Prikaz stanja prostora (tekstualni del)

Transcription

NAROČNIK
Občina Gorenja vas - Poljane
Poljanska cesta 87 I 4224 Gorenja vas
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OPN OBČINE GORENJA VAS-POLJANE
PRIKAZ STANJA PROSTORA
javna razgrnitev dopolnjenega osnutka
IZVAJALEC
LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o., PE Nova Gorica
Prvomajska 118d I 5250 Solkan
Solkan, december 2014
PROSTORSKI AKT
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA OBČINE GORENJA VAS-POLJANE
prikaz stanja prostora
FAZA
javna razgrnitev dopolnjenega osnutka
NAROČNIK
Občina Gorenja vas - Poljane
Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas
IZDELOVALEC
Locus d.o.o., PE Nova Gorica
Prvomajska 118d, 5250 Solkan
DIREKTOR
Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad. ZAPS P-0020
VODJA PROJEKTA
Nina Lipušček, univ.dipl.inž.kraj.arh. ZAPS KA-1667
STROKOVNA SKUPINA
Maja Šinigoj, univ.dipl.inž.arh.
Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Andrej Podjed, grad.teh.
Tosja Vidmar, univ.dipl.geog.
Nina Zenkovič, univ.dipl.inž.rač. in info.
Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad.
DATUM
Solkan, december 2014
Sprememba in dopolnitev
občinskega prostorskega načrta občine Gorenja vas - Poljane
Kazalo
Tekstualni del
I.
II.
III.
IV.
osnovni podatki za območje prostorskega akta
bilanca površin zemljišč osnovne namenske in dejanske rabe
bilanca površin območij pod različnimi varstvenimi režimi
opis kvalitete in opozoril o primernosti in zanesljivosti uporabe posameznih delov
Kartografski del
prikaz rabe prostora, gospodarske javne infrastrukture, varstvenih režimov ter meje območja
prostorskega akta v merilu 1:5000
1 I 31
PSP
PSP
1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA
AKTA
Občina Gorenja vas-Poljane leži v severozahodnem delu Slovenije, v Poljanski dolini, v porečju Sore.
Občina je bila ustanovljena leta 1994 in je postala novoustanovljena občina, ki se je oblikovala iz prejšnje
2
občine Škofja Loka v samostojno občino. Novo nastala občina se razteza na 153,25 km in jo obdajajo sosednje
občine Železniki, Škofja Loka, Dobrova-Polhov Gradec, Žiri, Logatec, Idrija in Cerkno. Občino sestavlja 6
krajevnih skupnosti in 73 naselij.
Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je bilo v občini 6877 prebivalcev, po zadnjih statističnih podatkih SURS ob
koncu decembra 2013 pa se je število prebivalcev povečalo na 7320.
Naselje Gorenja vas ima 1176 prebivalcev, kar predstavlja 16 % vseh prebivalcev v občini. Gostota prebivalstva
2
2
je v primerjavi s slovenskim povprečjem (98 preb/km ) nizka, samo 48 preb/km .
Občina Gorenja vas-Poljane je z regionalnega vidika vezana predvsem na Škofjo Loko, ki je tudi enden glavnih
zaposlitvenih centrov ter na središča sosednjih občin, Polhov Gradec, Logatec, Žiri, Vrhnika. Z občinskega vidika
pa je celotno območje občine močno vezano na naselje Gorenja vas, ki je občinsko središče in na naselje
Poljane, ki se razvija kot kulturno središče.
Velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov, ki se vozijo na delo v sosednje občine. Na
območju občine je za potrebe organiziranja novih delovnih mest predvidenih več območij poslovno proizvodnih
con: Poljane, Dobje in Todraž.
Glavna os prometnega povezovanja poteka v smeri vzhod-zahod in povezuje osrednjeslovensko regijo z
zahodnim delom države. To je hkrati prometna povezava Gorenjske iz smeri Škofje Loke preko Cerknega in
Mosta na Soči s Primorsko (4. razvojna os). Povezave regionalnega pomena povezujejo območje občine z Žirmi
preko Trebije, z Občino Železniki preko Leskovice in s Polhovim gradcem preko Lučin.
2
Velikost občine – površina:
153,25 km
Število prebivalcev (december 2013):
7320
Število krajevnih, vaških, mestnih skupnosti:
6
Število naselij:
73
Število objektov po HS:
2219
Število objektov po REST:
5303
Število kmetij:
561
Nadmorska višina (od do v m)
385 m do 1562 m
Najnižja točka:
Poljane (~385 m.n.m)
Najvišja točka:
Blegoš (~1562 m.n.m.)
2 I 31
PSP
2 BILANCA POVRŠIN ZEMLJIŠČ NAMENSKE IN DEJANSKE
OSNOVNE RABE
Prikazana je primerjava različnih bilance namenske rabe iz veljavnega prostorskega akta v odnosu do dejanske
osnovne rabe na nivoju občine. Podatki so problematični zaradi različnih natančnosti zajema, časa nastanka,
potreb in geodetskih podlag. Zaradi preglednejšega prikazana je prikazana primerjava samo z združevanjem
dejanske rab na nivo osnovnih kategorij rabe.
Namenska raba
Celinske vode
Celinske vode
Celinske vode
Celinske vode
Celinske vode
Druga kmetijska zemljišča
Gospodarske cone
Gospodarske cone
Gospodarske cone
Gospodarske cone
Gozdna zemljišča
Gozdna zemljišča
Gozdna zemljišča
Gozdna zemljišča
Najboljša kmetijska zemljišča
Območja okoljske infrastrukture
Območja za potrebe obrambe v naselju
Območja za potrebe obrambe zunaj naselja
Osrednja območja centralnih dejavnosti
Ostale prometne površine
Ostale prometne površine
3 I 31
Dejanska raba
Površina (ha)
Gozd
17,95
Kmetijsko
21,57
Odprto zemljišče brez aliu z nepomembnim
0,55
rastlinskiminpokrovom
Pozidano
sorodno
4,20
Voda
26,98
Gozd
675,84
Kmetijsko
1644,27
0,14
Pozidano
sorodno
75,25
Voda
2,95
Gozd
1,95
Kmetijsko
7,45
Pozidano in sorodno
17,81
Voda
0,29
Gozd
9358,14
Kmetijsko
672,68
Pozidano in sorodno
93,07
Voda
1,35
Gozd
211,70
Kmetijsko
1877,85
0,03
Pozidano
sorodno
76,72
Voda
2,40
Gozd
3,57
Kmetijsko
6,83
Pozidano in sorodno
19,29
Voda
0,02
Gozd
0,26
Kmetijsko
0,28
Pozidano in sorodno
3,15
Voda
0,00
Gozd
24,16
Gozd
0,26
Kmetijsko
7,22
Pozidano in sorodno
17,72
Voda
0,13
Kmetijsko
0,02
Pozidano in sorodno
0,09
Namenska raba
Parki
Parki
Pokopališča
Pokopališča
Pokopališča
Površine cest
Površine cest
Površine cest
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Površine počitniških hiš
Površine podeželskega naselja
Površine razpršene poselitve
Površine za oddih, rekreacijo in šport
Površine za turizem
Stanovanjske površine
Skupaj
PSP
Dejanska raba
Površina (ha)
Kmetijsko
0,43
Pozidano in sorodno
0,10
Gozd
0,11
Kmetijsko
1,66
Pozidano in sorodno
2,22
Kmetijsko
1,10
Pozidano in sorodno
0,76
Voda
0,05
Gozd
8,67
Kmetijsko
2,26
Pozidano in sorodno
7,18
Gozd
2,28
Kmetijsko
1,77
Pozidano in sorodno
3,43
Gozd
4,52
Kmetijsko
82,42
Pozidano in sorodno
104,33
Voda
0,80
Gozd
9,03
Kmetijsko
101,47
Pozidano in sorodno
96,63
Voda
0,29
Gozd
1,21
Kmetijsko
2,40
Pozidano in sorodno
0,29
Voda
0,06
Gozd
3,28
Kmetijsko
4,67
0,03
rastlinskim
pokrovom
Pozidano in sorodno
1,58
Gozd
0,32
Kmetijsko
3,85
Pozidano in sorodno
6,91
15330,22
Pri dejanski rabi se je povzelo rabo MKGP, ki je bila digitalizirana na osnovi digitalnega ortofoto načrta v merilu
1:5000. dejanska raba se uporablja za potrebe kmetijskih evidenc po letu 2004, ter se nenehno prenavlja in
dopolnjuje (vir: MKGP; http://rkg.gov.si – datum 20.10.2014). Omenjena sloja sta izdelana na različnih
geodetskih podlagah, tako da nimata enake pozicijske natančnosti. Za natančnejši prikaz bi bilo potrebno oba
sloja prikazati oziroma uskladiti na eni geodetski podlagi (geodetskem načrtu).
V občini je več območij, ki so v veljavnem prostorskem aktu opredeljena kot območja stavbnih zemljišč na
2
katerih je mogoče graditi, ter so po dejanski rabi opredeljena kot kmetijska raba in so večja od 5.000 m .
Območja nad 5000m2
OBMOČJA 5000
4 I 31
Površina (ha) Odstotek %
64,85
0,42
PSP
2 BILANCA POVRŠIN OBMOČIJ POD RAZLIČNIMI
VARSTVENIMI REŽIMI TER BILANCA POVRŠIN
OSTALIH OBMOČIJ VKLJUČENIH V PSP
2.1
Varstvo kulturne dediščine
Kulturna dediščina so po Zakonu o varstvu kulturne dediščine območja in kompleksi, grajeni in drugače
oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat
ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna
obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in
civilizacijskega pomena v javnem interesu.
Dediščina so predvsem arheološka najdišča in predmeti; naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška
jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali
tehnične pričevalnosti; stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki naše politične,
gospodarske in kulturne zgodovine; arhivsko gradivo; knjižnično gradivo; predmeti ali skupine predmetov
zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, sociološkega, antropološkega,
etnološkega ali naravoslovnega pomena, ki izpričujejo zgodovinska dogajanja na Slovenskem.
Osnova za varovanje
ZAKON
Zakon o varstvu kulturne dediščine
Ur.l. RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011
Odl.US: U-I-297/08-19, 90/2012
PODZAKONSKI AKTI
 akti o razglasitvi
spomenikov
nepremičnih
kulturnih
725,86 ha
4,74 %
122 enot in vplivnih območij
Bilanca vseh režimov pod varstvom
Soglasje
Soglasodajalec/nosilec javnih pooblastil
 območje kulturnega spomenika (spomenik)
 vplivno območje kulturnega spomenika (vplivno
območje spomenika)
 območja registrirane kulturne dediščine
 vplivno območje dediščine (vplivno območje)
 registrirano arheološko najdišče (arheološko
najdišče)
KULTUROVARSTVENO SOGLASJE
Zavod za varstvo kulturne dediščine
Vir in datum podatkov
SOGLASJE ZA RAZISKAVO IN ODSTRANITEV
DEDIŠČINE
Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za kulturo, 7.11.2013
Režimi varstva
2.1.1
Območja kulturnih spomenikov
Kulturni spomenik je kulturna dediščina, ki je zaradi svojega izjemnega pomena za državo ali posebnega
pomena za pokrajino ali občino z aktom o razglasitvi razglašena za kulturni spomenik.
Ešd
5 I 31
Ime spomenika
Odlok
Tip
Površina Odstotek
(ha)
(%)
Ešd
Ime spomenika
Gorenja
Dobrava
2582 Cerkev sv. Urbana
Odlok
Tip
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Urbana
- na Gorenji Dobravi za kulturni sakralna
spomenik lokalnega pomena
dediščina
PSP
Površina Odstotek
(ha)
(%)
stavbna
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Janeza
Nova Oselica - Cerkev sv. Nepomuka v Novi Oselici za kulturni sakralna
2079 Janeza Nepomuka
dediščina
stavbna
Odlok o razglasitvi cerkve sv.
Hotavlje - Cerkev sv. Lovrenca v Hotavljah za kulturni sakralna
2581 Lovrenca
dediščina
stavbna
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Pavla v
Stara Oselica - Cerkev sv. Stari Oselici za kulturni spomenik sakralna
2309 Pavla
lokalnega pomena
dediščina
stavbna
Odlok o razglasitvi kmečkih objektov
in domačij za kulturne spomenike
Hotovlja - Fortunov mlin lokalnega pomena (občina Gorenja profana
13799 in kozolec
vas-Poljane)
dediščina
Gorenja vas - Posavcev lokalnega pomena (občina Gorenja profana
14211 hlev in kozolec
vas-Poljane)
dediščina
Dobje - Domačija Dobje lokalnega pomena (občina Gorenja profana
13798 2
vas-Poljane)
dediščina
Hotavlje 13800 Hotavlje 33
Domačija lokalnega pomena (občina Gorenja profana
vas-Poljane)
dediščina
Poljane nad Škofjo Loko - lokalnega pomena (občina Gorenja profana
8103 Gostilna Na Vidmu
vas-Poljane)
dediščina
13803 Volča - Domačija Volča 3
lokalnega pomena (občina Gorenja profana
vas-Poljane)
dediščina
Poljane nad Škofjo Loko - in domačij za kulturne spomenike
Rojstna hiša slikarjev lokalnega pomena (občina Gorenja profana
9699 Šubicov
vas-Poljane)
dediščina
0,05
0,00
0,01
0,00
0,15
0,00
0,32
0,00
0,42
0,00
0,14
0,00
0,12
0,00
0,14
0,00
0,04
0,00
0,08
0,00
0,07
0,00
0,03
0,00
0,03
0,00
stavbna
stavbna
stavbna
stavbna
stavbna
Jarčje Brdo - Cerkev sv. Valentina na Jarčjem Brdu za kulturni sakralna
1868 Valentina
dediščina
stavbna
6 I 31
0,00
stavbna
Odlok o razglasitvi cerkve Marijinega
Malenski vrh - Cerkev vnebovzetja na Malenskem vrhu za sakralna
2150 Marijinega vnebovzetja
kulturni spomenik lokalnega pomena dediščina
sakralna
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Križa na
dediščina
Dolenjem Brdu (Srednji vasi) za
0,09
stavbna
stavbna
-
0,00
stavbna
Odlok o razglasitvi cerkve sv. EgidijaJavorje pri Delnicah - Tilna v Javorjah za kulturni spomenik sakralna
1866 Cerkev sv. Tilna
lokalnega pomena
dediščina
Srednja vas-Poljane
2145 Cerkev sv. Križa
0,05
stavbna
Ešd
Ime spomenika
PSP
Površina Odstotek
(ha)
(%)
Odlok
Tip
kulturni spomenik lokalnega pomena
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Jedrti v
Čabrače - Cerkev sv. Čabračah za kulturni spomenik sakralna
2583 Jedrti
lokalnega pomena
dediščina
stavbna
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Urha v
Leskovica - Cerkev sv. Leskovici za kulturni spomenik sakralna
1966 Urha
lokalnega pomena
dediščina
stavbna
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Janeza
Gorenja vas - Cerkev sv. Krstnika v Gorenji vasi – Trati za sakralna
2580 Janeza Krstnika
stavbna
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Jurija
na Volči za kulturni spomenik sakralna
lokalnega pomena
dediščina
stavbna
2147 Volča - Cerkev sv. Jurija
Odlok o razglasitvi kapele pri cerkvi
sv. Križa na Dolenjem Brdu-Srednji
Srednja vas-Poljane - vasi za kulturni spomenik lokalnega sakralna
16482 Kapela pri cerkvi sv. Križa pomena
dediščina
17011 Trebija - Hiša Trebija 7
lokalnega pomena (občina Gorenja profana
vas-Poljane)
dediščina
Žirovski Vrh Svetega in domačij za kulturne spomenike
Antona - Karlovski mlin lokalnega pomena (občina Gorenja profana
17019 in žaga
vas-Poljane)
dediščina
Bukov Vrh pri Hotovlji - Odlok o razglasitvi cerkve Žalostne
Cerkev Žalostne Matere Matere božje na Bukovem Vrhu za sakralna
2146 božje
Predmost
Kmečki lokalnega pomena (občina Gorenja profana
571 dvorec Predmost 3
vas-Poljane)
dediščina
Goli Vrh - Podzemni
profana
Odlok o razglasitvi podzemnega
28188 bunker Goli vrh
dediščina
bunkerja Goli vrh za kulturni
7 I 31
0,04
0,00
0,03
0,00
0,00
0,00
0,03
0,00
0,01
0,00
0,04
0,00
0,02
0,00
0,14
0,00
0,05
0,00
0,02
0,00
0,03
0,00
0,01
0,00
1,33
0,01
stavbna
stavbna
stavbna
Odlok o razglasitvi Budlovega mlina
na Žirovskem vrhu sv. Urbana (EŠD
Žirovski Vrh Svetega 28263) za kulturni spomenik profana
28263 Urbana - Budlov mlin
lokalnega pomena
dediščina
0,00
stavbna
Poljane nad Škofjo Loko - Martina v Poljanah za kulturni sakralna
2144 Cerkev sv. Martina
dediščina
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Brikcija
Četena Ravan - Cerkev na Četeni Ravni za kulturni spomenik sakralna
1867 sv. Brikcija
lokalnega pomena
dediščina
0,09
stavbna
stavbna
Podvrh
pod
Starim lokalnega pomena (občina Gorenja profana
16996 vrhom - Hiša Podvrh 1
vas-Poljane)
dediščina
0,00
stavbna
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Vida v
Lučinah za kulturni spomenik sakralna
lokalnega pomena
dediščina
2012 Lučine - Cerkev sv. Vida
0,08
stavbna
stavbna
stavbna
stavbna
Ešd
Ime spomenika
Odlok
PSP
Površina Odstotek
(ha)
(%)
Tip
Žirovski Vrh Svetega Odlok o razglasitvi podzemnega
Antona - Podzemni bunkerja Hrastov grič za kulturni profana
28189 bunker Hrastov grič
dediščina
stavbna
Odlok o razglasitvi znamenja v
Čabračah za kulturni spomenik sakralna
lokalnega pomena
dediščina
stavbna
11035 Čabrače - Znamenje
Skupaj
2.1.2
5,97
0,04
0,01
0,00
9,67
0,06
Območja registrirane kulturne dediščine
Registrirana dediščina (dediščina, ki je vpisana v register in ni kulturni spomenik) je varovana z občinskim
prostorskim aktom.
Ešd
Ime
13797 Dolenčice - Hiša Dolenčice 6
Tip
profana stavbna dediščina
Odstotek
Površina (ha)
(%)
0,02
0,00
13802 Stara Oselica - Domačija Stara Oselica 26
0,60
0,00
16974 Hotavlje - Leseni most
0,04
0,00
Podgora pri Hotavljah - Pokriti most vzhodno od
16975 vasi
0,03
0,00
16977 Gorenja vas - Domačija Pot na Pretovč 2
0,17
0,00
16978 Brebovnica - Domačija Brebovnica 11
0,52
0,00
16979 Četena Ravan - Hiša Četena Ravan 4
0,01
0,00
16983 Hotavlje - Domačija Hotavlje 11
0,35
0,00
16984 Hotavlje - Hiša Hotavlje 30
0,01
0,00
16985 Hotavlje - Hiša Hotavlje 52
0,01
0,00
16987 Kladje pri Hotavljah - Domačija Kladje 14
0,46
0,00
16988 Laze pri Leskovici - Domačija Laze 1
0,40
0,00
16989 Leskovica - Hiša Leskovica 19
0,01
0,00
16990 Leskovica - Kašča pri hiši Leskovica 14
0,01
0,00
16991 Lučine - Župnišče
0,01
0,00
16992 Murave - Hiša Murave 2
0,01
0,00
16993 Podgora pri Hotavljah - Hiša Podgora 11
0,01
0,00
16994 Podobeno - Domačija Podobeno 1
0,44
0,00
16995 Podobeno - Povličeva žaga
0,10
0,00
16997 Podvrh pod Starim vrhom - Hiša Podvrh 2
0,02
0,00
16998 Podgora pri Hotavljah - Del hiše Podgora 19
0,02
0,00
17000 Poljane nad Škofjo Loko - Videmski hlev
0,07
0,00
Poljane nad Škofjo Loko - Hiša Poljane na Škofjo
17001 Loko 73
0,01
0,00
17002 Poljane nad Škofjo Loko - Stara šola
0,03
0,00
8 I 31
Ešd
Ime
17003 Prelesje pri Lučinah - Hiša Prelesje 7
Tip
PSP
Odstotek
Površina (ha)
(%)
0,02
0,00
Srednja vas-Poljane - Domačija Srednja vas-Poljane
17004 4
0,07
0,00
17005 Srednja vas-Poljane - Vas
naselbinska dediščina
1,32
0,01
17007 Stara Oselica - Domačija Stara Oselica 50
1,00
0,01
17008 Stara Oselica - Hiša Stara Oselica 65
0,02
0,00
17009 Suša pri Hotavljah - Domačija Suša 5
0,14
0,00
17010 Gorenja vas - Domačija Trata 80
0,12
0,00
17014 Volča - Žaga na Ločivnici
0,16
0,00
17016 Zapreval - Hiša Zapreval 1
0,02
0,00
17018 Žabja vas - Hiša Žabja vas 11
0,02
0,00
17017 Zapreval - Hiša Zapreval 3
0,02
0,00
16986 Jarčje Brdo - Domačija Jarčje Brdo 5
0,08
0,00
Dolenja Dobrava pri Gorenji vasi - Hiša Dolenja
16981 Dobrava 2
0,01
0,00
Žirovski Vrh Svetega Urbana - Hiša Žirovski Vrh
17020 Svetega Urbana 27
0,02
0,00
Šentjošt nad Horjulom - Kašča in toplar na domačiji
17226 Šentjošt 40
0,00
0,00
18490 Poljane nad Škofjo Loko - Kamensk hlev
0,02
0,00
21476 Sopotnica - Blegoška vojaška cesta
memorialna dediščina
12,59
0,08
18167 Gorenja vas - Kulturna krajina Poljanske Sore
kulturna krajina
241,13
1,57
0,02
0,00
152,34
0,99
15,19
0,10
Poljane nad Škofjo Loko - Hiša Poljane nad Škofjo
16999 Loko 62
Gorenja Žetina - Kulturna krajina Gorenje in Dolenje
16486 Žetine
kulturna krajina
17013 Volča - Vas
naselbinska dediščina
24706 Žabja vas - Leseni most
0,07
0,00
28190 Poljane nad Škofjo Loko - Spomenik padlim v NOB
0,04
0,00
22481 Potok - Bunkerji na vrhu Blegoša
zgodovinska krajina
16,15
0,11
16982 Fužine - Domačija Fužine 7
0,06
0,00
16483 Dobje - Grobišče padlih
0,01
0,00
16484 Hotavlje - Grobnica s spomenikom padlim v NOV
0,01
0,00
16485 Poljane nad Škofjo Loko - Freska Poljanska vstaja
0,01
0,00
444,02
2,90
skupaj
2.1.3
Registrirana arheološka najdišča
Registrirano arheološko najdišče je strokovno identificiran in registriran originalni kraj deponiranja in
odkrivanja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij na
9 I 31
PSP
površju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preučevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja
človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem, za katere sta glavni vir informacij arheološko raziskovanje
ali odkritja in za katere se z registracijo ugotovi, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti
dediščine. Registrirana arheološka najdišča so tudi strokovno identificirani in originalni kraji vojnih grobišč,
starih vsaj 50 let.
Ešd
Ime
16973 Goli Vrh - Arheološko najdišče
Tip
arheološka dediščina
Površina (ha) Odstotek (%)
33,34
0,22
12120 Dolenčice - Arheološko območje Lajše
8,80
0,06
12129 Javorje pri Delnicah - Antični vodovod
25,01
0,16
12136 Podvrh pod Starim vrhom - Arheološko območje Za mirjem
7,35
0,05
12138 Poljane nad Škofjo Loko - Arheološko območje Ajdovski britof
6,74
0,04
12132 Lajše pri Gorenji vasi - Arheološko najdišče
5,80
0,04
12142 Srednja vas-Poljane - Arheološko najdišče pri cerkvi sv. Križa
3,23
0,02
12137 Poljane nad Škofjo Loko - Arheološko najdišče
1,61
0,01
12131 Kremenik - Antični vodovod
3,73
0,02
12151 Zadobje - Arheološko območje
1,98
0,01
12147 Gorenja Dobrava - Arheološko območje Urbanski grič
2,84
0,02
12149 Volaka - Arheološko območje Pri Brunu
3,50
0,02
12143 Stara Oselica - Antični vodovod
19,92
0,13
12135 Podgora pri Hotavljah - Arheološko najdišče Za studencem
16,53
0,11
12118 Čabrače - Arheološko najdišče Gradišče
7,26
0,05
29838 Poljane nad Škofjo Loko - Arheološko najdišče Sv. Martin
3,42
0,02
151,07
0,99
Skupaj
2.1.4
Vplivna območja kulturnih spomenikov
Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika se z aktom o razglasitvi za kulturni spomenik lahko določi
tudi vplivno območje tega spomenika.
Vplivno območje je širša okolica nepremičnega spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega,
prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morajo biti posegi v prostor in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediščino.
Ešd
Ime
2146 Bukov Vrh pri Hotovlji - Cerkev Žalostne Matere božje
Tip
sakralna stavbna dediščina
7,74
0,05
571 Predmost - Kmečki dvorec Predmost 3
0,53
0,00
16996 Podvrh pod Starim vrhom - Hiša Podvrh 1
0,33
0,00
1866 Javorje pri Delnicah - Cerkev sv. Tilna
1,42
0,01
1966 Leskovica - Cerkev sv. Urha
0,75
0,00
2012 Lučine - Cerkev sv. Vida
1,17
0,01
2150 Malenski vrh - Cerkev Marijinega vnebovzetja
3,58
0,02
2079 Nova Oselica - Cerkev sv. Janeza Nepomuka
1,10
0,01
2144 Poljane nad Škofjo Loko - Cerkev sv. Martina
0,90
0,01
2145 Srednja vas-Poljane - Cerkev sv. Križa
3,53
0,02
2583 Čabrače - Cerkev sv. Jedrti
1,70
0,01
2580 Gorenja vas - Cerkev sv. Janeza Krstnika
0,79
0,01
2581 Hotavlje - Cerkev sv. Lovrenca
0,20
0,00
2309 Stara Oselica - Cerkev sv. Pavla
2,20
0,01
3,53
0,02
0,70
0,00
0,84
0,01
16482 Srednja vas-Poljane - Kapela pri cerkvi sv. Križa
2147 Volča - Cerkev sv. Jurija
11035 Čabrače - Znamenje
10 I 31
PSP
Ešd
Ime
2582 Gorenja Dobrava - Cerkev sv. Urbana
Tip
1867 Četena Ravan - Cerkev sv. Brikcija
28263 Žirovski Vrh Svetega Urbana - Budlov mlin
8,31
0,05
Skupaj
2.1.5
3,11
0,02
0,30
0,00
42,36
0,28
Vplivna območja dediščine
Vplivno območje, vključeno v prikaz, je širša okolica enote nepremične kulturne dediščine, ki je določena z
zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morajo biti
posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediščino.
Ešd
Ime
824 Visoko pri Poljanah - Dvorec Visoko
1868 Jarčje Brdo - Cerkev sv. Valentina
Tip
Površina (ha)
Odstotek (%)
71,38
0,47
Skupaj
6,97
0,05
78,34
0,51
2.2 Ohranjanje narave
Ohranjanje narave temelji na varstvu naravnih vrednot in biotske razvnovrstnosti (ekološko pomembna
območja, območja Natura 2000, varstvo zavarovanih prostoživečih vrst in njihovih habitatov in struktur ter
habitatnih tipov, ki se ohranjajo prednostno glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju
Republike Slovenije).
Osnova za varovanje
Režimi varstva
Soglasje
ZAKON
Zakon o ohranjanju narave
Ur.l. RS, št. 56/1999 (31/2000 popr.), št. 110/2002ZGO-1, 119/2002, 22/2003-UPB1, 41/2004,
96/2004-UPB2, 61/2006-ZDru-1, 63/2007 Odl.US:
Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: UI-76/07-9, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32, 8/2010ZSKZ-B
PODZAKONSKI AKTI
 Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot
 Uredba o zvrsteh naravnih vrednot
 Uredba o posebnih varstvenih območjih
 Uredba o ekološko pomembnih območjih
 akti o zavarovanjih zavarovanih območij
2103,8 ha
13,7 %
72 enot
 ekološko pomembna območja
 naravne vrednote
 zavarovana območja
 območja Natura 2000
NARAVOVARSTVENO SOGLASJE
MKO, Agencija RS za okolje
DOVOLJENJE ZA POSEG V NARAVO
11 I 31
2.2.1
PSP
Ekološko pomembna območja EPO
Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote,
ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
-
območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati
ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembni po
merilih ratificiranih mednarodnih pogodb ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske
raznovrstnosti,
-
območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju
naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteženo
biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omrežje,
-
selitvene poti živali in
-
območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali živalskih vrst.
Ekološko omrežje je sistem med seboj povezanih ali približanih ekološko pomembnih območij, ki z
uravnoteženo biogeografsko razporejenostjo pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja in s
tem biotske raznovrstnosti.
ID območja
54600
36100
Skupaj
2.2.2
Ime
Blegoš
Poljanska Sora
Površina (ha)
Odstotek (%)
1649,95
10,77
102,54
0,67
1752,49
11,44
Naravne vrednote
Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije.
Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav,
sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali
oblikovana narava.
Naravne vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski
kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega
delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste,
njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.
S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma
naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oziroma ohranjajo, ter pogoji za ponovno vzpostavitev naravnih
vrednot.
Naravne vrednote – točke
Evid. št.
702
1026
1670
3933
3934
3937
7634
7643
7644
7645
7697
Ime
Toplica pri Hotavljah
Gladkov jez
Volaščica - slapovi
Podjelovo Brdo - lipa pri Andrejčevih
Podjelovo Brdo - lipa pri Črtu
Blegoš - gozdni rezervat
Brebovnica - nahajališče lehnjaka
Mrzla grapa - slap 1
Mrzla grapa - slapišče
Mrzla grapa - slap 2
Hotavlje - nahajališče hotaveljskega apnenca
Zvrst
hidr, geol
geomorf, hidr
hidr, geomorf
drev
drev
ekos
geol, hidr
geomorf, hidr
geomorf, hidr
geomorf, hidr
geol
Naravne vrednote – jame
Evid. št.
Ime
44713 Jama na Špiku
12 I 31
Zvrst
geomorfp
Pomen
državni
Pomen
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
državni
42071
46584
41244
44382
42041
41245
46295
42042
41246
46440
46585
41249
48641
46641
42100
42101
46583
Spodmol pri Lučinah
Vrtače
Zlati vrh
Jama 2 za Hudim lazom
Jama za Hudim lazom 1
Lisičja jama
Rauf kamra
Kevdrovc
Medelenovcev kevderc
Kevdrc pri Hotovljah
Škrpetovo brezno
Jama v Stari oselici
Jama v kotu
Jama Kobilica v Brinju
Brezen v Jelenjah
Brezen v Robiču
Brezno na Starem vrhu
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
geomorfp
PSP
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
državni
Naravne vrednote – območja
Evid. št.
3932
8048
8054
3931
703
39
693
1378
7626
8049
8050
8043
7627
7625
8053
8055
4072
1025
236
8052
8009
8046
8047
780
8051
Skupaj
2.2.3
Ime
Stara Oselica – povirje
Kopačnica
Gorenja vas - močvirna dolina
Vranškova grapa
Maherjeva grapa
Davča s Poreznom
Rancka
Andrejašev graben
Zapotoška grapa
Sevniščica
Pohovica
Zabrežnik
Muhovčeva grapa
Sovodenjščica - Hobovščica
Vršanjska grapa
Dršak
Mrzla grapa
Poljanska Sora - soteska
Poljanska Sora
Osiščica
Črnovški potok
Zala pri Brebovnici
Volaščica
Blegoš
Podkovščica
Zvrst
ekos
hidr
ekos
hidr, geomorf
geomorf, hidr
geomorf, (hidr)
geomorf, hidr
hidr, geomorf
hidr, geomorf
hidr, geomorf
hidr
hidr
hidr, geomorf
hidr, geomorf
hidr, geomorf
hidr
hidr, geomorf
hidr, geomorf
hidr, geomorf
hidr, geomorf
hidr, geomorf
hidr
hidr, geomorf
bot
hidr
Pomen
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
državni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
lokalni
0,76
0,00
48,04
0,31
1,97
0,01
11,00
0,07
7,89
0,05
105,72
0,69
5,66
0,04
9,23
0,06
13,08
0,09
24,69
0,16
6,78
0,04
2,44
0,02
5,28
0,03
17,96
0,12
8,91
0,06
25,04
0,16
15,39
0,10
5,71
0,04
131,67
0,86
13,25
0,09
0,25
0,00
17,71
0,12
18,41
0,12
21,63
0,14
7,83
0,05
526,31
3,43
Zavarovana območja
Zavarovana območja so eden izmed ukrepov varstva narave. Zakon o ohranjanju narave opredeljuje ožja zavarovana
območja in širša zavarovana območja. Ožja zavarovana območja so: naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni
rezervat. Širša zavarovana območja so: narodni, regijski in krajinski park.
Širša:
Narodni park
13 I 31
PSP
Narodni park (NP) je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretežnem
delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu
narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan.
Regijski park
Regijski park (RP) je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji
naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen.
Krajinski park
Krajinski park (KP) je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko
ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Ožja:
Strogi naravni rezervat
Strogi naravni rezervat (SNR) je območje naravno ohranjenih geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih
rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez
človekovega vpliva.
Naravni rezervat
Naravni rezervat (NR) je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst
ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi
vzdržuje.
Naravni spomenik
Naravni spomenik (NS) je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali
lego ali so redek primer naravne vrednote.
Zavarovana območja in vplivna območja so sestavni del prostorskih državnih planov in prostorskih planov lokalnih
skupnosti.
Na območju občine Gorenja vas –Poljane so registrirana štiri točkovna zavarovana območja.
ID znamenja
537
536
535
534
2.2.4
Ime
Bukev pri Spolovičarju
Lipa pri Andrejčevih
Lipa pri Črtu
Lipa pri Jezeršku
Status
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
Posebna varstvena območja - območja Natura 2000
Posebna varstvena območja (območja Natura 2000) so ekološko pomembna območja, ki so na ozemlju EU
pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic (v nadaljnjem besedilu: posebno območje varstva)
in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (v nadaljnjem besedilu: posebno
ohranitveno območje). Posebna varstvena območja tvorijo evropsko ekološko omrežje, imenovano Natura
2000.
Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki
ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. To najpogosteje pomeni, da je na teh območjih treba
vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi, bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s
pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, bodisi nekatere dejavnosti opuščati ali
njihovo uvajanje preprečiti, npr. agromelioracije mokrišč.
ID območja
SI3000260
SI3000237
14 I 31
Območje
Blegoš
Poljanska Sora Log - Škofja Loka
Skupina
SAC
SAC
Površina (ha)
Odstotek (%)
1513,84
9,88
102,72
0,67
1616,56
10,55
2.2.5
PSP
Prezimovališča, zatočišča in kotišča netopirjev.
Vse vrte netopirjev so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni ilist RS, št.
4604, 109/04, 84/05, 118/07, 96/8, 36/09, 102/11, in 15/14) in so na Rdečem seznamui ogroženih rastlinskih in
živalskih vrst. V občini Gorenja vas – Poljane so bila v okviru Monitoringa netopirejv 2006/07, Monitoringa
populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev v letih 2010 in 2011, projektov varstvo dvoživk in netopirjev v regiji
Alpe-Jadran, 2000-2006 in Ugotavljanje prisotnosti lyssa virusov pri netopirjihm 2009 evidentirana nekatera
prezimovališča, zatočišča in kotišča netopirjev.
Naselje
GORENJA VAS
posebno varstveno
območje Poljanska
Sora (Log-Škofja Loka)
LESKOVICA
posebno varstveno
območje Blegoš
Lokacija
Slovensko ime
Latinsko ime
Raba
Cerkev Sv. Janez
Krstnik
mali podkovnjak
Rhinolophus hipposideros
kotišče
Cerkev sv. Urh
mali podkovnjak
usnjebradi uhati netopir
Plecotus macrobullaris
kotišče
zatočišče
NOVA OSELICA
Cerkev Sv. Janez
Nepomuk
mali podkovnjak
kotišče
SREDNJA VAS
Cerkev Sv. Križ
STARA OSELICA
Cerkev Sv. Pavel
JAVORJE
Cerkev Sv. Tilen
Cerkev Sv. Brikcij
/
Myotis myotis/blythii
Plectocus macrobullaris
Plecotus macrobullaris
neznana
kotišče
zatočišče
zatočišče
kotišče,
zatočišče
ČETENA RAVAN
najdeno le gvano
mali podkovnjak
navadni/ostrouhi netopir
mali podkovnjak
mali podkovnjak
GABRŠKA GORA
Cerkev Sv. Primož
in Felicijan
JARČJE BRDO
najdeno le gvano
kotišče
neznana
zatočišče
zatočišče
ČABRAČE
Cerkev Sv. Valentin mali podkovnjak
Cerkev Sv. Žalostne
mali podkovnjak
Matere Božje
mali podkovnjak
Cerkev Sv. Vid
Cerkev Sv. Jedrt
mali podkovnjak
kotišče
zatočišče
kotišče
GORENJA DOBRAVA
Cerkev Sv. Urban
mali podkovnjak
kotišče
TODRAŽ
Lisičja jama
Podzemska
slemenska utrdba
Podzemska
slemenska utrdba
mali podkovnjak
mali podkovnjak
širokouhi netopir
mali podkovnjak
uhati netopir
Barbastella barbastellus
Plecotus sp.
prezimovališče
BUKOV VRH
LUČINE
HRASTOV GRIČ
HLAVČE NJIVE
prezimovališče
prezimovališče
2.3 Varstvo voda
2.3.1
Varstvo vodnih virov
Varstvo vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo opredeljuje Zakon o vodah. Vodovarstvena območja se
določijo, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo
pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda
ali na njeno količino.
Lahko se na predlog imetnika vodne pravice za proizvodnjo pijač zavaruje tudi podzemno vodno telo, ki se
uporablja za odvzem mineralne, termalne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač.
Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju lahko oblikujejo notranja območja z različnimi
stopnjami varovanja. Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko
ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov.
15 I 31
PSP
Ločimo vodovarstvena območja na državnem in občinskem nivoju.
Osnova za varovanje
ZAKON
Zakon o vodah
Ur.l. RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008, 57/2012
PODZAKONSKI AKTI
 občinski akt o zavarovanju VV
2946,31 ha
19,22 %
29 enot
 vodovarstvena območja
VODNO SOGLASJE
Režimi varstva
Soglasje
VODNO DOVOLJENJE OZ. DOKAZILO O OBSTOJU
VODNE PRAVICE
2.3.1.1 Zajetja
Zajetje je objekt, ki je namenjen neposredno za odvzem vode iz vodnega telesa.
zajetje ID
2150
2155
2156
2151
2157
2153
2154
2175
2152
2176
2222
2223
2158
2171
2164
2160
2159
2163
2167
2161
2170
2172
2162
2165
2166
2168
2169
2174
2173
Skupaj
Naziv zajetja
Lučine
Kremenik
Dobravšče
Sovodenj
Lajše nad G. vasjo
Podgora
Kovski Vrh
Trebija z
Jakaponec-Trebija
Trebija d
Hotovlje
Hotovlje
Žabja vas
Volca
Sr.Brdo
Volak
Kopačnica
Hotavlje
Malenski vrh
Brda hlače njive
Čabrče
Zakobiljek
Leskovica
Vogelčar-Delnice
Murave-Javorje
Četena Ravan
Podvrh
Žetina
Zapreval
Opis zajetja
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
drenažno zajetje
Vodnjak,Črpalna
vrtina izvir
Zajeti
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
2.3.1.2 Občinski nivo vodovarstvenih območij
Na občinskem nivoju VVO vodnih virov so le ta sprejeta s strokovnimi podlagami z odloki posameznih občin.
16 I 31
Občinski nivo VVO se deli na:
-
1. varstveni režim
-
1.A varstveni režim
-
1.B varstveni režim
-
2. varstveni režim
-
3. varstveni režim
-
4. varstveni režim
vodovarstveno območje (zajetje)
Brda, Hlavče njive
Brda, Hlavče njive
Brda-Hlavče njive
Čabrače
Čabrače
Četena Ravan
Četena Ravan
Dobravšče
Hotavlje
Hotavlje
Hotavlje
Hotovlje
Hotovlje
Hotovlje
Hotovlje
Hotovlje
Jakaponec – Trebija
Kopačnica
Kopačnica
Kopačnica
Kovski vrh
Kovski vrh
Kremenik
Lajše nad G. vasjo
Leskovica
Leskovica
Lučine
Lučine
Malenski vrh
Malenski vrh
Murave-Javorje
Murave-Javorje
Murave-Javorje
Podgora
Podgora
Podgora
Podvrh
Podvrh
Sovodenj
Sovodenj
Sr. Brdo
Sr. Brdo
Trebija d
Vogelčar-Delnice
17 I 31
režim/oznaka
režima
1
2
3
1
3
1
2
2
1
2
3
1
1
2
2
3
1
2
3
1
2
3
1
2
2
2
1
2
1
2
1
3
1
2
3
1
2
3
1
2
1
2
1
2
2
1
Površina (ha)
Odstotek (%)
18,39
0,12
9,67
0,06
334,23
2,18
8,47
0,06
42,9
0,28
3,00
0,02
2,86
0,02
17,76
0,12
56,22
0,37
5,59
0,04
271,46
1,77
5,32
0,03
13,68
0,09
10,62
0,07
65,36
0,43
277,57
1,81
13,87
0,09
21,56
0,14
1296,32
8,46
6,58
0,04
4,99
0,03
34,41
0,22
4,53
0,03
11,26
0,07
3,88
0,03
6,16
0,04
7,02
0,05
15,66
0,10
9,04
0,06
35,35
0,23
5,44
0,04
4,92
0,03
5,48
0,04
36,61
0,24
39,16
0,26
7,25
0,05
3,44
0,02
57,87
0,38
22,86
0,15
17,74
0,12
6,54
0,04
12,4
0,08
0,78
0,01
6,8
0,04
20,97
0,14
0,26
0,00
PSP
Volak
Volak
Volca
Volca
Zakobiljek
Zakobiljek
Zapreval
Zapreval
Žabja vas
Žetina
Žetina
Skupaj
1
2
1
2
1
3
1
2
2
1
3
PSP
4,22
3,55
5,88
19,88
2,5
4,38
3,38
12,63
8,24
1,68
16,43
2945,02
0,03
0,02
0,04
0,13
0,02
0,03
0,02
0,08
0,05
0,01
0,11
19,22
2.4 Varstvo pred škodljivim delovanjem voda
Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega izvajanje ukrepov, s katerimi se zmanjšuje ali preprečuje
ogroženost pred škodljivim delovanjem voda in odpravlja posledice njihovega škodljivega delovanja. Nanaša se
na varstvo pred:
-
poplavami,
-
površinsko, globinsko in bočno erozijo celinskih voda,
-
erozijo morja,
-
zemeljskimi in hribinskimi plazovi,
-
delovanjem snežnih plazov,
-
ledom na celinskih vodah.
Obsega tudi ukrepe v primeru izrednega onesnaženja voda in ukrepe v zvezi z odpravo njegovih posledic.
Osnova za varovanje
ZAKON
Zakon o vodah
Ur.l. RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008, 57/2012
15325,11 ha
100 %
Režimi varstva
Soglasje
2.4.1
 poplavna območja
 erozijska območja
 plazljiva območja
 plazovita območja
VODNO SOGLASJE
Poplavna območja
Za poplavno območje se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov
občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Poplavna območja so opredeljena na:
-
opozorilni karti poplav in
-
na kartah poplavne nevarnosti.
18 I 31
PSP
Opozorilna karta poplav je karta natančnosti merila 1:50.000 ali manjšem, ki z različnimi grafičnimi znaki
opozarja na poplavne in erozijske razmere na določenem območju na podlagi prve ocene poplavne nevarnosti.
Na opozorilni karti poplav so območja nevarnosti razvrščena v tri razrede:
-
katastrofalne,
-
redke in
-
pogoste poplave.
Pogoste poplave imajo povratno dobo od 2 do 5 let, redke od 10 do 20 let, katastrofalne pa od 50 let naprej.
območje nevarnosti
katastrofalne poplave
pogoste poplave
redke poplave
Skupaj
2.4.2
Površina (ha)
/
/
161,68
Delež
/
/
1,05
Erozijska, plazljiva in plazovita območja
2.4.2.1 Erozijska območja
Za erozijsko območje se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske ali bočne
erozije vode in sicer zemljišča, ki so:
-
izvori plavin (erozijska žarišča),
-
pod vplivom hudournih voda (povirja),
-
sestavljena iz kamnin, podvrženih preperevanju,
-
pod vplivom valovanja morja (klifi).
Opozorilna karta erozije je karta natančnosti merila 1:50.000 ali manjšem, ki z različnimi grafičnimi znaki
opozarja erozijske razmere na določenem območju. Na opozorilni karti erozije so območja nevarnosti
razvrščena v tri razrede:
-
strogo varovanje,
-
zahtevnejši zaščitni ukrepi,
-
običajni zaščitni ukrepi.
razred erozijske nevarnosti
strogo varovanje
zahtevnejši zaščitni ukrepi
običajni zaščitni ukrepi
Skupaj
Površina (ha)
Odstotek (%)
13,27
0,08
8132,08
53,02
7187,57
46,90
2.5 Potresna nevarnost
Temeljna karta potresne nevarnosti Slovenije je karta projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let, ki je
izdelana v skladu z zahtevami evropskega predstandarda Eurocode 8 (EC8).
Osnova za varovanje
Režimi varstva
Soglasje
ZAKON
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (Ur.l.RS, ŠT. 51/06-UPB in 97/10)
 potresna nevarnost - projektni pospešek tal
/
Potresna območja (prikazane stopnje nevarnosti) so ovrednotene s projektnimi pospeški tal.
19 I 31
projektni
pospešek
0,100
0,125
0,150
0,157
0,200
0,225
0,250
Skupaj
Površina (ha)
PSP
Odstotek (%)
/
/
/
/
5391,53
9933,11
/
/
/
/
/
35,18
64,82
/
2.6 Varstvo za potrebe obrambe
Osnova za varovanje
Režimi varstva
Soglasje
2.6.1
ZAKON
Zakon o obrambi
Ur.l. RS, št. 103/2004-UPB1, 138/2004 Skl.US: U-I329/04-7, 53/2005 Skl.US: U-I-329/04-15, 117/2007
Odl.US: UI-287/05-20, 46/10 Odl.US: U-I-92/07-23)
 območje izključne rabe za potrebe obrambe
 območje možne izključne rabe za potrebe
obrambe
 območje omejene in nadzorovane rabe
SOGLASJE ZA GRADNJO NEKATERIH OBJEKTOV Z
VIDIKA UPOŠTEVANJA OBRAMBNIH POTREB
Ministrstvo za obrambo
Območje izključne rabe za potrebe obrambe
Območja izključne rabe prostora so obstoječa in predvidena območja, namenjena izključno za obrambne
potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. To so
predvsem:
-
vojašnice s pripadajočo infrastrukturo,
-
objekti in območja z infrastrukturnim omrežjem, namenjena za operativne in bojne naloge vojske,
kot so poveljniška mesta, ognjeni in radarski položaji,
-
vadišča, strelišča in poligoni,
-
skladišča s pripadajočo infrastrukturo,
-
območja objektov in omrežij informacijskih in telekomunikacijskih sistemov,
-
objekti za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme,
-
območja za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev,
-
centri za usposabljanje in izobraževanje,
-
območja vojaških letališč, vzletišč, heliportov in vzletno pristajalnih stez, območja vojaških pristanišč,,
-
objekti in območja z infrastrukturnim omrežjem, namenjena vodenju obrambe države.
območje izključne rabe
Stari vrh nad Škofjo Loko (Zapreval – Grebeljica)
20 I 31
Površina (ha)
0,11
2.6.2
PSP
Območje možne izključne rabe za potrebe obrambe
Območja možne izključne rabe prostora, to so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v
primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske. To
so predvsem:
-
letališča, vzletišča, heliporti in vzletno pristajalne steze,
-
pristanišča,
-
nakladalne rampe v železniškem prometu,
-
vadišča,
-
območja, namenjena za mobilizacijo,
-
objekti in območja, potrebna za zagotavljanje podpore države gostiteljice v skladu s sprejetimi
obveznostmi v mednarodnih pogodbah.
območje možne izključne rabe
Površina (ha)
0,43
Blegoš
24,05
2.6.3
Območje omejene in nadzorovane rabe
Območja omejene in nadzorovane rabe prostora, ki obsegajo varnostna območja objektov, na katerih so
potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov in so ob območjih izključne in možne izključne rabe. To
so predvsem varnostna območja:
-
skladišč oborožitve, streliva in minsko eksplozivnih sredstev,
-
objektov in območij za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev,
-
poligonov, vadišč in strelišč,
-
ognjenih položajev,
-
vojaških radarskih položajev,
-
vojaških letališč, vzletišč, heliportov in vzletno pristajalnih stez.
območje omejene in nadzorovaane rabe
Površina (ha)
307,09
2.7 Varstvo na območjih jedrskih in sevalnih objektov
Osnova za varovanje
Režimi varstva
Soglasje
21 I 31
ZAKON
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti
Ur.l. RS, št. 102/04-UPB, 70/08-ZVO-1B in 60/11
PODZAKONSKI AKTI
Uredba o določitvi območja in višini nadomestila zaradi
omejene rabe prostora na območju Rudnika urana Žirovski vrh
(Ur.l. RS, št. 22/08 in 50/09)
 Jedrski objekti
 Sevalni objekti
 Objekti državne infrastrukture
SOGLASJE ZA GRADNJO NEKATERIH OBJEKTOV Z VIDIKA
UPOŠTEVANJA OBRAMBNIH POTREB
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
PSP
Med jedrske objekte štejemo:






objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva,
jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi,
raziskovalni reaktor,
jedrska elektrarna in toplarna,
objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov, in
objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov.
Na območju občine Gorenja vas – Poljane ni evidentiranih jedrskih objektov.
Med sevalne objekte štejemo:





objekt z enim ali več viri sevanja, namenjenimi obsevanju z ionizirajočimi sevanji in za katere je verjetno, da
bi povzročili čezmerno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva,
objekt z enim ali več odprtimi viri sevanja, za katere je verjetno, da bi bila zaradi sproščanja radioaktivnih
snovi v okolje izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva čezmerna,
objekt, iz katerega se zaradi izvajanja dejavnosti letno izpuščajo v okolje radioaktivne snovi z aktivnostjo, ki
več kot desetkrat presega ravni izvzetja,
objekt, namenjen pridobivanju, predelavi in obogatitvi jedrskih mineralnih surovin, in
odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin.
Na območju občine Gorenja vas – Poljane je evidentiran sevalni objekt:

Odlagališče hidrometalurške jalovine – Boršt
Naziv objekta
Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt
Veljavnost dovoljenja/soglasja
Soglasje izdano 11.04.2007
status
v zapiranju
Objekt državne infrastrukture je objekt, ki je namenjen opravljanju:



državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki,
državne gospodarske javne službe odlaganja radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva iz jedrskih elektrarn ali
odlaganja rudarske ali hidrometalurške jalovine ali
državne gospodarske javne službe izvajanja dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališč rudarske in
hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkoriščanju jedrskih mineralnih surovin.
Objekti državne infrastrukture in zemljišča na katerih so zgrajeni so v lasti države in niso v pravnem prometu.
Na območju občine Gorenja vas – Poljane je evidentiran objekt državne infrastrukture

Odlagališče rudarske jalovine – Jazbec
Naziv objekta
Odlagališče rudarske jalovine Jazbec
Veljavnost dovoljenja/soglasja
od 8.3.2013
status
zaprto
Območja omejene rabe prostora
Območje omejene rabe prostora zaradi odlagališč radioaktivne rudarske in hidrometalurške jalovine Boršt in Jazbec obsega
spodaj naštete parcele. Območje omejene rabe prostora je razdeljeno na izključitveno območje in širše območje
nadzorovane rabe. Izključitveno območje je območje odlagališč radioaktivne rudarske in hidrometalurške jalovine Boršt in
Jazbec.
ODLAGALIŠČE JAZBEC
ODLAGALIŠČE BORŠT
KO DOLENJA DOBRAVA
POVRŠINA m²
KO DOLENJA DOBRAVA
POVRŠINA m²
KO LUČINE
POVRŠINA m²
908/2
42
797
5104
509/20
21940
22 I 31
PSP
908/3
3563
799
12218
509/21
1601
913/1
367
801
4984
509/22
19826
913/2
2798
803
6595
509/25
6297
922/2
2221
805/4
85689
509/28
1536
936/2
5018
805/6
1450
509/78
3476
1419
2903
805/13
3953
509/79
3214
1426/6
19166
1571
DELNO
509/108
21940
1427/2
81531
1574
DELNO
509/109
368
1454/1
12877
805/8
CELA
509/110
918
1457
12498
805/1
DELNO
509/111
1834
1458/1
16263
793/1
DELNO
509/112
3668
1458/2
3133
793/2
CELA
509/113
1123
1470/5
17253
793/3
CELA
509/114
1721
1553/4
766
509/117
1483
901/2
35154
509/118
759
905/1
5850
509/119
121
905/2
508
154
51
905/3
7146
1229
905/4
905/5
1571
356
905/7
910/1
2802
910/3
977
910/5
603
916/1
1500
916/2
430
922/3
1471
922/4
1388
922/5
1465
1418/2
246
1541/3
3205
1541/6
3838
901/4
DELNO
1418/1
DELNO
509/29
CELA
509/30
DELNO
509/31
DELNO
2.8 Varstvo gozdov
Gozd je po Zakonu o gozdovih zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem,
ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Gozd po tem zakonu so tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd
določena v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta.
23 I 31
Osnova za varovanje
PSP
ZAKON
Zakon o gozdovih
Ur.l. RS, št. 30/93, r.l. RS, št. 13/98 Odl.US: U-I53/95, 24/99 Skl.US: U-I-51/95, 56/99-ZON (31/00
popr.), 67/02, 110/02-ZGO-1, 112/06 Odl.US: U-I40/06-10, 115/06, 110/07, 61/10 Odl. US U-I-77/0814, 106/10)
PODZAKONSKI AKTI
 Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom
491,72 ha
3,21 %
20 enot
Režimi varstva
Soglasje
 varovalni gozdovi
 gozdovi s posebnim namenom
SOGLASJE ZA GRADNJO V GOZDNEM PROSTORU
Zavod za gozdove Slovenije
DOVOLJENJE ZA POSTAVITEV OGRAJE,
NAMENJENE ZA OGRADITEV DELA GOZDA
Z Zakonom o gozdovih so gozdne površine lahko zavarovane kot varovalni gozdovi ali kot gozdovi s posebnim
namenom.
2.8.1
Varovalni gozdovi
Varovalni gozdovi so gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali
bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo
prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in
zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno
funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije.
št. varovalnega
gozda (ključ)
3134
24 I 31
Površina (ha)
Odstotek (%)
2,29
0,01
3160
8,14
0,05
3161
7,69
0,05
3166
12,00
0,08
3167
9,41
0,06
3168
2,63
0,02
3169
15,56
0,10
3171
1,96
0,01
3172
85,73
0,56
3173
13,05
0,09
3174
53,64
0,35
3175
32,29
0,21
3176
120,58
0,79
3177
13,70
0,09
2.8.2
3178
14,73
0,10
3179
3,02
0,02
3180
21,85
0,14
3181
22,41
0,15
3182
36,59
0,24
3183
14,45
0,09
Skupaj
491,72
3,21
PSP
Gozdovi s posebnim namenom
Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija
varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom
Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna, higiensko-zdravstvena
funkcija, obrambna ali estetska funkcija, se lahko razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Gozdovi s
posebnim namenom so tudi gozdna zemljišča, na katerih so skladišča ali vadbeni objekti, namenjeni
obrambnim potrebam. Z njimi upravlja Ministrstvo za obrambo v skladu s tem zakonom.
Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja
ohranjanja narave.
Na območju občine Gorenja vas - Poljane ni gozdov s posebnim namenom.
2.9 Varstvo okolja divjadi
Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih
možnosti divjadi, pri čemer z mnenji sodelujejo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom, strokovnoznanstvene in naravovarstvene ustanove, območna enota kmetijsko gozdarske zbornice in lokalne skupnosti.
Če se s presojo vplivov na okolje divjadi ugotovi, da bi ti posegi bistveno poslabšali življenjske možnosti divjadi,
jih je potrebno omejiti ali opustiti v celoti.
Osnova za varovanje
Režimi varstva
Soglasje
2.9.1
ZAKON
Zakon o divjadi in lovstvu
Ur.l. RS, št. 16/2004, Ur.l. RS, št. 120/2006 Odl.US: U-I98/04, 17/2008
PODZAKONSKI AKTI
 Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v
Republiki Sloveniji
 Odlok o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah
…
 lovsko upravljalsko območje
 lovišče
 lovišče s posebnim namenom
SOGLASJE Z VIDIKA VARSTVA DIVJADI IN LOVSTVA
Lovsko upravljalsko območje
Lovsko upravljavsko območje je širša veliko-površinska ekološka celota, v kateri živijo populacije ene ali več vrst
divjadi v vseh letnih časih in jo določajo ekološki dejavniki in življenjske zahteve divjadi, pa tudi naravne ali
umetne ovire, ki jih divjad redko ali sploh ne prehaja.
Lovsko upravljavsko območje se oblikuje na podlagi ekoloških dejavnikov in življenjskih značilnosti populacij
divjadi oziroma skupin populacij divjadi, ki živijo na največji površini in imajo največji vpliv na okolje. Pri tem se
celota populacije ne sme deliti, razen v primeru operativno prevelikih območij. Pri tem se upoštevajo:
25 I 31
PSP
-
vse površine, na katerih populacija preživlja posamezne letne čase;
-
možnosti širjenja populacije divjadi v prostoru;
-
naravne ali umetno vnesene ovire v prostoru, ki jih divjad redko prekoračuje;
-
v primerih, ko ostre meje območij populacij v prostoru ne obstajajo, meje lovišč in lovišč s posebnim
namenom.
Občina Gorenja vas – Poljane spada v Gorenjsko lovsko upravljavsko območje.
2.9.2
Lovišča
Lovišče je prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna površina, ki ne sme biti manjša od 2.000 ha lovne površine
ter glede na naravne ter druge pogoje v prostoru omogoča:
-
smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje v lovsko upravljavskem območju načrtovanih ukrepov
in nalog pri upravljanju z divjadjo;
-
zagotavljanje sredstev za povračilo škod od divjadi lastnikom zemljišč;
-
učinkovito spremljanje in nadzor upravljanja z divjadjo
Na območju občine sta lovišči Gorenja vas in Poljane.
2.10 Gospodarska javna infrastruktura
2.10.1
Prometna infrastruktura
2.10.1.1 Ceste
Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na
način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa.
Kategorija javne ceste določa funkcijo javne ceste, ki jo ima za prometno povezovanje v določenem prostoru,
ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje
prometa v tem prostoru.
Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja
promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja pravila cestnega prometa,
določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.
Cestno omrežje:
Opis
DRŽAVNE CESTE
Avtoceste
Hitra ceste
Glavne ceste I. reda
Glavne ceste II. reda
Regionalne ceste I. reda
Regionalne ceste II. reda
Regionalne ceste III. reda
OBČINSKE CESTE
Lokalne ceste
Javne poti
Turistična cesta
NEKATEGORIZIRANE CESTE
nekategorizirane ceste
Skupaj:
Varovalni pasovi cest so:
26 I 31
Kategorija
Dolžine (km)
AC
HC
G1
G2
R1
R2
R3
/
/
/
/
18,4
12,8
/
LC
JP
TC
120,07
258,,4
/
/
Opis
Glavne ceste
Regionalne ceste
Lokalne ceste
Javne poti
PSP
Kategorija Širina varovalnega pasu
GC
25 m
RC
15 m
LC
8m
JP
6m
2.10.1.2 Žičniške naprave
Žičniška naprava je naprava za prevoz oseb v vozilih oziroma za vlečenje z vlečnimi napravami, ki jih nosi
oziroma vleče ena ali več vrvi in ni dvigalo ali poševno dvigalo.
Žičnica je žičniška naprava, pri kateri vozila nosi ena ali več vrvi. Pojem žičnice je neodvisen od načina
premikanja vrvi, funkcije vrvi, načina priključevanja vozil na vrv ter vrste vozil. Nihalna žičnica je žičnica, pri
kateri vozila vozijo med postajami na nihalni način; nihalne žičnice so navadno opremljene z dvema zaprtima
voziloma ali dvema skupinama vozil, ki so trajno pritrjene na vlečno oziroma transportno vrv. Krožna žičnica je
žičnica, pri kateri se vozila premikajo vedno v isti smeri; pritrditev vozil na vrv je lahko izvedena s fiksno ali
vklopljivo prižemko.
Vzpenjača je žičniška naprava, pri kateri se vozila vlečejo s pomočjo ene ali več vrvi po vozišču na tleh ali trdni
konstrukciji; praviloma se vozila premikajo na kolesih različnih izvedb, ki so prilagojena vozišču.
Vlečnica je žičniška naprava, ki vleče osebe na smučeh ali drugi primerni opremi s pomočjo vlečne naprave po
vlečni poti; pritrditev vlačila na vrv je lahko s fiksno ali vklopljivo prižemko.
Opis
Kategorija Dolžine (km)
ŽIČNIŠKE NAPRAVE ZA PREVOZ OSEB
žičnice
(podkategorije
nihalna,
krožna,žičnice, ki pozimi delujejo kot
vlečnice)
KG
2.10.2
2,5
Energetska infrastruktura
Objekti, naprave in omrežja za proizvodnjo in prenos zemeljskega plina in električne energije ter distribucijo
električne energije, zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov so energetska infrastruktura.
2.10.2.1 Električna energija
Infrastrukturo za proizvodnjo električne energije sestavljajo termoelektrarne ter jedrska elektrarna,
hidroelektrarne z nazivno močjo nad 10 MW, naprave za soproizvodnjo električne energije in toplote z nazivno
močjo nad 10 MW(e) ter njihovi sestavni deli.
Meja med infrastrukturo za proizvodnjo električne energije in infrastrukturo za prenos električne energije je
praviloma na 400 kV, 220 kV ali 110 kV nivoju na visokonapetostni strani energetskega transformatorja.
Infrastruktura za prenos električne energije so daljnovodi in drugi kablovodi nad 110 kV napetosti, razdelilne
transformatorske postaje (v nadaljevanju: RTP), razdelilne postaje, dispečerski center in drugi objekti, naprave
ter omrežja, ki so potrebni za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju prenosa električne energije, ter
njihovi sestavni deli.
Infrastruktura za distribucijo električne energije so daljnovodi in drugi kablovodi pod 110 kV napetosti,
transformatorske postaje, energetski transformatorji, distribucijski center vodenja ter drugi objekti, naprave in
omrežja, ki so potrebni za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju distribucije električne energije ter
njihovi sestavni deli.
Opis
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
hidroelektrarne
termoelektrarne
nuklearne elektrarne
27 I 31
Število
/
/
/
/
/
/
vetrne elektrarne
drugi objekti za proizvodnjo el. energije
drugi objekti za proizvodnjo el. energije
/
TP
RP
/
49
2
Opis
PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE
daljnovod
kablovod
PSP
Dolžine (km)
400 kV
110 kV
/
/
DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
daljnovod
kablovod
20 kV
20 kV
91,74
11,91
Skupaj:
2.10.3
103,65
Komunalna infrastruktura
2.10.3.1 Oskrba s pitno vodo
Opis omrežja
Dolžine (km)
magistralno vodovodno omrežje
primarno vodovodno omrežje
sekundarno vodovodno omrežje
terciarno vodovodno omrežje
vročevodsekundarno vodovodno omrežje
2,36
5,43
14,43
8,42
/
Skupaj:
Opis objekta
vodarna
črpališče
razbremenilnik
vodohran
prečrpališče
zajetje
jašek
skupaj
/ ali ni podatka
/ ali ni podatka
/ ali ni podatka
13
3
1
/ ali ni podatka
2.10.3.2 Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
Opis omrežja
Dolžine (km)
fekalni vod
meteorni vod
29,21
8,22
Skupaj:
37,43
Opis objekta
centralna čistilna naprava
čistilna naprava
zadrževalnik
razbremenilnik
črpališče
izpust iz kanalizacije
jašek
28 I 31
skupaj
/ ali ni podatka
2
/ ali ni podatka
/ ali ni podatka
7
/ ali ni podatka
/ ali ni podatka
PSP
2.10.3.3 Ravnanje z odpadki
Opis
regionalni center za ravnanje z odpadki
zbirni center za odpadke
zbirni center za gradbene odpadke
zbiralnica
/
1
/
/
Skupaj:
2.11 Območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov
2.11.1
Državni izvedbeni prostorski akti
Načrt je prostorski akt, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena. Je podlaga za izdajo
dovoljenja za umestitev v prostor, za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, in za pripravo rudarskih projektov, namenjenih raziskovanju in
izkoriščanju mineralnih surovin, v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo.
Načrt ne sme biti v nasprotju z državnim strateškim prostorskim aktom. Z uveljavitvijo načrta se šteje, da so
spremenjeni oziroma dopolnjeni občinski prostorski akti, v delih in za ureditve, ki jih določi uredba iz drugega
odstavka 37. člena tega zakona. Občina v svojih prostorskih aktih prikaže območje načrta s svojo enoto urejanja
prostora.
Vrsta akta
Ime akta
Državni prostorski akt
Skupaj
2.11.2
Odlok
Državni prostorski načrt za državno cesto R1210 Cerkno-Hotavlje (IV. razvojna os)
Površina
(ha)
Delež
696,44
4,54%
Občinski izvedbeni prostorski akti
Občinski podrobni prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na
območjih iz 3. točke tretjega odstavka 39. člena tega zakona, lahko pa tudi na drugih območjih, če se za to
izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet občinski prostorski načrt.
Občinski podrobni prostorski načrt se izdela tudi za prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi posledic
naravnih ali drugih nesreč, ki niso določene v občinskem prostorskem načrtu. Občinski podrobni prostorski
načrt je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vrsta akta Ime akta
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OLN
29 I 31
Odlok
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
OPPN -01
načrtu za del območja urejanja pol 52-8 Poljane
POL 52-8 (Poljane – (Ur. l. RS, št. 3/2013)
park)
OPPN -02
načrtu za del območja urejanja GRV 20-4 Gorenja
GRV 20-4 (Gorenja vas (Ur. l. RS, št. 20/2014)
vas - center Trate)
Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem
OPPN -03
ZAP 70-2 (Zapreval načrtu za območje ZAP70 – 2 (BT) Zapreval
območje turizma 1 (Ur. l. RS, št. 14/2012)
– območje turizma
1)
OPPN -04
načrtu za območje urejanja SBO 59-4 Srednje
SBO 59-4 (Srednje
Brdo – Toplice (Ur. l. RS, št. 32/2014)
brdo - Toplice)
Odlok o OLN (Ur. l. RS, št. 63/06) in njegove
OPPN -05
spremembe (Ur. l. RS, št.122/07)
DOB 08-2 (Dobje –
cona)
Površina
(ha)
0,53
6,38
0,57
1,77
2,65
Odstotek (%)
0,00
0,04
0,00
0,00
0,02
Vrsta akta Ime akta
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
30 I 31
OPPN -06
GRV 20-2 (Gorenja
vas - obvoznica
Gorenja vas)
Odlok
načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena
za izgradnjo obvoznice Gorenja vas (Ur. l. RS, št.
81/2010)
OPPN -07
načrtu za del območja urejanja POH51-2 –
POH 51-2 (Podvrh – počitniški objekti (Ur. l. RS, št. 20/2014)
počitniški objekti)
OPPN -08
načrtu za del območja GRV 20 – 11 Gorenja vas –
POL 52-8 (Poljane – Praprotnica (zahodni del) (Ur. l. RS, št. 57/2013)
park)
Odlok
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
območje SVP 58 – 1 Srednja vas – Poljane
SVP 58-1 (Srednja
(vzhodni del) (Ur. l. RS, št. 85/2011)
vas - vas)
načrtu za gradnjo senika kmetije Bogataj (Ur. l.
senik kmetije
RS, št. 4/2014)
Bogataj
PSP
Površina
(ha)
1,9
0,13
1,34
0,80
0,19
Odstotek (%)
0,00
0,00
0,01
0,00
0,00
PSP
3 OPIS KVALITETE IN OPOZORIL O PRIMERNOSTI IN
ZANESLJIVOSTI UPORABE POSAMEZNIH DELOV
GRAFIČNEGA DELA PRIKAZA STANJA PROSTORA
Velik vpliv na kvaliteto podatkov ima nedvomno natančnost prostorskih podatkov oziroma merilo in na kateri
geodetski podlagi so bili te podlage izdelani (topografski načrti v merilu 1:5.000, 10.000, 25.000, 50.000 in
100.000, digitalni katastrski načrti - DKN, digitalni ortofoto načrti DOF, itd…), saj je od tega odvisna tudi
pozicijska natančnost.
Veljavni prostorski akt, ki prikazuje osnovno namensko rabo, zasnovo infrastrukture, delitev občine na
posamezne enote urejanja so praviloma v natančnosti DKN, medtem ko so območja varstva naravnih vrednot
ter kulturne dediščine, ter ostalih varovanj izdelani predvsem na temeljnih topografskih načrtih ali digitalnih
orto-foto načrtih v merilu 1:5.000 in 1:10.000, nekatere pa celo v merilu 1:25.000 oziroma 1:50.000. Dejanska
kmetijska raba ter register stavb pa sta izdelana na podlagi ortofoto načrta.
Zaradi različne lokacijske natančnosti podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in dejanske rabe ter zaradi
nepopolnosti podatkov lahko pride do napačnega grafičnega preseka med podatki. Tako dobljen presek
zemljiškega katastra z namensko rabo lahko ne odraža dejanskega pravnega stanja in katastrskega stanja v
naravi. Za pravilno razlago dobljenih rezultatov je potrebna ustrezna strokovna interpretacija grafičnih
podatkov.
Tako smo za prikaz stanja v prostoru uporabili digitalni katastrski načrt ter sloj plastnic iz temeljnih topografskih
kart (TTN).
Ker trenutno republiški prostorsko informacijski sistem PIS in podatkovna baza na MOP še nista vzpostavljena v
skladu z Uredbo o vsebini in načinu vodenja prostorskega informacijskega sistema in Pravilnikom o prikazu
stanja v prostoru, smo podatkovne baze za občino Cerkno uporabili iz zgoščenk, ki so bile posredovane iz strani
ministrstva za okolje in prostor septembra 2008, oziroma so bili podatki pridobljeni v fazi izdelave strokovnih
podlag med letoma 2005 in 2011, tako se lahko od tistih, ki bodo posredovani iz prostorskega informacijskega
sistema države tudi razlikujejo. Stanje v prostoru je pripravljeno za potrebe pridobitve mnenj k občinskemu
prostorskemu načrtu (OPN).
31 I 31

Prikaz stanja prostora (tekstualni del)

Transcription

Similar documents

PRILOGA IVa Seznam registrirane nepremične kulturne dediščine v

Evropski primeri revitalizacije rudarske dediščine – projekt

tu.

kulturna dediščin

Zloženka Ogrevanje z nizkimi emisijami škodljivih snovi

literatura o muzeju in samostanu

rezultati za tiskanje

Poročni meni 1 - Turistična Kmetija Dobrovc

časopis - Gimnazija Poljane

Za ogled vseh prejetih diplom klikni na ta stavek.

Dežela žive vode