Pogled na distribucijska plinovodna omrežja v Sloveniji

Transcription

Pogled na distribucijska plinovodna
omrežja v Sloveniji
mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP
Ljubljana,17. februar 2011, GZS
Gospodarsko interesno združenje za distribucijo
zemeljskega plina, g.i.z.
www.giz-dzp.si, www.zemeljski-plin.si
PREDSTAVITEV GIZ DZP
- člani GIZ DZP so vsi sistemski operaterji distribucijskega omrežja
zemeljskega plina (16):
- ENERGETIKA LJUBLJANA
- ENERGETIKA CELJE
- PETROL PLIN
- MESTNI PLINOVODI
- DOMPLAN
- PETROL ENERGETIKA
- KOMUNALA SLOVENJ GRADEC
- LOŠKA KOMUNALA
- PLINARNA MARIBOR
- ADRIAPLIN
- ISTRABENZ PLINI
- PLINOVOD SEVNICA
- JEKO-IN
- KP VRHNIKA
- KP VELENJE
- PLINSTAL
- GIZ DZP zastopa interese sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja
zemeljskega plina (SODO), dobavitelje pa samo izjemoma (vsa našteta
podjetja so tudi dobavitelj ZP)
Zemeljski plin - energent prehoda v nizkoogljično družbo
Četrtek, 17. februar 2011, GZS, Ljubljana
OBSEG DISTRIBUCIJE ZP V SLOVENIJI
Dolžina dist. plin. omrežja: 3.000 km
Število odjemalcev: 125.000
Pokritost: 70 občin / 211 občin
Prebivalci: 1,38 mio / 2,05 mio
Zasedenost omrežja: cca 60%
Delež ZP v primarni energiji
Delež zemeljskega plina v primarni energiji v različnih
državah
45%
40%
40%
38%
37%
35%
29%
30%
24%
25%
23%
21%
20%
15%
12%
10%
5%
0%
Madžarska
Italija
Velika
Britanija
EU 27 - 2030
EU 27
Nemčija
Avstrija
Slovenija
Delež gospodinjskega odjema ZP v primarni energiji
14%
12%
12%
12%
10%
9%
9%
8%
6%
6%
4%
4%
2%
1%
0%
Velika Britanija
Madžarska
Italija
Nemčija
EU 27
Avstrija
Slovenija
 EU 27: 25% ZP se porabi v gospodinjstvih
 Slovenija: cca 10% ZP se porabi v gospodinjstvih
Dejavnost distribucije ZP v Sloveniji
 Distribucija zemeljskega plina – izbirna LOKALNA gospodarska javna služba (dejavnost
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja ZP)
 Lokalna skupnost podeli pravico za izvajanje te službe za največ 35 let
(Energetski zakon in Zakon o javnih gospodarskih službah):
javno podjetje
LOKALNA SKUPNOST
koncesija
(koncesijsko) razmerje
35 let
SODO ZP
Osnovne značilnosti (koncesijskega) razmerja
(koncesijsko)razmerje
razmerje
(koncesijsko)
pravice
in
obveznosti
pravice in obveznosti
SODOZP
ZP
SODO
Lokalnaskupnost
skupnost
Lokalna
izgradnjaplinovodnega
plinovodnegaomrežja
omrežja
-- izgradnja
(dolžniškiali
alilastniški
lastniškikapital)
kapital)
(dolžniški
obratovanjeininupravljanje
upravljanje
--obratovanje
plinovodnimomrežjem
omrežjem
ssplinovodnim
podelikoncesijo
koncesijoza
za
--podeli
delali
alicelotni
celotnidel
delobmočja
območjaobčine
občine
del
zagotavljaustrezne
ustreznepogoje
pogojedelovanja
delovanja
--zagotavlja
prihodkepridobiva
pridobivaizizomrežnine
omrežnine
--prihodke
Osnovne značilnosti (koncesijskega) razmerja II
 s sklenitvijo (koncesijskega) razmerja nastanejo obveznosti in pravice na obeh straneh
 kršenje določil razmerja lahko privede do odškodninskih zahtev
 isto velja tudi v primeru, da nekdo tretji posega v to razmerje po tem, ko je bila sklenjena
koncesijska pogodba oziroma zgrajeno plinovodno omrežje (dolgoročna naložba).
(koncesijsko)razmerje
razmerje
(koncesijsko)
SODOZP
ZP
SODO
Lokalnaskupnost
skupnost
Lokalna
Država z določenimi pogoji: zakonodaja
36. Člen Energetskega zakona: širitev plinovodnega omrežja omejena
(člen nalaga določene obveznosti občini)
Še nekatere ovire za večjo uporabo ZP
 Zakonodaja
- pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki načeloma ne omogoča 100% uporabe ZP pri
novogradnjah
 Davčna politika
- seštevek dajatev (trošarine, dodatka za energetsko učinkovitost, CO2 taksa) so se v letu
2010 povečala za indeks 1,57 (57%) (trošarina se je povečala za indeks 3,00 (3 x), če ne bi
ukrepala GZS, bi se trošarina povečala za indeks 6,00 (6 x) )
- uvedba dodatka za energetsko učinkovitost v letu 2010:
- zbrani denar ni možno uporabiti na sistemu oskrbe s plinom (na primer za menjavo
zastarelih kotlov z bolj učinkovitimi),
-plačujejo ga samo določeni končni odjemalci,
- anomalija: ne plačujejo ga uporabniki trdnih goriv (premog, les) – najbolj negativno
vplivajo na kakovost zraka in zdravje ljudi,
- plačujejo ga uporabniki daljinskega ogrevanja (vsi viri).
Še nekatere ovire za večjo uporabo ZP II
 (Ne)subvencije Eko sklada
 Eko sklad NE subvencionira nakupa sodobnih plinskih naprav
 z zamenjavo zastarelih kotlov na ELKO:
-
prašni delci
-
kakovost zraka
-
poraba energije do 35%
-
CO 2 emisije do 50% (manjša poraba in ZP nižje emisije)
-
ni več možnosti izlitja ELKO
-
izkoriščenost omrežja,
omrežnina
 nasprotno pa Eko sklad subvencionira nakup naprav na lesno biomaso in to ne glede na
lokacijo postavitve naprave .
 država ”podeli” subvencijo za povišanje prašnih delcev, morebitna denarna kazen zaradi
slabe kakovosti zraka bo še večja, še slabši vpliv na zdravje ljudi
.
Vpliv zasedenosti plinovodnega omrežja na ceno plina
- končna cena oskrbe z ZP = cena dobava + cena omrežnina + dajatve
Omrežnina na enoto goriva [Eur/kWh] =
Stroški sistema (gradnja, obratovanje, vzdrževanje) [Eur]
Distriburirana količina ZP [kWh]
- višina omrežnine je odvisna od (stroški sistema, distriburirane količine)
-
distribuirane količine
nižja omrežnina
-
distribuirane količine
višja omrežnina
FIKSNI
(neodvisni od
transportiranih/dist
riburiranih količin)
Posledica nezasedenosti distribucijskega plinovodnega omrežja
- višja cena omrežnina: višja končna cene ZP za gospodarstvo (nižja
konkurenčnost) in gospodinjstva (višji življenjski stroški),
- nižja konkurenčnost ZP (še nadaljnja uporaba ELKO kot
najpomembnejšega energenta v urbanih področjih),
- premalo sredstev za razvoj ter nemoteno obratovanje in vzdrževanje
plinovodnega omrežja.
VARSTVO OKOLJA
Kakovost zraka I – Prašni delci
 45 % prebivalcev živi na območjih, kjer je zrak prekomerno onesnažen s prašnimi delci;
 1.700 prezgodnjih smrti v Sloveniji (dr. Matej Ogrin, CIPRA: “problem prašnih delcev postaja srhljiv”);
prašni delci imajo še vrsto drugih negativnih posledic na zdravje ljudi
Vir: Evropska agencija za okolje
Skupni lebdeči
delci (g/GJ)
PM 10 (g/GJ)
PM 2,5
(g/GJ)
Črni premog, rjavi premog
80
60
60
Zemeljski plin
0,9
0,9
0,9
Sintetično pridobljeno olje
5
5
5
Težko kurilno olje
50
40
30
Emisijski faktorji za drobna
kurišča
Vir: EMEP/CORINAIR
Emission Inventory Guidebook
2007
Les (g/GJ)
(PM10/PM 2,5)
Sodobne tehnike - Les (g/GJ)
(PM10/PM 2,5)
Enostavna kurišča (krušna peč, …)
860/850
240/240
Mali kotli do 50 kW
475/475
76/76
Srednji kotli nad 50 kW
240/240
66/66
Vir: Operativni
program varstva
zunanjega zraka
pred
onesnaževanjem
s PM10
VARSTVO OKOLJA
Kakovost zraka II – ostali kazalci
SO2
(kg/TJ)
(kg/TJ)
CxHy
(kg/TJ)
ELKO
(kurilno olje)
120
40
6
45
LES
11
85
85
2.400
Električna
energija
806
722
306
1.778
Rjavi premog
1.500
170
910
5.100
Zemeljski plin
0
30
6
35
NOx
CO (kg/TJ)
Vir: študija Joanneum Research Graz - "Emisijski faktorji in energetsko
tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju
toplotne oskrbe"
VARSTVO OKOLJA
CO2 emisije
Vir energije
Na enoto goriva
Na enoto goriva
(kg/kWh)
1,9 kg/Sm3
0,20
Ekstra lahko kurilno olje
2,9 kg/kg
0,265
Lahko kurilno olje
3,06 kg/kg
0,28
Daljinska toplota
0,33 kg/kWh
0,33
Elektrika
0,53 kg/kWh
0,53
1,88 kg/kg
0,40
Zemeljski plin
Rjavi premog - uvožen
Vir: Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur.l. RS št. 52/2010
VARSTVO OKOLJA
Kateri problem je večji: C02 emisije ali kakovost zraka?

v javnost (in tudi vlada (ministrstva)) se posveča več pozornosti CO 2 emisijam
kot pa kakovosti zraka.
CO 2 emisije
PM 10, PM2,5, NOx, SO2, benzen, .….
(kakovost zraka)
Da
Da
Globalni problem
Lokalni problem (nastane predvsem v
urbanih območjih)
Morebitna denarna
kazen EU
Da
Da (kazen v Eur/dan do odprave
nepravilnosti, Grčija, Španija)
Vpliv na zdravje ljudi
Ne
Da
Vpliv na okolje
ZEMELJSKI PLIN IN BIOPLIN KOT PREDHODNICA UPORABE VODIKA
Energijske in okoljske lastnosti goriv
GORIVO
les
premog
nafta
zemeljski
plin
vodik
Vsebnost H2 v %
5
50
67
80
100
Kalorična vrednost
MJ/kg
16
23,2
44,2
52,3
142
Emisije delcev v g/MJ
2
2,15
0,08
< 105 ppm
0
100
31
21
15
0
Rel. emisija CO2
Vir: predavanje dr. M Sekavčnik, Portorož 2001
 Trend: vsebnost vodika in kalorična vrednost goriv se povečujeta, obremenjevanje
okolja se zmanjšuje
OBSTOJEČA INFRASTRUKTURA - DANES
 Evropa se zaveda dragocenosti obstoječe plinske infrastrukture (umeščenost v prostor, možen
prehod na obnovljive vire energije brez posegov pri odjemalcih)
 primeri: Nemčija, Nizozemska, Švica, Avstrija, Švedska so že avtorizirale injiciranje bioplina v
infrastrukturo ZP
 ZP in bioplin so aktivnosti, ki jih moramo razvijati, medtem ko čakamo na H2
OBSTOJEČA INFRASTRUKTURA - JUTRI
Pilotni projekt v Nemčiji, Berlin
 sprememba vira energije brez sprememb pri odjemalcih
Energetska oskrba Slovenije
 RS bi morala sprejeti strategijo rabe goriv/sistemov po posameznih območjih
zaradi:
- okoljskega vidika (kakovost zraka, CO 2 emisije, ..) ,
- ekonomskega vidika (čim večja izraba energetskega omrežja na določenem
območju),
- razpoložljivosti virov energije.
 Vsako gorivo/sistem ni primeren za vsako območje.
 lesna biomasa – uporabiti blizu vira nastanka (čim manj transporta) - primerna za
neurbana področja, kjer ni problema s kakovostjo zraka,
 urbana področja (potrebno maksimalno izkoristiti (obstoječa) omrežja (plinovodna,
daljinsko ogrevanje …)) – ne podvajanje omrežij,
 ELKO (kurilno olje) največji potencial za znižanje nepotrebnih emisij, izlitij…tako na
urbanih kot neurbanih območjih.

Pogled na distribucijska plinovodna omrežja v Sloveniji

Transcription

Similar documents

MOJA ŠOLA - Osnovna šola Mirna

Poročilo komisije za članice 2013

kogeneracija na zemeljski plin [ 1mb ]

letak M-ventus.indd

Program - Stalna arbitraža pri GZS

Mid Am za dame - Golfportal.info

Izjava kupca o sodelovanju v akciji »Poceni ogrevanje

SMRT-Y - Namakalni sistemi T-bird

postanite delovodja/poslovodja - Center za poslovno usposabljanje

Projekt WE-EEN Partnerji projekta