P 4 M 2 1 R T 6 S 1 0 0 1 Spr. 1

Transcription

P4M21RT-6S/01
Sprememba:
i
Opis spremembe:
Datum spr.:
Investitor:
Objekt:
Geoplin plinovodi d.o.o.
Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana
Projektant:
Podpis:
IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring
¦¦¦¦¦ IBE, Consulting Engineers ¦¦¦¦¦
L J U B L J A N A, S L O V E N I J A
PLINOVOD M2/1 NA ODSEKU
ROGAŠKA SLATINA - TROJANE
Del objekta/sistem:
Vrsta načrta/prikaza:
5 NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN OPREME
5/1 PLINOVOD
Ime in priimek:
Ident. št.:
Odgovorni
vodja projekta:
Simon Vršič, u.d.i.s.
S-0141
Odgovorni
projektant:
Simon Vršič, u.d.i.s.
S-0141
Sodelavec projektant:
Anton Kastelic, u.d.i.g.
G-0086
Tomaž Gartnar, u.d.i.s.
S-1334
Obdelal:
Datum
izdelave:
Dec 2009
Merilo:
Vsebina risbe (dokumenta):
TEHNIČNI OPIS
Vrsta
projekta:
DZR
Klas. oznaka:
Ident.
oznaka:
Številka
projekta:
P4M21RT-B114/123E
i/46
Stran/
strani:
P 4 M 2 1 R T 6 S 1 0 0 1
Datoteka:
Tehnični opis Rogaška Slatina - Trojane
Revizija:
1
Objekt:
PRENOSNI PLINOVOD M2/1 NA ODSEKU ROGAŠKA SLATINA - TROJANE
Datum:
Dec 2009
Spr.
1
P4M21RT-6S/01
ii
VSEBINA
1
SPLOŠNI PODATKI ................................................................................................................1-5
1.1
UVOD .......................................................................................................................................1-5
1.2
OPIS OBSTOJEČEGA IN NOVO PREDVIDENO STANJE .................................................................1-5
2
TEHNOLOŠKI DEL ..................................................................................................................2-7
2.1
PODATKI O ZEMELJSKEM PLINU ................................................................................................2-7
2.2
NAČRTOVANI TLAK IN PRETOČNA KOLIČINA ZEMELJSKEGA PLINA ...........................................2-7
2.3
OPIS TRASE PRENOSNEGA PLINOVODA M2/1 ............................................................................2-8
2.4
RP ROGAŠKA SLATINA ........................................................................................................2-10
2.5
RP PODLOG .............................................................................................................................2-11
2.6
OČP ZAKL ................................................................................................................................2-11
2.7
RP TROJANE ............................................................................................................................2-12
2.8
ZAPORNE POSTAJE NA PLINOVODU ........................................................................................2-12
2.8.1
Lokacija zapornih postaj........................................................................................................2-12
2.9
OPIS INSTALACIJE IN PLINOVODA ...........................................................................................2-13
2.9.1
2.9.2
2.9.3
Materiali za plinovodne cevi..................................................................................................2-13
Armatura ................................................................................................................................2-14
Ostali elementi ......................................................................................................................2-14
2.10
MONTAŽA PLINOVODA ............................................................................................................2-15
2.10.1
2.10.2
Čiščenje koncev cevi pred montažo in varjenjem.................................................................2-15
Generalne zahteve za krivljenje cevi ....................................................................................2-16
2.11
OSNOVNE ZAHTEVE ZA VARJENJE PLINOVODA .......................................................................2-16
2.11.1
Standardi uporabljeni za varilska dela .................................................................................2-18
2.12
ZAHTEVE ZA KOROZIJSKO ZAŠČITA PLINOVODA .....................................................................2-18
2.12.1
2.12.2
2.12.3
2.12.4
Korozijska zaščita podzemnega plinovoda ............................................................................2-18
Korozijska zaščita spojev cevi in fitingov .............................................................................2-18
Korozijska zaščita nadzemnih jeklenih konstrukcij ..............................................................2-18
Določitev korozijske odpornosti konstrukcij in postrojev ....................................................2-18
2.13
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (QA PLAN) NA PLINOVODU ......................................................2-18
2.14
TLAČNI PREIZKUS PLINOVODA ................................................................................................2-19
3
GRADBENI DEL ....................................................................................................................3-20
3.1
SPLOŠNO ..............................................................................................................................3-20
3.2
GEODETSKA DELA ...............................................................................................................3-20
3.3
INŽENIRSKOGEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI TRASE ..........................3-21
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
iii
3.3.1
3.3.2
3.3.3
3.3.4
3.3.5
3.3.6
3.3.7
Razdelilna postaja Rogaška Slatina – Mestinje ....................................................................3-21
Mestinje – Primož pri Šentjurju..............................................................................................3-21
Primož pri Šentjurju – Ljubečna pri Celju ...............................................................................3-22
Ljubečna pri Celju – Šmarjeta pri Celju (AC izvoz Celje – Center) ........................................3-23
Šmarjeta pri Celju – Breg pri Polzeli......................................................................................3-23
Breg pri Polzeli - Prekopa......................................................................................................3-24
Prekopa - Trojane ..................................................................................................................3-25
3.4
POLAGANJE CEVOVODOV IN ZASIPAVANJE ...................................................................3-26
3.5
PREČKANJE HIDROMELIORNIH IN ZAMOČVIRJENIH OBMOČIJ ....................................3-27
3.6
OBTEŽITEV PLINOVODOV...................................................................................................3-27
3.7
ZAŠČITA OBSTOJEČIH VODOV ..........................................................................................3-27
3.7.1
3.7.2
Zaščita komunalnih vodov ......................................................................................................3-27
Zaščita obstoječega plinovoda ...............................................................................................3-28
3.8
OZNAČEVANJE PLINOVODOV ............................................................................................3-28
3.9
OSTALE ZAHTEVE ................................................................................................................3-28
4
ELEKTRO DEL ......................................................................................................................4-30
4.1
UVODNI DEL..........................................................................................................................4-30
4.2
INSTRUMENTACIJA ..............................................................................................................4-30
4.2.1
4.2.2
RP Podlog ..............................................................................................................................4-30
RP Trojane .............................................................................................................................4-31
4.3
PRENOS PODATKOV ...........................................................................................................4-32
5
POSEBNE IZVEDBE PLINOVODA .......................................................................................5-34
5.1
IZVEDBA POD PROMETNIMI POVRŠINAMI .......................................................................5-34
5.1.1
Plinovod pod cestami .............................................................................................................5-34
5.2
IZVEDBA PLINOVODA S PODVRTAVANJEM .....................................................................5-34
5.3
IZVEDBA POD VODOTOKI ...................................................................................................5-35
5.4
KRIŽANJA S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO ................................................................5-35
5.4.1
5.4.2
5.4.3
5.4.4
5.4.5
5.4.6
5.4.7
Komunalni vodi .......................................................................................................................5-35
Vodovod .................................................................................................................................5-36
Kanalizacija ............................................................................................................................5-36
Elektroenergetski vodi ............................................................................................................5-36
Telekomunikacijski (TK) vodi..................................................................................................5-37
Obstoječi plinovodi .................................................................................................................5-37
Varovanje okolja pri izvajanju gradbenih del ..........................................................................5-38
6
OBSEG DOBAV IN STORITEV .............................................................................................6-39
7
DOKUMENTACIJA IN STORITVE NAROČNIKA .................................................................7-41
8
ORGANIZACIJA GRADBIŠČ ................................................................................................8-42
9
VELJAVNI PREDPISI IN STANDARDI .................................................................................9-43
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
iv
9.1
PREDPISI IN STANDARDI ....................................................................................................9-43
9.2
PREDPISI S PODROČJA POŽARNE VARNOSTI ................................................................9-45
9.3
PREDPISI IZ VARSTVA PRI DELU .......................................................................................9-45
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
1
SPLOŠNI PODATKI
1.1
UVOD
5/
Visokotlačni magistralni prenosni plinovod od mejne merilno regulacijske postaje Rogatec (v
nadaljevanju MMRP Rogatec) do merilno regulacijske postaje Vodice (v nadaljevanju MRP
Vodice) z oznako M2 dimenzije DN400 in načrtovanega tlaka 50 bar(n) je bil zgrajen leta 1978
za oskrbo energetskega trga osrednje in zahodne Slovenije z zemeljskim plinom ter za prenos
preko ozemlja Republike Slovenije. Obstoječi plinovod M2 v skupni dolžini ca. 107 km poteka
med mejno merilno regulacijsko postajo - MMRP Rogatec in merilno regulacijsko postajo MRP Vodice pri Ljubljani.
Za povečanje prenosne zmogljivosti tega dela slovenskega plinovodnega omrežja je
načrtovana graditev novega plinovoda z oznako M2/1 z dimenzijo DN800 in načrtovanim
tlakom 70 bar(n), ki bo potekal vzporedno z obstoječim plinovodom M2.
Načrtovani prenosni plinovod M2/1 je razdeljen na tri odseke za katere poteka ločeni
postopek umeščanja v prostor, in sicer,:
1. odsek MMRP Rogatec - oddajno čistilna postaja (OČP) Rogaška Slatina (je že zgrajen),
2. odsek OČP Rogaška Slatina – RP Trojane (predmet tega razpisa) ter
3. odsek RP Trojane do MRP Vodice (ni predmet tega razpisa).
Predmet tega projekta je izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda M2/1 DN 800 70
bar Rogaška Slatina - Trojane, ki obsega naslednja dela:
1. Izgradnja vzporednega plinovoda M2/1 DN 800, 70 bar Rogaška Slatina - Trojane v
skupni dolžini 66.771 m,
2. dogradnja RP Podlog,
3. dogradnja RP Trojane,
4. zaporne postaje na plinovodu.
1.2
OPIS OBSTOJEČEGA IN NOVO PREDVIDENO STANJE
Obstoječi plinovod M2 je ena od temeljnih vej slovenskega plinovodnega omrežja, saj se nanj
navezuje mreža magistralnih plinovodov, ki predstavlja osnovno ogrodje omrežja : Rogatec Vodice pri Ljubljani - Miren pri Gorici, Rogaška Slatina - Novo mesto, Podlog - Ravne.
V okviru tega projekta je obravnavana izgradnja vzporednega plinovoda M2/1 dimenzije
DN800 in načrtovanim tlakom 70 bar(n) na odseku od razdelilne postaje - RP Rogaška Slatina
do RP Trojane v dolžini ca. 67 km.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
6/
Predmetni plinovodni odsek se prične v ograjenem prostoru razdelilne postaje Rogaška
Slatina, kjer se bo priključil na odsek prenosnega plinovoda M2/1 z dimenzijo DN800 in
načrtovanim tlakom 70 bar(n), ki je bil zgrajen leta 2007 na potegu od MMRP Rogatec do RP
Rogaška Slatina.
V regulacijski postaji Podlog bo prenosni plinovod M2/1 preko merilno regulacijskih linij
povezan z obstoječim plinovodom M2 in prenosnim plinovodom R24 RP Podlog – Ravne na
Koroškem.
V zgrajeni oddajno čistilni postaji OČP Zakl bo plinovod M2/1 napajal nov prenosni plinovod z
oznako R25D z dimenzijo DN400 in načrtovanim tlakom 70 bar za napajanje Šaleške doline in
TE Šoštanj. Plato OČP Zakl skupaj z odcepno postajo je bil zgrajen že v letu 2007 v okviru
plinovoda R25D Šentrupert – Šoštanj.
V razdelilni postaji Trojane (v nadaljevanju RP Trojane) se bo predvideni plinovodni odsek
začasno končal do priključitve na plinovodni odsek M2/1 na potegu od RP Trojane do MRP
Vodice pri Ljubljani. Plinovod bo povezan z obstoječim prenosnim plinovodom M2 in
obstoječim prenosnim plinovodom R25A RP Trojane – Hrastnik ter predvidenim vzporednim
prenosnim plinovodom R25A/1 Trojane – Hrastnik. V naslednji fazi se bo na plinovod M2/1
priključil tudi plinovod M2/1 na potegu RP Trojane – MRP Vodice pri Ljubljani.
Za potrebe notranjega čiščenja cevi in notranjih pregledov plinovodne cevi bodo v plinovod
umeščene čistilne postaje, ki so sestavljene iz čistilnih cevi z armaturo in napravami za
pošiljanje in sprejemanje čistilnikov. Te postaje bodo vgrajene na začetku in koncu
plinovodne cevi v RP Rogatec in v RP Podlog ter začasnega značaja v RP Trojane.
Plinovod je zavoljo varnostnih razlogov razdeljen na posamezne sekcije s pomočjo zapornih
ventilov oz. zapornih postaj. S pravilnikom določena maksimalna oddaljenost med postajami
sme znašati 18 km. Velikost zemljišča potrebnega za postavitev zaporne postaje je ca. 200
m2. Kjer bodo zaporne postaje na plinovodu M2/1 umeščene v bližini obstoječih zapornih
postaj na plinovodu M2 bo možna povezava obeh plinovodov preko ustrezne instalacije za
regulacijo tlaka in pretoka ter povezava med obema prenosnima plinovodoma.
Vsi novo predvideni objekti so sestavni del plinovoda. Gabariti in lokacije objektov na
plinovodu so podani v projektu. Instalacije so deloma vodene podzemno in delno nadzemno,
ograjene in zasedajo prostor do opustitve plinovoda. V odvisnosti od izbrane opreme bodo
instalacije vgrajene pod nadstrešnico ali v zidanem objektu.
Hkrati z izgradnjo vzporednega plinovoda, je predvidena izgradnja kabelske kanalizacije za
optični kabel na celotnem poteku trase plinovoda M2/1. Le-ta bo služila za kasnejšo vgradnjo
optičnega kabla za prenos podatkov o parametrih delovanja prenosnega plinovoda (tlak,
pretok, temperatura zemeljskega plina, stanje zapornih ventilov, katodna zaščita..itd) do
dispečerskega centra v Ljubljani. Kabelska kanalizacija je iz PEHD cevi 2xfi50 mm (dvojček).
Med posameznimi sekcijami optičnega kabla so predvideni jaški, ki bodo služili za montaž0o
optičnega kabla in kasnejši kontroli stanja kabla.
Trasa načrtovanega plinovoda poteka po območju 12 občin in sicer: Rogaška Slatina, Šmarje
pri Jelšah, Šentjur, Mestna občina Celje, Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor, Vransko, Zagorje.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
7/
2
TEHNOLOŠKI DEL
2.1
PODATKI O ZEMELJSKEM PLINU
Osnovne karakteristike zemeljskega plina :
Spodnja kurilnost Hs =
Relativna gostota: d =
CO2
N2
skupaj S
33500 kJ/mn3
0.5725
0.15 %
0.88 %
2 mg/m3
Fizikalne lastnosti:
Vrelišče :
Specifična gostota :
Sposobnost mešanja z vodo :
Tališče :
-161°C
0,72 kg/m3
se ne topi
-182°C
Podatki, ki definirajo stopnjo nevarnosti in vžiga:
Vžigna temperatura :
Eksplozijsko območje :
595 - 630 °C
- spodnje : 4,4 vol%
- zgornje :16,5 vol%
Fizikalno kemične lastnosti zemeljskega plina se občasno spreminjajo, končno sestavo poda
GEOPLIN PLINOVODI, d.o.o., Ljubljana.
2.2
NAČRTOVANI TLAK IN PRETOČNA KOLIČINA ZEMELJSKEGA PLINA
Projektna količina in maksimalni tlak sta bila podana s strani GEOPLIN PLINOVODI, d.o.o.,
Ljubljana in znaša za plinovod DN800:
 načrtovani pretok M2/1: Qnačrtovani = 750.000 Nm3/h
 načrtovani tlak:
pnačrtovani = 70 bar(n)
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
2.3
8/
OPIS TRASE PRENOSNEGA PLINOVODA M2/1
Opis trase plinovoda se nanaša na potek obstoječega plinovoda M2, pri čemer bo cev novega
plinovoda M2/1 praviloma položena v koridor tega plinovoda, s predpisanim odmikom od letega. V odvisnosti in z upoštevanjem prostorskih možnosti, konfiguracije terena, geoloških
razmer, hidroloških razmer, območij naselitve, raznih infrastrukturnih objektov itn. bodo
lahko odmiki izjemoma tudi večji oziroma se bo novi plinovod na delih trase odmikal od
obstoječega plinovoda M2 z dimenzijo DN400 in načrtovanim tlakom 50 bar(n). To velja
predvsem za potek plinovoda ob avtocesti A1 Ljubljana - Maribor na območju med Celjem in
Trojanami in za območja strnjenih naselij.
Odsek od Razdelilne postaje Rogaška Slatina (A1) – Mestinje (A2)
Od kraja Ceste poteka prenosni plinovod v smeri proti zahodu vzporedno z obstoječim
plinovodom M2 mimo Rodnic, kjer se precej približa stanovanjskim objektom ter
gospodarskemu poslopju. Trasa poteka po južni strani naselij Velike Rodne, Male Rodne in
Kristan Vrh, kjer se v naselju Na Novakih približa stanovanjskim objektom predvsem domačiji
Galič ter južno od kraja Mestinje prečka glavno cesto R1 - 219 Mestinje - Bistrica ob Sotli ter
železniško progo Grobelno – Stranje - Rogatec.
Odsek od Mestinja (A2) – Primož pri Šentjurju (A3)
Trasa poteka po južnem delu Mestinja preko krajev Belo, Preloge pri Šmarju skoraj vzporedno
s traso železniške proge Grobelno - Stranje – Rogatec. V kraju Bobovo pri Šmarju, ki se mu
približa po južni strani se približa naselju in obstoječi TP 20/0,4 kV . Tu je izvedeno križanje
plinovodov M2 in M2/1. Od tu dalje poteka plinovod po levi strani obstoječega plinovoda
gledano v smeri pretoka. Trasa poteka mimo kraja Mala pristava, Dvor (križanji plinovodov
M2/1 in M2), Senovica, Spodnja Ponkvica, Ponkvica, Oniše do Primoža pri Šentjurju. V kraju
Ponikva južno od železniške postaje Ponikva križamo železniško progo Maribor – Celje.
Plinovod se potem v zaselku Koblek približa domačiji Farlež, ki jo obide na desni strani
gledajoč v smeri pretoka zemeljskega plina. Tu je opravljeno križanje z obstoječim
plinovodom tako, da plinovod M2/1 potem poteka po levi strani plinovoda M2.
Odsek od Primož pri Šentjurju (A3) – Ljubečna pri Celju (A4)
Šmarje pri Jelšah obidemo s traso plinovoda M2/1 po severni strani ter preko krajev Primož
pri Šentjurju, Trnovec in Goričica, ki se ji približamo po severni strani pridemo v bližino
Ljubečne pri Celju kjer se približamo tudi avtocesti A1 Maribor - Slivnica - Celje.
Odsek od Ljubečna pri Celju (A4) – Šmarjeta pri Celju (AC izvoz Celje - Center) (A5)
Nekaj časa poteka vzporedno z avtocesto po južni strani, jo nato pri kraju Zgornje Trnovlje
prečka in z manjšim ali večjim odmikom poteka vzporedno po severni strani avtoceste mimo
Celja. V kraju Zg. Trnovlje je zavoljo pregoste poseljenosti trasa pomaknjena k cestnemu
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
9/
telesu avtoceste A1 Maribor – Slivnica - Celje. Prečkanje reke Hudinje je izvedeno v kraju
Šmarjeta pri Celju.
Odsek od Šmarjeta pri Celju (A5) – Zgornja Hudinja (A6)
Plinovod preči naselje Šmarjeta in Zgornja Hudinja z dopustnim odmikom od stanovanjskih
objektov preko travnikov do vasi Zg. Hudinja, kjer v omenjenem naselju ponovno nastopi
težava z odmiki do stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki bi bila v primeru vzporednega
poteka plinovoda zelo blizu minimalnim dovoljenim odmikom, Izvedba plinovoda z tako veliko
dimenzijo pa praktično neizvedljiva, zato predvidena trasa poteka ob severni strani avtoceste
A1 in sicer v odmiku ca. 12 metrov od roba AC, ki je opremljen z varnostno ograjo.
Odsek od Zgornja Hudinja (A6) – Spodnja Hudinja (A7)
V naselju Spodnja Hudinja se plinovod M2 približa avtocesti A1 na vsega 6 metrov od roba
cestišča. Po levi strani plinovoda je stanovanjski objekt v oddaljenosti ca. 12 metrov od osi
plinovoda.
Zato trasa plinovoda M2/1, poteka ob obstoječem 110 kV daljnovodu in sicer po njegovi
severni strani kjer skozi naselje spodnja Hudinja preidemo znotraj koridorja daljnovoda. Izza
naselja Spodnja Hudinja se trasi plinovodov združita in potekata vzporedno. Novi plinovod je
levo od obstoječega plinovoda.
Odsek od Spodnja Hudinja (A7) – Mala Pirešica (A8)
Tu plinovod poteka po levi strani obstoječega plinovoda, kjer se v kraju Lopata približa
objektom. Križanje M2/1 z M2 je izvedeno na koncu ravnine pri kraju Gorica pri Šmartnem.
Od tu dalje poteka plinovod po desni strani gledano v smeri pretoka do kraja Mala Pirešica
kjer križa cesto I reda G1-4 Velenje – Arja Vas.
Odsek od Mala Pirešica (A8) - RP Podlog (A9)
Tu plinovod poteka med krajema Spodnja in Zgornja Gmajna po severni strani kraja Ložnica
pri Žalcu, kjer preči ekološko pomembno območje in z Natura 2000 predvideno zaščiteno
področje Ložnica.
Odsek od RP Podlog (A9) – Breg pri Polzeli (A10)
Trasa poteka po dolini reke Savinje po severni strani naselja Zg. Grušovlje preko naselja Breg
pri Polzeli kjer križa železniško progo Celje – Šoštanj. V naselju se precej približa obstoječim
objektom.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
10/
Odsek od Breg pri Polzeli (A10) - Prekopa (A11)
Plinovod od Brega pri Polzeli poteka preko naselja Ločica pri Savinji, kjer se približa
obstoječim objektom ter prečka strugo reke Savinje.
Trasa plinovoda tu iz vzporednega poteka ob obstoječem plinovodu M2 preide v koridor
daljnovoda in preči Savinjo ca. 80 metrov dol vodno od obstoječega plinovoda M2.
Plinovod potem poteka skozi Orlo Vas preko naselja Trnava kjer se približa avtocesti A1 jo
prečka in v nadaljevanju poteka južno od nje.
Odsek od Prekopa (A11) - Trojane (A12)
Pri kraju Kapla se približa regionalni cesti Ljubljana – Celje in do avtocestnega odcepa pri
Vranskem poteka vzporedno z njo. Tu ponovno prečka avtocesto A1 in se nato usmeri proti
jugozahodu mimo Vranskega in Ločice proti Trojanam. Pri hribu Jasovnik trasa plinovoda še
enkrat prečka avtocesto A1 in po dolini Črnega grabna in pod naseljem Šentgotard zavije
proti zahodu po pobočju do platoja RP Trojane.
Trasa plinovoda se izvede z vzporednim potekom ob starem plinovod M2 na prehodu
Šentgotard na cesti Trojane – Izlake delno vzporedno do polovice trase plinovoda M2 na
Šentgotard. Potek trase do RP Trojane je predviden vzporedno s traso plinovoda M2, ki je bil
prestavljen zavoljo gradnje avtoceste A1. Izvedba plinovoda je predvidena z vporednim
potekom plinovoda M2/1. Priključek na plato RP Trojane bo izveden v sklopu novo
predvidenega platoja.
2.4
RP ROGAŠKA SLATINA
V RP Rogaška Slatina obstoječa instalacija prenosnega plinovoda M2/1 z dimenzijo DN800 in
načrtovanim tlakom 70bar(n) ostane v mejah ograje objekta. Ograja objekta ter dovoz
ostaneta nespremenjena. Za priključitev predmetnega prenosnega plinovoda M2/1 Rogaška
Slatina – Trojane je potrebno opraviti znotraj platoja naslednje dejavnosti:
-
odstranitev sprejemno oddajne čistilne postaje - SOČP z dimenzijo DN900 načrtovanega
tlaka 70 bar(n) in prestavitev le-te na lokacijo RP Trojane,
-
odstranitev armirano betonskih temeljev SOČP,
-
doinstaliranje pogona s funkcijo LBC (Line Break Control) izolacijskega ventila DN800
70bar in predelava v zaporni ventil BS1/1.
-
priključitev nove cevi DN800 na obstoječo cev in vzpostavitev platoja RP v prvotno stanje
(ograja, pesek, …itd.).
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
2.5
11/
RP PODLOG
RP Podlog na katerem je danes instalacija za prenos zemeljskega plina preko prenosnega
plinovoda M2 z dimenzijo DN400 in načrtovanim tlakom 50 bar(n) bo z izgradnjo prenosnega
plinovoda M2/1 z dimenzijo DN800 in načrtovanim tlakom 70 bar(n) dograjena tako, da bo
omogočen prenos zemeljskega plina iz plinovoda M2/1 v M2 s kapaciteto 120,000 Nm3/h in
tlakom 50 bar (n) za namen napajanja porabnikov v RS, ki so danes priključeni na prenosni
plinovod M2, ki bo v bodočnosti prejel nalogo prenosa z.p. in napajanja industrijskih
porabnikov ter široke potrošnje v RS.
V ta namen je na RP podlog potrebno dograditi oziroma zgraditi naslednje instalacije:
-
filter separatorje za čiščenje zemeljskega plina pred redukcijo tlaka v reducirni postaji,
-
več merilno regulacijskih linij z redukcijo tlaka iz 70bar (n) na 50 bar(n) za namen
napajanja plinovoda M2 in posredno plinovoda R24 dimenzije DN200 od RP Podlog – do
Raven na Koroškem,
-
dve sprejemno oddajni čistilni postaji; ena v smeri RP Rogaška Slatina – RP Podlog in ena v
smeri RP Podlog - RP Trojane,
-
Izgradnja slop rezervoarja,
-
stolp izpuhov zemeljskega plina iz plinovodov in opreme v primeru vzdrževalnih del ali
posegov na plinovodih v ograji RP Podlog,
-
za potrebe napajanja obstoječega prenosnega plinovoda M2 priključek na bypass
sprejemno oddajne čistilne postaje SOČP obstoječega plinovoda M2,
-
za potrebe požarnega obvoza in dovoza je potrebno razširiti plato,
-
postaja z vsemi svojimi instalacijami bo lahko upravljana daljinsko iz dispečerskega centra
v Ljubljani ali lokalno z lokacije RP Podlog in
-
postavitev nove ograje višine 2,20m v odmiku ca. 1 m od posestne meje.
Instalacija v RP Podlog omogoča napajanje z zemeljskim plinom v smeri M2/1 v M2 in iz
prenosnega plinovoda M2 v smer M2/1.
2.6
OČP ZAKL
V obstoječi razdelilni postaji Zakl bo prenosni plinovod M2/1 napajal nov prenosni plinovod z
oznako R25D z dimenzijo DN400 in načrtovanim tlakom 70 bar za napajanje Šaleške doline in
TE Šoštanj. Odcep Zakl je v celoti kot poseg v prostor predmet drugega DPN. V letu 2007 je
bil plinovod R25D skupaj z odcepno postajo že zgrajen.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
2.7
12/
RP TROJANE
Obstoječa RP Trojane je namenjena napajanju prenosnega plinovoda R25A RP Trojane –
Hrastnik. Predelava te postaje je bila izvedena ob prestavitvi plinovoda M2 pred izgradnjo
avtoceste A1 Maribor - Ljubljana ter platoja za tunel Trojane.
Zavoljo novo nastalih razmer na RP Trojane z izgradnjo vzporednega plinovoda M2/1 in
zavoljo zadovoljevanja potreb po zemeljskem plinu v Zasavju bo potrebno na postaji RP
Trojane opraviti naslednja dela oziroma novogradnje:
-
ureditev novega platoja za priključitev M2/1 na M2 in uvrstitev v skupno ograjo RP
Trojane.
-
izgradnja SOČP začasnega značaja do izgradnje prenosnega plinovoda M2/1 na potegu od
RP Trojane do MRP Vodice. Sprejemno oddajna postaja se v Trojane prestavi iz RP
Rogaška Slatina. Po dograditvi MRP Vodice se SOČP na RP Trojane odstrani in prestavi v
MRP Vodice,
-
izvedba priključka na plinovodno instalacijo M2,
-
V sklopu projekta za plinovod R25A /1 plinovoda od Trojan do Hrastnika je prikazana na
situacijah in shemah tudi ta povezava vendar samo za rezervacijo prostora in uskladitev
odcepov ter platojev obeh plinovodov tako M2/1, M2 in R25 A ter R25A/1 in
-
izgradnja ograje višine ca. 2,2 m v oddaljenosti ca. 1 m od posestne meje.
2.8
ZAPORNE POSTAJE NA PLINOVODU
Na plinovodu M2/1 na odseku od RP Rogaška Slatina do RP Trojane je predvidenih šest
sekcijskih zapornih postaj - blok ventilov (B.S. – Block Station) in sicer DN 800 tlačne stopnje
ANSI Class 600lbs. Platoji obstoječih blok ventilov se bodo predelali tako, da bodo prejeli
nove ograje in vhodna vrata ter dovoze. Višina ograje 2,20 m v odmiku ca. 1 m od posestne
meje.
2.8.1
Lokacija zapornih postaj
Zaporne postaje so predvidene ob obstoječih blok postajah, razen BS1/1, ki bo izveden
nekoliko preje na samem začetku plinovoda M2/1 znotraj ograje RP Rogaška Slatina, kjer bo
obstoječi ventil z bypassom opremljen s pogonom za LBC (Line Break Control).
Za namen postavitve novih blok ventilov je predvidena širitev obstoječih platojev.
Same lokacije blok ventilov na plinovodu so podane v naslednji tabeli.
Ime zaporne postaje
Stacionaža na obst. plinovodu M2
OPOMBA
BS2/1
20+230 km orientacijska stacionaža
Ob BS2 Spodnja Ponkvica
BS3/1
Ob BS3 Primož pri Šentjurju
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
13/
BS4/1
Ob BS4 Zgornja Hudinja
BS6/1
Ob BS6 Orla Vas
BS7/1
Ob BS7 Brode
2.9
OPIS INSTALACIJE IN PLINOVODA
2.9.1
Materiali za plinovodne cevi
Generalne zahteve za dobavo cevi in njihovo kakovost podaja Interni standard GPP kot sledi:
-
uporaba jeklenih cevi po SIST EN 10208-2, varjenih po postopku SAWL.
-
cevi so tovarniško zaščitene s 3 slojnim PE po DIN 30670, ali 3 slojnim PP po DIN30678
-
cevi morajo imeti obdelane robove za varjenje
-
konci cevi: skladni z EN 10208-2/7.6.4.2, 30+5/-0°, koren: 1,6+/-0,8mm
-
dobava cevi z zaščitnimi jeklenimi obroči (zaščita koncev cevi)
-
zaprte s PVC kapo za čas transporta,
-
dobavitelj mora imeti ISO 9001 spričevalo,
-
prevzemni dokument – certifikat v skladu z EN 10204-3.1B,
Načrtovani faktor:
Osnovna izvedba plinovoda (enotni razred plinovoda)
f0 = 0,6
Izvedba plinovoda s povečano varnostjo 1. stopnje (križanje z infrastrukturnimi objekti,
minimalni varnostni odmiki )
f0 = 0,5
Izvedba plinovoda s povečano varnostjo 2. stopnje (križanje z infrastrukturnimi objekti,
izjemni minimalni varnostni odmiki )
f0 = 0,4
Podzemne cevi so predizolirane s PE izolacijo na zunanji strani cevi v celotni dolžini, edino
oba konca cevi sta neizolirana v dolžini 100 mm.
Cevi morajo biti naročene v skladu z oblikovnim standardom SIST EN 10208 – 2 in sicer v
odvisnosti od načrtovanega faktorja plinovoda.
Dopustne tolerance cevi so definirane v standardu SIST EN 10208-2, prav tako pa tudi kemična
sestava in trdnostne lastnosti materialov.
Cevi so medsebojno spojene z sočelnim varjenjem. Z varjenjem so spojene tudi vse armature,
ki se nahajajo na podzemnem delu plinovoda.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
2.9.2
14/
Armatura
Armatura mora biti izdelana v skladu z API 6D in ASME B16.34. Prevzemna oz. atestna
dokumentacija mora biti v skladu z SIST EN 10204 3.1B.
Proizvajalec mora pipe opremiti z atesti (TÜV - DVGW API ali BS) in navodili za vzdrževanje.
Vse uvarne pipe morajo biti obvezno popolnoma varjene izvedbe.
Vse uvarne podzemne pipe morajo imeti sekundarno tesnjenje, varilne nastavke za podzemno
vgradnjo, konusno varovalo ter dodatno pipico na vrhu drenažnega izpusta.
Nadzemne prirobnične pipe so razstavljive izvedbe do dimenzije vključno DN150, večje
dimenzije so izvedene v popolnoma uvarni izvedbi.
Armatura mora biti dobavljena v skladu z internimi smernicami Geoplina plinovodi d.o.o.
2.9.3
Ostali elementi
Fittingi LR - kolena, t-kosi in reducirni t-kosi, kape
Fittingi, ki bodo varjeni bodo dobavljeni v skladu z oblikovnim standardom za izdelavo fitingov
ASME B 16.9 za LR kolena, reducirke in kape.
Cevovodi s premerom ≤ DN50 se lahko izvajajo z navojnimi fittingi izdelanimi v skladu z
oblikovnim standardom ASME B 16.11 ter navojem v skladu z ANSI B1.20.1 (NPT) s tlačno
stopnjo 3000 lbs in materiala po ASTM A105 / A105 M.
Cevovodi s premerom ≤ DN50 se lahko izvajajo s socket weld fittingi ki so kotno varjeni na cev
in so izdelani v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.11 s tlačno stopnjo 3000 lbs in
materiala po ASTM A105 / A105 M.
Weldoleti so kovani in izdelani iz materiala po DIN 17103 TSt E420 (W.Nr.1.8912) ter Schedule
XS izdelani v skladu s standardom ASME B 36.10.
Vijaki, tesnila in prirobnice
Vijaki so izdelani v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.5 za 600 lbs WN RF Flange in
sicer iz materiala:
Vijak
Matica
Stud Bolt
Nut
ASTM A193 Grade B7
ASTM A194 Grade 2H
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
15/
Tesnila morajo biti proizvedena v skladu z standardom ASME B 16-20 (nadomešča API 601 iz
leta1988)
Tesnilo:
Spiral wound gasket
Tip tesnila:
Z Tip z centralno tesnilno cono in centrirnim obročem
Material tesnila:
Nerjaveče jeklo Stainless steel 316 L (W.Nr. 1.4404) in grafit
Tip prirobnice (površina):
Raised Face po ASME B16.5. (Finish Ra = 3,2 - 6,3 μm)
Barvne označbe tesnil v skladu z ASME B16-20.
Prirobnice so izdelane v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.5, priprava zvarnih robov
prirobnic (Welding end detail) v skladu z ASME B16.5.
2.10 MONTAŽA PLINOVODA
2.10.1
Čiščenje koncev cevi pred montažo in varjenjem
Pred montažo cevi in izvedbo sočelnega zvara je potrebno notranjost cevnih koncev
pregledati in v primeru nečistoč (škaja, korozija, korozijska zaščita – barva, in ostali tujki)
očistiti v skladu z standardom SIST ISO 12944 del 4: 1998 »Paint and Varnishes- Corrosion
protection of steel structures by protective coating – Part 4: Types of surface and surface
preparation«, ki v svojem dodatku B »annex B Standard preparation grades for secondary
(partial) surface preparation« predvideva naslednje:
Stopnja zahtevane čistosti notranjosti koncev cevi je: P Sa 2 ½ .
P Sa - peskanje
2 ½ - stopnja čistosti
Lahko odstranljiva škaja, korozija, korozijska zaščita (barva) in ostali tujki morajo biti v celoti
odstranjeni.
Površina mora biti očiščena tako, da je dosežena kakovost površine osnovnega materiala cevi,
ki je bila dobavljena na gradbišče.
Po prenehanju montaže cevnih sekcij je treba konce očiščenih cevi zamašiti z ustreznimi
kovinskimi čepi, da se prepreči vstop umazanije in tujkov.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
2.10.2
16/
Generalne zahteve za krivljenje cevi
Pri izvedbi plinovoda se bodo uporabljale tovarniško ukrivljene cevi ali cevi ukrivljene na
terenu.
Minimalni dovoljeni krivinski radij na plinovodih, ki se čistijo s tekačem je R=10D.
Uporaba nagubanih in segmentnih lokov ni dovoljena.
Cevi se lahko krivijo samo na za to predvidenih strojih brez segrevanja.
Lok cevi mora biti odmaknjen vsaj 2 m od obodnega vara.
S hladnim krivljenjem se lahko doseže krivino:
1,5° x D / m (SAWL cevi) ;
0,8° x D / m (obbetonirane cevi)
Na ceveh, ukrivljenih na terenu, ne sme priti do nikakršnih napak kot so:
 neravnosti površine cevi,
 valovitosti površine cevi ter
 zmanjšanja debeline stene.
Ovalnost cevi zaradi krivljenja cevi ne sme preseči vrednosti navedenih v SIST EN 10208-2
(poglavje 8.2.3.10 »Dimensional testing«)
2.11
OSNOVNE ZAHTEVE ZA VARJENJE PLINOVODA
1. Cevi in fitingi so tovarniško posneti – pripravljeni za varjenje.
2. Osnovni in dodajni materiali so lahko standardizirani v skladu z EN, ASTM, ASME, AWS ali
API standardi.
3. Vpenjanje in poravnava - centriranje cevi se izvede s pomočjo hidravličnih ali mehanskih
prijemal.
4. Varjenje je lahko izvedeno na MAG način s polno ali stržensko žico oz. po ročno obločnem
postopku z oplaščeno elektrodo. Zvarni spoj mora ustrezati zahtevam po standardu SIST
EN 12732.
5. Varilni postopek mora biti odobren v skladu s SIST EN 288-3 in SIST EN 288-9.
6. Postopek varjenja mora biti odobren s strani organa, ki je imenovan za odobritev
postopkov varjenja v skladu z direktivo o tlačni opremi – PED (97/23/EC).
7. Predgrevanje določi WPS »Welding Procedure Specification« v skladu z zahtevami po SIST
EN 1594.
8. Varilci morajo biti certificirani v skladu s SIST EN 1418: Varilno osebje – Preskušanje za
odobritev osebja za popolnoma mehanizirano talilno in uporovno varjenje kovinskih
materialov – za popolnoma mehanizirane postopke varjenja,
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
17/
9. Varilci morajo biti certificirani tudi v skladu s SIST EN 287-1 (2004): Qualification test of
welders - Fusion welding - Part 1: Steels – za ročne postopke varjenja. Za varjenje
popravkov v jarku mora varilec izpolniti zahteve po EN 12732 dodatek A.
10. Varilci morajo biti certificirani s strani organa, ki je imenovan za odobritev varilnega
osebja v skladu z direktivo o tlačni opremi – PED (97/23/EC).
11. Izvajalec varilskih del mora izpolnjevati zahteve SIST EN 729-2, kot je to določeno v tabeli
2, SIST EN 12732: Sistemi za oskrbo s plinom - Varjenje jeklenih cevovodov- Funkcionalne
zahteve (Gas supply systems - Welding steel pipework - Functional requirements)
12. Voditi je potrebno dnevnik varjenja.
13. Zvarni spoji morajo biti ustrezno pregledani. Preiskave spojev so definirane s
SIST EN 12732, kriteriji sprejemljivosti pa s SIST EN 25817:1992.
14. Vse preiskave morajo biti dokumentirane. Iz poročila mora biti za vsak zvar posebej
razvidno, pod kakšnimi pogoji je bil zvar pregledan ter kakšne so ugotovitve preiskav.
15. Vsak posameznik, ki izvaja neporušitvene preiskave mora certificiran v skladu s SIST EN
473: Neporušitveno preskušanje - Kvalificiranje in certificiranje osebja za neporušitvene
preiskave - Splošna načela
16. Za vrednotenje rezultatov neporušitvenih preiskav mora biti osebje certificirano vsaj za
nivo II.
17. Osebje za izvajanje neporušitvenih preiskav mora biti certificirano s strani organa, ki je
imenovan za odobritev osebja za neporušitvene preiskave v skladu z direktivo o tlačni
opremi – PED (97/23/EC).
18. Upoštevati je potrebno tudi vse tiste zahteve, ki v tem predlogu niso izpostavljene, jih pa
določa standard SIST EN 12732: Sistemi za oskrbo s plinom - Varjenje jeklenih cevovodovFunkcionalne zahteve (Gas supply systems - Welding steel pipework - Functional
requirements) v tistem delu, ki se nanaša na plinovode nad 16 bar in ki so med drugimi
zahtevami opisane v SIST EN 12732 pod točko 11. »Specific requirements for gas supply
systems greather than 16 bar (transmission)«.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
2.11.1
18/
Standardi uporabljeni za varilska dela
Seznam standardov uporabljenih za varilska dela je v poglavju 8. Veljavni predpisi in
standardi.
2.12
ZAHTEVE ZA KOROZIJSKO ZAŠČITA PLINOVODA
2.12.1
Korozijska zaščita podzemnega plinovoda
Projekt predvideva uporabo tovarniško zaščitenih plinovodnih cevi po sistemu ACS III-N (AntiCorrosion-System) v skladu z DIN 30670.
2.12.2
Korozijska zaščita spojev cevi in fitingov
Zaščita varilnih spojev cevi na podzemnem plinovodu in fitingov bo ročna. Uporabljena bo
izolacija v skladu z zahtevami proizvajalca. V projektu je predvidena izvedba s termokrčnim
izolacijskim materialom HDPE, klasa “C” po DIN 30672 trak širine 500mm.
2.12.3
Korozijska zaščita nadzemnih jeklenih konstrukcij
Korozijska zaščita jeklenih nadzemnih objektov se mora izvesti v skladu z zahtevami
standarda serije SIST EN ISO 12944 del 1-8. Barva nadzemne plinovodne instalacije je RAL
9006-srebrna.
2.12.4
Določitev korozijske odpornosti konstrukcij in postrojev
Korozijska odpornost po standardu SIST EN ISO 12944-2: 1998; “Paint and Varnishes –
Corrosion protection of steel structures by protective paint systems – Part 2: Clasification of
environments”.
Ob izvajanju korozijske zaščite je potrebno upoštevati vse standarde serije EN ISO 12944 od
dela 1 do vključno dela 8, ki predpisujejo pripravo površin pred barvanjem, zaščitne sisteme
barv, metode testiranja, zahteve za izvajanje in nadzor barvarskih del ter razvoj specifikacij
za nova dela in vzdrževanje korozijske zaščite.
2.13
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (QA PLAN) NA PLINOVODU
Preden gre posamezni plinovod v obratovanje, je potrebno izvesti naslednje kontrole:
 kontrola kakovosti varilskih del,
 kontrolo - presojo varne izvedbe konstrukcije,
 trdnostni tlačni preizkus,
 preizkus tesnosti,
 kontrola izolacije in korozijske zaščite,
 kontrola pravilnosti delovanja ter nastavitev regulacijskih in varnostnih elementov ter
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01

19/
zagon objekta.
Za objekte plinovodnega omrežja je potrebno zagotoviti nadzor nad varilskimi deli s strani
pooblaščene organizacije, če izvajalec sam vrši snemanje in kontrolo zvarov.
2.14
TLAČNI PREIZKUS PLINOVODA
Tlačni preizkus sestavljata:


trdnostni preizkus z vodo in
tesnostni preizkus.
Tlačni preizkus se izvaja po metodi DVGW 469 B2. Upoštevati je potrebno tudi standard SIST
EN 12327:2001.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
3
GRADBENI DEL
3.1
SPLOŠNO
20/
Gradbena dela obsegajo predvsem izvedbo plinovodnega jarka, zasip plinovodne cevi in
pripravo ter končno ureditev delovnega pasu vključno z zaščito plinovoda v celoti.
Posegi v tla morajo biti izvedeni tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Pri gradnji
morajo biti uporabljeni le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
Gibanje strojev je treba omejiti na območje delovnega pasu in zavarovati tla pred poškodbami
povzročenimi ob sami gradnji in po njej.
3.2
GEODETSKA DELA
Izvajalec gradbenih del opravlja vsa geodetska dela, ki so potrebna za izvedbo plinovoda in za
izdelavo projekta izvedenih del.
Izvajalec gradbenih del se mora pred pričetkom del dogovoriti z izvajalcem montažnih del o
načinu in o eventualnem dodatnem obsegu izvajanja geodetskih del npr. za montažo
plinovodne cevi ter o načinu predaje podatkov za izdelavo projekta izvedenih del.
Izvajalec mora zakoličiti traso plinovoda po projektu za izvedbo. Traso se označi z lesenimi
količki pobarvanimi z dogovorjeno barvo ali drugimi primernimi oznakami. Izvajalec mora
označbe primerno zaščititi. Na trasi je potrebno označiti tudi stacionažo plinovoda s primernimi
tablicami, mejo delovnega pasu in krivine plinovodne cevi.
Med gradnjo plinovoda mora izvajalec opraviti naslednja geodetska dela:
 geodetsko snemanje vrha plinovodne cevi in koto terena nad njo,
 geodetsko snemanje zvarov z označitvijo v skladu z označbami iz varilne knjige, podatke o
debelini cevi, podatke o izolaciji in vse druge spremembe na cevi;
 geodetsko snemanje podzemnih in nadzemnih komunalnih vodov na trasi plinovoda z
opisom izvedene zaščite komunalnega voda;
 geodetsko snemanje zaščit plinovodne cevi (vrsta zaščite, začetek in konec) in
 vsa ostala geodetska dela za izdelavo projekta izvedenih del in dela, ki jih zahteva izvajalec
montažnih del.
Izvajalec mora plinovod z vsemi posnetimi podatki vrisati v katastrske in topografske karte.
Izvajalec bo pri geodetskih delih uporabil obstoječe poligonske točke, katerih podatke si mora
preskrbeti sam pri pristojnih geodetskih upravah.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
3.3
INŽENIRSKOGEOLOŠKE
TRASE
21/
IN
HIDROGEOLOŠKE
ZNAČILNOSTI
Opis inženirsko geoloških značilnosti na trasi, je zaradi lažjega pregleda razdeljen na enake
odseke kot geografski opis trase M2/1:
3.3.1
Razdelilna postaja Rogaška Slatina – Mestinje
Dolžina odseka:
4,5 km
Litologija:
Trasa plinovoda poteka deloma po dnu dveh manjših dolin in deloma po gričih. Na gričevnatem
svetu je nad laporjem pokrov deluvijalne gline. Dno doline je prekrito z aluvijalnimi nanosi, kjer
do globine 1,5 m prevladujejo glinasto-meljne zemljine. Do globine 3 m so peski in zaglinjen
drobir s pobočij. V podlagi je laporovec in glinovec .
Kategorizacija izkopa:
Sestava kvartarnih, zasipnih zemljin narekuje izkop jarka za plinovodno cev II. in III. kategorije.
Na obravnavanem odseku prevladuje III. kategorija; v razmerju 60 : 40.
Maksimalni nivo podtalnice:
Površina ravninskega terena je vlažna in občasno zamočvirjena. Predvidevamo, da je pri
normalnem vodnem stanju nivo podtalnice 0,5 m pod površino terena. V takem primeru je
potrebno plinovodno cev obtežiti z betonskimi jahači.
Stabilnost terena:
Ker je teren raven, problemov s stabilnostjo ne bo, vendar bo ob deževnem vremenu izražen
problem slabše nosilnosti tal in v zvezi s tem vprašljiva uporaba težke mehanizacije.
Priporočamo, da se pripravljalna in izkopna dela izvedejo v sušnem obdobju. Na bolj strmem
delu trase, kot je v km 2+750 je priporočljivo sidranje z vrečami. V km 0+600, pred BS-1 je na
levem pobočju labilno ozemlje. Tukaj lahko pride do plazenja pobočja med gradnjo plinovoda.
Zato je potrebno jarek izkopati v sušnem obdobju, takoj položiti plinovodno cev in še isti dan
cev zasuti. Labilno pobočje je tudi v km 3+350. Tukaj je bila cesta že sanirana. Gradnja
plinovoda naj poteka v suhem obdobju. Izkop jarka, položitev cevi in zasipavanje se izvede isti
dan.
3.3.2
Mestinje – Primož pri Šentjurju
Dolžina odseka:
13,6 km
Litologija:
Trasa plinovoda na tem odseku prečka morfološko zelo razčlenjen teren. Značilni so srednje
visoki griči s položnimi do strmimi pobočji. Osnovna hribina je iz miocenskih plasti
litotamnijskega apnenca in peščenjaka, v menjavi z laporovcem in glinovcem. Na položnejših
pobočjih je preperinska plast debela tudi čez 4 m, večinoma pa je preperina debela od 1-2 m.
Preperino sestavljajo glinasto-meljne zemljine, redkeje pa peščeno-glinaste zemljine.
V kraju Mestinje, kjer trasa plinovoda prečka dolino Mestinjščice, je dno doline zapolnjeno z
meljno-glinastimi zemljinami z redkimi tanjšimi vložki peska in zaglinjenega proda.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
22/
Kategorija izkopa:
Izkop v glinastih in peščenih do meljnih zemljinah prištevamo v II. in III. kategorijo. Na tem
odseku je potrebno računati tudi z izkopom v osnovni hribini IV. kategorije, ki jo predstavlja
preperel lapor. Pri izkopu v miocenskih skladih (litotamnijski apnenc, lapor in peščenjak) je
kamnina V. kategorije. Razmerje med omenjenimi kategorijami je ocenjeno v odnosu 20 : 40 :
25 : 15.
Na obravnavanem odseku ni zveznega horizonta podtalnice. Padavinska voda se infiltrira in se
zadržuje v preperini, ter se drenira v številnih močilih. Izjema je dolina Mestinjščice, kjer je
zvezni horizont podtalnice v globini 1,5 m. Ob nalivih je dolina poplavljena in dalj časa
močvirnata. V tem delu je potrebno plinovodno cev obtežiti z betonskimi jahači.
Stabilnost terena:
Ozemlje na obravnavanem delu trase lahko smatramo kot pogojno stabilno. Dostop
mehanizacije za pripravljalna in izkopna dela je pogojen z vremenskimi pogoji. Priporočamo, da
se dela na kočljivih odsekih izvajajo v sušnem obdobju. Pri Mali Pristavi, v km 8+500 je desno
od trase labilno pobočje. Gradnja plinovoda naj na tem odseku poteka v suhem obdobju. Izkop
jarka, položitev cevi in zasipavanje se izvede isti dan. Pri Sp. Ponkvici, v km 12+800 je na
terenu skoraj vzporedno s traso ježa. Na tem delu lahko pride do plazenja zemljine. Tudi na tej
lokaciji je potrebna večja pazljivost pri gradnji plinovoda. Pri prečkanju ježe naj bo naklon
brežine jarka največ 3 : 2. Dela naj se izvedejo v suhem obdobju. Izkop jarka, položitev cevi in
zasipavanje se izvede isti dan na vsej dolžini ježe. V km 16+200 in 16+350 pri Sp. Hotunjah je
labilno področje. V obeh primerih se izkop jarka izvede v suhem vremenu. Cev se položi in
zasuje v istem dnevu.
3.3.3
Primož pri Šentjurju – Ljubečna pri Celju
Dolžina odseka:
6,4 km
Litologija:
Na tem odseku prečka trasa plinovoda ozemlje, ki ga gradijo nizki griči in je razkosano z
dolinami manjših potokov. Osnovno podlago gradi miocenski laporovec in glinovec, nekoliko
strmejša pobočja pa gradijo litotamnijski apnenci in peščenjaki. Pobočja so v celoti prekrita z
glinasto preperinsko plastjo, debelo tudi do 7 m. V preperini prevladujejo glinaste in peščenoglinaste zemljine. Doline so zapolnjene z meljno-glinastimi zemljinami, vmes so odložene
tanjše plasti peska.
Kategorija izkopa:
Večino izkopnih zemljin smo prišteli v II. in III. kategorijo. Njihovo medsebojno razmerje bo
približno enako (50:50). Del izkopa bo v delno prepereli skali laporovca in glinovca. Ta del
ocenjujemo na 20 % in smo ga prišteli v IV. kategorijo. Pri Zg. Trnovljah v km 26+850 bo
podvrtavanje avtoceste v peščeno meljni glini in delno peščeno meljnem produ.
V dolinah potokov je podtalnica na nivoju vode v potokih. Pogoste so cone povečane vlažnosti
in močvirja. V preperinskih zemljinah se podtalnica formira samo občasno. Njen nivo je
neenakomeren v teku leta. Ob deževjih padavine pronicajo v lokalne depresije, od koder se
voda počasi izceja v manjše izvire in močila. V prečnih dolinah, ki so občasno zamočvirjene, je
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
23/
v času visoke vode, nivo na površini terena. Na teh lokacijah se plinovodna cev obteži z
betonskimi jahači. Te doline smo registrirali in se nahajajo na območjih:
 Ribniki Blagovna (2 lokaciji)
 Črna zemlja
 Draga
 Čartova hosta
 Loka
Stabilnost terena:
Večji del odseka gradijo stabilna pobočja. Na območju Goričice v km 19+950 je teren vlažen
oz. zamočvirjen. Pri terenskem pregledu je bilo ugotovljeno, da je pojav zamočvirjenosti zaradi
izpusta fekalij in meteornih vod iz sosednje hiše. Pred gradnjo plinovoda urediti kanalizacijo. Pri
prečkanju ribnika v km 21+500 je potrebno cev obbetonirati, ker ribnik občasno praznijo in dno
čistijo. V času izrazitih padavin, kjer je podtalnica na površini terena, bo delo mehanizacije
oteženo. To velja za izdvojene lokacije, kjer naj se dela izvajajo pri nizkem vodostaju.
3.3.4
Ljubečna pri Celju – Šmarjeta pri Celju (AC izvoz Celje – Center)
Dolžina odseka:
3,8 km
Na odseku od Zg. Trnovlje do Šmarjete pri Celju so tri variante trase.
Litologija:
Trasa plinovoda poteka po starejših pliokvartarnih terasah. To rahlo nagubano ozemlje je
razrezano z manjšimi potoki. Terase so zgrajene iz dobro zbitih peskov in zaglinjenega proda.
Na površini se nahaja do 1,5 m debela plast glinasto - peščenih zemljin.
V dolinah so odloženi aluvialni nanosi potokov. Približno do globine 1,5-2,0 m so odložene
glinaste in peščeno-glinaste zemljine. Pod glinastimi zemljinami so odložene plasti drobnih
peskov in močno zaglinjen prod.
Kategorija izkopa:
Izkop bo večinoma v glinastih, oziroma peščeno-glinastih zemljinah. Torej bodo na omenjenem
celotnem odseku prevladovale zemljine, ki smo jih prišteli v II. in III. kategorijo. Njihovo
razmerje cenimo na 30:70.
Na pliocenskih terasah je nivo podtalne vode nižji od globine predvidenega izkopa. V prečni
aluvijalni doloni pri Zg. Trnovljah je občasno na površini terena zamočvirjeno. Na teh lokaciji se
plinovodna cev obteži z betonskimi jahači.
Stabilnost terena:
Teren je stabilen in ugoden za izkop in dostop. V času izrazitih padavin, kjer je podtalnica na
površini terena, bo delo mehanizacije oteženo.
3.3.5
Šmarjeta pri Celju – Breg pri Polzeli
Dolžina odseka:
16,4 km
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
24/
Na prvem delu odseka poteka trasa tik ob avtocesti. Zaradi poseljenosti je več problematičnih
lokacij.
Litologija:
Na prvem delu trase je teren gričevnat. Pobočja večinoma grade miocenski dobro zbiti peski in
peščenjaki ter pliokvartarni sedimenti. Pobočja so prekrita s preperinsko glinasto plastjo, ki
doseže mestoma tudi preko 5,0 m debeline. V drugem delu trase je ravninski teren s
pliokvartarnimi in aluvialnimi sedimenti. Ravninski del prekriva od 1,0 do 1,5 m debela
peščeno-glinasta plast. Pod plastjo gline so večinoma odloženi peski in peščeno-prodna
zemljina.
Začetni del trase poteka po gričevju, zgrajenem iz miocenskih peskov in peščenjakov ter
pliokvartarnih peskov in laporjev. Izkop bo delno v II. kategoriji, večina izkopa pa bo v IV.
kategoriji. Predvidevamo, da bo približno 70% celotne izkopne mase odpadlo na IV. in 30 % na
II. kategorijo. Preostali ravninski del smo prišteli v III. kategorijo.
Na mestih, kjer terasa poteka preko pobočij, je nivo podtalnice ni problematičen, praviloma je
globlji od dna jarka. Na aluvialnih ravnicah je nivo podtalnice pri višjih vodostajih okoli 1,5 m
pod površino. Na odseku trase od Gmajne do Stare Gmajne je teren mestoma močvirnat in
občasno poplavljen. Vendar ti pojavi niso pogojeni izključno z višino podtalnice, temveč so
vezani na neprepustno površinsko plast gline. Izdvojili smo nekaj odsekov, kjer je voda
občasno na površini terena:
 Zgornja Hudinja
 Spodnja Dobrova
 Lopata
 Zaloška Gorica
Stabilnost terena:
Na območju Zg. Hudinje je poseben primer, trasa poteka v ozkem koridorju med avtocesto in
objekti. Na tej lokaciji je možna izvedba plinovoda na več načinov, ki so obravnavani v
posebnem poglavju. Pri Lopati poteka trasa plinovoda nad avtocesto, tik ob robu vkopne
brežine, ki jo gradijo peščenjaki. Brežina je stabilna, vendar se zaradi omejitve v prostoru izkop
izvede pod posebnimi pogoji!
Na ostalem delu izbrana trasa poteka večinoma po ravninskem ozemlju, kjer stabilnost
plinovoda ni vprašljiva.
3.3.6
Breg pri Polzeli - Prekopa
Dolžina odseka:
9,0 km
Litologija:
Na tem delu trasa plinovoda poteka po ravninskem delu Celjske kotline. Kvartarni, aluvialni
zasip Savinje in Bolske sestavljajo prodno peščeno meljne zemljine. Plast pretežno meljne
gline se nahaja pod humusom in sega mestoma do globine 1, 0 m.
Kategorija izkopa:
Ocenjujemo, da bo 70 % izkopa bo v zemljinah III. kategorije, le pri kraju Brode bo potrebno
izkop izvesti v raščenem kompaktnem apnencu VI. kategorije.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
25/
V teh prodno-peščih zasipih je podtalnica globlje od dna izkopa. Neposredno ob Savinji, Bolski
in manjših potokih je podtalnica na nivoju gladine vode v strugah. Pri Zaklu je le 1,0 m pod
površno terena.
Stabilnost terena:
Teren je stabilen in trasa lahko dostopna. Pri izkopu v rahlem peščenem produ lahko prihaja do
zaruševanja, zato je potrebno brežine jarkov oblikovati z nagibom 1,5:1.
3.3.7
Prekopa - Trojane
Dolžina odseka:
3.3.7.1
12,5 km
Vransko – Zajasovnik
Litologija:
Trasa plinovoda poteka po dolini Bolske. Večinoma poteka po sredi doline, mestoma se približa
vznožju pobočij. Dno doline je zapolnjeno s peščeno-prodnimi zemljinami in drobci preperele
skale. Ob površini je do 1,0 m debela glinasto-peščena zemljinska plast. Pobočja so strma in
zgrajena iz triadnega apnenca ali psevdozilskih skladov. Na izteku pobočij so konusni vršaji, ki
jih sestavljajo grušč in glina.
Kategorija izkopa:
Večino izkopa smo prišteli v III. kategorijo. Delno bo izkop ob pobočjih in ob Bolski v kamninah,
ki jih uvrščamo v V. kategorijo. Na mestih, kjer trasa prečka vršaje z gruščem uvrščamo izkop v
IV. kategorijo. Pri izkopu bo mestoma potrebno udarno kladivo. V teh primerih je priporočljivo
meriti tresljaje na obstoječi plinovodni cevi.
Glede na to, da poteka trasa plinovoda po aluvijalnem nanosu Bolske, menimo, da je v času
srednje visoke vode le 1,0 m pod površino terena. Ob normalnem vodnem stanju je podtalnica
v globini med 1,5 in 2,0 m pod površino .
Stabilnost terena:
Dno doline je ravno in zato problemov stabilnosti ni. Problemi se pojavljajo le na mestih, kjer
trasa prečka vršaje ob vznožju pobočja.
3.3.7.2
Zajasovnik – MRP Trojane
Litologija:
Na tem odseku trasa plinovoda prečka razmeroma strmo pobočje, zgrajeno iz
permokarbonskih skladov skrilavca, peščenjaka in mestoma kremenovega konglomerata.
Debelina preperine je večinoma med 1,0 in 2,0 m, na najbolj strmih pobočjih pa pod 1,0 m.
Preperino sestavljajo glina in drobci nepreperele osnovne skale.
Večji del izkopa za servisno cesto in cevovod bo v preperinskih zemljinah. Preperino smo
prišteli v III. kategorijo. Delno bo izkop v hribini VI. kategorije, vsekakor bo pri izkopu potrebno
pikiranje (vibracije v dovoljenih mejah!).
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
26/
Zvezne podtalnice na tem odseku ni. Obstaja možnost občasne akumulacije vode v preperini v
deževnem obdobju, ki pa se dokaj hitro drenira navzdol po pobočju.
Stabilnost terena:
Teren je stabilen in nosilen. Pri izkopu se lahko uporabi tudi najtežja mehanizacija, ne glede na
čas izvajanja del. Na odseku pred prečkanjem ceste za Šentgotard je labilno območje, ki smo
ga preiskali s sondažnim vrtanjem in vgradnjo inklinometra. Prečkanje ceste se izvede s
podvrtavanjem.
Na območju med cesto Trojane – Šentgotard in portalom predora Trojane bo predvidoma
potrebno plinovodno cev zavarovati s pilotno steno. Za izdelavo projekta zaščite brežine s
pilotno steno smo izvedli terenske preiskave ter in situ meritve.
3.4
POLAGANJE CEVOVODOV IN ZASIPAVANJE
Pri izkopu jarka za plinovod je potrebno vedno upoštevati dejanske razmere na terenu in
izkopati jarek z naklonom stranic, ki zagotavlja stabilnost glede na vrsto zemljine.
Pod asfaltnimi površinami je izkop jarka obvezno izvajati z vertikalnimi obodnimi stenami. Če
zemljina tega ne dopušča, je potrebno jarek razpirati. V času gradnje plinovoda je potrebno
paziti, da ne pride do posedanja obstoječih asfaltnih površin vzdolž jarka zaradi obremenitve z
mehanizacijo.
Posebno je treba paziti na podzemne instalacije in izkope v neposredni bližini objektov.
Upoštevati je potrebno vse varnostne predpise, da se izognemo rušenju sten izkopanega jarka
in morebitnim poškodbam obstoječih podzemnih instalacij.
Odkop okrog obstoječih podzemnih instalacij se izvede ručno.
Delovni pas, ki je potreben za izgradnjo plinovoda DN 800 sega v normalnih razmerah 8 m levo
od osi plinovoda (deponija izkopa) in 12 m desno za transportne poti. V območju objektov in
ostalih ovir na trasi se bo širina delovnega pasu prilagajala dejanskim razmeram na terenu, kar
bo moral izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in pri montaži plinovodne cevi. Delovni
pas se lahko, na osnovi dogovora med izvajalcem in lastnikom zemljišča tudi razširi.
Projektirana plinovoda DN 800 se bosta gradila vzporedno z obstoječimi plinovodi M2 z
določenim odmikom, in sicer M2/1 z načelnim odmikom 5 do 8 m (min. svetli odmik 3 m). V
času gradnje načelno ne bo dovoljen transport mehanizacije nad obstoječim plinovodom. V
primeru, da bo transport po plinovodu neobhodno potreben, bo treba plinovodno cev zaščititi
proti poškodbam (npr. s polaganjem betonskih plošč). Nad plinovodno cevjo bo dovoljeno le
začasno deponiranje zemeljskega materiala od izkopa in to na način, ki ne bo zahteval vožnje
mehanizacije nad plinovodno cevjo.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
27/
Pri zasipavanju jarka je treba posebno pozornost posvetiti materialu za zasip neposredno nad
cevjo. Ta material mora biti zmlet in ne sme imeti ostrih robov, da ne poškoduje cevovoda.
3.5
PREČKANJE HIDROMELIORNIH IN ZAMOČVIRJENIH OBMOČIJ
Ureditev transportnih poti preko hidromeliornih in zamočvirjenih območij zavisi od višine vode
oz. zamočvirjenosti določene lokacije v času gradnje.
Prečkanje hidromeliornih in zamočvirjenih območij se lahko izvede z izdelavo začasne
transportne poti z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu, ki se odstrani v
celoti po končani gradnji.
Na manj zamočvirjenih področjih je možno stabilizirati transportno pot s polaganjem lesenih
kolov, ki se v celoti odstranijo po končani gradnji.
Izvajalec gradbenih in strojno montažnih del bo moral prilagoditi mehanizacijo za dela po manj
nosilnem terenu in tehnologijo montaže prilagoditi dejanskim razmeram na terenu. Vse
manipulacijske površine izven delovnega pasu si bo moral izvajalec preskrbeti sam in nositi vse
stroške ureditve in vračila v prvotno stanje.
3.6
OBTEŽITEV PLINOVODOV
Na mestih, kjer je plinovodna cev položena v talni vodi ali obstaja možnost preplavljenja, je
potrebno cev obtežiti proti dviganju zaradi vzgona. Odseki, na katerih je potrebno cev obtežiti,
se prikažejo v Inženirsko geološkem poročilu in v vzdolžnih profilih projekta.
3.7
ZAŠČITA OBSTOJEČIH VODOV
3.7.1
Zaščita komunalnih vodov
Zaščita podzemnih komunalnih vodov
Izvajalec mora pred pričetkom del zakoličiti vse podzemne komunalne vode v prisotnosti in po
navodilih upravljavca komunalnega voda ali naročiti zakoličbo pri upravljavcu komunalnega
voda.
Zakoličba vsebuje določitev situacijskega in višinskega položaja komunalnega voda z
označbami na terenu.
Za vsako zakoličbo morata izvajalec gradbenih del in upravljavec komunalnega voda napraviti
zapisnik in izdelati ustrezne skice, če so potrebne ali potrditi zakoličbo z vpisom v gradbeni
dnevnik.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
28/
Zaščita nadzemnih vodov
Trasa plinovoda se križa z nizkonapetostnimi zračnimi vodi in z zračnimi telekomunikacijskimi
(TK) kabli. Vse zaščitne ukrepe je potrebno izvajati po navodilih in v soglasju z upravljavci
električnih oziroma TK vodov.
3.7.2
Zaščita obstoječega plinovoda
Projektirani plinovod M2/1 poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M2 na pretežnem delu
trase z različnim odmikom, in sicer, načeloma 5-8 m, na nekaterih odsekih s svetlim odmikom
3 m. V času gradnje bo obstajala nevarnost, da bo prišlo na obstoječem plinovodu do poškodb
plinovodne cevi ali izolacije na cevi. Zato bo potrebno med gradnjo zagotoviti številne ukrepe za
zaščito obstoječega plinovoda.
3.8
OZNAČEVANJE PLINOVODOV
Lega cevovodov in vseh ostalih elementov cevovoda v zemlji mora biti posebej označena, da je
možen nadzor nad plinovodom. Oznake so predvidene na vseh prehodih cest, vodotokov,
železnic in na mestih loma trase plinovoda. Pri prehodih komunikacij v zaščitnih ceveh se
oznake postavijo na oddušne cevi. Zračne oznake so postavljene vzdolž celotne trase na
razdalji ca 0,5 km, praviloma na lomnih točkah plinovoda.
Označitev plinovoda pri vzporedni dograditvi ali gradnji se izvede na naslednji način: na ravnem
delu trase in pri vzporednem odmiku do 10 m se označitev vzporednega plinovoda postavi na
vse obstoječe stebre primarnega plinovoda. Označitev naj vsebuje podatke o šifri plinovoda,
odmiku plinovoda in po potrebi globini nadsloja. Označena mora biti za oba plinovoda (dve
tablici).
3.9
OSTALE ZAHTEVE
Na odsekih, kjer plinovod poteka po gozdnih površinah, bo v delovnem pasu širine 20 m
izjemoma tudi samo 16 m izveden posek drevja. Posek mora predhodno označiti pooblaščen
delavec Zavoda za gozdove Slovenije, ki mora biti pravočasno obveščen o začetku gradbenih
del. Poseki drevesne in grmovne vegetacije morajo biti opravljeni izven gnezditvene sezone.
Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju
in tleh. Izkopani material in morebitne štore ni dovoljeno deponirati v gozdu, ampak jih je
potrebno vkopati v zasip v območju delovnega pasu (vendar ne nad plinovod).
Po vgradnji plinovoda je treba teren ob trasi vzpostaviti v prvotno stanje. Gozdne robove je
treba zasaditi z domačimi drevesi in grmovnicami. Na strmih pobočjih je potrebno odkopane in
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
29/
nasipane brežine sanirati in zasaditi s primernimi drevesnimi vrstami in grmovnimi vrstami (dren,
dobrovita, leska idr.) - vendar ne nad plinovodom v pasu, ki ostane nezaraščen z drevjem.
Gozdne ceste in poti je treba po končanih delih vzpostaviti v prvotno stanje.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
4
ELEKTRO DEL
4.1
UVODNI DEL
30/
Projekt obravnava:
Dela na trasi:
 katodno zaščito,
 ozemljitve objektov na trasi plinovoda.
Dela v RP Podlog:
 strelovodno napeljavo in ozemljitve za nadstrešnico, kondenzat in stolp
 instrumentacijski del merilnih prog
Dela v RP Trojane:
 instrumentacijski del
Vse električne inštalacije, naprave in oprema, ki bodo vgrajene v eksplozijsko ogrožena
območja morajo biti izdelane in vgrajene v skladu z zahtevami za naprave, ki se uporabljajo v
potencialno eksplozivnih atmosferah (cona 1 oz. cona 2).
Naprave morajo biti certificirane in označene v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC (ATEX
100a) ter ustreznimi standardi na katere se sklicuje omenjena direktiva. Pregled naprav s
strani SIQ se lahko izvede po zahtevi investitorja, po pravilniku ni več obvezen (za naprave z
ATEX certifikatom). Po novem pravilniku (UL 102/00 in 91/02) se morajo izvajalci izkazati s
Certifikatom o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav, dobro je, če se to zapiše v ustrezne
projekte. Po končanih delih je potrebno pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje in od tu
naprej objekt prevzame investitor. Izvajalec mora vgrajeno opremo in kable ustrezno
označiti, izdelati sezname opreme z navodili za uporabo, obratovanje in vzdrževanje. Vsi
certifikati o skladnosti (ATEX) se morajo popisati, urediti glede na lokacijo in oznako (TAG)
opreme ter predati investitorju!
4.2
INSTRUMENTACIJA
4.2.1
RP Podlog
Električna instalacija za instrumentacijo v RP PODLOG zajema priključitev in napajanje vseh
merilnih in izvršnih elementov na merilnih progah ter ostalih delih plinovodnega razvoda v
sklopu razširitve platoja v RP PODLOG. Prav tako je vključena priključitev in obdelava treh
obstoječih signalov.
Istočasno se poleg nove instrumentcije, ki je obdelana v strojno tehnološkem delu projekta,
zamenja tudi obstoječi pretvornik tlaka.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
31/
Vsa instrumentacija bo priključena na novo MR omaro, ki bo nameščena v obstoječem
prostoru v nadzornem objektu, ki je sedaj neuporabljen. V omari bo vgrajen PCS (Process
Control System) – krmilnik nadzorno krmilnega sistema postaje. V objektu bo montiran tudi
sistem za vizualizacijo procesa.
Vsa oprema v polju bo v eksplozijsko varni izvedbi – lastna varnost (Exi). Zato bodo v MR
omari vgrajeni Exi ločilni elementi in napajalniki.
Prenos podatkov v DC v Ljubljani bo potekal preko obstoječe RTU enote, ki jo bo potrebno
dograditi, na katerega bo PCS oprema vezana preko ModBus povezave. Nekaj signalov pa bo
tudi direktno ožičenih.
Na nadzorno krmilni sistem bodo priključeni naslednji novi elementi v polju:
-
8
3
3
2
1
2
2
1
2
2
MV ventilov
meritve temperature
meritve tlaka
meritvi nivoja
meritev dif. tlaka
meritvi pretoka
regulacijska ventila
blok (LBC) ventil
zaporna ventila (SOV)
varnostno izpustna ventila (SRV)
Poleg novih bodo priključeni tudi trije obstoječi signali:
- 2 blok (LBC) ventila
- 1 meritev tlaka
Posamezne funkcije in lokacije merilnih mest so razvidne iz P&I diagrama (sheme postaje).
Poleg tehnoloških bodo na nadzorno krmilni sistem priključeni tudi signali pomožnih sistemov.
Vso instalacijo za priključitev samovarnih elementov je potrebno izvesti s posebnimi kabli
modre barve, položenimi na ločenih kabelskih policah oz. uvlečenimi v ločene instalacijske
cevi.
4.2.2
RP Trojane
Električna instalacija za instrumentacijo v RP TROJANE zajema priključitev in napajanje vseh
merilnih in izvršnih elementov na merilnih progah ter ostalih delih plinovodnega razvoda v
sklopu razširitve platoja v RP TROJANE.
Vsa instrumentacija bo priključena na novo MR omaro, ki bo nameščena v obstoječem
prostoru v nadzornem objektu, ki je sedaj neuporabljen. V omari bo vgrajen PCS (Process
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
32/
Control System) – krmilnik nadzorno krmilnega sistema postaje. V objektu bo montiran tudi
sistem za vizualizacijo procesa.
Vsa oprema v polju bo v eksplozijsko varni izvedbi – lastna varnost (Exi). Zato bodo v MR
omari vgrajeni Exi ločilni elementi in napajalniki.
Prenos podatkov v DC v Ljubljani bo potekal preko obstoječe RTU enote, ki jo bo potrebno
dograditi, na katero bo PCS oprema vezana preko ModBus povezave. Nekaj signalov pa bo
tudi direktno ožičenih.
Na nadzorno krmilni sistem bodo priključeni naslednji elementi v polju:
- 5 MV ventilov
- 1 blok (LBC) ventil
Posamezne funkcije in lokacije merilnih mest so razvidne iz P&I diagrama (sheme postaje).
Poleg tehnoloških bodo na nadzorno krmilni sistem priključeni tudi signali pomožnih sistemov.
Vso instalacijo za priključitev samovarnih elementov je potrebno izvesti s posebnimi kabli
modre barve, položenimi na ločenih kabelskih policah oz. uvlečenimi v ločene instalacijske
cevi.
4.3
PRENOS PODATKOV
Ob plinovodu M2/1 je v celotni dolžini predvidena položitev optičnega kabla za prenos
podatkov. Optični kabel se položi v cev PE d50mm. Optični kabel bo namenjen nadzoru in
upravljanju plinovodnega sistema ter bo podatkovno povezoval objekten ob plinovodu(merilne,
regulacijske postaje, blok ventile ipd)
Optični kabel ima naslednje karakteristike:









nekovinska konstrukcija s 96 vlakni,
kabel mora ustrezati evropskim standardom, SM vlakna morajo biti optimizirana za
optična okna C in L (II. In II. Okno),
na celotni trasi mora biti vgrajen kabel istega proizvajalca,
največje slabljenje pri 1310 nm:
0,36 dB/km
največje slabljenje pri 1550 nm:
0,24 dB/km
disperzija (1285-1330 nm):
3,5 ps/nmkm
disperzijski koeficient pri 1550 nm: 17 psnm/km
temperaturno območje delovanja
-30°C do +80°C
nominalne dobavljene dolžine kabla: 2100 in 4200 m
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
33/
Kabli in uporabljena vlakna morajo ustrezati zadnjemu veljavnemu dokumentu ITU – Rec.,
G.652.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
5
POSEBNE IZVEDBE PLINOVODA
5.1
IZVEDBA POD PROMETNIMI POVRŠINAMI
5.1.1
Plinovod pod cestami
34/
Prečkanja cest (pomembnejših lokalnih in državnih) se praviloma izvede s podvrtavanjem brez
zaščitne cevi. Cesto bo potrebno prekopati le, če podvrtavanje ne bo izvedljivo zaradi
neprimerne geološke sestave tal na lokaciji ali zaradi drugega upravičenega vzroka, kar določi
nadzornik na licu mesta. Plinovodne cevi na vseh prečkanjih so tovarniško izolirane s pojačano
izolacijsko oblogo.
Za vgradnjo plinovodne cevi brez zaščitne cevi je primerna tehnologija s potiskanjem
plinovodne cevi s hidravlično napravo, kot npr. vodeno vrtanje z optičnim vodenjem - perforator.
Za izvedbo podvrtavanja ni dovoljeno uporabiti tehnologije vgradnje cevi z direktnim nabijanjem
plinovodne cevi z udarnim kladivom (raketo).
Vsa predvidena prečkanja avtocest, cest I. in II. reda je potrebno izvesti s podbijanjem oz.
podvrtavanjem vozišča. Prečnega prekopa na odseku teh cest se ne dovoljuje. V primeru, da
podbijanje oz. podvrtavanje cestnega telesa ni izvedljivo bo potrebno pridobiti ustrezno izjavo
pooblaščenega in registriranega izvajalca del ter za izvedbo prečnega prekopa cestnega telesa
zaprositi za dovoljenje pri Direkciji RS za ceste.
V primerih, ko se ceste prekopljejo, se plinovod položi brez zaščitne cevi v cestno telo. Višina
nadkritja nad plinovodno cevjo mora biti minimalno 1,35 m.
Plinovodni jarek je potrebno izkopati v širini, ki omogoča zasipanje v slojih (predvidoma 10 –
20 cm) in komprimacijo po celotni debelini glede na uporabljeno utrjevalno sredstvo. Minimalna
svetla širina jarka med cevjo in izkopom je 0,60 m.
Vsa gradbena dela za obnovo vozišč je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi pogoji za
voziščne konstrukcije (POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE, knjiga
4, izdajatelj Skupnost za ceste Slovenije, 1989).
5.2
IZVEDBA PLINOVODA S PODVRTAVANJEM
Plinovod se bo izvedel s podvrtavanjem pod vsemi državnimi cestami in železnicami, na
nekaterih drugih prečkanjih z lokalnimi cestami in tudi na nekaterih drugih zahtevnih odsekih, za
katere se bo izkazalo, da je vgradnja plinovoda s podvrtavanjem najprimernejša.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
35/
Tehnologija podvrtavanja bo določena v projektni dokumentaciji v odvisnosti od dolžine
podvrtavanja in od geoloških razmer v območju vrtine. Tehnologijo podvrtavanja lahko izvajalec
prilagodi lastni opremi pod pogojem, da pridobi soglasje naročnika.
Tehnologije podvrtavanja:
1. usmerjeno vrtanje z optičnim vodenjem (tehnologija s potiskanjem plinovodne cevi brez
zaščitne cevi) za krajše vrtine,
2. usmerjeno vrtanje z radijskim vodenjem (HDD) za krajše in daljše vrtine, če dopuščajo
geološke razmere,
3. izdelava vrtine po tehnologiji »mikrotuneling« z betonsko zaščitno cevjo za daljše vrtine.
Na predmetnem odseku so naslednji daljši odseki, ki se izvedejo s podvrtavanjem:
 v Hudinji v dolžini ca. 550 m v naselju,
 v Brodeh v dolžini ca. 330 m v naselju,
 v Gomilskem 130 + 72 m pod hmeljiščem,
 v Ločici pod vodotokom v dolžini ca. 145 m in
 v Zajasovniku pod plazom v dolžini ca. 100 m.
5.3
IZVEDBA POD VODOTOKI
Pri polaganju plinovoda na prečkanju vodotokov in kanalov je potrebno upoštevati vse pogoje iz
izdanih soglasij.
Pod manjšimi vodotoki je predvidena montaža plinovodne tovarniško obbetonirane tako, da je
izolacija mehansko zaščitena. Strugo je potrebno po položitvi plinovoda urediti in utrditi s
skalometno oblogo. Detajlnejši način ureditve strug se bo določil v nadaljnjih fazah projekta v
skladu z zahtevami pristojnih vodnogospodarskih skupnosti.
5.4
KRIŽANJA S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
5.4.1
Komunalni vodi
Križanja plinovoda s podzemnimi komunalnimi vodi se načeloma izvaja na naslednji način, če
ni v projektu ali s strani upravljavca komunalnega voda ali nadzornega organa drugače
določeno:
1.
Zakoliči se trasa plinovoda.
2.
Na trasi plinovoda se zakoliči vse podzemne komunalne vode po naročilu gradbenega
izvajalca v skladu z opisom iz tehnične dokumentacije (vodovod, kanalizacija,
toplovod, elektroenergetski vodi, telekomunikacijski vodi in kabelska TV).
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
36/
3.
O zakoličbi se naredijo “zapisniki o zakoličbah” in preveri skladnost zakoličbe s
tehnično dokumentacijo.
4.
Na mestu križanj se naredi ob izvedbi plitev strojni izkop tampona ali humusa in ročni
izkop vodov v širini ca 3 m. Medsebojno višinsko uskladitev je potrebno izvesti v fazi
izvajanja, eventualno potrebno zaščito komunalnih vodov in plinovoda pa geodetsko
posneti in vpisati v gradbeni dnevnik.
Izvajalec gradbenih del mora z upravljavci komunalnih vodov usklajevati vse aktivnosti v zvezi
s križanji in tangiranji komunalnih vodov.
Izvajalec mora upoštevati vse pogoje, ki jih dajejo upravljavci komunalnih vodov za dela in
zaščite komunalnih vodov na križanjih in tangiranjih s plinovodom.
5.4.2
Vodovod
Horizontalna križanja plinovoda in vodovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer
tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
V višinskem pogledu bo potekalo križanje izven nivoja. Plinovod bo položen tako, da bo
plinovodna cev nad ali pod vodovodom s svetlim odmikom najmanj 0,50 m.
V križanjih, kjer ni na razpolago višinskih podatkov o vodovodu, bo potrebno vodovod
sondirati. Medsebojno višinsko uskladitev bo potrebno izvesti v fazi izvajanja.
5.4.3
Kanalizacija
Horizontalna križanja plinovoda in kanalizacije morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer
tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
V višinskem pogledu bo potekalo križanje izven nivoja. Plinovod bo položen tako, da bo
plinovodna cev najmanj 0,50 m nad kanalizacijo. V primeru, da je kanalizacija nad
plinovodom, mora biti plinotesna in z bližnjim jaški z odprtinami.
5.4.4
Elektroenergetski vodi
Horizontalna križanja plinovoda in kabla morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer tega
pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Navpični svetli razmak
med kablom in cevjo plinovoda pri križanju, mora biti najmanj 0.5 m.
Minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg
elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 1.5 m. V primeru, da
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
37/
minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju plinovodne cevi poleg elektroenergetskega
kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo.
V primeru, da minimalnih razmakov pri križanju plinovodne cevi s kablom ne bo mogoče
doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako
stran križanja. Pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od paralelno
položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje
pod energetskim kablovodom.
Oddaljenost od roba izkopanega jarka (za polaganje plinovodne cevi) do oporišč mora biti
izven naselja večja od 5 m v naseljenem kraju večja od 1.5 m, če ni ogrožena statika
oporišča, za preveritev statike takega oporišča mora investitor pridobiti ustrezen elaborat. Pri
lesenih oporiščih, ki so vpeta v drogovnike ali betonske klešče, mora ostati vznožje lesenega
droga po ureditvi okolja oddaljeno najmanj 20 cm od tal. Zaradi posnetja materiala pod
podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč. Pri nasutju materiala pod razpetino
nadzemnega voda ne sme zmanjšati varnostne višine kot je predpisana, ki mora biti za visoko
napetost večja kot 7 m in za nizko napetost večja kot 6 m.
Če ne bo mogoče na posameznih mestih izpolniti zgornjih zahtev za križanja in približevanja,
bo potrebno elektroenergetske vode prestaviti na novo traso, za kar bo potrebno pridobiti
upravno in projektno dokumentacijo.
5.4.5
Telekomunikacijski (TK) vodi
V bližini TK instalacije ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Pred izvajanjem je potrebno TK
instalacijo na terenu zakoličiti. Teren pod TK instalacijami je potrebno primerno utrditi. Vse
stroške zakoličbe, zaščite in stroške morebitnih poškodb na TK instalacijah nosi investitor.
Dela zaščite in prestavitve TK kabelskega omrežja lahko izvaja samo Telekom Slovenije. Pred
pričetkom del v zvezi z zaščito in prestavitvijo TK kablov je, zaradi točnega dogovora glede
zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, terminske uskladitve in nadzora nad izvajanjem
del, investitor oziroma izvajalec o tem dolžan obvestiti vzdrževalno službo Telekoma
Slovenije.
5.4.6
Obstoječi plinovodi
Projektirani plinovod pretežno poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M2 z odmikom 5,65
m merjeno osno. Glede na konfiguracijo terena in stanja naseljenosti se na nekaterih mestih
oddalji od obstoječe trase, na nekaterih mestih pa se približa na minimalni predpisan svetli
odmik 3,50 m.
Projektirani plinovod M2/1 večkrat prečka obstoječi plinovod M2 dimenzije DN 400 in
načrtovanega tlaka 50 bar(n). Prečkanje se glede na globino plinovoda M2 izvede nad ali pod
obstoječim plinovodom s svetlim odmikom min. 0,50 m. V območju prečkanja bo ročni izkop
pod nadzorstvom upravljavca plinovoda.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
5.4.7
38/
Varovanje okolja pri izvajanju gradbenih del
Izvajalec del za izvedbo plinovoda mora upoštevati pogoje pooblaščenega Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine in pooblaščenega Zavoda za varstvo gozdov.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
6
39/
OBSEG DOBAV IN STORITEV
S predmetnim projektom se bo ugotavljala sposobnost in se bodo razglasili kandidati za
naslednje dobave in storitve ter izvedbo del za gradnjo PPO:
Dobave

jeklene cevi (cevovodi) premera 250-800 mm skladno s SIST EN 10208-2, ki so
tovarniško zaščitene z ekstrudiranim PE skladno z DIN 30670 ali PP po DIN 30678;

pripadajoči postroji in strojna oprema;

katodna zaščita;

električna instalacija za moč;

merilna oprema;

oprema za prenos podatkov;

optična kabelska povezava za upravljanje plinovodnega omrežja.
Gradbena dela

priprava jarkov za polaganje cevovodov in zasipavanje;

prečkanje zamočvirjenih območij;

prečkanje hidromelioriranih območij;

izvedba drenaž na nestabilnih območjih;

prečkanje avtocest, regionalnih ter lokalnih in nekategoriziranih cest;

sanacija cest in plazov;

križanje z infrastrukturnimi objekti (vodovod, kanalizacija, elektroenergetski in
telekomunikacijski vodi);

obtežitev plinovodov;

označevanje plinovodov;

izvedba plinovodov s podvrtavanjem (po tehnologiji mikrotuneling, HDD ipd.)

gradnja objektov v RP Podlog: jeklena nadstrešnica, jekleni stolp izpuha, nadzorni
objekt, temelji plinovodnih naprav, ureditev platoja z ograjo itd.

izvedba RP Trojane: temelji plinovodnih naprav, zaščitni armirano betonski zid,
ureditev platoja z ograjo itd.

izvedba zapornih postaj: jekleni stolp izpuha z betonskim temeljem, ureditev platoja z
ograjo itd.
Storitve

vodenje gradnje PPO;
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
40/

montaža cevovodov ter pripadajočih postrojev in opreme;

antikorozijska zaščita;

montaža katodne zaščite, merilne opreme, opreme za prenos podatkov in optičnih
kabelskih povezav;

geomehanske in geodetske storitve;

dobava opreme na gradbišče;

zavarovanja dobav in storitev do prevzema;

evidentiranje sprememb PZI za potrebe izdelave PID;

vodenje in zagotavljanje kakovosti gradnje PPO (tudi pri podizvajalcih);

vodenje varnosti in zdravja pri delu skladno z veljavno slovensko zakonodajo;

izvedba tlačnih preskusov;

izvedba zagonskih preskusov in preskusnega obratovanja;

izdelava tehnične dokumentacije skladno z veljavnim Pravilnikom o izdelavi projektne
in tehnične dokumentacije;

izdelava dokumentacije, ki je skladno z ZGO potrebna za izvedbo tehničnega pregleda
in pridobitev uporabnega dovoljenja;

dokumentacija generirana med gradnjo – kaj mora predati in v kakšni obliki

šolanje obratovalnega in vzdrževalnega osebja.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
7
41/
DOKUMENTACIJA IN STORITVE NAROČNIKA
Naročnik bo najel inženirja, ki bo vodil svetovalni inženiring v skladu s pravili FIDIC.
Izvajalec bo imel za izvedbo razpisanih del na razpolago PZI dokumentacijo.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
8
42/
ORGANIZACIJA GRADBIŠČ
Za organizacijo in potek gradnje ter za ureditev začasnih gradbišč - kompleksov gradbiščnih
objektov in začasnih deponij bo izvajalec izdelal projekt, ki ga mora pregledati in potrditi
nadzornik.
Izvajalec bo pridobil tudi vsa potrebna soglasja za ureditev začasnih gradbišč in začasnih
gradbiščnih deponij.
Delovni pas, ki je potreben za izgradnjo plinovoda DN 800 (plinovoda M2/1), sega v normalnih
razmerah 8 m levo od osi plinovoda (deponija izkopa) in 12 m desno za transportne poti. V
območju objektov in ostalih ovir na trasi se bo širina delovnega pasu prilagajala dejanskim
razmeram na terenu, kar bo moral izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in pri
montaži plinovodne cevi. Delovni pas se lahko, na osnovi dogovora med izvajalcem in
lastnikom zemljišča tudi razširi. Dostopi na delovni pas so predvideni po javnih cestah in
poteh.
Dodatne transportne poti in ostale gradbiščne ter deponijske površine izven 20 m delovnega
pasu si mora izvajalec pridobiti sam na svoje stroške.
Ob izvajanju gradbenih in zemeljskih del je potrebno zagotoviti vse varnostne norme, da ne bi
pri manipulaciji z mehanizacijo in strojnimi olji ter mazivi prišlo do onesnaženja tal in
podtalnice.
Izvajalec mora gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem omrežju
ter zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku.
Po zaključku vseh del je potrebno tako na območju polaganja plinovoda kot tudi na območju
začasnih gradbiščnih površin (deponije materiala, začasni gradbiščni objekti itd.) zemljišča
sanirati do enakega stanja in kvalitete, kot je bilo pred gradbenim posegom. Če je potrebno,
se zemljišče kultivira z obnovitvijo rodovitne zemlje in poseje s travo.
Vsi stroški za organizacijo gradbišča so stroški izvajalca, ki jih mora vkalkulirati v cene
postavk za izgradnjo plinovoda.
Izvajalec mora v času gradnje plinovoda poskrbeti za naslednje:
 odpraviti v najkrajšem možnem času v skladu s predpisi vse morebitne negativne
posledice, ki bi nastale zaradi graditve plinovoda;
 promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem
omrežju, zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem
zaključku;
 v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču,
da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta,
skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru
nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
 upoštevati zakonska določila za varstvo pred hrupom ter
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01

43/
vpoštevati časovne omejitve in uporabljati delovne naprave in stroje, ki so izdelani v
skladu z imisijskimi normami za hrup.
9
VELJAVNI PREDPISI IN STANDARDI
Poleg spodaj navedenih predpisov in standardov je potrebno upoštevati tudi interne smernice
GEOPLIN PLINOVODI za gradnjo plinovodov.
9.1
PREDPISI IN STANDARDI
1. Zakon o graditvi objektov ZGO1-UPB1 (Ur. list RS, št. 102/04, ZGO-1A, št. 47/04, ZGO-1B
št. 126/07),
2. Zakon o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, Ur.list RS, št. 8/2003)
3. Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. list RS št. 55/08),
4. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z
delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. l. RS št. 60/01),
5. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. list RS 54/02),
6. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči (Ur. list RS, št. 114/03 in št. 130/04),
7. Pravilnik o geodetskem načrtu (Ur. list RS št. 40/04),
8. Pravilnik o obliki in vsebini dokazila o zanesljivosti objekta (Ur. list RS št. 91/03),
9. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja
dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču (Ur. list RS št.
66/04, 55/08, 54/09),
10. Pravilnik o obliki tehničnih smernic za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov
(Ur. list RS št. 54/03),
11. Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67/02, 57/08)
12. Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh
(Ur. list SRS, št. 18/77),
13. Zakon o varstvu okolja ZVO1-UPB1 (Ur. list RS, št. 39/06),
14. Zakon o meroslovju ZMer1-UPB1(Ur.list RS št.26/05),
15. Zakon o standardizaciji (Ur.list RS št. 59/99),
16. Energetski zakon EZ-UPB2 (Ur.l.RS št. 27/07)
DVGW predpisi:
1. DVGW G463 - Jekleni plinovodi nad 16 bar - izgradnja
2. DVGW G469 - Tlačni preizkus plinovoda (junij 1987)
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
44/
SIST STANDARDI:
1. SIST EN 10208-2:1998: Jeklene cevi za cevovode za prenos plinastih in tekočih goriv Tehnični dobavni pogoji - 2. del: Cevi razreda zahtevnosti B
2. SIST EN 1594:2000 - Sistemi oskrbe s plinom - Cevovodni sistemi za najvišji delovni tlak
nad 16 bar - Funkcionalne zahteve,
3. SIST EN 12327:2001: Sistemi oskrbe s plinom – Tlačni preskus, postopki za začetek in
prenehanje obratovanja - Funkcionalne zahteve,
4. SIST EN 12508:2002 - Korozijska zaščita kovin in zlitin - Površinska obdelava, kovinske in
druge anorganske prevleke,
5. SIST EN ISO 12944-2:1998 - Barve in laki - Korozijska zaščita jeklenih konstrukcij z
zaščitnimi premaznimi sistemi - 2. del: Klasifikacija okolij (ISO 12944-2:1998),
6. SIST EN 287-1:1996 - Preizkušanje varilcev – Talilno varjenje-1 del: Jekla,
7. SIST EN 288-1:1996 - Zahteve in priznavanje varilnih postopkov za kovinske materiale
1.del: Splošna pravila za talilno varjenje,
2.del: Popis varilnega postopka za obločno varjenje,
3.del: Preizkušanje varilnih postopkov za obločno varjenje jekel,
6.del: Priznavanje na podlagi predhodnih izkušenj,
7.del: Odobritev standardnega varilnega postopka za obločno varjenje
8.del: Odobritev z varilnim preizkusom pred začetkom del
13. SIST EN 719:1995 - Nadzor varilni del - Naloge in odgovornosti
14. SIST EN 729-1:1995 - Zahteve po kakovosti pri varjenju – Talilno varjenje kovinskih
materialov – 1.del: Smernice za izbiro in uporabo
materialov – 2.del: Obširnejše zahteve po kakovosti
materialov – 3.del: Standardne zahteve po kakovosti
materialov – 4.del: Osnovne zahteve po kakovosti
18. SIST EN ISO 1390:1988 - Splošne tolerance za varjenje konstrukcije – Dolžinske in kotne
mere – Oblika in položaj (ISO 139020:1996)
19. SIST EN 24063:1995 - Varjenje, trdo spajkanje, mehko spajkanje in varilno spajkanje
kovin – Seznam postopkov in njihova številčna oznaka za prikazovanje na risbah (ISO
4063:1990)
20. SIST EN 29692:1996 - Ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo, varjenje v zaščitnem
plinu in plamensko varjenje – Priprava zvarnih robov za jeklo (ISO 9692:1992)
21. SIST CR 12187:1998 - Smernice za delitev materialov za varjenje (ISO 9692:1992)
22. SIST CR 12187:1998 - Smernice za delitev materialov za varjenje
23. SIST ISO 6947:1995 - Položaj pri varjenju – Opredelitev kotov nagibov in vrtenja
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
45/
24. SIST EN 439:1995 - Dodajni material za varjenje – Zaščitni plini za obločno varjenje in
rezanje
25. SIST EN 440:1995 - Dodajni material za varjenje – Čisti vari in varilne žice za obločno
varjenje nelegiranih in drobnozrnatih jekel v zaščitnih plinih – Klasifikacija
26. SIST EN 1597-3:1998 - Dodajni materiali za varjenje – Metode preizkušanja 3.del:
Preizkušanje primernosti dodajnega materiala glede na lego pri varjenju kotnih zvarov
27. SIST EN 20544:1995 - Dodajni material za ročno obločno varjenje – Mere (ISO 544:1998)
9.2
PREDPISI S PODROČJA POŽARNE VARNOSTI
1. Zakon o varstvu pred požarom ZVPoz-UPB1 (Uradni list RS, št. 3/07),
2. Zakon o temeljih varnosti transporta po naftovodih in plinovodih (Uradni list SFRJ, št.
64/73);
3. Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh
(Uradni list SRS, št.17/77);
4. Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb SIST EN 13501 in
5. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ZVNDN-UPB1(Uradni list RS, št.
51/06).
9.3
PREDPISI IZ VARSTVA PRI DELU
1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih
(Ur.l. RS, št. 83/2005)
2. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS 56/99 in 64/01)
3. Zakon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 71/1993, 87/2001)
4. Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list št. 102, 2004)
5. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.l. RS, št. 64/1994)
6. Zakon o kemikalijah (Ur.l. RS, št. 36/1999, 65/2003, 47/2004)
7. Zakon o graditvi objektov (Ur.list RS 110/02), Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o graditvi objektov (ZGO-1B) (Ur.list RS št.126/07)
8. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
(Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005)
9. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Ur.l. RS,
73/2005),
10. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur.l.
RS, 17/2006, 18/2006)
11. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu
(Ur.l. RS, 94/2005),
12. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu
(Ur.l. RS, 93/2005),
13. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri
delu (Ur.l. RS, št. 100/2001, 39/2005)
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M21RT-6S/01
46/
14. Pravilnik o varnostnih znakih (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005)
15. Pravilnik o varnosti strojev (Ur.l. RS, št. 25/2006)
16. Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur.l. RS,
136/2006),
17. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme(Ur.l. RS, 101/2004)
18. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002, 29/2003)
19. Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur.l. RS, 89/1999,
39/05),
20. Pravilnik o osebni varovalni opremi (Ur.l. RS, št. 29/2005, 23/2006)
21. Pravilnik o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju
odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur.l. RS, št. 64/1995)
22. Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Ur. l. RS, št. 34/2008)
23. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/2008)
24. Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/2008)
25. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/2008)
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009

P 4 M 2 1 R T 6 S 1 0 0 1 Spr. 1

Transcription

Similar documents

Predlog zapisnika 1. dopisne seje Sveta staršev ŠCRS

Predlog zapisnika 1. redne seje Sveta staršev ŠCRS

Rezultati turnirja

KINO ROGAŠKA - Turizem Rogaška Slatina

Atlantida Rogaška

6. - Šolski center Rogaška

P 4 M 2 T V - 6 S 1 0 0 1 Spr.1

Atlantida Rogaška

Zadeva: Državni prostorski načrt za prenosne

Gastroskopija - Medical center Rogaška

klinični laboratorij ker ljubimo življenje!

Osnutek odločitve - Agencija RS za okolje

Tukaj vpiši naslov, ki se pojavi v glavi strani