Homogena diferencialna enacba
Transcription
Homogena diferencialna enacba
Diferencialne enaˇcbe Homogena diferencialna enaˇcba Homogena diferencialna enaˇcba Enaˇcbo, ki jo lahko zapiˇsemo v obliki y ′ = f ( yx ), Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) imenujemo homogena diferencialna enaˇcba. Z uvedbo nove spremenljivke u = yx jo prevedemo na enaˇcbo z loˇcljivima spremenljivkama. ˇ Matjaˇz Zeljko Ker je y = ux, y ′ = u ′ x + u, dobimo u ′ x + u = f (u). Sledi f (u)−u du in od tod dx = x FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo 3. teden du dx = . f (u) − u x (Zadnja sprememba: 23. maj 2013) ˇ Matjaˇz Zeljko 1 Diferencialne enaˇcbe (1) Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) 2 Homogena diferencialna enaˇcba ˇ Matjaˇz Zeljko Diferencialne enaˇcbe Zgled Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Homogena diferencialna enaˇcba y x 2 +y 2 Poiˇscˇ i sploˇsno reˇsitev enaˇcbe y ′ = xy reˇsitev, ki zadoˇscˇ a pogoju y(1) = −1. in zapiˇsi partikularno x b Slika : Polje smeri diferencialne enaˇcbe y ′ = p y = −x 1 + ln(x 2 ), y (1) = −1. 3 ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) 4 ˇ Matjaˇz Zeljko x 2 +y 2 xy in reˇsitev Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Diferencialne enaˇcbe Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Diferencialne enaˇcbe Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Pridruˇzena homogena linearna diferencialna enaˇcba (3) ima loˇcljivi spremenljivki dy = −f (x) dx y Enaˇcbo oblike y ′ + f (x)y = g(x) (2) R imenujemo linearna diferencialna enaˇcba I. reda, enaˇcbo y ′ + f (x)y = 0 in njena reˇsitev je ln y = − f (x) dx + c oziroma y = Ce− (3) ˇ Matjaˇz Zeljko Diferencialne enaˇcbe Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) R f (x) dx , kjer smo pisali C = ec . pa imenujemo homogena linearna diferencialna enaˇcba I. reda oz. enaˇcbi (2) pridruˇzena homogena linearna diferencialna enaˇcba I. reda. 5 Linearna diferencialna enaˇcba I. reda ˇ Matjaˇz Zeljko 6 Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Diferencialne enaˇcbe Izrek ˇ je y1 reˇsitev enaˇcbe (2) in z reˇsitev enaˇcbe (3), je za vsak Ce C ∈ R funkcija y = y1 + Cz reˇsitev enaˇcbe (2). ˇ sta y1 in y2 reˇsitvi enaˇcbe (2), potem y1 − y2 reˇsi enaˇcbo (3). Ce Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Posledica (Struktura reˇsitve linearne diferencialne enaˇcbe I. reda) Sploˇsna reˇsitev diferencialne enaˇcbe y ′ + f (x)y = g(x) Naj bo y = y1 + Cz. Potem je ′ y + f (x)y = = y1′ + Cz ′ + f (x)(y1 + Cz) = y1′ + f (x)y1 +C(z ′ + f (x)z ) = | {z =g(x) } | {z =0 } je oblike y = y1 + Cz, g(x). kjer je y1 poljubna reˇsitev gornje diferencialne enaˇcbe, z pa reˇsitev pridruˇzene homogene enaˇcbe Za dokaz drugega dela pa zapiˇsimo y = y1 − y2 . Potem je y ′ + f (x)y y ′ + f (x)y = 0. = y1′ − y2′ + f (x)(y1 − y2 ) = = (y1′ + f (x)y1 ) − (y2′ + f (x)y2 )) = 0. | {z } | {z } =g(x) 7 C ∈ R, ˇ Matjaˇz Zeljko =g(x) Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) 8 ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) (4) Diferencialne enaˇcbe Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Diferencialne enaˇcbe Metoda variacije konstante Torej je u ′ (x) = Diferencialno enaˇcbo (2) reˇsujemo s pomoˇcjo metode variacije konstante. Najprej zapiˇsemo pripadajoˇco homogeno enaˇcbo (3) in poiˇscˇ emo njeno sploˇsno reˇsitev (4): y = Ce− R f (x) dx in od tod . = (u(x)yh (x)) + f (x)u(x)yh (x) = = u y(x) = yp (x) + Cyh (x), (x)yh (x) + u(x)yh′ (x) + f (x)u(x)yh (x) = u ′ (x)yh (x). | {z =u(x)(yh′ (x)+f (x)yh (x))=0 Z kar pogosto zapiˇsemo v obliki ′ ′ g(x) yh (x) g(x) dx + C. yh (x) Torej je sploˇsna reˇsitev enaˇcbe (2) enaka Z g(x) dx + C , y(x) = yh (x) yh (x) u(x) = Konstanto C nadomestimo z neznano funkcijo C = u(x) in R − f (x) dx . Ko slednje zapiˇsemo y = u(x)yh (x), kjer je yh (x) = e vstavimo v enaˇcbo (2), dobimo g(x) = y ′ + f (x)y Linearna diferencialna enaˇcba I. reda } = kjer je Cyh (x) = Ce− R f (x) dx yp (x) = e sploˇsna reˇsitev homogene enaˇcbe, R − f (x) dx Z g(x) dx yh (x) pa partikularna reˇsitev nehomogene enaˇcbe. 9 ˇ Matjaˇz Zeljko Diferencialne enaˇcbe Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) ˇ Matjaˇz Zeljko 10 Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Diferencialne enaˇcbe ˇ k enaˇcbi (2) dodamo sˇ e zaˇcetni pogoj Ce y(x0 ) = y0 , Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Zgled Poiˇscˇ i sploˇsno reˇsitev enaˇcbe y ′ + 2y = e2x in zapiˇsi partikularno reˇsitev, ki zadoˇscˇ a pogoju y(0) = 1. (6) poiˇscˇ emo reˇsitev tako, da izberemo primerno vrednost konstante C v reˇsitvi (5). 11 ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) 12 (5) ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Diferencialne enaˇcbe Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Diferencialne enaˇcbe Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Zgled Poiˇscˇ i sploˇsno reˇsitev enaˇcbe xy ′ − 2y = 2x 4 in zapiˇsi partikularno reˇsitev, ki zadoˇscˇ a pogoju y(1) = 1. 13 ˇ Matjaˇz Zeljko Diferencialne enaˇcbe Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) ˇ Matjaˇz Zeljko 14 Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Diferencialne enaˇcbe Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Zgled 1 Poiˇscˇ i sploˇsno reˇsitev enaˇcbe y ′ + y tan x = cos si x in zapiˇ π partikularno reˇsitev, ki zadoˇscˇ a pogoju y( 4 ) = 0. 15 ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) 16 ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Diferencialne enaˇcbe Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Diferencialne enaˇcbe Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Zgled Reˇsi diferencialno enaˇcbo (x + y 2 )y ′ = y pri pogoju y(1) = 1. 17 ˇ Matjaˇz Zeljko Diferencialne enaˇcbe Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) ˇ Matjaˇz Zeljko 18 Linearna diferencialna enaˇcba I. reda Diferencialne enaˇcbe Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Bernoullijeva enaˇcba Bernoullijeva enaˇcba Naj bo α 6= 1, α 6= 0 realno sˇ tevilo, f in g pa zvezni funkciji. Diferencialna enaˇcba oblike y ′ + f (x)y = g(x)y α (7) se imenuje Bernoullijeva diferencialna enaˇcba. Enaˇcbo lahko z zamenjavo z = y 1−α prevedemo na linearno diferencialno enaˇcbo. Res: Ko enaˇcbo (7) delimo z y α , dobimo y −α y ′ + f (x)y 1−α = g(x). Ker je z ′ = (1 − α )y −α y ′ , tako sledi in 1 z ′ + f (x)z = g(x) 1−α z ′ + (1 − α )f (x)z = (1 − α )g(x). Dobljena enaˇcba je obiˇcajna linearna diferencialna enaˇcba I. reda. 19 ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) 20 ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Diferencialne enaˇcbe Bernoullijeva enaˇcba Diferencialne enaˇcbe Bernoullijeva enaˇcba Zgled Reˇsi enaˇcbo y ′ + 2xy = 2x 3 y 3 pri pogoju y(0) = 1. ˇ Matjaˇz Zeljko 21 Diferencialne enaˇcbe Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) ˇ Matjaˇz Zeljko 22 Bernoullijeva enaˇcba Diferencialne enaˇcbe Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Riccatijeva enaˇcba Riccatijeva enaˇcba Zgled √ Reˇsi enaˇcbo xy ′ − 4y = x 2 y pri pogoju y(1) = 1. Naj bo f 6≡ 0, h 6≡ 0. Diferencialna enaˇcba oblike y ′ = f (x) + g(x)y + h(x)y 2 (8) se imenuje Riccatijeva diferencialna enaˇcba. ˇ poznamo neko njeno Enaˇcbe v sploˇsnem ne znamo reˇsiti. Ce 1 reˇsitev z, lahko z zamenjavo y = z + u enaˇcbo prevedemo v linearno diferencialno enaˇcbo I. reda. ′ Ko vstavimo y ′ = z ′ − uu2 v enaˇcbo (8), dobimo u′ 1 1 2 ′ , z − 2 = f (x) + g(x) z + + h(x) z + u u u kar lahko preblikujemo v u ′ +(g(x)+2h(x)z(x))u +h(x) = (z ′ − f (x) − g(x)z − h(x)z 2 )u 2 = 0. | {z } =0 23 ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) 24 ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo) Diferencialne enaˇcbe Riccatijeva enaˇcba Zgled Riccatijeva enaˇcba y ′ + y 2 = x22 ima reˇsitev y = x2 . Poiˇscˇ i tisto reˇsitev dane enaˇcbe, za katero velja y(1) = 1. 25 ˇ Matjaˇz Zeljko Matematika II (FKKT – Kemijsko inˇzenirstvo)