EHOKARDIOGRAFIJA v številkah - Združenje kardiologov Slovenije

Transcription

Delovna skupina za slikovne preiskave v kardiologiji
EHOKARDIOGRAFIJA
v številkah
EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH
|1
Urednica: Katja Ažman Juvan
Založnik: Združenje kardiologov Slovenije, Delovna skupina za slikovne preiskave v kardiologiji
Št. izvodov: 200
Pri nastanku so sodelovali (po abecednem redu):
Ažman Juvan Katja
Berlot Boštjan
Bervar Mojca
Černič Šuligoj Nataša
Kogoj Polonca
Makuc Jana
Ružič Medvešček Nadja
Tretjak Martin
Zupan Mežnar Anja
Žohar Petra
Lektor: Borut Jug
Oblikovanje: Leticia Slapnik Yebuah
Tisk: BirografikaBori
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
616.12-073.4-8(035)
EHOKARDIOGRAFIJA v številkah / [urednica Katja Ažman Juvan]. - Ljubljana
: Združenje kardiologov Slovenije, Delovna skupina za slikovne preiskave v kardiologiji,
2014
ISBN 978-961-6786-07-2
273283584
2 | EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH
Ehokardiografija danes predstavlja osnovno preiskavo v kardiologiji. Hiter razvoj tehnologije ultrazvočnih
aparatov je omogočil različne slikovne prikaze in številne meritve, s pomočjo katerih pridemo do končnega
mnenja o vrsti in stopnji okvare na srcu. Kakovostna ehokardiografska ocena je pomembna za izbiro načina
zdravljenja in kroji usodo našemu bolniku.
Na pobudo mladih zdravnikov so avtorji pripravili priročnik, v katerem so zbrani najpomembnejši podatki iz
transtorakalne ehokardiografije v skrajšani obliki, večinoma v obliki tabel in z opomniki. Temeljijo na zadnjih
dognanjih, smernicah in priporočilih.
Verjamem, da bo priročnik v veliko pomoč pri vsakdanjem delu tako mladim zdravnikom, ki začenjajo svojo
pot v ehokardiografiji, kot tudi tistim že bolj izkušenim.
prim. Nataša Černič Šuligoj, dr. med.
Predsedujoča Delovne skupine za slikovne preiskave v kardiologiji
|3
KRATICE IN POGOSTEJE UPORABLJANI IZRAZI V
EHOKARDIOGRAFIJI:
2D – dvodimenzionalen
3D – tridimenzionalen
A (angl. transmitral A wave velocity) – hitrost vala A vtoka skozi mitralno zaklopko
Adur (angl. transmitral A wave duration) – trajanje vala A vtoka skozi mitralno zaklopko
A4CH (angl. apical four chamber) - apikalni presek štirih votlin
ALAX (angl. apical long axis) - apikalni vzdolžni presek
A2CH (angl. apical two chamber) - apikalni presek dveh votlin
AF (angl. atrial fibrillation) – atrijska fibrilacija
AO (angl. aorta) – aorta
A-PEP (angl. aortic pre-ejection time) – prediztisni čas na aortni zaklopki
AR (angl. aortic regurgitation) – aortna regurgitacija
Ardur (angl. transpulmonary atrial flow reversal duration) – trajanje vala A preddvornega obratnega vala
toka v pljučne vene
Ar (angl. transpulmonary atrial flow reversal velocity) – hitrost vala A preddvornega obratnega toka
v pljučne vene
AS (angl. aortic stenosis) – aortna stenoza
AT (angl. acceleration time) – akceleracijski čas
AVA (angl. aortic valve area) – površina ustja aortne zaklopke
AV (angl. aortic valve) – aortna zaklopka
BSA (angl. body surface area) – telesna površina
CI (angl. cardiac index) – srčni indeks
Cleft (angl.) – poka
CO (angl. cardiac output) – minutni volumen srca
CRT (angl. cardiac resinhronisation therapy) – resinhronizacijsko zdravljenje
CSA (angl. cross sectional area) – površina preseka
CVP (angl. central venous pressure) – centralni venski tlak
CW (angl. continuous wave doppler) – kontinuirani dopler
CX (angl. left circumflex artery) – leva cirkumfleksna koronarna arterija
D (angl. transpulmonary D wave velocity) – hitrost vala D vtoka skozi pljučne vene
DBP (angl. diastolic blood pressure) – diastolični arterijski tlak
dPAP (angl. diastolic pulmonary artery pressure) – diastolični tlak v pljučni arteriji
dP/dT – sprememba tlaka s časom
DT (angl. deceleration time) – deceleracijski čas
DVI (angl. doppler velocity index) – indeks doplerskih hitrosti
E (angl. transmitral E wave velocity) – hitrost vala E vtoka skozi mitralno zaklopko
E/A (angl. transmitral E/A wave velocity ratio) – razmerje hitrosti valov E in A
e’ (angl. tissue doppler e wave velocity) – hitrost vala e v tkivnem doplerju
e’ av – (e’ lat + e’ sept) /2 – povprečna hitrost valov e’ lat in e’ sept v tkivnem doplerju
E/e’ (angl. transmitral E wave velocity/tissue doppler e wave velocity ratio) – razmerje hitrosti valov E in e’
e’ lat (angl. tissue doppler velocity of lateral mitral annulus) – e’ na lateralnem robu mitralnega obroča
e’ sept (angl. tissue doppler velocity of septal mitral annulus) – e’ na septalnem robu mitralnega obroča
e’ t (angl. tissue doppler velocity of septal mitral annulus) – e’ na lateralnem robu trikuspidalnega obroča
EF (angl. ejection fraction) – iztisni delež
EOA (angl. effective oriffice area) – efektivna površina ustja
EOAi (angl. effective oriffice area index) – indeksirana efektivna površina ustja
EDD (angl. end-diastolic diameter) – končni diastolični premer
|5
EDV (angl. end–diastolic volume) – končni diastolični volumen
EROA (angl. effective regurgitant oriffice area) – efektivna površina regurgitacijskega ustja
ESD (angl. end-systolic diameter) – končni sistolični premer
ESV (angl. end-systolic volume) – končni sistolični volumen
ET (angl. ejection time) – iztisni čas
FAC (angl. fractional area change) – delež spremembe površine
Flail – opletajoč
HR (angl. heart rate) – srčna frekvenca
IVCT (angl. isovolumic contraction time) – čas izovolumetričnega krčenja
IVMD (angl. interventricular motion delay) – časovna razlika v krčenju prekatov
IVRT (angl. isovolumic relaxation time) – čas izovolumetrične relaksacije
IVS (angl. interventricular septum) – medprekatni pretin
LA (angl. left atrium) – levi preddvor
LAD (angl. left anterior descending artery) – leva sprednja descendentna koronarna arterija
LAP (angl. left atrial pressure) – tlak v levem preddvoru
Leak (angl.) – zatekanje
LF LG AS (angl. low flow low gradient aortic stenosis) – aortna stenoza z nizkim tokom in nizkim gradientom
LV (angl. left ventricle) – levi prekat
LVEDP (angl. left ventricular end-diastolic pressure) – končni diastolični tlak v levem prekatu
LVEF (angl. left ventricular ejection fraction) – iztisni delež levega prekata
LVOT (angl. left ventricular outflow tract) – iztočni trakt levega prekata
LVPW (angl. left ventricular posterior wall) – zadnja (inferolateralna) stena levega prekata
MA (angl. mitral annulus) – mitralni obroč
M-mode (angl.) – M-prikaz
mPAP (angl. mean pulmonary artery pressure) – srednji tlak v pljučni arteriji
MR (angl. mitral regurgitation) – mitralna regurgitacija
MVA (angl. mitral valve area) – površina ustja mitralne zaklopke
MV (angl. mitral valve) – mitralna zaklopka
PA (angl. pulmonary artery) – pljučna arterija
PAH (angl. pulmonary artery hypertension) – pljučna arterijska hipertenzija
PCWP (angl. pulmonary capilary wedge pressure) – pljučni zagozditveni (kapilarni) tlak
PEP (angl. pre-ejection time) – prediztisni čas
PG (angl. pressure gradient) – tlačni gradient
PGmax (angl. maximal pressure gradient) – največji tlačni gradient
PGmean (angl. mean pressure gradient) – srednji tlačni gradient
PH (angl. pulmonary hypertension) – pljučna hipertenzija
PHT (angl. pressure half time) – tlačni razpolovni čas
PISA (angl. proximal isovelocity surface area) – proksimalna površina toka enake hitrosti
PLAX (angl. parastenal long axis) – parasternalni vzdolžni presek
P-PEP (angl. pulmonary pre-ejection time) – prediztisni čas na pulmonalni zaklopki
PPM (angl. patient prostesis mismatch) – neujemanje zaklopke z bolnikom
PR (angl. pulmonary regurgitation) – pulmonalna regurgitacija
PS (angl. pulmonary stenosis) – pulmonalna stenoza
PSAX (angl. parasternal short axis) – parasternalni prečni presek
PV (angl. pulmonary valve) – pulmonalna zaklopka
PVR (angl. pulmonary vascular resistance) – pljučni žilni upor
PW (angl. pulse wave doppler) – pulzni dopler
r (angl. radius) – polmer
RA (angl. right atrium) – desni preddvor
RAP (angl. right atrial pressure) – tlak v desnem preddvoru
RCA (angl. right coronary artery) – desna koronarna arterija
RegV (angl. regurgitation volume) – regurgitacijski volumen
RF (angl. regurgitation fraction) – regurgitacijski delež
RV (angl. right ventricle) – desni prekat
RVEF (angl. right ventricular ejection fraction) – iztisni delež desnega prekata
RVEDA (angl. right ventricular end diastolic area) – končna diastolična površina desnega prekata
RVESA (angl. right ventricular end systolic area) – končna sistolična površina desnega prekata
RVFAC (angl. right ventricular fractional area change) – delež spremembe površine desnega prekata
RVMPI (angl. right ventricular myocardial performance index) – indeks zmogljivosti desnega prekata
RVOT (angl. right ventricular outflow tract) – iztočni trakt desnega prekata
RVSP (angl. right ventricular systolic pressure) – sistolični tlak v desnem prekatu
S (angl. transpulmonary S wave velocity) – hitrost vala S vtoka skozi pljučne vene
s’ (angl. tissue doppler s wave velocity) – hitrost vala s v tkivnem doplerju
s’ lat (angl. tissue doppler velocity of lateral mitral annulus) – s’ na lateralnem robu mitralnega obroča
s’ sept (angl. tissue doppler velocity of septal mitral annulus) – s’ na septalnem robu mitralnega obroča
s’ t (angl. tissue doppler velocity of septal tricuspid annulus) – s’ na lateralnem robu trikuspidalnega obroča
SBP (angl. systolic blood pressure) – sistolični arterijski tlak
sPAP (angl. systolic pulmonary artery pressure) – sistolični tlak v pljučni arteriji
SD (angl. standard deviation) – standardni odklon
SE (angl. standard error) – standardna napaka
SPWMD (angl. septal to posterior wall motion delay) – časovna razlika med krčenjem medprekatnega pretina
in zadnje stene levega prekata
SV (angl. stroke volume) – utripni volumen
SVi (angl. stroke volume indeks) – indeksiran utripni volumen
TAM (angl. tricuspid annular motion) - gibanje trikuspidalnega obroča
TAPSE (angl. tricuspid annular planar systolic excursion) – longitudinalno gibanje trikuspidalnega obroča
TCO (angl. tricuspid (valve) closure opening time) – čas med zaprtjem in odprtjem trikuspidalne zaklopke
TDI (angl. tissue doppler imaging) – tkivni dopler
Tenting – bočenje
Tenting area – površina bočenja
Tenting height – višina bočenja
Tenting volume – volumen bočenja
Tethering – vlek
TR (angl. tricuspid regurgitation) – trikuspidalna regurgitacija
TS (angl. tricuspid stenosis) – trikuspidalna stenoza
TV (angl. tricuspid valve) – trikuspidalna zaklopka
TVA (angl. tricuspid valve area) – površina trikuspidalne zaklopke
v (angl. velocity) – hitrost
Val ΔE – sprememba hitrosti vala E ob Valsalvinem manevru
VC (angl. vena contracta) – vena kontrakta
VCI (angl. vena cava inferior) – spodnja votla vena
va (angl. aliasing velocity) – hitrost barvnega obrata
ved (angl. end-diastolic velocity) – končna diastolična hitrost
vmax (angl. maximal velocity) – največja hitrost
vmean (angl. mean velocity) – srednja hitrost
vp (angl. propagation velocity) – hitrost širjenja (z barvnim M-prikazom)
VSD (angl. ventricular septal defect) – defekt medprekatnega pretina
VTI (angl. velocity time integral) – integral hitrosti po času
WMSI (angl. Wall Motion Score Index) – točkovni indeks segmentnega krčenja
WU (angl. Wood units) – Woodove enote (mmHg x min/l)
|7
KAZALO
Kratice in pogosteje uporabljani izrazi v ehokardiografiji ............................................................5
Srčne votline
Levi prekat ...............................................................................................................................................11
Desni prekat ...........................................................................................................................................17
Preddvora ...............................................................................................................................................21
Aorta ................................................................................................................................................................23
Zaklopke
Aortna zaklopka ....................................................................................................................................25
Mitralna zaklopka .................................................................................................................................27
Trikuspidalna zaklopka .......................................................................................................................29
Pulmonalna zaklopka .........................................................................................................................30
Umetne zaklopke ..................................................................................................................................31
Perikard ...........................................................................................................................................................41
Hemodinamične meritve ........................................................................................................................43
Priporočena literatura .............................................................................................................................47
|9
SRČNE VOTLINE
LEVI PREKAT
DIMENZIJE IN VOLUMNI LEVEGA PREKATA
Normalna velikost
Blago povečan
Zmerno povečan
Močno povečan
Ženske
EDD (cm)
3,9–5,3
5,4–5,7
5,8–6,1
>6,2
EDV (ml)
56–104
105–117
118–130
>131
Moški
EDD (cm)
4,2–5,9
6,0–6,3
6,4–6,8
>6,9
Ženske in moški
EDV/BSA (ml/m2)
35–75
76–86
87–96
>97
EDV (ml)
67–155
156–178
179–201
>202
Merila za hipertrofijo levega prekata glede na debelino sten levega prekata
IVS ali LVPW (cm)
Ženske
Moški
Normalno
Blaga hipertrofija
Zmerna hipertrofija
Huda hipertrofija
0,8–0,9
1,0–1,2
1,3–1,5
>1,6
0,6–1,0
1,1–1,3
1,4–1,6
>1,7
Merila za hipertrofijo levega prekata glede na maso levega prekata
Enodimeznionalna
metoda
Ženske
masa (g)
masa/BSA (g/m2)
Moški
masa (g)
masa/BSA (g/m2)
Normalno
Blaga hipertrofija
Zmerna hipertrofija
Huda hipertrofija
67–162
163–186
187–210
≥211
43–95
96–108
109–121
≥122
88–224
225–258
259–292
≥293
49–115
116–131
132–148
≥149
Dvodimenzionalna
metoda
Ženske
masa (g)
masa/BSA (g/m )
Moški
masa (g)
masa/BSA (g/m2)
Normalno
Blaga hipertrofija
Zmerna hipertrofija
Huda hipertrofija
66–150
151–171
172–182
≥183
44–88
89–100
101–112
≥113
96–200
201–227
228–254
≥255
50–102
103–116
117–130
≥131
2
Geometrija levega prekata
Relativna debelina stene
(= 2 x LVPW/EDD)
≥0,42
<0,42
Masa/BSA
normalna
koncentrično preoblikovanje
normalna geometrija LV
povečana
koncentrična hipertrofija
ekscentrična hipertrofija
| 11
SISTOLIČNA FUNKCIJA LEVEGA PREKATA
Iztisni delež
Ženske in moški
Normalen
>55 %
Blago znižan
45–54 %
Zmerno znižan
30–44 %
Močno znižan
<30 %
Sistolična deformacija (‘peak systolic strain’)
Normalne vrednosti
Longitudinalni
–18 do –20 %
Radialni
nad +40 %
Cirkumferenčni
–20 do –22 %
Merila sinhronosti krčenja
Interventrikularna disinhronija
IVMD = prediztisni čas na aortni zaklopki (A-PEP, merjeno v ALAX) – prediztisni čas na
pulmonalni zaklopki (P-PEP, merjeno v PSAX) >40 ms
EKG
Pretok skozi
aortno zaklopko
Pretok skozi
pulmonalno zaklopko
Intraventrikularna dissinhronija
SPWMD = časovna razlika med krčenjem septuma in zadnje stene (M-prikaz ali anatomski
M-prikaz, PLAX ali PSAX) ≥130 ms.
Ocena segmentnega krčenja
17-segmentni model
Ocena krčenja posameznega segmenta:
1 = normalno, 2 = hipokinetično, 3 = akinetično, 4 = diskinetično, 5 = anevrizmatično spremenjen segment
Točkovni indeks segmentnega krčenja (‘Wall motion score index’ – WMSI) = vsota ocen krčenja segmentov/
število segmentov
Prikaz polarne mape (‘Bull’s eye’)
SEGMENTI:
1 – bazalni anteriorni
2 – bazalni anteroseptalni
3 – bazalni inferoseptalni
4 – bazalni inferiorni
5 – bazalni posterolateralni
6 – bazalni anterolateralni
7 – srednji anteriorni
8 – srednji anteroseptalni
9 – srednji inferoseptalni
10 – srednji inferiorni
11 – srednji posterolateralni
12 – srednji anterolateralni
13 – apikalni anteriorni
14 – apikalni septalni
15 – apikalni inferiorni
16 – apikalni lateralni
17 – apeks
| 13
Povirja koronarnih arterij
DIASTOLIČNA FUNKCIJA LEVEGA PREKATA
e’ sept, lat
volumen LA
e’ sept ≥8
e’ lat ≥10
LA <34 ml/m2
NORMALNA
diastolična
funkcija
e’ sept ≥8
e’ lat ≥10
LA ≥34 ml/m2
NORMALNA
diastolična funkcija,
športno srce,
konstrikcija
e’ sept <8
e’ lat <10
LA ≥34 ml/m2
DIASTOLIČNA DISFUNKCIJA
E/A <0,8
DT >200 ms
povpr. E/e’ ≤8
Val ΔE/A <0,5
E/A 0,8–1,5
DT 160–200 ms
povpr. E/e’ 9–12
Val ΔE/A ≥0,5
E/A ≥2
DT <160 ms
povpr. E/e’ ≥13
Val ΔE/A ≥0,5
BLAGA
ZMERNA
HUDA
Normalna
diastolična
funkcija
Blaga diastolična
disfunkcija
Motena relaksacija
Zmerna diastolična
disfunkcija
Psevdonormalizacija
Huda diastolična disfunkcija
Reverzibilna
restrikcija
Fiksna
restrikcija
Vtok skozi
mitralno zaklopko
Vtok skozi
mitralno zaklopko
ob Valsalvinem
manevru
Tkivni dopler
mitralnega
obroča
Pretok v
pljučnih venah
| 15
DESNI PREKAT
DIMENZIJE DESNEGA PREKATA
Meritve premerov desnega prekata opravimo v preseku štirih votlin (pravilen je presek 1*).
Meritve premerov iztočnega trakta desnega prekata opravimo v parasternalnih presekih.
| 17
Dimenzije desnega prekata
Bazalni premer (RVD1) (mm)
Srednji premer (RVD2) (mm)
Vzdolžni premer (RVD3) (mm)
RVEDA (cm2)
RVESA (cm2)
RVOT PLAX (mm)
RVOT Prox PSAX (mm)
RVOT Distal PSAX (mm)
Debelina proste stene subkostalno (mm)
Normalna velikost desnega prekata
Spodnja mejna
Srednja vrednost *
vrednost*
24
33
20
28
56
71
10
18
4
9
18
25
21
28
17
22
4
5
Povečan desni prekat
>42
>35
>86
>25
>14
>33
>35
>27
>5
* Normalne vrednosti dimenzij ter sistolične in diastolične funkcije desnega prekata temeljijo na metaanalizi številnih raziskav, v katerih so uporabili kontrolne
skupine zdravih posameznikov. Mejne vrednosti so ±2 SD srednje vrednosti z upoštevanjem 95 % razpona zaupanja.
SISTOLIČNA FUNKCIJA DESNEGA PREKATA
Merila sistolične
funkcije desnega
prekata
Spodnja mejna
vrednost*
Srednja vrednost*
Zgornja mejna
vrednost*
Oslabljena sistolična
funkcija desnega
prekata
TAPSE/TAM (mm)
s' t (cm/s)
RVFAC (%)
RVMPI (PW)
RVMPI (TDI)
16
10
35
0,15
0,24
23
15
49
0,28
0,39
30
19
63
0,40
0,55
<16
<10
<35
>0,40
>0,55
Opomnik
RVFAC = (RVEDA – RVESA)/RVEDA (merimo v preseku štirih votlin)
RVMPI = (TCO – ET)/ET (merimo s PW na TV ali TDI v lateralnem delu trikuspidalnega obroča)
Indeks zmogljivosti desnega prekata (RVMPI).
Stene desnega prekata in povirja koronarnih arterij
DIASTOLIČNA FUNKCIJA DESNEGA PREKATA
Merila diastolične
funkcije RV
E (m/s)
A (m/s)
E/A
DT (ms)
e' (m/s)
a' (m/s)
E/e'
Tok skozi jetrne vene
Pljučna arterija
Normalna diastolična funkcija RV
Spodnja
Srednja
Zgornja
mejna
vrednost*
mejna
vrednost*
vrednost*
0,35
0,54
0,73
0,21
0,40
0,58
0,8
1,4
2,1
120
174
229
0,08
0,14
0,20
0,07
0,13
0,20
2
4
6
BLAGA
Diastolična disfunkcija RV
ZMERNA
HUDA
<0,8
>0,8 in <2,1
pretežno
v sistoli
>6
pretežno
v diastoli
>2,1
<120
pretežno
v diastoli
diastolični
antegradni tok
Opomnik
Meritve opravimo ob koncu izdiha med normalnim dihanjem. Podamo povprečje meritev petih zaporednih srčnih ciklov.
| 19
PREDDVORA
LEVI PREDDVOR
Dimenzije levega
preddvora Ženske
Moški
Normalna
velikost
Blago
povečan
Zmerno
povečan
Močno
povečan
Normalna
velikost
Blago
povečan
Zmerno
povečan
Močno
povečan
Premer (M-prikaz PLAX)
(cm)
2,7–3,8
3,9–4,2
4,3–4,6
≥4,7
3,0–4,0
4,1–4,6
4,7–5,2
≥5,2
Premer/BSA (cm/m2)
1,5–2,3
2,4–2,6
2,7–2,9
≥3,0
1,5–2,3
2,4–2,6
2,7–2,9
≥3,0
≤20
20–30
30–40
>40
≤20
20–30
30–40
>40
22–52
53–62
63–72
≥73
18–58
59–68
69–78
≥79
22±6
29–33
34–39
≥40
22±6
29–33
34–39
≥40
Površina (cm2)
Volumen (ml)
Volumen /BSA (ml/m2 )
Opomnik
Priporočena je uporaba indeksiranega volumna levega preddvora.
DESNI PREDDVOR
Dimenzije desnega preddvora
Povečan desni preddvor
Vzdolžni premer (mm)
>53
Prečni premer (mm)
>44
Končna sistolična površina (cm )
>18
2
Končna sistolična površina (cm )
2
Blago povečan
Zmerno povečan
Močno povečan
20–30
30–45
>45
| 21
AORTA
Normalni premeri posameznih segmentov torakalne aorte. Meritve opravimo po pravilih vodilnega roba v
PLAX ob koncu diastole, anulus aorte izmerimo med sistolo.
Ascendentna aorta:
Aortni
lok
22-36 mm
4. tubularni del
22-36 mm (15±2 mm/m2)
3. sinotubularni stik
22-36 mm (15±1 mm/m2)
2. bulbus aorte
29-45 mm (19±1 mm/m2)
Descendentna
aorta
20-30 mm
1. anulus aorte
20-31 mm (13±1 mm/m2)
Širina bulbusa aorte glede na telesno površino za dve starostni obdobji: 20-39 let (A) in 40 let in več (B).
Vrednosti so pridobljene s formulo y = 0,97 + 1,12 x (A) in 1,92 + 0,74 x (B) in izračunom 95 % intervala zaupanja s SE 0,24 (A) in SE 0,37 (B). Dilatacija je prisotna, če premer presega zgornjo mejo 95 % intervala zaupanja. Uporaba nomogramov izboljša senzitivnost preiskave, zaradi slabše korelacije v višji starostni skupini
pa so predlagali enotno zgornjo mejo širine bulbusa 2,1 mm/m2.
4,5
4
3,5
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
B. ≥ 40 let
5
4,5
4
3,5
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
bulbus aorte (cm)
bulbus aorte (cm)
A. 20-39 let
1,2
1,6
2,0
2,4
spodnja
meja
1,84
2,29
2,74
3,18
srednja
vrednost
2,31
2,76
3,21
3,65
zgornja
meja
2,78
3,23
3,68
4,12
1,2
1,6
2
2,4
spodnja
meja
2
2,4
2,7
3
srednja
vrednost
2,8
3,1
3,4
3,7
zgornja meja
3,5
3,8
4,1
4,4
BSA (m )
2
BSA (m )
2
spodnja meja
zgornja meja
srednja vrednost
spodnja meja
srednja vrednost
zgornja meja
| 23
Ateroskleroza
Aterom ali aterosklerotični plak je opredeljen kot hiperehogena nepravilna zadebelitev intime 2 mm ali več.
Plak je kompleksen, če je debelejši od 4 mm, štrli v lumen, če so na njem gibljivi deli ali če je ulceriran.
V odsotnosti opisanih lastnosti je plak enostaven. Klasifikacija plakov je prikazana v tabeli.
stopnja
1
2
3
4
5
opis
brez zadebelitve intime
zadebelitev intime ≥3 mm brez nepravilnosti
sesilni aterom <5mm
sesilni aterom ≥5 mm
aterom z gibljivim delom ali ulceracijo
ZAKLOPKE
AORTNA ZAKLOPKA
AORTNA STENOZA
Ocena stopnje aortne stenoze
Merila
Največja hitrost (m/s)
Največji gradient (mmHg)
Srednji gradient (mmHg)
AVA (cm2)
AVA/BSA cm2/m2
DVI (razmerje VTILVOT/VTIAV)
Blaga
2,6–2,9
<40
<30
1,5–2,5
>0,85
>0,50
Zmerna
3–4
40–60
30–50
1–1,4
0,60–0,85
0,25–0,50
Huda
>4
>60
>50
<1
<0,60
<0,25
Neujemanja med meritvami
vmax >4 m/s in AVA >1 cm2
vmax ≤4 m/s in AVA <1 cm2 (<0,6 cm2/m2), sred. grad <30 mmHg
EF ≤40 %
EF ≥50 %
Izključiti:
Odgovor na stresno ehokardiografijo
z dobutaminom:
LF LG huda AS z ohranjenim EF
1. Majhna BSA (indeksiranje AVA)
- zmerno do hudo AR
1. krčljivostna rezerva je ohranjena
A. LF LG huda AS:
srednji gradient in vmax AV se povečata,
AVA se ne spremeni
- stanja z velikim SV
(sepsa, hipertiroidizem,
anemija)
B. LF LG psevdo-huda AS:
srednji gradient in vmax AV se ne
spremenita, AVA se poveča
2. Nizek SV (SVi ≤35 ml/m2)
2. krčljivostna rezerva ni ohranjena
ocena pomembnosti AS ni mogoča,
prognoza je slaba
Izključiti:
- hudo MR
- hudo MS
- majhne votline LV
(EDD <50 mm, EDVi <60 ml/m2)
- visoko Zva
(≥4,5 mmHg x ml-1 x m2)
- velika BSA (indeksiranje
AVA)
LF LG = angl. low flow low gradient
Opomnik
Preiskavo opravimo ob urejenem krvnem tlaku (sistolični krvni tlak <150 mmHg).
Pri atrijski fibrilaciji podamo povprečje meritev petih srčnih ciklov.
V primeru vmaxLVOT >1,5 m/s (in vmaxAV <3 m/s) uporabimo za izračun največjega gradienta skozi AV formulo:
PGmax = 4 x (vmaxAV2 − vmaxLVOT2).
Za natančnejšo oceno SV in SVi primerjamo vrednosti, pridobljene iz doplerskih meritev v LVOT in iz 2D/3D volumnov LV.
AVA indeksiramo, če: višina <135 cm, BSA <1,5 m2, BMI <22.
Valvulo-arterijska impedanca Zva = SBP + srednji gradient skozi AV/SVi.
| 25
AORTNA REGURGITACIJA
Ocena stopnje aortne regurgitacije
Merila
Blaga
Zmerna
Huda
Morfologija AV
normalna/spremenjena
spremenjena/opletajoča
('flail')/velik koaptacijski
defekt
Širina barvnega
doplerskega curkaa
majhna pri centralni
regurgitaciji
različna
velika pri centralni
regurgitaciji, različna pri
ekscentrični
Gostota reg. curka (CW)
šibek
gost
gost
Diastolični retrogradni tok
krvi v descendentni aorti
kratek, protodiastolični
različen
holodiastolični (hitrost ob
koncu diastole >20 cm/s)
Širina VC (mm)
<3
3–6
>6
PHT (ms)
>500
200–500
<200
EROA (mm2)
<10
10–19; 20–29c
>30
RegV (ml)
<30
30–44; 45–59c
>60
Kvalitativna
Semikvantitativna
Kvantitativna
pri Nyquistovi meji 50–60 cm/s
s PHT lahko nepravilno ocenimo stopnjo AR (glej opomnik)
c
zmerno AR dodatno delimo na blago do zmerno in zmerno do hudo
d
velikost levega prekata ob blagi AR in hudi akutni AR je ponavadi normalna, pri hudi kronični AR pa je levi prekat povečan
a
b
Opomnik
Razmerje površine curka AR in površine LVOT >65 % kaže na hudo AR (parasternalni vzdolžni presek).
PHT je skrajšan (precenimo hibo) pri povišanem končnem diastoličnem tlaku v LV (npr. zmanjšana podajnost LV),
zdravljenju z vazodilatatorji, pri razširjeni in podajni aorti; lažno je podaljšan (podcenimo hibo) pri kronični AR.
Merila za popravo aortne zaklopke: po Carpienterovi klasifikaciji sta primerna tip 1 in tip 2: normalno gibljivi lističi,
razširjen aortni koren, prolaps enega ali več lističev, fenestriran prosti rob lističa. Močno spremenjena, kalcinirana
ali deformirana zaklopka ni primerna za popravo.
MITRALNA ZAKLOPKA
MITRALNA STENOZA
Ocena stopnje mitralne stenoze
Merila
Blaga
Zmerna
Huda
MVA (cm )
1,5–2,5
1,1–1,5
≤1,0
Srednji tlačni gradient (mmHg)
≤5
5–10
≥10
2
Opomnik
V izvidu vedno navedemo srčno frekvenco in krvni tlak, pri katerih so bile opravljene meritve.
Ocena MVA:
• planimetrična: v PSAX (neodvisna od hemodinamičnih razmer, omejitev je preglednost; bolj zanesljiva je 3D ocena),
• iz PHT: MVA = 220/PHT (PHT lažno ↓ pri AR, ↑ pri višjih polnilnih tlakih LV in LA),
• po kontinuitetni enačbi: slaba korelacija pri MR, AR in AF,
• metoda PISA: tehnično zahtevna.
Kadar nismo prepričani o pomembnosti stenoze, uporabimo obremenitveno ehokardiografijo za oceno porasta gradienta med obremenitvijo in porasta pljučne hipertenzije – pri pomembni stenozi poraste sPAP na več kot 60 mmHg.
Wilkinsov točkovnik anatomskih sprememb mitralne zaklopke za oceno izida perkutane mitralne komisurotomije (PMC).
Točke
Gibljivost (predvsem
sprednjega lističa)
Močno gibljiv listič,
omejeno je samo gibanje
vrha lističa
Ohranjena gibljivost
bazalnega in srednjega
dela lističa
Subvalvularne
zadebelitve
Drobne zadebelitve tik
pod lističi
3
Ohranjena gibljivost le
bazalnega dela lističa
Zadebelitve se širijo na
distalno tretjino hord
4
Negibljiv ali minimalno
gibljiv listič
Obsežne zadebelitve in
skrajšanja vseh hord
1
2
Zadebelitve zajemajo
eno tretjino dolžine
hord
Zadebelitve lističev
Kalcinacije
Skoraj normalna
debelina lističev
(4–5 mm)
Normalna debelina
sredine lističa,
zadebelitev robov
(5–8 mm)
Zadebelitev celotnega
lističa (5–8 mm)
Eno hiperehogeno
področje
Znatna zadebelitev
celotnega lističa
(>8–10 mm)
Posamezna
hiperehogena
področja, omejena na
robove lističa
Hiperehogena
področja se širijo v
srednji del lističa
Hiperehogena
področja v večjem delu
lističa
Opomnik
>8 točk – zaklopka ni primerna za PMC.
MITRALNA REGURGITACIJA
Klasifikacija okvare mitralne zaklopke po Carpentieru
Tip 1
normalna gibljivost lističev
razširjen obroč MV, perforacija, poka ('cleft')
Tip 2
prekomerna gibljivost
lističev
omejena gibljivost lističev
prolaps, opletajoč listič ('flail'), podaljšanje hord, raztrganje papilarne
mišice
tip 3a v sistoli in diastoli (revmatična okvara)
Tip 3
tip 3b v sistoli (zaradi preoblikovanja LV)
| 27
Ocena stopnje organske mitralne regurgitacije
Merila
Blaga
Zmerna
Huda
Morfologija MV
Velikost barvnega
doplerskega curka
PISAa
majhen, centralen
različno velik
brez ali majhna
zmerna
opletajoč listič ('flail'),
raztrganje papilarnih mišic
zelo velik centralen ali
ekcentričen ob steni LA
velika
Gostota in oblika reg. curka
(CW)
nepopolen/šibek prikaz /
paraboličen
jasen/gost prikaz
/paraboličen
jasen/gost prikaz
/trikoten
Širina VC (mm)
<3
vmesna
≥7 (>8 v dveh ravninahb)
Tok krvi skozi pljučne vene
tok pretežno v sistoli
dušen tok v sistoli
obrnjen tok v sistolic
Tok krvi skozi mitralno
zaklopko
VTI MV/VTI AV
prevladuje val Ad
različno
<1
različno
prevladuje val E
(>1,5 m/s)e
>1,4
EROA (mm2)
<20
20–29; 30–39f
>40
RegV (ml)
<30
30–44; 45–59f
>60
Kvalitativna
Semikvantitativnaa
Kvantitativnaa
+ velikost levega prekata in levega preddvora ter sistolični tlak v pljučni arterijig
povprečna vrednost meritev iz apikalnega preseka štirih votlin in apikalnega preseka dveh votlin
c
če ni drugih razlogov za zmanjšanje toka v sistoli (atrijska fibrilacija, povečan tlak v levem preddvoru)
d
ponavadi po 50. letu starosti
e
v odsotnosti drugih razlogov za povečanje tlaka v levem preddvoru in mitralne stenoze
f
zmerno MR delimo na blago do zmerno in zmerno do hudo
g
v odsotnosti drugih razlogov so pri blagi mitralni regurgitaciji velikost levega prekata, levega preddvora in sistolični tlak v pljučni arteriji normalni. Pri
akutni hudi mitralni regurgitaciji je sistolični tlak v pljučni arteriji povečan, levi prekat pa normalno velik. Pri kronični hudi mitralni regurgitaciji je levi
prekat povečan
a
b
Opomnik
Merilo za pomembnost ishemične mitralne regurgitacije: EROA >20 mm2, RegV >30 ml.
V primeru neskladanja med stopnjo MR in simptomi je smiselna preiskava obremenitvena ehokardiografija; porast sPAP
nad 60 mmHg med obremenitvijo je kriterij za pomembnost MR.
Neugodni napovedni dejavniki za uspešnost poprave mitralne zaklopke
Spremembe na mitralni zaklopki:
• koaptacijska razdalja ≥1cm,
• površina bočenja ('tentinga') >2,5–3 cm2,
• kompleksni regurgitacijski curki (centralni ali posteromedialni),
• posterolateralni kot >45°.
Lokalno preoblikovanje levega prekata:
• razdalja med papilarnima mišicama >20 mm,
• razdalja med posteromedialno papilarno mišico in sprednjim delom mitralnega obroča >40mm,
• motnje krčenja stranske stene.
Globalno preoblikovanje levega prekata:
• EDD >65 mm, ESD >51 mm, ESV >140 ml, indeks sferičnosti >0,7 (majhna verjetnost obratnega preoblikovanja LV in slaba dolgoročna prognoza).
TRIKUSPIDALNA ZAKLOPKA
TRIKUSPIDALNA STENOZA
Merila, ki nakazujejo hemodinamično pomembno trikuspidalno stenozo
a
Merila
Blaga
VTI na TV (CW) (cm)
PHT (ms)
TVA – kontinuitetna enačbaa (cm2)
≥5
>60
≥190
≤1
Dodatni podatki
Desni preddvor
Spodnja votla vena
≥zmerno povečan
razširjena
SV ocenimo v iztočnem traktu levega ali desnega prekata. V primeru več kot blage trikuspidalne regurgitacije površino praviloma podcenimo.
Opomnik:
Zelo redka okvara zaklopke, zato nobena od metod izračuna ni preverjena v raziskavah.
Meritve opravljamo s CW doplerjem pri srčni frekvenci pod 100/min (najbolje med 70 in 80/min).
Zaradi respiratornih nihanj merimo povprečje ob vdihu in izdihu.
TVA iz PHT = 190/PHT
TRIKUSPIDALNA REGURGITACIJA
Ocena stopnje trikuspidalne regurgitacije
Merila
Blaga
Zmerna
Huda
Kvalitativna
Morfologija TV
normalna
normalna ali spremenjena
Velikost barvnega
doplerskega curkaa
majhen, centralen
različno velik
Gostota in oblika reg. curka
(CW)
šibek
jasen/gost
običajno spremenjena;
motena koaptacija,
opletajoča ('flail')
zelo velik centralen ali
ekcentričen ob steni RA
jasen/gost
paraboličen
paraboličen
trikotna oblika z zgodnjim
vrhom
Semikvantitativna
Širina VC (mm)a
ni opredeljena
<7
≥7
PISA (mm)b
≤5
6–9
>9
Tok skozi TV (m/s)
normalen
normalen
dominanten val E (≥1)d
Tok v jetrni venic
tok pretežno v sistoli
dušen tok v sistoli
obrnjen tok v sistoli
Kvantitativna
EROA (mm2)
ni opredeljena
ni opredeljena
≥40
RegV (ml)
ni opredeljen
ni opredeljen
≥45
+ velikost desnega preddvora, desnega prekata, spodnje votle vene
pomik osnovnice na Nyquistovo mejo 28 cm/s
c
če ni drugih razlogov za zmanjšanje toka v sistoli (atrijska fibrilacija, povečan tlak v desnem preddvoru)
d
če ni drugih razlogov za zvišan tlak v desnem preddvoru
e
če ni drugih razlogov, so velikosti RA, RV in VCI pri blagi TR običajno normalne. Indeks ekscentričnosti RV >2 ob koncu sistole nakazuje hudo TR. Pri
akutni hudi TR je RV pogosto normalno velik. Pri kronični TR je RV povečan. (Še) nepomembno povečane votline desnega srca (meritve iz A4CH): premer
desnega prekata v srednjem delu ≤33 mm, RVEDA ≤28 cm2, RVESA ≤16 cm2, RVFAC >32 %, volumen RA ≤33 mL/m2. Normalen je premer VCI do 2,1 cm
a
b
| 29
PULMONALNA ZAKLOPKA
PULMONALNA STENOZA
Ocena stopnje pulmonalne stenoze
Merila
Blaga
Zmerna
Huda
Največji gradient (mmHg)
<36
36–64
>64
<10
10–40
>40
Največja hitrost (m/s)
<3
3–4
>4
PULMONALNA REGURGITACIJA
Ocena stopnje pulmonalne regurgitacije
Merila
Blaga
Zmerna
Huda
Kvalitativna
Morfologija PV
normalna
spremenjena
Širina in dolžina barvnega
doplerskega curkaa
Gostota reg. curka (CW)b
ozek, običajno <10 mm v
dolžino, ozek začetni del
nepopoln prikaz/počasna
deceleracija
vmesno
Razmerje SV v PA in SV
v LVOT (PW)
Semikvantitativna
Širina VC
normalno ali blago
povečano
vmesno
širok, širok v začetnem delu,
lahko kratkega trajanja
jasen prikaz/strma
deceleracija/zgodnja
prekinitev diastoličnega
toka
močno povečano
ni opredeljena
ni opredeljena
ni opredeljena
Kvantitativna
EROA (mm2)
ni opredeljena
ni opredeljena
ni opredeljena
RegV (ml)
ni opredeljen
ni opredeljen
ni opredeljen
jasen prikaz/različno
+ velikost desnega prekatac
a
b
hitra deceleracija ni specifična za hudo PR
če ni drugih razlogov, je velikost desnega prekata ob blagi PR ponavadi normalna, prav tako je ponavadi normalna pri hudi akutni PR. Pri hudi kronični
PR je desni prekat povečan
c
Opomnik
Na hudo pulmonalno regurgitacijo kaže:
• hitra izenačitev tlaka v pljučni arteriji in desnem prekatu, kar prikažemo s CW kot hitro zmanjšanje hitrosti regurgitacijskega toka krvi v diastoli (PHT <250 ms). Kratek PHT ni nujno znak hude PR, temveč je lahko posledica povečanega
končnega diastoličnega tlaka v RV.
• diastolični obrat toka v pljučni arteriji,
• paradoksno gibanje medprekatnega pretina zaradi volumske obremenitve,
• povečanje RV, oslabljena funkcija RV.
Velikost desnega prekata: PR ni pomembna, če znaša premer desnega prekata v srednjem delu ≤33 mm,
RVEDA ≤28 cm2, RVESA ≤16 cm2, RVFAC >32 %.
UMETNE ZAKLOPKE
Mehanične zaklopke imajo normalno blago valvularno regurgitacijo, ki izvira znotraj obroča, med obročem in
loputkami. Biološke zaklopke imajo lahko blago centralno valvularno regurgitacijo.
1010 Zoghbi et al
Journal of the American Society of Echocardiography
V tabeli so naštete najpogostejše vrste mehaničnih in bioloških umetnih zaklopk ter njihove značilnosti
glede
September 2009
na velikost zaklopke.
Appendix A. Normal Doppler Echocardiographic Values for Prosthetic Aortic Valves*
Normalna doplerska merila za umetne aortne zaklopke
Valve
ATS
Bileaflet
ATS AP
Bileaflet
Baxter Perimount
Stented bovine pericardial
Biocor
Stented porcine
Extended Biocor
Stentless
Bioflo
Bjork-Shiley
Single tilting disc
Carbomedics Reduced
Bileaflet
Carbomedics Standard
Bileaflet
Carbomedics Tophat
Bileaflet
Carpentier Edwards
Pericardial
Carpentier Edwards
Standard
Stented porcine
Carpentier Supra-Annular
Stented porcine
Size
19
21
23
25
27
29
18
20
22
24
26
19
21
23
25
27
23
25
27
19-21
23
25
19
21
21
23
25
27
19
19
21
23
25
27
29
21
23
25
19
21
23
25
19
21
23
25
27
29
19
21
23
25
27
Peak gradient
(mm Hg)
Mean gradient
(mmHg)
47.0± 12.6
23.7± 6.8
25.3± 8.0
15.9± 5.0
14.4± 4.9
11.3± 3.7
8.4± 3.7
8.0± 3.0
21.0± 1.8
11.1± 3.5
10.5± 4.5
7.5± 3.1
6.0± 2.0
19.5± 5.5
13.8± 4.0
11.5± 3.9
10.7± 3.8
4.8± 2.2
20± 6.6
16± 5.1
15.0± 3.7
9.6± 3.6
7.7± 3.8
7.4± 2.5
26.4± 5.5
18.7± 5.5
21.8± 3.4
15.7± 5.3
13.0± 5.0
10.0± 2.0
24.4± 1.2
21.4± 4.2
18.7± 8.3
15.1± 5.6
32.5± 8.5
24.9± 7.7
19.9± 7.4
16.5± 7.8
12.8± 5.4
30.0± 10.7
23.0± 7.9
22.0± 6.5
17.5± 6.5
14.7± 7.3
14.0± 4.3
37.2± 8.8
28.7± 6.2
38.9± 11.9
28.8± 11.2
23.7± 8.2
43.4± 1.2
38.0± 12.8
26.8± 10.1
22.5± 7.4
19.6± 7.8
17.5± 7.1
9.1± 4.7
30.2± 10.9
24.2± 7.6
32.1± 3.4
25.7± 9.9
21.7± 8.6
16.5± 5.4
43.5± 12.7
27.7± 7.6
28.9± 7.5
24.0± 7.1
22.1± 8.2
34.1± 2.7
28.0± 10.5
25.3± 10.5
24.4± 7.6
16.7± 4.7
18.9± 8.3
12.9± 5.4
11.0± 4.6
9.1± 3.5
7.9± 3.2
5.6± 3.0
14.9± 5.4
12.5± 4.4
9.5± 2.9
24.2± 8.6
20.3± 9.1
13.0± 5.3
9.0± 2.3
25.6± 8.0
17.3± 6.2
16.1± 6.2
12.9± 4.6
12.1± 5.5
9.9± 2.9
17.5± 3.8
13.4± 4.5
13.2± 4.8
8.8± 2.8
Effective
orifice area
(cm2)
1.1± 0.3
1.4± 0.5
1.7± 0.5
2.1± 0.7
2.5± 0.1
3.1± 0.8
1.2± 0.3
1.3± 0.3
1.7± 0.4
2.0± 0.6
2.1± 0.4
1.3± 0.2
1.3± 0.3
1.6± 0.3
1.6± 0.4
2.0± 0.4
1.3± 0.3
1.7± 0.4
2.2± 0.4
1.4± 0.4
1.7± 0.4
1.8± 0.4
0.7± 0.1
1.1± 0.1
1.1± 0.3
1.3± 0.3
1.5± 0.4
1.6± 0.3
1.2± 0.1
1.0± 0.3
1.5± 0.4
1.4± 0.3
1.8± 0.4
2.2± 0.2
3.2± 1.6
1.2± 0.3
1.4± 0.4
1.6± 0.32
1.2± 0.3
1.5± 0.4
1.8± 0.3
0.9± 0.2
1.5± 0.3
1.7± 0.5
1.9± 0.5
2.3± 0.6
2.8± 0.5
1.1± 0.1
1.4± 0.9
1.6± 0.6
1.8± 0.4
1.9± 0.7
| 31
Zoghbi et al 1011
Volume 22 Number 9
Appendix A. (Continued)
Cryolife
Stentless
Edwards Duromedics
Bileaflet
Edwards Mira
Bileaflet
Hancock
Stented porcine
Hancock II
Stented porcine
Homograft
Homograft valves
Intact
Stented porcine
Ionescu-Shiley
Labcor Santiago
Labcor Synergy
Stented porcine
MCRI On-X
Bileaflet
Medtronic Advantage
Bileaflet
Medtronic Freestyle
Stentless
19
21
23
25
27
21
23
25
27
19
21
23
25
21
23
25
21
23
25
29
17-19
19-21
20-21
20-22
22
22-23
22-24
24-27
26
25-28
19
21
23
25
27
17
19
21
23
19
21
23
25
21
23
25
27
19
21
23
25
23
25
27
29
19
21
23
25
27
9.0± 2.0
6.6± 2.9
6.0± 2.3
6.1± 2.6
4.0± 2.4
1.5± 0.3
1.7± 0.4
2.3± 0.2
2.6± 0.2
2.8± 0.3
18.2± 5.3
13.3± 4.3
14.7± 2.8
13.1± 3.8
12.0± 2.0
11.0± 2.0
10.0± 3.0
14.8± 4.1
16.6± 8.5
10.8± 2.8
8.2± 1.7
9.7± 4.2
1.2± 0.4
1.6± 0.4
1.6± 0.6
1.9
39.0± 13
32.0± 8.0
26.0± 10.0
24.0± 10.0
18.0± 6.0
16.0± 2.0
15.0± 3.0
34.0± 13.0
22.0± 5.3
16.2± 1.5
7.9± 4.0
7.2± 3.0
1.7± 0.3
5.6± 3.1
6.2± 2.6
1.4± 0.6
40.4± 15.4
40.9± 15.6
32.7± 9.6
29.7± 15.0
25.0± 7.6
23.8± 3.4
19.7± 5.9
26.6± 9.0
18.6± 5.0
17.5± 6.6
14.8± 5.2
12.3± 3.4
24.3± 8.1
27.3± 13.7
22.5± 11.9
17.8± 7.0
21.3± 10.8
16.4± 5.9
15.9± 6.4
16.5± 10.2
11.0± 4.0
24.5± 9.3
19.6± 8.1
19.0± 6.1
17.7± 7.9
15.0± 4.5
13.3± 3.9
15.6± 4.4
11.8± 3.3
8.2± 4.5
7.8± 2.9
6.8± 2.0
13.3± 4.2
15.3± 6.9
13.2± 6.4
10.6± 4.6
11.8± 3.4
9.9± 3.6
8.6± 3.4
6.9± 4.3
10.4± 3.1
9.0± 3.7
7.6± 3.6
6.1± 3.8
13.0± 3.9
9.1± 5.1
8.1± 4.6
5.3± 3.1
4.6± 3.1
1.3± 0.4
1.3± 0.4
1.6± 0.4
1.6± 0.2
4.2± 1.8
5.4± 0.9
3.6± 2.0
3.5± 1.5
5.8± 3.2
2.6± 1.4
5.6± 1.7
2.8± 1.1
6.8± 2.9
6.2± 2.5
1.6± 0.4
1.6± 0.4
1.7± 0.3
0.9± 0.1
1.1± 0.1
1.2± 0.1
1.3± 0.1
1.8± 0.2
2.1± 0.3
1.1± 0.3
1.4± 0.4
1.5± 0.4
1.8± 0.5
1.5± 0.2
1.7± 0.4
1.9± 0.6
2.4± 0.6
2.2± 0.3
2.8± 0.6
3.3± 0.7
3.9±0.7
1.4± 0.3
1.7± 0.5
2.1± 0.5
2.5± 0.1
1012 Zoghbi et al
September 2009
Appendix A. (Continued)
Medtronic Hall
Single tilting disc
Medtronic Mosaic
Stented porcine
Mitroflow
Monostrut Bjork-Shiley
Single tilting disc
Prima
Stentless
Omnicarbon
Single tilting disc
Omniscience
Single tilting disc
Starr Edwards
Caged ball
Sorin Bicarbon
Bileaflet
Sorin Pericarbon
Stentless
St. Jude Medical
Haem Plus
Bileaflet
St Jude Medical Regent
Bileaflet
St Jude Medical Standard
Bileaflet
St Jude Medical
Stentless
20
21
23
25
27
21
23
25
27
29
19
19
21
23
25
27
21
23
25
21
23
25
27
21
23
23
24
26
27
29
19
21
23
25
19
21
23
19
21
23
19
21
23
25
27
19
21
23
25
27
29
21
23
25
27
29
34.4± 13.1
26.9± 10.5
26.9± 8.9
17.1± 7.0
18.9± 9.7
23.8± 11.0
22.5± 10.0
18.6± 5.3
27.5± 3.1
20.3± 0.7
28.8± 6.0
21.5± 7.5
22.1± 12.5
37.4± 12.8
28.8± 9.1
23.7± 8.1
20.1± 4.2
50.8± 2.8
39.8± 8.7
32.6± 12.8
34.1± 10.3
31.8± 9.0
30.8± 6.3
29.0± 9.3
30.1± 4.5
22.0± 7.1
16.8± 6.1
11.2± 3.1
36.5± 9.0
28.0± 13.3
27.5± 11.5
28.5± 10.7
16.3± 17.0
16.8± 7.3
20.6± 12
15.6± 9.4
12.8± 6.8
11.7± 6.8
7.9± 5.5
42.0± 10.0
25.7± 9.5
21.8± 7.5
18.9± 7.3
13.7± 4.2
13.5± 5.8
22.6± 14.5
16.2± 9.0
12.7± 8.2
10.1± 5.8
7.7± 4.4
17.1± 5.3
14.1± 5.9
13.5± 4.8
9.5± 4.3
8.7± 5.6
14.2± 5.0
13.7± 4.8
11.7± 5.1
10.4± 4.3
11.1± 4.3
13.1± 3.3
1.2± 0.5
1.1± 0.2
1.4± 0.4
1.5± 0.5
1.9± 0.2
1.4± 0.4
1.5± 0.4
1.8± 0.5
1.9± 0.1
2.1± 0.2
1.1± 0.2
27.4± 8.8
20.5± 6.2
17.4± 6.4
16.1± 4.9
11.4± 3.8
13.7± 1.9
11.5± 4.9
11.6± 7.2
20.4± 5.4
17.4± 4.9
13.2± 4.6
12.4± 2.9
28.2± 2.2
20.1± 5.1
22.0± 9.0
22.1± 7.5
19.7± 6.1
18.5± 3.7
16.3± 5.5
16.7± 2.0
10.0± 3.3
7.7± 3.3
5.6± 1.6
28.9± 7.3
23.8± 11.1
23.2± 7.6
17.0± 7.8
10.6± 5.1)
12.1± 4.2
11.0± 4.9
8.0± 4.8
6.9± 3.5
5.6± 3.2
3.5± 1.7
24.5± 5.8
15.2± 5.0
13.4± 5.6
11.0± 5.3
8.4± 3.4
7.0± 1.7
10.7± 7.2
8.2± 4.7
6.3± 4.1
5.0± 2.9
4.1± 2.4
1.4± 0.7
1.5± 0.3
1.8± 0.5
1.3± 0.5
1.5± 0.3
1.9± 0.5
2.1± 0.4
0.9± 0.1
1.0± 0.1
1.1± 0.2
1.1± 0.3
1.4± 0.1
1.2± 0.4
1.5± 0.2
2.4± 0.3
1.2± 0.5
1.3± 0.6
1.5± 0.5
1.9± 0.1
1.8± 0.5
1.7± 0.5
1.6± 0.4
2.0± 0.7
2.3± 0.9
2.5± 0.8
3.6± 0.5
1.5± 0.1
1.4± 0.4
1.6± 0.4
1.9± 0.5
2.5± 0.4
2.8± 0.5
1.3± 0.6
1.6± 0.6
1.8± 0.5
2.0± 0.3
2.4± 0.6
*Modified from Rajani et al.126
| 33
Volume 22 Number 9
Normalna
merila
za umetne mitralne
Appendix B.doplerska
Normal Doppler
Echocardiography
Values forzaklopke
Prosthetic Mitral
Valves*
Valve
Size
Peak gradient
(mm Hg)
Mean gradient
(mm Hg)
Peak velocity
(m/s)
Pressure
half-time
(ms)
Biocor
Stentless bioprosthesis
27
29
31
33
13 ± 1
14 ± 2.5
11.5 ± 0.5
12 ± 0.5
Bioflo pericardial
Stented bioprosthesis
25
27
29
31
10 ± 2
9.5 ± 2.6
5 ± 2.8
4.0
6.3 ± 1.5
5.4 ± 1.2
3.6 ± 1
2.0
Bjork-Shiley
Tilting disc
23
25
27
29
31
12 ± 4
10 ± 4
7.83 ± 2.93
6 ±3
6 ±2
5 ±2
2.83 ± 1.27
2 ± 1.9
1.7
1.75 ± 0.38
1.6 ± 0.49
1.37 ± 0.25
1.41 ± 0.26
Bjork-Shiley monostrut
Tilting disc
23
25
27
29
31
13 ± 2.5
12 ± 2.5
13 ± 3
14 ± 4.5
5.0
5.57 ± 2.3
4.53 ± 2.2
4.26 ± 1.6
4.9 ± 1.6
1.9
1.8 ± 0.3
1.7 ±0.4
1.6 ± 0.3
1.7 ± 0.3
Carbomedics
Bileaflet
23
25
27
29
31
33
10.3 ± 2.3
8.79 ± 3.46
8.78 ± 2.9
8.87 ± 2.34
8.8 ± 2.2
3.6 ± 0.6
3.46 ± 1.03
3.39 ± 0.97
3.32 ± 0.87
4.8 ± 2.5
1.9 ± 0.1
1.3 ± 0.1
1.61 ± 0.3
1.52 ± 0.3
1.61 ± 0.29
1.5 ± 0.2
126 ± 7
93 ± 8
89 ± 20
88 ± 17
92 ± 24
93 ± 12
Carpentier- Edwards
27
29
31
33
6 ±2
4.7 ± 2
4.4 ± 2
6 ±3
1.7 ± 0.3
1.76 ± 0.27
1.54 ± 0.15
98 ± 28
92 ±14
92 ± 19
93 ± 12
Carpentier- Edwards
pericardial
Stented Bioprosthesis
27
29
31
33
3.6
5.25 ± 2.36
4.05 ± 0.83
1.0
1.6
1.67 ± 0.3
1.53 ± 0.1
0.8
100
110 ± 15
90 ± 11
80
Duromedics
Bileaflet
27
29
31
33
13 ± 6
10 ± 4
10.5 ± 4.33
11.2
5±3
3±1
3.3 ± 1.36
2.5
1.61 ± 0.4
1.40 ± 0.25
1.38 ± 0.27
75 ± 12
85 ± 22
81 ± 12
85
Hancock I or not
specified
27
29
31
33
10 ± 4
7±3
4 ± 0.86
3±2
5±2
2.46 ± 0.79
4.86 ± 1.69
3.87 ± 2
Hancock II
27
29
31
33
Hancock pericardial
Ionescu-Shiley
Effective orifice
area (cm2)
2 ± 0.1
2 ± 0.3
2.4 ± 0.2
2.3
115
99 ± 27
89 ± 28
79 ± 17
70 ± 14
115 ± 20
95 ± 17
90 ± 12
1.72 ± 0.6
1.81 ± 0.54
2.1 ± 0.43
2.2 ± 0.3
2.9 ± 0.8
2.9 ± 0.75
2.3 ± 0.4
2.8 ± 1.14
1.3 ± 0.8
1.5 ± 0.2
1.6 ± 0.2
1.9 ± 0.2
2.21 ± 0.14
2.77 ± 0.11
2.84 ± 0.1
3.15 ± 0.22
29
2.61 ± 1.39
1.42 ± 0.14
105 ± 36
31
3.57 ± 1.02
1.51 ± 0.27
81 ± 23
25
27
29
31
4.87 ± 1.08
3.21 ± 0.82
3.22 ± 0.57
3.63 ± 0.9
1.43 ± 0.15
1.31 ± 0.24
1.38 ± 0.2
1.45 ± 0.06
93 ± 11
100 ± 28
85 ± 8
100 ± 36
1014 Zoghbi et al
September 2009
Appendix B. (Continued)
Ionescu-Shiley low
profile
Labcor-Santiago
pericardial
Lillehei- Kaster
Tilting disc
Medtronic- Hall
Tilting disc
Medtronic Intact Porcine
Mitroflow
Omnicarbon
Tilting disc
On-X
Bileaflet
Sorin Allcarbon
Tilting disc
Sorin Bicarbon
Bileaflet
St Jude Medical
Bileaflet
Starr- Edwards
Caged ball
Stentless quadrileaflet
bovine pericardial
Stentless bioprosthesis
Wessex
29
3.31 ± 0.96
1.36 ± 0.25
80 ± 30
31
2.74 ± 0.37
1.33 ± 0.14
79 ± 15
25
27
29
18
20
22
25
27
29
31
29
31
33
35
25
27
29
31
23
25
27
29
31
33
25
27-29
31-33
25
27
29
31
25
27
29
31
23
25
27
29
31
26
28
30
32
34
26
28
30
29
31
8.7
5.6 ± 2.3
6.2 ± 2.1
11.5 ± 3.2
10.3 ± 4.5
9.8 ± 3.8
15 ± 3
13 ± 2
10 ± 2
9 ±1
15 ± 0.25
11 ± 2.75
12 ± 3
10 ± 1.5
11 ± 4
10 ± 3
12 ± 6
12.2 ± 4.6
11.5 ± 4.2
4.5
2.8 ± 1.5
3 ± 1.3
3.5 ± 0.51
4.2 ± 1.44
4 ± 1.3
3.2 ± 1.77
6.9
3.07 ± 0.91
3.5 ± 1.65
3.85 ± 0.81
8.0
6.05 ± 1.81
4.89 ± 2.05
4.93 ± 2.16
4.18 ± 1.4
4 ±2
5.3 ± 2.1
4.5 ± 1.6
4.8 ± 2.4
5 ±1
4 ±1
4 ±1
4 ±1
4 ± 0.5
4 ± 0.5
4 ± 1.25
4±1
4.0
2.5 ± 1
5 ± 1.82
4.15 ± 1.8
4.46 ± 2.22
10.0
7 ± 2.75
6.99 ± 2.5
5.08 ± 2.5
5.0
2.2 ± 1.7
3.69 ± 0.61
3.31 ± 0.83
1.7
1.7
1.56 ± 0.09
1.38 ± 0.27
1.4
1.57 ± 0.1
1.45 ± 0.12
1.6 ± 0.22
1.6 ± 0.26
1.4 ± 0.24
1.3 ± 0.5
2.0
1.5
1.43 ± 0.29
1.32 ± 0.26
1.77 ± 0.24
1.63 ± 0.36
1.56 ± 0.27
1.3 ± 0.23
97
85 ± 18
80 ± 34
140
67
94 ± 22
124 ± 46
78
69 ± 15
77 ± 17
2.2
2.12 ± 0.48
2.11 ± 0.73
90
90 ± 20
102 ± 21
91 ± 22
102 ± 16
105 ± 33
120 ± 40
134 ± 31
2 ± 0.2
1.8 ± 0.1
1.6 ± 0.2
1.6 ± 0.1
1.95 ± 0.02
1.65 ± 0.21
1.73 ± 0.22
1.66 ± 0.11
1.5
1.34 ± 1.12
1.61 ± 0.29
1.57 ± 0.29
1.59 ± 0.33
105 ± 29
89 ± 14
85 ± 23
88 ± 27
70 ± 1
82 ± 20
80 ± 14
83 ± 14
160
75 ± 4
75 ± 10
85 ± 10
74 ± 13
1.7 ± 0.3
1.7 ± 0.3
125 ± 25
110 ± 25
1.6
1.58 ± 0.25
1.42 ± 0.32
1.66 ± 0.17
1.41 ± 0.25
103 ± 31
1.9 ± 1.1
2.2 ± 0.5
2.5 ± 1.1
2.2 ± 0.6
2.5 ± 0.5
2.8 ± 0.7
2.8 ± 0.9
1.0
1.35 ± 0.17
1.67 ± 0.17
1.75 ± 0.24
2.03 ± 0.32
1.4
1.9 ± 0.57
1.65 ± 0.4
1.98 ± 0.4
2.6
1.7
1.7 ± 0.6
2.3 ± 0.4
83 ± 19
80 ± 21
*modified from Rosenhek, et al. 139
| 35
Ultrazvočna ocena umetne aortne zaklopke
Normalna
Možna stenoza
Pomembna stenoza
Struktura in gibanje zaklopke
Mehanična ali biološka zaklopka
Doplerska kvantitativna merila
normalna
pogosto spremenjenaa
spremenjenaa
Največja hitrost (m/s)bc
<3
3–4
>4
Srednji gradient (mmHg)bc
<20
20–35
>35
DVI
≥0,30
0,25–0,29
<0,25
EOA (cm )
>1,2
0,8–1,2
<0,8
EOA proti referenčni vrednostibd
referenca ± 1 SD
<referenca – 1 SD
<referenca – 2 SD
Obris curka skozi zaklopko
trikoten, zgoden vrh
trikoten/vmesen
simetričen, okrogel vrh
AT (ms)e
<80
80–100
>100
b
2 bd
e
Spremenjene mehanične zaklopke: loputke so negibljive ali omejeno gibljive, prisotnost tromba ali panusa;
spremenjene biološke zaklopke: zadebelitve/kalcinacije, prisotnost tromba ali panusa
b
Velja pri normalnem/skoraj normalnem utripnem volumnu (SV 50–90 ml)
c
Na merilo vpliva velikost toka, tudi sočasna regurgitacija na umetni zaklopki
d
Efektivna površina ustja umetne aortne zaklopke ne velja, če sta prisotni več kot blagi mitralna ali aortna regurgitacija
e
Na merilo vplivajo srčna frekvenca, funkcija levega prekata in preddvorno-prekatna podajnost
a
Algoritem za oceno zvišane hitrosti skozi umetno aortno zaklopko
Največja hitrost curka skozi umetno aortno zaklopko >3 m/s
DVI
≥0,30
DVI
0,25-0,29
DVI
<0,25
Oblika curka
AT (ms)
>100
Razmisli o stenozi umetne
zaklopke
Subvalvularna zožitev
Podcenjen gradient
Neustrezna hitrost v LVOTa
<100
Normalna umetna
zaklopka
>100
Sum na stenozo
umetne zaklopkec
<100
Razmisli o neustrezni
hitrosti v LVOTb
Indeksirana
EOA
N
Visok pretok
↓
PPM
Zbiralno okence PW preblizu umetni zaklopki, zlasti če je hitrost curka, izmerjena s CW, ≥4 m/s
Zbiralno okence PW predaleč od umetne zaklopke (proti srčni konici), zlasti če je hitrost curka, izmerjena s CW, 3–3,9 m/s
c
Stenoza je še dodatno podkrepljena z EOA, ki ga primerjamo z referenčnimi vrednostmi v tabeli, če je znana vrsta in velikost umetne zaklopke
a
b
Algoritem za razlago visokih gradientov na umetni aortni zaklopki
Visok transaortni gradient
Tabela
Da
Neujemanje zaklopke z bolnikom
Hud PPM, če < 0,65 cm2/m2
Predvidena EOA/BSA <0,85 cm2/m2
Da
Možna disfunkcija zaklopke, če:
gradient narašča med spremljanjem
se EOA manjša med spremljanjem
EOA < referenčne vrednosti - 1SD
Spremenjena
morfologija/gibljivost zaklopke
Tabela
Zaklopka z dvema loputkama?
Da
Ne ali
nedoločeno
Da
DVI <0.3
Ne
Možnosti:
Ne
Možnosti:
Zajet centralni curek
Stenoza umetne zaklopke
Tehnična napaka
Tehnična napaka
Možnosti:
Aortna regurgitacija
Visok utripni volumen
Pospešen tok v LVOT
Tehnična napaka
Ocena gibljivosti z diaskopijo
Potrdi/ovrzi disfunkcijo umetne zaklopke
Referenčno EOA odčitamo iz tabele (poznati moramo vrsto in velikost vstavljene zaklopke).
Ultrazvočna ocena stopnje regurgitacije umetne aortne zaklopke (centralne in paravalvularne)
Mehanične in biološke zaklopke
Doplerska merila (kvantitativna in
semikvantitativna)
Širina VCb (mm)
Širina barvnega doplerskega curka
pri centralnih curkih
(% premera LVOT)b
Gostota barvnega doplerskega
curka (CW)
PHT (ms) (CW)c
Razmerje SV ali VTI v LVOT in RVOT
(PW)
Diastolični obrat toka v descendentni
AO (PW)
Obodni obseg paravalvularnega
puščanja (%)d
RegV (ml/utrip)
RF (%)
Posredni znaki
Velikost LVe
Blaga
Zmerna
Huda
običajno normalna
običajno spremenjenaa
običajno spremenjenaa
<3
ozek (≤25)
3–6
vmesen (26–64)
>6
širok (≥65)
šibek/nepopoln
jasen/gost
jasen/gost
dolg (>500)
blago povečano
(>1,2–1,5)
odsoten ali kratek,
protodiastolični
vmesen (200–500)
vmesno
(1,6–1,8)
vmesen
<10
10–20
kratek (>200)
močno povečano
(>1,8)
izrazit holodiastolični
(končna diastolična
hitrost >1,8 cm/s)
>20
<30
<30
30–44; 45–59f
30–49
≥60
≥50
normalna
normalna/blago
povečana
znatno povečana
Spremenjene mehanične zaklopke: negibljive/omejeno gibljive loputke (valvularna regurgitacija), dehiscenca ali guganje (paravalvularna regurgitacija);
spremenjene biološke zaklopke: zadebeljeni lističi/kalcinacije, prolaps (valvularna regurgitacija), dehiscenca ali guganje (paravalvularna regurgitacija)
b
Velja za centralne curke, manj zanesljiva pri ekscentričnih curkih; Nyquistova meja 50–60 cm/s
c
Vpliv podajnosti levega prekata
d
Velja samo za paravalvularno regurgitacijo
e
Velja za kronično, pozno pooperativno aortno regurgitacijo v odsotnosti drugih vzrokov
f
Zmerno regurgitacijo lahko razdelimo v blago do zmerno in zmerno do hudo
a
| 37
Ultrazvočna ocena umetne mitralne zaklopke
Mehanična ali biološka zaklopka
Največja hitrost vala E (m/s)bc
Srednji gradient (mmHg)bc
DVIb
EOA (cm2)bd
EOA proti referenčni vrednostibd
PHT (ms)e
Normalna
Možna stenoza
Pomembna stenoza
normalna
pogosto spremenjenaa
spremenjenaa
<1,9
≤5
<2,2
>2
referenca ± 1 SD
<130
1,9–2,5
6 – 10
2,2–2,5
1–2
<referenca – 1 SD
130–200
>2,5
>10
>2,5
<1
<referenca – 2 SD
>200
Spremenjene mehanične zaklopke: loputke so negibljive ali omejeno gibljive, prisotnost tromba ali panusa;
spremenjene biološke zaklopke: zadebelitve/kalcinacije, prisotnost tromba ali panusa
Velja pri normalnem/skoraj normalnem utripnem volumnu (SV 50–90 ml)
c
Na merilo vpliva velikost toka, tudi sočasna regurgitacija na umetni zaklopki
d
Efektivna površina ustja umetne mitralne zaklopke ne velja, če sta prisotni več kot blagi mitralna ali aortna regurgitacija
e
Na merilo vplivajo srčna frekvenca, funkcija levega prekata in preddvorno-prekatna podajnost
a
b
Algoritem za razlago visokih gradientov na umetni mitralni zaklopki
Visok transmitralni gradient
Tabela
Da
Neujemanje zaklopke z bolnikom
Hud PPM <0,90 cm2/m2
Predvidena EOA/BSA <1,2 cm2/m2
Da
Možna disfunkcija zaklopke, če:
gradient narašča med spremljanjem
se EOA manjša med spremljanjem
EOA < referenčne vrednosti - 1SD
Tabela
Zaklopka z dvema loputkama?
Da
Možnosti:
Zajet centralni curek
Neodkrita mitralna regurgitacija
Tehnična napaka
Spremenjena
morfologija/gibljivost zaklopke
Ne ali
nedoločeno
Da
DVI >2,2
Ne
Možnosti:
Neodkrita mitralna regurgitacija
Tehnična napaka
Ne
Možnosti:
Visok utripni volumen
Tehnična napaka
Ocena gibljivosti z diaskopijo
Potrdi/ovrzi disfunkcijo umetne zaklopke
Referenčno EOA odčitamo iz tabele (poznati moramo vrsto in velikost vstavljene zaklopke).
Ultrazvočna ocena stopnje regurgitacije umetne mitralne zaklopke (centralne in paravalvularne)
Blaga
Zmerna
Huda
običajno normalna
običajno spremenjenab
običajno spremenjenab
majhen, centralen
curek (<4 cm2 ali <20 %
površine LA)
različen
PISA (mm)d
Gostota in oblika reg. curka (CW)
majhna (<4 )/ je ni
šibek/nepopolen,
paraboličen
pretežno v sistolie
vmesna
jasen/gost,
običajno paraboličen
dušen tok v sistolie
DVI (PW)g
Kvantitativna merilah
Širina VC (mm)
RegV (ml/utrip)
RF (%)
EROA (mm2)
Posredni znaki
Velikost LV in LAj
<2,2
2,2–2,5
velik centralen curek >8
cm2 ali >40 % površine
LA; curki različnih
velikosti, ki zadevajo
steno LA in se vrtinčijo
v LA
velika (≥9 )
jasen/gost,
trikotna oblika, zgoden
vrh
obrnjen tok v sistolif
>2,5
<3
<30
<30
<20
3–6
30–44; 45–59i
30–49
20–29; 30–39i
>6
≥60
≥50
≥40
normalna
normalna/blago
povečana
različno
znatno povečana
Struktura in gibanje zaklopkea
Mehanične in biološke zaklopke
Kvantitativna in semikvantitativna
merila
Površina barvnega doplerskega
curka (cm2)c
Pljučna hipertenzija
(sPAP ≥50 mmHg v mirovanju in ≥60
mmHg med obremenitvijo)
običajno odsotna
običajno prisotna
Najzanesljivejša ocena s TEE, zlasti pri mehaničnih zaklopkah
Spremenjene mehanične zaklopke: negibljive/omejeno gibljive loputke (valvularna regurgitacija), dehiscenca ali guganje (paravalvularna regurgitacija);
spremenjene biološke zaklopke: zadebeljeni lističi/kalcinacije, prolaps (valvularna regurgitacija), dehiscenca ali guganje (paravalvularna regurgitacija)
c
Pri Nyquistovi meji 50–60 cm/s
d
Pri Nyquistovi meji 40 cm/s
e
Če ni drugih razlogov za dušen sistolični tok (npr. atrijska fibrilacija, zvišan LAP)
f
Sistolični obrat je specifičen, ne pa senzitiven za hudo MR
g
Razmerje med pretokoma skozi umetno MV in LVOT
h
Ta merila so manj zanesljiva kot pri nativni MR
i
Zmerno regurgitacijo lahko razdelimo v blago do zmerno in zmerno do hudo regurgitacijo
j
Velikost velja samo za kronične napake
a
b
Ultrazvočna merila, sumljiva za stenozo umetne trikuspidalne zaklopke
Možna stenozaa
Največja hitrost (m/s)b
>1,7
≥6
PHT (ms)
≥230
EOA in VTI TVR/VTI LVOT
ni podatkov
b
a
b
Zaradi nihanja z dihanjem podamo povprečje ≥5 ciklov
Se lahko poveča tudi pri regurgitaciji
TVR (angl. tricuspid valve replacement) — umetna trikuspidalna zaklopka
| 39
Ultrazvočna ocena stopnje regurgitacije umetne trikuspidalne zaklopke
Struktura zaklopke
Doplerska merila
Površina barvnega doplerskega
curka, samo pri centralnih curkih (cm2)
Širina VC (cm)a
Gostota in obris curka (CW)
Sistolični tok skozi jetrno veno (PW)
Velikost RV, RA, VCIb
a
Blaga
običajno normalna
Zmerna
spremenjena/dehiscenca
Huda
<5
5–10
>10
ni definirana
nepopoln, šibek,
paraboličen
normalen ali dušen
normalna
ni definirana, vendar <0,7
gost, različen obris
>0,7
gost, trikoten z zgodnjim
vrhom
holosistoličen obrat
znatno povečana
dušen
povečana
Velja za valvularno trikuspidalno regurgitacijo, osnova so meritve trikuspidalne regurgitacije nativne zaklopke; meje za oceno stopnje paravalvularne
regugitacije niso znane
b
Če ni drugih vzrokov za povečanje
Ultrazvočna merila, sumljiva za stenozo umetne pulmonalne zaklopke
Zadebeljeni in/ali negibljivi lističi
Zožitev anterogradnega barvnega curka
Največja hitrost skozi umetno zaklopko >3 m/s ali >2 m/s skozi homografta
Naraščanje največje hitrosti pri spremljanjub
Motena funkcija ali zvišan sistolični tlak v RV
a
b
Sumljivo za stenozo, ne pa diagnostično
Bolj zanesljivo merilo
Ultrazvočna ocena stopnje regurgitacije umetne pulmonalne zaklopke
Struktura zaklopke
Doplerska merila
Velikost barvnega
doplerskega curka
(centralen curek, na nivoju
pulmonalnega obroča)a
Gostota reg. curka (CW)
PHT (CW)
Razmerje SV v PA in SV v
LVOT (PW)c
Diastolični obrat toka v PA
Velikost RV
Blaga
običajno normalna
Zmerna
Huda
ozek z majhnim izvorom;
širina curka ≤25 %
vmesen;
širina curka 26 –50 %
običajno širok z velikim
izvorom; širina curka >50 %;
lahko kratkotrajen
šibek/nepopoln
dolg
gost
vmesen
blago povečano
vmesno
gost
krajšib; zgodnja prekinitev
diastoličnega toka
močno povečano
ga ni
normalnad
prisoten
normalna ali povečana
prisoten
povečanae
Pri Nyquistovi meji 50–60 cm/s; velja za centralne, ne pa ekscentrične curke
Strm naklon ni specifičen za hudo pulmonalno regurgitacijo
Mejne vrednosti za regurgitacijski volumen in frakcijo niso zanesljivo opredeljene
d
Če ni drugih razlogov za povečan RV, vključno z vztrajajočim povečanjem prekata po kirurškem posegu
e
Če ni drugih razlogov za povečanje RV. Akutna pulmonalna regurgitacija je zelo redka. Volumsko obremenitev RV običajno spremlja značilno paradoksno gibanje medprekatnega pretina
a
b
c
PERIKARD
PERIKARDIALNI IZLIV IN TAMPONADA
Ocena količine perikardialnega izliva je semikvantitativna:
• majhen izliv (<100 ml): perikardialna špranja ob vseh votlinah do 0,5 cm,
• zmeren izliv (100–500 ml): perikardialna špranja 0,5–2 cm,
• velik izliv (≥500 ml): perikardialna špranja >2 cm.
O tamponadi srca govorimo, kadar zaradi nabiranja perikardialne tekočine tlak v osrčniku preseže tlak v srčnih votlinah. Posledično je motena polnitev srčnih votlin, zaradi česar pride do padca utripnega volumna.
Ehokardiografski znaki vtočne motnje:
• sistolični kolaps desnega preddvora (za >tretjino srčnega ciklusa kaže na pomembnejšo motnjo),
• diastolični kolaps desnega prekata (v zgodnji diastoli),
• nihanje prostornine prekatov – premik IVS proti LV med vdihom in proti DV med izdihom,
• nihajoče srce,
• spreminjanje vtočnih hitrosti skozi atrioventrikularne zaklopke z dihanjem: upad hitrosti skozi MV za
30 % v prvem utripu med vdihom in za 60 % skozi TV v prvem utripu med izdihom,
• razširjena VCI (≥2,5 cm) in <50 % spreminjanje premera z dihanjem.
KONSTRIKTIVNI PERIKARDITIS
Ehokardiografska merila:
• zadebeljen perikard (≥3 mm),
• nihanje polnjenosti prekatov z dihanjem – pomik IVS v levo med vdihom in v desno med izdihom,
• nenormalno gibanje IVS – 'septal bounce' (nenaden posterioren pomik IVS v zgodnji diastoli med
vdihom; M-prikaz),
• sploščenost zadnje stene levega prekata v diastoli (M-prikaz),
• restriktiven vzorec polnitve prekatov (visok E, kratek DT, nizek A),
• spreminjanje vtočnih hitrosti skozi atrioventrikularne zaklopke z dihanjem >25 % (med vdihom hitrost
polnitve skozi MV pade in skozi TV naraste),
• TDI: visok e' sept (>7 cm/s) in nizek e' lat (razmerje e' lat/e' sept <1),
• diastolični obrat toka krvi v jetrnih venah med izdihom.
Ehokardiografske razlike med konstriktivnim perikarditisom in restriktivno kardiomiopatijo.
Videz perikarda
Konstriktivni perikarditis
Restriktivna kardiomiopatija
zadebeljen
normalen
Velikost preddvorov
blago ali zmerno povečana
močno povečana
Gibanje IVS
izrazito odvisno od dihanja
'septal bounce'
>25 %
neodvisno od dihanja
Nihanje pretoka skozi MV in TV
z dihanjem
Sistolični tlak v RV
<15 %
običajno <40 mmHg
običajno >60 mmHg
e' sept
≥8 cm/s
<8 cm/s
Tok v jetrnih venah
diastolični obrat toka krvi med
izdihom
diastolični obrat toka krvi med
vdihom
Opomnik
Perikard bolje prikažemo s CT ali MR slikanjem.
| 41
HEMODINAMIČNE MERITVE
HEMODINAMIČNE SPREMENLJIVKE
• Tlačni gradient – razlika tlakov med dvema priležnima votlinama.
Poenostavljena Bernoullijeva enačba: PG = 4v2
• Volumen krvi v srčnem ciklu – utripni volumen:
Volumen (ml) = površina (cm2) x VTI (cm) = πr2 x VTI
SV (ml) = CSA x VTI = πr2 x VTI = π
D
2
2
x VTI = 0,785 x D2 x VTI
D — premer
HEMODINAMIČNE IZPELJANKE
•
a
Kontinuitetna enačba: SV1 = SV2
•
b
Metoda PISA:
CSA1 x VTI1 = CSA2 x VTI2
PISA = 2πr2
PISA x va = EROA x vmaxreg
EROA (cm2) =
•
c
2πr2 x va
vmaxreg
RegV (ml) = EROA x VTIreg
Volumetrična metoda: RegV (ml) = SVskozi reg zaklopko – SVskozi N zaklopko
RegV
RF (%) = SV
x 100
skozi reg zaklopko
Primeri:
Aortna stenoza
AVA x VTIAV = CSALVOT x VTILVOT
AVA =
a
Mitralna stenoza
MVA x VTIMV = CSALVOT x VTILVOT
MVA =
a
b
CSALVOT x VTILVOT
VTIAV
CSALVOT x VTILVOT Aortna regurgitacija
EROA =
b
Mitralna regurgitacija
EROA =
VTIMV
2πr2 x va
vmaxAR
2πr2 x va
vmaxMR πr2 x VTILVOT
=
=
r — polmer LVOT
VTIAV
πr2 x VTILVOT
r — polmer LVOT
VTIMV
RegV = EROA x VTIAR
r — polmer PISA
RegV = EROA x VTIMR
r — polmer PISA
α
Mitralna stenoza
2πr2 x va x 180
EOA =
α — odpiralni kot med lističema MV in smerjo toka b
vmaxMV
c
Aortna regurgitacija
RegV = SVLVOT - SVMV = πr2LVOT x VTILVOT - πr2MV x VTIMV RFAR =
Mitralna regurgitacija
RegV = SVMV - SVLVOT = πr2MV x VTIMV - πr2LVOT x VTILVOT RFMR =
c
RegV
SVLVOT
RegV
SVMV
x 100 =
x 100 =
SVLVOT - SVMV
SVLVOT
SVMV - SVLVOT
SVMV
x 100
x 100
| 43
Ocena hemodinamičnega stanja s pomočjo doplerske ultrazvočne preiskave srca
11. Spodnja votla vena in ocena CVP
1. Utripni volumen levega prekata
VCI ≤2,1 cm in >50 % kolaps
SV = VTILVOT x πr2
→ povprečni 3 mmHg (0-5)
VCI ≤2,1 cm in <50 % kolaps
ali CO = SV x HR
CI = CO/BSA
VCI >2,1 cm in >50 % kolaps
VCI >2,1 cm in <50 % kolaps
VTILVOT
10. Antegradni tok v RVOT (PW)
Norm PAP
LVOT
2r
2. Aortna regurgitacija
PH
LVEDP = DBP - 4(vedAR)2
VTI
AT
mPAP = 79 - (0,45 x AT)
AR
12
PVR = (vmaxTR/VTIRVOT) x 10 + 0,16
5
8
11
2 1
4
6
3. Mitralna regurgitacija
3
10
LAP = SBP - 4(vmaxMR)2
9
9. Pulmonalna regurgitacija
dPAP = 4(vedPR)2 + CVP
MR
PV
7
PR
4. in 5. PW MV in TDI septalno
mPAP = 4(vmaxPR)2 + CVP
LAP* = (E/e' sept) + 4
TDI
8. Trikuspidalna regurgitacija
7. Pljučne vene
RVSP = 4(vmaxTR) + RAP (=CVP)
LAP* = 35 - 0,39 x SF
2
V odsotnosti pulmonalne stenoze: RVSP =
sPAP
e'
E
A
SF = VTIS/(VTIS + VTID)
4. in 6. PW MV in TDI lateralno
TR
Ap
LAP* = 1,24 (E/e' lat) + 1,9
12. VSD
RVSP = SBP - 4(vmaxVSD)2
*Navedene metode za oceno LAP so pridobljene empirično in razmeroma dobro korelirajo z invazivno merjenimi tlaki, imajo pa številne
omejitve. Bolj zanesljiva je ocena s pomočjo algoritmov.
Algoritem za kvalitativno oceno tlaka v levem preddvoru pri preiskovancih z oslabljeno sistolično funkcijo
levega prekata.
MV E/A
E/A <1 in
E ≤50 cm/s
1 ≤ E/A <2 ali
E/A <1 in
E >50 cm/s
E/e' av <8
E/Vp <1,4
S/D >1
Ardur - Adur <0 ms
Val Δ E/A <0,5
sPAP <30 mmHg
IVRT/tE-e' >2
E/A ≥2
DT <150 ms
E/e' av >15
E/Vp >2,5
S/D <1
Ardur - Adur ≥30 ms
Val Δ E/A ≥0,5
sPAP >35 mmHg
IVRT/tE-e' <2
Normalen LAP
Povišan LAP
Algoritem za kvalitativno oceno tlaka v levem preddvoru pri preiskovancih z ohranjeno sistolično funkcijo
levega prekata.
E/e'
E/e' ≤8
E/e' 9-14
volumen LA <34 ml/m2
Ardur - Adur <0 ms
Val Δ E/A <0,5
sPAP <30 mmHg
IVRT/tE-e' >2
Normalen LAP
E/e' av ≥13
E/e' sept ≥15
E/e' lat ≥12
volumen LA ≥34 ml/m2
Ardur - Adur ≥30 ms
Val Δ E/A ≥0,5
sPAP >35 mmHg
IVRT/tE-e' <2
Povišan LAP
| 45
Vrednosti tlakov v srčnih votlinah in velikih žilah
RAP (mmHg)
RVSP (mmHg)
sPAP (mmHg)
mPAP (mmHg)
dPAP (mmHg)
PCWP=LAP (mmHg)
LVEDP (mmHg)
PVR (WU)
Normalno
1–8
15–30
15–30
<20
4–12
4–12
4–12
<1,5
Patološko
>35
>25
>15
>3
V smernicah za obravnavo in zdravljenje pljučne hipertenzije je ta definirana z vrednostjo mPAP nad 25
mmHg. Pri ehokardiografski preiskavi o pljučni hipertenziji govorimo pri hitrosti trikuspidalne regurgitacije
nad 2,8 m/s oziroma sPAP nad 35 mmHg.
Ehokardiografska razdelitev pljučne hipertenzije:
Blaga
sPAP 35–45 mmHg
Zmerna
sPAP 45–60 mmHg
Huda
sPAP >60 mmHg
PRIPOROČENA LITERATURA
SRČNE VOTLINE
Lang RM, Bierig M, Devereux RB, Flachskampf FA, Foster E, Pellikka PA, et al. American Society of Echocardiography's Nomenclature and Standards Committee; Task Force on Chamber Quantification; American
College of Cardiology Echocardiography Committee; American Heart Association; European Association of
Echocardiography, European Society of Cardiology. Recommendations for chamber quantification. Eur J
Echocardiogr 2006; 7: 79–108.
Rumberger JA, Ryan T, Verani MS. Standardized myocardial segmentation and nomenclature for tomographic imaging of the heart. A statement for healthcare professionals from the Cardiac Imaging Committee of the Council on Clinical Cardiology of the American Heart Association. Circulation 2002; 105: 539–42.
Nagueh SF, Appleton CP, Gillebert TC, Marino PN, Oh JK, Smiseth OA, et al. Recommendations for the evaluation of left ventricular diastolic function by echocardiography. Eur J Echocardiogr 2009; 10: 165–93.
Gorcsan J, Abraham T, Agler DA, Bax JJ, Derumeaux G, Grimm RA, et al. Echocardiography for Cardiac
Resynchronization Therapy: Recommendations for Performance and Reporting. J Am Soc Echocardiogr
2008; 21: 191–213.
Rudski LG1, Lai WW, Afilalo J, Hua L, Handschumacher MD, Chandrasekaran K, et al. Guidelines for the
echocardiographic assessment of the right heart in adults: a report from the American Society of Echocardiography endorsed by the European Association of Echocardiography, a registered branch of the European Society of Cardiology, and the Canadian Society of Echocardiography. J Am Soc Echocardiogr 2010; 23:
685–713.
AORTA
Evangelista A, Flachskampf FA, Erbel R, Antonini-Canterin F, Vlachopoulos C, Rocchi G, et al. Echocardiography in aortic diseases: EAE recommendations for clinical practice. Eur Heart J Cardiovasc Imaging 2010;
11: 645–58.
Roman MJ, Devereux RB, Kramer-Fox R, O’Loghlin J. Two-dimensional echocardiographic aortic root dimensions in normal children and adults. Am J Cardiol 1989; 64: 507–12.
ZAKLOPKE
Baumgartner H, Hung J, Bermejo J, Chambers JB, Evangelista A, Griffin BP, et al. Echocardiographic assessment of valve stenosis: EAE/ASE recommendations for clinical practice. European Journal of Echocardiography 2009; 10: 1–25.
Lancellotti P, Tribouilloy C, Hagendorff A, Popescu BA, Edvardsen T, Pierard LA, et al. Recommendations for
the echocardiographic assessment of native valvular regurgitation: an executive summary from the European Association of Cardiovascular Imaging. Eur Heart J Cardiovasc Imaging 2013; 14: 611–44.
Lancellotti P, Tribouilloy C, Hagendorff A, Moura L, Popescu BA, Agricola E, et al. European Association of
Echocardiography recommendations for the assessment of valvular regurgitation. Part 1: aortic and pulmonary regurgitation (native valve disease). Eur J Echocardiogr 2010; 11: 223–44.
Lancellotti P, Moura L, Pierard LA, Agricola E, Popescu BA, Tribouilloy C, et al. European Association of Echocardiography recommendations for the assessment of valvular regurgitation. Part 2: mitral and tricuspid
regurgitation (native valve disease). Eur J Echocardiogr 2010; 11: 307–32.
Vahanian A, Alfieri O, Andreotti F, Antunes MJ, Barón-Esquivias G, Baumgartner H, et al. Guidelines on the
management of valvular heart disease (version 2012). Eur Heart J 2012; 33: 2451–96.
| 47
Bonow RO, Carabello BA, Chatterjee K, de Leon AC Jr, Faxon DP, et al. 2008 focused update incorporated
into the ACC/AHA 2006 guidelines for the management of patients with valvular heart disease: a report of
the American College of Cardiology/American Heart Association Task Force on Practice Guidelines (Writing Committee to revise the 1998 guidelines for the management of patients with valvular heart disease).
Endorsed by the Society of Cardiovascular Anaesthesiologists, Society for Cardiovascular Angiography and
Interventions, and Society of Thoracic Surgeons. J Am Coll Cardiol 2008; 52: e1–e142.
Unger P, Rosenhek R, Dedobbeleer C, Berrebi A, Lancellotti P. Management of multiple valve disease. Heart
2011; 97(4): 272–7.
Pibarot P, Dumesnil JG. Low-flow, low-gradient aortic stenosis with normal and depressed left ventricular
ejection fraction. J Am Coll Cardiol 2012; 60: 1845–53.
UMETNE ZAKLOPKE
Zoghbi WA, Chambers JB, Dumesnil JG, Foster E, Gottdiener JS, Grayburn PA, et al. Recommendations
for Evaluation of Prosthetic Valves With Echocardiography and Doppler Ultrasound. J Am Soc Echocardiography 2009; 22: 975–1014.
Pibarot P, Dumesnil JG. Doppler echocardiographic evaluation of prosthetic valve function. Heart 2012; 98:
69–78.
PERIKARD
Cosyns B, Paelinck B. Pericardial disease. In: Galiuto L, Badano L, Fox K, Sicari R, Zamorano JZ, eds. The
EAE Textbook of Echocardiography. New York: Oxford University Press; 2011. p. 345–54.
Klein LA, Abbara S, Agler DA, Appleton CP, Asher CR, Hoit B, et al. American Society of Echocardiography
Recommendations for multimodality Cardiovascular imaging of patients with pericardial disease. J Am Soc
Echocardiogr 2013; 26: 965–1012.
Hancock EW. Differential diagnosis of restrictive cardiomyopathy and constrictive pericarditis. Heart 2001;
86: 343–9.
HEMODINAMIKA
Kallmayer A, Zamorano JZ, Locorotondo G, Garbi M, de Diego JJG, Fernandez MAG. Non-invasive haemodynamic assessment. In: Galiuto L, Badano L, Fox K, Sicari R, Zamorano JZ, eds. The EAE Textbook of
Echocardiography. New York: Oxford University Press; 2011. p. 63–80.
Hoeper MM, Bogaard HJ, Condliffe R, Frantz R, Khanna D, Kurzyna M, et al. Definitions and Diagnosis of
Pulmonary Hypertension. J Am Coll Cardiol 2013; 62(25, SuppL): D34–41.
Ommen SR, Nishimura RA, Appleton CP, Miller FA, Oh JK, Redfield MM, et al. Clinical Utility of Doppler Echocardiography and Tissue Doppler Imaging in the Estimation of Left Ventricular Filling Pressures: A Comparative Simultaneous Doppler-Catheterization Study. Circulation 2000; 102: 1788–94.
UČBENIKI
Galiuto L, Badano L, Fox K, Sicari R, Zamorano JZ. The EAE Textbook of Echocardiography. New York: Oxford
University Press; 2011.
Armstrong WF, Ryan T, Feigenbaum H. Feigenbaum's Echocardiography, 7th ed. Philadelphia: Lippincott
Williams and Wilkins; 2010.
Otto CM. Practice of Clinical Echocardiography, 4th ed. Philadelphia: Elsevier Saunders; 2012.
Otto CM. Textbook of Clinical Echocardiography, 5th ed. Philadelphia: Elsevier Saunders; 2013.
Koželj M, Štajer D. Ehokardiografija. Ljubljana: Slovensko medicinsko društvo; 2008.
| 49
GE Healthcare
Vivid E9
4D kardiovaskularni
ultrazvočni aparat
Popolnoma nov koncept
ultrazvočnega aparata
Zajem celotne prostornine
srca v enem utripu
GE imagination at work
| 51
From prevention and diagnosis to treatment,
HITACHI ALOKA diagnostic ultrasound systems play
a vital role in cardiovascular medicine.
Evaluation of early stage atherosclerosis
eTRACKING™ (Echo Tracking) can automatically measure changes
in the diameter of blood vessels in real time, with precision as high
as 0.01 mm.
eTRACKING allows for FMD (Flow Mediated Dilatation) analysis,
recognized as a noninvasive method for assessing endothelial
dysfunction.
Evaluation of ischemic cascade
A-SMA™ automatically traces endocardium and cardiac wall
motion as quantified by changes in the cross-sectiona area of each
segment. Strain analysis is ised to examine local cardiac function by
measuring the elongation and shrinkage of the regional
myocardium between two designated points.
Contribution to CRT (Cardiac Resynchronization Therapy)
Precise assessment of asynchrony can be produced with Real-time
FAM™ (Free Angular M-mode), allowing for simultaneous
comparison of wall motion in multiple locations. TDI (Tissue
Doppler Imaging) analysis permits tracking of ROI (region of
interest) in the same position relative to the myocardium.
| 53
| 55
www.sicardio.org

EHOKARDIOGRAFIJA v številkah - Združenje kardiologov Slovenije

Transcription

Similar documents

VITKA ADMINISTRACIJA

Mitralna stenoza

Rešilno zdravilo

AORTNA STENOZA

katalog v PDF formatu

Sistemi za upravljanje incidentov in varnostnih informacij - e

GEO & IT NOVICE - Geodetski vestnik

Anatomija aortne zaklopke

Simulacija izmenjave sporočil v omrežjih VANET - ePrints

PDF - Ljudmila

klinična študija

Láhko izvajalno okolje v obliki samozadostnega LXC

DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani

Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku