sia a tasso fisso che variabile, costituiscono uno dei prodotti
più ricercati dalla nostra clientela, a maggior ragione in un anno il cui contesto di mercato ha presentato molte
insidie.
Sul fronte dei conti correnti, l’offerta è proseguita nel segno del collocamento di soluzioni a pacchetto
lanciate negli anni scorsi, caratterizzate da un costo contenuto e da un facile impatto di trasparenza. L’offerta è
declinata su target diversi in funzione sia dell’età che della predisposizione ai canali bancari (giovani, famiglie,
utenti internet ed aziende).
Attenzione è stata dedicata allo sviluppo dei servizi via web, ormai utilizzati da una larga fetta di clientela.
Nel comparto Aziende il sostegno alle esigenze di liquidità non è mancato, pur nel contesto economico decisamente peggiorato. Sono proseguiti i progetti intrapresi negli anni passati in collaborazione con le maggiori
istituzioni del territorio.
6. Il PRESIDIO DEI RISCHI E IL SISTEMA DEI CONTROLLI INTERNI
6.1. Il sistema dei controlli interni
Un efficace sistema di controllo costituisce condizione essenziale per il perseguimento degli obiettivi
aziendali. Le regole di governo societario e gli assetti organizzativi interni devono assicurare condizioni di sana
e prudente gestione. Il complesso dei rischi aziendali è presidiato nell’ambito di un preciso modello organizzativo che integra metodologie e presidi di controllo a diversi livelli, tutti convergenti con gli obiettivi di assicurare
efficienza ed efficacia dei processi operativi, salvaguardare l’integrità del patrimonio aziendale, tutelare dalle
perdite, garantire l’affidabilità e l’integrità delle informazioni e verificare il corretto svolgimento dell’attività nel
rispetto della normativa interna ed esterna.
Coerentemente con il proprio modello di business e operativo, la Banca è esposta a diverse tipologie di rischio che attengono principalmente alla tipica operatività di intermediazione creditizia e finanziaria, prevalentemente al rischio di credito ed a talune manifestazioni di rischi operativi intrinseci all’attività bancaria. Per un ulteriore dettaglio si rinvia all’informativa qualitativa e quantitativa riportata nella parte E della nota Integrativa – informazioni sui rischi e sulle relative politiche di copertura.
54
Letno poročilo 2012
sklepom z dne 19. marca 2012 je upravni odbor ustanovil nadzorno telo, v katerem sedijo trije člani:
predsednik prof. Giovanni Simonetto (zunanji član), odvetnik Mitja Ozbič (član upravnega odbora Banke) in računovodja Vojko Lovriha (član nadzornega odbora Banke). Nadzorno telo je operativno od lanskega aprila in se sestaja mesečno; eden izmed prvih rezultatov je izdelava »Organizacijskega in upravnega modela, primernega za preprečevanje nastale tipologije prekrška.«
 sporazumi v zvezi z moratorijem dolgov MSP-jev;
 navodila za spoštovanje Uredbe ES 1781/2006 o identifikacijskih podatkih plačnika, ki spremljajo prenose sredstev, in prikritih plačilih.
5. RAZISKOVALNE IN RAZVOJNE DEJAVNOSTI
Nadaljevala se je dejavnost komercialnega razvoja in promocije storitev. Povečali smo število sporazumov
o sodelovanju in trženju produktov družb našega gibanja, izdelali smo tudi nove produkte.
Dejavnost preučevanja in razvijanja novih produktov in storitev za člane in stranke Banke je upoštevala več
vidikov. Depozitna ponudba, zlasti namenjena gospodinjstvom, se je osredotočila na naložbene oblike, skladne
z zdravo rastjo kapitala: naložba v obveznice Banke, katere so od vedno zelo priljubljene in simbol solidnosti, je
varnejša zaradi dodatnega zavarovanja Jamstvenega sklada obvezničarjev (Fondo di Garanzia degli Obbligazionisti). Obveznice ZKB, bodisi s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, so med našimi strankami posebej priljubljene. Letos je ta ugotovitev še aktualnejša, saj je trg postregel s številnimi pastmi.
Če se ozremo na tekoče račune, je ponudba nadaljevala v znamenju paketnih rešitev, ki smo jih uvedli v
preteklih letih in za katere so značilni nizki stroški in posebej pregledna struktura. Ponudba je razčlenjena po
ciljnih skupinah glede na starost in uporabo različnih bančnih kanalov (mladi, družine, spletni uporabniki in
podjetja).
Posebno pozornost smo namenili razvoju spletnih storitev, ki jih uporablja že velik del odjemalcev. Kljub
znatnemu poslabšanju gospodarskih razmer, je Banka ustregla likvidnostnim potrebam podjetij. Nadaljevali so
se tudi projekti, ki smo jih začeli v preteklih letih v sodelovanju z glavnimi ustanovami našega teritorija.
6. SISTEM NOTRANJEGA NADZORA IN OBVLADOVANJA TVEGANJ
6.1. Sistem notranjega nadzora
Učinkovit sistem nadzora je predpogoj za doseganje poslovnih ciljev. Pravila o upravljanju družbe in notranja organizacijska struktura morajo zagotavljati varno in skrbno upravljanje. Celoto tveganj, katerim je izpostavljena družba, se nadzira v okviru organizacijskega modela, ki združuje raznovrstne metodologije in orodja nadzora z namenom, da se zasleduje cilj zagotavljanja uspešnosti in učinkovitosti poslovnih procesov, zaščite celovitosti kapitala družbe, obvarovanja pred izgubami, zagotavljanja zanesljivosti in celovitosti informacij ter preverjanja pravilnega delovanja v skladu z notranjimi in zunanjimi predpisi.
Zaradi svojega poslovnega in operativnega modela je Banka izpostavljena različnim vrstam tveganj, ki se
nanašajo predvsem na tipično bančno in finančno poslovanje, predvsem kreditnemu tveganju in nekaterim
oblikam za banke tipičnih operativnih tveganj. Druge informacije prinaša kvalitativno in kvantitativno poročilo,
vsebovano v delu E Pojasnil k izkazom – informacije o tveganjih in politikah obvladovanja le-teh.
55
Bilancio 2012
Di seguito si riporta una sintetica descrizione del complessivo assetto dei controlli interni.
La Banca ha posto in essere un sistema di controllo e gestione dei rischi nel quale è assicurata la separazione delle funzioni di controllo da quelle produttive, articolato sulla base dei seguenti livelli, definiti dall’Organo di
Vigilanza:
I livello:
– Controlli di Linea, effettuati dalle stesse strutture produttive che hanno posto in essere le operazioni
o incorporati nelle procedure e diretti ad assicurare il corretto svolgimento delle operazioni;
II livello:
– controlli sulla gestione dei rischi, condotti a cura di strutture diverse da quelle produttive, con il
compito di definire le metodologie di misurazione dei rischi, di verificare il rispetto dei limiti assegnati
alle varie funzioni operative e di controllare la coerenza dell’operatività delle singole aree produttive con
gli obiettivi di rischio/rendimento, quantificando il grado di esposizione ai rischi e gli eventuali impatti
economici;
– controlli di conformità normativa, svolti dalla Funzione indipendente all’uopo costituita con il compito specifico di promuovere il rispetto delle leggi e norme regolamentari e dei codici interni di comportamento, per minimizzare il rischio di non conformità normativa e i rischi reputazionali ad esso collegati, e collaborare per gli aspetti di competenza alla realizzazione del modello aziendale di monitoraggio e gestione dei rischi;
– controlli in materia di gestione del rischio di riciclaggio e di finanziamento del terrorismo
internazionale, svolti dalla Funzione indipendente all’uopo costituita con il compito specifico di verificare nel continuo che le procedure aziendali siano coerenti con l’obiettivo di prevenire e contrastare la
violazione di norme di eteroregolamentazione (leggi e norme regolamentari) e di autoregolamentazione in materia di riciclaggio e di finanziamento del terrorismo.
III livello:
– attività di revisione interna (Internal Auditing), esternalizzata presso la Federazione regionale,
indirizzata a valutare l’adeguatezza e la funzionalità del complessivo Sistema dei Controlli Interni. Tale
attività è condotta sulla base del piano annuale delle attività di auditing approvato dal Consiglio di
Amministrazione o attraverso verifiche puntuali sull’operatività delle funzioni coinvolte, richieste in corso d’anno.
Nel soffermarsi in particolare sui controlli di II e III livello, si evidenzia che l’impianto dei controlli sulla gestione dei rischi è stato oggetto di un’importante evoluzione, tuttora in corso, a seguito dell’attivazione del
processo interno di determinazione dell’adeguatezza patrimoniale (ICAAP – Internal Capital Adequacy Assessment Process). Nell’ambito dell’ICAAP, la Banca definisce la mappa dei rischi rilevanti che costituisce la cornice
entro cui sono sviluppate tutte le attività di misurazione/valutazione, monitoraggio e mitigazione dei rischi,
provvede all’individuazione di tutti i rischi verso i quali è o potrebbe essere esposta, ossia dei rischi che potrebbero pregiudicare la propria operatività, il perseguimento delle strategie definite e il conseguimento degli
obiettivi aziendali. Per ciascuna tipologia di rischio identificata vengono individuate le relative fonti di generazione, gli strumenti e le metodologie a presidio della loro misurazione e gestione e le strutture responsabili
della gestione tenendo conto del contesto normativo di riferimento, dell’operatività in termini di prodotti e
mercati di riferimento e delle specificità connesse alla propria natura di banca cooperativa a mutualità prevalente operante in un network e, per individuare gli eventuali rischi prospettici, degli obiettivi strategici definiti
dal Consiglio di Amministrazione e declinati nel piano annuale. Sulla base di quanto rilevato dalle attività di
analisi svolte, la Banca ha identificato come rilevanti i seguenti rischi: rischio di credito e di controparte; rischio
di concentrazione; rischio di mercato; rischio operativo; rischio di tasso di interesse; rischio di liquidità; rischio
strategico; rischio di reputazione; rischio residuo. Le valutazioni effettuate con riferimento all’esposizione ai
cennati rischi e ai connessi sistemi di misurazione e controllo sono state oggetto di analisi da parte dei vertici
aziendali.
La Funzione di Risk Controlling, preposta al controllo sulla gestione dei rischi, assume un ruolo cardine
nello svolgimento di attività fondamentali dell’ICAAP. Tale Funzione ha, infatti, il compito di definire le metodologie di misurazione dei rischi, sviluppare e manutenere i modelli e gli strumenti di supporto per la misurazione/
valutazione ed il monitoraggio dei rischi, individuare i rischi cui la Banca è o potrebbe essere esposta, controllare la coerenza dell’operatività delle singole aree/unità di business con gli obiettivi di rischio/rendimento, quantificare/valutare il grado di esposizione ai rischi. Le attività della Funzione sono tracciate e i relativi risultati sono
56
Letno poročilo 2012
Sledi sintetična predstavitev celovitega sistema notranjega nadzora.
Banka je vzpostavila sistem nadziranja in obvladovanja tveganj, ki zagotavlja ločitev funkcij nadzora od
proizvodnih funkcij; skladno z določbami nadzornega organa je sistem razčlenjen v naslednje ravni nadzora:
1. raven:
− linijski nadzor, ki ga izvajajo proizvodne strukture, katere izvršujejo poslovanja ali so vanje soudeležene oziroma morajo zagotoviti uspešen izid poslovanj.
2. raven:
− nadzor nad upravljanjem tveganja, ki ga izvajajo neproduktivne strukture; k njihovim nalogam prištevamo opredelitev metod za merjenje tveganj, zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi, ki so
dodeljene raznim operativnim strukturam, in nadzor skladnosti delovanja posameznih proizvodnih
struktur s cilji tveganja/rezultata, pri čemer mora vrednotiti stopnjo izpostavljenosti tveganju in potencialne ekonomske učinke;
− nadzor regulativne ter zakonske skladnosti, ki ga izvaja neodvisna struktura in ki ima kot cilj spodbujanje spoštovanja raznih predpisov (zakoni in druge določbe), kodeksov ravnanja in notranjih pravilnikov za obvladovanje tveganja neskladnosti z zakoni in s tem povezanega tveganja dobrega imena;
ob tem z izvrševanjem svojih nalog prispeva k oblikovanju modela za spremljanje in obvladovanje
tveganja.
− nadzor nad obvladovanjem tveganja pranja denarja in financiranja mednarodnega terorizma, ki ga izvršuje samostojna struktura, ustanovljena s specifičnim namenom rednega ugotavljanja, ali
so poslovne procedure družbe skladne s ciljem preprečevanja in onemogočanja nespoštovanja raznih
predpisov (zakoni in druge določbe) in notranjih pravilnikov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
3. raven:
− notranje revidiranje (Internal Auditing), za katero se poslužujemo storitev Deželne zveze zadružnih
bank FJk, ocenjuje ustreznost in učinkovitost celovitega sistema notranjega nadzora. Dejavnost sledi
letnemu planu notranjega revidiranja, ki ga odobri upravni odbor, včasih pa se oblikuje kot izreden pregled poslovanja posameznih struktur na podlagi potrebe, nastale v teku leta.
V zvezi s kontrolami 2. in 3. ravni opozarjamo, da je nadzor nad upravljanjem tveganj doživel pomemben
razvoj, ki še traja in ki je posledica uvedbe procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP – Internal
Capital Adequacy Assessment Process). V okviru procesa ICAAP opredeli Banka seznam pomembnih tveganj, ki
predstavlja okvir, znotraj katerega razvije vse ostale dejavnosti merjenja/evalvacije, spremljanja in obvladovanja
tveganj. S tem namenom opredeli vsa tveganja, katerim je dejansko oziroma potencialno izpostavljena, tj. tveganja, ki lahko ogrozijo njeno poslovanje, realizacijo njene strategije in doseganje poslovnih ciljev. Za vsako
posamezno vrsto opredeljenega tveganja se definirajo tudi okoliščine, v katerih le-to nastane, in strukture, odgovorne za njegovo obvladovanje. Pri izvajanju zgoraj opisanih dejavnosti upošteva Banka veljavno zakonodajo, svoje poslovanje v smislu produktov in trgov, posebnosti, ki izvirajo iz njene narave zadružne banke, ki sledi
pretežnemu načelu vzajemnosti in deluje znotraj mreže, in – za določitev morebitnega bodočega tveganja –
strateške cilje, ki jih določi upravni odbor in ki jih prinaša letni plan aktivnosti. Na podlagi izsledkov izvršenih
pregledov je Banka opredelila kot pomembna naslednja tveganja: kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke, tveganje koncentracije, tržno tveganje, operativno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, strateško tveganje, tveganje dobrega imena, preostalo tveganje. Preučitev izpostavljenosti naštetim tveganjem in z
njimi povezane sisteme merjenja in obvladovanja je pregledalo najvišje vodstvo.
Struktura za obvladovanje tveganja (Risk Controlling), ki je zadolžena za izvajanje kontrole nad obvladovanjem tveganj, odigrava ključno vlogo pri izvrševanju osnovnih dejavnosti procedure ICAAP. Ta struktura ima
namreč nalogo, da opredeli metodologije za merjenje tveganj, razvija in vzdržuje modele in podporne instrumente za merjenje, vrednotenje in spremljanje tveganj, ugotavlja dejanska in potencialna tveganja, ki jim je
Banka izpostavljena, preverja skladnost poslovanja posameznih poslovnih struktur s cilji tveganja/profitabilnosti, vrednoti/ocenjuje stopnjo izpostavljenosti tveganjem. Dejavnosti strukture so registrirane in rezultati le-teh
57
Bilancio 2012
opportunamente documentati e formalizzati. La Funzione garantisce l’informativa inerente la propria operatività attraverso opportuni sistemi di reporting.
Riguardo alla gestione del rischio di non conformità alle norme, a seguito di un’accurata analisi organizzativa e di una valutazione costi benefici, la Banca ha adottato un modello che si fonda sulla presenza di una
Funzione Interna che svolge direttamente alcune attività e si avvale inoltre del supporto della struttura della
Federazione.
La funzione opera sulla base di un piano programmatico annuale concordato con i vertici aziendali e formalizza i risultati delle proprie attività in specifici report oltre al report annuale consuntivo presentato al CdA cui,
in quanto responsabile del Sistema dei Controlli Interni, spetta la complessiva supervisione del processo di gestione del rischio di non conformità normativa e, in tale ambito, la periodica valutazione dell’adeguatezza della
funzione di conformità alle norme nonché la definizione del programma di attività della funzione stessa.
Riguardo alla gestione del rischio di riciclaggio e di finanziamento del terrorismo, in ossequio alla disciplina
di riferimento ed a seguito di un’accurata analisi organizzativa che ha tenuto conto delle dimensioni aziendali,
della complessiva operatività e dei profili professionali in organico, la Banca ha provveduto a istituire una specifica funzione di controllo di secondo livello (strutturata nell’ambito del servizio controllo rischi) ed a nominare il
relativo responsabile.
L’attività di controllo viene svolta dalla Funzione sulla base di un piano annuale approvato dal Consiglio di
Amministrazione e avvalendosi delle metodologie e dei supporti sviluppati nell’ambito del progetto nazionale
di Categoria. I risultati delle attività di controllo sono formalizzati in specifici report e oggetto di illustrazione
annuale al Consiglio di Amministrazione.
La Funzione di Internal Audit svolge la propria attività sulla base del piano annuale delle attività di auditing
approvato dal Consiglio di Amministrazione e attraverso verifiche puntuali sull’operatività delle funzioni coinvolte, richieste in corso d’anno. In tale ambito effettua la verifica e l’analisi dei sistemi di controllo di primo e
secondo livello, attivando periodici interventi finalizzati al monitoraggio delle variabili di rischio.
La Banca, per quanto concerne quest’ultimo livello di controlli, avvalendosi della facoltà in tal senso prevista nelle istruzioni di vigilanza e valutata l’adeguatezza ai requisiti richiesti dalle disposizioni in materia della
struttura all’uopo costituita presso la Federazione, ha deciso di continuare l’esternalizzazione alla Federazione
regionale della funzione di Internal Audit.
La Funzione di Internal Audit opera sulla base di uno specifico piano delle attività deliberato dai vertici
aziendali e definito sulla base dell’esposizione ai rischi nei vari processi che i vertici aziendali hanno valutato.
L’attività di controllo svolta dalla Funzione poggia sulle metodologie e supporti sviluppati nell’ambito del Progetto di Categoria sul Sistema dei Controlli Interni.
Per l’anno 2012 è stata eseguita l’attività di Audit dei seguenti processi: Sistemi di remunerazione, Gestione
della liquidità, Incassi e Pagamenti, Estero, Sistemi informativi, ICAAP, Finanza, Continuità operativa, Credito (intervento consulenziale sul monitoraggio andamentale) e tre verifiche di Filiale, con i relativi report ed il report
consuntivo annuale.
I vertici della Banca hanno preso visione dei report prodotti per ogni verifica di processo e del report consuntivo che sintetizza la valutazione dell’Internal Audit sul complessivo sistema dei controlli della Banca e riporta l’elencazione degli interventi di miglioramento ritenuti opportuni al fine di riportare i rischi residui entro un
livello coerente con la propensione al rischio definita dai vertici aziendali.
L’informativa di sintesi delle attività svolte dalle funzioni di controllo interno nel corso dell’anno è stata
esaminata dal Consiglio di Amministrazione che ha definito sulla base dei relativi contenuti uno specifico programma di attività.
La Funzione di Internal Audit della Banca ha ottenuto la certificazione di conformità relativamente all’organizzazione e allo svolgimento delle proprie attività agli Standard per la pratica professionale dell’Internal Auditing e al Codice Etico della Professione; tale giudizio è stato elaborato da parte di un ente terzo indipendente al
Sistema a fronte di un processo di analisi e verifiche condotte secondo la metodologia definita nel “Quality Assessment Manual” pubblicato dall’Institute of Internal Auditors (IIA). La certificazione si inserisce nel più ampio
progetto del costituendo Fondo di Garanzia Istituzionale, che ha come obiettivo quello di aumentare la resilienza delle banche del sistema e di potenziare le tutele che il Credito Cooperativo offre ai propri soci, depositanti e
obbligazionisti.
58
Letno poročilo 2012
so zajeti v specifičnem poročilu. Struktura zagotavlja informacijski tok o lastni dejavnosti z ustreznimi sistemi
poročanja.
Za obvladovanje tveganja neskladnosti z zakonom je Banka po temeljiti organizacijski analizi in ocenitvi
stroškov in koristi, ki je upoštevala velikost zadruge, kompleksnost poslovanja in poklicne profile uslužbencev,
uvedla model, ki temelji na prisotnosti notranje strukture za neposredno opravljanje posameznih dejavnosti,
medtem ko se za druge poslužuje pomoči Deželne zveze.
Struktura sledi letnemu planu, ki je določen sporazumno z najvišjim vodstvom, in objavi rezultate svoje
dejavnosti v specifičnih poročilih, ki jih enkrat letno združi v končno poročilo, namenjeno upravnemu odboru;
slednji je odgovoren za sistem notranjega nadzora in za celovit nadzor nad procesom upravljanja tveganja regulativne neskladnosti. S tem namenom redno ocenjuje skladnost strukture s predpisi kot tudi njen program
aktivnosti.
V okviru obvladovanja tveganja pranja denarja in financiranja terorizma je Banka v spoštovanju predpisov
s tega področja in po poglobljeni preučitvi organizacijskih vidikov, ki je upoštevala velikost družbe, celovito
poslovanje in strokovno znanje osebja, ustanovila specifičen nadzorni organ za strukturirani nadzor druge ravni
v okviru službe nadzora nad tveganjem (Risk Controlling), pri čemer je tudi imenovala odgovorno osebo.
Struktura izvršuje nadzorne aktivnosti na podlagi letnega plana, ki ga odobri upravni odbor. Pri tem se
poslužuje metodologije in podpornih instrumentov, ki so bili izdelani v okviru specifičnega nacionalnega projekta našega gibanja. Izsledki nadzorne dejavnosti sestavljajo letno poročilo, ki je izneseno upravnemu odboru.
Struktura notranje revizije (Internal Audit) deluje na podlagi letnega načrta revizijskih dejavnosti, ki ga letno
odobri upravni odbor, oziroma na podlagi izrednih pregledov poslovanja struktur družbe, ki se med letom izkažejo kot nujni. S tem namenom izvršuje pregled in analizo nadzornih sistemov prve in druge ravni in realizira
periodične ukrepe za redno spremljanje kazalnikov tveganja.
Z ozirom na to raven nadzora in poslužujoč se možnosti, ki jih predvidevajo nadzorne določbe, ter po
ugotovitvi, ali specifična struktura Deželne zveze izpolnjuje zahteve nadzornih določb, je Banka sklenila, da še
naprej koristi notranjerevizijske storitve Deželne zveze.
Notranjerevizijska struktura posluje na podlagi posebnega načrta aktivnosti, ki ga odobri najvišje vodstvo
družbe in ki upošteva izpostavljenost tveganjem posameznih procesov, katere je vodstvo družbe preučilo. Kontrolne dejavnosti, ki jih izvršuje struktura, temeljijo na metodologijah in instrumentih, razvitih v okviru specifičnega nacionalnega projekta našega gibanja.
V preučeni poslovni dobi smo izvršili revizijo naslednjih procesov: plačilni sistemi, upravljanje likvidnosti,
prilivna in odlivna plačila, poslovanje s tujino, informacijski sistemi, proces ICAAP, finančno poslovanje, neprekinjenost poslovanja, kreditno poslovanje (svetovanje v sklopu preverjanja poslovanja) in revizija treh podružnic.
Izsledke revizijske dejavnosti prinašajo posamezna poročila in skupno letno poročilo.
Vodstvo Banke se je seznanilo z vsebino posameznih poročil in končnega poročila, ki povzema mnenje
notranjerevizijske službe o celovitem sistemu nadzora Banke in navaja popravne ukrepe, s katerimi privesti preostalo tveganje pod prag, sorazmeren z naklonjenostjo tveganju, ki jo je definiralo najvišje vodstvo.
Upravni odbor je preučil informativni povzetek aktivnosti, ki jih je tekom leta izvršila notranjerevizijska
služba. Na podlagi preučitve je odbor izdelal poseben program aktivnosti.
Notranjerevizijska služba Banke je pridobila certifikat o skladnosti lastnega organizacijskega in poslovnega
modela s strokovnimi zahtevami za izvrševanje dejavnosti notranjega revidiranja ter etičnim kodeksom revizorjev; mnenje je izdelala neodvisna tretja stranka, ki ne pripada našemu gibanju, na podlagi analiz in pregledov,
skladnih z metodologijo Priročnika za ocenitev kakovosti (Quality Assessment Manual) inštituta notranjih revizorjev (Institute of Internal Auditors oziroma IIA).Certifikat je del širšega projekta Institucionalnega jamstvenega sklada (Fondo di Garanzia Istituzionale), katerega cilj je povečati odpornost bank sistema in povišanje ravni zaščite, ki
jo zadružne banke nudijo svojim članom, deponentom in obvezničarjem.
59
Bilancio 2012
7. LE ALTRE INFORMAZIONI
7.1. Criteri seguiti nella gestione sociale per il conseguimento dello scopo mutualistico della società
cooperativa ai sensi art. 2 L. 59/92 e dell’art. 2545 cod. civ.
I principi di mutualità e di operatività che ci caratterizzano sono stati perseguiti anche nel corso dell’esercizio 2012: l’attività della Banca è ispirata dai principi della Carta dei Valori del Credito Cooperativo Nazionale,
approvata nel 1999, che rappresenta il comune codice di comportamento per il conseguimento dello scopo
mutualistico della Banca sottolineando il ruolo e la centralità del Socio.
L’attività di coinvolgimento della compagine sociale si è esplicitata secondo tre diverse ma complementari modalità: la diffusione dell’informazione e la promozione della partecipazione, l’incentivazione di carattere
bancario e di carattere extrabancario.
Per qualificare il rapporto con i Soci, sotto il profilo dell’informazione, anche per il corrente esercizio, è proseguita la pubblicazione della rivista Skupaj, affiancata dall’attivazione del sito internet www.zkb.it, che permette ai privati, aziende e Soci di avere una visione completa su novità, prodotti, servizi e le molteplici attività
che la Banca pone in essere nel territorio.
Accanto alle agevolazioni di carattere bancario sono state promosse nel corso dell’anno attività per favorire la partecipazione diretta dei Soci alla vita della Banca attraverso:
 incontri zonali: la ZKB ha continuato con l’organizzazione degli incontri zonali. Alla fine di marzo ha
ospitato l’economista veneto prof. Enrico Geretto, docente presso l’Università di Udine, che ha intitolato
il suo intervento “Presente e futuro dell’euro: cronaca e patologia di un semestre epocale”. Dapprima ha
analizzato le debolezze del sistema continentale, in primis l’assenza di una politica economica coordinata nell’intera area dell’euro, per poi passare all’analisi delle politiche adottate dall’Italia per ridurre il
proprio debito, accrescere la credibilità del paese nel mondo e attrarre gli investimenti di capitale straniero.
 Festa del Socio: l’ultima domenica di giugno si è svolta la prima edizione della Festa del Socio. Sotto il
tendone bianco di Borgo Grotta Gigante si sono riuniti più di 900 Soci che hanno assistito ad un ricco
programma conclusosi con una gustosa cena e con l’esibizione del cantautore dalmata Oliver Dragojević.
Oltre agli interventi dei rappresentanti del Credito Cooperativo, vanno ricordati i saluti del Sindaco
dell’amministrazione comunale ospitante Mirko Sardoč e del Sindaco di Trieste Roberto Cosolini.
 convegno Evoluzione in corso – indietro non si torna: il 17 ottobre presso la sala cerimoniale del
Palazzo del Governo a Trieste si è svolto il secondo convegno organizzato dalla nostra Banca, a cui hanno preso parte numerosi imprenditori ed amministratori pubblici. Introdotto dall’interessante intervento di Chiara Mio, professoressa ordinaria presso il Dipartimento di Management dell’Università Ca’ Foscari di Venezia, che ha indicato le possibili vie per trovare delle soluzioni per un nuovo equilibrio di crescita, il convegno si è concluso con una tavola rotonda moderata dal direttore del Piccolo dott. Paolo
Possamai.
 gita sociale: la Banca ha quest’anno organizzato a settembre la gita sociale intitolata Langhe e Roero, il
Piemonte da vedere e da gustare.
 borse di studio: anche quest’anno è stato bandito un concorso per l’assegnazione di borse di studio
agli studenti più meritevoli sulla base del quale sono state consegnate 10 borse di studio a studenti che
hanno conseguito il diploma di scuola media superiore, 3 studenti che hanno conseguito la laurea breve e 7 studenti che hanno conseguito la laurea specialistica.
Ai sensi dell’art. 2 della Legge 59/92 circa i “criteri seguiti nella gestione sociale”, ad integrazione di quanto
dianzi esposto, è stato garantito ai Soci l’accesso a prodotti e servizi bancari secondo modalità e condizioni
agevolate, dai conti correnti a tassi più vantaggiosi e con costi moderati, ai depositi di risparmio a spese di gestione che in nessun caso superano le competenze maturate. I tassi sui prestiti in conto corrente riservati ai Soci
risultavano mediamente inferiori rispetto a quanto applicato ai non Soci; inferiori sono pure le spese d’istruttoria
delle varie pratiche di finanziamento. Pure le spese previste sulle carte di pagamento sono inferiori per i Soci
della Banca.
Nei confronti dei Soci è stata svolta la consueta attività che ci caratterizza, riservando la massima attenzione nel promuovere, informare ed assistere i singoli e le aziende. Tale attività consulenziale viene portata avanti
dall’Ufficio Soci e Territorio.
60
Letno poročilo 2012
7. OSTALE INFORMACIJE
7.1. Kriteriji upravljanja družbe za doseganje cilja vzajemnosti v smislu 2. člena zakona št. 59/1992
in 2545. člena civilnega zakonika
Tudi v poslovnem letu 2012 je Banka sledila zanjo značilnim vzajemnim in poslovnim načelom. Banka
se pri svojem poslovanju sklicuje po načelih Listine vrednot zadružnega kredita, odobrene v letu 1999. Slednja predstavlja skupni kodeks ravnanja za doseganje vzajemnih ciljev, ki daje poudarek na centralnost vloge
člana.
Sodelovanje članov smo stimulirali na tri različne, vendar komplementarne načine: s širjenjem informacij,
spodbujanjem udeležbe in promocijo bančnih in izvenbančnih aktivnosti.
Da bi omogočili aktiven dialog s člani in da bi jih informirali o raznih pobudah, je tudi v pričujoči poslovni
dobi izhajala revija Skupaj, h kateri je potrebno prišteti spletno stran www.zkb.it, ki zasebnikom, podjetjem
in članom omogoča širok vpogled v novosti, produkte, storitve in številne aktivnosti, ki jih Banka realizira na
teritoriju.
Poleg ugodnosti pri bančnem poslovanju je Banka tekom leta spodbujala neposredno sodelovanje članov
pri življenju banke z naslednjimi pobudami:
 območna srečanja: ZKB je tudi v letu 2012 organizirala območna srečanja. Ob koncu marca je sprejela
v goste ekonomista iz Veneta prof. Enrica Geretta, docenta na univerzi v Vidmu, ki je imel predavanje z
naslovom »Sedanjost in bodočnost evrske valute: kronika in patologija zgodovinskega polletja.« Sprva
je analiziral šibkosti evropskega sistema, začenši s pomanjkanjem usklajene gospodarske politike znotraj evroobmočja, nato pa je poglobil ukrepe, ki jih je Italija uresničila za znižanje dolga, povečanje kredibilnosti države v svetu in privabitev tujega kapitala;
 Praznik člana: na zadnjo junijsko nedeljo je bila prva izvedba praznika člana. Pod briškovskim belim
šotorom se je zbralo preko 900 članov, ki so spremljali bogat program. Višek dneva sta predstavljala
okusna večerja in koncert dalmatinskega šansonjera Oliverja Dragojevića. Poleg pozdravov predstavnikov gibanja zadružnega kredita gre omeniti še pozdrave gostujočega župana Mirka Sardoča in tržaškega župana Roberta Cosolinija;
 simpozij Evolucija v polnem teku – poti nazaj ni: 17 oktobra je bil v slavnostni dvorani vladne palače v Trstu drugi simpozij v organizaciji naše Banke, katerega so se udeležili številni podjetniki in upravitelji javnih zavodov. Po uvodnem predavanju gospe Chiare Mio, redne profesorice na oddelku za management univerze Ca’ Foscari v Benetkah, ki je predstavila poti do bolj uravnovešene rasti, se je simpozij
zaključil z okroglo mizo, ki jo je moderiral direktor časnika Il Piccolo Paolo Possamai.
 članski izlet: v septembru je Banka organizirala članski izlet z naslovom Langhe in Roero, očarljivi in okusni Piemonte;
 štipendije: tudi letos je Banka razpisala natečaj za dodelitev štipendij zaslužnim študentom. Letos smo
izdali 10 štipendij dijakom, ki so prejeli diplomo višje-srednje šole, 3 štipendije prejemnikom diplome
triletnega univerzitetnega študijskega programa in 7 štipendij za imetnike specialistične univerzitetne
diplome.
V smislu 2. člena zakona št. 59/92 o »kriterijih za upravljanje društev«, kot dopolnilo zgornjim določilom je
bil za člane zajamčen dostop do ugodnejših bančnih produktov in storitev, kot so cenovno konkurenčni tekoči
računi in varčevalni računi, katerih stroški nikakor ne presegajo letnih aktivnih obresti. Obresti na kontokorentnih kreditih, zaračunane članom, so bile v povprečju nižje od tistih, zaračunanih navadnim strankam. Do članov
smo izvrševali običajne aktivnosti, pri tem pa smo namenili največjo pozornost promociji, informiranju in podpiranju posameznikov in podjetij, zlasti na področju izdajanja posebej ugodnih kreditov.
Banka je kot običajno namenila članom maksimalno pozornost v smislu promocije, informiranja in podpiranja posameznikov in podjetij. Za svetovalno dejavnost skrbi Urad za člane in teritorij.
61
Bilancio 2012
Per quanto riguarda il collegamento con la base sociale e con i membri delle Comunità locali, la Banca è
sempre più consapevole che l’economia mutualistica sia un modo specifico e moderno di fare impresa, coniugando il rispetto delle regole del mercato con le prerogative di azienda cooperativa che detiene un’originale e
caratterizzante responsabilità sociale. In base a questa responsabilità – come traspare dalla successiva tabella –
è stato redatto nel corso dell’esercizio 2012 il Bilancio sociale, ovvero il rendiconto annuale dell’attività svolta
della Banca in relazione e in collaborazione con i diversi soggetti presenti nel territorio.
Categoria
2011
2012
Variazione %
Iniziative culturali e artistiche
72.936,70 €
21,49%
80.908,77 €
25,36%
10,93%
Iniziative per il mondo della scuola
26.045,00 €
7,68%
18.910,00 €
5,93%
-27,39%
149.200,00 €
43,97%
147.256,36 €
46,15%
-1,30%
Promozione dello sviluppo economico
44.080,00 €
12,99%
51.095,73 €
16,01%
15,92%
Volontariato, assistenza e aiuti alle parrocchie
47.050,00 €
13,87%
20.900,00 €
6,55%
-55,58%
339.311,70 € 100,00% 319.070,86 € 100,00%
-5,97%
Sport e tempo libero
Totale
Dalla tabella si evidenzia inoltre che anche nel 2012 la Banca ha erogato un cospicuo importo a favore
delle varie iniziative sul territorio. Il Consiglio ha infatti ritenuto che anche in questi anni di crisi dove sempre più
difficile risulta reperire sovvenzioni, contributi o anche semplicemente dei finanziamenti a tasso agevolato, il
Territorio non debba, per quanto possibile, subire forti riduzione in questo frangente da parte della Banca. Riteniamo che questa sia la vera dimostrazione della nostra sensibilità nei confronti della nostra comunità.
7.2. Informazioni sulle ragioni delle determinazioni assunte con riguardo all’ammissione dei nuovi
Soci ai sensi dell’art. 2528 del codice civile
Con riferimento alle disposizioni portate dall’art. 2528 c.c. si provvede ora a fornire una sintetica illustrazione delle determinazioni assunte dal Consiglio con riguardo alla politica per l’ammissione di nuovi Soci.
L’obiettivo della Banca è quello di proseguire nella campagna di crescita della compagine sociale con l’intento di accrescere il radicamento territoriale della Banca nella propria zona di competenza e di continuare a
rispettare i vincoli normativi in materia di “operatività prevalente” nei confronti dei Soci e di operatività fuori zona
di competenza.
In particolare il Consiglio ha delineato la politica di ammissione dei nuovi Soci, privilegiando:
 l’opportunità di ammissione a Socio di soggetti che, all’interno della comunità ove è insediata la Banca,
siano conosciuti per lo svolgimento di attività di interesse sociale, nel campo della solidarietà, della mutualità e del volontariato in genere;
 l’inclusione di clienti affidati, sia privati che imprenditori, ricordando la necessità di presidiare adeguatamente il vincolo posto dall’art. 35 del Testo Unico Bancario e dalle disposizioni di Vigilanza a carico delle
Banche di Credito Cooperativo di assumere, nell’ambito della zona di competenza territoriale, attività di
rischio prevalentemente nei confronti dei propri Soci;
 le domande di aspiranti Soci che, in ragione delle esperienze di vita e di lavoro, possano fornire un contributo positivo di conoscenza e di idee per un arricchimento mutualistico della vita sociale;
 l’ammissione nella compagine sociale di giovani prossimi all’inserimento nel mondo del lavoro, tra cui
i vincitori delle borse di studio, assegnate dalla Banca, che abbiano completato il loro percorso di
studio.
La compagine sociale è aumentata nell’esercizio di 125 nuovi Soci; al 31.12.2012 la ZKB annoverava nella
propria compagine sociale 2.038 Soci, considerando le 39 cancellazioni per vari motivi dalla compagine sociale.
Nonostante l’attuale crisi valoriale e finanziaria, la Banca è riuscita ad aumentare la base sociale grazie alla reputazione di “vera banca del territorio”.
62
Letno poročilo 2012
Kar zadeva stik s članstvom in predstavniki lokalne skupnosti, se Banka vse bolj zaveda, da je zadružno
gospodarstvo specifičen in sodoben podjetniški model, ki združuje spoštovanje tržnih pravil s potrebami zadruge, ki poseduje izvirno in drugačno družbeno odgovornost. Slednja, kot je razvidno iz spodnje tabele, je v letu
2012 navdihnila Poročilo o družbeni odgovornosti (Bilancio sociale), tj. letno poročilo o dejavnostih banke v
zvezi in v sodelovanju z različnimi interesnimi skupinami na teritoriju.
Tipologija
2011
2012
Odklon %
Kultura in umetnost
72.936,70 €
21,49 %
80.908,77 €
25,36 %
10,93 %
Šolstvo in izobraževanje
26.045,00 €
7,68 %
18.910,00 €
5,93 %
-27,39 %
149.200,00 €
43,97 %
147.256,36 €
46,15 %
-1,30 %
Promocija gospodarskega razvoja
44.080,00 €
12,99 %
51.095,73 €
16,01 %
15,92 %
Prostovoljno delo, socialna pomoč in
prispevki župnijam
47.050,00 €
13,87 %
20.900,00 €
6,55 %
-55,58 %
339.311,70 € 100,00 % 319.070,86 € 100,00 %
-5,97 %
Šport in rekreacija
Skupaj
Preglednica izkazuje, da je Banka v letu 2012 namenila znaten znesek različnim pobudam, ki so nastale na
teritoriju. Upravni odbor je sklenil, da v teh kriznih letih, ko se je vedno težje dokopati do donacij, prispevkov ali
celo subvencioniranih posojil, Banka ne sme prikrajšati teritorija za ta sredstva. Prepričani smo, da je to najbolj
nazoren dokaz bližine naši skupnosti.
7.2. Utemeljitev odločitev v zvezi s sprejemanjem novih članov v smislu 2528. člena
civilnega zakonika
V smislu določb 2528. člana civilnega zakonika prinašamo v nadaljevanju kratko utemeljitev odločitev
upravnega odbora v zvezi s politikami za sprejemanje novih članov.
Banka si zastavlja cilj, da nadaljuje na poti širitve članstva, s čimer se želi ukoreniniti v prostor, v katerem
posluje, in še naprej spoštovati zakonski obvezi »pretežnega poslovanja« s člani in poslovanja znotraj območja
geografske pristojnosti.
Politike sprejemanja novih članov, ki jih je začrtal upravni odbor, dajejo poseben poudarek naslednjim vidikom:
 včlanitvi oseb, ki so v skupnosti, v kateri posluje Banka, poznane zaradi izvrševanja aktivnosti družbenega pomena na področju solidarnosti, vzajemnosti in prostovoljnega dela nasploh;
 včlanitvi posojilojemalcev, tako zasebnikov kot podjetnikov, pri čemer je primorana ustrezno nadzorovati spoštovanje zavezujočih določb 35. člena enotnega besedila zakonov o bančništvu (Testo Unico
Bancario) in določb nadzornega organa, s katerimi je določeno, da morajo zadružne banke znotraj lastnega območja geografske pristojnosti sprejemati tveganje predvsem v odnosu do svojih članov;
 včlanitvi oseb, ki lahko na podlagi življenjskih in delovnih izkušenj doprinesejo pozitiven kulturni in idejni prispevek za vzajemno obogatitev družbenega življenja;
 včlanitvi mladih, ki trkajo na vrata trga dela, vključno z dobitniki štipendij, ki jih Banka podeljuje ob uspešnem zaključku katerega študijskega programa.
Članstvo se je v teku poslovne dobe povečalo za 125 novih članov; ob koncu leta je ZKB štela 2.038 članov,
medtem ko je iz različnih razlogov iz zadruge izstopilo 39 fizičnih ali pravnih oseb. Banka je kljub trenutni krizi
financ in vrednot uspela povečati število članov, saj je uveljavljena kot »prava banka teritorija.«
63
Bilancio 2012
Comune
TRIESTE
Soci
%
1064
52 %
AURISINA
481
24 %
S. DORLIGO
158
8%
SGONICO
148
7%
MONRUPINO
99
5%
FUORI PROVINCIA
58
3%
MUGGIA
30
1%
2038
100%
Totale
7.3. Accertamenti ispettivi dell’Organo di vigilanza
Nel mese di aprile 2012 la Banca ha sostenuto la periodica ispezione da parte dell’Organo di Vigilanza che
si è protratta fino al mese di giugno.
Il susseguente verbale d’ispezione ha segnalato alcune mancanze e/o irregolarità che qui di seguito evidenziamo:
a) l’assetto organizzativo risente di una regolamentazione non aggiornata. Sostanzialmente due sono state le irregolarità maggiori: l’eccessivo coinvolgimento della direzione nell’operatività ordinaria e la mancanza dell’Ufficio organizzazione;
b) necessità di interventi di rafforzamento del processo del credito;
c) insufficiente e per certi versi irregolare informativa nei confronti dei Soci sull’attività della nostra partecipata Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl.
Riteniamo di aver posto le basi per il rimedio ai primi due punti nel corso del secondo semestre 2012 ed in
merito si rimanda a quanto riportato al precedente capitolo 3.3. Per quanto riguarda invece l’attività della nostra
partecipata, qui di seguito evidenziamo i fatti salienti.
La nostra partecipata gestisce attualmente quattro operazioni immobiliari (le stesse dell’anno precedente):
1) ultimazione di una palazzina composta da 4 unità abitative in viale Miramare; la costruzione è praticamente ultimata. Nel corso dell’anno passato è stata affidata la vendita degli appartamenti ad una primaria agenzia immobiliare di Trieste. Per uno di essi è già stata concordata la vendita (sottoscritto contratto
preliminare di vendita notarile). Inoltre tenuto conto che l’immobile è ubicato in una location invidiabile (affaccio sul mare con vista sul castello di Miramare), ciò fa ben sperare in una prossima vendita anche
delle restanti unità abitative;
2) nel mese di novembre u.s. l’Albergo Ristorante Valeria è stato affittato ad una società del settore. Il rogito
notarile prevede, tra l’altro, il diritto dell’affittuario di acquistare l’immobile nei successivi max 36 mesi ad
un prezzo già prefissato;
3) è stata acquisita all’asta la metà parte indivisa di un immobile ubicato a Opicina in via Nazionale; tuttora
stiamo valutando se acquistare l’altra metà parte indivisa, ristrutturarlo e quindi porlo in vendita o venderlo nello stato attuale;
4) allo scopo di evitare la totale svalutazione del nostro credito, nel 2010 è stato acquistato un immobile
ubicato in Comune di San Canzian d’Isonzo, località Isola Morosini. L’immobile è stato ovviamente posto
in vendita ad un prezzo più che appetibile, ma la crisi del settore sicuramente non aiuta a trovare un
possibile acquirente. L’operazione viene reclamizzata anche nella vicina Austria.
Alcune ulteriori notizie in merito all’attività della nostra Immobiliare risultano necessarie per meglio delineare il quadro della situazione:
− la società risulta il secondo maggior affidato della nostra Banca. A fine anno l’esposizione totale che la
Banca vantava nei confronti dell’immobiliare ammontava a 5.421.271,11 €;
64
Letno poročilo 2012
Občina
TRST
Št. članov
%
1064
52 %
NABREŽINA
481
24 %
DOLINA
158
8%
ZGONIK
148
7%
REPENTABOR
99
5%
DRUGO
58
3%
MILJE
30
1%
2038
100 %
Skupaj
7.3. Inšpekcija nadzornega organa
V aprilu 2012 je bila Banka podvržena rednemu pregledu s strani nadzornega organa, ki je trajal do meseca
junija.
Kasnejše poročilo o inšpekcijskem pregledu je opozorilo na nekatere pomanjkljivosti oz. nepravilnosti, ki
jih navajamo tu spodaj:
a) organizacijska struktura trpi zaradi neposodobljenega poslovnika. Pregled je pokazal zlasti dve pomanjkljivosti: dejstvo, da se direkcija preveč ukvarja z rednim poslovanjem, in pomanjkanje urada za organizacijo;
b) potreba po ukrepih za utrditev kreditnih procesov;
c) neustrezno in nekoliko nepravilno informiranje članov z dejavnostjo naše hčerinske družbe Immobiliare
ZKB Nepremičninska družba srl.
Prepričani smo, da smo postavili temelje za odpravo prvih dveh pomanjkljivosti v drugi polovici leta 2012
(glej vsebino poglavja 3.3). Kar pa zadeva poslovanje naše hčerinske družbe, v nadaljevanju izpostavljamo najpomembnejša dejstva:
Trenutno naša hčerinska družba upravlja štiri nepremičninske posle (iste kot lani):
1) dograditev objekta na ul. Miramare, ki vključuje 4 stanovanjske enote; gradnja je skoraj zaključena. V
preteklem letu smo zaupali prodajo stanovanj eni izmed tržaških vodilnih nepremičninskih agencij. Prodaja enega stanovanja je že dogovorjena (pred notarjem smo podpisali predpogodbo o prodaji). Če
upoštevamo še dejstvo, da nepremičnina stoji na zavidljivi lokaciji (s pogledom na morje in miramarski
grad), je to dobra popotnica za prodajo preostalih enot;
2) v mesecu novembru smo dali v najem hotel in restavracijo Valeria uveljavljenemu podjetju. Notarska
pogodba predvideva med drugim pravico najemnika, da po 36 mesecih odkupi nepremičnino po predhodno določeni ceni;
3) na dražbi smo pridobili polovični delež nerazdeljene nepremičnine, ki stoji ob narodni ulici na Opčinah;
zaenkrat še vedno ocenjujemo, ali kupiti tudi drugo polovico, obnoviti nepremičnino in jo nato prodati
ali prodati nepremičnino v sedanjem stanju;
4) da bi preprečili totalno razvrednotenje nekega kredita, smo v letu 2010 odkupili nepremičnino, ki stoji v
občini Škocjan ob Soči (San Canzian d'Isonzo) na Morozinskem otoku (Isola Morosini). Nepremičnino seveda prodajamo po nadvse ugodni ceni, vendar pa kriza nepremičninskega sektorja zagotovo ne olajša
iskanja morebitnega kupca. Ponudba se oglašuje tudi v sosednji Avstriji.
Dovolite, da vam za boljše razumevanje aktivnosti naše nepremičninske družbe postrežemo z drugimi informacijami:
− družba je drugi največji kreditojemalec naše Banke. Ob koncu leta je skupna izpostavljenost Banke do
nepremičninske družbe znašala 5.421.271,11 evra;
65
Bilancio 2012
− allo stato attuale non riteniamo di dover procedere a svalutazioni del nostro credito in quanto riteniamo
che il valore degli immobili di proprietà dell’immobiliare sia stato correttamente valutato;
− in tutti i precedenti esercizi (2010, 2011 e 2012) l’immobiliare ha chiuso con delle perdite (rispettivamente di 20.680,00 €, 116.602,00 € e 194.693,00 €) che sono facilmente comprensibili: negli esercizi passati
l’immobiliare non ha avuto nessun tipo di ricavo ad eccezione dell’incremento del valore dell’immobile
di cui al punto 1). Pertanto le perdite conseguite in massima parte risultano conseguenti al conteggio
degli interessi passivi. Per fare un esempio, il bilancio 2012 dell’immobiliare presenta, come già detto,
una perdita di 194.693,00 € principalmente dovuta ai costi sostenuti a titolo di interessi passivi, che nel
periodo ammontano ad oltre 185.000,00 €.
Riteniamo che nel corso del 2013 la situazione subirà un notevole cambiamento (miglioramento) in quanto altri appartamenti potranno essere venduti e soprattutto dovrebbe essere effettuata la vendita dell’Albergo
Ristorante Valeria.
7.4. Altri profili gestionali
Progetto Slovenia: nel corso dell’anno 2012 la Banca ha rinunciato a procedere nell’intento di acquisire
un ramo d’azienda costituito dalla rete sportellare della Hranilnica in Posojilnica Vipava d.d. Questo progetto,
peraltro condiviso da oltre l’80 % degli azionisti della banca e di gran parte dell’opinione pubblica locale, è stato
avversato da alcuni soci di minoranza e dal Consiglio di Gestione della Hranilnica in Posojilnica Vipava d.d. che
non ci ha mai autorizzato ad effettuare la due diligence della banca. Conseguentemente, non disponendo delle necessarie informazioni, è risultato impossibile per noi definire un progetto industriale serio e un businnes
plan realistico. Pertanto, dopo quasi un anno di tentativi infruttiferi, il Consiglio d’Amministrazione ha preso atto
dell’impossibilità di percorrere questa strada deliberando susseguentemente di rinunciare all’operazione di acquisto di ramo d’azienda e di mettere in vendita la propria partecipazione.
Gestione immobili aziendali: come abbiamo già riportato nella relazione al bilancio del precedente
esercizio, il Consiglio d’Amministrazione ritiene necessario razionalizzare il nostro patrimonio immobiliare. Nel
corso del passato esercizio è stata ultimata l’operazione con la quale abbiamo ceduto parte dell’immobile di
Aurisina ad un imprenditore locale per adibirlo a farmacia. In questo modo riteniamo di aver anche reso un ottimo servizio alla popolazione locale, in quanto abbiamo contribuito al notevole miglioramento dell’accesso
per gli utenti ad un servizio che prima risultava decisamente più difficoltoso.
8. FATTI DI RILIEVO INTERVENUTI DOPO LA CHIUSURA DELL’ESERCIZIO
Nel mese di febbraio 2013 è stato ultimato il rifacimento degli spazi adibiti a sala bancomat presso la sede
di Opicina. Abbiamo effettuato questo investimento per due ragioni: il precedente locale adibito a quest’attività si presentava datato e doveroso di notevole manutenzione. Tenuto conto dell’affluenza in particolare nelle
giornate festive è stata ritenuta necessaria l’installazione di un secondo ATM in modo da evitare spiacevoli quanto ricorrenti attese nel ritiro di contante.
Il Consiglio d’Amministrazione ha continuato la politica di ottimizzazione nella gestione degli immobili
aziendali: in questi mesi abbiamo recuperato spazi prima non utilizzati (vedi il primo piano della filiale di Dolina dove è stato collocato l’ufficio contabilità della Banca). Nei prossimi mesi si proseguirà su questa strada: nel
primo piano di Aurisina verrà verosimilmente collocato un ufficio di back office.
Ritornando sull’argomento Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl riteniamo di dover aggiungere che gli amministratori di questa società, arch. Marino Kokorovec, avv. Mitja Ozbič e dott. Alessandro Podobnik hanno recentemente rassegnato le proprie dimissioni. Tale decisione è stata presa per ottemperare alle
riserve recentemente avanzateci dalla Banca d’Italia in merito alla composizione del CdA dell’Immobiliare e del
conflitto d’interessi tra controllante e controllata, così come prevede la normativa vigente. Per questo motivo il
socio unico (la Banca) si è attivato nella ricerca di nuovi amministratori esterni; nel mese di marzo tali figure sono
state identificate nelle persone della rag. Lidia Praselj, del rag. Igor Cuk e dell’avv. Piero Santi.
Nei primi mesi del corrente esercizio abbiamo intrapreso un percorso assieme ad una BCC consorella per
verificare la fattibilità di un ipotetico progetto di fusione tra le due banche. Trattasi di una grande opportunità di
66
Letno poročilo 2012
− trenutno menimo, da ni razlogov za slabitev naših kreditov, saj smo mnenja, da je bila vrednost nepremičnin v lasti nepremičninske družbe pravilno ocenjena;
− v vseh preteklih poslovnih dobah (2010, 2011 in 2012) je nepremičninska družba izkazala izgubo
(20.680,00, 116.602,00 oziroma 194.693,00 evrov), ki jo lahko enostavno pojasnimo: v preteklih poslovnih dobah nepremičninska družba ni imela nikakršnih prihodkov z izjemo povečanja vrednosti premoženja iz točke 1), zato gre večino izgub pripisati plačanim obrestim. Če se na primer ozremo na poslovno
leto 2012, izkazuje bilanca nepremičninske družbe, kot je navedeno zgoraj, izgubo v višini 194.693,00
evrov. Razlog so v prvi vrsti stroški, ki nastanejo v zvezi s plačilom obresti in ki so v obdobju znašali preko
185.000,00 €.
Prepričani smo, da se bo v letu 2013 položaj korenito spremenil (izboljšal), saj bomo lahko prodali druga
stanovanja in predvsem hotel in restavracijo Valeria.
7.4. Drugi vidiki upravljanja
Projekt Slovenija: v letu 2012 je Banka sklenila, da opusti namen prevzema poslovnih enot/poslovalnic
Hranilnice in posojilnice Vipava d.d.; projektu je bilo naklonjeno več kot 80 % delničarjev hranilnice in večji del
lokalnega javnega mnenja, nasprotovali pa so mu posamezni manjšinski delničarji in nadzorni odbor Hranilnice
in posojilnice Vipava d.d., ki nam ni izdal pooblastila za izvršitev skrbnega pregleda. Glede na to, da nismo razpolagali s potrebnimi informacijami, nismo bili v stanju, da sestavimo resen industrijski načrt in realističen poslovni plan. Zato se je po skoraj enem letu neplodnih poskusov upravni odbor sprijaznil z nepremostljivimi
ovirami na poti uresničitve projekta in je posledično sklenil opustitev namena prevzema poslovnih enot in prodajo svoje udeležbe v hranilnici.
Upravljanje nepremičninskega premoženja družbe: kot smo že omenili v poročilu o bilanci prejšnje
poslovne dobe, je upravni odbor mnenja, da je treba racionalizirati naše nepremičninsko premoženje. V preteklem poslovnem letu smo zaključili posel, s katerim smo prodali del nabrežinskega objekta nekemu lokalnemu
podjetniku, da v njem uredi lekarno. Menimo, da smo s tem naredili tudi koristno uslugo lokalni skupnosti, saj
smo prispevali k znatno boljšemu koriščenju neke storitve, ki je bila prej veliko bolj problematična.
8. POMEMBNEJŠI DOGODKI, KI SO NASTOPILI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA
V mesecu februarju leta 2013 smo dokončali prenovo prostorov openskega sedeža, kjer je nameščen bančni avtomat. Za to naložbo smo se odločili iz dveh razlogov: prostor, kjer je bil prej nameščen avtomat, je bil
preživet in potreben obsežnih obnovitvenih del. Glede na visoko število uporabnikov avtomata (zlasti ob praznikih), se nam je zdelo primerno namestiti dodatni avtomat. S tem se bodo uporabniki izognili prej pogostemu
in neprijetnemu čakanju na dvig v vrsti.
Upravni odbor je nadaljeval s politiko bolj racionalne uporabe nepremičninskega premoženja družbe:
v zadnjih mesecih smo preuredili prej neizkoriščene prostore (glej prvo nadstropje podružnice v Dolini, kamor
smo namestili računovodsko službo Banke). V prihodnjih mesecih bomo nadaljevali po tej poti: v prvo nadstropje nabrežinske poslovalnice bomo po vsej verjetnosti namestili neko zaledno pisarno.
Če se povrnemo k hčerinski družbi Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl, moramo dodati, da
so upravitelji te družbe – arhitekt Marino Kokorovec, odvetnik Mitja Ozbič in dipl. ekonomist Alessandro Podobnik – pred kratkim odstopili. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dvomov, ki jih je nedavno izrazila Banka
Italije v zvezi s sestavo upravnega odbora nepremičninske družbe in konflikta interesa med matično in hčerinsko družbo, kot je določeno z veljavnimi zakoni. Iz tega razloga je edini delničar (Banka) poiskal nove, zunanje upravitelje; v mesecu marcu so položaj nastopili računovodji Lidia Praselj in Igor Cuk ter odvetnik Piero
Santi.
V prvih mesecih letošnjega leta smo z neko sestrsko zadružno banko stopili na pot skupnega preverjanja izvedljivosti hipotetične spojitve. To je odlična priložnost za povezovanje in razvoj dveh bližnjih, a ne prekri-
67
Bilancio 2012
integrazione e di sviluppo di due territori, peraltro limitrofi e non sovrapposti, e delle comunità che ivi operano.
Provvederemo ad informare per tempo la base sociale in merito a possibili sviluppi positivi dell’operazione.
9. INFORMATIVA SULLE OPERAZIONI CON PARTI CORRELATE
Le informazioni sui rapporti con parti correlate, come definite dallo IAS 24, sono riportate nella “parte H –
operazioni con parti correlate” della nota integrativa, cui si fa rinvio.
Ai sensi della disciplina prudenziale in materia di attività di rischio e conflitti di interesse nei confronti di
soggetti collegati si evidenzia che non sono state compiute operazioni con soggetti collegati, di maggiore rilevanza ai sensi della normativa di riferimento e dei criteri adottati nell’ambito delle politiche assunte, sulle quali
l’Amministratore Indipendente e/o il Collegio Sindacale abbiano reso parere negativo o formulato rilievi.
10. EVOLUZIONE PREVEDIBILE DELLA GESTIONE
In questi momenti di crisi è difficile fare delle previsioni che possano essere considerate probabili e realistiche. Troppo spesso negli ultimi anni abbiamo dovuto registrare fenomeni imprevedibili fino a pochi mesi
prima, crisi di settori che si ritenevano meno esposti a rischi, imprese sane che improvvisamente diventano
insolventi, etc.
In questo contesto la Banca ha delineato le proprie previsioni per l’anno 2013 che indicano una crescita
modesta delle masse intermediate e dinamiche di intermediazione in linea ai risultati ottenuti nel 2012. L’aspetto della rischiosità rappresenterà un tema fondamentale sul quale verrà posta la massima attenzione con presidi che verranno ulteriormente rafforzati. Pertanto possiamo semplicemente assicurare che la Banca porrà ancora maggiore cautela nel assumersi nuovi rischi e si concentrerà nel diminuire l’importo non trascurabile dei
crediti irregolari.
Infine uno sforzo ancora maggiore verrà fatto per aumentare la nostra raccolta complessiva. Varie saranno
le iniziative poste in essere a questo scopo, non ultima una radicale riorganizzazione della nostra operatività in
questo settore. Questo obbiettivo non è finalizzato solo ad aumentare i nostri volumi, ma ha scopo ben più
importante ed anche strategico: aumentando la raccolta potremo aumentare anche gli impieghi. In questi
momenti problematici per tutti è molto importante poter sostenere, se possibile ancora più e meglio, in primis
i nostri Soci, ma anche i nostri clienti ed il nostro Territorio. Come già detto in passato, la Banca deve vendere
ombrelli quando piove e non quando fuori c’è bel tempo.
Il 2012 è stato, peraltro come i precedenti, un anno molto difficile che ha inciso profondamente sui risultati economici e patrimoniali delle banche. Le prospettive di mercato, come abbiamo visto, non sono delle migliori. Siamo comunque convinti che, grazie alle modifiche organizzative apportate dalla Banca, unite allo spirito di squadra che il personale dipendente ha mostrato in questi anni, nessun traguardo ci è precluso. Continueremo a svolgere un ruolo primario all’interno del nostro territorio di competenza e gli obiettivi che ci siamo
prefissati non potranno che essere raggiunti.
11. CONSIDERAZIONI FINALI
Cari soci,
nel 2013 il Credito Cooperativo celebra il 130° anniversario della costituzione della prima BCC, a Loreggia,
in provincia di Padova. Ci occorrono anche oggi la tensione ideale dei pionieri, il realismo pragmatico degli
imprenditori, la volontà determinata dei cooperatori.
È grazie alla tensione ideale che i pionieri trovarono il coraggio di dare vita ad imprese considerate “impossibili” o “economicamente assurde”. È grazie al realismo pragmatico di chi sa fare impresa, con la giusta previdenza e lungimiranza, che negli anni le Casse Rurali sono cresciute e le Banche di Credito Cooperativo rappresenta-
68
Letno poročilo 2012
vajočih se teritorijev, in skupnosti, ki na njih poslujejo. Člane bomo vsekakor pravočasno obvestili o morebitnih
pozitivnih razpletih.
9. INFORMACIJE O POSLOVANJU S POVEZANIMI OSEBAMI
Skladno z določbami mednarodnega računovodskega standarda IAS 24 prinaša informacije o poslovanju
s povezanimi strankami Del H – Poslovanje s povezanimi strankami pojasnil k izkazom (Nota integrativa).
V smislu bonitetnih predpisov glede tveganega poslovanja in navzkrižja interesov v odnosu do povezanih
strank gre opozoriti, da Banka ni vzdrževala poslovnih razmerij (višjega zneska v smislu zadevne zakonodaje in
notranjih politik) s povezanimi osebami, za katera bi neodvisni upravitelj oziroma nadzorni odbor podal negativno mnenje ali katero pripombo
10. PRIČAKOVANI SCENARIJ
V teh kriznih časih so napovedi težko zanesljive in realistične. Prepogosto smo se v zadnjih letih soočali s
pojavi, ki so bili šele nekaj mesecev prej nepredvidljivi: kriza nekega sektorja, za katerega smo si upali trditi, da je
manj izpostavljen tveganjem, zdrava podjetja, ki so nenadoma postala plačilno nesposobna, itd.
To je scenarij, v katerem je Banka definirala proračun za leto 2013, ki izkazuje rahel porast bilančne vsote in
poslovne prihodke, skladne z rezultati poslovne dobe 2012. Vidik tveganja bo ključnega pomena; nanj bomo
usmerili maksimalno pozornost in še dodatno okrepili raven nadzora. Zato vam lahko enostavno zagotovimo,
da bo Banka še bolj preudarna pri prevzemanju novih tveganj in se bo osredotočila na znižanje nezanemarljivega zneska spornih kreditov.
Še bolj si bomo prizadevali za povečanje naših skupnih depozitov. S tem namenom bomo izvršili številne
ukrepe, kot je temeljita reorganizacija našega poslovanja na tem področju. Ta prizadevanja ne gredo samo v
smer povečevanja našega obsega, ampak imajo veliko bolj pomemben kot tudi strateški pomen: s porastom
depozitov bomo lahko povišali raven kreditiranja. V teh težkih časih, ki tarejo vsakogar, če je to mogoče, je zelo
pomembno, da še več in še bolje podpremo naše člane, ampak tudi naše stranke in naš prostor. Kot že nekajkrat
v preteklosti rečeno, mora Banka prodajati dežnike ko zunaj dežuje, ne pa ko sije sonce.
Leto 2012 je bilo tako kot prejšnja zelo težko leto, ki je globoko učinkovalo na ekonomske in finančne rezultate bank. Kot smo videli, tržni obeti niso najboljši, vendar smo prepričani, da po organizacijskem prestrukturiranju Banke in s timskim duhom, ki so ga zaposleni prikazali v zadnjih letih, noben cilj ni neuresničljiv. Še naprej
bomo odigravali primarno vlogo v našem prostoru in dosegli bomo cilje, ki smo si jih zastavili.
11. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE
Dragi člani,
v letu 2013 praznuje zadružni kredit 130. obletnico ustanovitve prve zadružne banke, ki je zagledala luč v
Loreggi, v pokrajini Padova. Tudi v današnjem času potrebujemo idejno napetost pionirjev, pragmatičen realizem podjetnikov, odločno voljo zadružnikov.
Idejna napetost je navdihnila pionirje, da so našli v sebi pogum, s katerim so ustanovili družbe, ki so tedaj
veljale za »nemogoče« ali »ekonomsko nesmiselne.« Zahvaljujoč pragmatičnemu realizmu ljudi, ki so bili podjetniki v pravem pomenu besede, in zahvaljujoč pravi meri preudarnosti in planiranja, so v letih kmečke banke
prerasle v zadružne banke, ki so danes pomemben akter na bančnem trgu. Po zaslugi odločne volje zadružni-
69
Bilancio 2012
no oggi una realtà significativa dell’industria bancaria. È grazie alla volontà determinata dei cooperatori, che
sanno di essere costruttori e collaboratori di qualcosa di più grande e più importante delle singole imprese,
ovvero il progetto di una “buona economia”, che la nostra non è soltanto una banca locale, ma una realtà con
una specifica e distintiva identità.
Di queste realtà c’è crescente necessità per garantire pluralità al mercato bancario e per difendere quel
prezioso e modernissimo ingrediente della democrazia che è la partecipazione alla gestione delle cooperative
bancarie e mutualistiche da parte dei Soci-clienti. Il tutto confermando straordinaria vitalità e capacità innovativa (dalla vicinanza ad aziende in crisi a iniziative per e con i giovani).
Tensione ideale. Realismo pragmatico. Volontà determinata. Sono ingredienti che non ci mancheranno.
Infine, prima della proposta del riparto dell’utile netto, un doveroso e cordiale ringraziamento va agli esponenti dell’Organo di Vigilanza della Filiale della Banca d’Italia di Trieste, in particolare al Direttore dott. Pietro
Sambati, al dott. Enrico Paccagnella, agli Ispettori dott.ssa Maddalena Ferri, dott.ssa Angela Balboni e rag. NelziVanin, e più in generale, a tutto il personale di Banca d’Italia, per la costante disponibilità, l’assistenza e la fattiva
collaborazione offerteci.
Un sentito ringraziamento va a tutto il nostro personale che con grande impegno e professionalità ha
contribuito tangibilmente al raggiungimento dei, riteniamo, comunque buoni risultati conseguiti.
12. PROGETTO DI DESTINAZIONE DEGLI UTILI DI ESERCIZIO
L’utile di esercizio ammonta a 283.201,86 €. Si propone all’Assemblea di procedere alla seguente ripartizione:
1. Alla riserva legale:
(pari almeno al 70% degli utili netti annuali)
€
274.705,80
2. Ai fondi mutualistici per la promozione e lo sviluppo della
cooperazione
(pari al 3% degli utili netti annuali)
€
8.496,06
Ciò premesso proponiamo al Vostro esame ed alla Vostra approvazione il bilancio dell’esercizio 2012 come
esposto nella documentazione di stato patrimoniale e di conto economico, nel prospetto della redditività
complessiva, nel prospetto delle variazioni di patrimonio netto, nel rendiconto finanziario nonché nella nota
integrativa.
Il Consiglio di Amministrazione
Opicina, lì 26.3.2013
70
Letno poročilo 2012
kov, ki vedo, da gradijo in souresničujejo nekaj večjega in pomembnejšega od navadnega podjetja, tj. projekt
»dobrega gospodarstva,« naš zavod ni samo lokalna banka, ampak del stvarnosti s posebno in prepoznavno
identiteto.
Povečuje se potreba po naši stvarnosti in zagotavljanju pluralnosti na bančnem trgu, da se obrani dragoceno in moderno sestavino demokracije, ki se glasi na ime sodelovanje (v našem primeru sodelovanje članov/
strank pri upravljanju vzajemnih in zadružnih bank). Poleg tega naša stvarnost še naprej izkazuje izredno vitalnost in inovativne sposobnosti (od pomoči podjetjem v težavah do pobud za mlade, ki jih sooblikujemo z
mladimi).
Idejna napetost, pragmatični realizem, odločna volja. To so sestavine, s katerimi bomo tudi vnaprej razpolagali.
Ob koncu tega poročila in pred predlogom porazdelitve dobička se nam zdi primerno, da se prisrčno zahvalimo predstojnikom nadzornega organa tržaške podružnice Banke Italije, posebej direktorju Pietru Sambatiju, Enricu Paccagnelli, inšpektoricam Maddaleni Ferri, Angeli Balboni in Nelzi Vanin ter celotnemu osebju za veliko razpoložljivost, pomoč in tvorno sodelovanje.
Topla zahvala naj gre tudi vsem našim uslužbencem, ki so s stalno prizadevnostjo in strokovnostjo konkretno prispevali k doseganju rezultatov, za katere si upamo zatrditi, da so dobri.
12. PREDLOG PORAZDELITVE ČISTEGA DOBIČKA POSLOVNE DOBE
litev:
Čisti dobiček poslovne dobe znaša 283.201,86 evrov. Občnemu zboru predlagamo naslednjo porazde1. Zakoniti rezervi:
(najmanj 70% dobička poslovne dobe)
€
274.705,80
2. Vzajemniškim skladom za promocijo in razvoj zadružništva
(3% dobička poslovne dobe)
€
8.496,06
Na podlagi zgornjih ugotovitev vam v preučitev in odobritev dajemo bilanco poslovne dobe 2012, kot je
prikazana v izkazu premoženjskega stanja, izkazu poslovnega izida, izkazu skupne dobičkonostnosti, izkazu gibanja kapitala, izkazu denarnih tokov ter v pojasnilih k izkazom (Nota integrativa).
Upravni odbor
Na Opčinah, 26. marca 2013
71
Relazione
del Collegio Sindacale
sul Bilancio
d’esercizio 2012
Poročilo nadzornega
odbora o bilanci
poslovne dobe 2012
Bilancio 2012
Signori Soci della Banca di Credito Cooperativo del Carso,
PARTE PRIMA:
Relazione ai sensi dell’art. 14 del Decreto Legislativo 27 gennaio 2010, n. 39.
Abbiamo svolto la revisione legale del bilancio di esercizio della Banca di Credito Cooperativo del Carso
chiuso al 31/12/2012 e costituito dallo Stato patrimoniale, dal Conto economico, dal Prospetto delle variazioni
del patrimonio netto, dal Prospetto della redditività complessiva, dal Rendiconto finanziario e dalla relativa Nota
integrativa.
La responsabilità della redazione del bilancio compete agli Amministratori della Banca. È nostra la responsabilità del giudizio professionale espresso sul bilancio e basato sulla revisione contabile. Il suddetto bilancio
d’esercizio è stato redatto e predisposto in conformità agli International Financial Reporting Standards adottati
dall’Unione Europea.
Il nostro esame è stato condotto secondo i principi statuiti per la revisione legale. In conformità ai predetti principi, la revisione è stata pianificata e svolta al fine di acquisire ogni elemento necessario per accertare se il
bilancio di esercizio sia viziato da errori significativi e se risulti, nel suo complesso, attendibile. Il procedimento
di revisione comprende l’esame, sulla base di verifiche a campione, degli elementi probativi a supporto dei
saldi e delle informazioni contenute nel bilancio, nonché la valutazione dell’adeguatezza e della correttezza dei
criteri contabili utilizzati e della ragionevolezza delle stime effettuate dagli Amministratori.
Riteniamo che il lavoro svolto fornisca una ragionevole base per l’espressione del nostro giudizio professionale.
Il bilancio di esercizio presenta ai fini comparativi i dati corrispondenti dell’esercizio precedente predisposti
in conformità ai medesimi principi contabili.
Per il giudizio relativo al bilancio dell’esercizio precedente si fa riferimento alla relazione del Collegio Sindacale emessa in data 12 aprile 2012.
A nostro giudizio, il soprammenzionato bilancio d’esercizio è conforme alle norme che ne disciplinano i
criteri di redazione; esso pertanto è stato redatto con chiarezza e rappresenta in modo veritiero e corretto la situazione patrimoniale e finanziaria ed il risultato economico della Banca di credito Cooperativo del Carso per
l’esercizio chiuso al 31 dicembre 2012.
La responsabilità della redazione della relazione sulla gestione in conformità a quanto previsto dalle norme di legge compete agli Amministratori della Banca. È di nostra competenza l’espressione del giudizio sulla
coerenza della relazione sulla gestione con il bilancio, come richiesto dall’art. 14, comma 2, lettera e), del decreto legislativo 27 gennaio 2010 n. 39. A tal fine, abbiamo svolto le procedure indicate dal principio di revisione n.
PR 001 emanato dal Consiglio Nazionale dei Dottori Commercialisti e degli Esperti Contabili e raccomandato
dalla Consob. A nostro giudizio la relazione sulla gestione è coerente con il bilancio d’esercizio della Banca al 31
dicembre 2012.
74
Letno poročilo 2012
Cenjeni člani!
PRVI DEL
Poročilo v smislu 14. člena zak. odloka št. 39 z dne 27.1.2010
Nadzorni odbor je izvršil računovodsko preverjanje (revizijo) bilance poslovne dobe Zadružne kraške banke na dan 31.12.2012, ki jo sestavljajo bilanca stanja, izkaz poslovnega uspeha, izkaz gibanja kapitala, izkaz skupne dobičkonosnosti, izkaz denarnih tokov ter pojasnila k izkazom. Odgovornost za sestavo bilance pripada
upraviteljem banke, naša pa je odgovornost za strokovno mnenje, ki ga podamo o bilanci in je osnovano na
računovodskem preverjanju (reviziji). Omenjena bilanca poslovne dobe je sestavljena v smislu mednarodnih
računovodskih standardov IFRS, ki jih je sprejela Evropska Unija.
Naš pregled je potekal po načelih o zakonitem preverjanju (reviziji). V skladu s temi načeli smo zastavili in
izvajali revizijo z namenom, da se seznanimo z vsemi potrebnimi podatki in da ugotovimo, če so v bilanci poslovne dobe morebitne pomembne napake kot tudi če je bilanca, v njeni celoti, zanesljiva. Postopek revizije
obsega pregled na osnovi vzorčnih preverjanj, dokaznih podatkov o postavkah in o informacijah bilance kot
tudi ocenjevanje ustreznosti in korektnosti računovodskih kriterijev ter smiselnosti cenitev, ki so jih uporabljali
upravitelji.
Nadzorni odbor ocenjuje, da opravljeno delo predstavlja ustrezno osnovo za podajo lastnega strokovnega
mnenja.
Bilanca poslovne dobe vsebuje tudi podatke prejšnje poslovne dobe in tako omogoča primerjavo skladno
z omenjenimi računovodskimi standardi. Nadzorni odbor je dne 10. aprila 2012 podal mnenje o bilanci za leto
2011.
Nadzorni odbor ocenjuje, da je bilanca Zadružne kraške banke na dan 31.12.2012 sestavljena skladno s
predpisi. Bilanca je sestavljena jasno in na resničen in pravilen način izkazuje premoženjsko in finančno stanje
ter poslovni uspeh omenjene banke za poslovno dobo, ki se je pravkar zaključila.
Na osnovi zakonskih predpisov je odgovornost za pripravo poročila o upravljanju v pristojnosti upraviteljev
Zadružne kraške banke, naša pa je pristojnost za oblikovanje mnenja o skladnosti poročila o upravljanju z bilanco, kot to zahteva črka e) drugega odstavka 14. člena zakonodajnega odloka št. 39 z dne 27. januarja 2010. Zato
smo postopke izvajali v skladu z revizijskim standardom PR001, ki ga je izdala Zbornica računovodskih izvedencev in ga je pripročila tudi Komisija za nadzorstvo nad kotiranimi družbami CONSOB.
Nadzorni odbor potrjuje, da je omenjeno poročilo skladno z bilanco poslovne dobe Zadružne kraške banke na dan 31.12.2012.
75
Bilancio 2012
PARTE SECONDA:
Relazione ai sensi dell’art. 2429 del codice civile
Signori Soci,
il Consiglio di Amministrazione ha messo a nostra disposizione il Bilancio d’esercizio chiuso al 31 dicembre
2012 unitamente alla relazione sulla gestione nei termini di legge.
Il progetto di bilancio è composto da sei distinti documenti – lo Stato patrimoniale, il Conto economico, il
Prospetto delle variazioni di patrimonio netto, il Prospetto della redditività complessiva, il Rendiconto finanziario
e la Nota integrativa – e può essere riassunto nelle seguenti risultanze:
Stato patrimoniale
Attivo
Passivo e Patrimonio netto
Utile dell’esercizio
517.826.711 euro
517.826.711 euro, di cui:
283.202 euro
Conto economico
Utile dell’operatività corrente al lordo delle imposte
Imposte sul reddito dell’esercizio dell’operatività corrente
Utile dell’esercizio
678.717 euro
395.515 euro
283.202 euro
La Nota integrativa, poi, contiene le ulteriori informazioni ritenute utili per una rappresentazione più completa degli accadimenti aziendali e per una migliore comprensione dei dati di bilancio ed è altresì integrata con
appositi dati ed informazioni, anche con riferimento a specifiche previsioni di legge. In tale ottica, la stessa fornisce le informazioni richieste da altre norme del codice civile e dalla regolamentazione secondaria cui la Banca
è soggetta, nonché altre informazioni ritenute opportune dall’organo amministrativo per rappresentare in
modo veritiero e corretto la situazione patrimoniale, economica e finanziaria della Banca.
Unitamente al bilancio chiuso al 31 dicembre 2012 sono riportati i dati patrimoniali e di conto economico
al 31 dicembre 2011, anch’essi determinati in applicazione dei principi contabili internazionali IAS/IFRS. Alcune
voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato per effetto
dell’applicazione retroattiva del nuovo principio contabile IAS 19 secondo le disposizioni dello IAS 8.
Nel corso dell’esercizio abbiamo partecipato alle riunioni del Consiglio di Amministrazione e del Comitato
Esecutivo.
In tali interventi abbiamo potuto verificare come l’attività dei suddetti organi sia improntata al rispetto
della corretta amministrazione e di tutela del patrimonio della Banca.
Nel corso del periodo abbiamo operato n. 32 verifiche sia collegiali che individuali.
Nei riscontri e nelle verifiche sindacali ci siamo avvalsi, ove necessario, della collaborazione della struttura
dei controlli interni e dell’ufficio Contabilità generale della Banca.
Il nostro esame è stato svolto secondo i principi di comportamento del Collegio Sindacale raccomandati
dal Consiglio Nazionale Dottori Commercialisti ed Esperti Contabili e, in conformità a tali principi, abbiamo fatto
riferimento alle norme di legge che disciplinano il bilancio di esercizio, sia con riferimento alle disposizioni generali del codice civile e dei principi contabili internazionali che alle disposizioni specifiche dettate dal Decreto
Legislativo 58/98, interpretate ed adeguate conseguentemente all’applicazione dei principi contabili internazionali IAS/IFRS, giusta la previsione legislativa 28/2/2005 n. 38 in esecuzione del Regolamento Comunitario n.
1606 del 18/7/2002, e come interpretato anche dall’O.I.C. (Organismo Italiano per la Contabilità).
76
Letno poročilo 2012
DRUGI DEL
Poročilo v smislu 2429. člena civ. zakonika
Upravni odbor nam je v predvidenem roku izročil bilanco poslovne dobe na dan 31.12.2012 skupno s poročilom o upravljanju. Osnutek bilance sestavlja šest ločenih dokumentov: bilanca stanja, izkaz poslovnega
uspeha, izkaz gibanja kapitala, izkaz skupne donosnosti, izkaz denarnih tokov ter pojasnila k izkazom.
Dokumenti izkazujejo v povzetku naslednje podatke:
Bilanca stanja
Postavke na aktivi
Postavke na pasivi in čisto premoženje
Čisti dobiček poslovne dobe
517.826.711 evrov
517.826.711 evrov, od tega znaša
283.202 evrov
Izkaz poslovnega uspeha
Dobiček iz rednega poslovanja pred obdavčitvijo
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
Čisti dobiček poslovne dobe
678.717 evrov
395.515 evrov
283.202 evrov
Pojasnila k izkazom obsegajo tudi podrobne informacije, ki so koristne za izčrpen opis podjetniških dogodkov in za boljše razumevanje bilančnih podatkov. Prav tako obsega podatke in informacije o specifičnih zakonskih določbah. Zato omenjeno poročilo podaja tudi informacije, ki jih zahtevajo drugi predpisi civilnega zakonika in predpisi nadzornega organa B.I., ter druge informacije, ki so se upravnemu odboru zdele koristne za resničen in korekten prikaz premoženjskega, ekonomskega in finančnega stanja banke. Skupno z bilanco 2012 so
prikazani tudi podatki premoženjskega stanja in poslovnega uspeha na dan 31. december 2011, ki so ravno tako
določeni na osnovi mednarodnih računovodskih standardov. Nekatere bilančne postavke iz leta 2011 so spremenjene v primerjavi z uradno objavljeno bilanco in to zaradi primerjave z novimi predpisi mednarodnega
standarda 19 in v skladu s pravili, ki jih predvideva standard 8.
V teku poslovne dobe smo se udeleževali sej upravnega odbora in izvršnega odbora. Na tak način smo
lahko ugotovili, da omenjeni organi korektno upravljajo Banko in da ščitijo njeno premoženje.
V teku leta 2012 smo opravili skupno 32 pregledov, tako skupinskih kot posamičnih. Pri preverjanjih in
pregledih smo se posluževali, če je bilo to potrebno, sodelovanja služb notranjega nadzora in knjigovodskega
oddelka banke.
Naše preverjanje je potekalo ustrezno z načeli o delovanju nadzornih odborov, ki jih priporoča Zbornica
knjigovodskih izvedencev. Skladno z omenjenimi načeli smo upoštevali zakonske predpise, ki urejajo sestavljanje bilanc poslovne dobe, ter splošna navodila civilnega zakonika in mednarodne računovodske standarde. Pri
tem smo še posebej upoštevali specifične predpise zakonskega odloka 58/98, kot jih dopolnjuje kasnejši zakon
št. 38 z dne 28.2.2005, ki je bil odobren na osnovi Pravilnika Evropske Unije št. 1606 z dne 18.7.2002 ter navodil
OIC (Italijanskega računovodskega organa).
77
Bilancio 2012
Dalla nostra attività di controllo e verifica non sono emersi fatti significativi tali da richiedere la segnalazione alla Banca d’Italia.
In ossequio all’art. 2403 del codice civile, il Collegio:
1) ha ottenuto dagli Amministratori le informazioni sul generale andamento della gestione e sulla sua
prevedibile evoluzione nonché sulle operazioni di maggior rilievo economico, finanziario e patrimoniale;
2) in base alle informazioni ottenute, ha potuto verificare che le azioni deliberate e poste in essere sono
conformi alla legge e allo Statuto sociale e che non appaiono manifestatamene imprudenti, azzardate,
in potenziale conflitto di interessi o in contrasto con le deliberazioni assunte dall’Assemblea o tali da
compromettere l’integrità del patrimonio;
3) ha vigilato sull’osservanza della Legge e dello Statuto, nonché sul rispetto dei principi di corretta amministrazione;
4) ha acquisito conoscenza e vigilato, per quanto di sua competenza, sull’adeguatezza dell’assetto organizzativo della Banca anche tramite la raccolta di informazioni dai responsabili delle funzioni e, a tal riguardo, non abbiamo osservazioni particolari da riferire;
5) ha esaminato e valutato il sistema di controllo interno al fine di verificarne l’indipendenza, l’autonomia
e la separazione da altre funzioni, e ciò anche in relazione allo sviluppo e alle dimensioni dell’attività
sociale nonché ai particolari obblighi e vincoli ai quali la Banca è soggetta; in proposito è stata posta
attenzione all’attività di analisi sulle diverse tipologie di rischio e sulle modalità per il loro governo, con
specifica attenzione al processo interno di determinazione dell’adeguatezza patrimoniale (ICAAP), ed è
stata verificata la separatezza della funzione di Compliance. Inoltre, è stata sollecitata la costante implementazione, in una con la formazione, delle procedure connesse agli obblighi degli intermediari;
6) ha acquisito conoscenza e vigilato, per quanto di competenza, sull’adeguatezza della struttura organizzativa della Banca e sul rispetto dei principi di corretta amministrazione. A tal fine il Collegio ha operato
sia tramite la raccolta di informazioni dai responsabili delle diverse funzioni, sia con incontri ricorrenti con
i responsabili stessi, che con riscontri diretti in merito agli adempimenti ripetitivi, nonché con la richiesta
alla funzione di Internal Auditing di apposite relazioni in ordine all’attività dalla medesima svolta.
Vi evidenziamo infine che non sono pervenute denunce ex art. 2408 del codice civile o esposti di altra
natura.
Nel corso dell’esercizio 2012 la BCC è stata assoggettata all’ispezione ordinaria della Banca d’Italia. Come
segnalato nella Relazione del Consiglio di Amministrazione, la BCC ha sostanzialmente rimediato nel secondo
semestre dell’anno alle lacune riguardanti l’assetto organizzativo e la necessità di interventi di rafforzamento del
processo del credito. È stata inoltre fornita un’adeguata informativa ai Soci sull’attività della società controllata
Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl.
Il Collegio Sindacale, in ottemperanza alle disposizioni di cui all’art. 2 Legge n. 59/1992 e dell’art. 2545 cod.
civ., comunica di condividere i criteri seguiti dal Consiglio di Amministrazione nella gestione sociale per il conseguimento degli scopi mutualistici in conformità col carattere cooperativo della Banca e dettagliati nella relazione sulla gestione presentata dagli stessi Amministratori. Si segnalano qui, in particolare, l’accesso ai prodotti
e servizi bancari secondo modalità e condizioni agevolate, dai conti correnti a costi moderati, ai depositi di risparmio a spese di gestione che in nessun caso superano le competenze maturate, nonché ai tassi sui prestiti
in conto corrente riservati ai Soci che risultavano mediamente inferiori rispetto a quanto applicato ai non Soci.
In considerazione di quanto sopra, il Collegio esprime parere favorevole all’approvazione del bilancio
dell’esercizio e concorda con la proposta di destinazione del risultato di esercizio formulata dal Consiglio di
Amministrazione.
Il Collegio ringrazia tutto il personale della Banca per la collaborazione offerta in occasione delle verifiche.
Opicina, 10 aprile 2013
I Sindaci
Dott. Stevo Kosmač
Rag. Boris Kuret
Rag. Vojko Lovriha
78
Letno poročilo 2012
Ob preverjanjih in pregledih nismo ugotovili pomembnih dogodkov, ki bi zahtevali, da o tem poročamo
Banki Italije.
Na osnovi 2403. člena civ. zakonika je nadzorni odbor:
1) prejel od upraviteljev podatke o splošnem poteku upravljanja in o njegovem predvidenem razvoju ter
o pomembnejših premoženjskih, ekonomskih in finančnih poslovanjih;
2) na osnovi prejetih informacij ugotovil, da so sklepi sprejeti v skladu z zakonskimi predpisi in s statutom
in da niso očitno neprevidni ali nepremišljeni kot tudi da niso v možnem konfliktu interesa, tako da bi
lahko ogrozili družbeno premoženje;
3) preverjal spoštovanje zakona in statuta ter spoštovanje načel o korektnem upravljanju;
4) seznanil se je o stopnji organizacijske sestave banke in jo nadzoroval, tudi z zbiranjem podatkov pri
osebah, odgovornih za posamezne oddelke. O tem nima nadzorni odbor posebnih pripomb;
5) preveril in ocenil sistem notranjega nadzora z namenom, da ugotovi njegovo neodvisnost in avtonomijo v odnosu do ostalih oddelkov Banke, upoštevajoč razvoj in obseg družbene dejavnosti ter obveznosti
in omejitve, ki jih mora Banka spoštovati; pozorno smo sledili preverjanju raznih vrst tveganj in njihovemu upravljanju, kar pride specifično do izraza pri notranjem postopku za določanje potrebnega notranjega kapitala banke (ICAAP). Preverili smo tudi neodvisnost oddelka, ki je odgovoren za notranje nadzorovanje skladnosti s predpisi Compliance. Prav tako smo stalno opozarjali na potrebo za prilagajanje
postopkov Banke in usposabljanje osebja;
6) ocenjeval ustreznost upravnega in knjigovodskega sistema in ga nadzoroval; prav tako je preverjal, tudi
s pomočjo informacij odgovornih za posamezne oddelke, njegovo konkretno zanesljivost, ki omogoča
pravilno izkazovanje poslovnih dogodkov in dejanj. Nadzorni odbor je tudi opravljal neposredna preverjanja in zahteval od organa, odgovornega za notranji nadzor, poročila o opravljeni dejavnosti.
Sporočamo vam, da nadzorni odbor ni prejel prijav na osnovi 2408. člena civ. zakonika ali drugih vlog.
V letu 2012 je nadzorni organ B.I. opravil redno inšpekcijo. Kot je v lastnem poročilu navedel upravni odbor,
je ZKB v drugem polletju v bistvu že odpravila pomanjkljivosti v organizacijskem ustroju in prilagodila ukrepe za
ojačenje postopkov pri pregledu terjatev. Prav tako je Banka podala ustrezno informacijo članom o delovanju
nadzorovane nepremičninske družbe Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl.
Nadzorni odbor, ob upoštevanju navodil 2. člena zakona 59/92 in 2545. člena civilnega zakonika, sporoča,
da soglaša s kriteriji upravnega odbora glede vodenja banke za dosego vzajemnostnih namenov v skladu z zadružnim značajem podjetja. Ti kriteriji o poslovanju s člani so podrobno navedeni v poročilu o upravljanju, ki ga
je sestavil upravni odbor. Navajamo tu le pomembnejše: dostop do bančnih storitev in proizvodov po ugodnih
pogojih, nizke stroške na tekočih računih, stroške na hranilnih vlogah, ki ne presegajo dozorelih obresti, ter obrestne mere na posojilih, ki so običajno nižje od obrestnih mer za nečlane.
Na osnovi opravljenih pregledov nadzorni odbor podaja ugodno mnenje za odobritev bilance poslovne
dobe in soglaša s predlogom o porazdelitvi dobička, ki ga je pripravil upravni odbor.
Nadzorni odbor se zahvaljuje vsemu bančnemu osebju za sodelovanje pri pregledih.
Opčine, 10. aprila 2013
NADZORNI OBOR
Stevo Kosmač
Boris Kuret
Vojko Lovriha
79
Bilancio
al 31.12.2012
Bilanca
na dan 31.12.2012
Bilancio 2012
Stato patrimoniale: attivo
Voci dell’attivo
Totale al
31/12/2012
Totale al
31/12/2011
5.746.081
5.267.461
105.968
263.223
103.204.004
64.943.980
10.
Cassa e disponibilità liquide
20.
Attività finanziarie detenute per la negoziazione
40.
Attività finanziarie disponibili per la vendita
50.
Attività finanziarie detenute sino alla scadenza
10.174.635
10.176.786
60.
Crediti verso banche
34.574.099
41.160.061
70.
Crediti verso clientela
350.487.389
345.904.769
100.
Partecipazioni
0
79.320
110.
Attività materiali
6.517.218
6.926.919
120.
Attività immateriali
24.257
21.380
0
0
Attività fiscali
739.329
1.506.208
a) correnti
116.286
32.249
b) anticipate
623.043
1.473.959
253.081
97.116
di cui:
- avviamento
130.
di cui:
- alla L. 214/2011
140.
Attività non correnti e gruppi di attività in via di dismissione
150.
Altre attività
Totale dell’attivo
82
155.000
155.000
6.098.731
2.997.017
517.826.711
479.402.124
Letno poročilo 2012
Bilanca stanja: aktiva
Postavke na aktivi
Skupaj na dan
31.12.2012
Skupaj na dan
31.12.2011
5.746.081
5.267.461
105.968
263.223
10.
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
20.
Finančna sredstva namenjena trgovanju
40.
Finančna sredstva na razpolago za prodajo
103.204.004
64.943.980
50.
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
10.174.635
10.176.786
60.
Krediti bankam
34.574.099
41.160.061
70.
Krediti strankam, ki niso banke
350.487.389
345.904.769
100.
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
0
79.320
110.
Opredmetena osnovna sredstva
6.517.218
6.926.919
120.
Neopredmetena dolgoročna sredstva
24.257
21.380
0
0
739.329
1.506.208
a) terjatve za davek
116.286
32.249
b) odložene terjatve za davek
623.043
1.473.959
253.081
97.116
od katerih:
- dobro ime
130.
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
od katerih:
- po zakonu 214/2011
140.
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
150.
Druga sredstva
Skupaj sredstva
83
155.000
155.000
6.098.731
2.997.017
517.826.711
479.402.124
Bilancio 2012
Stato patrimoniale: passivo
Voci del passivo
e del patrimonio netto
Totale al
31/12/2012
Totale al
31/12/2011
10.
Debiti verso banche
67.962.620
37.789.961
20.
Debiti verso clientela
270.657.048
268.067.836
30.
Titoli in circolazione
107.314.502
93.106.306
50.
Passività finanziarie valutate al fair value
0
12.262.895
80.
Passività fiscali
396.922
157.696
b) differite
396.922
157.696
100.
Altre passività
8.942.820
8.490.145
110.
Trattamento di fine rapporto del personale
2.375.503
2.123.745
120.
Fondi per rischi e oneri
293.461
213.747
293.461
213.747
401.277
(2.002.258)
58.939.117
58.788.676
b) altri fondi
130.
Riserve da valutazione
160.
Riserve
170.
Sovrapprezzi di emissione
157.122
153.129
180.
Capitale
103.117
93.313
200.
Utile (Perdita) d’esercizio (+/-)
283.202
156.933
517.826.711
479.402.124
Totale del passivo e del patrimonio netto
Alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato, per effetto
dell’applicazione retrospettiva del nuovo principio contabile IAS 19 secondo le disposizioni dello IAS 8 (mutamento di
principi contabili). Per maggiori dettagli si veda la sezione “Altri aspetti” all’interno della “Parte A – Politiche contabili”.
84
Letno poročilo 2012
Bilanca stanja: pasiva
Postavke na pasivi
in delniški kapital
Skupaj na dan
31.12.2012
Skupaj na dan
31.12.2011
10.
Dolgovi do bank
67.962.620
37.789.961
20.
Dolgovi do strank, ki niso banke
270.657.048
268.067.836
30.
Izdani vrednostni papirji
107.314.502
93.106.306
50.
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti
0
12.262.895
80.
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
396.922
157.696
396.922
157.696
b) odložene obveznosti za davek
100.
Druge obveznosti
8.942.820
8.490.145
110.
Odpravnine in podobne obveznosti do zaposlencev
2.375.503
2.123.745
120.
Rezervacije v razne sklade
293.461
213.747
293.461
213.747
401.277
(2.002.258)
58.939.117
58.788.676
b) druge rezervacije
130.
Rezerva ovrednotenj
160.
Rezerve
170.
Vplačani presežek kapitala
157.122
153.129
180.
Osnovni kapital
103.117
93.313
200.
Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta (+/-)
283.202
156.933
517.826.711
479.402.124
Skupaj obveznosti in delniški kapital
Skladno z mednarodnim računovodskim standardom IAS 8 se posamezne bilančne postavke iz leta 2011 v primerjavi z
objavljeno bilanco razlikujejo zaradi retroaktivnega upoštevanja novega mednarodnega računovodskega standarda IAS
19. Dodatna pojasnila prinaša poglavje Ostali vidiki Dela A – Računovodske politike.
85
Bilancio 2012
Conto economico
Voci
Totale al
31/12/2012
Totale al
31/12/2011
10.
Interessi attivi e proventi assimilati
17.996.296
16.399.393
20.
Interessi passivi e oneri assimilati
(6.558.313)
(5.510.604)
30.
Margine di interesse
11.437.983
10.888.789
40.
Commissioni attive
3.048.488
2.901.894
50.
Commissioni passive
(532.410)
(323.065)
60.
Commissioni nette
2.516.078
2.578.829
70.
Dividendi e proventi simili
51.474
69.195
80.
Risultato netto dell’attività di negoziazione
78.565
7.482
100.
Utili (perdite) da cessione o riacquisto di:
1.208.355
73.721
2.801
0
1.177.031
91.853
28.523
(18.132)
1.619
2.463
15.294.074
13.620.479
(3.447.102)
(1.911.613)
(3.447.102)
(1.911.613)
a) crediti
b) attività finanziarie disponibili per la vendita
d) passività finanziarie
110.
Risultato netto delle attività e passività
finanziarie valutate al fair value
120.
Margine di intermediazione
130.
Rettifiche/riprese di valore nette per deterioramento di:
a) crediti
140.
Risultato netto della gestione finanziaria
11.846.972
11.708.866
150.
Spese amministrative:
(12.414.882)
(11.830.193)
a) spese per il personale
(7.646.360)
(7.333.692)
b) altre spese amministrative
(4.768.522)
(4.496.501)
160.
Accantonamenti netti ai fondi per rischi e oneri
(127.288)
(94.662)
170.
Rettifiche/riprese di valore nette su attività materiali
(601.896)
(627.736)
180.
Rettifiche/riprese di valore nette su attività immateriali
190.
Altri oneri/proventi di gestione
200.
Costi operativi
210.
Utili (Perdite) delle partecipazioni
240.
Utili (Perdite) da cessione di investimenti
250.
(15.274)
(17.364)
1.753.725
1.581.719
(11.405.615)
(10.988.236)
(216.602)
(20.680)
453.962
(39.950)
Utile (Perdita) della operatività corrente
al lordo delle imposte
678.717
660.000
260.
Imposte sul reddito dell’esercizio dell’operatività corrente
(395.515)
(503.067)
270.
Utile (Perdita) della operatività corrente
al netto delle imposte
283.202
156.933
290.
Utile (Perdita) d’esercizio
283.202
156.933
Alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato, per effetto
dell’applicazione retrospettiva del nuovo principio contabile IAS 19 secondo le disposizioni dello IAS 8 (mutamento di principi contabili). Per maggiori dettagli si veda la sezione “Altri aspetti” all’interno della “Parte A – Politiche contabili”.
86
Letno poročilo 2012
Izkaz poslovnega uspeha
Postavke
Skupaj na dan
31.12.2012
Skupaj na dan
31.12.2011
10.
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
17.996.296
16.399.393
20.
Odhodki za obresti in podobni odhodki
(6.558.313)
(5.510.604)
30.
Čiste obresti
11.437.983
10.888.789
40.
Prejete provizije
3.048.488
2.901.894
50.
Dane provizije
(532.410)
(323.065)
60.
Čiste provizije
2.516.078
2.578.829
70.
Prihodki iz dividend in podobni prihodki
51.474
69.195
80.
Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju
78.565
7.482
100.
Dobički (izgube) od odprodaje ali odkupa:
1.208.355
73.721
2.801
0
1.177.031
91.853
28.523
(18.132)
1.619
2.463
15.294.074
13.620.479
(3.447.102)
(1.911.613)
(3.447.102)
(1.911.613)
a) kreditov
b) finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
d) finančnih obveznosti
110.
Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
120.
Poslovni prihodki
130.
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev:
a) s krediti
140.
Čisti poslovni dobiček/izguba iz finančnega upravljanja
11.846.972
11.708.866
150.
Administrativni stroški:
(12.414.882)
(11.830.193)
a) stroški dela
(7.646.360)
(7.333.692)
b) ostali splošni in administrativni stroški
(4.768.522)
(4.496.501)
160.
Oblikovanje čistih rezervacij v razne sklade
(127.288)
(94.662)
170.
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev
opredmetenih sredstev
(601.896)
(627.736)
180.
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev
neopredmetenih sredstev
(15.274)
(17.364)
190.
Ostali odhodki/prihodki poslovanja
1.753.725
1.581.719
200.
Operativni stroški
(11.405.615)
(10.988.236)
210.
Dobički (izgube) iz naložb v kapital pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
(216.602)
(20.680)
240.
Dobički (izgube) od odprodaje naložb
453.962
(39.950)
250.
Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja pred
obdavčitvijo
678.717
660.000
260.
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
(395.515)
(503.067)
270.
Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja po obdavčitvi
283.202
156.933
290.
Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta
283.202
156.933
Skladno z mednarodnim računovodskim standardom IAS 8 se posamezne bilančne postavke iz leta 2011 v primerjavi z
objavljeno bilanco razlikujejo zaradi retroaktivnega upoštevanja novega mednarodnega računovodskega standarda IAS
19. Dodatna pojasnila prinaša poglavje Ostali vidiki Dela A – Računovodske politike.
87
Bilancio 2012
Prospetto della redditività complessiva
Voci
10.
Utile (Perdita) d’esercizio
31/12/2012
31/12/2011
283.202
156.933
Altre componenti reddituali al netto delle imposte
20.
Attività finanziarie disponibili per la vendita
2.628.594
(2.001.195)
90.
Utili (Perdite) attuariali su piani a benefici definiti
(225.059)
59.439
110.
Totale altre componenti reddituali al netto delle imposte
2.403.535
(1.941.756)
120.
Redditività complessiva (Voce 10+110)
2.686.737
(1.784.823)
Nella voce “utile (perdita) d‘esercizio” figura il medesimo importo indicato nella voce 290 del conto economico.
Nelle voci relative alle “altre componenti reddituali al netto delle imposte” figurano le variazioni di valore delle attività registrate nell’esercizio in contropartita delle riserve da valutazione (al netto delle imposte).
Alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato, per effetto dellapplicazione retrospettiva del nuovo principio contabile IAS 19 secondo le disposizioni dello IAS 8 (mutamento di principi
contabili). Per maggiori dettagli si veda la sezione “Altri aspetti” all’interno della “Parte A – Politiche contabili”.
88
Letno poročilo 2012
Izkaz skupne dobičkonosnosti
Postavke
10.
Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta
31.12.2012
31.12.2011
283.202
156.933
Druge sestavine na prihodkovni strani po obdavčitvi
20.
Finančna sredstva na razpolago za prodajo
2.628.594
(2.001.195)
90.
Aktuarski dobiček (izguba) na skladih z določenimi
pokojninami
(225.059)
59.439
110.
Skupno druge sestavine na prihodkovni strani
po obdavčitvi
2.403.535
(1.941.756)
120.
Skupna dobičkonosnost (postavki 10+110)
2.686.737
(1.784.823)
Postavka “Čisti dobiček” izkazuje isti znesek kot postavka 290 izkaza poslovnega uspeha.
Postavka “Druge sestavine na prihodkovni strani” izkazuje spremembe rezerve ovrednotenj (po obdavčitvi).
Skladno z mednarodnim računovodskim standardom IAS 8 se posamezne bilančne postavke iz leta 2011 v primerjavi z
objavljeno bilanco razlikujejo zaradi retroaktivnega upoštevanja novega mednarodnega računovodskega standarda IAS
19. Dodatna pojasnila prinaša poglavje Ostali vidiki Dela A – Računovodske politike.
89
90
Esistenze al 31.12.2011
Patrimonio netto
Utile (Perdita) di esercizio
Azioni proprie
Strumenti di capitale
57.189.792
-
216.372 (59.439)
59.439
(2.061.697)
Riserve da valutazione
-
(432.544)
b) altre
-
59.221.219
58.788.675
57.189.792
156.933
(2.002.258)
(432.544)
59.221.219
58.788.675
153.129
153.129
93.313
93.313
-
-
-
Esistenze al 1.1.2012
-
93.313
93.313
Modifica saldi apertura
a) di utili
Riserve:
Sovrapprezzi di emissione
b) altre azioni
a) azioni ordinarie
Capitale:
Riserve
-
(150.442)
-
150.442
150.442
-
-
-
-
(6.491)
(6.491)
Dividendi e altre
destinazioni
-
-
Acquisto azioni proprie
Emissione nuove azioni
-
(1.176)
-
-
16.635 (2.838)
-
-
-
5.655 (1.662)
-
10.980
10.980 (1.176)
Distribuzione straordinaria
dividendi
-
-
-
-
-
Variazione strumenti
di capitale
Operazioni sul patrimonio netto
Variazioni dell’esercizio
-
-
-
Derivati su proprie azioni
Allocazione risultato
esercizio precedente
Stock options
-
-
-
Redditività complessiva
esercizio 2012
283.202
401.277
(432.544)
59.371.661
58.939.117
157.122
-
103.117
2.686.737 59.883.835
283.202
2.403.535
Patrimonio netto
al 31.12.2012
103.117
Bilancio 2012
Prospetto delle variazioni del patrimonio netto: esercizio 2012
Variazioni di riserve
91
Skupaj kapital
Čisti dobiček (izguba)
poslovnega leta
Lastne delnice
Kapitalski instrumenti
Rezerva ovrednotenj
b) ostale
a) iz dobička
Rezerve:
Vplačani presežek kapitala
b) ostale delnice
a) navadne delnice
Osnovni kapital:
Stanje na dan 31.12.2011
Spremembe stanja na prvi dan
poslovnega leta
59.439
(2.061.697)
57.189.792
-
216.372 (59.439)
-
-
(432.544)
59.221.219
58.788.675
57.189.792
156.933
(2.002.258)
(432.544)
59.221.219
58.788.675
153.129
153.129
93.313
93.313
-
-
-
Stanje na dan 1.1.2012
-
93.313
93.313
Rezerve
-
(150.442)
-
150.442
150.442
-
-
-
-
(6.491)
(6.491)
Med letom izplačane
dividende in ostala izplačila
-
-
Lastne delnice
Nova izdaja delnic
-
(1.176)
-
-
16.635 (2.838)
-
-
-
5.655 (1.662)
-
10.980
10.980 (1.176)
Izplačilo dividend
med letom
-
-
-
-
-
Spremembe kapitalskih
inštrumentov
Premiki v oz. premiki iz kapitala
Spremembe poslovnega leta
-
-
-
Izvedeni finančni inštrumenti
na lastne delnice
Razporeditev dobička
(izgube) za prejšnje
obdobje
Stock options
-
-
-
Skupna dobičkonosnost
za leto 2012
283.202
401.277
(432.544)
59.371.661
58.939.117
157.122
-
103.117
2.686.737 59.883.835
283.202
2.403.535
Končno stanje
na dan 31.12.2012
103.117
Letno poročilo 2012
Izkaz gibanja kapitala: poslovna doba 2012
Spremembe rezerv
92
Esistenze al 31.12.2010
Patrimonio netto
Utile (Perdita) di esercizio
Azioni proprie
Strumenti di capitale
59.034.555
875.103
-
-
-
(60.502)
Riserve da valutazione
-
(432.544)
b) altre
-
58.422.370
57.989.826
59.034.555
875.103
(60.502)
(432.544)
58.422.370
57.989.826
148.105
148.105
82.023
82.023
-
-
-
Esistenze al 1.1.2011
-
82.023
82.023
Modifica saldi apertura
a) di utili
Riserve:
Sovrapprezzi di emissione
b) altre azioni
a) azioni ordinarie
Capitale:
Riserve
-
(798.849)
-
798.849
798.849
-
-
-
-
(76.254)
(76.254)
Dividendi e altre
destinazioni
-
-
Emissione nuove azioni
-
-
(881)
-
(671)
(671)
Acquisto azioni proprie
17.866 (1.552)
-
-
-
5.905
-
11.961
11.961
Distribuzione straordinaria
dividendi
-
-
-
-
-
Variazione strumenti
di capitale
Operazioni sul patrimonio netto
Variazioni dell’esercizio
-
-
-
Derivati su proprie azioni
Allocazione risultato
esercizio precedente
Stock options
(432.544)
59.221.219
58.788.675
153.129
-
93.313
216.372
216.372
(2.001.195) (2.061.697)
Redditività complessiva
esercizio 2011
- (1.784.823) 57.189.792
-
-
Patrimonio netto
al 31.12.2011
93.313
Bilancio 2012
Prospetto delle variazioni del patrimonio netto: esercizio 2011
Variazioni di riserve
93
Skupaj kapital
Čisti dobiček (izguba)
poslovnega leta
Lastne delnice
Kapitalski instrumenti
Rezerva ovrednotenj
b) ostale
a) iz dobička
Rezerve:
Vplačani presežek kapitala
b) ostale delnice
a) navadne delnice
Osnovni kapital:
Stanje na dan 31.12.2010
Spremembe stanja na prvi dan
poslovnega leta
59.034.555
-
-
-
(60.502)
875.103
-
-
(432.544)
58.422.370
57.989.826
59.034.555
875.103
(60.502)
(432.544)
58.422.370
57.989.826
148.105
148.105
82.023
82.023
-
-
-
Stanje na dan 1.1.2011
-
82.023
82.023
Rezerve
-
(798.849)
-
798.849
798.849
-
-
-
-
(76.254)
(76.254)
Med letom izplačane
dividende in ostala izplačila
-
-
Nova izdaja delnic
-
-
(881)
-
(671)
(671)
Lastne delnice
17.866 (1.552)
-
-
-
5.905
-
11.961
11.961
Izplačilo dividend
med letom
-
-
-
-
-
Spremembe kapitalskih
inštrumentov
Premiki v oz. premiki iz kapitala
Spremembe poslovnega leta
-
-
-
Izvedeni finančni inštrumenti
na lastne delnice
Razporeditev dobička
(izgube) za prejšnje
obdobje
Stock options
(432.544)
59.221.219
58.788.675
153.129
-
93.313
216.372
216.372
(2.001.195) (2.061.697)
Skupna dobičkonosnost
za leto 2011
- (1.784.823) 57.189.792
-
-
Končno stanje
na dan 31.12.2011
93.313
Letno poročilo 2012
Izkaz gibanja kapitala: poslovna doba 2011
Spremembe rezerv
Bilancio 2012
Rendiconto finanziario: metodo indiretto
Importo
A. ATTIVITÀ OPERATIVA
Totale al
31/12/2012
Totale al
31/12/2011
5.836.331
3.170.959
283.202
216.372
(149.180)
(687.853)
0
0
3.776.196
2.018.901
- rettifiche/riprese di valore nette su immobilizzazioni materiali e immateriali (+/-)
617.170
645.100
- accantonamenti netti a fondi rischi ed oneri ed altri costi/ricavi (+/-)
544.957
103.194
- imposte e tasse non liquidate (+)
227.662
0
0
0
536.324
875.245
(38.736.972)
(45.066.231)
- attività finanziarie detenute per la negoziazione
0
0
- attività finanziarie valutate al fair value
0
0
(34.384.688)
(12.671.410)
27.516.803
(19.887.725)
(20.982.315)
0
- crediti verso clientela
(8.155.373)
(12.572.738)
- altre attività
(2.731.399)
65.642
33.215.800
43.617.726
30.172.659
32.092.633
0
0
- debiti verso clientela
2.589.212
11.270.828
- titoli in circolazione
12.983.872
13.251.247
0
0
(11.986.720)
(13.219.749)
(543.223)
222.767
315.159
1.722.454
1. Gestione
- risultato d’esercizio (+/-)
- plus/minusvalenze su attività finanziarie detenute per
la negoziazione e su attività/passività finanziarie valutate al fair value (-/+)
- plus/minusvalenze su attività di copertura (-/+)
- rettifiche/riprese di valore nette per deterioramento (+/-)
- rettifiche/riprese di valore nette dei gruppi di attività in via
di dismissione al netto dell’effetto fiscale (+/-)
- altri aggiustamenti (+/-)
2. Liquidità generata/assorbita dalle attività finanziarie
- attività finanziarie disponibili per la vendita
- crediti verso banche: a vista
- crediti verso banche: altri crediti
3. Liquidità generata/assorbita dalle passività finanziarie
- debiti verso banche: a vista
- debiti verso banche: altri debiti
- passività finanziarie di negoziazione
- passività finanziarie valutate al fair value
- altre passività
Liquidità netta generata/assorbita dall’attività operativa
94
Letno poročilo 2012
Izkaz denarnih tokov: posredna metoda
Znesek
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Skupaj
na dan
31.12.2012
Skupaj
na dan
31.12.2011
5.836.331
3.170.959
283.202
216.372
(149.180)
(687.853)
0
0
3.776.196
2.018.901
- popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo oslabitev opredmetenih in
neopredmetenih sredstev (+/-)
617.170
645.100
- oblikovanje čistih rezervacij za tveganja in odhodke in drugi
odhodki/prihodki (+/-)
544.957
103.194
- davki in takse, ki še niso plačani (+)
227.662
0
0
0
536.324
875.245
1. Poslovna sredstva
- čisti izid poslovne dobe (+/-)
- nerealizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev namenjenih trgovanju in
iz finančnih sredstev/obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti (-/+)
- nerealizirani dobički/izgube iz sredstev namenjenih varovanju (-/+)
- popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo oslabitev (+/-)
- popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo nekratkoročnih sredstev v posesti
za prodajo in ustavljeno poslovanje zmanjšano za učinek davka (+/-)
- druge prilagoditve (+/-)
2. Povečanje/zmanjšanje finančnih poslovnih sredstev
(38.736.972)
(45.066.231)
- povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
0
0
- povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
0
0
(34.384.688)
(12.671.410)
27.516.803
(19.887.725)
(20.982.315)
0
- krediti in predujmi strankam
(8.155.373)
(12.572.738)
- ostala aktiva
(2.731.399)
65.642
33.215.800
43.617.726
30.172.659
32.092.633
0
0
2.589.212
11.270.828
12.983.872
13.251.247
0
0
(11.986.720)
(13.219.749)
(543.223)
222.767
315.159
1.722.454
- povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev v posesti za prodajo
- krediti in predujmi bankam: na vpogled
- krediti in predujmi bankam: ostale terjatve
3. Povečanje/zmanjšanje finančnih poslovnih obveznosti
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do bank: na vpogled
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do bank: druge obveznosti
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do strank
- izdani dolžniški vrednostni papirji
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti v posesti za trgovanje
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
- povečanje/zmanjšanje drugih finančnih obveznosti
Neto denarni tokovi pri poslovanju
95
Bilancio 2012
B. ATTIVITÀ DI INVESTIMENTO
1. Liquidità generata da
661.599
69.195
0
0
51.474
69.195
0
0
610.125
0
- vendite di attività immateriali
0
0
- vendite di rami d’azienda
0
0
(505.443)
(793.566)
(137.282)
0
0
0
(350.011)
(790.379)
(18.150)
(3.187)
0
0
156.156
(724.371)
13.797
11.290
0
5.024
(6.491)
0
7.306
16.314
478.621
1.014.397
- vendite di partecipazioni
- dividendi incassati su partecipazioni
- vendite di attività finanziarie detenute sino alla scadenza
- vendite di attività materiali
2. Liquidità assorbita da
- acquisti di partecipazioni
- acquisti di attività finanziarie detenute sino alla scadenza
- acquisti di attività materiali
- acquisti di attività immateriali
- acquisti di rami d’azienda
Liquidità netta generata/assorbita dall’attività d’investimento
C. ATTIVITÀ DI PROVVISTA
- emissioni/acquisti di azioni proprie
- emissioni/acquisti di strumenti di capitale
- distribuzione dividendi e altre finalità
Liquidità netta generata/assorbita dall’attività di provvista
LIQUIDITÀ NETTA GENERATA/ASSORBITA NELL’ESERCIZIO
LEGENDA
(+) generata
(-) assorbita
Riconciliazione
Importo
Voci di bilancio
Cassa e disponibilità liquide all’inizio dell’esercizio
Liquidità totale netta generata/assorbita nell’esercizio
Cassa e disponibilità liquide: effetto della variazione dei cambi
Cassa e disponibilità liquide alla chiusura dell’esercizio
96
Totale al
31/12/2012
Totale al
31/12/2011
5.267.460
4.253.063
478.621
1.014.397
0
0
5.746.081
5.267.460
Letno poročilo 2012
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
1. Prejemki pri naložbenju v zvezi
661.599
69.195
0
0
51.474
69.195
0
0
610.125
0
- s prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev
0
0
- s prejemki pri prodaji odsekov podjetja
0
0
(505.443)
(793.566)
(137.282)
0
0
0
(350.011)
(790.379)
(18.150)
(3.187)
0
0
156.156
(724.371)
13.797
11.290
0
5.024
(6.491)
0
7.306
16.314
478.621
1.014.397
- s prejemki pri prodaji dolgoročnih naložb v kapital pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
- s prejemki pri prodaji naložb v kapital družb
- s prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
- s prejemki pri prodaji opredmetenih sredstev
2. Izdatki pri naložbenju
- izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb
- izdatki pri nakupu finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
- izdatki pri nakupu opredmetenih sredstev
- izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev
- izdatki pri nakupu odsekov podjetja
Neto denarni tokovi pri naložbenju
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
- izdaje/odkupi lastnih delnic
- izdaje/nakupi kapitalskih sredstev
- porazdelitev dividend in druge namembnosti
Neto denarni tokovi pri financiranju
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA
LEGENDA
(+) povečanje
(-) zmanjšanje
Usklajevanje postavk
Znesek
Postavke v bilanci stanja
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku poslovne dobe
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v
poročevalnem obdobju
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki: učinek spremembe deviznih tečajev
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu poslovne dobe
97
Skupaj
na dan
31.12.2012
Skupaj
na dan
31.12.2011
5.267.460
4.253.063
478.621
1.014.397
0
0
5.746.081
5.267.460
Opåine | Opicina
Ul./Via Ricreatorio, 2
34151
tel. 040.21491
fax 040.211879
Trst | Trieste
Trg/Piazza Libertà, 5
34132
tel. 040.2149357
fax 040.2149352
Trst | Trieste
Ul./Via Molino a Vento, 154
34137
tel. 040.2149850
fax 040.2149855
Trst | Trieste
Ul./Via San Spiridione, 7
34121
tel. 040.2149880
fax 040.2149885
Trst | Trieste
Nabrežje/Riva Gulli, 4
34123
tel. 040.2149890
fax 040.2149895
Nabrežina | Aurisina
Trg Sv. Roka/Piazza San Rocco, 106
34011
tel. 040.2149401
fax 040.201133
Sesljan | Sistiana
Sesljan/Sistiana, 44
34011
tel. 040.2149523
fax 040.291500
Bazovica | Basovizza
Ul./Via Gruden, 23/c
34012
tel. 040.2149551
fax 040.2149553
Domjo | Domio
Domjo/Domio, 289
34018
tel. 040.2149571
fax 040.2149576
Dolina
Obrtna cona/Zona artigianale, 507/13
34018
tel. 040.2149800
fax 040.2149805
Milje | Muggia
Ul./Via Roma, 17/b-c
34015
tel. 040.2149830
fax 040.2149835
ATM Zgonik | Sgonico
Obåinska hiša/Municipio
Zgonik/Sgonico, 45
Stampa | Tisk
Luglio fotocomposizioni snc
Trieste | Trst
aprile | april 2013