Vodniki službenih psov policije

Sindikat policistov Slovenije
Kidričeva 24/b
3000 Celje
-članom SPS
ZADEVA: UREDITEV STATUSA POLICISTOV VODNIKOV SLUŽBENIH PSOV
Kot smo vas opozarjali v našem mnenju, številka 101/UP-3/2011/2, z dne 14. 1. 2011, na
predlog sprememb Akta o notranji organizaciji sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji,
številka 0100-1/2011/5 (1501-08), z dne 7. 1. 2011 (v nadaljevanju akt), da se ne strinjamo z
določitvami položajnih oznak za vodjo referata (CVZ), višji policist – inštruktor, višji policist –
stalni dežurni, policist – stalni dežurni (PU, PP), policist – mornar, policist – konjenik, policist
specialist – bombni operater (PLP) in policist – VSP (UUP, PU, PP), ki so po našem mnenju
prenizko določene oz. so se nekaterim položajne oznake celo znižale, se je na nas obrnilo več
članov, ki so nezadovoljni z določitvami položajnih oznak in z njihovim statusom.
Največje nezadovoljstvo povezano z novo določitvijo položajnih oznak in s statusom so izrazili
policisti – vodniki službenih psov (v nadaljevanju VSP).
Na področju dela VSP je v Policiji zaposlenih nekaj več kot 130 uslužbencev. Glavnino oziroma
jedro tega področja poleg 13 inštruktorjev in vodstvenih delavcev v enotah vodnikov službenih
psov (v nadaljevanju EVSP) predstavlja 108 VSP, ki opravljajo policijske naloge na območju
vseh policijskih uprav (v nadaljevanju PU), Specialni enoti in Specializirani enoti za nadzor
državne meje v sklopu UUP GPU.
Ob aktualni razpravi, ki poteka ob dodelitvi statusa »specialist« ter ob javnem izražanju
pomislekov ob novi določitvi položajnih oznak uniformiranih uslužbencev policije, želimo
poudariti nekatere segmente, ki dodatno osvetljujejo vlogo, status in zahteve, ki jih morajo
dosegati VSP in kar jih loči od policistov.
1. POGOJI ZA KANDIDATE
Pogoji, ki jih morajo policisti oziroma kandidati za VSP izpolnjevati so naslednji:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
najmanj tri leta delovnih izkušenj na terenu,
uspešno opravljeni psihofizični testi,
uravnovešen temperament in trden značaj,
sposobnost navezave stika in igre s službenim psom,
sposobnost kontrole glasu,
občutek za taktiko, samostojno in odgovorno delo,
sposobnost popolnega odločanja v stresnih okoliščinah,
sposobnost reševanja problemov z uporabo ustreznih sredstev in metod,
sposobnost individualnega in timskega dela,
•
•
občutek za usklajeno delovanje,
pozitivno mnenje nadrejenega in policijske uprave.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje se morajo udeležiti tridnevnega preizkusa, kjer
opravijo zahtevno fizično testiranje in preverjanje zgoraj navedenih kvalitet. Tisti, ki uspešno
opravijo testiranje v vseh segmentih se napotijo še na zdravniški pregled. Šele po vseh
pozitivnih ocenah se kandidat uvrsti na seznam kandidatov za napotitev na osnovni tečaj.
Dosedanji preizkusi kandidatov potrjujejo, da je delo na tem področju zelo zahtevno, saj večina
kandidatov ne izpolni pogojev za napotitev na osnovni tečaj. Poleg tega pa se mora kandidat
strinjati, da bo po uspešno končanem šolanju delo VSP opravljal najmanj toliko časa kolikor traja
povprečna delovna doba službenega psa (najmanj 8 let).
2. PODROČJE ŠOLANJA
Področje šolanja je razdeljeno na dva področja, in sicer:
1. Šolanje psov za splošno uporabo
Po končani pasji ''mali šoli'' kandidat za VSP prevzame psa, s katerim se skupaj šolata
naslednjih pet mesecev, kar predstavlja osnovo za uporabo službenega psa za splošno
uporabo. Kandidat mora v tem času opraviti vsakodnevne treninge s psom, hkrati pa mora v
sklopu usposabljanja osvojiti tudi obsežno teoretično znanje. Skozi celoten tečaj kandidati
opravljajo tudi vmesne preizkuse, kjer pred člani komisij predstavljajo svoje znanje in veščine.
Na koncu tečaja je zaključni izpit, kjer se kandidati s psi preizkusijo prav v vseh disciplinah in
nalogah, ki jih kasneje opravljajo na terenu.
2. Šolanje psov za specialistično uporabo
Na osnovni tečaj za VSP za specialistično uporabo se lahko napotijo le VSP, ki že imajo osnovni
tečaj za splošno uporabo in so se pri delu s službenim psom za splošno uporabo izkazali s
strokovnim delom in rezultati. To pomeni, da med te VSP prihajajo praviloma le najboljši VSP.
Dodatno obremenitev za te VSP predstavlja tudi delo z vzorci prepovedanih drog, predvsem pa
vzorci eksplozivov, ki jih je treba ves čas imeti pod nadzorom, s čimer pa so VSP izpostavljeni
tudi toksičnim sestavinam.
3. PODROČJE USPOSABLJANJA B
Navodilo o šolanju, uporabi in oskrbi službenih psov policije določa, da usposabljanje in
izpopolnjevanje poteka na treh ravneh, in sicer individualni (a.), za katero je odgovoren vodnik
službenega psa; regionalni (b.), za katero je odgovorna posamezna PU ter državni ravni (c.), za
katero je odgovorna GPU, predvsem pa Policijska akademija, v sklopu katere deluje OŠSP.
a. V 15. členu omenjenega navodila je navedeno, da VSP (na individualni ravni) skrbi za
kondicijo in vzdrževanje delovne sposobnosti službenega psa, tako med opravljanjem službe kot
izven nje. Ko opazi spremembe ali upad delovnih sposobnosti mora podvzeti ustrezne ukrepe. V
primeru, da napak ali pomanjkljivosti ne more sam odpraviti mora o tem seznaniti vodjo enote,
ki mu omogoči, da samostojno ali v sodelovanju z bolj izkušenim vodnikom ali celo inštruktorjem
OŠSP le–te odpravi. Skratka, poleg svoje strokovne usposobljenosti mora skrbeti tako za
delovne sposobnosti kot zdravstveno stanje službenega psa.
Ker službeni pes ni aparat ali navaden kos opreme, ki bi ga po končani službi dal v predal ali v
omaro do naslednje službe oziroma uporabe, skrb za službenega psa prinaša tudi ogromno
odrekanj in prilagajanja tudi v prostem času. Skoraj tretjina VSP ima službene pse nameščene
doma. Večina VSP se namreč zaveda, da je za vzdrževanje delovnih sposobnosti službenega
psa, delo v službi in obvezna mesečne vaja v trajanju osmih ur odločno premalo. Tovrstno delo
prinaša dodatno »neplačano« in »ne-ovrednoteno« obremenitev VSP v prostem času. To velja
tudi za VSP, ki imajo službene pse nameščene v EVSP, ko v prostem času, med letnim
dopustom in celo med bolniškim staležem prihajajo v enoto in vzdržujejo kontakt s službenim
psom, nekateri celo izvajajo oskrbo, ker psi sprejemajo le svojega VSP.
b. Na regionalni ravni mora vsaka PU oziroma EVSP najmanj enkrat mesečno organizirati
enodnevno skupno vajo vodnikov službenih psov, po potrebi pa skladno z usmeritvami
inštruktorjev OŠSP tudi dopolnilna usposabljanja ali krajše oblike vadbe. Slednje se nanašajo
ravno na ugotovitve skupnih vaj ali potrebe VSP, kadar pri delu ali treningu zaznajo določene
pomanjkljivosti ali težave. Poleg tega vodja EVSP skrbi, da VSP najmanj osem ur mesečno
izvajajo vaje po vnaprej določenem načrtu in tako vzdržujejo delovne sposobnosti.
V vseh EVSP so tudi vodje praktične vadbe, to so bolj izkušeni in bolj usposobljeni VSP, ki od
leta 2000 svojim kolegom pomagajo pri vzdrževanju delovnih sposobnosti službenih psov ter pri
pravočasnemu zaznavanju in odpravljanju ugotovljenih napak pri delu. Hkrati nudijo strokovno
pomoč vodjam EVSP in tudi inštruktorjem, ki VSP določajo posamezne treninge in oblike vadbe.
Že od prvih usposabljanj za vodje praktične vadbe se je UUP GPU v sodelovanju s PA GPU
prizadevala za ureditev statusa teh VSP, ki imajo nadpovprečno znanje oziroma kompetence,
vendar se to do sedaj ni uredilo. Vse vodje praktične vadbe so bili izbrani na podlagi rezultatov
dela, morali so zaključiti tečaj in se vsako leto skupaj z inštruktorji usposabljajo na tečajih v
Gotenici. Poleg tega so angažirani tudi v komisijah za preizkuse v sklopu osnovnih tečajev in
izrednih preizkusov, veliko breme pa nosijo tudi pri (vsako) letnem preizkusu VSP.
c. Na državni ravni ima ključno vlogo v procesu izobraževanja in usposabljanja kandidatov in
VSP ter šolanja službenih psov OŠSP, ki organizira in izvaja osnovne, dopolnilne in druge oblike
usposabljanj in izpopolnjevanj VSP ter šolanje službenih psov. Vodja OŠSP z namestnikom in
inštruktorji so odgovorni za izvajanje:
- preizkusov in nakupov psov ter njihovo pred-šolanje;
- letnega preizkusa VSP in službenih psov;
- rednih, izrednih in periodičnih preizkusov VSP in službenih psov;
- evalvacije obstoječih in pripravo novih programov usposabljanja VSP in šolanja službenih
psov;
- testiranja, načrtovanja in nabave opreme za delo s službenimi psi;
- veterinarske oskrbe službenih psov ter nadzor skladno s programom veterinarskega varstva
službenih psov in
- pripravo učnih gradiv in pripomočkov za šolanje in delo s službenimi psi.
Vodstvo OŠSP skupaj z inštruktorji tudi zagotavlja strokovno pomoč VSP, vodjem praktične
vadbe in vodjem EVSP.
4. PODROČJE OPERATIVNEGA DELA
Vloga vodnikov se je od začetnih korakov do danes bistveno spremenila. Delo VSP je bistveno
lažje in bolje organizirano kot pred leti, vendar je zaradi pojava številnih in raznovrstnih oblik
nasilja in deviantnih dejanj postalo še zahtevnejše. Specializacija policijskega dela je botrovala k
temu, da danes VSP s službenimi psi opravljajo najzahtevnejše naloge s področja javnega reda
in miru ter splošnega zagotavljanja varnosti. Zaradi organiziranosti se VSP maksimalno
vključujejo v obravnavo vseh zahtevnejših intervencij oziroma kršitev javnega reda in miru ter
vseh dogodkov, ki so ocenjeni z določeno stopnjo tveganja, ne glede na to ali gre za iskanje
oziroma sledenje za pobeglim kriminalcem ali za izvajanje postopkov z množico. Zaradi
koncentracije različnih oblik javnih zbiranj v večernem času oziroma ob vikendih, so v tem času
VSP tudi najpogosteje angažirani. Zelo pomembno vlogo imajo pri zavarovanju vseh športnih
prireditev ter opravljanju policijskih nalog skupaj s pripadniki PPE. V tej zvezi je SPS že podal
predloge novi policijski zakonodaji, da bi vsi policisti, ki neposredno izvajajo naloge skupaj s
PPE prejeli enak dodatek v višini 65 % urne postavke (82. člen predloga ZODP-mdr1).
VSP opravljajo naloge tudi pri nadzoru in varovanju državne meje, kjer so v najbolj kritičnem
obdobju ilegalnih pritiskov na meje naše države odigrali zelo pomembno vlogo pri varovanju in
predvsem odkrivanju oseb, ki so ilegalno prestopale državno mejo.
Poleg vsega navedenega velja omeniti, da so VSP pred leti ukinili dodatek, ki so ga prejemali pri
plači. Danes imajo VSP plačo enako kot ostali policisti. Poleg tega pa se jim je ob zadnji
spremembi akta odvzela oz. znižala tudi položajna oznaka, ki je po novem enaka položajni
oznaki policistov začetnikov oz. tistim, ki so zaključili šolanje. VSP to odločitev razumejo kot
degradacijo in glede na to, da je to zadnje, kar jih je ločilo od policistov (začetnikov) je to
zagotovo dodatni stresni dejavnik, ki je povzročil med VSP veliko nezadovoljstvo in
nemotiviranost za opravljanje dela. Razdeljevanje oz. določitve položajnih oznak je bilo izredno
precizno pri določanju le teh pri (višjih) policijskih inšpektorjih in deloma pri višjih policistih. Za
veliko večino policistov, ki opravljajo skoraj celotno operativno delo na terenu pa je na ta način
predvidena »uravnilovka«, kjer ni nobene razlike in ločnice med policisti začetniki, policisti in
med izkušenimi policisti, za katere se zahtevajo dodatna znanja in veščine, ki jih morajo imeti pri
opravljanju svojega dela. Med slednje vsekakor sodijo VSP in vsa zgoraj našteta delovna mesta
za katera smo v našem mnenju podali mnenje, da so položajne oznake za njih določene
neustrezno.
Kot smo zapisali v našem dokumentu o določitvi delovnih mest »specialistov«, številka 1708/UP17/2011/1, z dne 3. 3. 2011, da se delovna mesta »specialistov« določijo za zaposlene oz.
policiste, ki morajo za opravljanje dela imeti pridobljena posebna znanja in veščine, ki niso
ovrednotena v plačnem razredu delovnega mesta oz. zaposleni za to ne dobijo nobenega
dodatka, bi veljalo vsekakor razmisliti o določitvi teh delovnih mest tudi za VSP in ostale, ki
sodelujejo v procesu usposabljanja in šolanja službenih psov.
V SPS podpiramo prizadevanja VSP, ki zavračajo navedene spremembe na področju urejanja
statusa VSP, saj se jim na podlagi njihovega dosedanjega dela, vloženega truda in energije v
opravljanje zahtevnega dela s službenimi psi, slednja zdijo nekorektna in nepoštena, glede na
vložek, ki so ga prispevali in ga prispevajo v sistemu dela Policije.
V SPS predlagamo, da se status VSP ustrezno uredi. Slednje se lahko uredi na več načinov:
1. S spremembo sistemizacije delovnih mest VSP, kjer predlagamo, da se v PPVSP LJ,
PPVSPK MB, na novo predlaganih PPVSP (projekt »Libra«) in v EVSP poleg delovnih
mest policistov – vodnikov službenih psov ustanovijo oz. presistemizirajo ta delovna
mesta v delovna mesta primerljiva z delovnimi mest na ostalih policijskih postajah (npr.
starejši policist – VSP, policist - vodja izmene VSP) – s tem bi omogočili, da bi lahko tudi
VSP nadaljevali svojo kariero na področju dela s službenimi psi, poleg tega pa bi jim z
napredovanjem oz. ob premestiti pripadala tudi višja položajna oznaka;
2. Dodelitev statusa »specialistov«, na način, kot smo v SPS že opozorili s dopisom Uprave
SPS številka 1708/UP-17/2011/1 z dne 03.03.2011 in sklepom Sveta SPS št. 32/2011;
3. VSP se določijo položajne oznake, ki so jih imeli pred zadnjo spremembo akta.
Predlagamo, da se v zvezi z določitvijo statusa VSP, čimprej skliče sestanek, kjer bi skupaj
skušali najti ustrezne rešitve za ureditev njihovega statusa.
S spoštovanjem!
Številka : 102/PREDSEDNIK-24/2011/1
Datum : 17.03.2011
Zoran PETROVIČ l.r.
PREDSEDNIK SPS