P 4 M 2 T V - 6 S 1 0 0 1 Spr.1

Transcription

P4M2TV-6S/01
Sprememba:
i
Opis spremembe:
Datum spr.:
Investitor:
Objekt:
Geoplin plinovodi d.o.o.
Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana
Projektant:
Podpis:
IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring
¦¦¦¦¦ IBE, Consulting Engineers ¦¦¦¦¦
L J U B L J A N A, S L O V E N I J A
PRENOSNI PLINOVOD M2/1 NA ODSEKU
MED TROJANAMI IN VODICAMI PRI LJUBLJANI
Del objekta/sistem:
Vrsta načrta/prikaza:
5 NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN OPREME
5/1 PLINOVOD
Ime in priimek:
Ident. št.:
Odgovorni
vodja projekta:
Tomaž Gartnar, u.d.i.s.
S-1334
Odgovorni
projektant:
S-1334
Sodelavec projektant:
Anton Kastelic, u.d.i.g.
G-0086
S-1334
Obdelal:
Datum
izdelave:
Dec 2009
Merilo:
Vsebina risbe (dokumenta):
TEHNIČNI OPIS
Vrsta
projekta:
Klas. oznaka:
Ident.
oznaka:
DZR
Številka
projekta:
P4M2TV-B114/124A
i/39
Stran/
strani:
P 4 M 2 T V - 6 S 1 0 0 1
Datoteka:
Tehnični opis Trojane - Vodice
Revizija:
1
Objekt:
PRENOSNI PLINOVOD M2/1 TROJANE - VODICE
Datum:
Dec 2009
Spr.
1
P4M2TV-6S/01
ii
VSEBINA
1
SPLOŠNI PODATKI ................................................................................................................1-4
1.1
UVOD .......................................................................................................................................1-4
1.2
OPIS OBSTOJEČEGA IN NOVO PREDVIDENO STANJE .................................................................1-4
2
TEHNOLOŠKI DEL ..................................................................................................................2-6
2.1
PODATKI O ZEMELJSKEM PLINU ................................................................................................2-6
2.2
NAČRTOVANI TLAK IN PRETOČNA KOLIČINA ZEMELJSKEGA PLINA ...........................................2-6
2.3
OPIS TRASE PRENOSNEGA PLINOVODA M2/1 ............................................................................2-7
2.4
MRP VODICE ............................................................................................................................2-10
2.5
RP TROJANE ............................................................................................................................2-11
2.6
ZAPORNE POSTAJE NA PLINOVODU ........................................................................................2-11
2.6.1
Lokacija zapornih postaj........................................................................................................2-11
2.7
OPIS INSTALACIJE IN PLINOVODA ...........................................................................................2-12
2.7.1
2.7.2
2.7.3
Materiali za plinovodne cevi..................................................................................................2-12
Armatura ................................................................................................................................2-13
Ostali elementi ......................................................................................................................2-13
2.8
MONTAŽA PLINOVODA ............................................................................................................2-14
2.8.1
2.8.2
Čiščenje koncev cevi pred montažo in varjenjem.................................................................2-14
Generalne zahteve za krivljenje cevi ....................................................................................2-15
2.9
OSNOVNE ZAHTEVE ZA VARJENJE PLINOVODA .......................................................................2-15
2.9.1
Standardi uporabljeni za varilska dela .................................................................................2-17
2.10
ZAHTEVE ZA KOROZIJSKO ZAŠČITA PLINOVODA .....................................................................2-17
2.10.1
2.10.2
2.10.3
2.10.4
Korozijska zaščita podzemnega plinovoda ............................................................................2-17
Korozijska zaščita spojev cevi in fitingov .............................................................................2-17
Korozijska zaščita nadzemnih jeklenih konstrukcij ..............................................................2-17
Določitev korozijske odpornosti konstrukcij in postrojev ....................................................2-17
2.11
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (QA PLAN) NA PLINOVODU ......................................................2-17
2.12
TLAČNI PREIZKUS PLINOVODA ................................................................................................2-18
3
GRADBENI DEL ....................................................................................................................3-19
3.1
SPLOŠNO ..............................................................................................................................3-19
3.2
GEODETSKA DELA ...............................................................................................................3-19
3.3
INŽENIRSKOGEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI TRASE ..........................3-20
3.3.1
3.3.2
3.3.3
Razdelilna postaja Trojane – Šentožbolt ................................................................................3-20
Šentožbolt – Šentvid pri Lukovici .........................................................................................3-20
Šentvid pri Lukovici – Radomlje ............................................................................................3-21
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
iii
3.3.4
Radomlje – RMRP Vodice....................................................................................................3-21
3.4
POLAGANJE CEVOVODOV IN ZASIPAVANJE ...................................................................3-22
3.5
PREČKANJE HIDROMELIORNIH IN ZAMOČVIRJENIH OBMOČIJ ....................................3-22
3.6
OBTEŽITEV PLINOVODOV...................................................................................................3-23
3.7
ZAŠČITA OBSTOJEČIH VODOV ..........................................................................................3-23
3.7.1
3.7.2
Zaščita komunalnih vodov ......................................................................................................3-23
Zaščita obstoječega plinovoda ...............................................................................................3-24
3.8
OZNAČEVANJE PLINOVODOV ............................................................................................3-24
3.9
OSTALE ZAHTEVE ................................................................................................................3-24
4
ELEKTRO DEL ......................................................................................................................4-25
4.1
UVODNI DEL..........................................................................................................................4-25
4.2
INSTRUMENTACIJA ..............................................................................................................4-25
4.2.1
MRP Vodice............................................................................................................................4-25
4.3
PRENOS PODATKOV ...........................................................................................................4-26
5
POSEBNE IZVEDBE PLINOVODA .......................................................................................5-28
5.1
IZVEDBA POD PROMETNIMI POVRŠINAMI .......................................................................5-28
5.1.1
Plinovod pod cestami .............................................................................................................5-28
5.2
IZVEDBA PLINOVODA S PODVRTAVANJEM .....................................................................5-28
5.3
IZVEDBA POD VODOTOKI ...................................................................................................5-29
5.4
KRIŽANJA S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO ................................................................5-29
5.4.1
5.4.2
5.4.3
5.4.4
5.4.5
5.4.6
5.4.7
Komunalni vodi .......................................................................................................................5-29
Vodovod .................................................................................................................................5-30
Kanalizacija ............................................................................................................................5-30
Elektroenergetski vodi ............................................................................................................5-30
Telekomunikacijski (TK) vodi..................................................................................................5-31
Obstoječi plinovodi .................................................................................................................5-31
Varovanje okolja pri izvajanju gradbenih del ..........................................................................5-31
6
OBSEG DOBAV IN STORITEV .............................................................................................6-32
7
DOKUMENTACIJA IN STORITVE NAROČNIKA .................................................................7-34
8
ORGANIZACIJA GRADBIŠČ ................................................................................................8-35
9
VELJAVNI PREDPISI IN STANDARDI .................................................................................9-36
9.1
PREDPISI IN STANDARDI ....................................................................................................9-36
9.2
PREDPISI S PODROČJA POŽARNE VARNOSTI ................................................................9-38
9.3
PREDPISI IZ VARSTVA PRI DELU .......................................................................................9-38
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
1
SPLOŠNI PODATKI
1.1
UVOD
4/
Visokotlačni magistralni prenosni plinovod od mejne merilno regulacijske postaje - MMRP
Rogatec
do merilno regulacijske postaje – MRP Vodice z oznako M2 dimenzije DN400 in
načrtovanega tlaka 50 bar(n) je bil zgrajen leta 1978 za oskrbo energetskega trga osrednje in
zahodne Slovenije z zemeljskim plinom ter za prenos preko ozemlja Republike Slovenije.
Obstoječi plinovod M2 v skupni dolžini ca. 107 km poteka med mejno merilno reducirno
postajo - MMRP Rogatec in merilno reducirno postajo - MRP Vodice pri Ljubljani.
Za povečanje prenosne zmogljivosti tega dela slovenskega plinovodnega omrežja je
načrtovana graditev plinovoda z oznako M2/1 z dimenzijo DN800 in načrtovanim tlakom 70
bar(n), ki bo potekal vzporedno z obstoječim plinovodom M2.
Načrtovani prenosni plinovod M2/1 je razdeljen na tri odseke za katere se vrši ločeni postopek
umeščanja v prostor, in sicer,:

MMRP Rogatec - oddajno čistilna postaja (OČP) Rogaška Slatina (je že zgrajen),

OČP Rogaška Slatina – RP Trojane (ni predmet tega projekta) ter

RP Trojane do MRP Vodice (predmet tega projekta).
Predmet tega načrta je izgradnja plinovod M2/1 DN 800 70 bar Trojane - Vodice, ki obsega
naslednja dela:
1. Izgradnja vzporednega plinovoda M2/1 DN 800, 70 bar Trojane - Vodice v skupni
dolžini 34.149 m,
2. dogradnja MRP Vodice,
3. zaporne postaje na plinovodu.
1.2
OPIS OBSTOJEČEGA IN NOVO PREDVIDENO STANJE
Plinovod M2 je ena od temeljnih vej slovenskega plinovodnega omrežja, saj se nanj navezuje
mreža magistralnih plinovodov, ki predstavlja osnovno ogrodje omrežja : Rogatec - Vodice pri
Ljubljani - Miren pri Gorici, Rogaška Slatina - Novo mesto, Podlog - Ravne.
V okviru izvedbe je obravnavana izgradnja vzporednega plinovoda M2/1 od razdelilne postaje
Trojane do MRP Vodice dimenzije DN 800 z delovnim tlakom 70 bar. Dolžina predvidenega
vzporednega plinovoda od RP Trojane do MRP Vodice je ca. 34km.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
5/
Predmetni plinovodni odsek se prične v ograjenem prostoru razdelilne postaje Trojane, kjer
se bo priključil na odsek prenosnega plinovoda M2/1 z dimenzijo DN800 in načrtovanim tlakom
70 bar(n) iz smeri Rogaške Slatine.
Plinovod se zaključi v obstoječi MRP Vodice, kjer je predvidena postavitev čistilne postaje,
dveh filter separatorjev, rezervoarja kondenzata in merilno regulacijskih linij preko katerih je
plinovod M2/1 povezan na obstoječ sistem ter preko tega z obstoječim prenosnim plinovodom
M2 ter plinovodoma M3 (Šempeter) ter R29 (Jesenice)
Za potrebe notranjega čiščenja cevi in notranjih pregledov plinovodne cevi bodo v plinovod
umeščene čistilne postaje, ki so sestavljene iz čistilnih cevi z armaturo in napravami za
pošiljanje in sprejemanje čistilnikov. Te postaje bodo vgrajene na začetku in koncu
plinovodne cevi v RP Rogatec in v MRP Vodice, kamor se bo prestavila začasna čistilna postaja
iz RP Trojane.
Plinovod moramo zavoljo varnostnih razlogov, razdeliti na posamezne sekcije s pomočjo
zapornih ventilov oz. zapornih postaj. Maksimalna s pravilnikom določena oddaljenost med
postajami sme znašati 18 km. Velikost zemljišča potrebnega za postavitev zaporne postaje je
ca. 200 m2.
Vsi novo predvideni objekti so sestavni del plinovoda. Gabariti in lokacije objektov na
plinovodu so podani z idejnim projektom. Instalacije so deloma vodene podzemno in delno
nadzemno, ograjene in zasedajo prostor do opustitve plinovoda. V odvisnosti od izbrane
opreme bodo instalacije vgrajene pod nadstrešnico ali v zidanem objektu. Z izbrano
tehnološko opremo bo znano tudi ali bodo objekti potrebovali oskrbo z električno energijo in
ali bodo priključeni na telekomunikacijske povezave.
Hkrati z izgradnjo vzporednega plinovoda, je predvidena izgradnja optičnega telekomunikacijskega kabla na celotnem poteku trase plinovoda M2/1. Le-ta bo služil za prenos
podatkov o parametrih delovanja prenosnega plinovoda (tlak, pretok, temperatura
zemeljskega plina, stanje zapornih ventilov, katodna zaščita..itd) do dispečerskega centra v
Ljubljani. Ti podatki so bistveni in pripomorejo k varnejšemu obratovanju prenosnega
plinovoda in prenosnega plinovodnega omrežja v Sloveniji kot celote. Predviden je vzporedni
potek trase optičnega kabla, ki bo položen v PEHD cevi. Med posameznimi sekcijami
optičnega kabla se predvidijo podzemni jaški, ki služijo montaži optičnega kabla in kasnejši
kontroli stanja kabla.
Trasa načrtovanega plinovoda poteka po območju 6 občin in sicer: Lukovica, Domžale,
Kamnik, Komenda, Mengeš, Vodice.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
6/
2
TEHNOLOŠKI DEL
2.1
PODATKI O ZEMELJSKEM PLINU
Osnovne karakteristike zemeljskega plina :
Spodnja kurilnost Hs =
Relativna gostota: d =
CO2
N2
skupaj S
33500 kJ/mn3
0.5725
0.15 %
0.88 %
2 mg/m3
Fizikalne lastnosti:
Vrelišče :
Specifična gostota :
Sposobnost mešanja z vodo :
Tališče :
-161°C
0,72 kg/m3
se ne topi
-182°C
Podatki, ki definirajo stopnjo nevarnosti in vžiga:
Vžigna temperatura :
Eksplozijsko območje :
595 - 630 °C
- spodnje : 4,4 vol%
- zgornje :16,5 vol%
Fizikalno kemične lastnosti zemeljskega plina se občasno spreminjajo, končno sestavo poda
GEOPLIN PLINOVODI, d.o.o., Ljubljana.
2.2
NAČRTOVANI TLAK IN PRETOČNA KOLIČINA ZEMELJSKEGA PLINA
Projektna količina in maksimalni tlak sta bila podana s strani GEOPLIN PLINOVODI, d.o.o.,
Ljubljana in znaša za plinovod DN800:
 načrtovani pretok M2/1: Qnačrtovani = 750.000 Nm3/h
 načrtovani tlak:
pnačrtovani = 70 bar(n)
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
2.3
7/
OPIS TRASE PRENOSNEGA PLINOVODA M2/1
Projektirani plinovod M2/1 DN 800 poteka v istem koridorju, kot se nahaja obstoječi plinovod
M2 DN 400. Od plinovoda M2 bo odmaknjen praviloma 5 m. V odvisnosti in z upoštevanjem
prostorskih možnosti, konfiguracije terena, geoloških razmer, območij naselitve, raznih
infrastrukturnih objektov itn. bo odmik lahko samo minimalni predpisan, to je 3 m svetlega
odmika, lahko pa bo odmik izjemoma tudi večji oziroma se bo novi plinovod na delih trase
odmikal od obstoječega plinovoda.
V nadaljevanju je opis poteka trase projektiranega plinovoda M2/1.
Odsek od RP Trojane (km 0+000) do Šentožbolta (km 3+500)
Trasa plinovoda M2/1 poteka vzporedno s plinovodom M2 od razdelilne postaje Trojane (v
nadaljevanju RP Trojane) v smeri proti Vodicam pri Ljubljani. V RP Trojane je predvidena
navezava na odsek plinovoda M2/1 Rogaška Slatina – Trojane. Trasa plinovoda poteka v
začetnem delu na desni strani obstoječega plinovoda gledano v smeri pretoka. Trasa
plinovoda prečka regionalno cesto Trojane -Trzin, se nadaljuje ob severnem delu naselja
Podzid in se dvigne na plato nad avtocestnim predorom Trojane, kjer je ob obstoječi zaporni
postaji BS8 projektirana nova zaporna postaja BS8/1 na plinovodu M2/1. Po prečkanju
slemena se trasa plinovoda usmeri po obstoječi gozdni preseki proti vasi Šentožbolt, kjer
ponovno prečka regionalno cesto in se nadaljuje ob robu regionalne ceste. Na tem delu je
dolina Črnega grabna zelo utesnjena. Na levi strani se nahaja avtocesta, v dolini je potok
Radomlja, regionalna cesta in viadukt AC Šentožbolt, na severni strani pa je pobočje
plazovito. Zato je v projektu predvidena vgradnja plinovoda s podvrtavanjem v dolžini ca. 470
m.
Odsek od Šentožbolta (km 3+500) do Spodnjega Petelinjeka (km 6+800)
Na tem odseku bo plinovod potekal po desni strani obstoječega plinovoda. Skupna trasa
poteka po južni strani regionalne ceste Trojane – Trzin. Trasa plinovoda se prilagaja lokalnim
pogojem. Pred stanovanjsko hišo v Podmilju trasa plinovoda prečka obstoječi plinovod in ca.
180m poteka po levi strani obstoječega plinovoda ter se nato ponovno premakne na desno
stran. V km 5+000 se trasa zaradi prostorske stiske premakne na desno stran regionalne ceste
Trojane - Trzin na dolžini ca 380 m. Pred vrtnarijo plinovod ponovno prečka regionalno cesto
in se nadaljuje ob levi strani cestišča. Avtocesto prečka pod viaduktom Petelinjek. Na tej
strani poteka vse do gostišča Benkovič, kjer trasa ponovno prečka regionalno cesto.
Odsek od Spodnjega Petelinjeka (km 6+800) do Podsmrečja (8+800)
Po prečkanju regionalne ceste se trasa plinovoda izogne zaselkom v Blagovici proti severu v
podnožje pobočja, kjer poteka na dolžini ca. 0,5 km. Nato ponovno prečka regionalno cesto,
zaobide bencinsko črpalko v Blagovici preseka naselje Blagovica v koridorju obstoječega
plinovoda M2 DN 500. Takoj za naseljem prečka potok Radomljo in avtocesto pod viaduktom
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
8/
Blagovica. Nato se trasa nadaljuje v koridorju med avtocesto in regionalno cesto v smeri
proti Podsmrečju. Prečka priključek na avtocesto Blagovica za smer Maribor.
Odsek od Podsmrečja (8+800) do Zgornje Loke (km 10+300)
V Podsmrečju trasa plinovoda prečka avtocesto, potok Radomljo in lokalno cesto s
podvrtavanjem in se nadaljuje v utesnjenem koridorju med lokalno cesto in obstoječimi
infrastrukturnimi objekti (NN vodi, vodovod, kanalizacija, TK) v smeri proti Zgornjim Lokam.
Zaradi prostorske stiske se tu trasa plinovoda lokalno oddalji od trase obstoječega plinovoda
na razdaljo ca 40m. Pred vasjo Zg. Loka trasa projektiranega plinovoda prečka regionalno
cesto in poteka po travnatih površinah med regionalno cesto in potokom Radomljo.
Odsek od Zgornje Loke (km 10+300) do Krašnje (km 12+700)
V km 10+400 plinovod prečka priključek na avtocesto Blagovica za smer Ljubljana. Plinovod
bo vgrajen s podvrtavanjem z min. odmikom 5m od objekta cestninske postaje. Trasa
plinovoda se nadaljuje po levi strani obstoječega plinovoda, prečka dva nadvoza nad AC in se
nato prestavi na desno stran obstoječega plinovoda. V km 12+600 je ob obstoječi zaporni
postaji BS9 projektirana nova zaporna postaja BS9/1 na projektiranem plinovodu M2/1.
Odsek od Krašnje (km 12+700) do Kompolja (14+800)
Trasa projektiranega plinovoda koristi koridor obstoječega plinovoda, ki je oddaljen ca 40 m
od regionalne ceste. V km 13+350 se pred prečkanjem nadvoza avtoceste trasa prestavi na
levo stran obstoječega plinovoda. Trasa poteka dalje v koridorju med avtocesto in regionalno
cesto. V km 14+000 se trasa izogne stanovanjskemu objektu in prečka obstoječi plinovod ter
poteka dalje po desni strani, mimo cestninske postaje Kompolje.
Odsek od Kompolja (14+800) do Lukovice (km 18+700)
Tu trasa ponovno prečka obstoječi plinovod ter poteka v ozkem koridorju med AC in
regionalno cesto na oddaljenosti ca. 20 m od avtoceste. V nadaljevanju se koridor zopet
razširi in trasa plinovoda poteka na levi strani obstoječega plinovoda v smeri proti Lukovici. V
km 16+880 prečka trasa lokalno dovozno pot nadvoza nad avtocesto. V nadaljevanju poteka
trasa plinovoda skozi predvideno Zazidalno območje L6 Lukovica - jug. V začetnem delu
poteka ob robu reguliranega vodotoka, pred prečkanjem nadvoza avtoceste se premakne na
desno stran obstoječega plinovoda in se nadaljuje na oddaljenosti ca. 30 m od razširjene
ploščadi vzdrževalne baze AC v Lukovici, prečka lokalno dovozno cesto te ploščadi in se v
nadaljevanju oddalji od koridorja avtoceste. Pred gostilno Rus prečka regionalno cesto
Trojane - Trzin.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
9/
Odsek od Lukovice (km 18+700) do Radomelj (km 23+500)
Po prečkanju regionalne ceste poteka trasa po levi strani obstoječega plinovoda po poljih in
travnikih. Pri kraju Rafolče poteka trasa skozi obstoječo gozdno poseko. Trasa plinovoda se
nato spusti ob rob naselja Dolenje. Tu prečka obstoječi plinovod in se nadaljuje po desni
strani obstoječega plinovoda čez polja, travnike in gozdno poseko do kraja Rova. Trasa se
nadaljuje čez travnik in gozdno poseko do obstoječe zaporne postaje BS10. Tu je predvidena
razširitev platoja in postavitev nove zaporne postaje BS10/1 na plinovodu M2/1 DN 800.
Odsek od Radomelj (km 23+500) do Nožic (km 25+900)
V nadaljevanju prečka trasa lokalno cesto in poteka mimo ribnika skozi obstoječo gozdno
poseko, preko polj in travnikov proti Volčjemu potoku. Pri tem prečka nekaj lokalnih cest. Na
območju Volčjega potoka poteka ob jugozahodnem robu arboretuma. Po prečkanju parkirišča,
trasa plinovoda prečka lokalno cesto Radomlje – Kamnik, potok Mlinščico in reko Kamniško
Bistrico ter se nadaljuje v obstoječem plinovodnem koridorju skozi naselje Nožice. Tu je že
zaradi obstoječega plinovoda puščen 30 m koridor od osi plinovoda. V puščenem koridorju je
nekaj pomožnih objektov, ki jih bodo morali lastniki pred gradnjo plinovoda odstraniti.
Odsek od Nožic (km 25+900) do Topol (km 29+900)
Po prečkanju naselja Nožice poteka trasa plinovoda v nadaljevanju ob trasi obstoječega
plinovoda. Področja, ki jih prečka so namenjena pretežno kmetijski dejavnosti. Pri tem v
začetnem delu prečka železnico Ljubljana – Kamnik in več lokalnih cest. Prečkanje železnice
bo izvedeno s podvrtavanjem. Na lokaciji obstoječega odcepa na plinovodu M2 za MRP Kamnik
in MRP Lek Mengeš je projektirana razširitev platoja in vgradnja zaporne postaje BS 11/1 na
plinovodu M2/1. Trasa nato prečka regionalno cesto Mengeš – Kamnik in se nadaljuje proti
naselju Topole.
Odsek od Topol (km 29+900) do Vodic pri Ljubljani (A12)
V tem območju trasa plinovoda prečka regionalno cesto Mengeš - Brnik, traso načrtovane
regionalne ceste Želodnik - Moste in nato regulirano strugo Pšate. Nato se nadaljuje preko
mokrišč Rijavice in Dolgih del. Skozi ta področja, ki so porasla pretežno z gozdom, je že
izdelana preseka, ki jo bo potrebno zaradi novega plinovoda na nekaterih mestih razširiti .
Približno 300 metrov od severozahodnega roba vasi Bukovice plinovod zapušča gozdno
področje in se nadaljuje preko kmetijskih obdelovalnih površin v smeri proti MRP Vodice.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
2.4
10/
MRP VODICE
MRP Vodice na katerem je danes instalacija za prenos zemeljskega plina iz plinovoda M3 v
plinovoda M2 ter R29 bo z izgradnjo prenosnega plinovoda M2/1 z dimenzijo DN800 in
načrtovanim tlakom 70 bar(n) dograjena tako, da bo omogočen prenos zemeljskega plina iz
plinovoda M2/1 v M3, M2 in v R29.
V ta namen je na MRP Vodice potrebno dograditi oziroma zgraditi naslednje instalacije:
-
filter separatorja za čiščenje zemeljskega plina pred regulacijo tlaka v regulacijski
postaji,
-
tri merilno reducirne proge z redukcijo tlaka iz 70bar (n) na 67,5 bar(n) za namen
napajanja plinovoda M3,
-
sprejemno oddajno čistilno postajo, ki se prestavi iz RP Trojane,
-
Izgradnja slop rezervoarja s kapaciteto 3m3,
-
stolp izpuhov zemeljskega plina iz plinovodov in opreme v primeru vzdrževalnih del ali
posegov na plinovodih,
-
postaja z vsemi svojimi instalacijami bo upravljana daljinsko iz dispečerskega centra v
Ljubljani,
-
Objekt MRP Vodice 70/67,5 bar - jeklena nadstrešnica s protihrupno oblogo tlorisnih mer
16,50 x 32,50 m in svetle višine 3,50 m,
-
Objekt MRP Vodice 70/50 bar - jeklena nadstrešnica s protihrupno oblogo tlorisnih mer
9,80 x 9,40 m in svetle višine 3,50 m,
-
ureditev platoja s krožno cesto, odvodnjavanje meteorne vode prometnih površin preko
lovilcev olj, temelji plinovodnih naprav itd.
-
zamenjava stare ograje z novo panelno ograjo na mestu obstoječe.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
2.5
11/
RP TROJANE
V RP Trojane obstoječa instalacija prenosnega plinovoda M2/1 z dimenzijo DN800 in
načrtovanim tlakom 70bar(n) ostane v mejah ograje objekta. Ograja objekta ter dovoz
ostaneta nespremenjena. Za priključitev predmetnega prenosnega plinovoda M2/1 Trojane –
Vodice je potrebno opraviti znotraj platoja naslednje dejavnosti:
-
odstranitev sprejemno oddajne čistilne postaje - SOČP z dimenzijo DN900/DN800
načrtovanega tlaka 70 bar(n) in prestavitev le-te na lokacijo MRP Vodice,
-
odstranitev armirano betonskih temeljev SOČP,
-
priključitev nove cevi DN800 na obstoječo cev in vzpostavitev platoja RP v prvotno stanje
(ograja, pesek, …itd.).
2.6
ZAPORNE POSTAJE NA PLINOVODU
Na plinovodu M2/1 na odseku od RP Trojane do MRP Vodice so predvidene štiri sekcijske
zaporne postaje - blok ventili (B.S. – Block Station) in sicer DN 800 tlačne stopnje ANSI Class
600.
2.6.1
Lokacija zapornih postaj
Ime zaporne
postaje
BS8/1
BS9/1
BS10/1
BS11/1
Stacionaža
Kraj
Opombe
1+144 m
12+705 m
23+533 m
26+679 m
Trojane
Krašnja
Radomlje
Nožice
Ob obstoječem BS8 na M2
Odcep na M2 za R26 Kresnice
Odcep na M2 za R27 Količevo
Odcep na M2 za LEK Mengeš in MRP Kamnik
Vse zaporne postaje z izjemo BS11/1 so predvidene ob obstoječih blok postajah. V ta namen
je predvidena širitev obstoječih platojev.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
2.7
OPIS INSTALACIJE IN PLINOVODA
2.7.1
Materiali za plinovodne cevi
12/
Generalne zahteve za dobavo cevi in njihovo kakovost podaja Interni standard GPP kot sledi:
-
uporaba jeklenih cevi po SIST EN 10208-2, varjenih po postopku SAWL.
-
cevi so tovarniško zaščitene s 3 slojnim PE po DIN 30670, ali 3 slojnim PP po DIN30678
-
cevi morajo imeti obdelane robove za varjenje
-
konci cevi: skladni z EN 10208-2/7.6.4.2, 30+5/-0°, koren: 1,6+/-0,8mm
-
dobava cevi z zaščitnimi jeklenimi obroči (zaščita koncev cevi)
-
zaprte s PVC kapo za čas transporta,
-
dobavitelj mora imeti ISO 9001 spričevalo,
-
prevzemni dokument – certifikat v skladu z EN 10204-3.1B,
Načrtovani faktor:
Osnovna izvedba plinovoda (enotni razred plinovoda)
f0 = 0,6
Izvedba plinovoda s povečano varnostjo 1. stopnje (križanje z infrastrukturnimi objekti,
minimalni varnostni odmiki )
f0 = 0,5
Izvedba plinovoda s povečano varnostjo 2. stopnje (križanje z infrastrukturnimi objekti,
izjemni minimalni varnostni odmiki )
f0 = 0,4
Podzemne cevi so predizolirane s PE izolacijo na zunanji strani cevi v celotni dolžini, edino
oba konca cevi sta neizolirana v dolžini 100 mm.
Cevi morajo biti naročene v skladu z oblikovnim standardom SIST EN 10208 – 2 in sicer v
odvisnosti od načrtovanega faktorja plinovoda.
Dopustne tolerance cevi so definirane v standardu SIST EN 10208-2, prav tako pa tudi kemična
sestava in trdnostne lastnosti materialov.
Cevi so medsebojno spojene z sočelnim varjenjem. Z varjenjem so spojene tudi vse armature,
ki se nahajajo na podzemnem delu plinovoda.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
2.7.2
13/
Armatura
Armatura mora biti izdelana v skladu z API 6D in ASME B16.34. Prevzemna oz. atestna
dokumentacija mora biti v skladu z SIST EN 10204 3.1B.
Proizvajalec mora pipe opremiti z atesti (TÜV - DVGW API ali BS) in navodili za vzdrževanje.
Vse uvarne pipe morajo biti obvezno popolnoma varjene izvedbe.
Vse uvarne podzemne pipe morajo imeti sekundarno tesnjenje, varilne nastavke za podzemno
vgradnjo, konusno varovalo ter dodatno pipico na vrhu drenažnega izpusta.
Nadzemne prirobnične pipe so razstavljive izvedbe do dimenzije vključno DN150, večje
dimenzije so izvedene v popolnoma uvarni izvedbi.
Armatura mora biti dobavljena v skladu z internimi smernicami Geoplina plinovodi d.o.o.
2.7.3
Ostali elementi
Fittingi LR - kolena, t-kosi in reducirni t-kosi, kape
Fittingi, ki bodo varjeni bodo dobavljeni v skladu z oblikovnim standardom za izdelavo fitingov
ASME B 16.9 za LR kolena, reducirke in kape.
Cevovodi s premerom ≤ DN50 se lahko izvajajo z navojnimi fittingi izdelanimi v skladu z
oblikovnim standardom ASME B 16.11 ter navojem v skladu z ANSI B1.20.1 (NPT) s tlačno
stopnjo 3000 lbs in materiala po ASTM A105 / A105 M.
Cevovodi s premerom ≤ DN50 se lahko izvajajo s socket weld fittingi ki so kotno varjeni na cev
in so izdelani v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.11 s tlačno stopnjo 3000 lbs in
materiala po ASTM A105 / A105 M.
Weldoleti so kovani in izdelani iz materiala po DIN 17103 TSt E420 (W.Nr.1.8912) ter Schedule
XS izdelani v skladu s standardom ASME B 36.10.
Vijaki, tesnila in prirobnice
Vijaki so izdelani v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.5 za 600 lbs WN RF Flange in
sicer iz materiala:
Vijak
Matica
Stud Bolt
Nut
ASTM A193 Grade B7
ASTM A194 Grade 2H
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
14/
Tesnila morajo biti proizvedena v skladu z standardom ASME B 16-20 (nadomešča API 601 iz
leta1988)
Tesnilo:
Spiral wound gasket
Tip tesnila:
Z Tip z centralno tesnilno cono in centrirnim obročem
Material tesnila:
Nerjaveče jeklo Stainless steel 316 L (W.Nr. 1.4404) in grafit
Tip prirobnice (površina):
Raised Face po ASME B16.5. (Finish Ra = 3,2 - 6,3 μm)
Barvne označbe tesnil v skladu z ASME B16-20.
Prirobnice so izdelane v skladu z oblikovnim standardom ASME B 16.5, priprava zvarnih robov
prirobnic (Welding end detail) v skladu z ASME B16.5.
2.8
MONTAŽA PLINOVODA
2.8.1 Čiščenje koncev cevi pred montažo in varjenjem
Pred montažo cevi in izvedbo sočelnega zvara je potrebno notranjost cevnih koncev
pregledati in v primeru nečistoč (škaja, korozija, korozijska zaščita – barva, in ostali tujki)
očistiti v skladu z standardom SIST ISO 12944 del 4: 1998 »Paint and Varnishes- Corrosion
protection of steel structures by protective coating – Part 4: Types of surface and surface
preparation«, ki v svojem dodatku B »annex B Standard preparation grades for secondary
(partial) surface preparation« predvideva naslednje:
Stopnja zahtevane čistosti notranjosti koncev cevi je: P Sa 2 ½ .
P Sa - peskanje
2 ½ - stopnja čistosti
Lahko odstranljiva škaja, korozija, korozijska zaščita (barva) in ostali tujki morajo biti v celoti
odstranjeni.
Površina mora biti očiščena tako, da je dosežena kakovost površine osnovnega materiala cevi,
ki je bila dobavljena na gradbišče.
Po prenehanju montaže cevnih sekcij je treba konce očiščenih cevi zamašiti z ustreznimi
kovinskimi čepi, da se prepreči vstop umazanije in tujkov.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
2.8.2
15/
Generalne zahteve za krivljenje cevi
Pri izvedbi plinovoda se bodo uporabljale tovarniško ukrivljene cevi ali cevi ukrivljene na
terenu.
Minimalni dovoljeni krivinski radij na plinovodih, ki se čistijo s tekačem je R=10D.
Uporaba nagubanih in segmentnih lokov ni dovoljena.
Cevi se lahko krivijo samo na za to predvidenih strojih brez segrevanja.
Lok cevi mora biti odmaknjen vsaj 2 m od obodnega vara.
S hladnim krivljenjem se lahko doseže krivino:
1,5° x D / m (SAWL cevi) ;
0,8° x D / m (obbetonirane cevi)
Na ceveh, ukrivljenih na terenu, ne sme priti do nikakršnih napak kot so:
 neravnosti površine cevi,
 valovitosti površine cevi ter
 zmanjšanja debeline stene.
Ovalnost cevi zaradi krivljenja cevi ne sme preseči vrednosti navedenih v SIST EN 10208-2
(poglavje 8.2.3.10 »Dimensional testing«)
2.9
OSNOVNE ZAHTEVE ZA VARJENJE PLINOVODA
1. Cevi in fitingi so tovarniško posneti – pripravljeni za varjenje.
2. Osnovni in dodajni materiali so lahko standardizirani v skladu z EN, ASTM, ASME, AWS ali
API standardi.
3. Vpenjanje in poravnava - centriranje cevi se izvede s pomočjo hidravličnih ali mehanskih
prijemal.
4. Varjenje je lahko izvedeno na MAG način s polno ali stržensko žico oz. po ročno obločnem
postopku z oplaščeno elektrodo. Zvarni spoj mora ustrezati zahtevam po standardu SIST
EN 12732.
5. Varilni postopek mora biti odobren v skladu s SIST EN 288-3 in SIST EN 288-9.
6. Postopek varjenja mora biti odobren s strani organa, ki je imenovan za odobritev
postopkov varjenja v skladu z direktivo o tlačni opremi – PED (97/23/EC).
7. Predgrevanje določi WPS »Welding Procedure Specification« v skladu z zahtevami po SIST
EN 1594.
8. Varilci morajo biti certificirani v skladu s SIST EN 1418: Varilno osebje – Preskušanje za
odobritev osebja za popolnoma mehanizirano talilno in uporovno varjenje kovinskih
materialov – za popolnoma mehanizirane postopke varjenja,
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
16/
9. Varilci morajo biti certificirani tudi v skladu s SIST EN 287-1 (2004): Qualification test of
welders - Fusion welding - Part 1: Steels – za ročne postopke varjenja. Za varjenje
popravkov v jarku mora varilec izpolniti zahteve po EN 12732 dodatek A.
10. Varilci morajo biti certificirani s strani organa, ki je imenovan za odobritev varilnega
osebja v skladu z direktivo o tlačni opremi – PED (97/23/EC).
11. Izvajalec varilskih del mora izpolnjevati zahteve SIST EN 729-2, kot je to določeno v tabeli
2, SIST EN 12732: Sistemi za oskrbo s plinom - Varjenje jeklenih cevovodov- Funkcionalne
zahteve (Gas supply systems - Welding steel pipework - Functional requirements)
12. Voditi je potrebno dnevnik varjenja.
13. Zvarni spoji morajo biti ustrezno pregledani. Preiskave spojev so definirane s
SIST EN 12732, kriteriji sprejemljivosti pa s SIST EN 25817:1992.
14. Vse preiskave morajo biti dokumentirane. Iz poročila mora biti za vsak zvar posebej
razvidno, pod kakšnimi pogoji je bil zvar pregledan ter kakšne so ugotovitve preiskav.
15. Vsak posameznik, ki izvaja neporušitvene preiskave mora certificiran v skladu s SIST EN
473: Neporušitveno preskušanje - Kvalificiranje in certificiranje osebja za neporušitvene
preiskave - Splošna načela
16. Za vrednotenje rezultatov neporušitvenih preiskav mora biti osebje certificirano vsaj za
nivo II.
17. Osebje za izvajanje neporušitvenih preiskav mora biti certificirano s strani organa, ki je
imenovan za odobritev osebja za neporušitvene preiskave v skladu z direktivo o tlačni
opremi – PED (97/23/EC).
18. Upoštevati je potrebno tudi vse tiste zahteve, ki v tem predlogu niso izpostavljene, jih pa
določa standard SIST EN 12732: Sistemi za oskrbo s plinom - Varjenje jeklenih cevovodovFunkcionalne zahteve (Gas supply systems - Welding steel pipework - Functional
requirements) v tistem delu, ki se nanaša na plinovode nad 16 bar in ki so med drugimi
zahtevami opisane v SIST EN 12732 pod točko 11. »Specific requirements for gas supply
systems greather than 16 bar (transmission)«.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
2.9.1
17/
Standardi uporabljeni za varilska dela
Seznam standardov uporabljenih za varilska dela je v poglavju 8. Veljavni predpisi in
standardi.
2.10
ZAHTEVE ZA KOROZIJSKO ZAŠČITA PLINOVODA
2.10.1
Korozijska zaščita podzemnega plinovoda
Projekt predvideva uporabo tovarniško zaščitenih plinovodnih cevi po sistemu ACS III-N (AntiCorrosion-System) v skladu z DIN 30670.
2.10.2
Korozijska zaščita spojev cevi in fitingov
Zaščita varilnih spojev cevi na podzemnem plinovodu in fitingov bo ročna. Uporabljena bo
izolacija v skladu z zahtevami proizvajalca. V projektu je predvidena izvedba s termokrčnim
izolacijskim materialom HDPE, klasa “C” po DIN 30672 trak širine 500mm.
2.10.3
Korozijska zaščita nadzemnih jeklenih konstrukcij
Korozijska zaščita jeklenih nadzemnih objektov se mora izvesti v skladu z zahtevami
standarda serije SIST EN ISO 12944 del 1-8. Barva nadzemne plinovodne instalacije je RAL
9006-srebrna.
2.10.4
Določitev korozijske odpornosti konstrukcij in postrojev
Korozijska odpornost po standardu SIST EN ISO 12944-2: 1998; “Paint and Varnishes –
Corrosion protection of steel structures by protective paint systems – Part 2: Clasification of
environments”.
Ob izvajanju korozijske zaščite je potrebno upoštevati vse standarde serije EN ISO 12944 od
dela 1 do vključno dela 8, ki predpisujejo pripravo površin pred barvanjem, zaščitne sisteme
barv, metode testiranja, zahteve za izvajanje in nadzor barvarskih del ter razvoj specifikacij
za nova dela in vzdrževanje korozijske zaščite.
2.11
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (QA PLAN) NA PLINOVODU
Preden gre posamezni plinovod v obratovanje, je potrebno izvesti naslednje kontrole:
 kontrola kakovosti varilskih del,
 kontrolo - presojo varne izvedbe konstrukcije,
 trdnostni tlačni preizkus,
 preizkus tesnosti,
 kontrola izolacije in korozijske zaščite,
 kontrola pravilnosti delovanja ter nastavitev regulacijskih in varnostnih elementov ter
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01

18/
zagon objekta.
Za objekte plinovodnega omrežja je potrebno zagotoviti nadzor nad varilskimi deli s strani
pooblaščene organizacije, če izvajalec sam vrši snemanje in kontrolo zvarov.
2.12
TLAČNI PREIZKUS PLINOVODA
Tlačni preizkus sestavljata:


trdnostni preizkus z vodo in
tesnostni preizkus.
Tlačni preizkus se izvaja po metodi DVGW 469 B2. Upoštevati je potrebno tudi standard SIST
EN 12327:2001.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
3
GRADBENI DEL
3.1
SPLOŠNO
19/
Gradbena dela obsegajo predvsem izvedbo plinovodnega jarka, zasip plinovodne cevi in
pripravo ter končno ureditev delovnega pasu vključno z zaščito plinovoda v celoti.
Posegi v tla morajo biti izvedeni tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Pri gradnji
morajo biti uporabljeni le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
Gibanje strojev je treba omejiti na območje delovnega pasu in zavarovati tla pred poškodbami
povzročenimi ob sami gradnji in po njej.
3.2
GEODETSKA DELA
Izvajalec gradbenih del opravlja vsa geodetska dela, ki so potrebna za izvedbo plinovoda in za
izdelavo projekta izvedenih del.
Izvajalec gradbenih del se mora pred pričetkom del dogovoriti z izvajalcem montažnih del o
načinu in o eventualnem dodatnem obsegu izvajanja geodetskih del npr. za montažo
plinovodne cevi ter o načinu predaje podatkov za izdelavo projekta izvedenih del.
Izvajalec mora zakoličiti traso plinovoda po projektu za izvedbo. Traso se označi z lesenimi
količki pobarvanimi z dogovorjeno barvo ali drugimi primernimi oznakami. Izvajalec mora
označbe primerno zaščititi. Na trasi je potrebno označiti tudi stacionažo plinovoda s primernimi
tablicami, mejo delovnega pasu in krivine plinovodne cevi.
Med gradnjo plinovoda mora izvajalec opraviti naslednja geodetska dela:
 geodetsko snemanje vrha plinovodne cevi in koto terena nad njo,
 geodetsko snemanje zvarov z označitvijo v skladu z označbami iz varilne knjige, podatke o
debelini cevi, podatke o izolaciji in vse druge spremembe na cevi;
 geodetsko snemanje podzemnih in nadzemnih komunalnih vodov na trasi plinovoda z
opisom izvedene zaščite komunalnega voda;
 geodetsko snemanje zaščit plinovodne cevi (vrsta zaščite, začetek in konec) in
 vsa ostala geodetska dela za izdelavo projekta izvedenih del in dela, ki jih zahteva izvajalec
montažnih del.
Izvajalec mora plinovod z vsemi posnetimi podatki vrisati v katastrske in topografske karte.
Izvajalec bo pri geodetskih delih uporabil obstoječe poligonske točke, katerih podatke si mora
preskrbeti sam pri pristojnih geodetskih upravah.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
3.3
INŽENIRSKOGEOLOŠKE
TRASE
3.3.1
20/
IN
HIDROGEOLOŠKE
ZNAČILNOSTI
Razdelilna postaja Trojane – Šentožbolt
Dolžina odseka:
2,9 km
Litologija:
Na tem odseku trasa poteka vzdolž doline reke Bolske. Dno doline je zasuto z gruščnatim
materialom. Debelina je od 2,0 do 4,0 m. 0b robovih doline so strma do srednje strma pobočja,
prekrita z glinasto-peščeno preperino. Trasa plinovoda se nato vzpne na dokaj strmo pobočje in
prečka "Trojanski hrib" pri Zgornjih klancih. Pobočje gradijo permokarbonski glinasti skrilavci in
peščenjaki. Preperinska glinasta plast je v povprečju debela 1,0 m.
Kategorizacija izkopa:
Glede na sestavo materiala, ki zapolnjuje dolino, smo celotni izkop prišteli v II. in III. kategorijo.
Le mestoma bo izkop v hribini IV. kategorije. Izkop na »Trojanskem hribu« v preperinski plasti
prištevamo v II. kategorijo. Pri izkopu v hribini bo mestoma potrebno pikiranje. Glinast skrilavec
je nekoliko mehkejša hribina (tektonsko porušena), vendar nam prisotnost kremenovih
peščenjakov narekuje, da smo del izkopa prišteli v IV. kategorijo.
Maksimalni nivo podtalnice:
Na celotnem obravnavanem odseku trase, ki poteka po dolini, je nivo podtalnice 1, 50 m pod
površino. Pobočja so večinoma suha, razen posameznih pojavov izcejanja vode (močila).
Stabilnost terena:
Teren je sprva (km 0+110 do km 0+390) mestoma labilen, v nadaljevanju (do prečkanja reke
Bolske) pa stabilen in dokaj dobro nosilen. Mestoma smo registrirali povečano vlažnost, ki pa ne
bo delala težav pri dostopu mehanizacije. Na območju prečkanja reke Bolske je potrebna
ureditev struge in pobočja nad njo.
3.3.2
Šentožbolt – Šentvid pri Lukovici
Dolžina odseka:
16,3 km
Litologija:
Potek trase plinovoda po dolini Radomlje definira tudi samo sestavo tal. Dolina je zapolnjena z
aluvialnim nanosom. Do kraja Krašnja je dno doline plitvejše in prevladujejo gruščnate in
peščene zemljine. Na odseku od Krašnje do Šentvida pri Lukovici je dno doline bolj globoko.
Zapolnjeno je z meljastimi zemljinami lahkognetne konsistence do globine približno 4,0 m.
Mestoma se trasa približa tudi pobočjem. Pobočja so položna do srednje strma in zgrajena
večinoma iz permokarbonskega skrilavca.
Na celotnem odseku bodo prevladovale zemljine, ki smo jih prišteli v II. in III. kategorijo.
Ocenjujemo, da prevladuje II. kategorija v odnosu 60 / 40%.
Pri normalnem vodnem stanju je v povprečju podtalnica v globini 2,50 m. Na posameznih
lokacijah je dolina zamočvirjena ali pa so izrazite cone povečane vlažnosti. 0b visokih
vodostajih je na večjem delu doline podtalnica 1,0 m pod površino terena.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
21/
Stabilnost terena:
Teren je stabilen in dokaj dobro nosilen v sušnem obdobju. Močvirnati deli so večinoma nasuti z
materialom od izgradnje avtoceste, posamezni manjši odseki so neugodni za delo s težko
mehanizacijo. Prav tako bo v deževnem obdobju zelo oteženo delo težji mehanizaciji.
3.3.3
Šentvid pri Lukovici – Radomlje
Dolžina odseka:
5,9 km
Litologija:
Trasa prečka položno pobočje, zgrajeno iz pliocenskih zasipnih sedimentov. Pobočje gradijo
peščene do meljne gline z vložki peska in proda. Pobočja so presekana z manjšimi dolinami.
Dna dolin so večinoma zapolnjena z glinasto-meljnimi zemljinami.
Izkop bo v glavnem izveden v glinastih zemljinah, ki smo jih prišteli v II. in III. kategorijo. Po
podatkih kartiranja in raziskovalnih vrtin sklepamo, da bo prevladoval izkop v II. kategoriji.
Večji del dolin potokov je občasno zamočvirjen, predvsem ob visokih vodostajih, pobočja pa so
razmeroma suha. Nivo podtalnice je od 1,0 - 2,0 m pod površino terena.
Stabilnost terena:
Teren je stabilen in dostopen za težko mehanizacijo. Na odsekih, kjer so močvirja bo
mehanizirano delo nekoliko oteženo, predvsem ob visokih vodah in daljših deževnih obdobjih
3.3.4
Radomlje – RMRP Vodice
Dolžina odseka:
9,5 km
Litologija:
Na tem odseku trasa poteka po ravnern delu Mengeškega polja. Do naselja Topole so
zastopani fluvioglacialni zasipni sedimenti, prevladujejo prodno peščene zemljine. Prodniki so
večinoma iz karbonatnih kamenin z maksimalnimi frakcijami do max = 20 cm. Od kraja Topole
do Vodic je starejši del teh zasipov delno na površini preperel, tako da do globine 3,0 m
nahajamo odložene peščeno glinaste zemljine, ki večinoma leže na konglomeratu ali starejšimi
prodno peščenimi zemljinami. Ta del ozemlja gradijo starejši fluvioglacialni konglomeratni zasip.
Na višjih terasah leži na konglomeratu plast peščene gline, ki je večinoma debela 2 - 3 m.
Do kraja Topole prevladujejo zemljine, ki smo jih prišteli v II. kategorijo, naprej do konca odseka
pa prevladuje III. kategorija.
Nivo podtalnice je različno globoko pod globino od površine terena. Do kraja Nožice je voda
večinoma v globini 1,5 do 2,0 m. 0d Nožic do Topol je nivo podtalnice v večji globini in povsod
pod dnom izkopa, vendar je ta del odseka rezervat pitne vode in bo potrebno cevovod ustrezno
zavarovati. Od topol naprej je nivo podtalnice ob visokih vodostajih 1,0 m pod površino. Zaradi
glinaste površinske plasti je ta del ozemlja zamočvirjen in občasno poplavljen. Nivo podtalnice
je 600 m pred koncem odseka minimalno 4,0 m pod površino terena.
Stabilnost terena:
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
22/
Teren je stabilen in zelo ugoden tako glede izkopa, kot zaradi dostopa na traso. Ta ugotovitev
velja tudi za del trase, ki je zamočvirjen, ker je sestava glinaste zemljine ugodna - težkognetne
do poltrdne konsistence z visoko primesjo peska.
3.4
POLAGANJE CEVOVODOV IN ZASIPAVANJE
Pri izkopu jarka za plinovod je potrebno vedno upoštevati dejanske razmere na terenu in
izkopati jarek z naklonom stranic, ki zagotavlja stabilnost glede na vrsto zemljine.
Pod asfaltnimi površinami je izkop jarka obvezno izvajati z vertikalnimi obodnimi stenami. Če
zemljina tega ne dopušča, je potrebno jarek razpirati. V času gradnje plinovoda je potrebno
paziti, da ne pride do posedanja obstoječih asfaltnih površin vzdolž jarka zaradi obremenitve z
mehanizacijo.
Posebno je treba paziti na podzemne instalacije in izkope v neposredni bližini objektov.
Upoštevati je potrebno vse varnostne predpise, da se izognemo rušenju sten izkopanega jarka
in morebitnim poškodbam obstoječih podzemnih instalacij.
Odkop okrog obstoječih podzemnih instalacij se izvede ručno.
Delovni pas, ki je potreben za izgradnjo plinovoda DN 800 sega v normalnih razmerah 8 m levo
od osi plinovoda (deponija izkopa) in 12 m desno za transportne poti. V območju objektov in
ostalih ovir na trasi se bo širina delovnega pasu prilagajala dejanskim razmeram na terenu, kar
bo moral izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in pri montaži plinovodne cevi. Delovni
pas se lahko, na osnovi dogovora med izvajalcem in lastnikom zemljišča tudi razširi.
Projektirana plinovoda DN 800 se bosta gradila vzporedno z obstoječimi plinovodi M2 z
določenim odmikom, in sicer M2/1 z načelnim odmikom 5 do 8 m (min. svetli odmik 3 m). V
času gradnje načelno ne bo dovoljen transport mehanizacije nad obstoječim plinovodom. V
primeru, da bo transport po plinovodu neobhodno potreben, bo treba plinovodno cev zaščititi
proti poškodbam (npr. s polaganjem betonskih plošč). Nad plinovodno cevjo bo dovoljeno le
začasno deponiranje zemeljskega materiala od izkopa in to na način, ki ne bo zahteval vožnje
mehanizacije nad plinovodno cevjo.
Pri zasipavanju jarka je treba posebno pozornost posvetiti materialu za zasip neposredno nad
cevjo. Ta material mora biti zmlet in ne sme imeti ostrih robov, da ne poškoduje cevovoda.
3.5
PREČKANJE HIDROMELIORNIH IN ZAMOČVIRJENIH OBMOČIJ
Ureditev transportnih poti preko hidromeliornih in zamočvirjenih območij zavisi od višine vode
oz. zamočvirjenosti določene lokacije v času gradnje.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
23/
Prečkanje hidromeliornih in zamočvirjenih območij se lahko izvede z izdelavo začasne
transportne poti z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu, ki se odstrani v
celoti po končani gradnji.
Na manj zamočvirjenih področjih je možno stabilizirati transportno pot s polaganjem lesenih
kolov, ki se v celoti odstranijo po končani gradnji.
Izvajalec gradbenih in strojno montažnih del bo moral prilagoditi mehanizacijo za dela po manj
nosilnem terenu in tehnologijo montaže prilagoditi dejanskim razmeram na terenu. Vse
manipulacijske površine izven delovnega pasu si bo moral izvajalec preskrbeti sam in nositi vse
stroške ureditve in vračila v prvotno stanje.
3.6
OBTEŽITEV PLINOVODOV
Na mestih, kjer je plinovodna cev položena v talni vodi ali obstaja možnost preplavljenja, je
potrebno cev obtežiti proti dviganju zaradi vzgona. Odseki, na katerih je potrebno cev obtežiti,
se prikažejo v Inženirsko geološkem poročilu in v vzdolžnih profilih projekta.
3.7
ZAŠČITA OBSTOJEČIH VODOV
3.7.1
Zaščita komunalnih vodov
Zaščita podzemnih komunalnih vodov
Izvajalec mora pred pričetkom del zakoličiti vse podzemne komunalne vode v prisotnosti in po
navodilih upravljavca komunalnega voda ali naročiti zakoličbo pri upravljavcu komunalnega
voda.
Zakoličba vsebuje določitev situacijskega in višinskega položaja komunalnega voda z
označbami na terenu.
Za vsako zakoličbo morata izvajalec gradbenih del in upravljavec komunalnega voda napraviti
zapisnik in izdelati ustrezne skice, če so potrebne ali potrditi zakoličbo z vpisom v gradbeni
dnevnik.
Zaščita nadzemnih vodov
Trasa plinovoda se križa z nizkonapetostnimi zračnimi vodi in z zračnimi telekomunikacijskimi
(TK) kabli. Vse zaščitne ukrepe je potrebno izvajati po navodilih in v soglasju z upravljavci
električnih oziroma TK vodov.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
3.7.2
24/
Zaščita obstoječega plinovoda
Projektirani plinovod M2/1 poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M2 na pretežnem delu
trase z različnim odmikom, in sicer, načeloma 5-8 m, na nekaterih odsekih s svetlim odmikom
3 m. V času gradnje bo obstajala nevarnost, da bo prišlo na obstoječem plinovodu do poškodb
plinovodne cevi ali izolacije na cevi. Zato bo potrebno med gradnjo zagotoviti številne ukrepe za
zaščito obstoječega plinovoda.
3.8
OZNAČEVANJE PLINOVODOV
Lega cevovodov in vseh ostalih elementov cevovoda v zemlji mora biti posebej označena, da je
možen nadzor nad plinovodom. Oznake so predvidene na vseh prehodih cest, vodotokov,
železnic in na mestih loma trase plinovoda. Pri prehodih komunikacij v zaščitnih ceveh se
oznake postavijo na oddušne cevi. Zračne oznake so postavljene vzdolž celotne trase na
razdalji ca 0,5 km, praviloma na lomnih točkah plinovoda.
Označitev plinovoda pri vzporedni dograditvi ali gradnji se izvede na naslednji način: na ravnem
delu trase in pri vzporednem odmiku do 10 m se označitev vzporednega plinovoda postavi na
vse obstoječe stebre primarnega plinovoda. Označitev naj vsebuje podatke o šifri plinovoda,
odmiku plinovoda in po potrebi globini nadsloja. Označena mora biti za oba plinovoda (dve
tablici).
3.9
OSTALE ZAHTEVE
Na odsekih, kjer plinovod poteka po gozdnih površinah, bo v delovnem pasu širine 20 m
izjemoma tudi samo 16 m izveden posek drevja. Posek mora predhodno označiti pooblaščen
delavec Zavoda za gozdove Slovenije, ki mora biti pravočasno obveščen o začetku gradbenih
del. Poseki drevesne in grmovne vegetacije morajo biti opravljeni izven gnezditvene sezone.
Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju
in tleh. Izkopani material in morebitne štore ni dovoljeno deponirati v gozdu, ampak jih je
potrebno vkopati v zasip v območju delovnega pasu (vendar ne nad plinovod).
Po vgradnji plinovoda je treba teren ob trasi vzpostaviti v prvotno stanje. Gozdne robove je
treba zasaditi z domačimi drevesi in grmovnicami. Na strmih pobočjih je potrebno odkopane in
nasipane brežine sanirati in zasaditi s primernimi drevesnimi vrstami in grmovnimi vrstami (dren,
dobrovita, leska idr.) - vendar ne nad plinovodom v pasu, ki ostane nezaraščen z drevjem.
Gozdne ceste in poti je treba po končanih delih vzpostaviti v prvotno stanje.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
4
ELEKTRO DEL
4.1
UVODNI DEL
25/
Projekt obravnava:

katodno zaščito prenosnega plinovoda M2/1 na odsteku med TROJANAMI in
VODICAMI pri Ljubljani.

Ozemljitve ograj zapornih postaj

Prenos statusa zapornih postaj

Prenos podatkov

Električna instalacija za instrumentacijo
Vse električne inštalacije, naprave in oprema, ki bodo vgrajene v eksplozijsko ogrožena
območja morajo biti izdelane in vgrajene v skladu z zahtevami za naprave, ki se uporabljajo v
potencialno eksplozivnih atmosferah (cona 1 oz. cona 2).
Naprave morajo biti certificirane in označene v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC (ATEX
100a) ter ustreznimi standardi na katere se sklicuje omenjena direktiva. Pregled naprav s
strani SIQ se lahko izvede po zahtevi investitorja, po pravilniku ni več obvezen (za naprave z
ATEX certifikatom). Po novem pravilniku (UL 102/00 in 91/02) se morajo izvajalci izkazati s
Certifikatom o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav, dobro je, če se to zapiše v ustrezne
projekte. Po končanih delih je potrebno pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje in od tu
naprej objekt prevzame investitor. Izvajalec mora vgrajeno opremo in kable ustrezno
označiti, izdelati sezname opreme z navodili za uporabo, obratovanje in vzdrževanje. Vsi
certifikati o skladnosti (ATEX) se morajo popisati, urediti glede na lokacijo in oznako (TAG)
opreme ter predati investitorju!
4.2
INSTRUMENTACIJA
4.2.1
MRP Vodice
Električna instalacija za instrumentacijo v MRP VODICE zajema priključitev in napajanje vseh
merilnih in izvršnih elementov na merilnih progah ter ostalih delih plinovodnega razvoda v
sklopu razširitve platoja v MRP VODICE.
Vsa instrumentacija bo priključena na novo MR omaro. V omari bo vgrajen PCS (Process
Control System) – krmilnik nadzorno krmilnega sistema postaje. V objektu bo montiran tudi
sistem za vizualizacijo procesa.
Vsa oprema v polju bo v eksplozijsko varni izvedbi – lastna varnost (Exi). Zato bodo v MR
omari vgrajeni Exi ločilni elementi in napajalniki.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
26/
Prenos podatkov v DC v Ljubljani bo potekal preko RTU enote, na katero bo PCS oprema
vezana preko ModBus povezave. Nekaj signalov pa bo tudi direktno ožičenih.
Na nadzorno krmilni sistem bodo priključeni naslednji novi elementi v polju:
-
17 MV ventilov
7 meritev temperature
7 meritev tlaka
3 meritve nivoja
2 meritvi dif. tlaka
4 meritve pretoka
4 regulacijski ventili
4 blok (LBC) ventil
1 zaporna ventila (SOV)
3 varnostno izpustni ventili (SRV)
Posamezne funkcije, lokacije merilnih mest ter točno število signalov so razvidni iz P&I
diagrama (sheme postaje).
Poleg tehnoloških bodo na nadzorno krmilni sistem priključeni tudi signali pomožnih sistemov.
Vso instalacijo za priključitev samovarnih elementov je potrebno izvesti s posebnimi kabli
modre barve, položenimi na ločenih kabelskih policah oz. uvlečenimi v ločene instalacijske
cevi.
4.3
PRENOS PODATKOV
Ob plinovodu M2/1 je v celotni dolžini predvidena položitev optičnega kabla za prenos
podatkov. Optični kabel se položi v cev PE d50mm. Optični kabel bo namenjen nadzoru in
upravljanju plinovodnega sistema ter bo podatkovno povezoval objekten ob plinovodu(merilne,
regulacijske postaje, blok ventile ipd)
Optični kabel ima naslednje karakteristike:









nekovinska konstrukcija s 96 vlakni,
kabel mora ustrezati evropskim standardom, SM vlakna morajo biti optimizirana za
optična okna C in L (II. In II. Okno),
na celotni trasi mora biti vgrajen kabel istega proizvajalca,
največje slabljenje pri 1310 nm:
0,36 dB/km
največje slabljenje pri 1550 nm:
0,24 dB/km
disperzija (1285-1330 nm):
3,5 ps/nmkm
disperzijski koeficient pri 1550 nm: 17 psnm/km
temperaturno območje delovanja
-30°C do +80°C
nominalne dobavljene dolžine kabla: 2100 in 4200 m
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
27/
Kabli in uporabljena vlakna morajo ustrezati zadnjemu veljavnemu dokumentu ITU – Rec.,
G.652.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
5
POSEBNE IZVEDBE PLINOVODA
5.1
IZVEDBA POD PROMETNIMI POVRŠINAMI
5.1.1
Plinovod pod cestami
28/
Prečkanja cest (lokalnih in državnih) se praviloma izvede s podvrtavanjem brez zaščitne cevi.
Cesto bo potrebno prekopati le, če podvrtavanje ne bo izvedljivo zaradi neprimerne geološke
sestave tal na lokaciji ali zaradi drugega upravičenega vzroka, kar določi nadzornik na licu
mesta. Plinovodne cevi na vseh prečkanjih so tovarniško izolirane s pojačano izolacijsko
oblogo.
Za vgradnjo plinovodne cevi brez zaščitne cevi je primerna tehnologija s potiskanjem
plinovodne cevi s hidravlično napravo, kot npr. vodeno vrtanje z optičnim vodenjem - perforator.
Za izvedbo podvrtavanja ni dovoljeno uporabiti tehnologije vgradnje cevi z direktnim nabijanjem
plinovodne cevi z udarnim kladivom (raketo).
Vsa predvidena prečkanja avtocest, cest I. in II. reda je potrebno izvesti s podbijanjem oz.
podvrtavanjem vozišča. Prečnega prekopa na odseku teh cest se ne dovoljuje. V primeru, da
podbijanje oz. podvrtavanje cestnega telesa ni izvedljivo bo potrebno pridobiti ustrezno izjavo
pooblaščenega in registriranega izvajalca del ter za izvedbo prečnega prekopa cestnega telesa
zaprositi za dovoljenje pri Direkciji RS za ceste.
V primerih, ko se ceste prekopljejo, se plinovod položi brez zaščitne cevi v cestno telo. Višina
nadkritja nad plinovodno cevjo mora biti minimalno 1,35 m.
Plinovodni jarek je potrebno izkopati v širini, ki omogoča zasipanje v slojih (predvidoma 10 –
20 cm) in komprimacijo po celotni debelini glede na uporabljeno utrjevalno sredstvo. Minimalna
svetla širina jarka med cevjo in izkopom je 0,60 m.
Vsa gradbena dela za obnovo vozišč je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi pogoji za
voziščne konstrukcije (POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE, knjiga
4, izdajatelj Skupnost za ceste Slovenije, 1989).
5.2
IZVEDBA PLINOVODA S PODVRTAVANJEM
Plinovod se bo izvedel s podvrtavanjem pod vsemi državnimi cestami in železnicami, na
nekaterih drugih prečkanjih z lokalnimi cestami in tudi na nekaterih drugih zahtevnih odsekih, za
katere se bo izkazalo, da je vgradnja plinovoda s podvrtavanjem najprimernejša.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
29/
Tehnologija podvrtavanja bo določena v projektni dokumentaciji v odvisnosti od dolžine
podvrtavanja in od geoloških razmer v območju vrtine. Tehnologijo podvrtavanja lahko izvajalec
prilagodi lastni opremi pod pogojem, da pridobi soglasje naročnika.
Tehnologije podvrtavanja:
1. usmerjeno vrtanje z optičnim vodenjem (tehnologija s potiskanjem plinovodne cevi brez
zaščitne cevi) za krajše vrtine,
2. usmerjeno vrtanje z radijskim vodenjem (HDD) za krajše in daljše vrtine, če dopuščajo
geološke razmere,
3. izdelava vrtine po tehnologiji »mikrotuneling« z betonsko zaščitno cevjo za daljše vrtine.
Na predmetnem odseku so naslednji daljši odseki, ki se izvedejo s podvrtavanjem:
 pod viaduktom AC v Šentožboltu v dolžini ca. 470 m,
 pod AC in vodotokom Radomlja v Podsmrečju v dolžini ca. 110 m,
5.3
IZVEDBA POD VODOTOKI
Pri polaganju plinovoda na prečkanju vodotokov in kanalov je potrebno upoštevati vse pogoje iz
izdanih soglasij.
Pod manjšimi vodotoki je predvidena montaža plinovodne tovarniško obbetonirane tako, da je
izolacija mehansko zaščitena. Strugo je potrebno po položitvi plinovoda urediti in utrditi s
skalometno oblogo. Detajlnejši način ureditve strug se bo določil v nadaljnjih fazah projekta v
skladu z zahtevami pristojnih vodnogospodarskih skupnosti.
5.4
KRIŽANJA S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
5.4.1
Komunalni vodi
Križanja plinovoda s podzemnimi komunalnimi vodi se načeloma izvaja na naslednji način, če
ni v projektu ali s strani upravljavca komunalnega voda ali nadzornega organa drugače
določeno:
1.
Zakoliči se trasa plinovoda.
2.
Na trasi plinovoda se zakoliči vse podzemne komunalne vode po naročilu gradbenega
izvajalca v skladu z opisom iz tehnične dokumentacije (vodovod, kanalizacija,
toplovod, elektroenergetski vodi, telekomunikacijski vodi in kabelska TV).
3.
O zakoličbi se naredijo “zapisniki o zakoličbah” in preveri skladnost zakoličbe s
tehnično dokumentacijo.
4.
Na mestu križanj se naredi ob izvedbi plitev strojni izkop tampona ali humusa in ročni
izkop vodov v širini ca 3 m. Medsebojno višinsko uskladitev je potrebno izvesti v fazi
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
30/
izvajanja, eventualno potrebno zaščito komunalnih vodov in plinovoda pa geodetsko
posneti in vpisati v gradbeni dnevnik.
Izvajalec gradbenih del mora z upravljavci komunalnih vodov usklajevati vse aktivnosti v zvezi
s križanji in tangiranji komunalnih vodov.
Izvajalec mora upoštevati vse pogoje, ki jih dajejo upravljavci komunalnih vodov za dela in
zaščite komunalnih vodov na križanjih in tangiranjih s plinovodom.
5.4.2
Vodovod
Horizontalna križanja plinovoda in vodovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer
tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
V višinskem pogledu bo potekalo križanje izven nivoja. Plinovod bo položen tako, da bo
plinovodna cev nad ali pod vodovodom s svetlim odmikom najmanj 0,50 m.
V križanjih, kjer ni na razpolago višinskih podatkov o vodovodu, bo potrebno vodovod
sondirati. Medsebojno višinsko uskladitev bo potrebno izvesti v fazi izvajanja.
Zaradi gradnje plinovoda bo potrebno prestaviti ali zaščititi obstoječe vodovode na več
lokacijah.
5.4.3
Kanalizacija
Horizontalna križanja plinovoda in kanalizacije morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer
tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
V višinskem pogledu bo potekalo križanje izven nivoja. Plinovod bo položen tako, da bo
plinovodna cev najmanj 0,50 m nad kanalizacijo. V primeru, da je kanalizacija nad
plinovodom, mora biti plinotesna in z bližnjim jaški z odprtinami.
5.4.4
Elektroenergetski vodi
Horizontalna križanja plinovoda in kabla morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer tega
pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Navpični svetli razmak
med kablom in cevjo plinovoda pri križanju, mora biti najmanj 0.5 m.
Minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg
elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 1.5 m. V primeru, da
minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju plinovodne cevi poleg elektroenergetskega
kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo.
V primeru, da minimalnih razmakov pri križanju plinovodne cevi s kablom ne bo mogoče
doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
31/
stran križanja. Pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od paralelno
položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje
pod energetskim kablovodom.
Oddaljenost od roba izkopanega jarka (za polaganje plinovodne cevi) do oporišč mora biti
izven naselja večja od 5 m v naseljenem kraju večja od 1.5 m, če ni ogrožena statika
oporišča, za preveritev statike takega oporišča mora investitor pridobiti ustrezen elaborat. Pri
lesenih oporiščih, ki so vpeta v drogovnike ali betonske klešče, mora ostati vznožje lesenega
droga po ureditvi okolja oddaljeno najmanj 20 cm od tal. Zaradi posnetja materiala pod
podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč. Pri nasutju materiala pod razpetino
nadzemnega voda ne sme zmanjšati varnostne višine kot je predpisana, ki mora biti za visoko
napetost večja kot 7 m in za nizko napetost večja kot 6 m.
Če ne bo mogoče na posameznih mestih izpolniti zgornjih zahtev za križanja in približevanja,
bo potrebno elektroenergetske vode prestaviti na novo traso, za kar bo potrebno pridobiti
upravno in projektno dokumentacijo.
5.4.5
Telekomunikacijski (TK) vodi
V bližini TK instalacije ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Pred izvajanjem je potrebno TK
instalacijo na terenu zakoličiti. Teren pod TK instalacijami je potrebno primerno utrditi. Vse
stroške zakoličbe, zaščite in stroške morebitnih poškodb na TK instalacijah nosi investitor.
Dela zaščite in prestavitve TK kabelskega omrežja lahko izvaja samo Telekom Slovenije. Pred
pričetkom del v zvezi z zaščito in prestavitvijo TK kablov je, zaradi točnega dogovora glede
zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, terminske uskladitve in nadzora nad izvajanjem
del, investitor oziroma izvajalec o tem dolžan obvestiti vzdrževalno službo Telekoma
Slovenije.
Zaradi gradnje plinovoda bodo potrebne prestavitve ali zaščite TK vodov na več lokacijah.
5.4.6
Obstoječi plinovodi
Projektirani plinovod pretežno poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M2 z odmikom 5,65
m merjeno osno. Glede na konfiguracijo terena in stanja naseljenosti se na nekaterih mestih
oddalji od obstoječe trase, na nekaterih mestih pa se približa na minimalni predpisan svetli
odmik 3,50 m.
Projektirani plinovod M2/1 večkrat prečka obstoječi plinovod M2 dimenzije DN 400 in
načrtovanega tlaka 50 bar(n). Prečkanje se glede na globino plinovoda M2 izvede nad ali pod
obstoječim plinovodom s svetlim odmikom min. 0,50 m. V območju prečkanja bo ročni izkop
pod nadzorstvom upravljavca plinovoda.
5.4.7
Varovanje okolja pri izvajanju gradbenih del
Izvajalec del za izvedbo plinovoda mora upoštevati pogoje pooblaščenega Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine in pooblaščenega Zavoda za varstvo gozdov.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
6
32/
OBSEG DOBAV IN STORITEV
S predmetnim projektom se bo ugotavljala sposobnost in se bodo razglasili kandidati za
naslednje dobave in storitve ter izvedbo del za gradnjo PPO:
Dobave

jeklene cevi (cevovodi) premera 250-800 mm skladno s SIST EN 10208-2, ki so
tovarniško zaščitene z ekstrudiranim PE skladno z DIN 30670 ali PP po DIN 30678;

pripadajoči postroji in strojna oprema;

katodna zaščita;

električna instalacija za moč;

merilna oprema;

oprema za prenos podatkov;

optična kabelska povezava za upravljanje plinovodnega omrežja.
Gradbena dela

priprava jarkov za polaganje cevovodov in zasipavanje;

prečkanje hidromeliornih in zamočvirjenih območij;

izvedba drenaž na nestabilnih območjih;

prečkanje avtocest, regionalnih ter lokalnih in nekategoriziranih cest;

sanacija cest in plazov;

križanje z infrastrukturnimi objekti (vodovod, kanalizacija, elektroenergetski in
telekomunikacijski vodi);

obtežitev plinovodov;

označevanje plinovodov.

gradnja objektov v MRP Vodice: dve jekleni nadstrešnici, jekleni stolp izpuha, temelji
plinovodnih naprav, meteorna kanalizacija z lovilci olj, ureditev platoja z ograjo itd.

izvedba zapornih postaj: jekleni stolp izpuha z betonskim temeljem, ureditev platoja z
ograjo itd.
Storitve

vodenje gradnje PPO;

montaža cevovodov ter pripadajočih postrojev in opreme;

antikorozijska zaščita;

montaža katodne zaščite, merilne opreme, opreme za prenos podatkov in optičnih
kabelskih povezav;
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
33/

geomehanske in geodetske storitve;

dobava opreme na gradbišče;

zavarovanja dobav in storitev do prevzema;

evidentiranje sprememb PZI za potrebe izdelave PID;

vodenje in zagotavljanje kakovosti gradnje PPO (tudi pri podizvajalcih);

vodenje varnosti in zdravja pri delu skladno z veljavno slovensko zakonodajo;

izvedba tlačnih preskusov;

izvedba zagonskih preskusov in preskusnega obratovanja;

izdelava tehnične dokumentacije skladno z veljavnim Pravilnikom o izdelavi projektne
in tehnične dokumentacije;

izdelava dokumentacije, ki je skladno z ZGO potrebna za izvedbo tehničnega pregleda
in pridobitev uporabnega dovoljenja;

dokumentacija generirana med gradnjo – kaj mora predati in v kakšni obliki

šolanje obratovalnega in vzdrževalnega osebja.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
7
34/
DOKUMENTACIJA IN STORITVE NAROČNIKA
Naročnik bo najel inženirja, ki bo vodil svetovalni inženiring v skladu s pravili FIDIC.
Izvajalec bo imel na razpolago PZI dokumentacijo za razpisana dela.
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
8
35/
ORGANIZACIJA GRADBIŠČ
Za organizacijo in potek gradnje ter za ureditev začasnih gradbišč - kompleksov gradbiščnih
objektov in začasnih deponij bo izvajalec izdelal projekt, ki ga mora pregledati in potrditi
nadzornik.
Izvajalec bo pridobil tudi vsa potrebna soglasja za ureditev začasnih gradbišč in začasnih
gradbiščnih deponij.
Delovni pas, ki je potreben za izgradnjo plinovoda DN 800 (plinovoda M2/1), sega v normalnih
razmerah 8 m levo od osi plinovoda (deponija izkopa) in 12 m desno za transportne poti. V
območju objektov in ostalih ovir na trasi se bo širina delovnega pasu prilagajala dejanskim
razmeram na terenu, kar bo moral izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in pri
montaži plinovodne cevi. Delovni pas se lahko, na osnovi dogovora med izvajalcem in
lastnikom zemljišča tudi razširi. Dostopi na delovni pas so predvideni po javnih cestah in
poteh.
Dodatne transportne poti in ostale gradbiščne ter deponijske površine izven 16 m delovnega
pasu si mora izvajalec pridobiti sam na svoje stroške.
Ob izvajanju gradbenih in zemeljskih del je potrebno zagotoviti vse varnostne norme, da ne bi
pri manipulaciji z mehanizacijo in strojnimi olji ter mazivi prišlo do onesnaženja tal in
podtalnice.
Izvajalec mora gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem omrežju
ter zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku.
Po zaključku vseh del je potrebno tako na območju polaganja plinovoda kot tudi na območju
začasnih gradbiščnih površin (deponije materiala, začasni gradbiščni objekti itd.) zemljišča
sanirati do enakega stanja in kvalitete, kot je bilo pred gradbenim posegom. Če je potrebno,
se zemljišče kultivira z obnovitvijo rodovitne zemlje in poseje s travo.
Vsi stroški za organizacijo gradbišča so stroški izvajalca, ki jih mora vkalkulirati v cene
postavk za izgradnjo plinovoda.
Izvajalec mora v času gradnje plinovoda poskrbeti za naslednje:
 odpraviti v najkrajšem možnem času v skladu s predpisi vse morebitne negativne
posledice, ki bi nastale zaradi graditve plinovoda;
 promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem
omrežju, zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem
zaključku;
 v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču,
da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta,
skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru
nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
 upoštevati zakonska določila za varstvo pred hrupom ter
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01

36/
vpoštevati časovne omejitve in uporabljati delovne naprave in stroje, ki so izdelani v
skladu z imisijskimi normami za hrup.
9
VELJAVNI PREDPISI IN STANDARDI
Poleg spodaj navedenih predpisov in standardov je potrebno upoštevati tudi interne smernice
GEOPLIN PLINOVODI za gradnjo plinovodov.
9.1
PREDPISI IN STANDARDI
1. Zakon o graditvi objektov ZGO1-UPB1 (Ur. list RS, št. 102/04, ZGO-1A, št. 47/04, ZGO-1B
št. 126/07),
2. Zakon o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, Ur.list RS, št. 8/2003)
3. Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. list RS št. 55/08),
4. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z
delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. l. RS št. 60/01),
5. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. list RS 54/02),
6. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči (Ur. list RS, št. 114/03 in št. 130/04),
7. Pravilnik o geodetskem načrtu (Ur. list RS št. 40/04),
8. Pravilnik o obliki in vsebini dokazila o zanesljivosti objekta (Ur. list RS št. 91/03),
9. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja
dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču (Ur. list RS št.
66/04, 55/08, 54/09),
10. Pravilnik o obliki tehničnih smernic za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov
(Ur. list RS št. 54/03),
11. Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67/02, 57/08)
12. Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh
(Ur. list SRS, št. 18/77),
13. Zakon o varstvu okolja ZVO1-UPB1 (Ur. list RS, št. 39/06),
14. Zakon o meroslovju ZMer1-UPB1(Ur.list RS št.26/05),
15. Zakon o standardizaciji (Ur.list RS št. 59/99),
16. Energetski zakon EZ-UPB2 (Ur.l.RS št. 27/07)
DVGW predpisi:
1. DVGW G463 - Jekleni plinovodi nad 16 bar - izgradnja
2. DVGW G469 - Tlačni preizkus plinovoda (junij 1987)
SIST STANDARDI:
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
37/
1. SIST EN 10208-2:1998: Jeklene cevi za cevovode za prenos plinastih in tekočih goriv Tehnični dobavni pogoji - 2. del: Cevi razreda zahtevnosti B
2. SIST EN 1594:2000 - Sistemi oskrbe s plinom - Cevovodni sistemi za najvišji delovni tlak
nad 16 bar - Funkcionalne zahteve,
3. SIST EN 12327:2001: Sistemi oskrbe s plinom – Tlačni preskus, postopki za začetek in
prenehanje obratovanja - Funkcionalne zahteve,
4. SIST EN 12508:2002 - Korozijska zaščita kovin in zlitin - Površinska obdelava, kovinske in
druge anorganske prevleke,
5. SIST EN ISO 12944-2:1998 - Barve in laki - Korozijska zaščita jeklenih konstrukcij z
zaščitnimi premaznimi sistemi - 2. del: Klasifikacija okolij (ISO 12944-2:1998),
6. SIST EN 287-1:1996 - Preizkušanje varilcev – Talilno varjenje-1 del: Jekla,
7. SIST EN 288-1:1996 - Zahteve in priznavanje varilnih postopkov za kovinske materiale
1.del: Splošna pravila za talilno varjenje,
2.del: Popis varilnega postopka za obločno varjenje,
3.del: Preizkušanje varilnih postopkov za obločno varjenje jekel,
6.del: Priznavanje na podlagi predhodnih izkušenj,
7.del: Odobritev standardnega varilnega postopka za obločno varjenje
8.del: Odobritev z varilnim preizkusom pred začetkom del
13. SIST EN 719:1995 - Nadzor varilni del - Naloge in odgovornosti
14. SIST EN 729-1:1995 - Zahteve po kakovosti pri varjenju – Talilno varjenje kovinskih
materialov – 1.del: Smernice za izbiro in uporabo
materialov – 2.del: Obširnejše zahteve po kakovosti
materialov – 3.del: Standardne zahteve po kakovosti
materialov – 4.del: Osnovne zahteve po kakovosti
18. SIST EN ISO 1390:1988 - Splošne tolerance za varjenje konstrukcije – Dolžinske in kotne
mere – Oblika in položaj (ISO 139020:1996)
19. SIST EN 24063:1995 - Varjenje, trdo spajkanje, mehko spajkanje in varilno spajkanje
kovin – Seznam postopkov in njihova številčna oznaka za prikazovanje na risbah (ISO
4063:1990)
20. SIST EN 29692:1996 - Ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo, varjenje v zaščitnem
plinu in plamensko varjenje – Priprava zvarnih robov za jeklo (ISO 9692:1992)
21. SIST CR 12187:1998 - Smernice za delitev materialov za varjenje (ISO 9692:1992)
22. SIST CR 12187:1998 - Smernice za delitev materialov za varjenje
23. SIST ISO 6947:1995 - Položaj pri varjenju – Opredelitev kotov nagibov in vrtenja
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
38/
24. SIST EN 439:1995 - Dodajni material za varjenje – Zaščitni plini za obločno varjenje in
rezanje
25. SIST EN 440:1995 - Dodajni material za varjenje – Čisti vari in varilne žice za obločno
varjenje nelegiranih in drobnozrnatih jekel v zaščitnih plinih – Klasifikacija
26. SIST EN 1597-3:1998 - Dodajni materiali za varjenje – Metode preizkušanja 3.del:
Preizkušanje primernosti dodajnega materiala glede na lego pri varjenju kotnih zvarov
27. SIST EN 20544:1995 - Dodajni material za ročno obločno varjenje – Mere (ISO 544:1998)
9.2
PREDPISI S PODROČJA POŽARNE VARNOSTI
1. Zakon o varstvu pred požarom ZVPoz-UPB1 (Uradni list RS, št. 3/07),
2. Zakon o temeljih varnosti transporta po naftovodih in plinovodih (Uradni list SFRJ, št.
64/73);
3. Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh
(Uradni list SRS, št.17/77);
4. Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb SIST EN 13501 in
5. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ZVNDN-UPB1(Uradni list RS, št.
51/06).
9.3
PREDPISI IZ VARSTVA PRI DELU
1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih
(Ur.l. RS, št. 83/2005)
2. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS 56/99 in 64/01)
3. Zakon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 71/1993, 87/2001)
4. Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list št. 102, 2004)
5. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.l. RS, št. 64/1994)
6. Zakon o kemikalijah (Ur.l. RS, št. 36/1999, 65/2003, 47/2004)
7. Zakon o graditvi objektov (Ur.list RS 110/02), Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o graditvi objektov (ZGO-1B) (Ur.list RS št.126/07)
8. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
(Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005)
9. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Ur.l. RS,
73/2005),
10. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur.l.
RS, 17/2006, 18/2006)
11. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu
(Ur.l. RS, 94/2005),
12. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu
(Ur.l. RS, 93/2005),
13. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri
delu (Ur.l. RS, št. 100/2001, 39/2005)
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009
P4M2TV-6S/01
39/
14. Pravilnik o varnostnih znakih (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005)
15. Pravilnik o varnosti strojev (Ur.l. RS, št. 25/2006)
16. Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur.l. RS,
136/2006),
17. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme(Ur.l. RS, 101/2004)
18. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002, 29/2003)
19. Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur.l. RS, 89/1999,
39/05),
20. Pravilnik o osebni varovalni opremi (Ur.l. RS, št. 29/2005, 23/2006)
21. Pravilnik o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju
odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur.l. RS, št. 64/1995)
22. Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Ur. l. RS, št. 34/2008)
23. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/2008)
24. Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/2008)
25. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/2008)
Datoteka:
Revizija:
1
Objekt:
Datum:
Dec 2009

P 4 M 2 T V - 6 S 1 0 0 1 Spr.1

Transcription

Similar documents

hr - Vodice

Z A P I S N I K - Osnovna šola Vodice

P 4 M 2 1 R T 6 S 1 0 0 1 Spr. 1

Zadeva: Državni prostorski načrt za prenosne

več - Osnovna šola Vodice

TL TIMBER FRAME

KAJ SO STANDARDI IN KOMU SO NAMENJENI?«

Tehnični list Ursa XPS N-V-L

ponudba: montaža projektorjev

VRTEC ŠKRATEK SVIT VODICE Franca Seška cesta 15 1217

Osnutek odločitve - Agencija RS za okolje

Tukaj vpiši naslov, ki se pojavi v glavi strani