Informacijski pooblaščenec v dopisu št. 0712-94/2011/3, z
Transcription
Informacijski pooblaščenec v dopisu št. 0712-94/2011/3, z
Številka: 0712-94/2011/3 Datum: 30. 5. 2011 Vrhovno sodišče Republike Slovenije Urad predsednika g. Janko Marinko, generalni sekretar Tavčarjeva 9 1000 Ljubljana ZADEVA: Mnenje Informacijskega pooblaščenca Zveza: Vaš dopis, številka SuZ 4/2011-26, z dne 3. 5. 2011 Spoštovani! Pooblaščenec je dne 9. 5. 2011 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da je Davčna uprava republike Slovenije (v nadaljevanju DURS) - Generalni davčni urad, na Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) naslovila zaprosilo za posredovanje podatkov. Gre za podatke, s katerimi razpolaga sodišče, potrebni pa bi bili zaradi vodenja postopkov davčnega inšpekcijskega nadzora pri izbranih odvetnikih. Zaradi pravilne ugotovitve davčne obveznosti odvetnikov, DURS Vrhovno sodišče na podlagi 39. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, v nadaljevanju ZDavP-2) prosi, da za izbrane odvetnike iz vpisnikov, ki jih sodišče vodi, posreduje podatke o civilnih in kazenskih zadevah, v katerih so izbrani odvetniki v letih 2008, 2009 in 2010 nastopali pred sodiščem. DURS podatke potrebuje tudi za zaposlene odvetnike pri nadziranih zavezancih za davek. DURS prosi za posredovanje podatkov v strukturirani tabeli, ki bi vsebovala naslednje podatke: davčna številka odvetnika oziroma odvetniške družbe, osebno ime odvetnika, če gre za fizično osebo, naziv odvetniške družbe, opravilna številka zadeve, v kateri nastopa odvetnik, sodišče, pri katerem se zadeva vodi, datumi aktivnosti na sodiščih v zadevah, v katerih nastopa odvetnik v obravnavanem obdobju v določenem obdobju, področje (civilno/kazensko), identifikacija stranke, ki jo zastopa odvetnik oziroma odvetniška družba. Kljub pravni podlagi iz 39. člena ZDavP-2 se vam zastavlja vprašanje, ali je pri taki zahtevi, ki ni specificirana v tolikšni meri, da bi se določal posamezen postopek oziroma spis, sodišče dolžno omogočiti vpogled v vse spise, v katerih nastopa določen odvetnik. DURS namreč v zaprosilu navaja, da se pri določenih, poimensko navedenih odvetnikih, opravlja inšpekcijski nadzor, pri tem pa ne navede identifikacijskih podatkov davčnega postopka. Poleg poimensko navedenih odvetnikov pa DURS navaja, da »pri ostalih zavezancih izvaja aktivnosti priprave na davčni inšpekcijski nadzor«. Tudi za odvetnike, pri katerih sploh še ni uveden davčni inšpekcijski nadzor, DURS prosi za podatke o postopkih teh odvetnikov pred sodišči. Sprašujete, ali je navedena podlaga dovolj, da omogoča vpogled v vse spise določenega odvetnika? Ali je tak pristop skladen z načelom sorazmernosti? Vaše stališče je, da je zaprošene podatke dovoljeno posredovati le, če je v teku konkreten davčni postopek (inšpekcijski nadzor), ki mora biti jasno opredeljen (opravilna številka zadeve), ne pa tudi v primeru zbiranja podatkov brez uvedenega postopka (fishing expedition). Dopis zaključujete, tudi če se ugotovi, da je navedena podlaga ustrezna, se odpira vprašanje varstva osebnih podatkov. Ne glede na to, da je po praksi Informacijskega pooblaščenca podatek o odvetniku v sodnih odločbah javen, se tu postavlja vprašanje varovanja zaupnega razmerja med odvetnikom in stranko. DURS namreč poleg podatkov o postopku in odvetniku zahteva tudi podatke o strankah. V zvezi z vašim dopisom smo prejeli tudi dopis DURS, številka DT 061-328/2011, z dne 19. 5. 2011, v katerem je navedeno, da so dne 9. 5. 2011 v vednost prejeli dopis Vrhovnega sodišča, ki je bil naslovljen na Pooblaščenca. DURS v navedenem dopisu pojasnjuje, da se je zaprosilo v zvezi s posredovanjem podatkov nanašalo na 21 zavezancev za davek (odvetnikov in odvetniških družb), ki so bili pod določenimi kriteriji identificirani kot rizični zavezanci: nakazila v off-shore države, zavezanec se nahaja v najnižjem dohodninskem razredu, ima velike razlike med prilivi na transakcijski račun in prihodki iz obračuna davka od dohodka pravnih oseb, prihodek na zaposlenega je nižji od povprečja in prejete prijave Urada za preprečevanje pranja denarja, policije in drugih prijaviteljev. Zoper 2 davčna zavezanca sta v času zaprosila postopka davčnega inšpekcijskega nadzora že potekala, zoper ostalih 19 pa so potekale aktivnosti priprave na davčni inšpekcijski nadzor. DURS zato podatke s strani sodišča potrebuje zaradi nadzora pravilnosti in pravočasnosti plačevanja ustreznih davčnih obveznosti. V zahtevi so bile poleg 21 odvetnikov in odvetniških družb navedene še zahteve za posredovanje podatkov v zvezi z zaposlenimi odvetniki pri nadziranih zavezancih za davek. Kot pravno podlago za posredovanje podatkov s strani sodišč je DURS navedel 39. člen ZDavP-2. 1/5 V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. ZDavP-2 in ZDS-1 dajeta DURS široko pooblastilo za pridobivanje podatkov o zavezancih za davek tudi od državnih organov, za namen pobiranja davka iz 2. člena ZDavP-2. ZDavP-2 v 39. členu, v katerem ureja obveznost dajanja podatkov v zvezi tem ne zahteva, da bi moral biti postopek davčnega inšpekcijskega nadzora že začet (s sklepom). Navedena podlaga 39. člena ZDavP-2 omogoča, da DURS pridobi podatke, potrebne za pobiranje davkov, na to pa se tudi na podlagi obdelave teh podatkov in primerjave z drugimi, s katerimi že razpolaga odloči, ali bo začel postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ali ne. Takšna ureditev je po mnenju Pooblaščenca sprejeta med drugim zaradi posebnega načina nastanka davčne obveznosti (samoobdavčitev) in zaradi tega dejstva posebnega načina opravljanja davčnega nadzora ter zaradi dejstva, da je DURS dolžan opravljati nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti celotne populacije fizičnih oseb in poslovnih subjektov. DURS mora na podlagi ZVOP-1 (24. in 25. člen) in ZDavP-2 (17. člen in Pravilnik o izvajanju ZDavP-2) zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov in podatkov, ki so davčna tajnost. Pooblaščenec meni, da ima DURS na podlagi ZDavP-2 in ZDS-1 pravico od sodišča zahtevati tudi podatke o strankah odvetnika, če te podatke potrebuje za namen pravilne ugotovitve davčne obveznosti zavezancev za davek oziroma pobiranja davka. I. Uvodno Temeljni vprašanji, ki jih zastavljate, sta torej dve; v kateri fazi mora biti postopek davčnega nadzora, da je obdelava (posredovanje) osebnih podatkov, s katerimi razpolaga DURS, zakonito in drugič, ali je dopustno posredovaje podatkov o strankah odvetnika. Najprej je treba ugotoviti, ali so podatki, ki jih DURS zahteva od Vrhovnega sodišča sploh osebni podatki. Kot je iz vašega dopisa razvidno, je DURS zahteval podatke o poslovanju odvetnikov oziroma odvetniških družb, med drugim tudi identifikacijske podatke o stranki, ki jo zastopa odvetnik. Stranka odvetnika je lahko tudi fizična oseba. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na vsaj določljivega posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Primeroma, osebni podatek je osebno ime fizične osebe in njen naslov, pod pogojem, da se prej navedene podatke da povezati z določljivo fizično osebo, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa, kot to določata 1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1. Kot je iz definicij osebnega podatka in posameznika razvidno, se v vpisnikih sodišča v zvezi strankami v postopkih, nahajajo tudi osebni podatki. Povsem določene posameznike - stranke, spremljajo podatki, med drugim tudi o tem, kateri odvetnik oziroma odvetniška družba jo je zastopala oziroma zagovarjala in v kateri zadevi. Navedeno torej pomeni, da v kolikor DURS zahteva podatke o strankah, te pa so fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, zahteva osebne podatke. V tem primeru je treba upoštevati ZVOP-1 in druge predpise, ki urejajo varovanje osebnih podatkov. II. Splošno o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov V nadaljevanju se bomo najprej posvetili vprašanju zakonite obdelave osebnih podatkov, v konkretnem primeru posredovanju osebnih podatkov. ZVOP-1 v 8. členu splošno opredeljuje pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, v katerega skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi DURS, so nadalje urejene v 9. členu, v katerem je določeno, da se osebni podatki v 2/5 javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Kot izhaja iz navedene določbe 9. člena ZVOP-1, se v javnem sektorju osebni podatki obdelujejo predvsem na podlagi področne zakonodaje, izjemoma pa na podlagi določb ZVOP-1. V obravnavanem primeru sta relevantna predvsem dva predpisa, in sicer ZDavP-2 in Zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – UPB2 s sprem.). ZDavP-2 je predpis, po katerem skladno z njegovim 2. členom postopa davčni organ, kadar med drugim odloča o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v postopku pobiranja davka. Skladno s 3. členom ZDavP-2 pojem pobiranja davka vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davka, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno službo in ZDavP-2, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek, ki je določena z ZDavP-2 ali zakonom o obdavčenju, vključno z ugotavljanjem kršitev zakona o obdavčenju. Davčni organ je skladno z 11. členom ZDavP-2 tudi DURS, navedene določbe se torej nanašajo na tudi na zaposlene v DURS, npr. na davčne inšpektorje. ZDavP-2 v 10. členu ureja načelo dolžnosti dajanja podatkov in med drugim določa, da so organi in druge osebe, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za odločanje v davčnih zadevah, te dolžni posredovati davčnemu organu brezplačno. Prej navedeno načelo dolžnosti dajanja podatkov je izpeljano tudi v 39. členu ZDavP-2, kjer je urejeno dajanje podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov. Navedeni člen ZDavP-2 določa, da morajo med drugim osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, DURS dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov in evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka. V tretjem odstavku 39. člena ZDavP2 je urejen tudi način dajanja podatkov, davčni organ pridobiva prej navedene podatke med drugim na pisno zahtevo. Iz navedene določbe 39. člena ZDavP-2, ki se nanaša na DURS kot celoto (pri tem pa nima npr. v mislih samo davčne inšpektorje, ki imajo svoja pooblastila v zvezi s pridobivanjem podatkov še dodatno urejena v ZDS-1 in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – UPB1)), izhaja relativno široko pooblastilo za pridobivanje podatkov za namen pobiranja davkov. Kot izhaja iz obravnavane določbe 39. člena ZDavP-2, se obveznost dajanja podatkov za namen pobiranje davkov ne omejuje na npr. postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, pač pa se povezuje s širšim pojmom pobiranja davka. Ta pojem kot že prej navedeno vključuje med drugim vse naloge organa, pristojnega za pobiranje davka (DURS) na eni strani ter pravice in obveznosti drugih oseb, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek na drugi strani. Podobno določbo vsebuje tudi ZDS-1, ki v prvem odstavku 24. člena določa, da DURS zbira osebne in druge podatke zaradi z zakonom določenih nalog neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, in iz obstoječih zbirk podatkov. Ob obravnavanju vprašanja posredovanja podatkov DURS za namene pobiranja davkov se ne sme spregledati, da davčna obveznost nastane tudi na podlagi t.i. samoobdavčitve, pri kateri davčni zavezanec sam izračuna davek, ki ga mora plačati, na podlagi davčne osnove, ki jo sam ugotovi (npr. po obdavčljivem prometu), davčnih olajšav in davčnih stopenj, kot to določa 49. člen ZDavP-2. Z drugimi besedami davka ne odmeri samo davčni organ z odločbo o odmeri davka, npr. na podlagi podatkov izplačevalca o prihodkih neke osebe. Poslovni subjekti si davek praviloma sami izračunajo, v obračunu davka. Zavezanec lahko torej v obračunu davka, predloženega na DURS, prikaže manj prometa, kot pa ga je imel v resnici. Če se omejimo na načela, zavezanec najprej krši načelo zakonitega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti iz 9. člena ZDavP-2, s tem pa tudi načelo dolžnosti dajanja podatkov iz prvega odstavka 10. člena ZDavP-2, ki mu nalaga, da mora davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka. Treba je tudi upoštevati, da za razliko od nekaterih ostalih inšpekcijskih organov, DURS opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti celotne populacije fizičnih oseb in poslovnih subjektov. Navedeno terja drugačen pristop opravljanja nadzora (sprotni in naknadni) kot pa pri drugih inšpekcijah. 3/5 DURS npr. ne nadzoruje vseh zavezancev za davek naenkrat z enako intenziteto, pač pa nekatere z večjo, druge z manjšo intenziteto. Primeroma, vsi zavezanci za davek na dodano vrednost morajo npr. najkasneje do roka, določenega v zakonu (o davku na dodano vrednost), na DURS oddati poseben davčni obračun o opravljenem prometu. Kot že navedeno, pri tem lahko prikažejo manj prometa, kot pa so ga v resnici dosegli. S sistemom sprotnega oziroma predvsem naknadnega davčnega nadzora pa se skuša zagotavljati, da se davčne obveznosti izpolnjujejo pravilno. Kot že navedeno, se nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti ne opravlja z enako intenziteto nad vsemi zavezanci za davek. Niso npr. vsi zavezanci za davek v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora. ZDavP-2 DURS omogoča, da glede na določene značilnosti oz. njihovo postopanje pri izpolnjevanju davčnih obveznosti, sam izbere tiste zavezance za davek, zoper katere bo začel davčni inšpekcijski nadzor. ZDavP-2 v 134. členu določa, da se davčni inšpekcijski nadzor opravi na podlagi objektivnih kriterijev, ki morajo upoštevati načelo enakomernega inšpekcijskega nadziranja vseh zavezancev za davek in načelo pomembnosti davka, ki ga zavezancev za davek prispeva v javnofinančnih prihodkih. Objektivni kriteriji so postavljeni zlasti na podlagi statističnih metod, naključnega izbora in predhodnih ugotovitev v postopkih nadzora. Na podlagi navedenih kriterijev DURS pripravi letni načrt, ki je sestavljen zlasti po velikosti in statusu zavezancev za davek, vrsti davka ter vrsti inšpekcijskega nadzora glede na obseg nadzora. Ne glede na navedeno, se lahko v letni načrt vključi tudi davčni inšpekcijski nadzor pri zavezancih za davek na predlog pristojnih državnih organov na podlagi ugotovitev iz njihovih delovnih področij, ali če to narekujejo ugotovitve v postopku davčnega nadzora. DURS torej še preden začne davčni inšpekcijski nadzor, s pomočjo statističnih metod obdela podatke, ki jih je na DURS predložil zavezance za davek sam, te pa lahko primerja še z drugimi podatki, ki jih pridobi od oseb iz 39. člena ZDavP-2. Šele nato se odloči, ali bo davčni inšpekcijski nadzor začet z izdajo sklepa ali ne. DURS je v dopisu, naslovljenem na Pooblaščenca pojasnil, da je bilo 21 zavezancev za davek, pod določenimi kriteriji identificiranih kot rizični zavezanci. Ti kriteriji so npr. v tem, da ima zavezanec za davek velike razlike med prilivi na transakcijski račun in prihodki iz obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za določeno leto. V navedenem dopisu je še navedeno, da gre za zavezance, pri katerih je oziroma bo opravljen inšpekcijski nadzor, zato zahtevane podatke s strani sodišča DURS potrebuje zaradi nadzora pravilnosti in pravočasnosti plačevanja ustreznih davčnih obveznosti. Iz vsega navedena pod to točko lahko ugotovimo naslednje. ZDavP-2 in ZDS-1 dajeta DURS široko pooblastilo za pridobitev podatkov o zavezancih za davek tudi od državnih organov, za namen pobiranja davka iz 2. člena ZDavP-2. ZDavP-2 v 39. členu ne zahteva, da bi moral biti postopek davčnega inšpekcijskega nadzora že začet. Navedena podlaga 39. člena ZDavP-2 DURS omogoča, da pridobi podatke, potrebne za pobiranje davkov, na to pa se tudi na podlagi obdelave teh podatkov in primerjave podatkov z drugimi podatki, s katerimi že razpolaga odloči, ali bo začel postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ali ne. Takšna ureditev je po mnenju Pooblaščenca določena med drugim zaradi posebnega načina nastanka davčne obveznosti (samoobdavčitev) in zaradi dejstva, da je DURS dolžan opravljati nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti celotne populacije fizičnih oseb in poslovnih subjektov. K navedenemu je treba dodati, da mora DURS na podlagi ZVOP-1 (24. in 25. člen) in ZDavP-2 (17. člen in Pravilnik o izvajanju ZDavP-2) zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov in podatkov, ki so davčna tajnost, v tem kontekstu predvsem notranje revizijske sledi. III. Dostop DURS do podatkov odvetnikov, ki jih vodijo o svojih strankah – fizičnih osebah Ob pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov iz prejšnje točke tega dokumenta, je treba upoštevati tudi ZDS-1, ki ureja specialna pooblastila davčnih inšpektorjev v 18. členu. V tem členu ZDS-1 je določeno, da ima inšpektor pri opravljanju davčnega inšpekcijskega nadzora in odločanja v davčnem postopku pravico, pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvarni, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, pri čemer so omejeni pri uporabi tako zbranih informacij, saj po določbi 37. člena ZDS-1 ne smejo uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj do katerih imajo dostop pri opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene. Davčni inšpektor mora kot uslužbence davčne uprave davčno, poslovno in drugo tajnost varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja v davčni službi. Obveznost dajanja podatkov DURS je določeno tudi v večkrat navedenem 39. členu ZDavP-2 V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pa so pooblastila davčnega inšpektorja še dodatno urejena v določbi 138. člena ZDavP-2, v katerem je določeno, da bi pooblaščena oseba (davčni inšpektor) pri opravljanju 4/5 davčnega inšpekcijskega nadzora lahko ugotovila višino davčne obveznosti, ima pravico pregledati poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca za davek. Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec za davek določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost. V obravnavanem primeru je zavezanec za davek odvetnik. Pri tem je treba upoštevati tud področni zakon, ki specialno ureja delovanje in pristojnosti odvetnikov, to je Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 s sprem., v nadaljevanju ZOdv). Ta v 6. členu določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Odvetnik je upravičen tudi do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Tako je odvetnik tudi zavezanec za davek, oziroma zavezanec za plačilo davka. Po mnenju Pooblaščenca dolžnost odvetnika, da mora varovati kot tajnost tisto, kar mu je zaupala stranka, ne izključuje pristojnosti inšpekcijskih služb, ki v javnem interesu izvajajo nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. To je temelj pravne varnosti. Vsakršna drugačna razlaga bi ogrozila institut inšpekcije in s tem spoštovanja vrednot, ki jih v javnem interesu ščiti inšpektor. Vendar davčni organ pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za davek in drugih udeležencev postopka po 6. členu ZDavP-2 ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev davčne zakonodaje - izmed možnih pooblastil in ukrepov je dolžan izbrati tiste, ki so za zavezanca ugodnejši. V zaupnem razmerju med odvetnikom in stranko se ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek. Dopusten je tako vpogled v račune, popis 1 spisa ipd… Zato je način davčnega nadzora, pri katerem DURS podatke, pomembne za obračun davka za konkretne odvetnike pridobi iz sodnih spisov (in ne iz spisov odvetnika), po mnenju Pooblaščenca primernejši. Za konec Pooblaščenec poudarja, da je davčni organ v skladu z načelom materialne resnice v davčnih zadevah dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer v kot že navedeno skladu z načelom sorazmernosti iz 6. člena ZDavP-2, pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za davek, ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev cilja ZDavP-2 in drugih aktov, na podlagi katerih davčni organ določa o pobiranju davkov. Zato je nujno, da ima DURS dostop do tistih dokumentov, na podlagi katerih lahko ugotovi pravilno dejansko stanje, ki je pomembno za obdavčitev. V ZDavP-2 in ZDS-1 so pristojnosti pooblaščene osebe davčnega organa jasno določene, saj mu dajejo pravico pregledati dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca za davek. Poslovanje odvetnika je vezano tudi na vsak posamezen spis, ki ga odvetnik vodi za posamezno stranko, v okviru katerega je za opravljeno storitev izdal račun, od katerega je zavezanec dolžan plačati davek. V zvezi z vprašanjem, ali ima DURS pravico od sodišča zahtevati podatke o strankah odvetnika, Pooblaščenec tako meni, da je DURS na podlagi ZDavP-2 in ZDS-1 tudi od sodišča, za namen pravilne ugotovitve davčne obveznosti zavezancev za davek oziroma pobiranja davka, upravičen zahtevati tudi podatke o strankah odvetnikov. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec; Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav, pooblaščenka Poslati: - naslovniku, - Generalni davčni urad, [email protected], v vednost; - arhiv, tu. 1 Informacijski pooblaščenec je o tem vprašanju že izdal neobvezujoče mnenje št. 0712-609/2008. 5/5