PoroĊilo o doloĊitvi obsega celovite presoje vplivov na okolje

Transcription

SIPPO, svetovanje in projektiranje na področju okolja, d.o.o.,
Vegova ulica 8, Ljubljana
Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana
Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov
na okolje za
Operativni program ravnanja s
komunalnimi odpadki
Ljubljana, september 2011
Naslov projekta:
Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za
Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki
Št. pogodbe:
2511-09-200057 in 2511-11-200011
Datum izdelave:
dopolnitev okoljskega poročila na podlagi mnenj pristojnih
organov za okolje, vode, naravo in zdravje.
Št. naloge:
SP-2011/3
Naročnik:
Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cest 48, 1000 Ljubljana
Izdelovalec dokumentacije:
SIPPO, svetovanje in projektiranje na področju okolja, d.o.o.,
Vegova ulica 8, 1000, Ljubljana
Poslovodja: mag. Radovan Tavzes
Podpis:
Družba posluje brez žiga
AQUARIUS ekološki inženiring d.o.o. Ljubljana
Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana
Direktor: mag. Martin Žerdin
Podpis:
Datum: 22.9. 2011
Vodja projekta: mag. Radovan Tavzes
Drugi sodelavci:
mag. Martin Žerdin, AQUARIUS d.o.o.
Ljubljana
Natalija Kamenšek, AQUARIUS d.o.o.
Ljubljana
dr. Aleš Mlakar, Prostorsko načrtovanje Aleš
Mlakar s.p.
Katja Vrabič, AQUARIUS d.o.o.
Mojca Vrbajnščak, AQUARIUS d.o.o.
Igor Tavzes, SIPPO, d.o.o.
Leonida Šot Pavlovič, AQUARIUS d.o.o.
Ljubljana
Barbara Jerman, AQUARIUS d.o.o.
Ljubljana
Lea Trnovšek, AQUARIUS d.o.o. Ljubljana
Urška Bregar, AQUARIUS d.o.o. Ljubljana
mag. Boris Turk, AQUARIUS d.o.o.
Ljubljana
Uroš Tavzes, SIPPO, d.o.o.
Številka projekta
Številka dokumenta
Številka izvoda:
SP-2011/3
SP-2011/3/3
SP-2011/3/1
Ljubljana, september 2011
KAZALO VSEBINE
1
2
3
4
5
Povzetek ....................................................................................................................... 1
1.1
Pregled vplivov podprogramov OP RKO na posamezne vidike okolja ....................................1
1.2
Vrednotenje vplivov scenarijev OP RKO ................................................................................... 10
1.3
Ocena sprejemljivosti scenarijev OP RKO za okolje................................................................. 11
1.4
Čezmejni vpliv.................................................................................................................................. 11
Uvod........................................................................................................................... 12
2.1
Pomembni razlogi za pripravo OP RKO .................................................................................... 13
2.2
Ključna dejstva o OP RKO ........................................................................................................... 14
2.3
Cilji podprogramov OP RKO in opis ukrepanja ........................................................................ 15
2.4
Sestavine okoljskega poročila......................................................................................................... 17
2.5
Zakonodajno ozadje CPVO........................................................................................................... 17
2.6
Nadaljnja obravnava okoljskega poročila ..................................................................................... 18
2.7
Obseg okoljskega poročila ............................................................................................................. 18
2.8
Uporabljeni viri ................................................................................................................................ 19
2.9
Presoja sprejemljivosti vplivov OP RKO na varovana območja ............................................. 19
Metodologija celovite presoje vplivov na okolje........................................................ 21
3.1
Nivo strateškega presojanja OP RKO.......................................................................................... 21
3.2
Javno naznanilo o celoviti presoji OP RKO ............................................................................... 22
3.3
Podatki o izhodiščnem stanju okolja ............................................................................................ 22
3.4
Podatki o obstoječi infrastrukturi ravnanja s komunalnimi odpadki ....................................... 23
3.5
Odlagališča odpadkov, ki podpirajo obratovanje CERO .......................................................... 25
3.6
Cilji OP RKO ................................................................................................................................... 26
3.7
Opredelitev scenarijev razvoja ravnanja s komunalnimi odpadki ............................................ 26
3.8
Izhodišča za izbor scenarijev ......................................................................................................... 29
3.9
Ocenjevanje ukrepov OP RKO .................................................................................................... 30
3.9.1
Ocenjevanje kumulativnih vplivov na okolje........................................................................ 30
3.9.2
Ocenjevanje scenarijev OP RKO ........................................................................................... 31
3.9.2.1
Opis razvrščanja vplivov na okolje v razrede ............................................................... 31
3.9.2.2
Opis denarnega vrednotenja vplivov na okolje ............................................................ 32
3.9.2.3
Prikaz ocenjevanja vplivov scenarijev OP RKO na okolje ........................................ 35
3.9.3
Optimizacija ukrepov OP RKO, določitev in izvajanje omilitvenih ukrepov ................. 36
3.10 Poročanje .......................................................................................................................................... 36
3.11 Izvedba OP RKO in monitoring njegovih vplivov na okolje ................................................... 36
3.12 Predpostavke celovite presoje vplivov na okolje ........................................................................ 36
Zakonodajni okvir in povezava z drugimi programi ................................................. 38
4.1
Uvod .................................................................................................................................................. 38
4.2
Povezava med CPVO in prostorskim umeščanjem infrastrukture ravnanja s komunalnimi
odpadki ............................................................................................................................................. 38
4.3
Upoštevanje drugih politik, načrtov in programov ter okoljskih ciljev ................................... 39
4.4
Zakonodajni okvir, ki je bil upoštevan ......................................................................................... 41
Opis in vrednotenje vplivov na okolje ....................................................................... 44
5.1
Uvod .................................................................................................................................................. 44
5.2
Vrednotenje vplivov na okolje....................................................................................................... 44
5.2.1
Metodologija ocenjevanja vplivov na naravne vire .............................................................. 45
5.2.2
Metodologija ocenjevanja vplivov na zrak ............................................................................ 46
5.2.3
Metodologija ocenjevanja vplivov na vode ........................................................................... 46
5.2.4
Metodologija ocenjevanja vplivov na naravo ....................................................................... 46
5.2.5
Metodologija ocenjevanja vplivov na kulturno dediščino .................................................. 47
5.2.6
Metodologija ocenjevanja vplivov na podnebne dejavnike ................................................ 47
5.2.7
Metodologija ocenjevanja vplivov na krajino ....................................................................... 48
6
7
8
9
5.2.8
5.2.9
Metodologija ocenjevanja vplivov na zdravje ....................................................................... 48
Metodologija ocenjevanja vplivov na materialne dobrine .................................................. 48
Okoljski cilji ............................................................................................................... 50
6.1
Opredelitev okoljskih ciljev ............................................................................................................ 51
Stanje okolja ............................................................................................................... 54
7.1
Prikaz obstoječega stanja okolja .................................................................................................... 54
7.1.1
Naravni viri ................................................................................................................................ 54
7.1.1.1
Tla in drugi naravni viri ................................................................................................... 54
7.1.2
Zrak............................................................................................................................................. 56
7.1.3
Vode............................................................................................................................................ 58
7.1.4
Narava in biotska raznovrstnost ............................................................................................. 59
7.1.5
Kulturna dediščina .................................................................................................................... 66
7.1.6
Podnebni dejavniki ................................................................................................................... 67
7.1.7
Krajina ........................................................................................................................................ 69
7.1.8
Zdravje ....................................................................................................................................... 70
7.1.9
Materialne dobrine .................................................................................................................... 73
7.2
Prikaz stanja okolja s kazalniki stanja okolja................................................................................ 73
7.2.1
Opis kazalnikov......................................................................................................................... 73
7.3
Stanje okolja in razvoj stanja okolja brez izvajanja OP RKO ................................................... 81
7.4
Prikaz varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih območij ter povzetek
veljavnih pravnih reţimov ............................................................................................................. 88
7.4.1
Onesnaţenost zunanjega zraka ............................................................................................... 88
7.4.2
Vodovarstvena območja in območja kopalnih voda ........................................................... 89
7.4.3
Poplavna območja .................................................................................................................... 90
7.4.4
Narava in biotska raznovrstnost ............................................................................................. 90
7.4.5
Kulturna dediščina .................................................................................................................... 94
7.4.6
Krajina ........................................................................................................................................ 97
Opis predvidenih tehnik ravnanja s komunalnimi odpadki in njihovih vplivov na
okolje zaradi emisije snovi ........................................................................................ 99
8.1
Zbiranje komunalnih odpadkov .................................................................................................... 99
8.2
Recikliranje komunalnih odpadkov .............................................................................................. 99
8.2.1
Kompostiranje........................................................................................................................... 99
8.2.2
Anaerobna biološka obdelava ............................................................................................... 102
8.3
Energetska predelava komunalnih odpadkov ........................................................................... 106
8.4
Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov........................................ 114
8.5
Prehod iz odlaganja na kompostiranje biološko razgradljivih komunalnih odpadkov........ 121
8.5.1
Zunanji okoljski stroški zaradi transporta ........................................................................... 123
Opis vplivov podprogramov OP RKO na okolje ......................................................125
9.1
Podprogram – zbiranje komunalnih odpadkov ........................................................................ 125
9.1.1
Opis vplivov podprograma zbiranje komunalnih odpadkov na vode ............................ 125
9.1.2
Opis vplivov podprograma zbiranje komunalnih odpadkov na zdravje ........................ 125
9.2
Podprogram – recikliranje komunalnih odpadkov ................................................................... 127
9.2.1
Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na zrak ........................ 127
9.2.2
Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov zaradi onesnaţevanja tal
in voda 127
9.2.3
Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na zdravje ................... 128
9.3
Podprogram – energetska predelava komunalnih odpadkov .................................................. 128
9.3.1
Opis vplivov podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov na zrak ....... 129
9.3.2
Opis vplivov podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov na zdravje ljudi
129
9.4
Podprogram – obdelava in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov................................. 130
9.4.1
Opis vplivov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih
odpadkov na naravne vire ..................................................................................................................... 131
9.4.2
odpadkov na zrak ................................................................................................................................... 131
9.4.3
odpadkov na vode .................................................................................................................................. 132
9.4.4
odpadkov na naravo ............................................................................................................................... 133
9.4.5
Opis vplivov obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na
kulturno dediščino .................................................................................................................................. 135
9.4.6
Opis vplivov obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na
podnebne dejavnike................................................................................................................................ 135
9.4.7
Opis vplivov obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na zdravje ......... 137
9.4.8
Opis vplivov obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na krajino .......... 140
9.4.9
Opis vplivov obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na materialne
dobrine 140
10
Čezmejni vplivi .........................................................................................................143
11
Vrednotenje vplivov podprogramov OP RKO na okolje in omilitveni ukrepi .........144
11.1 Podprogram – zbiranje komunalnih odpadkov ........................................................................ 144
11.1.1 Usmeritve ................................................................................................................................. 144
11.1.2 Ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma zbiranja komunalnih odpadkov. 144
11.2 Podprogram – recikliranje komunalnih odpadkov ................................................................... 144
11.2.1 Usmeritve ................................................................................................................................. 144
11.2.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma recikliranja komunalnih
odpadkov ................................................................................................................................................. 145
11.3 Podprogram – energetska predelava komunalnih odpadkov .................................................. 145
11.3.1 Usmeritve ................................................................................................................................. 145
11.3.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma energetske predelave
komunalnih odpadkov ........................................................................................................................... 146
11.4 Podprogram – obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov .............. 146
11.4.1 Usmeritve in omilitveni ukrepi ............................................................................................. 146
11.4.1.1 Naravni viri ...................................................................................................................... 146
11.4.1.2 Zrak .................................................................................................................................. 146
11.4.1.3 Voda ................................................................................................................................. 147
11.4.1.4 Narava .............................................................................................................................. 151
11.4.1.5 Kulturna dediščina.......................................................................................................... 156
11.4.1.6 Podnebni dejavniki ......................................................................................................... 158
11.4.1.7 Zdravje ............................................................................................................................. 159
11.4.1.8 Krajina .............................................................................................................................. 159
11.4.1.9 Materialne dobrine ......................................................................................................... 161
11.4.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma obdelave in odlaganja
obdelanih mešanih komunalnih odpadkov ......................................................................................... 161
12
Vrednotenje vplivov in medsebojna primerjava scenarijev OP RKO ......................163
12.1 Vrednotenje vplivov ...................................................................................................................... 163
12.1.1 Primerjava vplivov podprogramov ...................................................................................... 163
12.1.2 Primerjava vplivov na okoljske sestavine ............................................................................ 164
12.2 Rezultati vrednotenja vplivov ...................................................................................................... 168
12.2.1 Medsebojna primerjava scenarijev OP RKO ..................................................................... 173
12.2.2 Razvrstitev scenarijev OP RKO glede na vplive na okolje .............................................. 175
13
Monitoring vplivov in priporočila za nadaljnje izvajanje ukrepov ...........................176
14
Viri ............................................................................................................................179
15
PRILOGA 1...............................................................................................................182
16
PRILOGA 2 ..............................................................................................................184
17
PRILOGA 3 ..............................................................................................................190
KAZALO PRILOG
TEKSTUALNE PRILOGE:
Priloga 1: Razvrstitev ukrepov OP RKO glede na potrebo po presoji vplivov
Priloga 2: Odločitev o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje za OP BIOO za obdobje 2010–2030
Priloga 3: Orto-foto posnetki obstoječih odlagališč odpadkov in predvidenih odlagališč komunalnih
odpadkov
GRAFIČNE PRILOGE:
Priloga 1: Prikaz dejanske rabe tal
Priloga 2: Prikaz površinskih vodotokov in vodovarstvenih območij
Priloga 3: Prikaz območij Natura 2000
Priloga 4: Prikaz zavarovanih območij narave
Priloga 5: Prikaz EPO in naravnih vrednot
Priloga 6: Prikaz enot kulturne dediščine
Priloga 7: Prikaz območij izjemnih krajin in krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi na
nacionalni ravni
Priloga 8: Prikaz varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov
Priloga 9: Prikaz območij pričakovanih naravnih vrednot
Priloga 10: Prikaz moţnih lokacij za obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov in lokacij
za energetsko predelavo komunalnih odpadkov po letu 2015
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
OP RKO
MBO
RDF
ReNPVO
CERO
Direktiva 2008/98/ES
Direktiva 1999/31/ES
TGP
Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki,
obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na
odlagališču,
trdno gorivo, proizvedeno iz gorljivih frakcij mešanih komunalnih
odpadkov,
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni
list RS, št. 2/2006),
center za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki je objekt javne
infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je
urejen in opremljen kot naprava ali več povezanih naprav za obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov,
Direktiva 2008/98/ES o ravnanju z odpadki,
Direktiva 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališču,
toplogredni plini
UPORABLJENI IZRAZI
imajo za namen tega okoljskega poročila naslednji pomen:
- ravnanje s komunalnimi odpadki je zbiranje, prevaţanje, predelava in odstranjevanje
komunalnih odpadkov, vključno z nadzorom teh ravnanj in ukrepi po prenehanju delovanja
naprave za ravnanje z odpadki;
- komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben
odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti;
- kuhinjski odpadki so ločeno zbrani biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, ki
se uvrščajo med odpadke s klasifikacijsko številko 20 01 08 in 20 02 01 iz klasifikacijskega
seznama odpadkov;
- mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se uvrščajo med odpadke s klasifikacijsko
številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov,
- biorazgradljive sestavine komunalnih odpadkov so odpadni papir, kuhinjski odpadki,
odpadni tekstil in odpadni les;
- odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt
gospodarske infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov,
in je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov;
- obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču (v
nadaljevanju: mehansko biološka obdelava) je njihova mehansko biološka obdelava, s
katero se zagotovi izločanje frakcij, primernih za recikliranje, in aerobna ali anaerobna
obdelava mešanih komunalnih odpadkov in predhodno ali naknadno izločanje gorljivih
frakcij, primernih za energetsko predelavo;
- RDF je trdno gorivo, proizvedeno iz gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov;
- energetska predelava gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov je uporaba RDF
kot goriva v napravah za seţiganje ali soseţiganje odpadkov ali v napravah za drug način
termične obdelave odpadkov, kot je na primer uplinjanje ali piroliza;
- statistična regija je statistična regija v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih
teritorialnih enot (nuts) (UL L št. 154 z dne 21.6.2003, str. 1).
Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki
1
Povzetek
V tem okoljskem poročilu so opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi na okolje izvedbe
Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: OP RKO). Za
izbrane tehnike ravnanja s komunalnimi odpadki iz OP RKO so opisani in ovrednoteni vplivi na
posamezne sestavine okolja in v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku
celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi izvedbe
OP RKO na okolje (naravne vire, zrak, vode, podnebne dejavnike), ohranjanje narave, kulturno
dediščino, krajino in prebivalstvo ter zdravje ljudi. Kot poseben dokument je priloţen Dodatek za
presojo sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
Izhodišča za pripravo okoljskega poročila so okoljski cilji, določeni za OP RKO, merila vrednotenja in
metodologija ugotavljanja in vrednotenja vplivov izvedbe ukrepov OP RKO na okolje, ohranjanje
narave in človekovo zdravje. Izbrana so merila vrednotenja in metode ugotavljanja ter vrednotenja
vplivov izvajanja ukrepov OP RKO na okolje, da so lahko v čim večji meri ugotovljeni in ustrezno
ovrednoteni pomembni vplivi na doseganje okoljskih ciljev.
V okoljskem poročilu je definirano stanje okolja, opredeljeni so relevantni okoljski cilji, kazalniki ter
način upoštevanja ciljev pri pripravi OP RKO. Osnovo za opredelitev relevantnih okoljskih ciljev so
predstavljali nacionalni in evropski strateški dokumenti s področja okolja.
V okoljskem poročilu je opredeljen potreben način spremljanja vplivov izvedbe OP RKO na okolje,
pri izdelavi okoljskega poročila pa so upoštevana predvsem za ravnanje s komunalnimi odpadki
naslednja pomembna okoljska izhodišča:
-
1.1
cilji varstva okolja v zvezi z odlaganjem biološko razgradljivih odpadkov,
cilji varstva okolja v zvezi z recikliranjem posameznih vrst odpadkov,
stanje okolja in njegovih delov, vključno z obstoječimi obremenitvami na vplivnih območjih
obstoječih in načrtovanih naprav za predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov,
obveznosti mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na preprečevanje in zmanjševanje
obremenjevanja okolja z emisijo TGP,
varstvena, varovana in zavarovana območja, na katerih je zaradi ohranjanja narave, varstva
voda in kulturne dediščine predpisan poseben pravni reţim, in
območja, ogroţena zaradi poplav in z njimi povezane erozije, na katerih zaradi moţnih
posledic naravne nesreče obdelava komunalnih odpadkov ni sprejemljiva.
Pregled vplivov podprogramov OP RKO na posamezne vidike okolja
Naravni viri
Izvajanje podprogramov OP RKO pomembno vpliva na tla zaradi odlaganja obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov. Na območju odlagališča je zaradi obremenjevanja površja tal z odloţenimi
komunalnimi odpadki okolje obremenjeno bistveno dlje časa, kot je predpisano obdobje nadzora
odlagališča po njegovem obdobju. Obdobje nadzora po zaprtju odlagališča je za odloţene mešane
komunalne odpadke 30 let, območje odlagališča pa ima status močno obremenjenega okolja najmanj
dva do trikrat dlje.
Tla
Tla v Sloveniji so zelo raznolika. Ker so dejavniki nastanka in razvoja tal zelo raznoliki, tudi tla
odraţajo precejšnjo ekološko pestrost. Hkrati se ta raznolikost odraţa tudi v rabi tal. Za Slovenijo je
1
značilno pestro prepletanje gozdnih in kmetijskih zemljišč. Kategorija zemljišč, označena kot »Grajena
zemljišča« zaseda 22,7 %, torej skoraj tretjino celotne površine Slovenije. Gozdovi so z 58 % (kar
vključuje tudi grmičaste gozdove) prevladujoča kategorija pokrovnosti v Sloveniji. Podatkov o močno
obremenjenih območjih zaradi izvajanja industrijskih dejavnosti (opuščeni kamnolomi, odlagališča
industrijskih odpadkov, vključno z odpadki iz energetike, opuščene industrijske površine) ni dovolj na
razpolago.
Tla v Sloveniji so na splošno dobro oskrbljena z organsko snovjo, zaradi preteţno karbonatne
osnovne sestave tal in manjšega vpliva onesnaţenosti zunanjega zraka v zadnjem obdobju na
nepozidanih zemljiščih tudi ni opaziti posledic zakisovanja zaradi izpustov plinov, ki povzročajo
zakisovanje ali evtrofikacijo. Sorazmerno dobro stanje tal je posledica dejstva, da se na tako
imenovanih grajenih zemljiščih ni izvajala intenzivna industrijska dejavnost, ki bi zaradi nastajanja
odpadkov povzročila obremenitev tal večjega obsega. Vendar je kot pravilo, da so v okolici večjih
naselij območja, ki so obremenjena bodisi zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih obdelave bodisi
zaradi nenadzorovanega odmetavanja odpadkov.
Pregled vplivov na naravne vire po podprogramih:
 Zbiranje komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma zbiranja komunalnih
odpadkov na naravne vire je nepomemben, ocena A.
 Recikliranje komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma recikliranja komunalnih
odpadkov na naravne vire je nepomemben, ocena A.
 Energetska predelava komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma energetska
predeleva komunalnih odpadkov na naravne vire je nepomemben, ocena A.
 Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vpliv podprograma
pomembno vpliva na tla zaradi odlaganja obdelanih mešanih komunalnih. Vpliv odlaganja
obdelanih mešanih komunalnih odpadkov je bistven in ocenjen s C, zaradi omilitve tega vpliva je
treba izvajati ukrepe mehanske in biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred
odlaganjem.
Zrak
Kljub temu, da se onesnaţenost z delci PM10 ter ozonom se v Sloveniji zmanjšuje, se na urbanih
območjih v notranjosti, kjer v zimskem obdobju nastajajo dolgotrajne temperaturne inverzije,
pojavljajo preseganja mejnih vrednosti z delci PM10 večinoma zaradi cestnega prometa, v slabo
prevetrenih kotlinah pa tudi zaradi izpustov iz kurilnih naprav ter industrijskih virov. K onesnaţenju
zaradi ozona na Primorskem bistveno prispeva daljinski transport iz Padske niţine v Italiji.
Izpusti spojin, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo ter predhodnikov ozona, zmanjšujejo in ne
presegajo mejnih vrednosti. Projekcije do leta 2020 nakazujejo nadaljnje zniţevanje izpustov
onesnaţeval v zrak pod predpisane ciljne vrednosti. Ob tem velja omeniti, da projekcije koncentracij
dušikovih oksidov (NOx) ostajajo precej negotove zaradi vpliva tranzitnega prometa.
Slovenija bo morala v prihodnosti najti učinkovitejše rešitve v vseh sektorjih, ki vplivajo na kakovost
zraka, s poudarkom na medsektorskem sodelovanju na področju prometa ter energetike. Cilje, ki
zagotavljajo kakovost zunanjega zraka, bo potrebno vključiti v sistem prostorskega planiranja na ravni
občin ter okrepiti področje ekonomskih instrumentov v smislu načela onesnaţevalec plača.
2
Poleg povišanih koncentracij PM10 se na celotnem območju Slovenije občasno pojavljajo tudi
povišane koncentracije ozona. Te presegajo tako ciljno kot dolgoročno naravnano vrednost na vseh
merilnih mestih, ki so relevantna za ocenjevanje koncentracije ozona. Največ preseganj opozorilne
vrednosti za varstvo zdravja ljudi je v času poletja na Primorskem ter v višje leţečih predelih.
Rezultati meritev učinkov onesnaţeval kaţejo, da je v primerjavi z ostalimi območji Evrope, v
Sloveniji zelo malo prekoračitev kritičnih vnosov za kisla onesnaţila, medtem, ko je evtrofikaciji
Slovenija potencialno bolj podvrţena. Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v
obdobju 2002-2007 zmanjšali za slabih 50 %, predvsem zaradi zmanjšanja izpustov SO2. Zmanjšanje
je predvsem posledica manjših izpustov iz termoelektrarn, uvajanja tekočih goriv z niţjo vsebnostjo
ţvepla, uporabe kakovostnejših goriv ter implementacije predpisov, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz
industrijskih virov onesnaţevanja.
Pregled vplivov na zrak po podprogramih:
odpadkov na zrak je nepomemben, ocena A.
 Recikliranje komunalnih odpadkov; vplivi podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na
zrak so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). V postopku umeščanja
kompostarn v prostor je treba upoštevati, da se kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo
kuhinjskih odpadkov opremljene z biološkimi filtri za čiščenje odpadnih plinov.
 Energetska predelava komunalnih odpadkov; vplivi podprograma energetska predelava
komunalnih odpadkov na zrak so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Pri
umeščanju naprav za energetsko predelavo komunalnih odpadkov v prostor je treba upoštevati, da
se naprave za energetsko predelavo komunalnih odpadkov v skladu z izhodišči OP RKO umestijo
v urbanem okolju in na lokacijah, ki so namenjene industrijski rabi ali ob obstoječih napravah za
proizvodnjo električne energije in toplote.
 Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vplivi podprograma
energetska predelava komunalnih odpadkov na zrak so pomembni, vendar so ocenjeni kot
nebistveni (ocena B). Ti vplivi so namreč nebistveni in imajo neznaten vpliv tako na doseganje
standardov kakovosti zunanjega zraka kot na doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij
onesnaţeval zunanjega zraka, če:
-
se zagotovi čiščenje odpadnega zraka iz MBO naprav v skladu s predpisi, ki urejajo emisije
snovi v zrak, z obdelavo v bioloških filtrih in
se na odlagališča odlagajo biološko stabilizirani mešani komunalni odpadkov.
Voda
Kljub temu, da je Slovenija nadpovprečno vodnata, neenakomerna krajevna razporejenost padavin in
raznolikost odtočnih razmer pogojujeta različno razpoloţljivost vode. Cilji okoljske politike na
področju voda so zato usmerjeni predvsem v zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe prebivalstva z
vodo, spodbujanju njene trajnostne rabe in ohranjanju dobrega količinskega, kemijskega in ekološkega
stanja ter zmanjševanju škodljivega delovanja voda in blaţitvi učinkov suše na razpoloţljivost vodnih
virov.
3
Po kazalcu rabe vodnih virov se med evropskimi drţavami Slovenija uvršča med drţave z najmanjšo
izrabo vodnih virov. Največji porabnik vode je energetika s 600 do 800 milijoni m3 (za hlajenje),
sledijo pa gospodinjstva, industrija in rudarstvo ter kmetijstvo z manj kot milijonom m3 porabljene
vode.
V prihodnosti je na obeh vodnih območjih pričakovati povečanje rabe vode. Na vodnem območju
Donave se do konca leta 2015 predvideva izgradnja novih vodnih elektrarn, leta 2013 pa pričetek
izgradnje večjega števila suhih zadrţevalnikov za varstvo pred poplavami, razvoj ribogojstva in
ribištva, povečano rabo vode za namakanje itd. Tudi na vodnem območju Jadranskega morja se
pričakuje povečano povpraševanje, predvsem po pitni vodi za oskrbo naraščajočega stalnega in
začasnega prebivalstva (povečevanje pomorskega prometa in navtičnega turizma).
Glede vplivov podprogramov OP RKO na vode so pomembni podatki o kemijskem stanju
podzemnih voda. Onesnaţenost podzemne vode je namreč odvisna tako od obremenjevanja
podzemne vode zaradi človekovih dejavnosti kot tudi od naravnih danosti vodonosnikov, pogosto
imenovane ranljivost. Parametri, ki v Sloveniji povzročajo slabo kemijsko stanje podzemne vode, so
predvsem nitrati in pesticidi ter njihovi razgradnji produkti, na nekaterih merilnih mestih pa tudi
klorirana organska topila.
V ravninskih delih rečnih dolin prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, pogosto
imenovani aluvialni vodonosniki. Obremenitve teh vodonosnikov so zaradi intenzivnih človekovih
dejavnosti, kot so kmetijstvo, industrija, promet, gosta poseljenost in odlagališča odpadkov, največje.
To se odraţa tudi na kakovosti podzemne vode, ki je na mnogih merilnih mestih čezmerno
obremenjena z nitrati, raznimi pesticidi (atrazin, metolaklor, terbutilazin, prometrin, bentazon,
dimetenamid, kloridazon, izoproturon, metalaksil) in lahkohlapnimi halogeniranimi alifatskimi
ogljikovodiki (tetrakloroeten, trikloroeten in dikloroeten).
V alpskih predelih in na Krasu prevladujejo vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Ti
vodonosniki, predvsem kraški, so zelo ranljivi, vendar so v Sloveniji preteţno naravno zaščiteni.
Večina vodonosnikov s kraško in razpoklinsko poroznostjo je v hribovitih, manj poseljenih območjih,
ki so poraščena z gozdovi.
Slabo kemijsko stanje je določeno za vodna telesa, ki jih sestavljajo vodonosniki z medzrnsko
poroznostjo, v Savinjski, Dravski in Murski kotlini. Kemijsko stanje podzemne vode vodnih teles s
preteţno kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki je dobro.
Pregled vplivov na vode po podprogramih:
odpadkov na vode je nepomemben, ocena A.
vode so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Kompostarne in naprave za
anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov se ne umeščajo na območjih, kjer so predpisani ukrepi
I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode. V primeru obdelave
kuhinjskih odpadkov v kompostarnah je treba izcedne vode prednostno vračati v postopek
aerobne biološke obdelave kuhinjskih odpadkov v kompostarni.
 Energetska predelava komunalnih odpadkov; neposreden vpliv podprograma energetske
predelave komunalnih odpadkov na vode je nepomemben, ocena A.
4
energetska predelava komunalnih odpadkov na vode so pomembni in so ocenjeni kot nebistveni
(ocena B). Če se obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov izvaja na
območju III. stopnje varstva pred onesnaţenjem vodnega vira ali če se obdelava mešanih
komunalnih odpadkov izvaja na območju nad vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo,
so vplivi na vode bistveni (ocena C), za njihovo zmanjšanje pa je treba izvajati omilitvene ukrepe.
Pri prostorskem načrtovanju je treba zagotoviti, da se:
-
-
MBO naprave ne umeščajo na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II.
stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode, in na območjih, ki so
poplavno ali erozijsko ogroţena, in
odlagališča obdelanih mešanih komunalnih odpadkov ne umeščajo na vodovarstvenih
območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali
podzemne vode, na območjih nad vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo in na
območjih, ki so poplavno ali erozijsko ogroţena.
Narava
Slovenija ima kljub majhni površini izredno visoko vrstno pestrost, z velikim številom vrst na
majhnem prostoru. V svetovnem merilu se lahko ponaša z eno najvišjih podzemeljskih biotskih
pestrosti in je z več kot 58 % površinsko zastopanostjo z gozdovi (vrstno zelo dobro ohranjenih) ena
najbolj gozdnatih evropskih drţav. Varovana območja narave, ki vključujejo zavarovana območja
narave in območja Natura 2000, so v letu 2009 predstavljala 39,7 % ozemlja Slovenije.
Za Slovenijo je opisano 3.266 različnih domorodnih taksonov praprotnic in semenk, osnovni značaj
pa jim dajejo alpski in srednjeevropski floristični elementi ter panonske, dinarske in sredozemske
vrste. Vrstno bogastvo je povezano predvsem s pestrostjo habitatnih tipov. V Sloveniji je bilo
registriranih med 13.000 - 15.000 vrst, od tega je okrog 4000 endemičnih ţivalskih vrst. Zelo številčno
je vrstno bogastvo med nevretenčarskimi skupinami, med vretenčarskimi pa je na tem območju
prisoten pomemben (vitalen) del populacij nekaterih evropsko oz. svetovno ogroţenih karizmatičnih
vrst (volk, medved, ris).
Za spremljanje stanja narave in biotske raznovrstnosti so predlagani trije kazalniki:
- Sprememba stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz Poročila po 17. členu Direktive o
habitatih (92/43/EGS).
- Sprememba ohranitvenega stanja vrst v SPA območjih in na ozemlju celotne Slovenije iz Poročila
po 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic (79/409/EGS).
- Obseg in značaj posegov v naravovarstveno pomembna območja: Natura 2000 območja (SCI,
SPA in SPA dodatki), Ekološko pomembna območja, Zavarovana območja, Naravne vrednote,
Ramsarska mokrišča, Biosferni rezervati, UNESCOVA naravna dediščina in IBA območja.
Stanje kazalnikov spremlja naročnik in sicer je potrebno vsake štiri leta preveriti stanje kazalnikov
glede na izvedene ukrepe OP ROK. Spremljanje stanja naj izvajajo usposobljeni strokovnjaki biologi
z večletno prakso priprave okoljskih poročil in monitoringov.
Pregled vplivov na naravo in biotsko raznovrstnost po podprogramih:
 Zbiranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. Podprogram na naravo nima
neposrednega vpliva, zmanjšuje pa število črnih odlagališč, ki bi lahko negativno vplivala na
naravo.
5
 Recikliranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. S pomočjo recikliranja
komunalnih odpadkov se bo zmanjšala količina odloţenih odpadkov in s tem vpliv na naravo –
vpliv bo pozitiven.
 Energetska predelava komunalnih odpadkov; vpliv je nepomemben, ocena A. Natančne
lokacije postavitve objektov za energetsko predelavo komunalnih odpadkov še niso znane.
Postavitev objektov je predvidena v urbanih oz. industrijskih območjih, saj mora imeti objekt za
energetsko predelavo komunalnih odpadkov zagotovljeno oddajo toplote v sistem daljinskega
ogrevanja. Na urbanih oz. industrijskih območjih praviloma ni naravovarstveno pomembnih
območij, zato bistvenih vplivov podprograma na naravo ne pričakujemo.
 Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; postavitev novih
odlagališč ali drugih objektov na naravovarstveno pomembna območja lahko trajno, neposredno
in posredno vpliva na ta območja. Na območju bodo trajno uničeni habitati vrst in habitatni tipi.
Objekti za obdelavo in odlaganje vnašajo hrup in nemir na območje kar negativno vpliva
predvsem na ptice in velike sesalce. Zaradi svetlobnega onesnaţevanja ob osvetljevanju odlagališč
so moţni negativni vplivi na nočno aktivne ţuţelke in njihove plenilce (netopirje). Na favno
območja bo vplivala tudi ograja okrog odlagališča, ker bo onemogočala prosto gibanje večjim
ţivalim. Odlagališča predstavljajo nekaterim vrstam ţivali (ptice iz druţine vranov in galebov,
lisice, podgane, insekti itd.) obilen vir hrane, ki se zato lahko preveč razmnoţijo. Če se bodo
neočiščene vode iz objektov za obdelavo in odlaganje spirale v vodotoke, je moţen tudi negativen
vpliv na vodne organizme. V primeru umeščanja objektov v varovana območja je potrebna
temeljita presoja vplivov na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe. Na zavarovanih območjih in
naravnih vrednotah je potrebno ob tem upoštevati tudi akt o zavarovanju in ohranjati vitalni del
zavarovanega območja ali naravne vrednote. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov je izvedba
podprograma sprejemljiva (ocena C).
Kulturna dediščina
Slovenijo in njene regije označuje raznovrstnost in razpršenost dediščine ter pojav določenih
značilnosti "v serijah", npr. sakralnih objektov, lesene etnološke stavbne dediščine, kulturne krajine in
dediščinskih prvin, vezanih na zgodovinske dogodke. V Registru kulturne dediščine Ministrstva za
kulturo (RKD, stanje na dan 11. 3. 2011) je zavedeno 31.438 enot dediščine, od tega 22.356 enot
stavbne dediščine, 1.353 enot naselbinske dediščine, 227 enot kulturne krajine, 243 enot
vrtnoarhitekturne dediščine, 4.153 enot memorialne dediščine, 3.183 enot arheološke dediščine, 40
enot zgodovinske krajine in 126 enot druge dediščine. Območja dediščine zavzemajo skupno
pribliţno 12 % površine Slovenije.
Za spremljanje stanja kulturne dediščine je predlagan kazalnik:
- ogroţenost kulturne dediščine (po metodi "English heritage lestvice").
glede na izvedene ukrepe OP RKO. Spremljanje stanja naj izvajajo usposobljeni strokovnjaki s
področja varstva kulturne dediščine.
Pregled vplivov na kulturno dediščino po podprogramih:
 Zbiranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. Podprogram na kulturno
dediščino nima neposrednega vpliva, zmanjšuje pa število črnih odlagališč, ki bi lahko negativno
vplivala na kulturno dediščino.
6
 Recikliranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. S pomočjo recikliranja
komunalnih odpadkov se bo zmanjšala količina odloţenih odpadkov in s tem tudi vpliv na
kulturno dediščino – vpliv bo pozitiven.
ogrevanja. Na teh območjih objektov kulturne dediščine navadno ni, zato bistvenih vplivov
podprograma na kulturno dediščino ne pričakujemo.
 Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vpliv podprograma bodo
prisotni predvsem zaradi fizičnega posega v času gradnje in pojavnosti objektov za obdelavo in
odlaganje v značilni podobi objektov in območij kulturne dediščine v širšem prostoru. Na moţnih
lokacijah za obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov praviloma ni registriranih
območij kulturne dediščine. Izjema so le CERO Gajke, CERO Globoko in CERO Logatec, ki se
nahajajo na območju kulturne dediščine oz. v njeni neposredni bliţini. Na teh območjih je
potrebno izvedbo posegov prilagoditi kulturni dediščini in se s tem izogniti negativnim vplivom.
Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov je izvedba podprograma sprejemljiva (ocena C).
Podnebni dejavniki
V izhodiščnem letu so bili izpusti TGP v Sloveniji 20,35 milijona ton CO2 ekv, 8% zmanjšanje pa
pomeni, da slovenski izpusti v obdobju 2008–2012 v povprečju ne bodo smeli preseči 18,73 milijonov
ton ekvivalenta CO2 na leto.
Skoraj tretjina slovenskih izpustov TGP nastane pri pridobivanju elektrike in toplote. V prometu, ki je
bil v letu 2007 s 26% naš drugi največji vir izpustov TGP, deleţ še vedno narašča in je po nekaterih
pokazateljih tudi zaradi tranzitnega prometa trenutno neobvladljiv. V primerjavi z izhodiščnim letom
1986 so se izpusti povečali za 174%, večinoma je to posledica povečanja osebnega in tovornega (zlasti
tranzitnega) prometa. Zaradi cestnega prometa se celotni izpusti TGP v zadnjih dveh letih povečujejo
za več kot odstotek letno, kar izniči prizadevanja za zmanjšanje izpustov TGP v vseh drugih sektorjih.
Najbolj zaskrbljujoč je porast izpustov v tranzitu preko Slovenije, ki se je izrazito povečal po vstopu
Slovenije v EU. V letu 2004 so na podlagi ocene prodanega goriva tujcem izpusti CO 2 v tranzitu
znašali ţe 490.000 ton, kar predstavlja 12% celotnih izpustov iz prometa.
V Operativnem programu zmanjševanja izpustov TGP (OP TGP-1) so opredeljeni ključni
instrumenti in obveznosti posameznih sektorjev, ki bodo ob njihovem doslednem izvajanju
omogočili, da Slovenija doseţe 8% zmanjšanje izpustov do leta 2012.
S sprejemom evropske zakonodaje v okviru podnebno energetskega zakonodajnega sveţnja EU se
ukrepom sprejetim s tem operativnim programom pomen dodatno poveča, saj je dosledno izvajanje
načrtovanih ukrepov za izpolnitev Kjotskega protokola nujen pogoj tudi za izpolnitev obveznosti
podnebno energetskega zakonodajnega sveţnja.
S podnebno energetskim zakonodajnim sveţnjem EU je v trgovalnem sektorju v EU, v katerega je
vključena vsa slovenska proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, predvideno zmanjšanje
emisije CO2 skupaj za 21%, v netrgovalnem sektorju pa je v skladu z Odločbo 406/2009/ES o
»najmanjšem prispevku drţav članic za doseganje zaveze zmanjšanja emisij TGP v Skupnosti v
obdobju 2013–2020 za emisije TGP« za Slovenijo dovoljen porast emisije CO2 do leta 2020 največ za
+4% glede na izhodiščno obdobje 2005-2006.
7
Pregled vplivov na podnebne dejavnike po podprogramih:
odpadkov na podnebne dejavnike je nepomemben, ocena A.
odpadkov na podnebne dejavnike je nepomemben, ocena A.
predelave komunalnih odpadkov na podnebne dejavnike je nepomemben, ocena A.
 Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; vpliv podprograma
obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na podnebne dejavnike je
pomemben in je je ocenjen kot bistven vpliv (ocena C). Edini omilitveni ukrep zmanjševanja
emisije TGP iz odlagališč odpadkov je preprečevanje oziroma zmanjševanje odlaganja biološko
razgradljivih odpadkov.
Krajina
Slovenske krajine so po morfoloških značilnostih zelo raznolike, kar je posledica naravnih razmer,
razgibane morfologije, različnih podnebnih območij in človekovih vplivov, zlasti rabe prostora,
zgodovinskega razvoja in različnosti kulturnih okolij. Temeljna značilnost slovenskih krajin je zato
velika pestrost in raznolikost krajinskih vzorcev. V Sloveniji razlikujemo pet osnovnih krajinskih
območij, ki jih opredeljujeta predvsem podnebje in geološka osnova - Alpske krajine, Predalpske
krajine, Subpanonske krajine, Kraške krajine notranje Slovenije in Primorske krajine.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje 71 krajinskih območij s prepoznavnimi
značilnostmi na nacionalni ravni. To so območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele
slovenske krajine z dobro ohranjenimi krajinskimi sestavinami. Skupna površina območij je 3.410
km2. V nekaterih prostorskih aktih občin so opredeljena tudi krajinska območja s prepoznavnimi
značilnostmi na lokalni ravni. Izjemne krajine Slovenije predstavljajo izbor redkih, enkratnih
slovenskih krajin, ki izstopajo z eno ali več posebej vrednimi značilnostmi. Opredeljenih je 93
izjemnih krajin s skupno površino 233 km2.
Za spremljanje stanja krajine sta predlagana kazalnika:
- ohranjenost krajinskih značilnosti,
- ohranjenost in celovitost krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in
izjemnih krajin.
glede na izvedene ukrepe OP RKO. Spremljanje stanja naj izvajajo usposobljeni strokovnjaki s
področja varstva krajine.
Pregled vplivov na krajino po podprogramih:
 Zbiranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. Podprogram na krajino nima
neposrednega vpliva, zmanjšuje pa število črnih odlagališč, ki bi lahko negativno vplivala na
krajino.
8

Recikliranje komunalnih odpadkov; vpliv je pozitiven, ocena A. S pomočjo recikliranja
komunalnih odpadkov se bo zmanjšala količina odloţenih odpadkov in s tem tudi vpliv na krajino
– vpliv bo pozitiven.
ogrevanja. Ta območja z vidika krajine nimajo večjega pomena, zato bistvenih vplivov
podprograma na krajino ne pričakujemo.
Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov; odlagališče komunalnih
odpadkov na splošno vpliva na krajino zaradi fizičnega uničenja krajinskih prvin ter zaradi spremembe
krajinske slike, ki se lahko odraţa tudi na širšem območju odlagališča. Ob ustrezni prostorski ureditvi
območij je izvedba podprograma sprejemljiva (ocena C).
Zdravje
Vplivi na zdravje zaradi emisije onesnaţeval v zrak, zaradi nastajanja odpadkov in zaradi rabe oziroma
onesnaţevanja voda so vključeni v ocene vplivov na zrak, naravne vire in vode. V tem Okoljskem
poročilu pa sta posebej obdelani oceni vplivov na zdravje zaradi:
-
emisije hrupa, ki nastaja pri prevozu komunalnih odpadkov zaradi zbiranja in predaje prevzetih
komunalnih odpadkov v obdelavo,
emisije neprijetnega vonja, ki nastaja zaradi obdelave biološko razgradljivih odpadkov,
emisije onesnaţeval v zrak, ki nastaja zaradi energetske predelave gorljivih frakcij mešanih
komunalnih odpadkov v seţigalnicah, in
emisije onesnaţeval z odvajanjem izcedne vode iz odlagališč obdelanih komunalnih odpadkov v
vodna telesa, ki so namenjena oskrbi s pitno vodo.
Pregled vplivov na zdravje zaradi emisije neprijetnega vonja:
 Zbiranje komunalnih odpadkov; vpliv podprograma zbiranja komunalnih odpadkov na zdravje
zaradi hrupa, ki nastaja pri prevozu komunalnih odpadkov v postopkih zbiranja in predaje
prevzetih komunalnih odpadkov v obdelavo, je ocenjen kot nebistven (ocena B).
zdravje so pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Kompostarne in naprave za
anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov se ne umeščajo bliţje kot 350 m od stavb z varovanimi
prostori.
 Energetska predelava komunalnih odpadkov; vplivi podprograma energetska predelava
komunalnih odpadkov na zdravje so zaradi emisije onesnaţeval v zrak, ki nastaja zaradi energetske
predelave gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov v seţigalnicah, pomembni, vendar so
ocenjeni kot nebistveni (ocena B).
obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na zdravje so pomembni, vendar
so ocenjeni kot nebistveni (ocena B). Pri umeščanju MBO naprave in odlagališča obdelanih
mešanih komunalnih odpadkov v prostor je treba:
9
-
zaradi zmanjšanja vplivov emisije neprijetnega vonja zagotoviti najmanj 350 m oddaljenost MBO
naprave oziroma 300 m oddaljenost odlagališča od stavb z varovanimi prostori (merjeno od
zunanje meje območja MBO naprave odnosno območja odlagališča),
zaradi preprečevanja vplivov emisije onesnaţeval z odvajanjem izcedne vode iz odlagališč v vode
upoštevati predpisane ukrepe v zvezi z umeščanjem odlagališč na vodovarstvenih območjih in
predpisane prepovedi umeščanja odlagališč na poplavnem območju in na območju z močno
razpokano kamninsko podlago, dobro vodno prepustnostjo in nedoločljivimi tokovi podzemne
vode.
Materialne dobrine
Z ocenjevanjem vplivov na materialne dobrine se ocenjuje vplive ukrepov OP RKO na obstoječe
pravice subjektov do materialnih dobrin, kot so nepremičnine in zemljišča, katerih uporabnost in
vrednost umeščanje večjih objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki razvrednoti.
Pregled vplivov na materialne dobrine po podprogramih:
odpadkov na materialne dobrine je nepomemben, ocena A.
odpadkov na materialne dobrine je nepomemben, ocena A.
predelave komunalnih odpadkov na materialne dobrine je nepomemben, ocena A.
obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na materialne dobrine so
pomembni, vendar so ocenjeni kot nebistveni (ocena B).
1.2
Vrednotenje vplivov scenarijev OP RKO
V vrednotenje vplivov in medsebojno primerjavo so v okoljskem poročilu obravnavani štirje scenariji
OP RKO, ki se razlikujejo po številu odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih
odpadkov in po intenziteti recikliranja in ponovni uporabi biološko razgradljivih frakcij komunalnih
odpadkov.
Vplivi na okolje obravnavanih scenarijev OP RKO so ocenjeni za obdobje 2011-2030. Vsi
obravnavani scenariji OP RKO izpolnjujejo okoljske cilje, ki so s tem Okoljskim poročilom
opredeljeni kot relevantni okoljski cilji za celovito presojo vplivov na okolje scenarijev OP RKO,
predvsem pa vsi obravnavani scenariji OP RKO izpolnjujejo v letu 2020 cilje o recikliranju
komunalnih odpadkov in cilje o odlaganju biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov v
skladu z Direktivo 2008/98/ES odnosno Direktivo 1999/31/ES.
10
1.3
Ocena sprejemljivosti scenarijev OP RKO za okolje
Glede vplivov na okolje v obdobju 2010-2030 in glede na dolgoročne posledice zaradi izvajanja
ukrepov OP RKO je za okolje najbolj sprejemljiv scenarij z oznako EKON_INT, to je scenarij po
katerem je predvideno:
-
-
odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015 na štirih novih oziroma
razširjenih odlagališčih (CERO Gorenjska, CERO Stara Gora, Cero Dolenjska, CERO
Dobrova, CERO Ljubljana) in na enem obstoječem odlagališču (CERO Celje), in
intenzivno recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah oziroma
napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov.
Glede na sprejemljivost vplivov na okolje scenariju z oznako EKON_INT sledi scenarij z oznako
EKON_REF, katerega vplivi na onesnaţevanja tal, zraka in voda ter vplivi na podnebne dejavnike so
zaradi manj intenzivne obdelave ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah oziroma
napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov večji od vplivov prvo uvrščenega
scenarija z ozanko EKON_INT.
Scenariju EKON_REF glede sprejemljivosti na okolje sledita scenarij z oznako DRUŢB_INT in na
to scenarij z oznako DRUŢB_REF.
Scenarija z oznako DRUŢB_INT in DRUŢB_REF sta manj sprejemljiva z vidika vplivov na okolje
od scenarijev z oznako EKON_INT in EKON_REF, ker predvidevata odlaganje obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov po letu 2015 na sedmih namesto štirih novih oziroma razširjenih odlagališčih
(CERO Gorenjska, CERO Stara Gora, Cero Dolenjska, CERO Dobrova, CERO KOCEROD,
CERO Zasavje in CERO Puconci) in na dveh obstoječih odlagališčih (CERO Celje in CERO
Ljubljana).
1.4
Čezmejni vpliv
Čezmejni vplivi izvajanja ukrepov OP RKO niso ugotovljeni, ker je predvidena umestitev v prostor
MBO naprav, odlagališč komunalnih odpadkov ter naprav za energetsko predelavo gorljivih frakcij,
izločenih v MBO napravah iz mešanih komunalnih odpadkov, na lokacijah, ki so več kot 5 km zračne
razdalje oddaljene od najbliţje meje s sosednjimi drţavami. Na razdalji 5 km se koncentracija
onesnaţeval, ki nastajajo zaradi obratovanja odlagališč, MBO naprav in naprav za energetsko
predelavo komunalnih odpadkov tako razredčijo, da ne povzročajo nobenega merljivega vpliva
dodatnega onesnaţevanja zunanjega zraka na območju sosednjih drţav.
Najbliţe mejam s sosednjimi drţavami so odlagališča CERO Gorenjska, CERO ZMES in CERO
Puconci, katerim je najbliţja meja s sosednjo Avstrijo, ter odlagališče CERO Stara Gora, ki je blizu
meje z Italijo.
11
2
Uvod
Ministrstvo za okolje in prostor je v skladu z ReNPVO in zaradi izvrševanja Direktive 2008/98/ES
kot pristojno ministrstvo za okolje pripravilo predlog Operativnega programa ravnanja s komunalnimi
odpadki (v nadaljnjem besedilu: OP RKO).
Ker se OP RKO se uvršča med načrte in programe, ki imajo pomemben vpliv na okolje, je treba v
skladu z Direktivo 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje pred
njegovim sprejemom v postopku celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: CPVO)
presoditi posledice vplivov v OP RKO načrtovanih ukrepov na okolje in se opredeliti do tistih, ki so
zaradi vplivov na okolje nesprejemljivi. To Okoljsko poročilo navaja ugotovitve iz ocenjevanja
vplivov ukrepov OP RKO na okolje in je namenjeno:
-
-
javni obravnavi o vprašanjih v zvezi z moţnimi vplivi na okolje izvedbe ukrepov iz predloga
OP RKO,
obrazloţitvi odločitve Vlade Republike Slovenije o končnem predlogu OP RKO,
izogibanju, omilitvi in zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje zaradi izvajanja ukrepov OP
RKO, kadar je to mogoče, in sporočanju ter spremljanju škodljivih učinkov vplivov na okolje
in
zagotavljanju hitrega in učinkovitega posvetovanja pristojnih organov in javnosti v okviru
postopka CPVO o katerem koli vidiku vplivov izvedbe OP RKO na okolje, zdravje ljudi ter
varstvo kulturne dediščine in krajine, ki je opredeljen v tem Okoljskem poročilu ali predlogu
OP RKO.
V Okoljskem poročilu so opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi na okolje izvedbe ukrepov OP
RKO zaradi doseganja ciljev varstva okolja do leta 2020, ki so v zvezi z recikliranjem komunalnih
odpadkov določeni v Direktivi 2008/98/ES in v zvezi z zmanjšanjem količin odloţenih biološko
razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov v Direktivi 1999/31/ES. Opisane so tehnike ravnanja s
komunalnimi odpadki, ki so opredeljene v OP RKO za ravnanja s komunalnimi odpadki, in
ovrednoteni so njihovi vplivi na okolje.
V okoljskem poročilu je opisana in glede vplivov na okolje ovrednotena moţni scenarij ravnanja s
komunalnimi odpadki, pri kateri je za doseganje enakih ciljev varstva okolja predvideno manjše število
odlagališč in naprav za MBO mešanih komunalnih odpadkov s tem, da so pri vrednotenju vplivov na
okolje upoštevane geografske značilnosti območij, na katerih se načrtuje nadaljevanje odlaganja
odpadkov oziroma kjer se predvideva gradnja novih MBO naprav in novih odlagališč odpadkov.
Izvedba OP RKO pomembno vpliva na okolje ne samo zaradi neposrednih vplivov emisije
onesnaţeval iz naprav za obdelavo komunalnih odpadkov (kompostarne, MBO naprave, naprave za
energetsko predelavo RDF in odlagališča), ampak predvsem zaradi posrednih vplivov, ki jih lahko
obdelava komunalnih odpadkov pomeni za trajnostno rabo obnovljivih in neobnovljivih naravnih
virov ter ohranjanju narave, pri nekaterih umestitvah naprav za obdelavo komunalnih odpadkov v
prostor pa tudi kulturni dediščini, kulturni krajini in varstvu človekovega zdravja.
V okoljskem poročilu je opredeljen potreben način spremljanja vplivov izvedbe OP RKO na okolje,
pri izdelavi okoljskega poročila pa so upoštevana naslednja pomembna okoljska izhodišča:
- cilji varstva okolja v zvezi z odlaganjem biološko razgradljivih odpadkov,
- cilji varstva okolja v zvezi z recikliranjem posameznih vrst odpadkov,
- stanje okolja in njegovih delov, vključno z obstoječimi obremenitvami na vplivnih območjih
načrtovanih MBO naprav ter obstoječih in načrtovanih odlagališč,
- obveznosti mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na preprečevanje in zmanjševanje
obremenjevanja okolja z emisijo TGP,
12
-
2.1
varstvena, varovana in zavarovana območja, na katerih je zaradi ohranjanja narave, varstva
voda in kulturne dediščine predpisan poseben pravni reţim, in
območja, ogroţena zaradi poplav in z njimi povezane erozije, na katerih zaradi moţnih
posledic naravne nesreče MBO ali odlaganje komunalnih odpadkov nista sprejemljivi.
Pomembni razlogi za pripravo OP RKO
OP RKO je pripravilo ministrstvo, pristojno za okolje, zaradi izvedbe Resolucije o nacionalnem
programu varstva okolja ter zaradi izvrševanja obveznosti iz mednarodnih pogodb v zvezi z
zmanjšanjem emisije TGP in izvrševanja predpisov Evropske Unije na področju ravnanja z odpadki (v
nadaljnjem besedilu: EU). OP RKO v skladu z zakonom o varstvu okolja sprejeme vlada Republike
Slovenije. V OP RKO so za obdobje 2011-2020 razčlenjeni cilji, usmeritve in naloge na področju
ravnanja s komunalnimi odpadki, ki so namenjene recikliranju, drugi predelavi in odstranjevanju
komunalnih odpadkov na odlagališčih.
Glavni cilj in namen OP RKO je prikazati obstoječe stanje v RS na področju ravnanja s komunalnimi
odpadki in na osnovi analiz stanja ter ob upoštevanju ciljev zakonodaje EU, nakazati potrebne ukrepe
za dosego nacionalnih ciljev. Glede na dejstvo, da se v Sloveniji komunalni odpadki še vedno preteţno
odlagajo (več kot 70%), je potrebno storiti vse, da se tako ravnanje ustavi in komunalne odpadke
preusmeri z odlagališč v druge postopke, prednostno v recikliranje. Z OP RKO je potrebno doseči, da
bodo izvajalci občinskih gospodarskih javnih sluţb zbiranja komunalnih odpadkov zavestno sprejeli
dejstvo, da mora biti odlaganje komunalnih odpadkov izhod v sili in le skrajni ukrep glede ravnanja z
njimi. Osnovna usmeritev mora biti čim večji deleţ ponovne uporabe in recikliranja komunalnih
odpadkov ter ločeno zbiranje na izvoru, seveda ob upoštevanju realnih omejitev in zagotavljanju
učinkovite predelave ločeno zbranih frakcij.
Strateške odločitve v OP RKO izhajajo iz Tematske strategije o preprečevanju nastajanja in
recikliranju odpadkov, ki jo je Komisija Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Komisija) sprejela
decembra 2005. S tematsko strategijo je zastavljen dolgoročni cilj EU, da postane gospodarsko in
okoljsko učinkovita druţba recikliranja, katere cilj je izogniti se nastajanju odpadkov in uporabiti
odpadke kot vire. Takšna usmeritev naj bi prispevala k temu, da se tokovi odpadkov preusmerijo stran
od odlaganja, v razne oblike predelave, da se poveča deleţ in izboljšajo tehnologije recikliranja, ter
deleţ kompostiranja in predelave odpadkov v energetske namene.
OP RKO opredeljuje kot glavno usmeritev ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji ločeno
zbiranje odpadkov na izvoru in učinkovita obdelavo (mehanska, biološka, termična) preostanka
odpadkov po ločenem zbiranju ter, v primeru posameznih tokov odpadkov, razširjena odgovornost
proizvajalca izdelkov, iz katerih nastanejo komunalni odpadki.
OP RKO sledi sodobnim trendom ravnanja s komunalnimi odpadki v EU, ter upošteva izkušnje
dosedanjega razvoja ravnanja z odpadki v širšem prostoru in obstoječe stanje v Sloveniji.
OP RKO temelji na okolju prijaznem ravnanju s komunalnimi odpadki, ki pa je lahko okoljsko in
ekonomsko učinkovito in racionalno le pri razmeroma velikih količinah odpadkov. Z velikostjo
oziroma večanjem zmogljivosti naprav padajo stroški na enoto obdelanega odpadka, res pa je, da se
zaradi tega se povečujejo finančni in zunanji okoljski stroški transporta do teh naprav. Praviloma so
tako finančni kot zunanji okoljski stroški transporta v primerjavi s stroški predelave in odstranjevanja
komunalnih odpadkov nizki, zato morajo biti obdelovalne zmogljivosti naprav za obdelavo
komunalnih odpadkov razmeroma visoke.
Izdelava predloga OP RKO in njegovega Okoljskega poročila sta potekali sočasno. Okolju
sprejemljivejši ukrepi oziroma variante ukrepov predloga OP RKO so bile razvite z uporabo za okolje
13
sprejemljivih tehnik, vključno z upoštevanjem informacij o okoljskih izhodiščih in tehničnih
omejitvah, z namenom da se opredeli območja, ki so za prostorsko umestitev naprav za obdelavo
komunalnih odpadkov sprejemljiva za okolje.
V postopku CPVO so se opredelili okoljski cilji, ki se nanašajo na devet vidikov vplivov na okolje,
zdravje ljudi ter varstvo kulturne dediščine in krajine (vplivi na naravne vire, zrak, vode, naravo,
kulturno dediščino, podnebne dejavnike, krajino, zdravje in materialne dobrine), pri čemer so bili
obravnavane posledice vplivov vsakega od ukrepov iz OP RKO.
V celotnem postopku CPVO je bilo opravljeno posvetovanje z deleţniki. To je vključevalo predhodna
posvetovanja s pristojnimi organi (ministrstvo, pristojno za zdravje, kmetijstvo, gospodarstvo in
okolje in prostor) ter nosilci razvoja in izvajanja dejavnosti na področju ravnanja s komunalnimi
odpadki.
V tem Okoljskem poročilu so opredeljene usmeritve za nadaljnje načrtovanje ukrepov OP RKO
(prostorsko načrtovanje ali podrobnejše načrtovanje za posamezne segmente ukrepov OP RKO) ter
omilitveni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri takem načrtovanju.
2.2
Ključna dejstva o OP RKO
Skladno z zakonom o varstvu okolja in Direktivo 2008/98/ES vsebuje OP RKO:
-
-
-
analizo trenutnega stanja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji,
ukrepe, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno
uporabo, recikliranje, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov,
oceno doseganja okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES in Direktive 1999/31/ES,
opis vrst, količin in izvora komunalnih odpadkov, ki nastajajo v Sloveniji,
oceno razvoja tokov komunalnih odpadkov v prihodnosti,
opis obstoječega sistema zbiranja komunalnih odpadkov in glavne naprave za njihovo
pripravo za predelavo, vključno z recikliranjem, ter odstranjevanje, vključno z vsemi
posebnimi ureditvami za ločene frakcije komunalnih odpadkov, ki jih ureja zakonodaja,
oceno potrebe po novih sistemih zbiranja, zaprtju obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov
in izgradnji dodatnih naprav za kompostiranje kuhinjskih odpadkov, naprav za obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov, naprav za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih
komunalnih odpadkov in odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov ter
ostankov predelave ločenih frakcij komunalnih odpadkov ter opis z njimi povezanih naloţb v
infrastrukturo ravnanja s komunalnimi odpadki,
informacije o lokacijskih merilih za določitev območja in zmogljivosti bodočih večjih naprav
za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, potrebnih za izvajanje javne sluţbe,
informacije o finančnih merilih za izgradnjo večjih naprav za obdelavo mešanih komunalnih
odpadkov, potrebnih za izvajanje javne sluţbe,
opis politik ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno z načrtovanimi tehnologijami in
metodami za ravnanje s komunalnimi odpadki, in
opis politik pri ravnanju z blatom iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav, za katere se bodo
uporabljale predvidoma iste naprave za kompostiranje in energetsko predelavo, kot pri
ravnanju s komunalnimi odpadki.
OP RKO vsebuje tudi:
- organizacijske vidike, povezane z ravnanjem s komunalnimi odpadki, vključno z opisom
dodelitve pristojnosti med javnimi in zasebnimi akterji, ki izvajajo ravnanje s komunalnimi
odpadki,
14
oceno uporabnosti in primernosti uporabe ekonomskih instrumentov za odpravljanje različnih
teţav, povezanih s komunalnimi odpadki,
uporabo kampanj za ozaveščanje in obveščanje širše javnosti,
opis načrtovanja in izvajanja sanacijskih ukrepov na območjih močno obremenjenega okolja
zaradi odmetavanja komunalnih in drugih odpadkov.
-
Tabela 1: Ključna dejstva o Operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki.
Odgovornost:
Pripravo predloga OP RKO vodi Ministrstvo za okolje in prostor
Ime programa:
Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki
Postopek odločanja:
Namen programa:
OP RKO sprejme Vlada na predlog ministra, pristojnega za okolje
OP RKO je strateški dokument, katerega cilj je zastaviti ukrepe za splošno
izboljšanje okolja in kakovosti ţivljenja ter varstvo naravnih virov v skladu z
izhodišči ReNPVO zaradi izvrševanja obveznosti iz ratificiranih in objavljenih
mednarodnih pogodb, strategij, programov in predpisov Evropske Skupnosti, ki se
nanašajo na oblikovanje programov na področju varstva okolja. OP RKO sledi
strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanje
nastajanja odpadkov dajejo ponovni uporabi in recikliranju prednost pred
energetsko predelavo odpadkov, če in kjer sta to najboljši ekološki moţnosti.
Gre za redno pripravo operativnega programa varstva okolja, ki jo predpisuje zakon
o varstvu okolja. Operativni program šteje za drţavni načrt ravnanja s komunalnimi
odpadki, ki ga morajo Drţave članice sprejeti za posamezno vrsto ali kombinacijo
odpadkov in za njeno celotno ozemlje. S tem operativnim programom so v skladu z
Direktivo 2008/98/ES:
prikazani rezultati analize trenutnega stanja na področju ravnanja s
komunalnimi odpadki,
opredeljeni ukrepi, ki naj se sprejmejo za izboljšanje okoljsko sprejemljive
priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave in odstranjevanja komunalnih
odpadkov, in
izdelane ocene, kako bodo v pomoč pri izvajanju ciljev in določb, predvsem
Direktive 2008/98/ES in Direkive 1999/31/ES.
Razlog za pripravo:
Predmet:
Okolju sprejemljivo ravnanje s komunalnimi odpadki ob upoštevanju ciljev
ohranjanja naravnih virov.
Obdobje načrtovanja:
2010 do 2030
Območje:
Republika Slovenija
2.3
Cilji podprogramov OP RKO in opis ukrepanja
Ukrepi OP RKO so razvrščeni v tri podprograme, za katere so v OP RKO opredeljeni:
-
-
strategija podprograma: cilji podprograma, ključna področja ukrepanja v podprogramu,
usmeritve, ključni elementi podpornega okolja;
podporno okolje oz ukrepi politike ravnanja s komunalnimi odpadki: naloge, roki za
izvedbo, sredstva, odgovornosti oz nosilec;
ukrepi na področju zagotavljanja infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki se
razlikujejo glede na podprogram: navedeni so ključni projekti, ki jih bodo izvajale občine
oziroma skupnosti več občin ter drţava;
financiranje.
15
Podprogrami OP RKO so navedeni v spodnji tabeli, ki shematsko navaja vsebino OP RKO.
Obdobje načrtovanja OP RKO je 2011 do 2030 s tem, da so izvedbeni mehanizmi osredotočeni zlasti
na obdobje do leta 2020.
Tabela 2: Vsebina Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki 2011 – 2030.
VSEBINA OP RKO
I.
UVOD
1. Zakonodajno ozadje Evropske Unije
II.
OKOLJSKI CILJI OP RKO
II-a. PODPROGRAM: ZBIRANJE, PONOVNA UPORABA IN RECIKLIRANJE KOMUNALNIH
ODPADKOV
1
Najmanjši deleţi in letne količine ponovne uporabe in recikliranja
2
Infrastruktura za zbiranje komunalnih odpadkov
3
Infrastruktura za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov
4
Spodbujanje hišnega kompostiranja in ponovne uporabe
II-b. PODPROGRAM: ENERGETSKA PREDELAVA KOMUNALNIH ODPADKOV
1
Letna količina energetsko predelanih komunalnih odpadkov
2
Infrastruktura za energetsko predelavo komunalnih odpadkov
II-c. PODPROGRAM: OBDELAVA IN ODLAGANJE OBDELANIH MEŠABIH KOMUNALNIH
ODPADKOV
1
Letna količina odloţenih biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov
2
Infrastruktura za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov
3
Infrastruktura za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
III. SESTAVA, KOLIČINA IN IZVOR NASTAJANJA KOMUNALNIH ODPADKOV
1
Trenutna sestava in količina komunalnih odpadkov
2
Predvidena sestava in količina komunalnih odpadkov
3
Izvor nastajanja komunalnih odpadkov
IV. OCENA RAZVOJA TOKOV KOMUNALNIH ODPADKOV V PRIHODNOSTI
V. OBSTOJEČA INFRASTRUKTURA ZBIRANJA IN OBDELAVE KOMUNALNIH ODPADKOV
1
Obstoječa infrastruktura zbiranja komunalnih odpadkov
2
Sistemi za ravnanje z odpadki na podlagi razširjene odgovornosti proizvajalcev
VI. POTREBE PO DODATNI INFRASTRUKTURI ZA ZBIRANJE IN OBDELAVO KOMUNALNIH
ODPADKOV
VII. MERILA ZA DOLOČITEV BODOČE INFRASTRUKTURE
1
Lokacijska merila za infrastrukturo zbiranja, zbirne centre, kompostarne, odlagališča in
naprave za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov¸,
2
Finančna merila za infrastrukturo ravnanja s komunalnimi odpadki
VIII. POLITIKE RAVNANJA S KOMUNALNI MI ODPADKI
IX. RAVNANJE Z BLATOM IZ KOMUNALNIH IN SKUPNIH ČISTILNIH NAPRAV
16
2.4
Sestavine okoljskega poročila
V posameznem poglavju Okoljskega poročila so določene naslednje vsebine:
1. poglavje "Povzetek" - vsebuje povzetek postopka celovite okoljske presoje in
ugotovitve;
2. poglavje "Uvod" - obravnava ozadje za pripravo predloga OP RKO, sestavine in vsebino
Okoljskega poročila in vire podatkov;
3. poglavje "Metodologija celovite presoje vplivov na okolje" - pojasnjuje pristop pri izvajanju
CPVO ukrepov OP RKO;
4. poglavje "Zakonodajni okvir in povezava z drugimi programi"- povzema zakonodajni okvir
CPVO in opredeljuje povezave z drugimi programi;
5. poglavje "Opis in vrednotenje vplivov OP RKO na okolje" - opredeljuje nabor okoljskih
vplivov, ki jih lahko poveţemo z izvajanjem ukrepov OP RKO;
6. poglavje "Okoljska izhodišča" - povzema glavne značilnosti obstoječega stanja okolja,
pomembnega za CPVO in opredeli verjeten razvoj v odsotnosti izvajanja načrtovanih ukrepov
OP RKO;
7. poglavje "Okoljski cilji" - predstavlja okoljske cilje, ki so uporabljeni za presojo podprogramov
OP RKO;
8. poglavje "Opis vplivov podprogramov OP RKO" – opisuje vplive podprogramov OP RKO
na okolje glede na zastavljene okoljske cilje;
9. poglavje »Čezmejni vplivi« - navede razloge o tem, da izvedba ukrepov OP RKO ne povzroča
čezmejnih vplivov;
10. poglavje "Vrednotenje vplivov podprogramov OP RKO in omilitveni ukrepi" - obravnava
ocenjevanje vplivov na okolje posameznih podprogramov OP RKO in priporoča pristope k
zmanjševanju oziroma omilitvi vplivov na okolje;
11. poglavje "Vrednotenje vplivov in medsebojna primerjava obeh scenarijev OP RKO";
12. poglavje "Monitoring vplivov in priporočila za nadaljnje izvajanje ukrepov";
13. poglavje "Viri".
Tekstualne in grafične priloge Okoljskega poročila.
2.5
Zakonodajno ozadje CPVO
CPVO je zahteva po presoji vplivov na okolje na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt, 57/08 –
ZFO-1A, 70/08, 108/09-ZPNačrt-A in 108/09), ki prenaša v slovenski pravni red Direktivo EU
2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. Namen postopka CPVO je,
da se v pripravo ukrepov OP RKO vključi okoljske vidike v zgodnji fazi ter na celovit način preveri
morebitno ogroţenost doseganja okoljskih ciljev.
17
2.6
Nadaljnja obravnava okoljskega poročila
To Okoljsko poročilo je na voljo za posvetovanje in je predano pristojnim organom, in sicer
ministrstvu, pristojnemu za okolje, ki ga v skladu z zakonom pošlje ministrstvom in drugim
organizacijam, ki so glede na vsebino plana pristojne za posamezne zadeve varstva okolja, varstvo ali
rabo naravnih dobrin, krajine, varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne krajine, in jih pozove, da v 21
dneh ministrstvu pošljejo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje s stališča
njihove pristojnosti.
2.7
Obseg okoljskega poročila
V tekstualni prilogi 1 tega Okoljskega poročila, so v tabeli razvrščeni posamezni ukrepi OP RKO
glede na potrebo po presoji vplivov na okolje v štiri skupine in sicer v ukrepe OP RKO, katerih:
- vplive je treba presojati, ker gre za nove ukrepe ali ker vplivi njihove izvedbe niso bili vrednoteni,
- vplive ni treba presojati, ker so bili predhodno ţe presojani, in za katere je bilo v presoji vplivov
na okolje ugotovljeno, da je njihova izvedba za okolje, zdravje ljudi ali kulturno dediščino oziroma
krajino sprejemljiva,
- vplivi se trenutno presojajo, in
- vplive zaradi nepomembnosti učinka na posamezni del okolja, zdravje ljudi ali kulturne dediščine
oziroma krajine, v okviru te celovite presoje ni potrebno oceniti.
Za razvrščanje ukrepov OP RKO glede na potrebo po presoji vplivov na okolje so uporabljene
naslednje oznake:
- “ţe ” vpliv ukrepa je bil ocenjen kot sprejemljiv na podlagi ţe izvedene presoje vplivov na
okolje,
- “da” vpliv je treba oceniti,
- “ne” vpliva zaradi nepomembnosti ni treba oceniti,
- “tek” vpliv se trenutno ocenjuje.
Iz tabele v tekstualni prilogi 1 tega Okoljskega poročila je razvidno, da je v vsakem od podprogramov
OP RKO, razen v podprogramu »Zbiranje, ponovna uporaba in recikliranje komunalnih odpadkov«,
eden ali več ukrepov, za katere je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, bodisi, ker gre za
nov ukrep, bodisi, ker vplivi ukrepa niso bili predhodno vrednoteni.
Celovita presoja vplivov na okolje se za posamezni ukrep OP RKO izvede glede na 9 vidikov glede na
vplive na:
- naravne vire, vključno z vplivi zaradi nastajanja odpadkov,
- zrak,
- vode,
- naravo,
- kulturno dediščino,
- podnebne dejavnike,
- krajino,
- zdravje in
- materialne dobrine.
V tem Okoljskem poročilu je za posamezni ukrep OP RKO posebej poudarjeno, kateri vplivi na
okolje izvedbe ukrepa se presojajo v okviru postopka CPVO drţavnih in medobčinskih (regijskih)
18
prostorskih načrtov in kateri v okviru projektne presoje posameznega ukrepa (presoja vplivov na
okolje posega v okolje).
V tem Okoljskem poročilu so za vsak presojani ukrep OP RKO podani:
- opisi pomembnih vplivov,
- opisi relevantnih okoljskih izhodišč, ki so upoštevani pri vrednotenju vplivov,
- opredelitev okoljskih ciljev,
- opis scenatijev izvedbe,
- rezultati vrednotenja vplivov izvedbe ukrepov,
- ocena kumulativnih vplivov,
- predlog omilitvenih ukrepov,
- vrednotenje vplivov ukrepov ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in
- monitoring vplivov in priporočila za nadaljnje izvajanje ukrepa.
Struktura opisa vplivov na okolje je v tem Okoljskem poročilu za ukrepe OP RKO enaka strukturi
OP RKO. Opisi vplivov na okolje ukrepov OP RKO so podani v treh (3) sklopih tako, da so v
posamezni sklop celovitega presojanja vplivov na okolje vključeni ukrepi iz naslednjih podprogramov
OP RKO:
- zbiranje, ponovna uporaba in recikliranje komunalnih odpadkov,
- energetska predelava komunalnih odpadkov in
- obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov.
Pri ocenjevanju vplivov na okolje so upoštevane moţnosti kumulativnih vplivov na okolje zaradi
sočasne gradnje, obratovanja in sočasne razgradnje več objektov.
2.8
Uporabljeni viri
Veliko informacij za celovito (strateško) presojanje vplivov na okolje je na voljo iz ţe izvedenih ocen
vplivov na okolje za načrte in programe na drugih področjih, ki vključujejo tudi ukrepe OP RKO. Za
to Okoljsko poročilo so ključne tudi nekatere informacije iz ţe izvedenih postopkov CPVO oziroma
strateških ocen vplivov na okolje, in sicer:
- ocene vplivov na okolje, ki je bila izvedena za Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l.
RS, št. 76/04),
- postopka CPVO, ki je bil izveden za Operativni program razvoja okoljske in prometne
infrastrukture 2007-2013 (OP ROPI).
2.9
Presoja sprejemljivosti vplivov OP RKO na varovana območja
V skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave (Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10)), je
izdelana presoja sprejemljivosti vplivov OP RKO na varovana območja. Presojo sprejemljivosti na
varovana območja je treba izdelati za vsak načrt ali program, ki ima sam ali v kombinaciji z drugimi
načrti ali programi škodljive vplive na celovitost in funkcionalnost območij Natura 2000 ali
zavarovanih območij.
Območja Natura 2000 vključujejo:
- posebna ohranitvena območja, določena v skladu z Direktivo 92/43/EGS o habitatih,
- posebna varstvena območja, določena v skladu z Direktivo 79/409/EGS o pticah.
19
Zavarovana območja narave so ukrep drţave za ohranjanje naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti. Razlikujemo širša (narodni, regijski, krajinski park) in oţja (strogi naravni rezervat,
naravni rezervat in naravni spomenik) zavarovana območja, na območju katerih veljajo predpisani
varstveni reţimi.
V okviru presoje sprejemljivosti vplivov OP RKO na varovana območja je bila izdelana ocena vplivov
enega od treh podprogramov OP RKO, katerega izvedba bi lahko imela škodljive vplive na varovana
območja, in sicer:
-
podprogram »obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov«: postavitev
MBO naprav in odlagališč komunalnih odpadkov.
V tem Okoljskem poročilu je presojan program, zato je Okoljsko poročilo izdelano v skladu s 25a
členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10), ki se glasi: » Za operativne programe in druge
plane ali njihove dele, ki niso plani s področja prostorskega načrtovanja in se iz njihovega opisa tudi s
sklepanjem ne da ugotoviti vseh načrtovanih posegov, ker v opisih ni konkretnih lokacij posegov
oziroma iz njih ni razvidna dovolj podrobna vrsta posegov, se pri presoji sprejemljivosti matrika iz
Priloge 6 tega pravilnika ne izpolni. V tem primeru se za posamezne vsebine iz tega pravilnika podajo
strokovne ocene za ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v skladu z določbo prejšnjega
člena. Matrika iz Priloge 6 tega pravilnika se mora v takih primerih izpolniti pri presoji sprejemljivosti
na ravni podrobnejšega plana ali posega.«.
20
3
Metodologija celovite presoje vplivov na okolje
3.1
Nivo strateškega presojanja OP RKO
Zaradi določitve obsega celovite presoje vplivov na okolje za OP RKO so v tem Okoljskem poročilu
opredeljene naslednje sestavine:
- vplivi OP RKO na okolje, ki jih je treba oceniti,
- drugi plani in njihovi okoljski cilji ter okoljski standardi, ki imajo vpliv na izvedbo OP RKO,
- okoljski cilji, indikatorji in ciljne vrednosti, na podlagi katerih se vrednotijo vplivi OP RKO na
okolje, in
- scenariji za doseganje ciljev OP RKO.
Opredelitev sestavin, s katerimi je določen obseg celovite presoje vplivov na okolje, zlasti pa nabor
okoljskih ciljev, s katerimi se vrednotijo vplivi OP RKO na okolje, zavisi od nivoja strateškega
odločanja, ki je vključeno v OP RKO.
Glede na nivo odločanja se strateški dokumenti uvrščajo med politike, plane in operativne programe,
kar je prikazano na sliki 1.
Za posamezen nivo strateškega odločanja praviloma veljajo naslednja merila:
-
politika: strateške odločitve so na nivoju izhodišč in usmeritev za nadaljnje aktivnosti,
plan: strateško določi koordinirane in časovno opredeljene ciljev za izvedbo politik,
operativni program: določi izvedbo sklopa projektov na opredeljenem območju.
OP RKO se v skladu z zakonom o varstvu okolja uvršča med plane, ki jih sprejme vlada Republike
Slovenije in s katerim se načrtuje zmogljivost in umestitev infrastrukture ravnanja s komunalnimi
odpadki v okolje tako, da ti sestavljajo omreţje infrastrukturnih objektov za zagotavljanje ciljev
varstva okolja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
OP RKO se po merilih za opredelitev nivoja strateškega odločanja uvršča med operativne programe.
Za izvedbo ciljev ravnanja s komunalnimi odpadki so z OP RKO okvirno določene lokacije
posameznih objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki, scenariji za doseganje ciljev OP
RKO pa se nanašajo na število lokacij naprav MBO in odlagališč in med njimi na nabor tistih lokacij,
na katerih bi vplivi zaradi obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov najmanj
obremenjevali okolje.
21
visok nivo
strateškega
odločanja
CPVO politike
najmanj natančne
odločitve, široko
področje alternativ
CPVO plana
CPVO operativnega
programa
ocenjevanje
vplivov na
lokaciji, najniţji
nivo strateškega
odločanja
strateškega
odločanja
PVO projekta
najbolj natančne
odločitve, ozko
področje alternativ
Slika 1: Nivo strateških odločitev v politikah, planih in operativnih programih.
Čeprav so predvidene lokacije objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki v obeh
scenarijih OP RKO znane, tako da je v okoljskem poročilu za varstvena, varovana in zavarovana
območja v skladu s predpisi ohranjanja narave in kulturne dediščine in varstva voda moţno navesti in
opisati vplive ter opredeliti omilitvene ukrepe, so ti vplivi v tem okoljskem poročilu ocenjeni na
strateškem nivoju z namenom presoje vplivov na okolje posameznega scenarija ravnanja s
komunalnimi odpadki.
Za natančnejšo oceno teh vplivov in podrobnejšo opredelitev omilitvenih ukrepov glede na
posamezni ukrep ravnanja s komunalnimi odpadki je treba več podatkov o mikro lokaciji objektov in
obsegu ravnanja s komunalnimi odpadki na posamezni lokaciji.
Okoljsko poročilo za OP RKO predstavlja le osnovo za nadaljnjo, natančnejšo projektno presojo
vplivov na ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine in varstva voda na vplivnem območju
posameznega objekta infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki.
3.2
Javno naznanilo o celoviti presoji OP RKO
Postopek CPVO se za OP RKO izvaja na podlagi odločitve ministrstva, pristojnega za okolje, da je
OP RKO načrt oziroma program, za katerega je treba izvesti postopek CPVO. Odločitev o
obveznosti izvajanja postopka CPVO za OP RKO je bila objavljena na spletnih straneh ministrstva,
pristojnega za okolje.
3.3
Podatki o izhodiščnem stanju okolja
Za presojo vplivov na okolje predlaganih ukrepov OP RKO je bil izdelan pregled vseh razpoloţljivih
informacij za opredelitev stanja okolja (obstoječega in bodočega. Podatki so pridobljeni predvsem iz
22
evidenc informacijskega sistema okolja ter evidenc in drugih baz, vzpostavljenih pri drţavnih organih,
ki se nanašajo na kulturno dediščino in varstvo krajine.
Razpoloţljive informacije za opredelitev stanja okolja so bile pregledane glede na strateški pomen
moţnih vplivov na okolje tako, da so izločene tiste informacije o občutljivosti okolja, ki jih je treba
upoštevati v postopku CPVO prostorskega načrta ali v postopku PVO za ukrepe OP RKO, ki so
gradnja objektov.
3.4
Podatki o obstoječi infrastrukturi ravnanja s komunalnimi odpadki
Ekonomska učinkovitost doseganja ciljev varstva okolja je osrednje izhodišče načrtovanja ukrepov v
OP RKO. Za doseganje tega ciljev OP RKO je pomembno, da se vključijo v izvedbo ukrepov vsi
obstoječi objekti infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki z določenimi posegi in
preureditvami ekonomsko učinkoviteje izpolnijo zahteve varstva okolja iz Direktive 2008/98/ES in
Direktive 1999/31/ES, kot pa je gradnja novih objektov te infrastrukture.
Predvsem zaradi ekonomske učinkovitosti doseganja ciljev varstva okolja, določenih v Direktivi
1999/31/ES, je s spremembami in dopolnitvami predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov, dana
moţnost uporabe obstoječih odlagališč do izgradnje novih centrov za ravnanje s komunalnimi
odpadki in novih odlagališč odpadkov. Gre za obstoječa odlagališča odpadkov, ki v skladu s cilji OP
RKO niso predvidena za odlagališča, ki podpirajo obratovanje centrov za ravnanje s komunalnimi
odpadki, torej se ne štejejo za nova odlagališča v skladu z OP RKO.
Na podlagi sprememb in dopolnitve predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov, lahko upravljavec
obstoječega odlagališča, ki se nahaja na območju z močno razpokano kamninsko podlago, z dobro
vodno prepustnostjo in z nedoločljivimi tokovi podzemne vode, pridobi okoljevarstveno dovoljenje
za obratovanje odlagališča za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po 16. juliju 2009, če:
- je za odlaganje odpadkov na obstoječem odlagališču izdano okoljevarstveno dovoljenje z
veljavnostjo do 15. julija 2009,
- upravljavec obstoječega odlagališča dokaţe, da ima za celotno obdobje nameravanega
odlaganja še razpoloţljivo zmogljivost za odlaganje obdelanih odpadkov,
- je zagotovljena obdelava mešanih komunalnih odpadkov tako, da količina biološko
razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih ne presega vrednosti, ki se v skladu s predpisom
o odlaganju odpadkov določijo za posamezno odlagališče,
- se za obstoječe odlagališča izvaja monitoring onesnaţevanja podzemne vode in monitoring
površinske vode, v katero se izliva podzemna voda iz vplivnega območja obstoječega
odlagališča,
- na posameznem območju še ne obratuje center za ravnanje s komunalnimi odpadki in
- če upravljavec odlagališča za občine, za katere izvaja obvezno javno sluţbo odlaganja ostankov
po predelavi ali odstranjevanju, predloţi podpisane pogodbe o uvrstitvi v enega od centrov.
Tudi za obstoječa odlagališča na drugih območjih, kot so območja iz prejšnjega odstavka, lahko
upravljavec obstoječega odlagališča na podlagi sprememb in dopolnitve predpisa, ki ureja odlaganje
odpadkov, pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za odlaganje obdelanih
komunalnih odpadkov po 16. juliju 2009, če:
- je za odlaganje odpadkov na obstoječem odlagališču izdano okoljevarstveno dovoljenje z
veljavnostjo do 15. julija 2009;
- upravljavec obstoječega odlagališča dokaţe, da ima za celotno obdobje nameravanega
odlaganja še razpoloţljivo zmogljivost za odlaganje obdelanih odpadkov,
23
-
-
je zagotovljena obdelava mešanih komunalnih odpadkov tako, da količina biološko
razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih ne presega vrednosti, ki se v skladu s predpisom
o odlaganju odpadkov določijo za obstoječe odlagališče za posamezno leto,
se za obstoječe odlagališča izvaja monitoring onesnaţevanja podzemne vode,
na posameznem območju še ne obratuje center za ravnanje s komunalnimi odpadki in
če upravljavec odlagališča za občine, za katere izvaja obvezno javno sluţbo odlaganja ostankov
po predelavi ali odstranjevanju, predloţi podpisane pogodbe o uvrstitvi v enega od centrov.
Okoljevarstveno dovoljenje se za obstoječa odlagališče izda za obdobje, ki ne presega več kot 6
mesecev začetka obratovanja centra za ravnanje s komunalnimi odpadki na območju iste statistične
regije. Obstoječa odlagališča, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za
odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po 16. juliju 2009, so navedena v spodnji tabeli.
Tabela 3: Seznam obstoječih odlagališč odpadkov.
Zap.
štev.
1.
2.
3.
4.
Območje statistične
regije
Pomurska
Koroška
Savinjska
JV Slovenija
5.
Gorenjska
6.
Podravska
7.
Notranjskokraška
8.
Osrednjeslovenska
9.
Obalnokraška
10.
Goriška
Naziv odlagališča
PUCONCI - novo
DOLGA VAS
LJUTOMER
PUCONCI- staro
HRASTJE- MOTA
ZMES - novo
LOKOVICA
MISLINJSKA DOBRAVA
GORTINA- MUTA
ČRNEČE
BUKOVŢLAK
SLOV. KONJICE
BOČNA- PODHOM
VELENJE
TUNCOVEC
STRENSKO
GRAŠČAK
LESKOVEC-novo
GLOBOKO
MOZELJ
BOČKA
CVIBLJE
LESKOVEC- staro
MALA GORA
SP. STARI GRAD
VRANOVIČI
MALA MEŢAKLA
KOVOR
TENETIŠE
DRAGA
DOBRAVA- novo
PRAGERSKO
GAJKE
DOBRAVA-staro
DOGOŠE
BRSTJE
POBREŢJE
OSTRI VRH
RAKEK-PRETRŢJE
STARA VAS
BARJE- novo
BARJE (IV. IN V. POLJE)
ŠPAJA DOLINA
DOB
BARJE (I. – III. POLJE)
TOJNICE
IZOLA
JELŠANE
DRAGONJA
DVORI
STARA GORA
DOLGA POLJANA
SEŢANA
NND
PP
N
D1
+
X
D1
2011-2015
X
X
D1
2016 dalje
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
*
X
X
X
X
X
*
X
X
X
X
X
*
*
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
*
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
24
Zap.
štev.
11.
12.
Območje statistične
regije
Zasavska
Spodnjeposavska
Pomen oznak:
NND
PP
N
+
D1
D1 2011-2015
D1 od 2016
*
Naziv odlagališča
VOLČE
LJUBEVČ
RASKOVEC
UNIČNO-novo
UNIČNO-staro
KAMNOLOM ZAGORJE
NEŢA
ŠIRJAVA
DOBOVA
HOTEMEŢ
NND
PP
N
D1
X
X
X
X
+
D1
2011-2015
X
D1
2016 dalje
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Načrt še neizvedenih del v postopku zapiranja odlagališča
Program prilagoditve in izdaja okoljevarstvenega dovoljenja
Novo odlagališče in izdaja okoljevarstvenega ali IPPC dovoljenja
Potrebna dodatna zmogljivost odlagališča
Odlaganje odpadkov- stanje 01.01.2011
Odlaganje odpadkov v obdobju 2011 do 2015 do zapolnitve obstoječe zmogljivosti
Odlaganje odpadkov od 2016 dalje do zapolnitve zmogljivosti
Rezervne zmogljivosti za odlaganje
3.5 Odlagališča odpadkov, ki podpirajo obratovanje CERO
OP RKO opredeljuje, da je treba problematiko komunalnih odpadkov reševati le v okviru zmogljivih
centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu CERO). Glede na prostorske,
naravne, poselitvene in druge danosti slovenskega prostora ter tudi zaradi tehnično-tehnoloških
moţnosti, ekonomičnosti in logistike, druţbene sprejemljivosti in usmeritve v načrtno ravnanje z
odpadki, je upravičen in izvedljiv le pristop povezovanja več občin znotraj posamezne ali več
statističnih regij Slovenije pri obdelavi in odlaganju obdelanih mešanih komunalnih odpadkov.
Seznam moţnih odlagališč, ki podpirajo obratovanje CERO, je prikazan v tabeli 4, na slikah 2 in 3 pa
je prikazana njihova predvidena umestitev na ozemlju Slovenije.
Tabela 4: Seznam možnih lokacij za obdelavo in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu
2015.
CERO
Statistična regija
CERO Gorenjska
CERO Stara Gora
CERO Ljubljana
CERO Zasavje
CERO Celje
CERO ZMES
CERO Puconci
CERO Dobrava
Gorenjska
Goriška, Obalno-kraško in
Notranjsko-kraška
Jugovzhodna Slovenija in
Spodnjeposavska
Osrednjeslovenska
Zasavska
Savinjska
Koroška
Pomurska
Podravska
Rezervne lokacije
odlagališč:
CERO Gorenjska
CERO Gajke
CERO Globoko
CERO Špaja dolina
CERO Pragersko
Gorenjska
Podravska
Osrednjeslovenska
Osrednjeslovenska
Podravska
CERO Dolenjska
MBO
obdelava
Ime odlagališča
da
da
Mala Meţakla
Stara Gora
Zmogljivost
odlaganja po letu
2015
(t)
450.000
750.000
da
Leskovec
450.000
da
da
da
da
da
ne
Barje
Unično
Bukovţlak
KOCEROD
Puconci
Dobrava
900.000
180.000
600.000
200.000
300.000
700.000
-
Kovor
Gajke
Globoko
Špaja dolina
Pragersko
-
Lokacije MBO naprav brez
odlagališč:
25
CERO Pragersko
CERO Maribor
Podravska
Podravska
-
-
-
Rezervne lokacije MBO
naprav:
CERO Logatec
Osrednjeslovenska
-
-
-
Predvideno število odlagališč, navedenih v tabeli 4, je preveliko in vsa odlagališča ne morejo
izpolnjevati meril o napravi, ki zagotavlja ekonomsko učinkovito in okolju prijazno ravnanje s
komunalnimi odpadki, predvsem z vidika trenda zmanjševanja količine komunalnih odpadkov, ki se
bodo odlagali na odlagališčih.
Glede na uveljavljena merila o ekonomsko učinkovitem odlaganju komunalnih odpadkov šteje
odlaganje odpadkov za ekonomsko sprejemljivo, če ima odlagališče najmanj naslednje značilnosti:
-
3.6
količina letno odloţenih odpadkov 30.000 t ali več, in
celotna zmogljivost odlaganja komunalnih odpadkov najmanj 450.000 t komunalnih
odpadkov.
Cilji OP RKO
Cilji OP RKO so tesno povezani s ciljem EU na področju ravnanja z odpadki, ki se poskuša izogibati
nastajanju odpadkov in uporablja odpadke kot snovni in energetski vir. K ukrepom za zagotavljanje
ločevanja pri viru, zbiranja in recikliranja prednostnih tokov odpadkov poziva zlasti šesti okoljski
akcijski program Skupnosti. V skladu s tem ciljem in kot sredstvo za poenostavitev ali izboljšanje
moţnosti za predelavo je treba odpadke zbirati ločeno, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko
izvedljivo oziroma upravičeno, preden se jih predela, kar skupaj zagotavlja najboljši izid za okolje.
Izvedba OP RKO mora zagotoviti tako infrastrukturo ravnanja s komunalnimi odpadki, da bo
Slovenija sledila ciljem varstva okolja, ki so zastavljeni v Šestem okoljskem akcijskem programu
Skupnosti (1600/2002/ES) in podrobneje opredeljeni predvsem v naslednjih zakonodajnih aktih EU:
-
Direktiva 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih,
Direktiva 94/62/ES o embalaţi in odpadni embalaţi,
Direktiva 2002/97/ES o odpadni električni in elektronski opremi,
Direktiva 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter o odpadnih baterijah in akumulatorjih,
krovna Direktiva 2008/98/ES o odpadkih.
Pomemben cilj OP RKO je zagotoviti na področju ravnanja s komunalnimi odpadki pogoje za
izgradnjo takega omreţja naprav za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, da se v skladu s cilji
varstva okolja iz Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih zmanjšajo emisije TGP,
ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih, do leta 2020 za najmanj 20%. V skladu s cilji OP
RKO se mora deleţ ločeno zbranih biološko razgradljivih frakcij komunalnih odpadkov bistveno
povečati, zbrana biološko razgradljiva frakcija pa mora biti predelana v največjem moţnem obsegu v
okoljsko varen kompost in druge materiale in energente iz biološko razgradljivih odpadkov.
3.7
Opredelitev scenarijev razvoja ravnanja s komunalnimi odpadki
V okoljskem poročilu sta zaradi izbora okolju prijaznega scenarija izvedbe OP RKO ocenjeni štirje
moţni pristopi doseganja okoljskih ciljev, ki se razlikujejo glede na:
26
-
število odlagališč in pripadajočih centrov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov,
obseg priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov.
Štirje moţni pristopi doseganja okoljskih ciljev oblikujejo naslednje lastnosti scenarijev razvoja
ravnanja s komunalnimi odpadki:
1. ekonomsko sprejemljivost ravnanja s komunalnimi odpadki:
-
scenarij ekonomske sprejemljivosti ravnanja s komunalnimi odpadki temelji na ureditvi 6
odlagališč, ki so izbrani med 14 moţnimi lokacijami za odlagališča iz tabele 4 na način, da
upoštevajoč ekonomičnost njihovega obratovanja zagotavljajo okolju prijazno ravnanje s
komunalnimi odpadki v obdobju 2011-2020 na geografsko zaokroţenem območju z več kot
200.000 prebivalci (območja večjih statističnih regij ali območja več statističnih regij Slovenije);
Obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
scenarij ekonomsko sprejemljivega ravnanja s komunalnimi odpadki
rezervne
lokacije
odlaganje
MBO
energetska
predelava
Slika 2: Razporeditev MBO naprav in odlagališč v scenariju ekonomsko sprejemljivega ravnanja.
2. druţbeno sprejemljivost ravnanja s komunalnimi odpadki:
-
scenarij druţbene sprejemljivosti ravnanja s komunalnimi odpadku temelji na ureditvi 9
odlagališč, ki so izbrani med 14 moţnimi lokacijami za odlagališča iz tabele 4 na način, da
upoštevajoč druţbeno sprejemljivost njihovega izbora zagotavljajo okolju prijazno ravnanje s
27
komunalnimi odpadki v obdobju 2011-2020 na geografsko zaokroţenem območju najmanj
ene statistične regije Slovenije.
scenarij družbeno sprejemljivega ravnanja s komunalnimi odpadki
rezervne
lokacije
odlaganje
MBO
energetska
predelava
Slika 3: Razporeditev MBO naprav in odlagališč v scenariju družbeno sprejemljivega ravnanja.
3. najmanjši obseg priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov:
-
scenarij najmanjšega obsega priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih
odpadkov zagotavlja doseganje okoljskih ciljev Direktive 2008/98/ES (cilji operativnega
programa za ta scenarij so navedeni v tabeli 1 OP RKO, časovni potek rezultatov izvajanja
ukrepov za doseganje teh ciljev v letu 2020 pa je razviden iz diagrama na sliki 1 OP RKO), in
4. izvedljivi obseg priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov
(nadaljnjem besedilu: scenarij izvedljivega obsega):
-
v scenariju izvedljivega obsega priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih
odpadkov je deleţ ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov večji, kar omogoča manjši obseg
mehansko biološke obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov (cilji tega scenarija
so navedeni v tabeli 2 OP RKO). Časovni potek rezultatov izvajanja ukrepov za doseganje
ciljev recikliranja komunalnih odpadkov v letu 2020 je pri tem scenariju za odpadni papir,
28
plastiko, steklo in kovine enak kot pri scenariju izvedljivega obsega, deleţ vseh ločeno zbranih
komunalnih odpadkov za namen priprave na ponovno uporabo in recikliranje pa se zaradi
povečanja recikliranja kuhinjskih odpadkov v tem scenariju poveča iz 51,5% na 56%.
Scenariji razvoja ravnanja s komunalnimi odpadki so kombinacija štirih moţnih pristopov doseganja
okoljskih ciljev.
Scenarija z najmanjšim obsegom priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov,
ki še zagotavljata doseganje okoljskih ciljev Direktive 2008/98/98, sta v nadaljnjem besedilu tega
Okoljskega poročila kot referenčna scenarija označena s končnico »_REF«, scenarija z bolj
intenzivnim ločenim zbiranjem kuhinjskih odpadkov pa z »_INT«.
Scenarij, v katerem je predvidena zaradi ekonomske sprejemljivosti ravnanja s komunalnimi odpadki
ureditev 6 odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015, ima v
oznaki začetnico »EKON_«.
Scenarij, ki predvideva zaradi druţbene sprejemljivosti ravnanja s komunalnimi odpadki ureditev 9
odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015, ima v oznaki
začetnico »DRUŢB_«.
Pomen oznak scenarijev OP RKO, ki so uporabljeni v primerjalni analizi vplivov na okolje, je
podrobneje razviden v spodnji tabeli.
Tabela 5: Pomen oznak scenarijev OP RKO.
Ime scenarija OP RKO
3.8
Oznaka
Ekonomsko sprejemljiv scenarij / najmanjši obseg recikliranja
EKON_REF
Druţbeno sprejemljiv scenarij / najmanjši obseg recikliranj
DRUŢB_REF
Ekonomsko sprejemljiv scenarij / izvedljiv obseg recikliranja
EKON_INT
Druţbeno sprejemljiv scenarij / izvedljiv obseg recikliranja
DRUŢB_INT
Izhodišča za izbor scenarijev
V Okoljskem poročilu so ovrednoteni vplivi na okolje zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki v
obdobju 2011-2030. Za vrednotenje zunanjih okoljskih stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki v
Sloveniji je izbrano 20-letno obdobje, ker:
-
-
se načrtuje, da bodo odlagališča, ki podpirajo odlaganje obdelanih mešanih komunalnih
odpadkov, obratovala 20 let in se bodo zapirala po letu 2030,
morajo drţave članice EU zagotoviti doseganje ciljev varstva okolja v zvezi z recikliranjem
odpadkov do leta 2020, kar je na polovici obratovalne dobe odlagališč,
se predvideva, da bo izgradnja infrastrukture centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki in
pripadajočih odlagališč zaključena do konca te finančne perspektive (finančna perspektiva
2007-2013), torej do leta 2016,
se načrtuje, da bodo do zaključka izgradnje infrastrukture centrov za ravnanje s komunalnimi
odpadki in pripadajočih odlagališč del komunalnih odpadkov, namenjenih odlaganju, prevzela
obstoječa odlagališča, na katerih se bo prenehalo z odlaganjem odpadko najpozneje do konca
leta 2015.
V obeh scenarijih ravnanja s komunalnimi odpadki se predvideva, da:
29
-
-
-
3.9
povprečna letna količina komunalnih odpadkov, ki se bodo odloţili v obdobju 2020-2030,
(okoli 300.000 t) ne bo presegala 33 % količine komunalnih odpadkov, ki so nastali v letu 2008
(okoli 916.000 t),
celotna zmogljivost odlagališč v 20 letnem obdobju (2010-2030), ki je potrebna za ciljno
količino odlaganja komunalnih odpadkov, ne presega 7,5 mio t obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov,
lahko obstoječa odlagališča v obdobju 2010-2015 prevzamejo najmanj 2 mio t obdelanih
komunalnih odpadkov na okolju prijazen in predvsem ekonomsko učinkovit način,
da je za odlaganje ciljne količine komunalnih odpadkov v obdobju 2016-2030 potrebno največ
6 do 9 odlagališč komunalnih odpadkov, katerih povprečna letna zmogljivost odlaganja ne
presega 50.000 t obdelanih komunalnih odpadkov in povprečna zmogljivost odlaganja 0,9 mio
t obdelanih komunalnih odpadkov.
Ocenjevanje ukrepov OP RKO
Predlog ukrepov je v predlogu OP RKO določen glede na tehnično izvedljivost in gospodarsko
upravičenost ukrepov z namenom, da so izpolnjene zahteve po doseganju okoljskih ciljev na področju
ravnanja z odpadki do leta 2020. Vsak od predlaganih ukrepov iz osnutka predloga OP RKO je
presojan glede na okoljske cilje ob upoštevanju razpoloţljivih informacij o stanju okolja in njegove
občutljivosti na območju izvajanja ukrepov.
Za večino informacij o stanju okolja so znani kartografski podatki, tako, da je bilo moţno s
prekrivanjem območij izvajanja ukrepov z območji občutljivega stanja okolja oceniti škodljive vplive
na okolje tako glede na obseg vpliva kot verjetnost nastanka škodljivih vplivov.
V vseh primerih je bila ocenjena kakovost razpoloţljivih informacij o stanju okolja, pri ocenjevanju
vplivov na okolje pa je bil uporabljeno načelo previdnosti.
3.9.1
Ocenjevanje kumulativnih vplivov na okolje
Kumulativni vplivi na okolje so v tem Okoljskem poročilu opredeljeni kot:
- kumulativno vplivanje na okolje, to je kombinacija sicer zanemarljivih vplivov na okolje, ki jih
povzroča enako ali podobno izvajanje ukrepov OP RKO na istem območju, kot je na primer
kumulativen vpliv na okolje MBO naprave in odlagališča za obdelane mešane komunalne odpadke
na isti lokaciji, in
- vzajemno vplivanje na okolje, to je kombinacija vplivov na okolje, ki jih povzroča izvedba ukrepa
OP RKO, ki sicer zanemarljivo vpliva na okolje glede na izbrana merila vrednotenja, in izvajanje
ukrepov drugih dejavnosti, kot je na primer kumulativen vpliv na zrak zaradi emisije v zrak iz
naprav za energetsko predelavo RDF na območju, kjer je zrak ţe onesnaţen zaradi emisije v zrak
iz drugih virov onesnaţevanja.
Kumulativni vplivi na okolje so bili presojani glede na doseganje okoljskih ciljev. Noben od
kumulativnih vplivov na okolje ni razpoznan kot sinergijski vplivi na okolje, to je, da različni vplivi na
okolje lahko nastanejo kot posledica kombinacije posameznih vplivov na okolje.
Ker predlog OP RKO nima informacij o razvoju drugih dejavnosti na območjih, kjer bi lahko nastal
kumulativen vpliv na okolje, so na podlagi načela previdnosti pri ocenjevanju kumulativnih vplivov na
okolje upoštevane moţnosti sočasnega izvajanja drugih dejavnosti in ukrepov OP RKO. V tem smislu
so za posamezne ukrepe OP RKO podane tudi usmeritve za nadaljnjo presojanje vplivov na okolje.
30
3.9.2
Ocenjevanje scenarijev OP RKO
Posamezni scenarij OP RKO sestavljajo podprogrami, te pa sestavljajo ukrepi. Ocenjevanje vplivov
na okolje podprogramov OP RKO oziroma znotraj njih ukrepov, ki je podrobneje opisano v 5.
poglavju tega Okoljskega poročila, temelji na oceni pomembnosti vpliva na okolje glede na
posamezne vidike vplivov na okolje, in sicer naravne vire, zrak, vode, naravo, kulturno dediščino,
podnebne dejavnike, krajino, zdravje in materialna sredstva.
V poglavju 5 opisan način ocenjevanja vplivov na okolje podprogramov OP RKO oziroma ukrepov
znotraj njih pa ni ustrezen za medsebojno primerjavo ocen o okoljski sprejemljivosti scenarijev OP
RKO glede na celoten vpliv na okolje. Posamezni scenarij OP RKO namreč sestavljajo podprogrami
oziroma znotraj njih ukrepi, za katere se po tem načinu ocenjevanja sicer izdelajo ocene vplivov na
okolje za vsak vidik posebej, ocena celotnega vpliva scenarija OP RKO na okolje pa ni moţna, ker ta
način ocenjevanja ne vsebuje medsebojnega vrednotenja teh vidikov.
Zato je za vrednotenje vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO uporabljena
večparametrična metoda vrednotenja vplivov na okolje, ki jih povzroča posamezni scenarij OP RKO,
pri čemer je:
-
-
za sedem parametrov, s katerimi so opisani vplivi na naravne vire (gozd in tla), vode, naravo,
kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine, uporabljena za vrednotenje razvrstitev
vpliva glede na njegov pomen v enega od 16 razredov,
za dva parametra, s katerima so opisani vplivi na okolje zaradi emisije onesnaţeval v zunanji zrak
in emisije TGP, pa je uporabljeno denarno vrednotenje teh vplivov, ki je ocenjeno na podlagi
mejnih zunanjih okoljskih stroškov, ki jih povzroča emisija onesnaţeval v zrak in emisija TGP.
Izbrano vrednotenje vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO nadgrajuje ocenjevanje
vplivov na okolje, ki je uporabljeno za ocenjevanje okoljske sprejemljivosti posameznih
podprogramov in njihovih ukrepov, in je opisano v 5. poglavju tega Okoljskega poročila.
3.9.2.1 Opis razvrščanja vplivov na okolje v razrede
Razvrščanje vplivov na okolje glede na njihov pomen v 16 razredov z vidika vplivov na naravne vire
(gozd, tla), vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine je ocenjevanje
vplivov na okolje za namene medsebojne primerjave scenarijev OP RKO in šteje glede na ocenjevanje
podprogramov OP RKO in njihovih ukrepov, opisano v 5. poglavju tega Okoljskega poročila, za
dodatno ocenjevanje sprejemljivih vplivov na okolje.
Z dodatnim ocenjevanjem vplivov na okolje se vplivi podprogramov in njihovih ukrepov, ki
sestavljajo posamezni scenarij OP RKO, vrednotijo glede na spremembo kakovosti v okolju (značaj in
stopnjo spremembe) ter glede na obseg sprememb v okolju, ki so posledica teh vplivov. Način
dodatnega ocenjevanja vplivov na okolje je prikazan v spodnji tabeli.
31
Tabela 6: Dodatno ocenjevanje vplivov na okolje.
Vpliv na okolje
(večji kot je produkt ocen, večji je negativen (pozitiven) vpliv)
Značaj in
stopnja
spremembe
stanja
okolja
izrazito pozitivna sprememba
pozitivna sprememba
ni spremembe v okolju ali je zanemarljiva
negativna sprememba – majhna
negativna sprememba – zmerna
negativna sprememba – huda
+2
+1
0
-1
-2
-3
Obseg negativne (pozitivne) spremembe
majhen,
zmeren, odraţa zmeren, odraţa
prostorsko
se v širšem
se v širšem
omejen,
prostoru na
prostoru na
točkoven,
območju
ravni območja
lokalen
izvajanja
statistične
ukrepa
regije
1
2
3
2
4
6
1
2
3
0
0
0
-1
-2
-3
-2
-4
-6
-3
-6
-9
Vpliv na okolje posameznega podprograma oziroma ukrepa se razvrsti v razrede od »-9« do »+6«
glede na produkt ocene po »značaju in stopnji spremembe stanja okolja« in ocene po »obsegu
negativne (pozitivne) spremembe«.
Scenarije OP RKO se za posamezni vidik vplivov na okolje medsebojno primerja glede na vsoto ocen
razvrščanja vplivov na okolje v razrede po vseh ocenjenih podprogramih oziroma ukrepih na podlagi
naslednje enačbe:
iI
C scenarij   c zn,i , j * cob,i , j
i 1
kjer je:
Cscenarij ocena vplivov na okolje posameznega scenarija,
c zn,i,j ocena po značaju in stopnji spremembe stanja okolja,
c ob,i,j ocena po obsegu negativne (pozitivne) spremembe,
i, I
število ocenjenih podprogramov oziroma ukrepov znotraj posameznega scenarija,
j
zaporedna številka vidika vplivov na okolje, za katerega velja ocena vplivov.
3.9.2.2 Opis denarnega vrednotenja vplivov na okolje
Pri denarnem vrednotenju vplivov na okolje z vidika vplivov na zrak in podnebne dejavnike so:
- za denarno vrednotenje vplivov na okolje z vidika zraka, voda in podnebnih dejavnikov uporabljene
za enoto okoljske škode vrednosti v EU ţe uveljavljenih zunanjih okoljskih stroškov, ocenjenih na
podlagi metod za določitev mejnih druţbenih stroškov zaradi posledic vplivov emisije TGP na
podnebne dejavnike iz poročila »The Impacts and Costs of Climate Change«1 in za emisijo
onesnaţeval vrednosti zunanjih okoljskih stroškov, ki jih je leta 2005 opredelila Komisija za
posamezno drţavo EU252,
The Impacts and Costs of Climate Change; Final Report September 2005, AEA Technology Environment in Stockholm
Environment Institute, Oxford; Commissioned by European Commission DG Environment Prepared as task 1 of the
project „Modelling support for Future Actions – Benefits and Cost of Climate Change Policies and Measures‟;
2 Clean Air for Europe (CAFE) Programme: Damages per tonne emission of PM2.5, NH3, SO2, NOx and VOCs from
each EU25 Member State (excluding Cyprus) and surrounding seas.
1
32
- za ocenjevanje posledic vplivov na okolje z vidika zraka, voda in podnebnih dejavnikov za
posamezno onesnaţevalo enote škode v določenem razponu (nizka vrednost stroškov, visoka
vrednost stroškov) in
- je upoštevan kot pomemben dejavnik tudi čas, v katerem nastane škoda okolju. Podobno, kot velja
za diskontirane vrednosti finančnih stroškov, je upoštevana časovna odvisnost zunanjih stroškov
okolja, ki jih povzroča emisija TGP.
Diskontirana vrednost okoljskih stroškov kot posledice vplivov na okolje z vidika zraka, voda in
podnebnih dejavnikov je enaka:
iN
Cext , j  
i 1
cext ,i
(1  r ) j
.M i , j
kjer je:
Cext, j diskontirana vrednost okoljskih stroškov v letu j, izraţena v evrih,
r
diskontna stopnja (običajno je prevzeta vrednost 3,5%),
cext,i mejni okoljski stroški zaradi posledic vplivov na okolje zaradi emisije 1 t i-te snovi v zrak,
izraţena v evrih/ t emisije snovi,
i
i-ta snov: CO2, NH3, SO2, NOx, PM10 in NMVOC,
M j,j količina emisije i-te snovi v letu j in
j
leto, za katerega se izračuna diskontirana vrednost okoljskih stroškov.
Višina celotnih okoljskih zunanjih stroškov zaradi posledic vplivov na okolje z vidika zraka, voda in
podnebnih dejavnikov se za posamezni scenarij OP RKO izračuna na podlagi naslednje enačbe:
2030
Cext   cext , j
2010
kjer je:
Cext
neto sedanja vrednost celotnih okoljskih zunanjih stroškov zaradi posledic vplivov na okolje z
vidika zraka, voda in podnebnih dejavnikov zaradi izvajanja scenarija OP RKO v obdobju 2011-2030.
Mejni okoljski stroški zaradi onesnaževanja zunanjega zraka
Mejni okoljski stroški Cext,i so za posamezno snov navedeni v spodnji tabeli. Mejni okoljski stroški
pri izpustih CO2 so enaki za vse drţave EU (19 evrov/t CO2 – niţja ocena in 80 evrov/t CO2 – višja
ocena), medtem ko so mejni okoljski stroški za emisije onesnaţeval specifični za vsako drţavo EU.
Mejni okoljski stroški zaradi emisije TGP vključujejo vse oblike predvidene druţbene škode, ki nastaja
oziroma bo nastala zaradi vplivov te emisije na podnebne dejavnike, vključno s škodljivimi vplivi na
naravo. Vrednotenje vplivov na podnebne dejavnike je sicer globalno, vendar je druţbena škoda, kot
posledica teh vplivov, odvisna od druţbenega premoţenja na območju, za katerega se vrednoti škodo.
Za drţave članice EU se upošteva, da je za namen vrednotenja mejnih okoljskih stroškov zaradi
emisije TGP območje celotne EU27 enovito.
Mejni okoljski stroški za onesnaţevala so izračunani za vsako drţavo članico EU posebej in vsebujejo
zunanje okoljske stroške zaradi vplivov na zdravje ljudi zaradi nastajanja PM2,5 in prizemnega ozona
ter stroške zaradi vplivov na rastline zaradi nastajanja prizemnega ozona. Izračun mejnih okoljskih
stroškov je ocenjen za vsako drţavo članico EU posebej, ker metoda izračuna mejnih okoljskih
stroškov upošteva tako pot in način vplivanja kot učinek na sprejemniku, in sicer metoda temelji na
analizi:
33
-
emisije onesnaţeval,
disperzije onesnaţeval,
izpostavljenosti prebivalstva, ekosistemov in materialnih dobrin,
količinskemu vrednotenju vplivov in
vrednotenju posledic vplivov.
Tabela 7: Mejni okoljski stroški za emisijo TGP in onesnaževal za Slovenijo za leto 2001.
Vrsta snovi
Nizka vrednost stroškov (€/t)
Visoka vrednost stroškov (€/t)
CO2 ekv.
19
80
NH3
13.000
37.000
SO2
5.600
16.000
NOx
6.700
18.000
PM10
7.000
25.000
NMVOC
1.400
4.400
Mejni okoljski stroški so izraţeni v evrih-2001.
Za druga onesnaţevala, ki zaradi emisije v zrak povzročajo okoljsko škodo, so uporabljeni mejni
okoljski stroški za vse drţave članice EU enaki in so navedeni v spodnji tabeli.
Tabela 8: Mejni okoljski stroški za emisijo onesnaževal, za katere se upošteva, da so za vse države članice EU
enaki.
Vrsta snovi
Nizka vrednost stroškov (€/t)
Visoka vrednost stroškov (€/t)
CO
2
9
Dioksini
2.340.000.000
17.630.000.000
Arzen
162.000
1.168.000
Kadmij
20.000
95.000
Krom
133.000
958.000
Nikel
3.000
20.000
Svinec
4.890
14.670
Mejni okoljski stroški zaradi emisije snovi v vode
Ocenjevanje zunanjih okoljskih stroškov onesnaţevanja tal in voda zaradi odvajanja odpadne vode
(običajno izcedne vode iz odlagališč in naprav za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov) je
negotovo predvsem zaradi raznolikosti sestave tal in vodonosnikov podzemne vode in časovne
nedoločenosti dogodkov, katerih posledice so odvajanje izcedne vode v podtalje in od tod posredno v
vode. Ocena zunanjih stroškov onesnaţevanja voda in tal iz objektov za obdelavo komunalnih
odpadkov je povzeta po študiji o okoljskih zunanjih stroškov ravnanja z odpadki, ki jo je za Komisijo
izdelal COWI (2000)3.
Mejni okoljski stroški zaradi onesnaţevanja tal in voda, ki je posledica odvajanja izcedne vode iz
odlagališč za komunalne odpadke, so ocenjeni od 1,01 €/t odloţenih komunalnih odpadkov (nizka
vrednost stroškov) do 2,03 €/t odloţenih komunalnih odpadkov (visoka vrednost stroškov), pri
čemer so prevzeti za vsebnost onesnaţeval v izcedni vodi emisijski faktorji iz tabele onesnaţeval v
izcedni vodi v poglavju 8.4 tega okoljskega poročila4.
3
A Study on the Economic Valuation of Environmental Externalities from Landfill Disposal and Incineration of Waste, COWI; october
2000
4 Appendix 2 to Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research &
Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research &
Consulting, 2001
34
Mejni okoljski stroški zaradi emisije TGP
Zunanje okoljske stroške emisije TGP CO2, CH4 in N2O je treba opredeliti kot diskontirano vrednost
okoljskih stroškov, ker posledica emisije TGP nastane v določenem obdobju po emisiji. Zunanji
okoljski stroški emisije TGP so zato močno odvisni od diskontne stopnje, kar je razvidno iz spodnje
tabele5.
Tabela 9: Diskontirana vrednost zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije TGP.
Diskontna
CO2
CH4
stopnja
(€/t)
(€/t)
1%
Nizki
51,4
Nizki
477
Nizki
Visoki
53,7
Visoki
619
Visoki
3%
Nizki
24,5
Nizki
451
Nizki
Visoki
25,7
Visoki
489
Visoki
5%
Nizki
6,7
Nizki
163
Nizki
Visoki
9,6
Visoki
231
Visoki
N2O
(€/t)
19.050
29.130
8.240
14.162
2.117
3.016
3.9.2.3 Prikaz ocenjevanja vplivov scenarijev OP RKO na okolje
Večparametrično ocenjevanje vplivov na okolje, ki jih povzroča izvedba posameznega scenarija OP
RKO, je prikazano na spodnji sliki, kjer se vrednost posameznega vpliva izraţa v odstotkih od
največje ocenjene vrednosti vpliva vseh scenarijev, ki se medsebojno primerjajo. Scenarij OP RKO,
kateremu je v ravnini vseh večparametričnega ocenjevanja pripisana največja površina, ima na okolje
največji vpliv.
Slika 4: Prikaz ocenjevanja vplivov scenarijev OP RKO na okolje.
Appendices to Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research &
Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research &
Consulting, 2001
5
35
3.9.3
Optimizacija ukrepov OP RKO, določitev in izvajanje omilitvenih
ukrepov
Izdelava Okoljskega poročila in predloga OP RKO je potekala sočasno. Izhodišče priprave tega
Okoljskega poročila je dovolj zgodnja vključitev (okolje) varstvenega mehanizma v pripravo OP RKO
z namenom načrtovati ukrepe OP RKO na način, da ti v čim manjši moţni meri razvrednotijo okolje
ali ga celo izboljšajo. Presojanje vplivov torej ni zamišljeno kot verifikacijski postopek, kot potrdilo o
okoljski sprejemljivosti, temveč kot optimizacijski postopek. Delo v okviru priprave tega Okoljskega
poročila je bilo zato usmerjeno v podajanje okoljskih izhodišč, optimizacijo ukrepov OP RKO,
optimizacijo iz posameznih ukrepov izhajajočih prostorskih ureditev na strateški ravni ter opredelitev
omilitvenih ukrepov. Slednji se morajo vključevati predvsem v prostorske rešitve v okviru priprave
prostorskih načrtov.
Za upoštevanje usmeritev in izvedbo omilitvenih ukrepov je odgovoren nosilec prostorskega
načrtovanja objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki in investitor, preveri pa jih
izdelovalec okoljskega poročila med postopkom celovite presoje vplivov na okolje prostorskih
načrtov, namenjenih umeščanju posameznih objektov za izvedbo ukrepov OP RKO v prostor in v
času izdaje mnenja Sektor za celovito presojo vplivov na okolje ter posamezni nosilci urejanja
prostora. Uspešnost izvedbe omilitvenih ukrepov bo spremljana skozi v poglavju 6.1 opredeljene
kazalnike, in sicer v okviru drţavnih monitoringov.
3.10
Poročanje
V tem Okoljskem poročilu so navedeni rezultati postopka CPVO v obliki opisa in vrednotenja
verjetnega nastanka pomembnih vplivov na okolje, ki bodo nastali zaradi izvajanja ukrepov OP RKO.
V izogib ponavljanju pri poročanju o rezultatih postopka CPVO so v tem Okoljskem poročilu
navedene samo tiste občutljivosti okolja na območjih izvajanja ukrepov OP RKO, ki so pomembne za
strateško raven upravljanja z okoljskimi vplivi na okolje.
Kjer je to primerno, so opredeljeni omilitveni ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje
zaradi izvajanja ukrepov OP RKO.
3.11
Izvedba OP RKO in monitoring njegovih vplivov na okolje
Ključna načela izvajanja ukrepov OP RKO in monitoring njegovih vplivov na okolje zagotavljajo, da
se bodo omilitveni ukrepi izvajali tako, da bodo koristni in učinkoviti.
Namen monitoringa vplivov na okolje OP RKO je dokazati točnost napovedi vpliva na okolje in
uspešnost omilitvenih ukrepov. Rezultati monitoringa vplivov na okolje OP RKO se bodo uporabili
pri bodočih spremembah OP RKO in v postopku CPVO teh sprememb.
3.12
Predpostavke celovite presoje vplivov na okolje
Okoljsko poročilo ne obravnava tistih konkretnih posegov iz OP RKO, ki so ţe bili ali pa so ravnokar
v postopku sprejemanja prostorskega akta. Predpostavlja se, da je bila oziroma je v teh primerih
metodologija za presojo vplivov na okolje primerljiva z metodologijo, uporabljeno v tem poročilu.
V Okoljskem poročilu so natančneje obravnavani ukrepi oziroma posegi, kjer je v OP RKO podana
prostorska informacija in še niso v postopku sprejemanja prostorskega akta oziroma celovite presoje
36
vplivov na okolje. Takšni posegi so predvsem potencialna območja za umeščanje novih odlagališč in
pripadajočih MBO naprav oziroma širitev obstoječih odlagališč, vključno z dogradnjo MBO naprave.
Za posamezne ukrepe OP RKO so v poročilu predlagane usmeritve in omilitveni ukrepi, ki jih je
potrebno kasneje upoštevati pri prostorskem načrtovanju.
Ker natančnejša presoja vplivov na arheološko dediščino na ravni strateške presoje vplivov ukrepov
OP RKO programa ni moţna, je v tem Okoljskem poročilu le opozorjeno na registrirana arheološka
območja, katerim je posebno pozornost treba nameniti na ravni podrobnejšega umeščanja posegov v
prostor in takratne presoje.
Ukrepi iz OP RKO, ki so posegi v okolje s pomembnimi vplivi na okolje in so ţe bili umeščeni v
prostor ter za katere se smatra, da so bili glede vplivov na okolje ustrezno presojani, so:
-
-
predvidena energetska predelava gorljivih frakcij, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov, v
Ljubljani in objekti CERO Ljubljana (MBO naprava in odlagališče obdelanih mešanih komunalnih
odpadkov). Ti posegi v okolje so bili glede vplivov na okolje celovito (strateško) presojani v
okviru postopka sprejemanja Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana
(2010);
obstoječa MBO naprava in energetska predelava gorljivih frakcij, izločenih iz mešanih komunalnih
odpadkov, v Celju in odlagališče obdelanih mešanih komunalnih odpadkov CERO Celje. Ti
posegi v okolje so bili glede vplivov na okolje presojani v okviru postopka sprejemanja
prostorskega akta, na podlagi katerega so bila pridobljena dovoljenja za gradnjo in obratovanje te
infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki.
37
4
Zakonodajni okvir in povezava z drugimi programi
4.1
Uvod
V postopku CPVO za OP RKO
ukrepov OP RKO, katerih vplivi
pregled zakonodajnega okvira so
okoljskih ciljev, ki so opredeljeni
ravnanje z odpadki.
je bil pregledan širši zakonodajni okvir v zvezi z izvedbo tistih
na okolje so ovrednoteni v tem Okoljskem poročilu. V ta širši
bili vključeni predvsem vplivi ukrepov OP RKO na doseganje
v drugih politikah, načrtih ali programih, ki se ne nanašajo na
Predlog OP RKO je bil izdelan v skladu s cilji in normativi, ki izhajajo iz predpisanih okoljskih
izhodišč, vključno z mednarodno zakonodajo in usmeritvami, ki izhajajo iz zakonodaje EU na
področju okolja.
Predlog OP RKO pomeni drţavni načrt ravnanja s komunalnimi odpadki v skladu z Direktivo
2008/98/ES. Tako kot na izvajanje ukrepov OP RKO lahko vplivajo drugi načrti in programi, bo tudi
izvedba ukrepov OP RKO vplivala na izvajanje drugih načrtov in programov. V ta medsebojni vpliv
načrtov in programov štejejo:
- zakonodajni okvir, ki se nanaša na posege v okolje oziroma na umeščanje v prostor pri izvajanju
ukrepov OP RKO v vseh fazah njihove izvedbe,
- okvir razvojnih strategij Slovenije in
- okoljski načrti ali programi za posebej občutljiva (varovana) območja.
Pregled drugih politik, načrtov ali programov, ki bi lahko vplivali na izvajanje ukrepov OP RKO, je
pripomogel pri opredelitvi:
- okoljskih ciljev, ki so pomembni za presojo vplivov na okolje posameznih ukrepov OP RKO,
- drugih dejavnikov, vključno z okoljskimi vidiki, ki so bili upoštevani pri načrtovanju ukrepov OP
RKO in
- medsebojnih ugodnosti in kumulativnih vplivov na okolje, ki bi lahko nastali zaradi vzajemnega
vplivanja posameznega scenarija OP RKO in izvajanja drugih načrtov in programov.
Pomembni vidiki drugih politik, načrtov in programov so opisani v poglavju 7 tega Okoljskega
poročila.
4.2
Povezava med CPVO in prostorskim umeščanjem infrastrukture
ravnanja s komunalnimi odpadki
Informacije, pridobljene med postopkom CPVO za OP RKO, se bodo uporabljale v nadaljnjih
presojah vplivov na okolje, to je v postopkih CPVO za prostorske načrte in v postopkih PVO, če gre
pri izvajanju ukrepov OP RKO za gradnjo objektov.
V ocenjevanje vplivov na okolje so v postopek celovite presoje vplivov na okolje praviloma vključena
odlagališča s pripadajočo MBO napravo in naprave za energetsko predelavo gorljivih frakcij, ki so v
MBO napravi izločene iz mešanih komunalnih odpadkov.
Odlagališča komunalnih odpadkov in naprave za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih
komunalnih odpadkov se zaradi medobčinskega pomena v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, uvrščajo med objekte infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki drţavnega pomena.
Za umestitev teh objektov v prostor je treba zagotoviti celovito presojo vplivov na okolje
prostorskega načrta, in sicer na območjih, ki so za tako infrastrukturo ravnanja s komunalnimi
38
odpadki predvidena v strateških drţavnih programih, kot je Strategija prostorskega razvoja ali OP
RKO.
4.3
Upoštevanje drugih politik, načrtov in programov ter okoljskih ciljev
V skladu z Zakonom o varstvu okolja se mora v postopku celovite presoje vplivov ukrepov OP RKO
na okolje opredeliti do širšega okvira politik, načrtov in programov ter do okoljskih ciljev.
V spodnji tabeli so povzeti opisi ključnih okoljskih ciljev treh najpomembnejših politik, ki bistveno
vplivajo na načrtovanje in izvajanje ukrepov OP RKO. Pojasnila posledic iz tretjega stolpca te tabele
opisujejo prepovedi, omejitve ali zahteve po omilitvah za načrtovanje in izvajanje posameznih
ukrepov OP RKO, ki so posledica zahteve drugih načrtov ali programov v zvezi z doseganjem
okoljskih ciljev.
Tabela 10: Opis politik, ki bistveno vplivajo na izvajanje ukrepov OP RKO.
Dokument
Cilj varstva okolja
Tematska strategija o trajnostni Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov
rabi naravnih virov
določa, da je pristop za dosego trajnejše rabe naravnih
(COM(2005) 670)
virov izboljšanje učinkovitosti virov in zmanjšanje
negativnega okoljskega vpliva tako, da bodo splošni
okoljski doseţki potekali vzporedno z gospodarsko
rastjo. V praksi to pomeni zmanjšanje okoljskega
vpliva rabe virov z istočasnim izboljšanjem
produktivnosti virov v celotnem gospodarstvu EU.
Taka politika zagotavlja, da obnovljivi in neobnovljivi
naravni ne bodo prekomerno izkoriščeni.
Tematska strategija za varstvo
tal – COM(2006)231
Tematska strategija za varstvo tal postavlja cilje
varstva in trajnostne rabe tal, ki temelji na naslednjih
načelih:
- preprečevanje nadaljnjega obremenjevanja tal in
ohranjanje funkcij tal,
- sanacija močno obremenjenih tal zaradi odloţenih
odpadkov do stopnje funkcionalnosti, ki je skladna
vsaj s sedanjo in predvideno uporabo tal.
Krovna Direktiva o vodah
2000/60/ES in
Direktiva 2006/118/ES o
varstvu podzemne vode pred
onesnaţenjem in poslabšanjem
stanja
Direktiva 2000/60/ES določa ukrepe za doseganje
strateškega cilja dobrega ekološkega, količinskega in
kemijskega stanja voda v letu 2015.
Direktiva 2007/60/ES o oceni
in obvladovanju poplavne
ogroţenosti
Namen Direktive 2007/60/ES o oceni in
obvladovanju poplavne ogroţenosti je vzpostaviti
okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroţenosti
v Skupnosti s ciljem zmanjšanja škodljivih posledic
poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in
gospodarske dejavnosti.
Pojasnila posledic
Samo dosledno upoštevanje
hierarhije postopkov pri
ravnanju s komunalnimi
odpadki, kjer ima predelava
odpadkov prednost pred
odstranjevanjem in v okviru
predelave odpadkov recikliranje
pred energetsko ali drugimi
vrstami predelave, zagotavlja
doseganje osnovnega cilja
trajnostne rabe naravnih virov:
razklop med gospodarsko rastjo
in rastjo rabe naravnih virov.
Odstranjevanje komunalnih
odpadkov ne sme povzročati
širjenja območij močno
obremenjenga okolja zaradi
odlaganja odpadkov. Število
odlagališč se mora zmanjševati,
zmogljivost posameznega
odlagališča pa mora biti dovolj
velika, da se lahko zagotovijo
finančni viri za pokrivanje
stroškov nadzora in
monitoringa vplivov na okolje
po njegovem zaprtju.
Za doseganje dobrega
kemijskega stanja vodnih teles
podzemne vode je treba izvajati
ukrepe v skladu s predpisi, ki
urejajo preprečevanje
onesnaţenja voda zaradi
odvajanja izcednih vod iz telesa
odlagališča.
Z implementacijo predpisov, ki
v slovenski pravni red prenaša
Direktivo 2007/60/ES, se
določijo nacionalni cilji v zvezi
z obvladovanjem poplavne
ogroţenosti.
39
Resolucija o Nacionalnem
programu varstva okolja 20052012
Direktiva Sveta 92/43/EEC o
ohranjanju naravnih habitatov
ter prosto ţivečih ţivalskih in
rastlinskih vrst
Resolucija o nacionalnem
programu za kulturo (Ur.l. RS,
št. 35/08)
Odločba 406/2009/ES o
prizadevanju drţav članic za
zmanjšanje emisije TGP, da do
leta 2020 izpolnijo zavezo
Skupnosti za zmanjšanje
emisije TGP
Evropska konvencija o krajini
(European landscape
convention, European Treaty
series No. 176, Council of
Europe, 2000; Zakon o
ratifikaciji Evropske
konvencije o krajini (MEKK),
Ur.l. RS, št. 74/03)
To je skupen nacionalni program varstva okolja, ki
vsebuje tudi nacionalni program varstva narave.
Resolucija temelji na dejstvu, da predstavlja omreţje
Natura 2000 območja, najprimernejša za ohranjanje
ali doseganje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov
v interesu EU, katere del je Slovenija. Za doseganje
takega stanja zato predvideva ukrepe, ki so lahko
ukrepi varstva narave ali ukrepi prilagojene rabe
naravnih dobrin ali prilagojenega upravljanja z vodami
ali kmetijsko okoljski ukrepi. Določanje teh ukrepov
je vsebina programa upravljanja posebnih varstvenih
območij, ki je operativni načrt ohranjanja narave,
sprejme pa ga Vlada za uresničevanje Nacionalnega
programa varstva narave.
Direktiva o habitatih v drugem odstavku 6. člena
nalaga drţavam članicam od dneva pristopa k
Evropski uniji, da preprečijo slabšanje stanja naravnih
habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za
katere so bila območja Natura 2000 določena, če bi
tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje
te direktive. Ta določba velja za predloge posebnih
varstvenih območij (SCI), določenih v skladu s
kriteriji in postopkom iz Direktive o habitatih (5.
odstavek 4. člena)
Resolucija opredeljuje, da je kulturna dediščina eden
najpomembnejših temeljev naše istovetnosti, zato sta
varovanje, obnova kulturne dediščine in sporočanje
njenih vsebin javnosti izjemnega pomena za naš
razvoj in ustvarjalnost, ki se navdihuje v dediščini.
Resolucij navaja, da bo treba razviti strategijo varstva
nepremične in z njo povezane premične in nesnovne
kulturne dediščine, s povezovanjem delovanja
ustanov za varstvo dediščine (zavodov in muzejev). V
tem pogledu je še posebej pomembno vključevanje
projektov s področja varstva kulturne dediščine v
razvojne programe na ravni drţave, pokrajin in občin
in posledično v ustrezne prostorske ureditve, vključno
s sistematično prenovo spomeniških območij.
Odločba 406/2009/ES določa najmanjši prispevek
drţav članic za doseganje zaveze zmanjšanja emisije
TGP v Skupnosti v obdobju 2013–2020 za emisije
TGP, ki so vključene v to odločbo, ter pravila za
določitev teh prispevkov in za oceno v zvezi s tem.
Konvecija se nanaša na krajine, ki jih štejemo za
izjemne, ter tudi običajne ali degradirane krajine. Cilji
konvecije so:
- spodbujanje varstva, upravljanja in načrtovanja
krajin;
- vzpostavljanje evropskega sodelovanja pri reševanju
vprašanj, povezanih s krajino.
S konvencijo je vsaka pogodbenica zavezana:
- da bo krajine zakonsko priznala kot bistveno
V ukrepe OP RKO je treba v
zvezi z umeščanjem objektov
infrastrukture za ravnanje s
komunalnimi odpadki
zagotoviti v največji moţni
meri, da so izpolnjeni cilji te
Direktive v zvezi z
zmanjšanjem škodljivih
posledic poplav.
Posegi v okviru OP RKO
morajo zaščititi in ohraniti
naravne sisteme, habitate,
prosto ţiveče ţivalske in
rastlinske vrste, s ciljem ustaviti
izgubo biotske raznovrstnosti,
genske pestrosti in nadaljnjega
obremenjevanja tal z
odlaganjem odpadkov.
Na podlagi Direktive o
habitatih so opredeljena SCI
območja. OP RKO mora
upošetvati varstvene cilje za
ohranjanje celovitosti in
funkcionalnosti teh območih in
kvalifikacijskih vrst ter HT.
Opredeliti bi bilo treba
povezavo med varstvom
kulturne dediščine in razvojem
ravnanja s komunalnimi
odpadki, ki naj preseţe
temeljno izhodišče, ki ga je
treba upoštevati - ohranjanje
obsega in značilnosti objektov
in območij kulturne dediščine
pri graditvi infrastrukture za
ravnanje s komunalnimi
odpadki.
Največji porast emisije CO2 do
leta 2020 v netrgovalnih
sektorjih +4 %. V OP RKO
načrtovane ukrepe je treba
oceniti glede zadostnosti v
zvezi z doseganjem tega
okoljskega cilja.
Pri načrtovanju in presoji
objektov infrastrukture za
ravnanje s komunalnimi
odpadki, ki posegajo v krajino,
je treba upoštevati značilnosti
in kakovosti krajine. Opredeliti
je treba optimizacijske in
omilitvene ukrepe, ki se
upoštevajo pri nadaljnjih fazah
40
sestavino človekovega okolja, kot izraz raznovrstnosti
skupne kulturne in naravne dediščine ljudi ter temelj
njihove istovetnosti;
- da bo oblikovala in izvajala krajinsko politiko, katere
cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine na
podlagi sprejemanja posebnih ukrepov;
- da bo določila postopke za sodelovanje javnosti,
lokalnih in regionalnih skupnosti ter drugih
zainteresiranih strani pri opredeljevanju in izvajanju
krajinske politike;
- da bo krajino vključila v svojo politiko regionalnega
in urbanističnega načrtovanja ter v svojo kulturno,
okoljevarstveno, kmetijsko, socialno in gospodarsko
politiko in tudi v vse druge politike, ki lahko
neposredno ali posredno vplivajo na krajino.
načrtovanja teh objektov.
V okviru izdelave tega Okoljskega poročila je bila preverjena tudi skladnost OP RKO s Strategijo
prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, Ur.l. RS, št. 76/2004) kot temeljnim strateškim prostorskih
aktom in celovitim prostorskim dokumentom, ki udejanja koncept vzdrţnega prostorskega razvoja.
Dokumenta nista v celoti skladna. Neskladna je predvsem politika do seţiganja komunalnih odpadkov
in število ter lokacije predvidenih odlagališč komunalnih odpadkov.
4.4
Zakonodajni okvir, ki je bil upoštevan
V skladu z zakonom o varstvu okolja je treba v postopku celovite presoje vplivov na okolje upoštevati
okoljska izhodišča, med katerimi so poleg stanje okolja in njegovih delov ter operativnih programov
varstva okolja tudi:
- obveznosti ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na preprečevanje in
zmanjševanje obremenjevanja okolja,
- varstvena, varovana, zavarovana, degradirana in druga območja, na katerih je zaradi varstva okolja,
ohranjanja narave, urejanja voda, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan poseben
pravni reţim,
- območja ali deli okolja, ki so skladno s predpisom razvrščeni v razrede ali stopnje, in
- veljavni pravni reţimi na območjih ali delih okolja.
V tem poglavju so povzeti opisi ključnih okoljskih ciljev, ki so določeni v zakonodajnih aktih na
mednarodni, evropski ali nacionalni ravni in bistveno vplivajo na načrtovanje in izvajanje ukrepov OP
RKO.
Naravni viri, zrak, voda in podnebni dejavniki
 Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 49/06-ZmetD, 33/07ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09-ZPNačrt-A, 108/09; Zakon o varstvu okolja ureja
varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru
določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in
informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne sluţbe varstva
okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja;
 Zakon o vodah (ZV-1), Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1,
57/08; Zakon o vodah ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami (v
nadaljnjem besedilu: vode) ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, pri čemer se za upravljanje z
vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči šteje varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi
voda;
 Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1), Uradni list RS, št. 55/2003;
41
Pomembni podzakonski akti:












Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih; Uradni list RS, št. 61/2011;
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja; Urani list RS, št. 64/2004 in 5/2006;
Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom; Uradni list RS, št. 88/05,
56/07, 29/09, 91/10;
Uredba o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda; Uradni list RS, št.
72/2004;
Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda; Uradni list RS, št.
26/2006 in 5/2009;
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo; Uradni list RS, št. 35/2006;
Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroţenih zaradi poplav in z njimi povezane
erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroţenosti; Uradni list
RS, št. 60/2007;
Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda; Uradni list RS, št. 25/2008;
Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda; Uradni list RS, št.39/2008;
Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroţenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja; Uradni list RS, št.
89/2008;
Uredba o začasnem načrtu upravljanja voda, Uradni list RS, št. 4/2009;
Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroţenosti pred
poplavami, Uradni list RS, št. 7/2010;
Narava
 Zakon o varstvu okolja /ZVO1-UBP1/ (Uradni list RS, št. 39/06): Namen varstva okolja je
spodbujanje in usmerjanje takšnega druţbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za
človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega ţivljenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto ţivečega evropskega rastlinstva in ţivalstva ter
njunih naravnih ţivljenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99):
Konvencija opredeljuje varovanje prosto ţiveče flore in favne ter njunih naravni ţivljenjskih
prostorov.
 Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96): Cilji
konvencije so ohranjanje biološke raznovrstnosti, trajnostna uporaba njenih sestavnih delov ter
poštena in pravična delitev koristi od uporabe genetskih virov skupaj z ustreznim dostopom do
njih in primernim prenosom ustreznih tehnologij ob upoštevanju vseh pravic do teh virov in
tehnologij ter s primernim financiranjem.
 Zakon o ohranjanju narave /ZON-UBP2/ (Uradni list RS, št. 96/04, 70/08, 108/09 ): Zakon
določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom
prispevati k ohranjanju narave.
 Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03): Določa zvrsti naravnih
vrednot in varstvene usmeritve za njihovo varstvo.
 Uredba o zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05,
115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09): S to uredbo se zavarujejo ogroţene prosto ţiveče
ţivalske vrste, predpišejo pravila ravnanja, poseben varstven reţim ter ukrepi varstva in smernice
za ohranitev habitatov ţivalskih vrst, z namenom ohranitve ugodnega stanja teh vrst.
 Uredba o zavarovanih prosto ţivečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07,
36/09): S to uredbo se zavarujejo ogroţene prosto ţiveče rastlinske vrste, predpiše pravila
ravnanja, poseben varstven reţim ter ukrepe varstva in smernice za ohranitev habitatov teh vrst, z
namenom ohranitve ugodnega stanja teh vrst.
42
 Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04,
110/04, 59/07, 43/08): Ta uredba določa posebna varstvena območja (območja Nature 2000) in
varstvene cilje na teh območjih ter varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja
prosto ţivečih rastlinskih in ţivalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in ţivalske vrste),
njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije, in druga
pravila ravnanja za ohranjanje teh območij.
 Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09): Ta uredba določa habitatne tipe, ki
se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije,
ohranjajo v ugodnem stanju, ter ureja usmeritve za njihovo ohranjanje.
 Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04): Ta uredba določa ekološko
pomembna območja in varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih
tipov ter prosto ţivečih rastlinskih in ţivalskih vrst in njihovih habitatov na teh območjih.
 Pravilnik o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št.
82/02, 42/10): Ta pravilnik določa rastlinske in ţivalske vrste, ki so ogroţene, in jih glede na
stopnjo ogroţenosti uvrsti v rdeči seznam in določa tudi nekatere ukrepe za izboljšanje stanja
ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst.
 Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10): Ta pravilnik določa vsebino in podrobnejšo
metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na zavarovana
območja, posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvenega območja, ter posege
v naravo, ki lahko pomembno vplivajo na ta območja.
 Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09,
93/10): Ta pravilnik določa dele narave, ki so zaradi svojih lastnosti spoznani za naravne vrednote,
jih razvrsti na naravne vrednote drţavnega in naravne vrednote lokalnega pomena ter ureja
podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve in druga obvezna pravila ravnanja za njihovo
varstvo.
 Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08)
 Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, European Treaty series No. 176,
Council of Europe, 2000; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), Uradni list
RS, št. št. 74/03)
 Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjena) - Malteška konvencija
(European convention on the Protection of the Archaeological Heritage (revised), European
Treaty Series No. 143, Council of Europe, 1992; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o
varstvu arheološke dediščine (spremenjene) (MEKVAD), Uradni list RS, št. 24/99)
 Konvencija o varstvu stavbne dediščine Evrope - Granadska konvencija (European convention
for the Architectural Heritage of Europe, European Treaty Series No. 121, Council of Europe,
1985; Ur.l. SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4-11/1991; Akt o notifikaciji nasledstva glede
konvencij Sveta Evrope, Ţenevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti ţrtev vojne in
mednarodnih sporazumov s področja kontrole oboroţitve, za katere so depozitariji tri glavne
jedrske sile, Uradni list RS, št. 14/92)
Krajina
 Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. št. 76/04)
 Uredba o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št., št. 122/04)
 Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, European Treaty series No. 176,
Council of Europe, 2000; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), Uradni list
RS, št. št. 74/03)
43
5
Opis in vrednotenje vplivov na okolje
5.1
Uvod
Izvajanje ukrepov OP RKO lahko povzroča vplive na okolje v celotnem ţivljenjski dobi izvajanja
ukrepa. V to Okoljsko poročilo so vključeni vplivi na okolje, ki nastajajo v vseh fazah izvedbe
ukrepov OP RKO od gradnje, obratovanja in razgradnje objektov, s katerimi se namerava posegati v
okolje zaradi izvedbe posamezne vrste ukrepa.
Dejanski vpliv na okolje je odvisen od geografskih in geomorfoloških značilnosti območja, na katerem
se izvajajo ukrepi, ter od časa in pristopa k izvedbi ukrepa in od občutljivosti stanja okolja na tem
območju.
Informacije o moţnih vplivih na okolje so bile pridobljene iz literature ter pregleda študij in
strokovnih mnenj, ki se nanašajo na tipične tehnike ravnanja s komunalnimi odpadki, predvidene za
načrtovane ukrepe OP RKO.
5.2
Vrednotenje vplivov na okolje
V tem Okoljskem poročilu so opredeljeni pomembni vplivi na okolje. Ti vplivi so lahko: neposredni,
daljinski, kumulativni in znotraj njih sinergijski ter kratko-, srednje- ali dolgoročni, trajni ali začasni.
Vplivi izvedbe OP RKO so ovrednoteni na podlagi posledic na okoljske cilje z uporabo meril
vrednotenja, predpisanih z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje
vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) v velikostnih razredih, prikazanih v
spodnji tabeli.
Tabela 11: Ocene pomembnosti vpliva na okolje.
Oznaka ocene
Pomembnost vpliva
Opis pomembnosti vpliva
A
ni vpliva oziroma je
pozitiven vpliv
B
vpliv je nebistven
C
D
vpliv je nebistven zaradi
izvedbe omilitvenih
ukrepov
vpliv je bistven
E
vpliv je uničujoč
X
ugotavljanje vpliva ni
moţno
Podprogram oziroma ukrep bi občutno koristil doseganju okoljskega
cilja pri reševanju obstoječih okoljskih vprašanj in/ali pomeni
priloţnost za izboljšanje okoljskega stanja.
Podprogram oziroma ukrep bi delno koristil doseganju okoljskega
cilja s prispevkom k reševanju obstoječih okoljskih vprašanj in/ali
ponuja priloţnost za nekatera okoljska izboljšanja.
Podprogram oziroma ukrep ne bi bistveno vplival na doseganje
okoljskih ciljev. Izvedba je sprejemljiva ob upoštevanju omilitvenih
ukrepov in usmeritev iz okoljskega poročila.
Podprogram oziroma ukrep bi delno ogrozil doseganje okoljskega
cilja, ker dodatno prispeva k okoljski problemom in/ali bi delno
ogrozil moţnost za izboljšanje okoljskega stanja.
Podprogram oziroma ukrep bi resno ogrozil doseganje okoljskega
cilja, ker povzroča okoljski problem in/ali ogroţa moţnost za
izboljšanje okoljskega stanja.
Na voljo ni dovolj podrobnosti v zvezi s podprogramom oziroma
ukrepom, da bi lahko ocenili, kako pomemben je vpliv za doseganje
okoljskega cilja. Če je ugotovljena taka negotovost, ni mogoče oceniti
vplivov brez natančnejših podatkov o programu ali/in nadaljnjih
raziskav.
Za ocenjevanje in vrednotenje okoljskih vplivov načrtovanih ukrepov OP RKO je v okviru CPVO
uporabljen naslednji postopek:
44
-
območja izvajanja posameznega podprograma OP RKO ali njegovega dela se prekrijejo s
kartografsko urejenimi podatki o okoljskih izhodiščih,
opredelijo se okoljski sprejemniki, na katere ima podprogram vpliv, in
ugotovi se in oceni za vsak podprogram OP RKO naravo moţnega vpliva na okolje (pozitivna,
negativna ali nevtralna) in določi pomen vpliva na okolje na podlagi ocenjevanja pomembnosti
vpliva.
Pomembnost vpliva na okolje se izraţa kot produkt občutljivosti okoljskega sprejemnika in
receptorjev in velikosti in narave spremembe, ki je posledica vpliva na okolje. Pri določanju
pomembnosti vpliva na okolje je bilo uporabljeno načelo previdnosti.
Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe
podprograma OP RKO na uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z B ocenjujejo
vplivi, za katere niso potrebni posebni omilitveni ukrepi (razen upoštevanja zakonodajnih predpisov);
s C pa vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih (specifičnih ali posebnih) omilitvenih ukrepov.
Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za
uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi.
Neposredni vplivi izvedbe plana imajo neposredne učinke na izbrana merila vrednotenja. Daljinski
vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana in se
zgodijo oddaljeno od posega v okolje. Po času trajanja lahko ločimo kratkotrajne vplive (preteţno v
času gradnje) in dolgotrajne (preteţno v času obratovanja).
Kumulativni vplivi odraţajo zanemarljiv vpliv izvedbe plana na izbrana merila vrednotenja, ima pa
izvedba plana skupaj z obstoječimi posegi ali s posegi, ki so načrtovani in grajeni na podlagi drugih
planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja oz. ima več posegov istega plana zdruţen vpliv,
katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi. Sinergijski vplivi izvedbe plana so v
celoti večji od vsote posameznih vplivov.
Sinergijski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje s vplivi, ki so v celoti večji od
vsote posameznih vplivov.
5.2.1
Metodologija ocenjevanja vplivov na naravne vire
A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj
podprograma bo obstoječe stanje obremenjevanja naravnih virov izboljšalo ali pa nanj ne bo vplivalo.
B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na
obstoječe stanje obremenjevanja naravnih virov imelo neznaten vpliv.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: izvajanje podprograma OP RKO
oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na obstoječe stanje obremenjevanja naravnih virov imelo
sprejemljiv vpliv, če se bodo izvajali za posamezni podprogram oziroma ukrep določeni omilitveni
ukrepi obremenjevanja naravnih virov.
D – bistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma
obstoječega stanja obremenjevanja naravnih virov ne bo izboljšalo kljub izvajanju razumnih
omilitvenih ukrepov obremenjevanja naravnih virov. Za razumne omilitvene ukrepe štejejo ukrepi, ki
ne zmanjšujejo moţnost doseganja ciljev podprograma oziroma ukrepa OP RKO in so druţbeno in
gospodarsko sprejemljivi.
E – uničujoč vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo
obstoječe stanje obremenjevanja naravnih virov poslabšalo kljub izvajanju razumnih omilitvenih
ukrepov obremenjevanja naravnih virov.
45
5.2.2
Metodologija ocenjevanja vplivov na zrak
podprograma bo preprečilo preseganje nacionalne zgornje meje emisije onesnaţeval zunanjega zraka
ali pa na doseganje nacionalne zgornje meje emisije ne bo imelo vpliva.
doseganje nacionalne zgornje meje emisije onesnaţeval zunanjega zraka imelo neznaten vpliv.
oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na doseganje nacionalne zgornje meje emisije onesnaţeval
zunanjega zraka imelo sprejemljiv vpliv, če se bodo izvajali za posamezni podprogram oziroma ukrep
OP RKO določeni omilitveni ukrepi zaradi doseganja nacionalne zgornje meje.
D – bistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma doseganja
nacionalne zgornje meje emisije onesnaţeval zunanjega zraka ne bo omogočilo kljub izvajanju
razumnih omilitvenih ukrepov zaradi doseganja nacionalne zgornje meje. Za razumne omilitvene
ukrepe štejejo ukrepi, ki ne zmanjšujejo moţnost doseganja ciljev podprograma oziroma ukrepa OP
RKO in so druţbeno in gospodarsko sprejemljivi.
doseganje nacionalne zgornje meje emisije onesnaţeval zunanjega zraka preprečevalo kljub izvajanju
razumnih omilitvenih ukrepov zaradi doseganja nacionalne zgornje meje.
5.2.3
Metodologija ocenjevanja vplivov na vode
podprograma bo omogočilo doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode ali pa na
doseganje dobrega stanja ne bo imelo vpliva.
doseganje doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode imelo neznaten vpliv.
oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode
imelo sprejemljiv vpliv, če se bodo izvajali za posamezni podprogram oziroma ukrep OP RKO
določeni omilitveni ukrepi zaradi doseganja dobrega stanja.
D – bistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma doseganja
dobrega stanja površinske ali podzemne vode ne bo omogočilo kljub izvajanju razumnih omilitvenih
ukrepov zaradi doseganja dobrega stanja. Za razumne omilitvene ukrepe štejejo ukrepi, ki ne
zmanjšujejo moţnost doseganja ciljev podprograma oziroma ukrepa OP RKO in so druţbeno in
doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode preprečevalo kljub izvajanju razumnih
omilitvenih ukrepov zaradi doseganja dobrega stanja.
5.2.4
Metodologija ocenjevanja vplivov na naravo
podprograma ne bo vplivalo na biodiverziteto in naravovarstveno pomembna območja ali pa bo vpliv
pozitiven.
B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma ne bo
bistveno vplivalo na biodiverziteto in na naravovarstveno pomembna območja.
oziroma ukrepa znotraj podprograma ne bo bistveno vplivalo na biodiverziteto in na naravovarstveno
pomembna območja ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
46
D – bistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo
bistveno vplivalo na biodiverziteto in na naravovarstveno pomembna območja. Omilitveni ukrepi
niso moţni.
uničujoče vplivalo na biodiverziteto in na naravovarstveno pomembna območja ob izvedbi
omilitvenih ukrepov. Omilitveni ukrepi niso moţni.
5.2.5
Metodologija ocenjevanja vplivov na kulturno dediščino
podprograma ne bo vplivalo na kulturno dediščino ali bo prispevalo k zmanjšanju ogroţenosti
kulturne dediščine.
B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo
imelo vpliv na območja, objekte ali vplivna območja kulturne dediščine ter širša območja dediščine,
toda zaradi značilnosti ukrepov iz podprograma ne bo zmanjšan obseg dediščine in ne bodo prizadete
varovane značilnosti dediščine ali bodo te prizadete neznatno.
oziroma ukrepa znotraj podprograma bo imelo vpliv na območja, objekte ali vplivna območja
kulturne dediščine ter ogroţalo varovane značilnosti dediščine, vendar so moţni in izvedljivi
učinkoviti omilitveni ukrepi, zaradi katerih bodo vplivi sprejemljivi.
D – bistven vpliv: izvajanja podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo
bistveno vplivalo na območja, objekte ali vplivna območja kulturne dediščine, prišlo bo do znatnega
ogroţanja varovanih značilnosti dediščine in/ali zmanjševanja obsega dediščine.
E – uničujoč vpliv: izvajanja podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo
vplivalo na območja, objekte ali vplivna območja kulturne dediščine na način, da je pričakovati
uničenje varovanih značilnosti dediščine in/ali obseţno zmanjševanja obsega dediščine.
5.2.6
Metodologija ocenjevanja vplivov na podnebne dejavnike
podprograma bo vplivalo na zmanjšanje emisije TGP ali pa na emisijo TGP ne bo imelo vpliva.
doseganje okoljskih ciljev zmanjševanja emisije TGP imelo neznaten vpliv.
oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na doseganje okoljskih ciljev zmanjševanja emisije TGP
imelo sprejemljiv vpliv, če se bodo izvajali za posamezni podprogram oziroma ukrep OP RKO
določeni omilitveni ukrepi zaradi doseganja teh okoljskih ciljev.
D – bistven vpliv: izvajanja podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma doseganja
okoljskih ciljev zmanjševanja emisije TGP ne bo omogočilo kljub izvajanju razumnih omilitvenih
ukrepov zaradi doseganja teh okoljskih ciljev. Za razumne omilitvene ukrepe štejejo ukrepi, ki ne
zmanjšujejo moţnost doseganja ciljev podprograma oziroma ukrepa OP RKO in so druţbeno in
E – uničujoč vpliv: izvajanja podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo
doseganje okoljskih ciljev zmanjševanja emisije TGP preprečevalo kljub izvajanju razumnih
omilitvenih ukrepov zaradi doseganja teh okoljskih ciljev.
47
5.2.7
Metodologija ocenjevanja vplivov na krajino
podprograma ne vpliva na krajino oziroma povzroča posege v območja brez prepoznavnih krajinskih
značilnosti in razvrednotena območja ali prispeva k povečanju prepoznavnosti krajine.
B – nebistven vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma
povzroča posege majhnega obsega ali takih značilnosti, da ne bo prišlo do bistvenih posegov v
prepoznavne krajinskih značilnosti in sprememb krajinske slike, zaradi izvajanja podprograma ne bo
prišlo do posegov v območja izjemne krajine in/ali krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi
na nacionalni ravni.
oziroma ukrepa znotraj podprograma bo povzročilo spremembe prepoznavnih krajinskih značilnosti
v še sprejemljivem obsegu, zmerne vplive na kakovost krajinske slike in/ali posege v krajinska
območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, vendar so moţni in izvedljivi učinkoviti
omilitveni ukrepi, zaradi katerih bodo vplivi sprejemljivi.
povzročilo bistveno in dolgoročno spremembo prepoznavnih krajinskih značilnosti ter razvrednotenja
krajinske slike in/ali posege v območja izjemne krajine in/ali posege v krajinska območja s
prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni na način, da bodo bistveno zmanjšanje kakovosti
krajine v teh območjih.
povzročilo obseţno uničenje prepoznavnih krajinskih značilnosti, bistvena razvrednotenja krajinske
slike in/ali poseganja v območja izjemne krajine oziroma krajinska območja s prepoznavnimi
značilnostmi na nacionalni ravni na način, da bodo uničene kakovosti krajine v teh območjih.
5.2.8
Metodologija ocenjevanja vplivov na zdravje
podprograma ne vpliva na zdravje ljudi zaradi povzročanja vonjav, hrupa, onesnaţevanja zunanjega
zraka ali onesnaţevanja vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno vodo, ali prispeva k izboljšanju stanja
okolja na področju obremenjenosti z vonjavami, hrupom ali vsebnosti onesnaţeval v zunanjem zraku.
neznatno vplivalo na zdravje ljudi zaradi povzročanja vonjav, hrupa, onesnaţevanja zunanjega zraka
ali onesnaţevanja vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno vodo.
oziroma ukrepa znotraj podprograma bo zmerno vplivalo na zdravje ljudi zaradi povzročanja vonjav,
hrupa, onesnaţevanja zunanjega zraka ali onesnaţevanja vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno
vodo, vendar so moţni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi, zaradi katerih bodo ti vplivi
sprejemljivi.
bistveno in dolgoročno vplivalo na zdravje ljudi zaradi povzročanja vonjav, hrupa, onesnaţevanja
zunanjega zraka ali onesnaţevanja vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno vodo.
E – uničujoč vpliv: izvajanje podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo imelo
uničujoč vpliv na zdravje ljudi zaradi povzročanja vonjav, hrupa, onesnaţevanja zunanjega zraka ali
onesnaţevanja vodnih teles, namenjenih oskrbi s pitno vodo.
5.2.9
Metodologija ocenjevanja vplivov na materialne dobrine
podprograma ne bo imelo vpliva na materialne dobrine.
48
imelo na materialne dobrine neznaten vpliv.
oziroma ukrepa znotraj podprograma bo na materialne dobrine imelo sprejemljiv vpliv, če se bodo
izvajali za posamezni podprogram oziroma ukrep OP RKO določeni omilitveni ukrepi za zmanjšanje
vpliva na materialne dobrine.
D – bistven vpliv: podprogram OP RKO oziroma ukrep znotraj podprograma na materialne dobrine
ne bo imel sprejemljivega vpliva na materialne dobrine kljub izvajanju razumnih omilitvenih ukrepov.
Za razumne omilitvene ukrepe štejejo ukrepi, ki ne zmanjšujejo moţnost doseganja ciljev
podprograma oziroma ukrepa OP RKO in so druţbeno in gospodarsko sprejemljivi.
E – uničujoč vpliv: izvajanja podprograma OP RKO oziroma ukrepa znotraj podprograma bo imelo
uničujoč vpliv na materialne dobrine.
49
6
Okoljski cilji
Na podlagi analize pomembnih vplivov na okolje, ki jih bo glede na okoljsko občutljivost
posameznega območja povzročalo izvajanje podprogramov OP RKO oziroma ukrepov znotraj
podprogramov (v nadaljnjem besedilu: ukrepi OP RKO), ter na podlagi spoznanj iz predhodnih
postopkov CPVO za ukrepe, povezane z ravnanjem z odpadki (predvsem pri umeščanju odlagališč
odpadkov v prostor), so bili za to Okoljsko poročilo opredeljeni najpomembnejši cilji varstva okolja.
Po dokončni opredelitvi vplivov na okolje posameznih ukrepov OP RKO je bila izvedena izboljšava
izbora okoljskih ciljev z namenom, da se opredelijo okoljski cilji, ki so pomembni za strateško raven
upravljanja z okoljskimi vplivi ter da se ne uporablja okoljskih ciljev ter pripadajočih kazalnikov, ki se
uporabljajo za niţjo raven celovitega presojanja okoljskih vplivov (CPVO prostorskih načrtov zaradi
umeščanje infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki v prostor).
Vsak od okoljskih ciljev, opredeljenih za ta postopek CPVO, je bil razdeljen na več okoljskih podciljev, če je bilo to potrebno zaradi posebnih značilnosti ukrepov ali občutljivosti območja, na katerem
se bodo izvajali ukrepi OP RKO. Za vsak okoljski cilj, in z njim povezani okoljski pod-cilj, je bil
opredeljen kazalnik, ki kot merilo za vrednotenje vplivov na okolje zaradi izvajanja ukrepov OP RKO
omogoča uporabo teh okoljskih ciljev. Spodnja slika prikazuje povezavo med okoljskimi cilji in
kazalniki.
Med postopkom CPVO se je izmerila uspešnost vsakega alternativnega ukrepa OP RKO, in sicer za
vsak okoljski cilj ali pod-cilj glede na obstoječe stanje okolja (katerega opis se je tudi izraţal v enotah
kazalnika).
Okoljski cilji se bodo uporabljali tudi kot merilo za ugotavljanje vplivov na okolje med izvajanjem
posameznih ukrepov OP RKO.
Slika 5: Povezava med okoljskimi cilji in kazalniki.
50
6.1
Opredelitev okoljskih ciljev
Deset okoljskih ciljev, njihovih pod-ciljev in kazalnikov je podanih v tabeli spodaj.
Okoljski cilji se nanašajo na vse vidike vplivov na okolje, ki jih za celovito presojo planov oziroma
programov zahteva Direktiva 2001/42/ES, razen za tiste vidike, za katere je bilo v analizi vplivov na
okolje posameznega podprograma OP RKO ugotovljeno, da so vplivi na okolje nepomembni.
Tabela 12: Okoljski cilji, okoljski podcilji in kazalniki.
CPVO
Okoljski cilj
Okoljski pod-cilj
sprejemnik
(vidik vpliva)
Naravni viri
Trajnostna raba
Postopno zmanjšanje
naravnih virov
vplivov na tla zaradi
odstranjevanja komunalnih
odpadkov z odlaganjem na
odlagališčih
Povečanje recikliranja
komunalnih odpadkov
zaradi pridobivanja
materialnih dobrin in s tem
zmanjšanja pritiskov na
rabo obnovljivih in
neobnovljivih naravnih
virov
Povečanje energetske
predelave gorljivih
nereciklabilnih frakcij
komunalnih odpadkov
Zrak
Zagotoviti
Zagotoviti doseganje
doseganje
nacionalne zgornje meje
nacionalnih
emisije SO2
zgornjih mej
emisij
onesnaţeval
emisije NOx
zunanjega zraka
emisije VOC
Vode
Varovati
kakovost
površinskih in
podzemnih voda
Kazalnik za ocenjevanje Kazalnik za vrednotenje
vplivov glede na razrede
vplivov pri primerjavi
A, B, C, D in E
scenarijev OP RKO
Odlaganje odpadkov na odlagališča – količina odloţenih
komunalnih odpadkov
Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na
načine ravnanja - količina recikliranih komunalnih
odpadkov
Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na
načine ravnanja -količina energetsko predelanih
komunalnih odpadkov
Letna emisija SO2
Letna emisija NOx
Letna emisija VOC
emisije NH3
Letna emisija NH3
emisije prašnih delcev (PM
TSP, PM10, PM2,5)
Ohraniti dobro kemijsko in
ekološko stanje
površinskih voda.
Letna emisija (PM TSP,
PM10, PM2,5)
Ohraniti dobro kemijsko
stanje podzemnih voda.
Spremembe kakovosti
podzemne vode - kemijske
značilnosti
Spremembe kakovosti
površinske vode kemijske, ekološke ali
količinske značilnosti
Emisija SO2 v g/t
odloţenih ali seţganih
komunalnih odpadkov
Emisija NOx v g/t
seţganih komunalnih
odpadkov
Emisija VOC v g/t
biološko obdelanih,
komunalnih odpadkov
Emisija NH3 v g/t
biološko obdelanih in
odloţenih komunalnih
odpadkov
Emisija PM v g/t
komunalnih odpadkov
Emisija anorganskih in
organskih parametrov v
izcedni vodi v g/t
biološko obdelanih ali
odpadkov
Emisija anorganskih in
organskih parametrov v
izcedni vodi v g/t
biološko obdelanih ali
odpadkov
51
Narava
Preprečevanje
zmanjševanja
biotske
raznovrstnosti
na ravni
ekosistemov (in
habitatnih
tipov), vrst (in
habitatov) ter
genomov (in
genov)
Ohranjanje visoke stopnje
biotske raznovrstnosti
flore, favne in habitatnih
tipov
biotske raznovrstnosti
prosto ţivečih ptic
Kulturna
dediščina
Podnebni
dejavniki
Krajina
Zdravje
Sprememba stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz
Poročila po 17. členu Direktive o habitatih (92/43/EGS)
Sprememba ohranitvenega stanja vrst v SPA območjih in
na ozemlju celotne Slovenije iz Poročila po 12. členu
Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic
(79/409/EGS)
Preprečevanje
negativnega
vpliva na
naravovarstveno
pomembna
območja.
Ohranjanje obsega in
značilnosti
naravovarstveno
pomembnih območij (v
mednarodnem in
nacionalnem merilu)
Obseg in značaj posegov v naravovarstveno pomembna
območja:
- Natura 2000 območja (SCI, SPA in SPA dodatki)
- Ekološko pomembna območja
- Zavarovana območja
- Naravne vrednote
- Ramsarska mokrišča
- Biosferni rezervati
- UNESCOVA naravna dediščina
- IBA območja
Varovati
kulturno
dediščino
Vključiti ukrepe
za blaţitev in
prilagajanje na
podnebne
spremembe
značilnosti objektov in
območij kulturne dediščine
Zagotoviti učinkovito
zmanjševanje odlaganja
biološko razgradljivih
sestavin komunalnih
odpadkov
Obseg in značaj posegov v objekte in območja kulturne
dediščine
Varovati
kakovosti krajine
Ohranjanje krajinskih
značilnosti
Vključiti ukrepe
za izogibanje
negativnim
vplivom na
zdravje ljudi in
prebivalstva in
iskati moţnosti
za izboljšanje.
območij s prepoznavnimi
značilnostmi na nacionalni
ravni in izjemnih krajin
Zmanjšati izpostavljenost
prebivalstva hrupu zaradi
prevoza komunalnih
odpadkov
prebivalstva neugodnemu
vonju v okolici objektov za
obdelavo komunalnih
odpadkov
prebivalstva onesnaţenosti
zunanjega zraka v okolici
objektov za energetsko
predelavo gorljivih frakcij
Pozitivni prispevek k
zmanjšanju emisije TGP iz
odlagališč komunalnih
odpadkov
Emisija TGP v kg/t
odloţenih odpadkov
Emisija TGP zaradi
transporta v kg/t.km
zbranih in obdelanih
komunalnih odpadkov
Obseg in značaj spremembe krajinskih značilnosti
Obseg in značaj posegov v krajinska območja s
prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in
izjemne krajine
Število prebivalstva, ki je izpostavljeno ravni hrupa z več
kot 55 dB zaradi cestnega prometa* – število v letu
opravljenih voznih km tovornjakov za prevoz
komunalnih odpadkov**
Število stavb z varovanimi prostori, ki so čezmerno
izpostavljeni neugodnemu vonju - število stanovanjskih
stavb, ki so bliţje kot 350 m od objektov za biološko
obdelavo komunalnih odpadkov oziroma bliţje kot 300
m od odlagališč komunalnih odpadkov
Koncentracija onesnaţeval v zunanjem zraku na
območju objektov za energetsko predelavo gorljivih
frakcij mešanih komunalnih odpadkov – odstotek
predpisane letne mejne vrednosti onesnaţevala v
zunanjem zraku
52
Materialne
dobrine
Obvladovati in
zmanjševati
vplive na
zmanjšanje
vrednosti
nepremičnin
zaradi
razvrednotenja
okolja
mešanih komunalnih
odpadkov
vodnih teles, namenjenih
oskrbi s pitno vodo ali
kopalnim vodam, zaradi
odvajanja izcedne vode iz
odlagališč komunalnih
odpadkov ali objektov za
obdelavo mešanih
komunalnih odpadkov
Umeščanje odlagališč ob
obstoječih odlagališčih ali
na nove lokacije, če tako
umeščanje ne povzroči
zmanjšanja vrednosti
nepremičnin zaradi
razvrednotenja okolja
Število odlagališč komunalnih odpadkov, ki so umeščeni
na vodovarstvenih območjih in na vplivnih območjih
kopalnih voda, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo
vode.
Število obratujočih odlagališč.
* v skladu s prilogo VI iz Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES o ocenjevanju in
urejanju hrupa v okolju je treba v poročilu o izvajanju ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti
prebivalstva hrupu zaradi prometa navesti ukrepe varstva pred hrupom na območjih, kjer je ocenjeno
število ljudi, ki ţivijo v bivališčih, ki so izpostavljena vsaki od naslednjih vrednosti ravni hrupa Ldvn
(kazalnik hrupa dan-večer-noč ) in Lnoč (kazalnik hrupa noč) v dB 4 m nad tlemi na najbolj
izpostavljenem delu fasade: 55-59, 60-64, 65-69, 70-74, > 75;
** ukrepi OP RKO se ne nanašajo na varstvo hrupa prebivalstva v bliţini cest, pač pa imajo vpliv na
obseg tovornega prometa, ki prispeva k preseganju praga 55 dBA, določenega za raven hrupa tega
okoljskega cilja.
53
7
Stanje okolja
V postopku CPVO je treba zagotoviti, da se v Okoljsko poročilo vključijo opisi pomembnih vidikov
obstoječega stanja okolja in verjetnega razvoja tega stanja brez izvajanja ukrepov OP RKO.
Opisi pomembnih značilnosti obstoječega stanja okolja in njegovega verjetnega razvoja so
osredotočeni na tiste značilnosti okolja, ki so pomembne za strateško raven, kar obsega splošne
značilnosti obravnavanega območja posegov v okolje in značilnosti okolja, ki so pomembne na
mednarodni in drţavni ravni. V to poglavje so vključene tudi informacije o verjetni bodoči spremembi
stanja okolja, če se ukrepi ne bi izvedli, in informacije o obstoječih čezmernih obremenitvah na
območju posega ukrepov OP RKO.
Za opis relevantnih značilnosti stanja okolja na območju izvajanja podprogramov OP RKO so
obravnavani naslednji vidiki:
- naravni viri (odlaganje, recikliranje in energetska predelava komunalnih odpadkov),
- zrak,
- vode,
- narava (flora, favna, habitatni tipi, varovana območja, EPO, naravne vrednote),
- kulturna dediščina,
- podnebni dejavniki,
- krajina,
- zdravje ljudi in
- materialne dobrine.
Opis obstoječega stanje okolja je povzet po poročilih Agencije RS za okolje, po poročilih Statističnega
urada RS, analizi stanja okolja v Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO) ter
analizah stanja v operativnih programih za različna področja.
Obstoječe stanje okolja je najprej obravnavano opisno, ki je hkrati utemeljitev za izbor kazalnikov,
relevantnih za spremljanje vplivov na okolje zaradi izvajanja ukrepov iz posameznih podprogramov
OP RKO. V opisu razvoja stanja okolja brez izvajanja ukrepov OP RKO pa je obstoječe stanje okolja
prikazano s posameznimi kazalniki stanja okolja.
Obstoječe stanje narave je podrobneje obravnavano v Dodatku za presojo sprejemljivosti vplivov
izvedbe OP RKO na varovana območja, ki je samostojna priloga Okoljskega poročila.
7.1
Prikaz obstoječega stanja okolja
7.1.1
Naravni viri
7.1.1.1 Tla in drugi naravni viri
Tla v Sloveniji so zelo raznolika. Ker so dejavniki nastanka in razvoja tal zelo raznoliki, tudi tla
odraţajo precejšnjo ekološko pestrost. Hkrati se ta raznolikost odraţa tudi v rabi tal. Za Slovenijo je
značilno pestro prepletanje gozdnih in kmetijskih zemljišč. Kategorija zemljišč, označena kot »Grajena
zemljišča« zaseda 22,7%, torej skoraj tretjino celotne površine Slovenije. Gozdovi so z 58% (kar
vključuje tudi grmičaste gozdove) prevladujoča kategorija pokrovnosti v Sloveniji. Podatkov o močno
obremenjenih območjih zaradi izvajanja industrijskih dejavnosti (opuščeni kamnolomi, odlagališča
industrijskih odpadkov, opuščene industrijske površine) ni na razpolago.
54
Vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je pogozdovanje prepoznano kot glavni razlog sprememb
v pokrovnosti v Sloveniji. V zadnjem obdobju pa so na območju Slovenije zaznane spremembe s
povečanjem nesklenjenih urbanih območij ter območij namenjenih industriji in cestnim omreţjem. V
tem obdobju je bila najpomembnejša gonilna sila obseţnejših sprememb iz gozdnatih in kmetijskih
površin v grajene gradnja prometnega omreţja (Vir: Kazalci okolja, ARSO-EIONET).
Tla v Sloveniji so na splošno dobro oskrbljena z organsko snovjo, zaradi preteţno karbonatne
osnovne sestave tal in manjšega vpliva onesnaţenosti zunanjega zraka v zadnjem obdobju na
nepozidanih zemljiščih tudi ni opaziti posledic zakisovanja zaradi izpustov plinov, ki povzročajo
zakisovanje ali evtrofikacijo. Sorazmerno dobro stanje tal je posledica dejstva, da se na tako
imenovanih grajenih zemljiščih ni izvajala intenzivna industrijska dejavnost, ki bi zaradi nastajanja
odpadkov povzročila obremenjevanje tal večjega obsega.
Intenzivna industrializacija in delno tudi kmetijska proizvodnja sta povzročili, da so plodna tla in
gozdovi v zadnjih desetletjih utrpeli škodo. Predvsem gre za spremembo namembnosti kmetijskih
zemljišč in za najrazličnejše oblike vplivov antropogenega izvora, ki tla izpostavljajo različnim
degradacijskim spremembam.
Oceno obremenjenosti tal zaradi odlaganja komunalnih odpadkov je moţno izdelati na podlagi
naslednjih podatkov o ravnanju z odpadki v Sloveniji:
- čeprav ravnanje z odpadki v Sloveniji ne sledi zastavljenim ciljem, predelava vedno bolj pridobiva na
pomenu. Razlog za to so vedno boljše tehnične moţnosti za predelavo odpadkov, ki so poleg tega, da
manj obremenjujejo okolje, tudi ekonomsko upravičene,
- kljub temu, da predelava odpadkov narašča, absolutne količine odloţenih odpadkov ne upadajo. Ni
nam še namreč uspelo prekiniti povezave med rastjo bruto domačega proizvoda in naraščanjem
količin vseh vrst odpadkov . V letu 2008 se sicer količine odpadkov za razliko od gospodarske rasti
glede na prejšnje leto niso povišale, vendar bodo šele naslednja leta pokazala, če lahko govorimo o
razklopitvi (decoupling),
- leta 2008 je v Sloveniji nastalo okoli 7 milijonov ton odpadkov. Med nastalimi odpadki je bilo največ
odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (85 %), sledijo komunalni (13%) in nevarni
odpadki (2%). V obdobju 2002-2008 je količina nastalih odpadkov narasla za 55 %,
- v Sloveniji je najbolj zaskrbljujoče ravnanje s komunalnimi odpadki, kjer je odstranjevanje
(odlaganje) še vedno najbolj razširjen način ravnanja. V letu 2008 je bilo na komunalna odlagališča
odloţenih 71 % nastalih komunalnih odpadkov. Preostalih 29 % komunalnih odpadkov je šlo v
predelavo, največ od teh je bilo recikliranih (95 %),
- kljub temu, da se v zadnjih letih količina predelanih odpadkov zvišuje in jih odstranjujemo manjše
količine, se pri ravnanju z odpadki še vedno kaţe veliko zaostajanje za razvitejšimi članicami Evropske
unije. Dolgoročni cilj Tematske strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov je namreč
pribliţati Evropo druţbi recikliranja, v kateri naj bi nastajalo čim manj odpadkov, nastali odpadki naj
bi se izrabljali kot viri. Za dosego tega dolgoročnega cilja bo potrebno poleg ţe uveljavljenih načrtov
za ravnanje z odpadki, pripraviti tudi program preprečevanja nastajanja odpadkov, ki bo kot vodilno
načelo upošteval hierarhijo ravnanja z odpadki, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje nastajanja
odpadkov, kot zadnjo in najmanj ţeleno moţnost ravnanja z odpadki pa predvideva njihovo odlaganje
na odlagališčih.
55
7.1.2
Zrak
Onesnaţenost z delci PM10 ter ozonom se zmanjšuje. Meritve PM10 kaţejo občasna preseganja mejnih
vrednosti na celotnem ozemlju Slovenije, še posebej v notranjosti, kjer v zimskem obdobju nastajajo
dolgotrajne temperaturne inverzije. Analiza virov PM10 kaţe, da je vzrok onesnaţenju z delci PM10
večinoma cestni promet, predvsem v prometno bolj obremenjenih urbanih središčih, v slabo
prevetrenih kotlinah pa tudi izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov. K onesnaţenju zaradi
ozona na Primorskem bistveno prispeva daljinski transport iz Padske niţine v Italiji. Na močno
obremenjenem območju Meţiške doline se občasno pojavljajo povišane koncentracije svinca v
zunanjem zraku.
Kljub povečani rabi fosilnih goriv, predvsem v prometnem sektorju, se izpusti spojin, ki povzročajo
zakisovanje in evtrofikacijo ter predhodnikov ozona, zmanjšujejo in ne presegajo mejnih vrednosti.
Projekcije do leta 2020 nakazujejo nadaljnje zniţevanje izpustov onesnaţeval v zrak pod predpisane
ciljne vrednosti. Ob tem velja omeniti, da projekcije koncentracij dušikovih oksidov (NOx) ostajajo
precej negotove, predvsem zaradi vpliva tranzitnega prometa, ki se je po vstopu Slovenije v EU
skokovito povečal.
Poleg negativnega vpliva, ki ga ima onesnaţen zrak na zdravje ljudi, ugotavljamo tudi poškodbe na
ekosistemih, predvsem v okolici industrijskih in termoenergetskih objektov.
Po podatkih so otroci (0-15 let) v povprečju izpostavljeni letnim koncentracijam 30-40 μg PM10/m3,
kar je nad priporočeno vrednostjo Svetovne zdravstvene organizacije (20 μg PM10/m3).
Pokrovnost epifitskih lišajev kaţe boljšo ohranjenost gozdov na višjih nadmorskih višinah,
biomonitoring mahov pa nekoliko povišane vrednosti kovin in dušika v okolici večjih mest ter
industrijskih in termoenergetskih objektov. Povečane vrednosti v zahodni Sloveniji pripisujemo
daljinskemu transportu, v severovzhodni Sloveniji pa predvsem prometu ter kmetijstvu. Posledice
povišanih koncentracij ozona (AOT40) se v veliki meri odraţajo na zmanjšani količini pridelka, na
zmanjšani rasti trajnic ter tvorbi semen pri enoletnicah in na slabši rasti gozdnih dreves.
Slovenija bo morala v prihodnosti najti učinkovitejše rešitve v vseh okoljsko relevantnih sektorjih, s
poudarkom na medsektorskem sodelovanju na področju prometa ter energetike. Cilje, ki zagotavljajo
kakovost zunanjega zraka, bo potrebno vključiti v sistem prostorskega planiranja na ravni občin ter
okrepiti področje ekonomskih instrumentov v smislu načela onesnaţevalec plača. Spodbujati bo
potrebno tudi skrb za zdravje ljudi in večji poudarek nameniti izobraţevanju, obveščanju in
ozaveščanju, katerega rezultat bo izraţanje skrbi za varstvo okolja v dejanskem vedenju posameznika.
Slovenija mora doseči cilje, opredeljene v Direktivah 2008/50/EC ter 2001/81/ES (NEC Direktiva).
Za ocenjevanje vplivov na okolje posameznih podprogramov OP RKO so pomembne z NEC
Direktivo določene nacionalne zgornje meje emisije za naslednja onesnaţevala: SO2, NOx, NMVOC,
NH3 in predvidoma tudi PM10 oziroma PM2,5.
Iz podatkov Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval
zunanjega zraka6 je emisija celotnega prahu (PM_TSP) leta 2004 znašala 19,7 kt. Največji vir emisij je
sektor promet, ki k skupnim emisijam prispeva 40 odstotkov. Sledijo emisije iz zgorevanja goriv v
široki rabi (18 odstotkov skupnih emisij), industrijskih procesov (14 odstotkov), kmetijstva
OPERATIVNI PROGRAM DOSEGANJA NACIONALNIH ZGORNJIH MEJ EMISIJ ONESNAŢEVAL
ZUNANJEGA ZRAKA /revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval
zunanjega zraka iz leta 2005/.
6
56
(13 odstotkov), zgorevanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (8 odstotkov) ter oskrbi z
energijo (5 odstotkov), sektorja ubeţne emisije (1 odstotek) ter iz sektorjev raba topil in ravnanje z
odpadki, ki skupaj prispevata manj kot 0,5 odstotka emisij. Ravnanje z odpadki na podlagi teh
podatkov nebistveno prispeva k onesnaţevanju zraka z delci, prav tako pa to velja tudi za druga
onesnaţevala, ki so vključena v ukrepe iz Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej
emisij onesnaţeval zunanjega zraka.
Poleg povišanih koncentracij PM10 se na celotnem območju Slovenije pojavljajo povišane
koncentracije ozona. Te presegajo tako ciljno kot dolgoročno naravnano vrednost na vseh merilnih
mestih, razen na tistih, ki so izpostavljena izpustom dušikovih oksidov zaradi prometa. Največ
preseganj opozorilne vrednosti za zaščito zdravja ljudi (180 μg ozona/m3) je v času poletja na
Primorskem ter v višje leţečih predelih, k čemur bistveno prispeva zračni prenos iz Padske niţine v
Italiji.
V Sloveniji se spremljajo učinki onesnaţeval na gozdne ekosisteme z zakisovanjem (SO2 in NOx) in
evtrofikacijo (NOx, NH4). Rezultati kaţejo, da je v primerjavi z ostalimi območji Evrope, v Sloveniji
zelo malo prekoračitev kritičnih vnosov za kisla onesnaţila, medtem ko je evtrofikaciji drţava
potencialno bolj podvrţena. Pri zakisovanju tal je opazna povezava med kamninsko podlago in
izračunanimi kritičnimi vnosi, saj so na karbonatih vrednosti tako visoke, da niso relevantne, ker
takšne depozicije prej povzročijo neposredno škodo na rastlinah. Glede zakisovanja je zato smiselno
vrednotiti le nekarbonatna območja (predvsem na vzhodu drţave). Kritični vnosi za dušik kot
evtrofikacijski dejavnik so najniţji na območju prodnatih teras večjih rek. Prekoračitve se pojavljajo
zelo raztreseno po Sloveniji, vendar površinsko v zelo majhnem obsegu. Izračuni kaţejo, da prihaja do
prekoračitev na manj kot 1 % gozdnih območij Slovenije.
Na onesnaţenost zraka v veliki meri vpliva počasno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva,
netrajnostni potrošniški vzorci ter izpusti, predvsem iz prometa in energetike.
Visoka rast rabe končne energije v prometu je posledica naraščanja stopnje motorizacije prebivalstva,
povečanja števila prevoţenih kilometrov na osebno vozilo, po vstopu v EU pa je glavni povzročitelj
večje rabe tekočih goriv izrazit porast tranzitnega prometa. Leta 2007 je s 37 % rabe končne energije
sektor promet postal največji porabnik energije, leta 2008 pa se je z dobrimi 40 % na tem mestu še
utrdil.
Kljub povečani rabi energije se izpusti v zrak iz energetskega in prometnega sektorja zmanjšujejo. V
letu 2007 so se izpusti NOx in NMVOC zniţali pod ciljne vrednosti, izpusti SO2 in NH3 pa so ostali
niţji od ciljnih vrednosti za leto 2010. To je vplivalo na zniţanje izpustov snovi, ki povzročajo
zakisovanje, predhodnikov ozona ter delcev. NOx je edino onesnaţevalo, ki je s pomembnim deleţem
prisotno v vseh treh skupinah. Glavni vir izpustov NOx je promet, sledi proizvodnja električne
energije in toplote.
Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v obdobju 2002-2007 zmanjšali za
slabih 50 % (glede na leto 2002) oz. za 73 % v celotnem obdobju 1990-2007 (glede na leto 1990),
predvsem zaradi zmanjšanja izpustov SO2. V Sloveniji smo izpuste SO2 do leta 2007 zmanjšali za 80
% (glede na leto 2002) oz. za 94 % (glede na leto 1980). Zmanjšanje je predvsem posledica manjših
izpustov iz termoelektrarn, uvajanja tekočih goriv z niţjo vsebnostjo ţvepla (1995), uporabe
kakovostnejših goriv ter implementacije Uredbe o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz
velikih kurilnih naprav in Direktive 96/61ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju
onesnaţevanja (Direktiva IPPC) (2004).
Izpusti SO2 so bili v letu 2007 za 47 % niţji od ciljne vrednosti.
57
Letni izpusti NOx so se do leta 2007 zmanjšali za skoraj 10 % (v primerjavi z letom 2002) oz. za 20 %
(v primerjavi z letom 1987). Izpusti NOx so bili v letu 2007 za 1 % niţji od ciljne vrednosti.
Letni izpusti NH3 so se do leta 2007 zmanjšali za 7 % (v primerjavi z letom 2002), medtem, ko so se v
celotnem obdobju 1990-2007 zmanjšali za 23 % (glede na leto1990). Zmanjšanje je posledica
zmanjševanja števila glav ţivine. Izpusti NH3 so bili v letu 2007 za 1 % niţji od predvidene ciljne
vrednosti.
Letni izpusti NMVOC so se do leta 2007 zmanjšali za 18 % (v primerjavi z letom 2002) oz. za 39 % (v
primerjavi z letom 1990). Zmanjšanje gre pripisati zmanjševanju izpustov v prometu z motornimi
vozili, povečanju števila vozil, ki so opremljena s katalizatorji in implementaciji dveh uredb o emisiji
VOC v zrak. Izpusti NMVOC so bili v letu 2007 za 1,7 % niţji od ciljne vrednosti.
7.1.3
Vode
V primerjavi z drugimi drţavami sveta je Slovenija nadpovprečno vodnata, vendar neenakomerna
krajevna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer pogojujeta različno razpoloţljivost
vode. Cilji okoljske politike na področju voda so zato usmerjeni predvsem v zagotavljanje zanesljive in
varne oskrbe prebivalstva z vodo, spodbujanju njene trajnostne rabe in ohranjanju dobrega
količinskega, kemijskega in ekološkega stanja ter zmanjševanju škodljivega delovanja voda in blaţitvi
učinkov suše na razpoloţljivost vodnih virov.
V Sloveniji so zaradi raznolikosti klimatskih in hidroloških pogojev pogoste poplave in suše, ki
občasno povzročajo veliko materialno škodo in zahtevajo tudi človeške ţrtve.
Velika razpršenost obremenitev in vse večji pritiski na zelo ranljivih območjih povzročajo onesnaţenje
vode in poslabšujejo njeno stanje. Dostopnost do zdravstveno ustrezne pitne vode je eden od
najpomembnejših okoljskih ciljev. Pitna voda je kar na velikem številu pa so preseţene tudi mejne
vrednosti za pesticide in nitrate.
Vodna bilanca Slovenije je s skoraj 1580 mm letnih padavin in odtočnim količnikom 54,5% v
splošnem ugodna. V zadnjem tridesetletnem vodnobilančnem obdobju 1971-2000 se nakazuje za 11%
povečano izhlapevanje in za okoli 6% zmanjšan površinski odtok glede na predhodno bilančno
obdobje 1961-1990. Upadanje izkazuje tudi bilanca rečnega odtoka. Ob preučevanju razpoloţljivega
niza podatkov obdobja 1961–2007 je upadanje neto rečnega odtoka iz Slovenije izrazito. Ob
nadaljnjem spreminjanju rabe prostora, predvsem ob širjenju površine gozda in ob zviševanju
temperature zraka lahko se še naprej pričakuje zmanjševanje neto odtoka.
Trend števila pojavov visokih voda slovenskih rek je v zadnjem desetletju neizrazit. V tem desetletju
je bilo od 24 (leta 2003) do 86 (leta 2005) visokovodnih primerov, ko so pretoki slovenskih rek
presegli opozorilne poplavne vrednosti. Izrazitost pojavov visokih voda pa je vse večja in pretoki
slovenskih rek se vse pogosteje pribliţujejo ali celo presegajo rekordne vrednosti dolgoletnih
opazovanj. Pri tem izstopajo predvsem manjši vodotoki hudourniškega značaja, večinoma v
visokogorju in povirjih večjih rek.
Čeprav letna količina padavin v Sloveniji regionalno še ne upada, v nekaterih območjih celo narašča,
beleţimo vse pogostejše hidrološke suše.
Raba vode v zadnjih letih od 2002 do 2008 niha za okrog 12%. Največji porabnik vode je energetika s
600 do 800 milijoni m3 (samo za hlajenje, raba vode za proizvodnjo električne energije v
hidroelektrarnah tu ni zajeta), sledijo pa gospodinjstva, industrija in rudarstvo ter kmetijstvo z manj
kot milijonom m3 porabljene vode preko namakalnih sistemov na 7.255 ha zemljišč.
58
V letu 2008 je bilo v Sloveniji v primerjavi z letom 2007 za različne namene v kmetijstvu, gradbeništvu
in predelovalni dejavnosti porabljenih za 20,2% več vode. Poraba pitne vode v gospodinjstvih le rahlo
narašča, v 2008 je bila 0,3% večja kot leta 2002. Po kazalcu rabe vodnih virov se med evropskimi
drţavami Slovenija uvršča med drţave z najmanjšo izrabo vodnih virov.
V prihodnosti je na obeh vodnih območjih pričakovati povečanje rabe vode. Na vodnem območju
Donave se do konca leta 2015 predvideva izgradnja novih vodnih elektrarn, leta 2013 pa pričetek
izgradnje večjega števila suhih zadrţevalnikov za varstvo pred poplavami, razvoj ribogojstva in
ribištva, povečano rabo vode za namakanje itd. Tudi na vodnem območju Jadranskega morja se
pričakuje povečano povpraševanje, predvsem po pitni vodi za oskrbo naraščajočega stalnega in
začasnega prebivalstva, predvideva se povečevanje pomorskega prometa in navtičnega turizma ter
posledično poslabšanje stanja vseh delov okolja na obalnem območju.
Za obdobje od 2006 do 2008 smo ugotovili dobro kemijsko stanje za 147 (95,5%) vodnih teles
površinskih voda, za sedem vodnih teles (4,5%) pa je bilo ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Ocena
kemijskega stanja površinskih voda predstavlja obremenjenost površinskih voda s 33 prednostnimi in
prednostno nevarnimi snovmi, za katere so na območju drţav Evropske skupnosti postavljeni enotni
okoljski standardi kakovosti in določene maksimalne dovoljene koncentracije teh snovi v vodi. Tudi
kemijsko stanje morja je slabo zaradi previsoke vsebnosti tributilkositrovih spojin.
Glede ekološkega stanja vodna telesa površinskih voda v 48-ih primerih (31%) ne dosegajo dobrega
stanja, dve vodni telesi (1 %) sta razvrščeni v zelo slabo, sedem (5%) v slabo in 39 (25%) v zmerno
ekološko stanje. Okoljske cilje dosega 78 vodnih teles (50%), od tega jih je 11 (7%) razvrščeno v zelo
dobro, 67 (43%) pa v dobro stanje. Kandidati za močno preoblikovana vodna telesa (19%) še niso
ocenjeni, ker bo za ta vodna telesa moţno uporabiti manj stroge kriterije.
Zaradi posebnih onesnaţeval, ki je sestavni del ocene ekološkega stanja površinskih voda, je bilo v
zmerno stanje razvrščenih 19 vodnih teles. Razlogi so v preseganju mejnih vrednosti za kovine,
halogenirane organske spojine (AOX), mineralna olja, anionaktivne detergente, metolaklor, sulfat in
poliklorirane bifenile.
Pri kakovosti kopalnih voda v obdobju 2004-2008 ugotavljamo na podlagi rezultatov analiz dveh
mikrobioloških (skupnih koliformnih bakterij in koliformnih bakterij fekalnega izvora) ter treh
fizikalno-kemijskih parametrov (fenoli, mineralna olja, detergenti) manjšo neskladnost voda na morju
ter večjo neskladnost na celinskih vodah. Velik del kopalnih voda na morju izpolnjuje tudi
priporočene vrednosti direktive, slabša pa je kakovost celinskih voda.
Skupna ocena kemijskega stanja podzemnih voda kaţe, da so zaradi intenzivnih človekovih
dejavnosti najbolj obremenjena vodna telesa preteţno v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo v
severovzhodni Sloveniji.
7.1.4
Narava in biotska raznovrstnost
Slovenija ima kljub majhni površini izredno visoko vrstno pestrost, z velikim številom vrst na
majhnem prostoru. V svetovnem merilu se lahko ponaša z eno najvišjih podzemeljskih biotskih
pestrosti in je z več kot 58 % površinsko zastopanostjo z gozdovi (vrstno zelo dobro ohranjenih) ena
najbolj gozdnatih evropskih drţav. Varovana območja narave, ki vključujejo zavarovana območja
narave in območja Natura 2000, so v letu 2009 predstavljala 39,7 % ozemlja Slovenije, kar je skoraj
šestkrat več kot leta 1992. Spremljanje stanja biotske raznovrstnosti je v vzpostavljanju.
59
V Sloveniji je med najpomembnejšimi mehanizmi ohranjanja rastlinskih in ţivalskih vrst ter njihovih
habitatov ustanavljanje zavarovanih območij, z vstopom v Evropsko unijo pa smo vzpostavili tudi
ekološko pomembna območja ter posebna varstvena območja, ki jih imenujemo območja Natura
2000. Tako imamo danes 12,57 % ozemlja na zavarovanih območjih in 52,16 % ozemlja na ekološko
pomembnih območjih, 35,5 % ga je varovanega v okviru Nature 2000, od leta 2008 pa še 1,7 % v
okviru območij, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna območja varstva, pa
z uredbo niso bila določena za območja Natura (MOP, 2010).
Habitatni tipi
Osnova za opredelitev in poimenovanje habitatnih tipov je priročnik Habitatni tipi Slovenije –
tipologija. Tipologija habitatnih tipov je tu usklajena z evropsko tipologijo (A Classification of
Palearctic Habitats) in, kjer je to strokovno upravičeno, prirejena razmeram v Sloveniji. Habitatni tipi
z večjim številom ogroţenih vrst pa so predvsem suha in vlaţna travišča, obalni in morski habitatni
tipi ter stoječe in tekoče vode. V Uredbi o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09) so
navedeni habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju na celotnem območju Republike
Slovenije in habitatni tipi, ki so na območju Evropske unije v nevarnosti da izginejo, in so v predpisih
Evropske unije, ki urejajo varstvo prosto ţivečih rastlinskih in ţivalskih vrst, opredeljeni kot
prednostni.
Rastlinstvo
Za Slovenijo je opisano 3.266 različnih domorodnih taksonov praprotnic in semenk, osnovni značaj
pa jim dajejo alpski in srednjeevropski floristični elementi ter panonske, dinarske in sredozemske
vrste. Vrstno bogastvo je povezano predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, ta pa je pogojena z
različnimi dejavniki, od naravnogeografskih (razpon nadmorskih višin, obsevanost s soncem, geološka
zgradba) preko florogenetskih do cisto antropoloških (intenzivnost vpliva na naravo, urbanizacija,
ekstenzivnost kmetovanja...). Znatno večjo pestrost kot v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije
kaţejo predeli zahodne Slovenije (večji del Alp in slovenski submediteran s Krasom in delom Istre),
kjer je na pribliţno 140 km2, kolikor obsegajo 4 kvadranti, ki skupaj tvorijo osnovno polje, v glavnem
800 ali več taksonov (MOP, 2010).
V Sloveniji se pojavljajo številne endemične rastline (66 taksonov, 22 je značilnih samo za območje
Slovenije), ki rastejo na zelo majhnem območju in nikjer drugje po svetu. Za več kot 25 rastlinskih
vrst ne moremo več potrditi njihovega uspevanja pri nas, zato veljajo v Sloveniji za izumrle. Redke in
ogroţene rastlinske vrste na območju Slovenije so zakonsko zaščitene z Uredbo o zavarovanih prosto
ţivečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09) in Pravilnikom o uvrstitvi
ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10). S Prilogo 1
Uredbe je zavarovanih 59 vrst praprotnic in semenk ter vse vrste iz rodov narcisa, klinček/nagelj
(razen brkati nagelj), netreskovec, netresk, rosika, meček, lilija, potonika, bodalica, teloh, kosmatinec,
mastnica, perunika in vse vrste iz druţin lisičjakovk in kukavičevk. S Pravilnikom o uvrstitvi ogroţenih
rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam je zavarovanih 779 vrst praprotnic in semenk.
Trend izumiranja ogroţenih vrst je opazen v slovenski Istri, na skrajnem vzhodu Slovenije v
poplavnem območju Mure, na skrajnem vzhodnem delu slovenskega porečja Save (Prilipe, Jovsi,
Dobrava), pa tudi v zahodnih Karavankah in v severnih odrastkih dinarskega sveta. Rahla
koncentracija izumiranja ogroţene flore je opazna tudi na območju Pohorja in Slovenskih Goric. Po
drugi strani so kvadranti z navidezno izboljšanim stanjem bolj razpršeni po Sloveniji z nekaj
neizrazitimi zgostitvami v zgornjem Posočju, vzhodnih Kamniških Alpah in v Beli Krajini (Jogan,
2007).
Ţivalstvo
V Sloveniji je bilo registriranih med 13.000 in 15.000 vrst, od tega je okrog 4000 endemičnih ţivalskih
vrst (predvsem podzemeljske ţivali) (Hlad in Skoberne, 2001). Tu bivajo vrste z zelo različnimi areali
(vzhodnoevropske, evrazijske, zahodnoevropske, mediteranske in številne endemne vrste zahodnih
60
Dinaridov). Zelo številčno je vrstno bogastvo med nevretenčarskimi skupinami, med vretenčarskimi
pa je na tem območju prisoten pomemben (vitalen) del populacij nekaterih evropsko oz. svetovno
ogroţenih karizmatičnih vrst.
Redke in ogroţene ţivalske vrste na območju Slovenije so zakonsko zaščitene z Uredbo o
zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,
Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09)) in Pravilnikom o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih
vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10).
S prilogo 1 Uredbe o zavarovanih prostoţivečih ţivalskih vrstah je zavarovanih: 54 vrst sesalcev, vse
na območju Slovenije domorodne vrste ptic iz skupine slapnikov, ponirkov, cevonoscev, veslonoţcev,
močvirnikov, plamencev, plojkoljunov (razen mlakarice), ujed, kur (razen fazana in jerebice-gojenih),
ţerjavovcev, pobreţnikov, golobov (razen mestnega goloba), kukavic, sov, leţetrudnikov
hudournikov, vpijatov, plezalcev in pevcev (razen sive vrane, šoje in srake), 16 vrst plazilcev, 19 vrst
dvoţivk, 34 vrst rib in piškurjev, 119 vrst hroščev in vse vrste iz 15 rodov, 102 vrsti metuljev, 24 vrst
kačjih pastirjev in 8 vrst rakov.
V Pravilnik o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam je uvrščenih 59 vrst
sesalcev 162 vrste ptic in dodatno vsi pevci z izjemo 3 vrst, 24 vrst plazilcev, 19 vrst dvoţivk, 74 vrst
rib in piškurjev, 192 vrst hroščev, 223 vrst metuljev, vse vrste kačjih pastirjev ter 141 vrst rakov in
dodatno še vse vrste iz 5 rodov rakov.
Varovana območja
Območja Natura 2000
Vlada RS je aprila 2004 sprejela Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)
(Uradni list RS, št. 49/04, dopolnjena 110/04, 59/07 in 43/08) s katero je določila območja Natura
2000 in varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto ţivečih rastlinskih in
ţivalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu EU in druga
pravila ravnanja za ohranjanje teh območij.
Posebno varstveno območje ali območje Natura 2000 je območje, ki je na ozemlju EU pomembno za
ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih ţivalskih ter rastlinskih vrst, njihovih
habitatov in habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu EU. Določitev in ohranjanje območij
Natura je opredeljeno z Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o
ohranjanju naravnih habitatov ter prosto ţivečih ţivalskih in rastlinskih vrst). Pri določitvi območij
Natura so upoštevani vsi habitatni tipi, ki so navedeni v prilogi I in vse tiste rastlinske in ţivalske
vrste, ki so v prilogi II direktive. Poleg tega pa so upoštevane tudi ptice, navedene v prilogi I Direktive
o ptičih (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoţivečih ptic), za katere
so v drţavi določena posebna območja varovanja (SPA – Special Protection Areas).
71 % slovenskega omreţja Natura 2000 pokrivajo gozdovi, kar je za ca. 15 % več kot je evropsko
povprečje in kaţe v splošnem na njihovo dobro ohranjenost. Kljub temu so bili nekateri tipi gozdov,
zlasti niţinski poplavni, v preteklosti precej izkrčeni in niso v ugodnem stanu ohranjenosti. Od
negozdnih površin je v omreţju Natura 2000 okoli 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi, med njimi pa
so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Ti so v mnogih območjih še v ugodnem stanju ohranjenosti,
pritiski na zmanjševanje ugodnega stanja pa so veliki, tako po naravni poti z zaraščanjem zaradi
opuščanja kmetovanja kot zaradi intenzifikacije njihove rabe. Kmetijska območja z visoko naravno
vrednostjo so ena pomembnejših moţnosti za doseganje večje biološke pestrosti in zaščite ogroţenih
habitatov na posameznih podeţelskih območjih. Na splošno jih lahko označimo kot značilna območja
ekstenzivnega kmetijstva z veliko pestrostjo bioloških vrst in habitatov.
61
Izjemno pomembno vlogo imajo v omreţju Natura 2000 jame, ki so predmet ohranjanja v preko 70
območjih (od skupaj 260-tih). Celinske vode predstavljajo površinsko le dober odstotek omreţja,
vendar je njihov pomen za ohranjenost omreţja zelo velik. Veliko voda je sicer v ne najbolj ugodnem
stanju ohranjenosti. Človekova bivališča so pomembna za razmnoţevanje, počivanje oz. prezimovanje
nekaterih vrst, zato so v območju Natura 2000 bistvena tudi nekatera pozidana območja. Zlasti gre za
ţivali iz skupin ptic (npr. bela štorklja, veliki skovik) in sesalcev (npr. netopirji).
Predloge območij, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi direktive o habitatih, je Evropska komisija
sprejela po posebnem postopku, ki je trajal nekaj let. Na podlagi Alpskega biogeografskega seminarja,
ki je bil maja 2005, in Celinskega biogeografskega seminarja aprila 2006 je Evropska komisija
novembra 2007 potrdila slovenski predlog v celinski regiji (odločitev objavljena januarja 2008),
januarja 2008 pa še predlog v alpski regiji (odločitev objavljena marca 2008). S tem so bila vsa
potencialna območja Natura 2000 (pSCI) potrjena s strani Evropske komisije (SCI). Na podlagi
zaključkov obeh seminarjev bo Slovenija morala določiti še nekatera območja po habitatni direktivi za
tiste habitatne tipe oz. vrste, za katere je Evropska komisija ugotovila, da niso določeni v zadostni
meri. To so na primer: mejna Mura, spodnja Vipavska dolina (laška ţaba), del Slovenskih goric, del
Goriških Brd, ribnik Komarnik, območje spodnje Save, itd.
Na območjih Natura (območja SPA in SCI) je potrebno v skladu s 7. členom Uredbe o posebnih
varstvenih območjih posege in dejavnosti načrtovati tako, da se v čim večji moţni meri:
 Ohranja razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in ţivalskih vrst.
 Ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične
strukture ter naravne procese in ustrezno rabo.
 Ohranja in izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in ţivalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki
so bistveni za najpomembnejše faze kot so zlasti mesta za razmnoţevanje, skupinsko
prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje ţivali.
 Ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in ţivalskih vrst in omogoča ponovna
povezanost, če je ta prekinjena.
Na teh območjih je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti posega v naravo v skladu z 28. členom
Zakona o ohranjanju narave. V primeru izvajanja posega je potrebno predvideti in izvesti vse moţne
tehnične in druge ukrepe tako, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in ţivali ter njihove
habitate čim manjši.
Prikaz Natura 2000 je v grafični prilogi 3.
Zavarovana območja
varstveni reţimi. Zavarovana so z drţavnimi ali občinskimi akti. Od leta 2002 so se zavarovana
območja povečala za 5,8 %, predvsem zaradi zavarovanja Krajinskega parka Goričko v letu 2003 in
Krajinskega parka Ljubljansko barje leta 2008.
Širša:
Narodni park
Narodni park (NP) je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko
raznovrstnostjo. V preteţnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi
ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega
človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan.
Regijski park
62
Regijski park (RP) je obseţno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli
prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv
večji, vendarle pa z naravo uravnoteţen.
Krajinski park
Krajinski park (KP) je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z
naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Oţja:
Strogi naravni rezervat
Strogi naravni rezervat (SNR) je območje naravno ohranjenih geotopov, ţivljenjskih prostorov
ogroţenih, redkih ali značilnih rastlinskih ali ţivalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje
biotske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez človekovega vpliva.
Naravni rezervat
Naravni rezervat (NR) je območje geotopov, ţivljenjskih prostorov ogroţenih, redkih ali značilnih
rastlinskih ali ţivalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z
uravnoteţenim delovanjem človeka v naravi tudi vzdrţuje.
Naravni spomenik
Naravni spomenik (NS) je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko,
velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote.
Trenutno imamo v Sloveniji: 1 narodni park, 3 regijske parke, 43 krajinskih parkov, 1 strogi naravni
rezervat, 54 naravnih rezervatov in 1277 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 254847 ha, kar je
12,57% površine Slovenije (stanje julij 2010, vir: ARSO 2011). Predvideno je tudi povečanje deleţa
zavarovanih območij različnih kategorij za 10 % površine Slovenije do leta 2014 (ReNPVO, Uradni
list RS, št. 2/06).
Prikaz zavarovanih območij je v grafični prilogi 4.
EPO in naravne vrednote
Naravne vrednote, ki obsegajo vso naravno dediščino, je opredelil Pravilnik o določitvi in varstvu
naravnih vrednot. Naravne vrednote so varovane ţe s pridobitvijo statusa, saj se lahko posegi in
dejavnosti na njih izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih moţnosti, pa tudi v tem primeru
jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti,
zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa
raba, moţna pa je tudi takšna raba, ki ne ogroţa obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva.
Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z
nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno.
Sistem varstva naravnih vrednot temelji na varovanju predvsem tistih delov narave, ki jih druţba
nekega časa in prostora spozna za vrednoto. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot je
določil 6.519 naravnih vrednot in 8.382 jam. V Sloveniji je 2.092 (32,09 %) naravnih vrednot
drţavnega pomena in 4.427 (67,91 %) lokalnega pomena. Med naravnimi vrednotami je 4085 objektov
(64,2 %), ki so v prostoru prikazani kot točke, 2830 (35,8 %) pa jih ima poleg točke, ki je nosilka
identitete, še poligon, ki omejuje območje naravne vrednote. Skupna površina vseh poligonov znaša
2334,69 km2 kar znaša 11,52 % površine drţave (Register naravnih vrednot, ARSO 2008). Površinsko
največji sta geomorfološki naravni vrednoti planota Pokljuka in planota Jelovica, sledijo pa narivna
struktura Nanos in Kraški rob.
Deleţ pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot na območju drţave je prikazan na spodnjem
grafikonu. Gostota naravnih vrednot za celo Slovenijo znaša 0,32 na km2, oziroma ena naravna
vrednota na 3,11 km2.
Prikaz naravnih vrednot je v grafični prilogi 5.
63
Slika 6: Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot (MOP, 2010).
Ekološko pomembna območja so določena z Uredbo o ekološko pomembnih območjih iz leta
2004 in so območja habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno
prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za ta območja veljajo določene varstvene usmeritve in
pravila ravnanja, ki se morajo upoštevati pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. Kot ekološko
pomembno območje je med drugim določeno tudi osrednje območje ţivljenjskega prostora velikih
zveri ter morje in morsko obreţje. Sestavni del ekološko pomembnih območij so tudi območja
Natura 2000.
V skladu s 5. členom Uredbe o ekološko pomembnih območjih so na EPO območjih, ki niso hkrati
tudi območja Natura 2000, moţni različni posegi in dejavnosti. Načrtuje pa se jih tako, da se v čim
večji moţni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in ţivalskih
vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi bila
ta z načrtovanim posegom prekinjena. Za izvajanje posegov na EPO območju ni potrebno pridobiti
naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja.
Ekološko pomembna območja so glede na 32. člen ZON:
1. Območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati
ogroţenih ali endemičnih rastlinskih ali ţivalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembne
po merilih ratifciranih mednarodnih pogodb ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske
raznovrstnosti.
2. Območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju
naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteţeno
biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omreţje.
3. Habitati mednarodno varovanih vrst.
4. Selitvene poti ţivali.
5. Območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali ţivalskih vrst.
Prikaz ekološko pomembnih območij je v grafični prilogi 5.
Ostala naravovarstveno prepoznana območja v mednarodnem merilu
Mokrišča
Inventar mokrišč (2000) vključuje več kot 3 500 lokacij. Le slaba tretjina vseh popisanih lokacij je
večjih od 0.15 ha in te zavzemajo 1.74 % drţavnega ozemlja. Kar 83 % vseh lokacij in 61 % površine
vseh mokrišč so antropogeno nastali ali pogojeni ekosistemi. Ob upoštevanju vseh poplavnih površin
pa prekrivajo mokrišča v Sloveniji manj kot 5% ozemlja (Vodnogospodarski inštitut, 2000). Med temi
so najobseţnejši poplavni in mokrotni travniki, ki jih je največ na Ljubljanskem barju, Cerkniškem,
64
Planinskem in Radenskem polju ter Bloški planoti in Jovsih. Med naravnimi mokrišči po številu
prevladujejo manjša jezera (vključno z gorskimi jezeri) in močvirja, po površini pa presihajoča jezera
(največje je Cerkniško) in močvirja. Najobseţnejša celinska mokrišča so v ravninskem delu oziroma v
spodnjem toku rek (ob Muri, Dravi, Savi, Krki) ali na kraških poljih (kraška Ljubljanica s Cerkniškim
in Planinskim poljem), manjša, vendar pogosta, tudi na planotah (visoka barja na Pokljuki in Pohorju,
nizka barja na Bloški planoti). Večina popisanih slovenskih mokrišč je manjša od 0.15 ha (kali,
glinokopi, manjši zadrţevalniki, kanali). Sečoveljske in Strunjanske soline s Štjuţo ter Škocjanski zatok
so edina večja še ohranjena območja mokrišč na slovenski obali (Beltram G., 2003)
Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati
vodnih ptic. Konvencija je bila podpisana februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Predstavlja
medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij
in biotske raznovrstnosti. Drţave podpisnice so se zavezale, da bodo:
 uvrščale mokrišča na Seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrţevala njihovo
ekološko ravnovesje,
 vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojne programe in načrtovale celostno upravljanje
povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe,
 podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih
območij in podpirale strokovno usposabljanje raziskovalcev in upravljalcev mokrišč,
 sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov in v
skupnih razvojnih projektih na mokriščih.
Območja v Sloveniji, uvrščena med Ramsarska mokrišča, so: Cerkniško jezero z okolico, Sečoveljske
soline in Škocjanske jame.
Slovenija je k UNESCO pristopila 27. maja 1992. Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega
pomena za kulturno in naravno svetovno dediščino 1986 leta vpisane na Unescov seznam svetovne
kulturne in naravne dediščine. So edinstven naravni spomenik na območju matičnega Krasa, kjer je
reka Reka na stiku fliša z apnencem v zemeljski zgodovini izoblikovala izjemen splet jam, udornic,
ponorov in enega največjih podzemnih kanjonov v Evropi.
Biosferni rezervat so območja kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki so mednarodno priznani znotraj
UNESCO MAB programa za spodbujanje in prikazovanje uravnoteţenega odnosa med ljudmi in
naravo. Program Človek in biosfera (angleško Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je
UNESCO-v medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za
uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti,
spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrţevanjem kulturnih vrednot. Biosferni rezervati so lokacije,
kjer se ti cilji preizkušajo, prikazujejo in izvajajo. Ta interdisciplinarni program je bil ustanovljen leta
1971. Eden osrednjih ciljev programa je ustanoviti omreţje biosfernih rezervatov. To so območja
kopnih ali obalno/morskih ekosistemov, kjer se z ustrezno opredelitvijo območij z različnim
varstvenim reţimom in upravljanjem usklajujejo ohranjevanje ekosistemov in njihove biotske
raznovrstnosti s trajnostno rabo naravnih virov.
Biosferni rezervati v Sloveniji:
 Julija 2003 je UNESCO razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat svetovnega pomena - Biosferni
rezervat Julijske Alpe.
 29. oktobra 2004 je bil v svetovno mreţo biosfernih rezervatov sprejet tudi Park Škocjanske jame imenuje se Kraški biosferni rezervat.
Mednarodno pomembna območja za ptice (angleško Important Bird Area; kratica IBA) so
mednarodno pomembna območja (habitati) namenjena ohranjanju populacij ptic. IBA območja
(mednarodno pomembna območja za ptice) so določena v skladu z metodologijo Mednarodne zveze
65
za varstvo ptic (BirdLife International). Za območja IBA velja, da so bila po vsem svetu določena na
podlagi enotnih znanstvenih meril. Ta območja so dovolj majhna za uspešno ohranjanje ali pa so
pogosto ţe del zavarovanih območij. Skupno je v Sloveniji 25 območij IBA.
Da neko območje postane IBA, mora izpolnjevati vsaj eno izmed spodnjih zahtev:
 Vzdrţuje pomembno število ene ali več svetovno ogroţenih vrst.
 Je eno izmed območij, ki skupno vzdrţujejo omejeno število vrst ali habitatov.
 Je ključno postajališče ptic na selitveni poti.
7.1.5
Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki
italijanske in madţarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi drţavljanke in drţavljani
Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih
prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja
med ljudmi in prostorom skozi čas (1. člen ZVKD-1).
Slovenije in njenih regij ne označujejo izjemni ali drugi spomeniki, pač pa raznovrstnost in razpršenost
dediščine ter pojav določenih značilnosti "v serijah", npr. sakralnih objektov, lesene etnološke stavbne
dediščine, kulturne krajine, dediščinskih prvin, vezanih na velike zgodovinske dogodke, npr. prvo
svetovno vojno v Posočju. Dediščina sega ţe v čas starejše kamene dobe in kasnejših kovinskih dobe,
pomembne so predvsem ostaline iz ţelezne dobe. Posledica rimske zasedbe so številne ostaline
antične urbane civilizacije. Sledilo je obdobje brez pomembnejših ostalih, vse do romanike, za katero
je značilna sistematična gradnja cerkva, katerih značilnosti pa so bile večino izničene s kasnejšimi
predelavami. Pomemben segment dediščine so srednjeveški gradovi, nekateri tudi z romansko
osnovo. Iz časov gotike so ohranjeni številni imenitni sakralni objekti (npr. cisterijanski samostan v
Kostanjevici ob Krki). Vpliv renesanse se odraţa v nekaterih mestnih ambientih (npr. v Škofji Loki,
Kranju) in grajski arhitekturi (npr. grad Fuţine, Brdo pri Lukovici). Gospodarski razcvet v 18. stoletju
je omogočil (glede na ostale dele Evrope zakasneli) razcvet baroka, tako v sakralnih umetnosti, kot pri
prenovi mest (npr. v Ljubljani). Klasicistične oblike so se odrazile v meščanski arhitekturi. Za 19.
stoletje je značilno zavestno prevzemanje slogovnih oblik preteklosti. Dediščino tega obdobja tvorijo
vidne reprezentančne mestne javne zgradbe, pa tudi podeţelske vile. Za obdobje po 1. svetovni vojni
je pomemben razcvet arhitekture (Plečnik, Vurnik, Fabiani). Po 2. svetovni vojni je dediščina rezultat
različnih slogovnih usmeritev, v prostoru je pomembna predvsem dediščina moderne arhitekture
(Mihevc, Ravnikar, Sever). Izpostaviti je treba tudi obseţno podeţelsko stavbno dediščino ter
dediščinske krajine (Viri: Smernice za načrtovanje za SPRS: Razvoj dejavnosti varstva kulturne
dediščine in varstvo kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, 2003; Umetnost na Slovenskem, MK,
1998; Slovenija: Turistični vodnik, MK, 1996).
V Registru kulturne dediščine Ministrstva za kulturo (RKD, stanje na dan 11. 3. 2011) je zavedeno
31.483 enot dediščine (opredelitve tipov dediščine povzete po: Smernice za načrtovanje za SPRS:
Razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstvo kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo,
2003:
-
-
22.356 enot stavbne dediščine, ki je lahko profana (14.138 enot), sakralna (7.822 enot) in
sakralno profana (198 enot). To so posamezne stavbe, drugi objekti in naprave, skupine med
seboj povezanih stavb, objektov in naprav, skupaj z napeljavami in opremo, kjer je
materializirana substanca nosilec v definiciji omenjenih vrednot.
1.353 enot naselbinske dediščine, to so območja naselij, ki pomenijo njihova zgodovinska
jedra, zgodovinske četrti oziroma druge zgodovinske dele. Sestavljajo jo posamezni objekti in
66
-
-
-
-
-
-
skupine stavb, s pripadajočimi odprtimi površinami, ki so z njimi funkcionalno in vidno
povezane.
227 enot kulturne krajine, to so posebni (topografsko) razmejeni deli krajine, ki so nastali s
součinkovanjem človeških in naravnih dejavnikov ter ponazarjajo razvoj človeške druţbe v
času in prostoru. Druţbeno in kulturno priznane vrednote so pridobili zaradi materialnih
ostalin, ki odraţajo preteklo rabo zemljišč, dejavnosti, spretnosti in tradicijo ali zaradi
upodobitve v knjiţevnih ali likovnih delih.
243 enot vrtnoarhitekturne dediščine, to so deli človekovega okolja oziroma kultivirane
narave, ki so urejeni z naravnimi in grajenimi prvinami po vrtnoarhitekturnih načelih.
Praviloma so prostorsko in vsebinsko povezani s stavbno dediščino.
4.153 enot memorialne dediščine, to so objekti in urejena zemljišča, kot na primer javni
spomeniki oziroma javne plastike, obeleţja, grobnice, pokopališča skupaj z grobovi,
nagrobniki in vrtnoarhitekturno ureditvijo in posamezni grobovi oziroma nagrobniki, ki so bili
postavljeni ali urejeni tako, da obeleţujejo zgodovinski dogodek, zgodovinsko dogajanje in
spomin na zgodovinsko osebo, oziroma, ki so sluţili ali še sluţijo spominskim ali pietetnim
namenom, z izjemo objektov, ki so neposredno sluţili ali še sluţijo verskim obredom.
3.183 enot arheološke dediščine, to so strokovno identificirana in registrirana arheloška
najdišča skupaj z vsemi ostalinami, predmeti in vsakršnimi človekovimi sledovi, ki pričajo o
zgodovini človeštva in njegovi povezanosti z naravnim okoljem, ne glede na to, ali so na
kopnem ali pod vodo, in so zanje izkopavanja ali odkritja in druge metode raziskovanja glavni
znanstveni vir.
40 enot zgodovinske krajine, to so območja, ki so druţbeno in kulturno priznane vrednote
pridobila zaradi pridobljenih in izpričanih povezav s pomembnimi zgodovinskimi dogodki,
npr. bitk in drugih vojaških operacij, katerih materialni ostanki so ohranjeni na mestu.
120 enot druge dediščine (npr. tehnična dediščina, območja opuščenih vasi, lokacije gradov).
6 enot je opredeljenih z oznako »neznano«.
Območja dediščine zavzemajo skupno pribliţno 12% površine Slovenije. Prikaz enot registrirane
kulturne dediščine je v grafični prilogi 6.
Dediščinske lastnosti v prostoru se pospešeno izgubljajo, dejavnost varstva pa z mehanizmi, ki so ji na
voljo v okviru zakona sama tega ne more preprečiti. Ogroţena so varovana območja, zlasti
naselbinska dediščina, ker ni mehanizmov prostorske in razvojne obravnave. Ogroţeni so gradovi
zaradi popolne zapuščenosti, stavbna dediščina - posebno tista, ki ni spomenik - zaradi vzpodbujanja
novogradenj in zanemarjanja urbanističnega urejanja obstoječih delov naselij, opuščanja slabega
vzdrţevanja in nadzora nad posegi ter v območjih, ki jih ogroţajo naravne nesreče. Arhitekturna in
tehniška dediščina 20. stoletja ter kulturna krajina pa še niso dovolj prepoznane kot kulturna
dediščina. V naravnih parkih se zanemarja cilje varstva kulturne dediščine (Vir: Smernice za
načrtovanje za SPRS: Razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstvo kulturne dediščine,
Ministrstvo za kulturo, 2003).
7.1.6
Podnebni dejavniki
V izhodiščnem letu so bili izpusti TGP v Sloveniji 20,35 milijona ton CO2 ekv, 8% zmanjšanje pa
pomeni, da slovenski izpusti v obdobju 2008–2012 v povprečju ne bodo smeli preseči 18,73 milijonov
ton ekvivalenta CO2 na leto. V letu 2007 so bili slovenski izpusti TGP 20.722 Gg v CO2 ekv, kar je
1,8% več kot v izhodiščnem letu.
Skoraj tretjina slovenskih izpustov TGP nastane pri pridobivanju elektrike in toplote. V prometu, ki je
bil v letu 2007 s 26% naš drugi največji vir izpustov TGP, deleţ še vedno narašča in je po nekaterih
pokazateljih tudi zaradi tranzitnega prometa trenutno neobvladljiv. V primerjavi z izhodiščnim letom
1986 so se izpusti povečali za 174%, večinoma je to posledica povečanja osebnega in tovornega (zlasti
67
tranzitnega) prometa. Zaradi cestnega prometa se celotni izpusti TGP v zadnjih dveh letih povečujejo
za več kot odstotek letno, kar izniči prizadevanja za zmanjšanje izpustov TGP v vseh drugih sektorjih.
Najbolj zaskrbljujoč je porast izpustov v tranzitu preko Slovenije, ki se je izrazito povečal po vstopu
Slovenije v EU. V letu 2004 so na podlagi ocene prodanega goriva tujcem izpusti CO2 v tranzitu
znašali ţe 490.000 ton, kar predstavlja 12% celotnih izpustov iz prometa.
K povečanju so prispevali tudi izpusti zaradi rabe goriv v gospodinjstvih ter izpusti iz odpadkov. Niţji
izpusti kot v izhodiščnem letu so bili leta 2006 v kmetijstvu, kar je predvsem posledica zmanjšanja
števila glav ţivine.
Zmanjšali so se izpusti zaradi porabe goriv in procesni izpusti v industriji.
Prisotnost F-plinov v ozračju je skoraj izključno posledica človekovih dejavnosti. Mednje sodijo HFCji, PFC-ji in SF6. Pri celotnem toplogrednem učinku, ki ga povzročajo človekovi izpusti TGP, imajo Fplini razmeroma majhen deleţ, zaradi njihovega velikega toplogrednega potenciala pa se lahko z
naraščajočo uporabo njihov prispevek h globalnemu segrevanju zelo poveča. Zato v zadnjem času
potekajo prizadevanja za omejitev njihove uporabe, preprečevanje izpuščanja, zajem iz iztrošenih
naprav in njihovo zamenjavo s snovmi z manjšim toplogrednim potencialom.
V Sloveniji prispeva kmetijstvo pribliţno 10% izpustov TGP. Ta deleţ je na ravni povprečja drţav
EU, kjer kmetijstvo prispeva 9,5% izpustov TGP. Najpomembnejša plina, ki nastajata pri kmetovanju,
sta metan (CH4), ki predstavlja pribliţno 55% izpustov iz kmetijstva, in didušikov oksid (N2O), ki
prispeva 45% izpustov. Za slovensko kmetijstvo je značilna velika razdrobljenost. Povprečno
kmetijsko gospodarstvo ima le 6,3 ha kmetijske zemlje v uporabi in redi manj kot 7 glav velike ţivine,
kar je precej pod povprečjem drţav EU.
Iz podatkov Operativnega programa izpustov toplogrednih plinov (OP TGP-1) je razvidno, da se
emisije zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki zmanšujejo in znašajo letno okoli 700.000 t, kar je
okoli 3 % celotne emisije TGP. Zmanjševanje emisije TGP iz sektorja ravnanje z odpadki je posledica
vzpostavitve sistemov zajema odlagališnega plina ter zmanjševanja odloţenih biorazgradljivih
odpadkov.Kljub zmanjševanju emisije TGP je izvajanje ukrepov ocenjeno kot slabo. Delno
zadovoljiva ocena za izvajanje odplinjevanja in rabe odlagališnega plina je posledica nejasnega stanja
glede zajema odlagališčnega plina, ker pristojni organi še nimajo celovitih podatkov o letnih količinah
zajetega odlagališčnega plina.
V OP RKO je predvidena emisija TGP zaradi odlaganja biorazgradljivih sestavin mešanih komunalnih
odpadkov podrobneje ocenjena za obdobje 2010-2030 za predvidene scenarije, pri čemer so
upoštevani odpadki, ki so bili odloţeni od leta 1995, za njihovo sestavo pa je prevzeta sestava
odloţenih komunalnih odpadkov v letu 2009. Na diagramu slike 26 tega Okoljskega poročila je
razvidno, da je v OP RKO ocenjena emisija TGP nekoliko niţja od ocene iz Operativnega programa
izpustov toplogrednih plinov (OP TGP-1), kar je razumljivo glede na dejstvo, da se je v prejšnjem
obdobju odlagalo nekoliko več biorazgradljivih komunalnih odpadkov kot v letu 2009.
V Operativnem programu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (OP TGP-1) so opredeljeni
ključni instrumenti in obveznosti posameznih sektorjev, ki bodo ob njihovem doslednem izvajanju
omogočili, da Slovenija doseţe 8% zmanjšanje izpustov do leta 2012.
S sprejemom evropske zakonodaje v okviru podnebno energetskega zakonodajnega sveţnja EU se
ukrepom sprejetim s tem operativnim programom pomen dodatno poveča, saj je dosledno izvajanje
načrtovanih ukrepov za izpolnitev Kjotskega protokola nujen pogoj tudi za izpolnitev obveznosti
podnebno energetskega zakonodajnega sveţnja. OP TGP-1 sicer obravnava nabor ukrepov do leta
2012, bodo pa ti ukrepi imeli učinke na zmanjšanje emisij TGP tudi v obdobju 2013-2020.
68
OP TGP-1 je usklajen z razvojnimi cilji drţave. Zmanjševanje emisij TGP se uvršča med prednostne
naloge Nacionalnega programa varstva okolja. Poleg tega bo nujno pripraviti tudi dolgoročno vizijo
prehoda na nizkoogljično druţbo. Dolgoročna strategija bo opredeljevala zlasti cilje zmanjševanja
emisij TGP in usmeritve ter ukrepe za optimalno upravljanje prehoda na druţbo z nizkimi izpusti
TGP. Za to je ključno povezovanje sektorskih politik, zlasti prometne, energetske, stanovanjske,
okoljske, prostorske in kmetijske ter ustrezna umestitev podnebne politike v širšo razvojno politiko.
Kot članica EU je tudi Slovenija vključena v obvezno shemo trgovanja EU. Trgovanje s pravicami do
izpusta TGP je pomemben temelj strategije Evropske unije pri zmanjševanju izpustov TGP.
Okoljska dajatev se plačuje zaradi rabe goriv in seţiganja gorljivih organskih snovi (za namen
pridobivanja toplote ali za pogon), pri čemer se kot gorivo razume organska spojina z vsebnostjo
ogljika, vodika, kisika in drugih snovi, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za
pridobivanje toplote ter za pogon motorjev in turbin. Uvedena je bila z namenom vključevanja
zunanjih stroškov obremenjevanja zraka z izpusti CO2 in naj bi vplivala na zmanjšanje
obremenjevanja zraka z izpustom CO2 in torej na zmanjšanje obremenjevanja okolja. Izvajanje tega
ukrepa v obdobju 2008–2012 bo povprečno prispevalo k zmanjšanju izpustov 27 kt CO2 ekv letno.
7.1.7
Krajina
Slovenske krajine so po morfoloških značilnostih zelo raznolike, kar je posledica naravnih razmer,
razgibane morfologije, različnih podnebnih območij in človekovih vplivov, zlasti rabe prostora,
zgodovinskega razvoja in različnosti kulturnih okolij. Temeljna značilnost slovenskih krajin je zato
velika pestrost in raznolikost krajinskih vzorcev.
V Sloveniji razlikujemo pet osnovnih krajinskih območij (Regionalna razdelitev krajinskih tipov v
Sloveniji, MOP, BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo, 1998), ki jih opredeljujeta predvsem podnebje
in geološka osnova:
-
-
-
-
-
Alpske krajine obsegajo območja severozahodne in severne Slovenije. Območje opredeljuje
visokogorje, skalovit svet nad gozdno mejo in pod njo, svet gorskih trat in podov ter
skromnega kmetijstva na planinskih pašnikih. Značilni so: ostanki ledeniških moren, redka in
razpršena poselitev alpskih dolin, gozdnata pobočja, večji izravnani in poseljeni nanosi rek ter
odmaknjene gorske planote.
Predalpske krajine se raztezajo od skrajnega zahoda do vzhoda osrednje Slovenije in so
najobseţnejša krajinska makroenota. Opredeljujejo jih hribovit, valovit ali razgiban planotast
svet, rečne doline in obseţne naplavne ravnice, ki prehajajo v ravninski svet. Krajinsko je
značilen izrazit kontrast med strnjenimi gozdovi, ki delujejo kot okvir, in odprtimi kmetijskimi
površinami.
Subpanonske krajine obsegajo severovzhodno in vzhodno Slovenijo. Značilni so: obseţne
ravnine brez izrazitega obrobja, razgibana krajina, vinogradniško gričevje z majhnimi
relativnimi višinskimi razlikami, doline v gričevju, vodotoki z obseţno obreţno vegetacijo in s
poplavni ravninski gozdovi.
Kraške krajine notranje Slovenije obsegajo veliko območje juţno od Ljubljanske kotline,
kraška območja na jugovzhodnem delu Slovenije in sredogorske kraške planote na zahodu.
Prevladujejo najrazličnejši kraški pojavi, ki določajo oblikovanost in raznolikost površja na
mikro- in makro ravni.
Primorske krajine označujejo flišno gričevje, robovi kraških planot, drobna členjenost
prostora, velik deleţ gozdov, kraška polja in planote ter morje z obalo. Kulturno krajino
obalnega območja zaznamujejo vinogradi in sadovnjaki, terasno preoblikovana pobočja,
69
obmorske ravnice, ponekod ostanki solin. Zaledje je gričevnato, s potoki po dnu dolin. Na
severu regije primorskih krajin je suh kraški planotast svet z značilno arhitekturo.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/2004) opredeljuje 71 krajinskih območij s
prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. To so območja, ki vključujejo prepoznavne in
reprezentativne dele slovenske krajine z dobro ohranjenimi krajinskimi sestavinami, zlasti pa so to
območja izjemnih krajin z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena
kulturna dediščina z visoko pričevalno oziroma spomeniško vrednostjo, v kombinaciji z izjemnimi
oblikami naravnih prvin oziroma naravnimi vrednotami. Skupna površina območij je 3.410 km 2. V
nekaterih prostorskih aktih občin so opredeljena tudi krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi
na lokalni ravni.
Izjemne krajine Slovenije (MOP, Acer Novo mesto d.o.o., 1996, dop. 1999) predstavljajo izbor
redkih, enkratnih slovenskih krajin, ki izstopajo z eno ali več posebej vrednimi značilnostmi, kot so:
edinstven vzorec rabe tal, značilna krajinska zgradba, skladna prostorska razmerja, ustrezen deleţ
naravnih prvin, poseben naselbinski vzorec, značilni poudarki kot odraz svojevrstne zgradbe prostora.
Opredeljenih je 93 izjemnih krajin skupne površine 233 km2.
Slovenske krajine niso doţivele sodobnih velikopoteznih preurejanj, ki bi odločilno spremenile
krajinsko podobo. Za slovenske krajine so značilne sorazmerno velika pestrost, visoka stopnja
naravne ohranjenosti in ohranjenost kulturnih sestavin krajine. V zadnjem desetletju so slovenske
krajine najbolj prizadeli veliki infrastrukturni posegi, kot so: gradnja avtocest, plinovodov,
daljnovodov. Zlasti veliki infrastrukturni posegi močno vplivajo na strukturne značilnosti krajine in
njene doţivljajske kakovosti. Opaznih je tudi veliko manjših razvrednotenj, kot so na primer:
neurejeni ali slabo urejeni kamnolomi in gramoznice, glinokopi, pretirano regulirani vodotoki,
ponekod neustrezni gradbeni posegi infrastrukture (veliki vkopi ali veliki nasipi), neustrezno izvedene
melioracije, razpršena poselitev. Zelo obremenjene krajine so v dolinskih delih Slovenije, kjer se
intenzivno strnejo vsi človekovi posegi (Vir: Evropska konvencija o krajini - izvajanje v Sloveniji,
MOP, 2008).
Prikaz območij izjemnih krajin in krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni
ravni je v grafični prilogi 7.
7.1.8
Zdravje
Za pomembnejše vplive na zdravje, ki jih povzroča emisija onesnaţeval v zrak iz objektov za
obdelavo komunalnih odpadkov, so v tem Okoljskem poročilu opredeljeni vplivi, ki nastajajo pri:
-
prevozu komunalnih odpadkov zaradi emisije hrupa,
energetski predelavi gorljivih frakcij, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov, zaradi
emisije snovi v zrak,
obdelavi biološko razgradljivih komunalnih odpadkov v kompostarnah in napravah za njihovo
anaerobno obdelavo zaradi emisije snovi, ki povzročajo neprijeten vonj,
obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah in na odlagališčih komunalnih
odpadkov zaradi emisije snovi, ki povzročajo neprijeten vonj,
posrednem ali neposrednem odvajanju izcedne vode v vode na vodovarstvenem območju ali
odvajanju izcedne vode v vode na vplivnem območju kopalnih voda.
Emisija hrupa zaradi prevoza komunalnih odpadkov
70
Za pomembnejši vpliv na zdravje je s tem Okoljskim poročilom opredeljen tudi vpliv hrupa, ki ga
povzroča transport komunalnih odpadkov, tako v fazi njihovega prevzemanja od povzročiteljev
odpadkov kot zaradi prevoza prevzetih mešanih komunalnih odpadkov do mesta, kjer se mehansko
biološko obdelajo (MBO naprava) in obdelani odloţijo na odlagališču. V tem Okoljskem poročilu je
za deleţ hrupa iz cestnega prometa, ki ga povzroča transport komunalnih odpadkov, izdelana ocena
njegovega obsega na podlagi ocenjenega prometnega dela.
Varstvo ljudi pred hrupom je ena izmed pomembnih smernic, določenih ţe z Nacionalnim
programom varstva okolja in usmeritvami varovanja okolja v Sloveniji. Osnovni pregled obstoječe
obremenitve okolja s hrupom oziroma oceno izpostavljenosti hrupu na posameznem območju zaradi
obratovanja različnih virov hrupa je podan s strateškimi kartami hrupa. Strateška karta hrupa je
standardiziran grafičen prikaz stanja obremenjenosti okolja s hrupom na določenem območju.
Grafični prikaz hrupne obremenitve se v strateških kartah hrupa podaja skladno z Direktivo
2002/49/ES, pri čemer raven hrupa na določenem območju, prikazana na strateških kartah hrupa, ne
predstavlja trenutne ravni hrupa, temveč dolgoročno povprečno raven hrupa tekom celega leta.
Podatki iz strateške karte hrupa se nanašajo na ravni hrupa, izraţene s kazalci hrupa Ldvn in Lnoč za
stanje obremenjenosti v letu 2006. Strateške karte hrupa izdelane za:
•
•
•
pomembne ceste z več kot šest milijonov prevozov vozil letno,
pomembne ţelezniške proge, ki imajo več kot 60.000 prevozov vlakov letno,
poselitveno območje mesta Ljubljane in sicer za hrup kot posledico cestnega in ţelezniškega
prometa ter hrup IPPC zavezancev.
V hrupu pomembnih cest so zajeti tudi tovornjaki za prevoz komunalnih odpadkov tako v fazi
zbiranja komunalnih odpadkov kot prevoza zbranih komunalnih odpadkov v nadaljnjo obdelavo: to je
predelavo za ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov in odstranjevanje (vključno s postopki
obdelave pred odstranjevanjem) za mešane komunalne odpadkov.
Deleţ tovornega prometa zaradi prevoza komunalnih odpadkov ja za količino odpadkov v letu 2009
ocenjen na manj kot 3% vsega tovornega prometa, opravljenega v tem letu, ali drugače:
-
ocenjeni deleţ hrupa zaradi transporta komunalnih odpadkov ne presega 1,5% celotnega
hrupa zaradi cestnega prometa tovornih vozil z maso več kot 7 t,
na območjih, kjer so ocenjene ravni hrupa podane v strateški karti hrupa, prispevek k hrupu
zaradi prevoza komunalnih odpadkov ni večji od 0,5% hrupa vseh vozil, ki so udeleţena v
cestnem prometu.
Vpliv hrupa na zdravje ljudi je opredeljen kot pomemben, vendar je glede na ocenjeni deleţ v
celotnem hrupu iz cestnega prometa spoznan kot nebistven.
Emisija hrupa zaradi obratovanja naprav za obdelavo komunalnih odpadkov
Ocenjevanje vplivov na zdravje, ki jih povzroča emisija hrupa iz objektov za obdelavo komunalnih
odpadkov, ne šteje za strateško raven presojanja vplivov OP RKO na okolje. Presoja tega vpliva na
zdravje ljudi se mora izvesti za posamezni ukrep OP RKO v okviru postopka CPVO pri prostorskem
načrtovanju in v okviru projektne presoje vplivov na okolje posameznega posega v okolje.
Energetska predelava gorljivih frakcij komunalnih odpadkov
71
Za območja predvidene energetske predelave komunalnih odpadkov so za stanje okolja uporabljeni
podatki o izpostavljenosti prebivalstva onesnaţenosti zunanjega zraka z delci (PM10). Čeprav je z
ukrepi OP RKO energetska predelava komunalnih odpadkov predvidena v obeh slovenskih
aglomeracijah (območja urbane poselitve), ki sta glede delcev v zunanjem zraku čezmerno onesnaţeni
(območji mestnih občin Maribor in Ljubljana), je na podlagi ocenjevanja dodatne obremenitve
zunanjega zraka zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov s tem Okoljskim poročilom
ugotovljeno, da je taka energetska predelava z vidika vplivov na okolje sprejemljiva.
Prispevek energetske predelave komunalnih odpadkov k onesnaţenosti zunanjega zraka je s tem
Okoljskim poročilom ocenjen na manj kot 3 % obstoječe onesnaţenosti, ki na območju obeh
aglomeracij le za nekaj odstotkov presega mejno onesnaţenost.
Emisija onesnaževal, ki povzročajo neprijeten vonj
Podatkov o obremenjenosti okolja zaradi emisije onesnaţeval, ki povzročajo neprijeten vonj, ni na
razpolago.
Glede na učinek disperzije onesnaţeval, ki v zunanjem zraku povzročajo neprijeten vonj, je ocenjeno,
da na razdalji več kot 350 m od objektov za biološko obdelavo komunalnih odpadkov oziroma več
kot 300 m od zunanjega roba območja za odlagališče komunalnih odpadkov, koncentracija vonja ne
presega pragu (mejne vrednosti), ki je povzroča ljudem neprijetne občutke (enta vonja).
Stanje okolja zaradi emisije onesnaţeval, ki povzročajo neprijeten vonj, se lahko oceni na podlagi
števila stavb z varovanimi prostori, ki so čezmerno izpostavljeni neugodnemu vonju – to je števila
stanovanjskih stavb, ki so bliţje kot 350 m od objektov za biološko obdelavo komunalnih odpadkov
oziroma bliţje kot 300 m od odlagališč komunalnih odpadkov.
Do konca leta 2015 bo v skladu s scenariji OP RKO obratovalo okoli 20 obstoječih odlagališč
komunalnih odpadkov, od katerih nekateri ne izpolnjujejo zahtev standarda o oddaljenosti stavb z
varovanimi prostori. Po letu 2016 bo odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov omejeno na 9
odlagališč, od katerih bodo razen enega (CERO Celje) vsa na novo zgrajena oziroma razširjena ob
upoštevanju predpisanega standarda o oddaljenosti stavb z varovanimi prostori.
Emisija onesnaževal v vode z odvajanjem izcedne vode
Ocenjevanje vplivov na zdravje, ki jih povzroča morebitno onesnaţevanje z odvajanjem odpadne
vode iz objektov za obdelavo komunalnih odpadkov (predvsem izcedne vode iz odlagališč
komunalnih odpadkov in onesnaţene padavinske odpadne vode iz površin na območju MBO
naprav), ki bi lahko škodljivo vplivala na vodna telesa, namenjena oskrbi s pitno vodo in kopanju, je
vključeno v strateško raven presojanja vplivov OP RKO na okolje glede na število teh objektov, ki so
umeščena na vodovarstvenih območij (na območjih III. stopnje varstva ali na kraških podlagah z
močno razpoklinsko poroznostjo) ali na vplivnih območjih kopalnih voda. Čeprav se presoja teh
vplivov podrobneje izvede v okviru postopka CPVO pri prostorskem načrtovanju ter dodatni ukrepi
varstva pred onesnaţenjem voda podrobneje opredelijo v okviru projektne presoje vplivov na okolje
posameznega posega v okolje, je s tem Okoljskim poročilom dana usmeritev, da se zaradi zmanjšanja
tveganja onesnaţevanja voda ne umešča:
-
-
odlagališč komunalnih odpadkov na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva, razen če to
ne bi povzročilo nesorazmernih stroškov pri uporabi obstoječe infrastrukture ravnanja s
komunalnimi odpadki,
odlagališč komunalnih odpadkov na vplivnih območjih kopalnih voda, in
72
-
MBO naprav na kraških podlagah z močno razpoklinsko poroznostjo.
Do konca leta 2015 bo v skladu s scenariji OP RKO obratovalo okoli 20 obstoječih odlagališč
komunalnih odpadkov, od katerih jih je nekaj na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva
podzemne vode. Po letu 2016 bo odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov omejeno na 9 odlagališč,
od katerih bosta največ 2 na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva podzemne vode (če se
bosta v ukrepe OP RKO vključili rezervni lokaciji za odlaganje komunalnih odpadkov v CERO
Pragersko in v CERO Gajke).
7.1.9
Materialne dobrine
Za pomembnejše vplive na materialne dobrine so v tem Okoljskem poročilu opredeljeni vplivi
odlagališč komunalnih odpadkov na vrednost nepremičnin. Podatki o razvrednotenju nepremičnin so
povzeti po študijah EU, ki obdelujejo tovrstne vplive na materialne dobrine.
Podatkov o dejanskem stanju razvrednotenja nepremičnin v bliţini obstoječih odlagališč v Sloveniji ni
(izdelati bi bilo treba anketno študijo o razvredotenju napremičnin). Čeprav za izdelavo ocene vplivov
na materialne dobrine v tem Okoljskem poročilu tudi podrobnejši popis nepremičnin v bliţini
predvidenih odlagališč ni bil izdelan, je okvirna ocena vplivov na materialne dobrine dovolj dobra za
izdelavo usmeritev pri opredeljevanju števila odlagališč in pri njihovem prostorskem umeščanju.
Uporabnost ocene vplivov na materialne dobrine iz tega Okoljskega poročila je predvsem v dejstvu,
da so vplivi na materialne dobrine odvisni od števila odlagališč in ne od zmogljivosti odlaganja
odpadkov na posameznem odlagališču. Okoljsko poročilo v zvezi z vplivi na materialne dobrine
usmerja ukrepe OP RKO v čim manjše število odlagališč, ker je okoljska škoda zaradi vplivov na
materialne dobrine ocenjena za bistveno večjo, kot je škoda, ki nastaja zaradi vplivov na okolje zaradi
nekoliko večjega prometnega dela, ki nastane pri transportu obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
na odlagališča zaradi manjšega števila odlagališč.
7.2
Prikaz stanja okolja s kazalniki stanja okolja
7.2.1
Opis kazalnikov
Kazalniki stanja za naravne vire
1. Pokrovnost in raba zemljišč
V letu 2006 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56%, skupaj z
grmičastim gozdom 58%), drugo preteţno naravno rastje je zavzemalo 4%, 35% površja je
namenjenega preteţno kmetijstvu, slabi 3 % pa so umetne površine. V obdobjih med 1996 in 2000 ter
2000 in 2006 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12%
oz. 0,13% površja), nanašajo pa se predvsem na gospodarjenje z gozdovi in izgradnjo cestne
infrastrukture.
2. Ravnanje z odpadki:
-
komunalni odpadki: kazalnik prikazuje količino komunalnih odpadkov na prebivalca v
Sloveniji in primerjavo s povprečjem v Evropski uniji;
73
-
-
-
-
-
odlaganje odpadkov na odlagališča: kazalnik prikazuje količino in strukturo odloţenih
odpadkov na legalnih odlagališčih odpadkov v Sloveniji. Količino in strukturo odloţenih
nenevarnih komunalnih odpadkov na odlagališča javne infrastrukture ter količino in strukturo
odpadkov odloţenih na odlagališča odpadkov, ki so v upravljanju industrije;
ravnanje z odpadki: kazalnik prikazuje razmerje med predelanimi in odstranjenimi odpadki v
posameznih letih. Količina in deleţ posameznih postopkov predelave in odstranitve je
prikazana za komunalne, nevarne ter industrijske odpadke;
organski kuhinjski odpadki: kazalnik prikazuje letne količine nastalih, zbranih organskih
kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in gostinstva ter načine predelave;
odpadne baterije in akumulatorji: kazalnik prikazuje letno količino nastalih in zbranih
odpadnih baterij v Sloveniji, načine ravnanja in deleţe različnih vrst baterij in akumulatorjev, ki
vsebujejo nevarne snovi;
odpadna embalaţa: kazalnik prikazuje količino nastale odpadne embalaţe na prebivalca, ločitev
povezanosti nastale količine embalaţe od bruto domačega proizvoda, količino nastale in
predelane odpadne embalaţe glede na vrsto materiala ter deleţe predelane in reciklirane
odpadne embalaţe glede na cilje;
odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti: kazalnik prikazuje količine nastalih odpadkov
iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji ter razmerje med predelanimi in
odstranjenimi odpadki v posameznih letih.
Kazalniki stanja za zrak
1. Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo
Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, so se od leta 1990 do leta 2007 zmanjšali za
73%, predvsem kot posledica zmanjšanja izpustov SO2.
2. Izpusti ţveplovega dioksida
V Sloveniji so se izpusti SO2 do leta 2007 zmanjšali za 94% glede na leto 1980. Zmanjšanje je
predvsem posledica manjših izpustov iz termoelektrarn in uporabe kakovostnejših goriv. Izpusti SO2
so bili v letu 2007 za 47% niţji od predvidene ciljne vrednosti.
3. Izpusti dušikovih oksidov
Letni izpusti NOx v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za skoraj 20% v primerjavi z letom 1987.
Zmanjšanje je posledica povečanja deleţa vozil z vgrajenim katalizatorjem. Izpusti NOx so bili v letu
2007 za 1% niţji od predvidene ciljne vrednosti.
4. Izpusti amoniaka
Letni izpusti NH3 v Sloveniji so se do leta 2006 zmanjšali za 36,5% v primerjavi z letom 1990.
Zmanjšanje je posledica zmanjševanja števila glav ţivine. Izpusti NH3 so bili v letu 2006 za 7% niţji
od predvidene ciljne vrednosti.
5. Izpusti nemetanskih hlapnih ogljikovodikov
Letni izpusti NMVOC v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za 39% v primerjavi z letom 1990.
Zmanjšanje gre pripisati zmanjševanju izpustov v prometu z motornimi vozili, zaradi povečanja
števila vozil, ki so opremljena s katalizatorji in implementaciji dveh uredb o emisiji organskih hlapnih
snoveh v zrak. Izpusti NMVOC so bili v letu 2007 za 1,7% niţji od predvidene ciljne vrednosti.
74
6. Onesnaţenost zraka s PM10 in PM2,5
Raven onesnaţenosti zunanjega zraka zaradi delcev PM10 se je v obdobju 2002 - 2008 zmanjšala.
Kljub temu je bila v letu 2008 še vedno preseţena tako zakonsko predpisana letna mejna koncentracija
kot tudi število dni z dnevno mejno koncentracijo PM10. Najslabše stanje zaradi onesnaţenosti s PM10
je v Zasavju (Zagorje). Letna koncentracija PM2.5 se je v obdobju 2005 - 2008 zniţala. V letu 2008 ni
več presegala zakonsko predpisane letne mejne vrednosti.
Kazalniki stanja za vode
1. Čiščenje odpadne vode
Kazalnik prikazuje količino odpadne vode in deleţ prebivalcev, katerih odpadne vode se prečiščujejo
na čistilnih napravah, razvrščenih glede na stopnjo čiščenja po metodologiji iz Direktive o čiščenju
komunalne odpadne vode. Metodologijo povzema tudi slovenska Uredba o emisiji snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav. V grobem določa, da je primarno čiščenje mehansko
oziroma kemično. Odstrani manjši del organskih obremenitev in del obremenitev z usedljivimi
snovmi. Prikazani so tudi podatki o čiščenju komunalnih odpadnih voda v greznicah, ki ga lahko
opredelimo kot primarno čiščenje. Sekundarno čiščenje je v splošnem biološko ter odstrani preteţni
del obremenitev z organskimi snovmi in del (20 %–30 %) hranil. Terciarno čiščenje je tisto, ki poleg
organskih obremenitev odstrani preteţni del obremenitev s hranili;
2. Kemijsko stanje rek
Dobro kemijsko stanje je določeno za skoraj 99% vodnih teles površinskih voda - rek, slabo kemijsko
stanje pa za dve vodni telesi – Sava pri Vrhovem zaradi ţivega srebra in Krka pri Otočcu zaradi
tributilkositrovih spojin. V splošnem slovenske reke niso obremenjene s prednostnimi oz. prednostno
nevarnimi snovmi.
3. Kemijsko stanje podzemnih voda
Podzemna vode je z onesnaţevali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na
severovzhodnem delu Slovenije. Na mnogih merilnih mestih je ugotovljen statistično značilen trend
zmanjševanja koncentracij atrazina in desetil-atrazina, kar pripisujemo pozitivnim učinkom prepovedi
njune rabe. Učinka omejitve vnosa dušika v tla pa z splošnim zmanjšanjem koncentracije nitratov še ni
zaznati.
Podzemna voda v vodonosnikih s kraško in razpoklinsko poroznostjo je boljše kakovosti. Te
vodonosnike je potrebno zaradi zelo visoke ranljivosti učinkovito zaščititi.
4. Poplavna območja
V bazi, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za okolje, se poplavna območja, katerih celotna površina
obsega 775,04 km2, razvrščajo v tri vrste poplavnih območij, in sicer:
- zelo redke poplave - povratna doba Q50 in več,
- redke poplave - povratna doba Q10 do Q20 (342,03 km2) in
- pogoste poplave - povratna doba Q2 do Q5 (82,38 km2).
Objekti za obdelavo komunalnih odpadkov se ne umeščajo na poplavna območja, kar zlasti velja za
MBO naprave in odlagališča komunalnih odpadkov. Kazalnik, ki opredeljuje poplavna območja, je
površina posamezne vrste poplavnih območij.
75
Kazalniki stanja za naravo
1. Stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz Poročila po 17. členu Direktive o habitatih
(92/43/EGS)
Drţave članice EU morajo po 17. členu Direktive o habitatih vsakih šest let izdelati poročilo o
izvajanju ukrepov po tej direktivi. Poročilo vključuje predvsem informacije o ohranitvenih ukrepih iz
prvega odstavka 6. člena, vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti naravnih habitatnih
tipov iz priloge I in vrst iz priloge II ter glavne rezultate spremljanja stanja iz 11. člena. Največji del
poročila obsegajo ocene kazalcev stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov z vseh prilog na območju
celotne drţave.
Iz prilog Direktive o habitatih je v Sloveniji prisotnih 60 habitatnih tipov in 203 vrste za katere je
potrebno poročati. Od tega je v alpski regiji 45 habitatnih tipov in 152 vrst, v celinski regiji pa 44
habitatnih tipov in 183 vrst. Največ habitatnih tipov ima končno oceno stanja ohranjenosti »ugodno«,
pri večini vrst pa je končna ocena stanja ohranjenosti »nezadostno«.
Končno stanje ohranjenosti za HT:
 44% vseh HT ima ugodno stanje ohranjenosti
 35% nezadostno in
 21% slabo stanje ohranjenosti
V Sloveniji je najboljše stanje ohranjenosti gozdnih, morskih, obalnih in priobalnih habitatnih tipov
ter habitatnih tipov goličav. Glede na to, da je pritisk na območje obale in morja dokaj velik, se zdi
ugodna ocena morskih, obalnih in priobalnih habitatnih tipov protislovna. Vendar te ocene temeljijo
na dejstvu, da je večina območij s temi habitatnimi tipi zavarovanih in je njihovo dobro stanje
dolgoročno zagotovljeno. Na slabo stanje ohranjenosti habitatnih tipov sladkih voda, travišč in grmišč
ter barij in močvirij kaţejo pritiski in groţnje, ki so bili opredeljeni med podajanjem posameznih ocen.
Med njimi so bile najpogostejše aktivnosti človeka povezane s športom in prostim časom,
spreminjanjem hidrografskih značilnosti območja, odvaţanjem peska in proda iz vodotokov,
spreminjanjem in opuščanjem rabe kmetijskih zemljišč ter naravno sukcesijo.
Končno stanje ohranjenosti za vrste:
 20% vseh vrst ima ugodno stanje ohranjenosti
 50% nezadostno
 10% slabo stanje ohranjenosti in
 20% vrst ima stanje ohranjenosti neznano
Kar polovica vrst ima končno oceno stanja ohranjenosti »nezadostno«. Kljub temu lahko tudi tu
poveţemo vrste s slabim stanjem ohranjenosti s habitatnimi tipi, ki imajo prav tako slabo stanje
ohranjenosti. V Sloveniji je glede na ocene najbolj zaskrbljujoče stanje rakov, rib, dvoţivk, plazilcev,
kačjih pastirjev, metuljev in hroščev. Med najpogostejšimi groţnjami in pritiski na vrste so spremembe
hidrografskih značilnosti, spremembe rabe kmetijskih zemljišč, urbanizacija ter onesnaţevanje in
izsuševanje zemljišč. Po podanih ocenah bi lahko sklepali, da je stanje ohranjenosti najboljše pri vrstah
iz skupine sesalcev. Vendar se je treba zavedati, da za več kot polovico obrazcev (predvsem za
netopirje) ocena ni bila podana. Zato lahko nadaljnje raziskave tudi za to skupino pokaţejo povsem
drugačno stanje (Varstvo narave 21, 2008).
76
2. Ohranitveno stanje vrst v SPA območjih in na ozemlju celotne Slovenije iz Poročila po 12. členu
Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic (79/409/EGS) o izvajanju te direktive v obdobju 2005 2007
Poročilo je bilo v marcu 2009 pripravljeno s strani Ministrstva za okolje in prostor na osnovi
strokovnih podlag, ki jih je pripravil Zavod RS za naravo in prispevkov Agencije RS za okolje. Zavod
RS za naravo je pri pripravi strokovnih podlag vključil tudi dopolnila ZGS, Društvo za opazovanje in
proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), upravljavce nekaterih zavarovanih območij (Krajinski park
Sečoveljske soline, Notranjski regijski park, Naravni rezervat Škocjanski zatok), ter predloge
dopolnitev, ki so jih posredovali NIB, DOPPS in Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in
matematiko. V prilogi 1 omenjenega poročila je opisano ohranitveno stanje vrst v SPA območjih in na
ozemlju cele Slovenije.
Ohranitveno stanje vrst v SPA
Ohranitveno stanje vseh 321 vrst na 26 območjih SPA določenih z Uredbo o posebnih varstvenih
območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04, št. 110/04, 59/07, 43/08) je obravnavano na
Dodatku A k Prilogi 1. Pojasnjujejo ga: populacijske ocene, rezultati monitoringa, ocene stanja
habitata in ohranitveno stanje vrst na posameznem SPA. Ohranitveno stanje je bilo podano za 321
vrst na 26 SPA. Za tri vrsti na SPA Drava (sivka in mali ponirek, čopasta črnica) je bilo na ţeljo MOP
podano tudi ohranitveno stanje za obdobje prezimovanja.
Ugodno ohranitveno stanje je bilo ugotovljeno v primeru 69 vrst (22%) ptic na 22 SPA.
Neugodno ohranitveno stanje je bilo določeno v primeru 62 vrst (19%) na 19 SPA. Najbolj
zaskrbljujoče je stanje nekaterih ptic kmetijske krajine. Zaradi intenzifikacije kmetijstva, v nekaterih
primerih pa tudi opuščanja rabe, je bilo ocenjeno neugodno ohranitveno stanje v primeru v 13 vrst na
SPA Sneţnik – Pivka, Reka – dolina, Slovenske gorice - doli, Goričko, Mura, Drava, Krakovski gozd –
Šentjernejsko polje, Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Planinsko polje in Kras. Najbolj
problematična je intenzifikacija kmetijstva, še zlasti zgodnja košnja, pretirano gnojenje, zmanjševanje
deleţa travnikov in mokrišč, s čimer se krčita obseg in kakovost habitatov. To se odraţa na upadajočih
populacijskih trendih kosca, velikega škurha, repaljščice in pribe. V primeru velikega skovika,
črnočelega srakoperja in pisane penice je kot dodaten negativen vpliv zabeleţeno tudi siromašenje
mozaične kulturne krajine (npr. izginjanje mejic, grmišč) in izginjanje travniških sadovnjakov.
Zlatovranko in juţno postovko ţe štejemo med izumrle vrste. Problematično je tudi zaraščanje
oziroma opuščanje rabe suhih travnikov, s čimer se zmanjšuje habitat kotorne, rjave cipe in vrtnega
strnada. Med gozdnimi vrstami ptic izstopa problematika gozdnih kur (gozdni jereb, divji petelin,
ruševec) ter belohrbtega in triprstega detla v SPA Jelovica, Pohorje, Kočevsko-Kolpa in Trnovski
gozd. Ključen vzrok upadanja populacij v primeru navedenih vrst je krčenje in fragmentacija habitata.
Populacije gozdnih kur upadajo zaradi zaraščanje košenic, planin, gozdnih robov, krčenja in
degradacije značilnega habitata, neusklajenosti z lovskimi upravljavskimi načrti in motenj, ki jih
povzročata mnoţični turizem in rekreacija. Upadanje populacij belohrbtega in triprstega detla je
posledica krčenja habitata, ki ga predstavljajo gozdovi z velikim deleţem odmrle lesne mase.
Neugodno ohranitveno stanje je bilo zabeleţeno tudi pri več vrstah, vezanih na sladkovodne habitate
in mokrišča v okviru SPA Reka – dolina, Mura, Drava, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje in
Cerkniško jezero. Najbolj zaznaven vpliv oziroma posledice so pustile regulacije niţinskih rečnih
odsekov in njihovih pritokov. Z regulacijo breţin se so se zmanjšale gnezdilne moţnosti breguljke in
vodomca, s spremembo rečne dinamike navadne čigre, rečnega galeba in vodomca, z degradacijo
prodišč pa malega deţevnika in malega martinca. Zaraščanje mrtvic in izsuševanje mokrišč je
neugodno vplivalo na grahasto tukalico, malo tukalico, čapljico ter rečnega in trstnega cvrčalca.
Prezimujočo populacijo njivskih gosi na SPA Drava je zdesetkal lov s hrvaške strani Ormoškega
jezera. Populacije nekaterih gnezdečih vrst rac, ponirkov in pobreţnikov na SPA Cerkniško jezero
nihajo zlasti zaradi okoljskih dejavnikov, npr. upada nivoja vode v obdobju gnezdenja. Zaradi
77
naravnih dejavnikov (močna neurja v času gnezdenja, plenilci) nihajo tudi populacije male in navadne
čigre v SPA Sečoveljske soline.
Vprašljivo ohranitveno stanje je bilo ugotovljeno v primeru 190 (59%) vrst na 25 SPA. Ocene ni bilo
mogoče opredeliti zaradi pomanjkljivih podatkov. Za 13 vrst na 9 SPA podatki o velikosti populacije
niso obstajali niti v času opredeljevanja IBA oz. SPA, v primeru ostalih pa ne razpolagamo z
aktualnimi podatki monitoringa, iz katerih bi se dalo sklepati na njihovo ohranitveno stanje.
V Dodatku B k Prilogi 1 pa so navedeni podatki o nacionalnih velikostih populacij vrst z Uredbe o
Natura 2000 območjih, ki praviloma sodijo med bolje poznane vrste.
3. Ohranjenost naravovarstveno pomembnih območij:
Natura 2000 območja (SCI, SPA in SPA dodatki)
V Sloveniji je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) določenih 286
območij Natura 2000, od tega jih je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih (SCI) in 26 na
podlagi direktive o pticah (SPA). Območja zajemajo 720287,82 ha površine, kar znaša 35,5% ozemlja
Slovenije, od tega 639734,76 ha oziroma 31,55% na podlagi direktive o habitatih (SCI) in 461818,87
ha oziroma 22,78% na podlagi direktive o pticah (SPA). Dodatno je bilo v maju 2008 določenih še 17
območij, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna varstvena območja, t.i. SPA
dodatki, ki predstavljajo dodatnih 1,7% površine Slovenije oziroma 33989,48 ha. Večji del območij
porašča gozd, velik je deleţ brez vegetacije (preteţno stene), 9% površin je nad gozdno mejo,
pomemben je tudi deleţ travišč. V zavarovanih območjih (Triglavskem narodnem parku, regijskih in
krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 25% skupne površine Natura 2000
območij. Območja (SPA in SCI) se preteţno prekrivajo, saj je 60% površin, predlaganih na podlagi
direktive o habitatih, znotraj predlaganih posebnih varstvenih območij po direktivi o pticah.
71% slovenskega omreţja Natura 2000 pokrivajo gozdovi, kar je za pribliţno 15% več kot je evropsko
povprečje in kaţe v splošnem na njihovo dobro ohranjenost. Kljub temu so bili nekateri tipi gozdov,
zlasti niţinski poplavni, v preteklosti precej izkrčeni in niso v ugodnem stanju ohranjenosti. Od
negozdnih površin je v omreţju Natura 2000 okoli 20% kmetijskih zemljišč v uporabi, med njimi pa
so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Ti so v mnogih območjih še v ugodnem stanju ohranjenosti,
pritiski na zmanjševanje ugodnega stanja pa so veliki, tako po naravni poti z zaraščanjem zaradi
opuščanja kmetovanja kot zaradi intenzifikacije njihove rabe. Kmetijska območja z visoko naravno
vrednostjo so ena pomembnejših moţnosti za doseganje večje biološke pestrosti in zaščite ogroţenih
habitatov na posameznih podeţelskih območjih. Na splošno jih lahko označimo kot značilna območja
ekstenzivnega kmetijstva z veliko pestrostjo bioloških vrst in habitatov. Izjemno pomembno vlogo
imajo v omreţju Natura 2000 jame, ki so predmet ohranjanja v preko 70 območjih (od skupaj 260tih). Celinske vode predstavljajo površinsko le dober odstotek omreţja, vendar je njihov pomen za
ohranjenost omreţja zelo velik. Veliko voda je sicer v ne najbolj ugodnem stanju ohranjenosti.
Človekova bivališča so pomembna za razmnoţevanje, počivanje oziroma prezimovanje nekaterih vrst,
zato so v območju Natura 2000 bistvena tudi nekatera pozidana območja. Zlasti gre za ţivali iz skupin
ptic (npr. bela štorklja,veliki skovik) in sesalcev (npr. netopirji) (MOP, 2010).
Zavarovana območja
varstveni reţimi. Zavarovana so z drţavnimi ali občinskimi akti. Deleţ zavarovanih površin po
kategorijah je prikazan na spodnji sliki.
78
Slika 7: Delež zavarovanih površin po kategorijah (MOP, 2010).
Trenutno imamo v Sloveniji: 1 narodni park, 3 regijske parke, 43 krajinskih parkov, 1 strogi naravni
rezervat, 54 naravnih rezervatov in 1277 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 254847 ha, kar je
12,57% površine Slovenije (MOP, 2010). Predvideno je tudi povečanje deleţa zavarovanih območij
različnih kategorij za 10% površine Slovenije do leta 2014 (ReNPVO, Uradni list RS, št. 2/06).
Ekološko pomembna območja
Ekološko pomembna območja prekrivajo 52% ozemlja Slovenije. Kot ekološko pomembno območje
je med drugim določeno tudi osrednje območje ţivljenjskega prostora velikih zveri, veliko 347784 ha;
32 kraških jam, ki so na karti označene s svojimi vhodi ter morje in morsko obreţje z 22545 ha.
Sestavni del ekološko pomembnih območij so območja Natura 2000, ki tvorijo ekološko omreţje na
evropski ravni (MOP, 2010).
Naravne vrednote
S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot je določil 6.519 naravnih vrednot in 8.382 jam –
naravnih vrednot, ki so prikazane posebej. Jame so dobile status na podlagi zakona o varstvu
podzemnih jam in se vodijo v Registru podzemnih jam. Gostota jam v Sloveniji je 0,413 jame na km2,
oziroma ena jama na 2,419 km2. V Sloveniji je 2.092 (32,09%) naravnih vrednot drţavnega pomena in
4.427 (67,91%) lokalnega pomena. Drţavnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo
mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna drţava. Preostale so lokalnega pomena in
jih varuje lokalna skupnost. Vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila drţava
so drţavnega pomena, prav tako pa so drţavnega pomena tudi vse podzemske jame. Gostota naravnih
vrednot za celo Slovenijo znaša 0,32 na km2, oziroma ena naravna vrednota na 3,11 km2 (vir: MOP,
2010).
Skupna površina vseh poligonov znaša 2334,69 km2 kar znaša 11,52% površine drţave. Povprečna
površina poligona znaša 0,805899 km2. Prevladujejo manjši poligoni, saj je večjih od 1 km2 le 338. V
Triglavskem narodnem parku je 1013 naravnih vrednot, v Kozjanskem regijskem parku jih je 67, v
Regijskem parku Škocjanske jame 51 in v Krajinskem parku Goričko 46. Vse navedene so naravne
vrednote drţavnega pomena (MOP, 2010).
Ramsarska mokrišča
Ramsarska mokrišča v Sloveniji:
 Cerkniško jezero z okolico: 7,250 ha (vpis lokalitete: 19. januar 2006)
 Sečoveljske soline: 650 ha (vpis lokalitete: 3. februar 1993)
 Škocjanske jame : 305 ha (vpis lokalitete: 21. maj 1999) (http://www.ramsar.si, citirano september
2010; http://sl.wikipedia.org/, citirano september 2010).
79
Biosferni rezervati
Biosferni rezervati v Sloveniji:
 Julija 2003 je UNESCO razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat svetovnega pomena - Biosferni
rezervat Julijske Alpe. To je prvi biosferni rezervat v Sloveniji in obsega 195.723 hektarov v
občinah Bled, Bohinj, Bovec, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Ţirovnica.
Osrednje in robno območje v Julijskih Alpah sta določeni z zakonom o Triglavskem narodnem
parku, prehodno območje pa obsega širši del Julijskih Alp.
 29. oktobra 2004 je bil v svetovno mreţo biosfernih rezervatov sprejet tudi Park Škocjanske jame imenuje se Kraški biosferni rezervat. Obsega osrednje območje, ki obsega strogo zavarovano
območje samega parka, vplivno območje parka, ki zdruţuje vzporedne aktivnosti v skladu s
smiselno ekološko rabo in prehodno območje, ki obsega območje občine Divača.
UNESCOVA naravna dediščina
UNESCOva svetovna dediščina zajema območja, ki so pod zaščito organizacije UNESCO bodisi kot
kulturna ali pa kot naravna dediščina. Unescov seznam svetovne dediščine leta 2008 šteje 878 krajev,
pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih in so v 145 drţavah. Od leta
1986 so na seznam naravne dediščine vpisane Škocjanske jame in so do danes edino območje
Unescove svetovne dediščine v Sloveniji.
IBA območja
Skupno je v Sloveniji 25 območij IBA. Vsa ta območja so predlogi Posebnih zaščitenih območij
(SPA), ki jih je izdelalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Skupna površina vseh
območij IBA je 496.500 ha, kar predstavlja pribliţno 24% celotnega ozemlja Slovenije.
IBA območja v Sloveniji so: Doli Slovenskih goric, Dravinjska dolina, Pohorje, Kozjansko-Jovsi,
Ostenja Posavskega hribovja, Vzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, Sneţnik-Pivka,
Jelovica, Juţni rob Trnovskega gozda in Nanos, Banjšice, Breginjski Stol in Planja, Škocjanski zatok,
Goričko, Reka Mura, Reka Drava, Krakovski gozd-Šentjernejsko polje, Kočevsko-Kolpa, Ljubljansko
barje, Cerkniško jezero, Planinsko polje, Porečje Nanoščice, Dolina Reke, Kras, Triglavski narodni
park in Sečoveljske soline (Boţič, 2003).
Kazalniki stanja za kulturno dediščino
1. Ogroţenost kulturne dediščine
Kazalniki stanja za kulturno dediščino niso formalizirani. V stroki se uveljavlja kazalnik "ogroţenost
kulturne dediščine" po metodi "English heritage lestvice" za merjenje ogroţenosti, ki temelji na oceni
stanja in uporabe. Ocene ogroţenosti za celotno območje Slovenije ni na voljo, obstoječi podatki po
posameznih občinah so iz različnih časovnih obdobij. Moţno je podati le splošno oceno (glej poglavje
7.1.5).
Kazalniki stanja za zdravje ljudi
Kazalniki stanja za zdravje ljudi niso posebej opredeljeni, vendar se za izpostavljenosti prebivalstva
obremenjenosti okolja zaradi emisije vonjav, hrupa in onesnaţeval lahko se uporabljajo naslednji
kazalniki stanja okolja:
80
-
-
-
število prebivalcev na območjih, ki so zaradi transporta komunalnih odpadkov na odlagališča
izpostavljena hrupu cestnega prometa s kazalnikom hrupa Ldvn z vrednostjo več kot 55 dBA,
merjeno 4 m nad tlemi na najbolj izpostavljenem delu fasade7,
površina območij poselitve, ki so čezmerno obremenjena zaradi emisije vonjav iz naprav za
predelavo ali odstranjevanje biološko razgradljivih komunalnih odpadkov,
površina območij poselitve, kjer energetska predelava gorljivih frakcij mešanih komunalnih
odpadkov bistveno prispeva k preseganju mejne vrednosti za koncentracijo PM10 v zunanjem
zraku,
število odlagališč, ki so na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva podzemne vode,
namenjene oskrbi s pitno vodo.
Kazalniki stanja za podnebne dejavnike
1. Izpusti TGP
Kazalnik izpustov TGP prikazuje gibanje skupne količine izpustov TGP v Sloveniji in glavne
kategorije virov, med katerimi je tudi sektor ravnanja z odpadki. Izračuni temeljijo na metodologiji
IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change – Medvladni forum za spremembo podnebja).
Vezano na slovensko ratifikacijo Kjotskega protokola, ki zahteva 8 odstotno zmanjšanje izpustov
TGP v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto (1986), kazalec spremlja tudi gibanje skupne
količine TGP ter podaja primerjavo z drţavami EU-15 in EU-27. Skladno z mednarodnimi dogovori
se za izpuste v izhodiščnem letu šteje seštevek izpustov CO2 (ogljikov dioksid), CH4 (metan) in N2O
(didušikov oksid) leta 1986 in izpustov F-plinov (HFC - florirani ogljikovodiki, PFC - perfluorirani
ogljikovodiki in SF6 - ţveplov heksaflorid) v letu 1995. Izpusti v izhodiščnem letu so bili določeni
glede na stanje v evidencah izpustov julija 2007.
Kazalniki stanja za krajino
1. Ohranjenost krajinskih značilnosti
2. Ohranjenost in celovitost krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in
izjemnih krajin
Kazalniki stanja za krajino niso formalizirani. Za potrebe te presoje se uporabita splošna kazalnika
stanja, ki izhajata iz opredeljenih okoljskih ciljev. Aktualne ocene stanja na področju krajine na ravni
drţave ni na voljo, moţno je podati le splošno oceno (glej poglavje 7.1.7).
Kazalniki stanja za materilne dobrine
Vpliv na materialne dobrine zaradi odlaganja komunalnih odpadkov se izraţa kot razvrednotenje
nepremičnin v bliţini odlagališča komunalnih odpadkov. Ker obseg razvrednotenja nepremičnin ni
odvisen od zmogljivosti odlaganja odpadkov na odlagališču, je kot kazalnik stanja za vplive na
materialne dobrine opredeljeno število odlagališč komunalnih odpadkov.
7.3
Stanje okolja in razvoj stanja okolja brez izvajanja OP RKO
Ugotavljanje obremenjenosti prebivalstva s hrupom v skladu z določbami iz Priloge VI Direktive 2002/49/ES o
ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.
7
81
V primeru neizvedbe ukrepov OP RKO bi stalno povečevanje količine odpadkov pomenilo odpiranje
novih odlagališč in širjenje obstoječih. S poseganjem v neokrnjena območja bi prišlo do uničenja
novih ţivljenjskih prostorov vrst in tam prisotnih habitatnih tipov, negativno bi vplivalo na njihovo
celovitost in povezanost. Večanja števila odlagališč bi privedlo do velike okrnjenosti krajinske slike na
nivoju drţave in večanje števila ogroţenih enot kulturne dediščine. Prav tako bi se povečala površina
razvrednotenega območja v okolici odlagališč in s tem bi se posredno povečal vpliv na zdravje ljudi.
Če so glede varstva pred emisijo snovi v vode in zrak upoštevane zahteve Direktive 1999/31/ES,
vpliv na kakovost zunanjega zraka in vode ni odvisen od števila odlagališč. Ker pa so nekatere lokacije
obstoječih in tudi predlaganih regijskih odlagališč na poplavnem območju, pomeni vključitev takih
odlagališč v izvedbo OP RKO tveganje za okolje, ki v primeru visokih voda lahko povzroči
onesnaţenje voda večjega obsega.
Neizvedba ukrepov OP RKO bi privedla do trajnih negativnih vplivov na naravo, krajino in kulturno
dediščino, povečala površino razvrednotenega okolja v okolici odlagališč in v primeru visokih voda na
nekaterih lokacijah povzročila večje onesnaţenje voda.
Neizvedba ukrepov OP RKO bi povzročila tudi nenormalno velike stroške zapiranja odlagališč in
nadzora po zaprtju teh odlagališč. Če se število odlagališč ne bi zmanjšalo na razumno in ekonomsko
upravičeno upravljanje odlagališč glede na količino odpadkov, ki nastajajo v Sloveniji, bi bili v
obdobju naslednjih 50 let (20 letno obdobje obratovanja in 30 letno obdobje nadzora po zaprtju
odlagališč) stroški ravnanja s komunalnimi odpadki neupravičeno visoki. Stroški zapiranja odlagališča
namreč niso povsem sorazmerni zmogljivosti odlagališča, stroški nadzora odlagališča po zaprtju pa so
skoraj neodvisni od zmogljivosti odlagališča.
To pomeni, da večje število manjših odlagališč poleg večje obremenitve okolja v času obratovanja in
po zaprtju odlagališč povzroča tudi bistveno večje stroške ravnanja s komunalnimi odpadki, kot so
stroški ravnanja, predvideni za izvedbo okolju prijaznih podprogramov izbranih scenarijev
postopnega prilagajanja infrastrukture za odlaganje komunalnih odpadkov ciljem varstva okolja.
Stanje okolja in razvoj stanja okolja brez izvajanja ukrepov je po posameznih vidikih vplivov na okolje
podrobneje prikazan matrično v spodnjih tabelah.
82
Tabela 13: Stanje okolja in razvoj stanja okolja brez izvajanja ukrepov.
Področje (vidik) vpliva: naravni viri.
Okoljski cilj / podcilj
Postopno zmanjšanje vplivov
na tla zaradi odstranjevanja
komunalnih odpadkov z
odlaganjem na odlagališčih
Kazalnik stanja okolja
Pokrovnost in raba zemljišč – površina območij močno obremenjenega okolja
zaradi odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih
Stanje okolja brez izvedbe OP RKO
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se količina odloţenih
komunalnih odpadkov ne bo zmanjševala in posledično se ne bodo
zmanjševali pritiski na tla zaradi nastajanja komunalnih odpadkov.
Povečanje recikliranja
komunalnih odpadkov zaradi
pridobivanja materialnih
dobrin in s tem zmanjšanja
pritiskov na rabo obnovljivih
in neobnovljivih naravnih
virov
Povečanje energetske
predelave gorljivih
nereciklabilnih frakcij
komunalnih odpadkov
Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja količina recikliranih komunalnih odpadkov
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se raba surovin, proizvedenih z
recikliranjem komunalnih odpadkov, ne bo povečala. Komunalni
odpadki bodo še naprej ne dovolj izkoriščen vir za pridobivanje
materialnih dobrin.
Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja količina energetsko predelanih komunalnih odpadkov
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se energetska predelava goriva,
proizvedenega iz gorljivih nereciklabilnih frakcij mešanih komunalnih
odpadkov, ne bo povečala. Nereciklabilne gorljive frakcije
komunalnih odpadkov bodo še naprej ne dovolj izkoriščen energetski
vir, delno tudi obnovljiv vir (okoli 25% vsega energetskega potenciala
komunalnih odpadkov).
Področje (vidik) vpliva: zrak.
emisije SO2
Letna emisija SO2
emisije NOx
Letna emisija NOx
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se emisija SO2 iz naprav za
obdelavo komunalnih odpadkov ne bo spremenila. V primeru izvedbe
OP RKO pa se bo ta emisija zaradi energetske predelave komunalnih
odpadkov nekoliko povečala, vendar bo nebistveno vplivala na
doseganje nacionalne mejne vrednosti iz NEC Direktive.
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se emisija NOx iz naprav za
OP RKO pa se bo ta emisija zaradi energetske predelave komunalnih
odpadkov nekoliko povečala, vendar bo nebistveno vplivala na
doseganje nacionalne mejne vrednosti iz NEC Direktive.
83
emisije VOC
Letna emisija VOC
emisije NH3
Letna emisija NH3
emisije prašnih delcev (PM
TSP, PM10, PM2,5)
Letna emisija (PM TSP, PM10, PM2,5)
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se emisija VOC iz naprav za
OP RKO se bo ta emisija zaradi obdelave biološko razgradljivih
odpadkov ne bo zmanjšala nekoliko zmanjšala, po drugi strani pa se
bo zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov nekoliko
povečala, vendar bo nebistveno vplivala na doseganje nacionalne
mejne vrednosti iz NEC Direktive.
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se emisija NH3 iz obdelave
biološko razgradljivih odpadkov ne bo zmanjšala, vendar ne bo
vplivala na doseganje predvidenih nacionalnih mejnih vrednosti iz
NEC Direktive.
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se emisija delcev (PM TSP,
PM10, PM2,5) iz naprav za obdelavo komunalnih odpadkov ne bo
spremenila. V primeru izvedbe OP RKO se bo ta emisija zaradi
doslednejšega prekrivanja odloţenih odpadkov na odlagališčih
zmanjašala, po drugi strani pa se bo zaradi energetske predelave
komunalnih odpadkov nekoliko povečala, vendar bo nebistveno
vplivala na doseganje nacionalne mejne vrednosti iz NEC Direktive.
Področje (vidik) vpliva: voda.
Ohraniti dobro kemično,
ekološko in količinsko stanje
površinskih voda.
Čiščenje odpadne vode.
Kakovost kemijskega in ekološkega stanja rek.
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se bo ekološko stanje rek
zaradi odvajanja izcednih vod iz odlagališč komunalnih odpadkov
poslabšalo bolj, kot je to potrebno.
Ohraniti dobro kemično
stanje podzemnih voda.
Kakovost kemijskega stanja podzemnih voda.
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se obremenjevanje podzemnih
voda zaradi odvajanja izcedne vode iz teles odlagališč komunalnih
odpadkov ne bo zmanjšalo.
Področje (vidik) vpliva: narava.
Okoljski cilj /podcilj
biotske raznovrstnosti flore,
favne in habitatnih tipov
Sprememba stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz Poročila po 17. členu
Direktive o habitatih (92/43/EGS)
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se bo objekte infrastrukture za
ravnanje s komunalnimi odpadki umeščalo v okolje bolj stihijsko.
Moţno je, da se bodo zahteve investitorjev po izgradnji objektov za
obdelavo komunalnih odpadkov povečale, kar hkrati pomeni tudi
povečanje pritiska na naravno okolje in posledično na floro, favni, HT
84
biotske raznovrstnosti prosto
ţivečih ptic
Sprememba ohranitvenega stanja vrst v SPA območjih in na ozemlju celotne
Slovenije iz Poročila po 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic
(79/409/EGS)
značilnosti naravovarstveno
pomembnih območij (v
mednarodnem in
nacionalnem merilu)
Obseg in značaj posegov v naravovarstveno pomembna območja:
- Natura 2000 območja (SCI, SPA in SPA dodatki)
- Ekološko pomembna območja
- Zavarovana območja
- Naravne vrednote
- Ramsarska mokrišča
- Biosferni rezervati
- UNESCOVA naravna dediščina
- IBA območja
in biotsko raznovrstnost.
ravnanje s komunalnimi odpadki umeščalo v okolje bolj stihijsko.
Moţno je, da se bodo zahteve investitorjev po izgradnji objektov za
obdelavo komunalnih odpadkov povečale, kar hkrati pomeni tudi
povečanje pritiska na naravno okolje in posledično na ţivljenjski
prostor ptic ter biotsko raznovrstnost ptic.
ravnanje s komunalnimi odpadki umeščalo v okolje bolj stihijsko, brez
zasledovanja potrjenih ciljev drţave na področju ravnanja s
komunalnimi odpadki. Ker velik del območja Slovenije sodi med
naravovarstveno pomembna območja, se bo pritisk investitorjev za
umeščanje objektov na ta območja povečal, tako da je z letih lahko
pričakovati zmanjšanje površin teh območij.
Področje (vidik) vpliva: kulturna dediščina.
Okoljski cilj
značilnosti objektov in
območij kulturne dediščine
Ogroţenost kulturne dediščine:
Aktualne ocene ogroţenosti na ravni drţave ni na voljo. Na splošno velja, da je
dediščina precej ogroţena, predvsem:
- naselbinska dediščina z novejšo pozidavo, ki povzroča spremembe volumnov
naselij, naselbinske strukture, funkcionalnih enot in stavbnega tkiva;
- stavbna dediščina zaradi neprimerne uporabe ali nerabe, pomanjkljivega
vzdrţevanja ter neustrezne prenove,
- kulturna krajina zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč in urbanizacije.
Brez izvedbe ukrepov OP RKO bosta ohranjena obseg in značilnost
dediščine na območjih izvedbe ukrepov, vendar zaradi objektov
infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki ni pričakovati
pomembnih sprememb podobe dediščine v širšem prostoru.
V kolikor se ukrepi OP RKO ne izvedejo, to nima vpliva na siceršnji
trend spreminjanja stopnje ogroţenosti dediščine. Pričakovati je
nadaljnja razvrednotenja, predvsem zaradi neustrezne urbanizacije. V
primeru uspešne uresničitve prizadevanj, da se celostno varstvo
dediščine vključi v različne razvojne programe ter v ustrezne
prostorske ureditve, pristopanja k sistematični prenovi spomeniških
območij ter ob dejanskem zavedanju, da je ohranjanje in varovanje
dediščine skrb vseh in vsakogar, pa je pričakovati tudi splošno
zmanjšanje ogroţenosti dediščine.
85
Področje (vidik) vpliva: podnebni dejavniki.
Okoljski cilj
Vključiti ukrepe za blaţitev in
prilagajanje na podnebne
spremembe
Izpusti TGP.
Brez izvedbe OP RKO se izpusti TGP zaradi odlaganja komunalnih
odpadkov ne bodo zmanjšali v letu 2020 za načrtovanih najmanj 20%.
Področje (vidik) vpliva: krajina.
Okoljski cilj
značilnosti
območij s prepoznavnimi
značilnostmi na nacionalni
ravni in izjemnih krajin
Ohranjenost krajinskih značilnosti:
Aktualne ocene stanja ohranjenosti krajinskih značilnosti na ravni drţave ni na
voljo. Na splošno velja, da krajino ogroţata:
- človek in njegovi posegi v krajino in
- narava in njena sposobnost zaraščanja.
Ob mnogih še ohranjenih krajinah, predvsem naravnih krajinah in kulturnih
krajinah na manj razvitih območjih, so očitna vedno večja razvrednotenja
prostora. Poleg pozidave so objekti infrastrukture ravnanja s komunalnimi
odpadki, predvsem odlagališča komunalnih odpadkov eni tistih, ki lahko
spremenijo funkcijo in podobo krajine.
Ohranjenost in celovitost krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na
nacionalni ravni in izjemnih krajin:
Aktualne ocene ohranjenosti in celovitosti teh območij ni na voljo. Glede na
podatke o spremembi dejanske rabe (povečevanja obsega pozidanih območij in
gozdnih zemljišč) je očiten trend zmanjševanja prepoznavnosti.
Brez izvedbe ukrepov OP RKO bodo ohranjene krajinske značilnosti
na območjih izvedbe ukrepov. Predvsem to velja za predvidena
območja novih odlagališč in z njimi povezanih naprav za obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov.
Glede na to, da nekateri ukrepi posegajo v območja s prepoznavnimi
značilnostmi na širši ravni, v teh območji brez izvedbe ukrepov OP
RKO ne bo prišlo do zmanjševanja ohranjenosti in celovitosti.
Področje (vidik) vpliva: zdravje.
Okoljski cilj
prebivalstva onesnaţenosti
zunanjega zraka zaradi
energetske predelave
komunalnih odpadkov
prebivalstva hrupa zaradi
transporta komunalnih
odpadkov.
Število prebivalcev na območjih, ki so izpostavljena onesnaţenosti zunanjega
zraka zaradi emisije onesnaţeval, za katere se ugotavlja onesnaţenost zunanjega
zraka (v primeru ravnanja s komunalnimi odpadki predvsem delci in NOx)
Število prebivalcev na območjih, ki so izpostavljena hrupu cestnega prometa s
kazalnikom hrupa Ldan z vrednostjo več kot 55 dBA, merjeno 4 m nad tlemi na
najbolj izpostavljenem delu fasade.
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se izpostavljenost prebivalstva
onesnaţenosti zunanjega zraka zaradi energetske predelave
komunalnih odpadkov sicer ne bo spremenila, vendar je ta prispevek
zanemarljivo majhen glede na druge vire onesnaţevanja zunanjega
zraka.
hrupu cestnega prometa zaradi transporta komunalnih odpadkov ne
bo zmanjšala, ker se bo zaradi neizvajanja ukrepov recikliranja večja
količina mešanih komunalnih odpadkov prevaţala na relativno
86
prebivalstva neprijetnemu
vonju iz objektov za
obdelavo biološko
razgradljivih sestavin
komunalnih odpadkov
Zmanjšati ogroţenost
podzemne vode, namenjene
oskrbi s pitno vodo, zaradi
moţnosti neposrednega ali
posrednega odvajanja izcedne
vode iz odlagališč v
podzemne vode
Število stavb z varovanimi prostori, ki so čezmerno izpostavljeni neprijetnemu
vonju.
Število odlagališč na vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva podzemne
vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
oddaljena odlagališča komunalnih odpadkov.
neprijetnemu vonju iz objektov za obdelavo biološko razgradljivih
sestavin komunalnih odpadkov ne bo zmanjšala.
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se število odlagališč, ki so na
vodovarstvenih območjih III. stopnje varstva podzemne vode,
namenjene oskrbi s pitno vodo, ne bo zmanjšalo.
Področje (vidik) vpliva: materialne dobrine.
Okoljski cilj
Zmanjšati vpliv na materialne
dobrine zaradi odlaganja
komunalnih odpadkov
Število odlagališč komunalnih odpadkov.
V primeru, da OP RKO ne bo sprejet, se vpliv na materialne dobrine
v obliki razvrednotenja nepremičnin v bliţini odlagališč komunalnih
odpadkov ne bo zmanjšal. Ker razvrednotenje nepremičnin v bliţini
posameznega odlagališča komunalnih odpadkov ni odvisno od
njegove zmogljivosti odlaganja odpadkov, se celotno razvrednotenje
nepremičnin zmanjša z zmanjšanjem števila odlagališč.
87
7.4
Prikaz varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih
območij ter povzetek veljavnih pravnih reţimov
7.4.1
Onesnaţenost zunanjega zraka
Iz Predhodne ocene onesnaţenosti zraka v Sloveniji8 sledi, da je ozemlje Slovenije razmejeno na
območja glede na dejansko stopnjo onesnaţenosti zraka, in sicer na območje:
- stopnje onesnaţenosti zraka, kjer raven onesnaţenosti enega ali več onesnaţeval presega vsoto
predpisane mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja;
- stopnje onesnaţenosti zraka, kjer je raven onesnaţenosti enega ali več onesnaţeval višja od mejne
vrednosti onesnaţevala in niţja od vsote mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja in
- stopnje onesnaţenosti zraka, kjer raven onesnaţenosti nobenega onesnaţevala ne presega
predpisane mejne vrednosti.
Na podlagi meril glede na stopnjo onesnaţenosti zunanjega zraka je bilo na podlagi zaključkov iz
Predhodne ocene onesnaţenosti zraka v Sloveniji ozemlje Slovenije razdeljeno na cone in
aglomeracije, in sicer:
- Cona SI1 (Panonsko območje),
- Cona SI2 (Alpsko in Panonsko območje),
- Aglomeracija SIM (območje Mestne občine Maribor),
- Aglomeracija SIL (območje Mestne občine Ljubljana),
- Cono SI3 (območje Gorenjske, osrednje in jugovzhodne Slovenije),
- Cono SI4 (Sredozemsko območje).
Slika 8: Cone in aglomeracije v Sloveniji.
8
PREDHODNA OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z SO2, NO2, delci, svincem, CO in benzenom V SLOVENIJI
– Ministrstvo za okolje in prostor – marec 2003:
http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/PredhodnaOcenaZrak_V1.pdf
88
7.4.2
Vodovarstvena območja in območja kopalnih voda
Na spodnji sliki so prikazana vodovarstvena območja, kjer je odlaganje komunalnih odpadkov
omejeno oziroma prepovedano, gradnja objektov infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki pa
je dovoljena, če so izpolnjene zahteve, ki so za posamezno vodovarstveno območju določene v
predpisu, ki na tem območju ureja vodovarstveni reţim.
Slika 9: Prikaz vodovarstvenih območij (vir podlag: ARSO).
Na spodnji sliki so prikazana prispevna in vplivna območja kopalnih voda. Na vplivnih območjih
kopalnih voda odlaganje komunalnih odpadkov s v OP RKO ni predvideno.
Slika 10: Prikaz prispevnih in vplivnih območij kopalnih voda.
89
7.4.3
Poplavna območja
Na spodnji sliki so prikazana območja, kjer se poplave pojavljajo pogosto, redko ali zelo redko.
Slika 11: Poplavna območja.
7.4.4
Narava in biotska raznovrstnost
Na območjih Natura 2000 (območja SPA in SCI) je potrebno v skladu s 7. členom Uredbe o
posebnih varstvenih območjih posege in dejavnosti načrtovati tako, da se v čim večji moţni meri:


Ohranja razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in ţivalskih vrst.
Ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične
strukture ter naravne procese in ustrezno rabo.
 Ohranja in izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in ţivalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki
so bistveni za najpomembnejše faze kot so zlasti mesta za razmnoţevanje, skupinsko
prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje ţivali.
 Ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in ţivalskih vrst in omogoča ponovna
povezanost, če je ta prekinjena.
Na teh območjih je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti posega v naravo v skladu z 28. členom
Zakona o ohranjanju narave (ZON). V primeru izvajanja posega je potrebno predvideti in izvesti vse
moţne tehnične in druge ukrepe tako, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in ţivali ter
njihove habitate čim manjši. Pri tem je potrebno še zlasti upoštevati varstvene cilje, določene za vsako
posamezno območje Natura.
90
Slika 12: Prikaz območij Natura 2000 (vir podlag: ARSO).
Posegi in dejavnosti na zavarovanem območju se morajo izvajati v skladu z aktom o zavarovanju in
z načrtom upravljanja v primeru narodnega in regijskega parka. (Narodni in regijski park morata imeti
načrt upravljanja).
Oţja zavarovana območja
- Naravni spomenik (64. člen ZON): naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih
vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote.
-

Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša
stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako,
da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen.

Z aktom o zavarovanju se na zavarovanem območju se med drugim lahko prepove ali omeji:
1. izvajanje posegov v prostor
2. odkopavanje ali zasipavanje terena
3. spreminjanje vodnega reţima
4. povzročanje vibracij in eksplozij
5. gospodarsko izkoriščanje naravnih virov
6 spreminjanje vegetacije
7. vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje.
Strogi naravni rezervat (65. člen ZON): strogi naravni rezervat je območje naravno ohranjenih
geotipov, ţivljenjskih prostorov ogroţenih, redkih ali značilnih rastlinskih ali ţivalskih vrst ali
območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez
človekovega vpliva.

na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege ali opravljati dejavnosti, ki ogroţajo
ohranitev zavarovanega območja, namerno uničevati rastline in ţivali in zadrţevanje oseb,
razen oseb, ki izvajajo nadzor.
91

-
z aktom o zavarovanju se določijo podrobnejša pravila ravnanja na območju strogega
naravnega rezervata.
Naravni rezervat (66. člen ZON): naravni rezervat je območje geotipov, ţivljenjskih prostorov
ogroţenih, redkih ali značilnih rastlinskih ali ţivalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteţenim delovanjem človeka v naravi tudi vzdrţuje.

Na zavarovanem območju je prepovedano opravljati dejavnosti s sredstvi in na način, ki bi
lahko povzročil bistvene spremembe biotske raznovrstnosti, strukture in funkcije
ekosistemov, in opravljati dejavnosti v času, ko je lahko ogroţen obstoj rastlin ali ţivali.

Z aktom o zavarovanju se na zavarovanem območju med drugim lahko prepove ali omeji:
1. izvajanje posegov v prostor
2. odkopavanje ali zasipavanje zemljišč
3. spreminjanje vodnega reţima
4. odvzemanje naplavin
5. povzročanje hrupa, eksplozij in vibracij
6. gospodarsko izkoriščanje naravnih virov
7. spreminjanje vegetacije
8. vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje.

Pri določitvi prepovedi ali omejitev dejavnosti in posegov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo
značilnosti zavarovanega območja in namen zavarovanja.
Širša zavarovana območja (67. in 68. člen ZON)
Širša zavarovana območja so območje narave, kjer je velika abiotska, biotska in krajinska
raznovrstnost ter velika gostota in raznolikost naravnih vrednot, ki so lahko tudi kompleksno in
funkcionalno med seboj povezane.
Splošni varstveni reţim:
 aktom o zavarovanju širšega zavarovanega območja se na zavarovanem območju glede na
vrsto širšega zavarovanega območja lahko prepovejo, omejijo ali drugače uredijo:









izvajanje posegov in dejavnosti, s katerimi se ogroţa prvobitnost narave
gradnja novih tranzitnih komunalnih, energetskih in prometnih objektov
gradnja novih objektov
odkopavanje ali zasipavanje zemljišč
povzročanje eksplozij ali vibracij
gospodarska raba naravnih virov, razen za gradnjo na zavarovanem območju
spreminjanje vodnega reţima, razen pri nujnih vzdrţevalnih delih
spreminjanje vegetacije
vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje.
1. Narodni park (69. člen ZON): narodni park je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z
veliko biotsko raznovrstnostjo. V preteţnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z
ohranjenimi ekosistemi in naravnim procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja
večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan. Narodni park, namen zavarovanja,
razvojne usmeritve, varstvena območja, varstveni reţimi, upravljavec in drugo se določijo z zakonom.
2. Regijski park (70. člen ZON): regijski park je obseţno območje regijsko značilnih ekosistemov in
krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer
je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnoteţen. Z aktom o zavarovanju se določijo
podrobnejša pravila ravnanja na območju regijskega parka.
92
3. Krajinski park (71. člen ZON): krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim
prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Slika 13: Prikaz zavarovanih območij (vir podlag: ARSO).
Naravne vrednote so določene z aktom Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l.
RS 111/04, 70/06, 58/09, 93/10). V tem aktu so tudi določena pravila ravnanja za varstvo naravnih
vrednot.
93
Slika 14: Prikaz naravnih vrednot (vir podlag: ARSO).
V skladu s 5. členom Uredbe o ekološko pomembnih območjih so na EPO območjih, ki niso hkrati
tudi območja Natura 2000, moţni različni posegi in dejavnosti. Načrtuje pa se jih tako, da se v čim
večji moţni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in ţivalskih
vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi bila
ta z načrtovanim posegom prekinjena. Za izvajanje posegov na EPO območju ni potrebno pridobiti
naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja.
Slika 15: Prikaz ekološko pomembnih območij (vir podlag: ARSO).
7.4.5
Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki
italijanske in madţarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi drţavljanke in drţavljani
Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih
prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja
med ljudmi in prostorom skozi čas (1. člen ZVKD-1).
V register dediščine se vpišejo nepremičnine, premičnine in vrednote z lastnostmi dediščine iz 1. člena
zakona (registrirana dediščina). Nepremična dediščina se vpiše v register kot posamezna nepremičnina
ali kot območje dediščine (9. člen ZVKD-1).
V Registru kulturne dediščine Ministrstva za kulturo (RKD, stanje na dan 11. 3. 2011) je zavedeno
31.483 enot dediščine, od tega:
-
22.356 enot stavbne dediščine,
1.353 enot naselbinske dediščine,
227 enot kulturne krajine,
94
-
243 enot vrtnoarhitekturne dediščine,
4.153 enot memorialne dediščine,
3.183 enot arheološke dediščine,
40 enot zgodovinske krajine in
126 enot druge dediščine.
Registrirana nepremična dediščina je dediščina, ki:
-
predstavlja izrazit doseţek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti,
je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij ali
predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s
sedanjo kulturo in prostorom,
se lahko zaradi svojega izjemnega pomena za drţavo (spomenik drţavnega pomena) ali posebnega
pomena za pokrajino ali občino (spomenik lokalnega pomena) razglasi za spomenik. Nepremični
spomenik se lahko razglasi kot posamezni spomenik ali kot spomeniško območje. Del nepremičnega
spomenika je tudi njegova neposredna okolica ter pritikline, ki z nepremičnim spomenikom sestavljajo
prostorsko, funkcionalno ali pomensko celoto (36. člen ZVKD-1). V Registru kulturne dediščine
(RKD, stanje na dan 11. 3. 2011) je zavedeno 8.191 kulturnih spomenikov.
Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih drţave, pokrajin in
občin tako, da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in druţbenega pomena vključujejo v
trajnostni razvoj (1. člen ZVKD-1). Z dediščino je treba ravnati tako, da se zagotavlja čim večja
ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost. S spomenikom je treba ravnati tako, da se dosledno
upoštevajo in ohranjajo njegove kulturne vrednote in druţbeni pomen (36. člen ZVKD-1).
Varstvo kulturne dediščine se v postopkih priprave in sprejemanja plana zagotavlja z upoštevanjem
aktov o razglasitvi nepremičnih spomenikov, registriranih arheoloških najdišč in aktov o varstvenih
območij dediščine (opomba: slednji še niso določeni) ter s presojo vplivov na dediščino (predmet tega
gradiva) (73. člen ZVKD-1). Priročnik pravnih reţimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri
prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine
(http://giskd2s.situla.org/evrdd/P_09_04_03.htm) vsebuje zgoščen pregled prečiščenih besedil vseh
pravnih reţimov varstva, ki veljajo za območja kulturne dediščine. Besedilo v nadaljevanju je povzeto
po Priročniku.
V območjih kulturnih spomenikov pravni reţim varstva predpisuje:
-
takšno ravnanje s kulturnim spomenikom, ki dosledno upošteva in ohranja njegove kulturne
vrednote in druţbeni pomen,
obvezno upoštevanje ohranitve kulturnih spomenikov v prostorskih aktih in v prostorskih
ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora,
prepoved odstranitve (rušenja) kulturnega spomenika.
Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra, pristojnega za kulturno dediščino, kulturni
spomenik odstraniti in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
-
če se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost spomenika, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi
sredstvi, ali če spomenik ogroţa varnost ljudi in premoţenje,
če je bil spomenik pred tem ponujen v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo stanje,
če je bila pred tem opravljena raziskava spomenika in
če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.
95
Dodatni pravni reţim varstva je opredeljen v konkretnem aktu o razglasitvi posameznega območja za
kulturni spomenik. Kadar se dodatnega varstvenega reţima ne da razbrati iz konkretnega akta o
razglasitvi (takšni so primeri nekaterih starejših aktov), Zakon o varstvu kulturne dediščine določa za
posamezne vrste nepremičnih spomenikov dodatne pravne reţime varstva.
V območjih kulturne dediščine, opredeljenih v strokovnih zasnovah, pravni reţim predpisuje:
-
-
prepovedana je odstranitev (rušenje) registrirane kulturne dediščine,
prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot,
v okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili
negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje dediščine).
Dovoljeni so posegi v prostor in prostorske rešitve, ki:
- prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
- dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Priročnik določa izjeme glede odstranitve kulturne dediščine ter dodatne pravne reţime varstva za
posamezne tipe dediščine.
Na registriranih arheoloških najdiščih velja pravni reţim varstva, ki zahteva, da se njihova
ohranitev obvezno upošteva v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi
predpisov o urejanju prostora.
V vplivnem območju kulturnega spomenika velja pravni reţim varstva, kot ga opredeljuje
konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.
V vplivnih območjih dediščine velja naslednji pravni reţim varstva:
- ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
- prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen
ali materialno substanco kulturne dediščine.
Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
96
Slika 16: Prikaz objektov in območij kulturne dediščine (vir podlag: Register nepremične kulturne dediščine
(Rkd), Ministrstvo za kulturo, stanje na dan 11. 3. 2011).
7.4.6
Krajina
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/2004) opredeljuje 71 krajinskih območij s
prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. To so območja, ki vključujejo prepoznavne in
reprezentativne dele slovenske krajine z dobro ohranjenimi krajinskimi sestavinami, zlasti pa so to
območja izjemnih krajin z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena
kulturna dediščina z visoko pričevalno oziroma spomeniško vrednostjo, v kombinaciji z izjemnimi
oblikami naravnih prvin oziroma naravnimi vrednotami.
V postopkih prostorskega načrtovanja se krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi obravnava
kot zaokroţena krajinska območja in v njih zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo
celovito prepoznavnost. Splošne usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij se
upošteva v programih in načrtih posameznih sektorjev in lokalnih skupnosti tako, da se zagotovi
upoštevanje prepoznavnih in tipoloških značilnosti krajinskih območij in doţivljajske kvalitete krajine.
Ustreznost njihove umestitve se preverja z vidika prispevka h krepitvi krajinske prepoznavnosti.
Pri načrtovanju infrastrukturnih objektov ali drugih objektov ali posegov za potrebe določenih
dejavnosti, ki pomenijo obseţne ureditvene posege v prostoru, se preprečuje negativne vplive in izbira
rešitve, ki najmanj prizadenejo dejavnike prepoznavnosti krajine. V gozdove na pobočjih se praviloma
ne posega, kadar pa je to potrebno, se prepreči moţnost nastanka erozijskih ţarišč in zagotovi čim
manjšo vidnost posegov. Na reliefno ali geomorfološko izpostavljena in vidna mesta se praviloma ne
posega, izjema velja za objekte, za katere je pomembno, da so v prostoru poudarjeni kot dominante.
V posameznih krajinskih regijah upošteva tudi njihove specifične značilnosti.
97
V občinskih prostorskih aktih so lahko poleg gornjih območij opredeljena tudi lokalno pomembna
krajinsko prepoznavna območja, pravni reţim razvoja in varstva krajine pa je razviden iz prostorsko
izvedbenih pogojev.
Slika 17: Prikaz izjemnih krajin in krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni (vir
podlag: SPRS 2004, MOP 2000).
98
8
Opis predvidenih tehnik ravnanja s komunalnimi
odpadki in njihovih vplivov na okolje zaradi emisije
snovi
8.1
Zbiranje komunalnih odpadkov
Zaradi prevzemanja komunalnih odpadkov neposredno od končnih povzročiteljev komunalnih
odpadkov v sistemu zbiranja »od vrat do vrat« in zaradi prepuščanja, predhodnega skladiščenja in
prevzemanja komunalnih odpadkov v zbiralnicah in zbirnih centrih nastajajo pomembnejše emisije v
okolje zaradi odvajanja onesnaţene padavinske odpadne vode iz utrjenih površin prevzemnih mest,
zbiralnic in zbirnih centrov.
Vpliv emisije snovi v okolje zaradi odvajanja onesnaţene padavinske odpadne vode iz utrjenih površin
prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov je nebistven, če se padavinska odpadna voda odvaja v
skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v vode zaradi odvajanja odpadnih vod iz virov
onesnaţevanja.
8.2
Recikliranje komunalnih odpadkov
V zvezi z recikliranjem komunalnih odpadkov je s podprogrami OP RKO obravnavana, načrtovana
in v zvezi obsegom ocenjena obdelava ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov.
8.2.1
Kompostiranje
Opis tehnike
Kompostiranje je biološka razgradnja organskih snovi z aerobnim procesom in ob uporabi lastne
toplote. Kompostiranje pretvori organske snovi v stabilni humusni material. Mikroorganizmi, ki
izvajajo ta postopek, se uvrščajo v tri skupine: bakterije, glive in aktinomicete (grampozitivne aerobne
negibljive ţarkaste bakterije). Čeprav ne gre za strogo opredeljene meje v procesu kompostiranja,
poteka biološki proces v treh fazah:
-
v prvi bakterije porabijo lahko dostopni sladkor, kar povzroči hiter dvig temperature,
v drugi bakterije razgradijo celulozo z bakterijami in aktinomicetami in
v tretji fazi, ko se kompost ohlaja, glive razkrojijo odpornejša ligninska vlakna.
Na učinkovitost kompostiranja vpliva pet ključnih dejavnikov: temperatura, zrak, vsebnost vlage,
poroznost materiala in razmerje ogljika in dušika v njem.
Spodnja slika prikazuje emisije snovi v procesu kompostiranja. Ti vključujejo:
-
-
-
emisije v zrak, vključno z ogljikovim dioksidom, ki se sprošča v daleč največjih količinah,
amoniak, metan in nekatere hlapne organske snovi, bioaerosoli, ki se sproščajo, če se material
obrača, vonj, čeprav se njegova emisija lahko nadzoruje v zaprtih prostorih s pomočjo
biofiltri, ter prah,
emisija snovi v tla zaradi nastajanja biološko nerazgradljivih ostankov kompostiranja, ki pa jo
je moţno zmanjšati s predhodnim ločenim zbiranjem oziroma sortiranjem vstopnega
materiala, in
izcedno vodo, če se kompostiranje izvaja nenadzorovano na prostem.
99
Najbolj problematična so vprašanja, povezana z emisijo vonja in bioaerosolov, čeprav je obe emisiji
teţko razmejiti.
Evropske politike ravnanja z odpadki imajo trend razvoja ločenega zbiranja biološko razgradljivih
odpadkov in njihovega kompostiranja ter spodbujanje hišnega kompostiranja. V vedno manjšem
obsegu pa se izvaja kompostiranje mešanih komunalnih odpadkov, ki pa je v nekaterih drţavah prešlo
izključno v mehansko biološko obdelavo. Politike nekaterih drţav pa zagovarjajo izključno ločeno
zbiranje biološko razgradljivih odpadkov ter njihovo kompostiranje z različnimi tehnikami.
Slika 18: Masni tokovi emisije snovi, ki nastaja pri kompostiranju.
Masni tokovi emisije snovi pri kompostiranju biološko razgradljivih komunalnih odpadkih (rdeča barva
pomeni tok ostankov kompostiranja odpadkov, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in
zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi).
Biološko razgradljivi odpadki se aktivno kompostirajo v kupih, oblikovanih v dolge vrste, nakar se
kompostiran material odstrani in daljši čas skladišči z namenom, da dozori (dokončno stabilizira).
Kompostiranje na prostem se opušča in se uporablja več ali manj za hišno kompostiranje. Za
kompostiranje kuhinjskih odpadkov in drugih ţivilskih odpadkov je opazen trend kompostiranja s
pomočjo visoko tehnoloških sistemov v zaprtih posodah najmanj v prvi fazi procesa kompostiranja.
Poleg kompostiranja na prostem se uporablja širok spekter tehnik, ki so na voljo za proizvodnjo
komposta. Med te se uvrščajo reaktorski sistemi, tunelsko kompostiranje in kompostiranje v statičnih
kupih biološko razgradljivega materiala.
Pri vseh tehnikah kompostiranja se zahteva, da biološko razgradljivi material ostane nekaj časa po
kompostiranju v prostorih za zorenje. Trajanje faze zorenja komposta se zelo razlikuje glede na
uporabljeno tehniko kompostiranja in glede na zahteve za končni proizvod kompostiranja in običajno
dosega od 90 do 120 dni.
100
Vrednotenje vplivov na okolje zaradi kompostiranja
V spodnji tabeli so navedeni v analizo vrednotenja vplivov na okolje zaradi kompostiranja biološko
razgradljivih odpadkov.
Tabela 14: Analiza vrednotenja vplivov na okolje zaradi kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov.
Vrsta zunanjih
Vključeno v analizo
Ni vključeno v analizo
stroškov
Emisija v zrak
CO2, N2O, VOC, emisija
emisija aerosolov in vonja
CO2 zaradi uporabe
komposta
Emisija v vode
vsi pomembni parametri
odpadne vode
Emisija v tla
vplivi zaradi kovin v kompostu,
tveganja za okoljsko škodo zaradi okuţbe ţivali s patogeni,
koristi zaradi uporabe organskega gnojila
Drugo
uporaba energije v
- nevarnost nesreč,
kompostarni
- razvrednotenje okolja,
- vplivi na zdravje zaposlenih,
- zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji kompostarne,
- transport komposta v uporabo,
- nedokazljivi vplivi na zdravje ljudi
Izogibni stroški
okoljski stroški
okoljske koristi zaradi zmanjšanja emisije nitratov v podzemne
proizvodnje mineralnih
vode
gnojil
Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v zrak
Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v zrak pri kompostiranju biološko razgradljivih
komunalnih odpadkov so upoštevani emisijski faktorji za toplogredne pline in onesnaţevala iz
naslednje tabele.
Tabela 15: Emisijski faktorji za toplogredne pline in onesnaževala pri kompostiranju biološko razgradljivih
komunalnih odpadkov.
Vrsta toplogrednega plina oziroma
Emisijski faktor
onesnaţevala
(g/t kom. odpadkov)
CO2
350.000
CH4
983
N2O
11
Dioksini
0
Amoniak
371
VOC
24
Celotni prah
0
Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v vode
Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v vode so upoštevani emisijski faktorja za
onesnaţevala v izcedni vodi iz kompostarn, ki so navedeni v spodnji tabeli. V tej tabeli so podani tudi
enakovredni emisijski faktorji za izcedno vodo iz odlagališč, iz katerih je razvidno, da izcedna voda iz
kompostarn bistveno manj onesnaţuje okolje od izcedne vode odlagališč, na katerem so odloţeni
biorazgradljivi komunalni odpadki.
Tabela 16: Primerjava emisijskih faktorjev za onesnaževala v izcedni vodi, ki nastaja pri kompostiranju, z
emisijskimi faktorji za onesnaževala izcedne vode odlagališč za komunalne odpadke.
101
Vrsta onesnaţevala
Emisijski faktor za onesnaţevala v
izcedni vodi iz kompostarne
(g/t kom. odpadkov)
0,457
0,152
0
0
0
6.10-4
0
2,4.10-4
COD
Kloridi
Mg
Cr
Cu
Pb
Hg
Zn
Emisijski faktor za onesnaţevala v
izcedni vodi iz odlagališča
(g/t kom. odpadkov)
11.411
349
1.127
0,1
1
0,4
0,01
75
Vrednotenje okoljskih vplivov kompostiranja
V spodnji tabeli so prikazani okoljski stroški in okoljske koristi, ki nastanejo zaradi kompostiranja
biološko razgradljivih komunalnih odpadkov v posameznih drţavah članicah EU. Rezultati
vrednotenja okoljskih koristi so izračunani na osnovi 3 % diskontne stopnje.
Tabela 17: Okoljski stroški in okoljske koristi kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov (€/t biološko
razgradljivih odpadkov).
Avstrija
Danska
Francija
Nemčija
Slovenija
Celotni zunanji stroški zaradi
emisije TGP, rabe goriva in
emisije drugih snovi H
Okoljske koristi zaradi
nadomeščanja gnojil in
pesticidov I
H+I
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
- 12,6
-14,6
-12,5
-14,5
-14
-15,9
-12,7
-14,3
-13,4
-14,9
0,4
0,5
0,4
0,5
0,4
0,5
0,4
0,5
0,9
3
-11,8
-11,5
-11,8
-11,5
-11,8
-11,5
-11,9
-11,3
-12,5
-11,5
Pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov niso
upoštevani zunanji okoljski stroški zaradi razvrednotenja okolja, ker o izplačilih odškodnin ni
dostopnih podatkov. Daleč najbolj pomembno prispeva k zunanjim stroškom kompostiranja emisija
ogljikovega dioksida. Treba je opozoriti na razliko pri vrednotenju vplivov na okolje, ki bi nastala, če
bi upoštevali v zvezi z emisijo ogljikovega dioksida pri kompostiranju tako imenovano nevtralnost
vhodnega materiala (biomase), na podlagi katere bi bilo kompostiranje okolju povsem neškodljivo.
Prav tako pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov
niso upoštevane vsi okoljski stroški in koristi kot na primer: emisija aerosolov in z njimi povezana
emisija vonja ali okoljske koristi zaradi vračanja organskega ogljika v tla, ki so bile vključene v
vrednotenje vplivov na okolje zelo površno. Opozoriti je treba tudi na prednost kompostiranja pred
drugimi tehnikami obdelave biološko razgradljivih odpadkov zaradi zelo majhnega tveganja za
nastanek okoljske nesreče.
8.2.2
Anaerobna biološka obdelava
Opis tehnike
Obstaja več različnih tehnik, ki se uvrščajo pod anaerobno obdelavo odpadkov. Te tehnike se med
seboj razlikujejo na podlagi obratovalne temperature (termofilne naprave delujejo na pribliţno 55 °C
in mezofilne na pribliţno 35 °C) in na podlagi odstotka suhe snovi v vstopni surovini (suhi sistemi z
več kot 20 % suhe snovi, mokri sistemi imajo manj kakor 20 % suhe snovi).
102
Glede anaerobne obdelave mešanih komunalnih odpadkov v reaktorjih se uporabljajo naslednje
tehnike:
- mokri enofazni postopek, pri katerem se mešani komunalni odpadki raztopljeni v procesni vodi, kar
zagotovi razredčeno surovino za krmo v mešanici procesnega reaktorja. V tem postopku se lahko
uporabljajo samo mešani komunalni odpadki, lahko pa se jim primešajo biološko razgradljive
razredčene surovine, kot so ţivalski odpadki, organska gnojila in industrijski odpadki,
- mokri večfazni postopek, v katerem se mešani komunalni odpadki raztopijo ter fermentirajo s
hidrolitičnimi in fermentacijskimi bakterijami tako, da se razpustijo hlapne maščobne kisline, ki se
nato pretvorijo v bioplin v anaerobnem digesterju,
- suhi neprekinjeni postopek, v katerem se v reaktor neprekinjeno dovaja material z 20 do 40
odstotkov suhe snovi,
- suh sarţni postopek, v katerem je v vsako sarţo vnešeno pregnito blato iz drugega reaktorja, nato pa
se proces prepusti naravni anaerobni razgradnji,
- zaporedje sarţnih postopkov, ki je v bistvu varianta suhega sarţnega procesa, v kateri se izcedne
vode izmenjujejo med ţe vzpostavljeno sarţo in novo sarţo tako, da se olajša zagon anaerobne
razgradnje, vnos bakterij in odstranjevanje hlapnih snovi iz aktivnih reaktorjev.
Pregnito blato
Po anaeorobni obdelavi se lahko pregnito blato, če je mokro, raztrosi neposredno po zemljišču
predvsem, če so se skupaj s kuhinjskimi odpadki anaerobno obdelani tudi drugi odpadki, kot je gnoj
ali podobno. Za tako uporabo pregnitega blata se običajno zahteva pridobitev okoljevarstenega
dovoljenja, ker je treba v primeru ravnanja s pregnitim blatom ravnati tako kot z muljem čistilnih
naprav. V nekaterih drţavah EU pa šteje digestat za proizvod, ki se ga lahko uporablja v kmetijstvu
brez zahteve po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja.
Druga moţnost je, da se trdna in tekoča frakcija pregnitega blata loči, s tem da se trdna frakcija v dveh
do štirih tednih zorenja v celoti stabilizira v uporaben kompost. Tekoča frakcija pregnitega blata pa se
lahko reciklirana za redčenje sveţih odpadkov na vhodu bioplinarne, ali pa se uporablja na zemljiščih
kot tekoče gnojilo (pogosto na podlagi okoljevarstvenega dovoljenja), ali pošlje v nadaljnjo obdelavo v
komunalni čistilni napravi.
Proizvodnja bioplina
Proizvodnjo bioplina iz nadzorovanih anaerobne predelave odpadkov je eden od glavnih prednosti
takšnega procesa. Teoretična ocena proizvodnje metana je 0,348 m3/kg KPK (kemična potreba po
kisiku pri standardni temperaturi in tlaku) ob pogoju, da je doseţena popolna stabilizacije. Na splošno
velja, da se v bioplinarni proizvede od 100 do 200 m3 bioplina na tono biološko razgradljivih
odpadkov, ki ima ima tipično sestavo od 55 do 70 % metana, od 30 do 45 % ogljikovega dioksida in
vodikovega sulfida od 200 do 4,000 ppm.
Sestavine bioplina (razen metana in ogljikovega dioksida) lahko precej pomembno vplivajo na njegovo
končno uporabo, in sicer:
- prisotnost vodikovega sulfida je zlasti pomembna, če se bioplin uporablja za proizvodnjo toplote in
električne energije. Zaradi jedke lastnosti vodikovega sulfida je treba paziti pri projektiranju in izbiri
materialov bioplnarne. Odstranitev vodikovega sulfida iz bioplina se lahko doseţe z uporabo ţeleznih
soli pri čiščenju bioplina,
- vodik je zelo pomembna sestavina v procesu anaerobne obdelave pri pretvorbi ogljikovega dioksida
v metan,
- ogljikov monoksid je pomemben vmesni produkt v postopku in se ga rabi kot pokazatelj teţkih
kovin in organskih strupenih snovi.
103
Ker se bioplin uporablja za proizvodnjo energije (če je le moţno v obliki elektrike in toplote), je
emisija odpadnih plinov po njegovem zgorevanju pomembna v zvezi z ugotavljanjem vplivov na
okolje, ki jih povzroča anaerobna obdelava odpadkov. Energijska vrednost bioplina pri optimalnih
pogojih je okrog 20-25 MJ/m3.
Električna konverzija uporabe bioplina se razlikuje glede na vrsto naprave za zgorevanje bioplina. Pri
majhnih motorjih z nazivno zmogljivostjo manj kot 200 kW se izkazuje električni izkoristek pretvorbe
okrog 25%, pri večjih močeh (do 17 MW) pa imajo motorji višjo učinkovitost konverzije okoli 36%.
Masni tokovi emisije snovi pri anaeorobni obdelavi odpadkov so prikazani na spodnji sliki9.
Slika 19: Masni tokovi emisije snovi pri anaerobni obdelavi biološko razgradljivih komunalnih odpadkih.
Masni tokovi emisije snovi pri anaerobni obdelavi biološko razgradljivih komunalnih odpadkih (rdeča barva
pomeni tok ostankov anaerobne obdelave odpadkov, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje
in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi).
Vrednotenje vplivov na okolje zaradi anaerobne biološke obdelave
V spodnji tabeli so prikazani dejavniki, ki so pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi anaerobne
obdelave biološko razgradljivih odpadkov zajeti, navedeni pa so tudi dejavniki, ki pri tem vrednotenju
vplivov na okolje niso zajeti.
9
Final Report . Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola
Agraria del Parco di Monza, HDRA Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001
104
Tabela 18: Analizo vrednotenja vplivov na okolje zaradi anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov
zajeti in nezajeti zunanji okoljski stroški.
Vrsta zunanjih
stroškov
Emisija v zrak
CO2, N2O, metan, VOC,
emisija aerosolov in vonja ter emisija HF, HCl ...
NOx, SOx, kadmij, krom,
svinec ter emisija CO2
zaradi uporabe komposta
iz pregnitega blata
Emisija v vode
ni odvajanja izcedne vode
v vode ali tla
Emisija v tla
vplivi zaradi kovin v kompostu iz pregnitega blata,
tveganja za okoljsko škodo zaradi okuţbe ţivali s patogeni,
koristi zaradi uporabe organskega gnojila
Drugo
uporaba energije v
- nevarnost nesreč,
kompostarni za obdelavo
- razvrednotenje okolje,
pregnitega blata
- vplivi na zdravje zaposlenih,
- zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji bioplinarne,
- transport pregnitega blata v uporabo,
- nedokazljivi vplivi na zdravje ljudi
Izogibni stroški
okoljski stroški
okoljske koristi zaradi zmanjšanja emisije nitratov v podzemne
proizvodnje elektrike in
vode
toplote v napravah na
zemeljski plin,
okoljski stroški
proizvodnje mineralnih
gnojil
Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v zrak, ki nastaja pri obratovanju bioplinarne
so upoštevani emisijski faktorji za toplogredne pline in onesnaţevala iz naslednje tabele.
V analizi zunanjih stroškov je prevzeto, da z anaerobno obdelavo 1 t biološko razgradljivih
komunalnih odpadkov nastaja 300 kg komposta iz digestata ter 160.000 kWh z energetsko predelavo
bioplina, za obratovanje bioplinarne pa je treba 50.000 kWh/t obdelanih biološko razgradljivih
odpadkov.
Tabela 19: Emisijski faktorji za toplogredne pline in onesnaževala pri anaerobni obdelavi biološko razgradljivih
Vrsta toplogrednega plina oziroma
Emisijski faktor
onesnaţevala
(g/t kom. odpadkov)
CO2
440.000
CH4
0
NOx
10
N2O
0
Sox
2,5
HCl
0,011
H2S
0,033
Ogljikovodiki
0,0023
Halogenirani ogljikovodiki
0,00073
Dioksini
1.10-8
Amoniak
0
Cd
9,4.10-7
Cr
1,1.10-7
Pb
8,5.10-7
Hg
6,9.10-7
Zn
1,3.10-5
105
Rezultati vrednotenja vplivov na okolje zaradi anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov so
ob upoštevanju 3 % diskontne stopnje prikazani v spodnji tabeli10.
Tabela 20: Okoljski stroški in okoljske koristi anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov (€/t
biološko razgradljivih odpadkov).
Avstrija
Danska
Francija
Nemčija
Slovenija
emisije snovi H
emisije snovi z upoštevanjem
izogibnih stroškov (CHP) J
Okoljske koristi zaradi
nadomeščanja gnojil in
pesticidov I
J+I
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
-12,2
-13,6
-12,1
-13,5
-12,9
-14,4
-12,2
-13,6
-13,0
-14,4
-10,7
-6,,2
-10,1
-4,9
-9,7
-4,4
-10,6
-7,0
-11,5
-7,9
0,9
2,5
0,9
2,5
3
4
0,7
2,8
0,8
3
-10,0
-3,2
-9,,6
-2,2
-6,5
-8,9
-9,9
-4,1
-10,7
-4,8
V primerjavi s kompostiranjem anaerobna obdelava biološko razgradljivih odpadkov prikazuje
nekatera zmanjšanja zunanjih okoljskih stroškov, če se šteje pridobljena energija za obnovljivi vir
energije.
Opozoriti pa je treba na nekatere pomanjkljivosti pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi anaerobne
obdelave biološko razgradljivih odpadkov, ki lahko končni izračun zunanjih okoljskih stroškov
anaerobne obdelave tudi spremenijo. Gre za naknadno ravnanje s pregnitim blatom, ki lahko
povzroča tudi emisijo metana, če se ga vnaša v tla, ko še ni stabilizirano, oziroma se ga pred vnosom v
tla ne kompostira.
8.3
Energetska predelava komunalnih odpadkov
Opis tehnike
Energetska predelava komunalnih odpadkov vključuje naprave za seţiganje s kuriščem, kjer odpadki
zgorevajo na gibljivi rešetki, v lebdečem sloju ali v kurilnih napravah, kjer se uporabljajo kot gorivo
odpadki, predelani v trdno gorivo.
Seţiganje odpadkov se šteje za energetsko predelavo, če se seţigajo obdelani mešani komunalni
odpadki, ali pa ostanki predhodne predelave ali sortiranja mešanih komunalnih odpadkov, in je
izkazan energetski učinek seţiganja v skladu s krovno Direktivo 2008/98/ES o odpadkih.
Zgorevalna toplota odpadkov je pri seţigalnicah s kuriščem na gibljivo rešetko ključnega pomena, ker
mora biti dovolj visoka in predvsem stalna. Če se sestava odpadkov spreminja, se spreminjajo
parametri seţiganja, kar pa ima lahko velik vpliv na sestavo odpadnih plinov iz seţigalnice in
posledično na okolje. Za seţiganje odpadkov v kuriščih na gibljivo rešetko je torej velikega pomena
zgorevalna toplota odpadkov in predvsem njena stalnost, kar pa pri seţigalnicah na lebdeči sloj ni tako
pomembno.
Ena od glavnih ovir za večjo uporabo seţigalnic pri ravnanju z mešanimi komunalnimi odpadki je
nasprotovanje javnosti. Ljudje preprosto ne ţelijo ţiveti v bliţini teh naprav zaradi razvrednotenja
takega okolja zaradi njihove vsesplošne nepriljubljenosti in morebitnih posledic emisije NO x, SOx,
HCl, delcev, teţkih kovin in dioksinov, povezane s seţiganjem odpadkov.
10
106
Za škodljivost dioksinov na zdravje ljudi mnenja niso enotna. Nekatere študije nakazujejo na večji
vpliv dioksinov na zdravje ljudi, kot jih predvideva Direktiva o seţiganju odpadkov. V tej Direktivi
namreč ni zajetih omejitev za nekatere dioksine, ki imajo zelo škodljiv vpliv na zdravje ljudi. Seznam
potencialno škodljivih kemikalij, ki lahko nastajajo pri seţiganju mešanih komunalnih odpadkov ni
kratek, tako da je omejitev Direktive o seţiganju odpadkov le na 17 mejnih vrednosti za klorirane
dioksine lahko vprašljiva (na primer PCB-ji niso vključeni v seznam mejnih vrednosti). Vendar o v
študijah vplivov seţigalnic na zdravje ljudi še ni dovolj rezultatov, ki bi narekovali večjo previdnost pri
uporabi seţigalnic za energetsko predelavo komunalnih odpadkov.
Praviloma se komunalni odpadki obdelujejo z energetsko predelavo v seţigalnici, če imajo predvideno
zgorevalno toploto in sestavo, ki je prilagojena posamezni seţigalnici. Večje frakcije v komunalnih
odpadkih lahko povzročijo motnje pri seţiganju, kar zaradi nepopolnosti zgorevanja odpadkov
povzroči škodljive vplive na okolje.
Pred seţiganjem komunalnih odpadkov je treba, če je moţno, izločiti kovine. Vendar je večkrat ceneje
izločevati kovine iz pepela oziroma ţlindre, ki nastaja pri seţiganju, ker so kovinski materiali v
mešanih komunalnih odpadkih običajno tako onesnaţeni, da jih je teţko izločene uporabiti
neposredno kot sekundarno surovino.
Uporaba pepela in ţlindre v gradbeništvu je sicer moţna, vendar obstaja bojazen naknadnega
onesnaţevanja okolja zaradi sproščanja nerazgradljivih snovi v okolje, predvsem v vode, iz takega
gradbenega materiala. Predvsem je treba biti pozoren pri mešanju filtrskega pepela s pepelom in
ţlindro pri pripravi takega gradbenega materiala, ker tveganje za onesnaţevanje okolja zaradi uporabe
filtrskega pepela ni zanemarljivo. Posebno pozorno je treba nadzorovati odlaganje filtrskega pepela, ki
nastaja pri seţiganju komunalnih odpadkov, na odlagališčih nevarnih odpadkov, kjer se ta pepel ne
sme mešati z drugimi nevarnimi odpadki. Količina filterskega pepela je največja pri seţiganju v
seţigalnicah s kuriščem na lebdeči sloj. Na spodnji sliki so prikazani masni tokovi emisije snovi, ki
nastajajo pri seţiganju komunalnih odpadkov11.
Slika 20: Masni tokovi emisije snovi pri sežiganju komunalnih odpadkov.
11
107
Masni tokovi emisije snovi pri sežiganju komunalnih odpadkov: rdeča barva pomeni tok ostankov sežiganja,
modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi.
Piroliza
V procesu pirolize se preoblikujejo odpadki v odsotnosti kisika v srednje kalorični plin, tekoča
katranska olja in saje, s kombinacijo termičnega krekiranja in kondenzacijo.
Piroliza vključuje posredno segrevanje materialov, bogatih z ogljikom. Namen pirolitičnega postopka
je doseči termično degradacijo materiala pri temperaturi pribliţno 500 °C v odsotnosti kisika in pod
pritiskom. Temperatura se običajno ohranja s posrednim ogrevanjem.
Primernih surovin, ki se lahko obdelujejo s pirolizo, je veliko, predvsem gre za blato iz čistilnih
naprav, kmetijske odpadke, mešane organske odpadke, vključno s kuhinjskimi odpadki, odpadke z
vrtov, papir, celulozo in ostanke sortiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov.
Pirolizni proces proizvaja plin, tekoča katranska olja in trdne saje, in sicer podrobneje:
- plinski tok, ki vsebuje CO, CO2, H2, CH4, C2H6, C2H4;
- katranska olja / (kondenzirani plini iz pirolize) - ocetna kislina, aceton, metan in
- saje - čisti ogljik, z drugimi inertnimi snovmi in teţkimi kovinami.
Pri hitrem pirolitičnem postopku se ogljik v vhodnem materialu dovaja v komoro, kjer se hitro segreje
do temperature od 400 do 700 °C tako, da se parna faza doseţe skoraj takoj. Nato se para ekstrahira
iz komore in hitro ohladi. Tako hitro ogrevanje in hitro ohlajanje pomeni razkroji dolge ogljikovodikove molekule, ki se delijo, hlapi pa se kondenzirajo v tekoča goriva (bio-olja), v nasprotju s plini,
kot bi nastali v primeru počasnejšega ogrevanje in ohlajanja.
108
Pri vakuumskem hitrem pirolitičnem postopku se vstopni material uvede v vakuumski reaktor, kjer se
pirolizira pri 450 °C. Nekaj plinov se razvije in uporabi za pridobivanje toplote, ki jo potrebuje
pirolitični proces. Vakuumska tehnika pirolitičnega procesa je bil razvita predvsem za recikliranje
kemikalij iz pnevmatik v kemični industriji.
Na spodnji sliki so prikazani masni tokovi emisije snovi pri pirolizi odpadkov12.
Slika 21: Masni tokovi emisije snovi pri pirolizi odpadkov.
Masni tokovi emisije snovi pri pirolizi odpadkov (rdeča barva pomeni tok ostankov obdelave odpadkov s
pirolizo, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi
vplivi).
Uplinjanje komunalnih odpadkov
Uplinjanje je proces ogrevanja odpadkov, bogatih z ogljikom, v atmosferi z nekoliko zmanjšano
koncentracijo kisika. Večina ogljika se pretvori v plinaste fazo, pri čemer pa nastane inertnem ostanek
zaradi razgradnje organskih molekul.
Uplinjanje je termo kemijski proces, ki vključuje več korakov. Pri prvem se ogljik v vhodnem
materialu posuši tako, da vlaga izhlapi. V drugem koraku poteka piroliza v nadzorovanem okolju
komore z majhno vsebnostjo zraka in temperaturi 450 °C, V komori se vstopni material pretvori v
plin, pare tekočine in trdne ostanke saj. V zadnjem koraku se izvaja uplinjanje v sekundarni komori na
temperaturi med 700 in 1000 °C. Tukaj se pirolizni plini in tekočine ter trdne saje delno oksidirajo v
plinasto gorivo, ki obsega različne pline (odvisno od konfiguracije reaktorja in uporabljenega
oksidanta). Ti plini so predvsem ogljikov monoksid, ogljikovega dioksid, vodik, vodne pare in metan
ter v dosti manjših koncentracijah večje molekule ogljikovodikov, kot so etan / etene.
12
109
Uplinjanje se v splošnem šteje za energetsko učinkovito tehniko za zmanjševanje količine trdnih
odpadkov. Uporabna energija je od 500 do 600 kWh na tono odpadkov, ki se uplinjajo.
Uplinjanje se uporablja širše in bolj razvita tehnika od piroliznih postopkov. Z uplinjanjem odpadkov
se proizvaja en sam plinast proizvod. Vendar so znani primeri zaprtja naprav za uplinjanje prav zaradi
nezmoţnosti zagotavljanja enake homogenosti in sestave odpadkov kot vhodne surovine. Spodnja
slika prikazuje masne tokove emisije snovi pri uplinjanju mešanih komunalnih odpadkov13.
Slika 22: Masni tokovi emisije snovi pri uplinjanju komunalnih odpadkov.
Masni tokovi emisije snovi pri uplinjanju komunalnih odpadkov (rdeča barva pomeni tok ostankov obdelave
odpadkov z uplinjanjem, modra barva masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne
tokove s pozitivnimi vplivi).
Vrednotenje energetske predelave
V zvezi z vrednotenjem energije, pridobljene s postopki energetske predelave odpadkov, je do sedaj
oblikovano naslednje stališče:
“okoljske koristi pridobivanja električne energije z energetsko predelavo odpadkov so enake okoljskim
koristim, ki nastanejo, če ta elektrika nadomešča oziroma na trgu izpodrine najmanj donosne oblike
električne energije, ki oddajajo elektriko v javno dostopno električno omreţje. Električna energija iz
energetske predelave odpadkov zmanjša zunanje okoljske stroške v višini mejnih okoljskih stroškov,
ki jih povzroča okolju najmanj prijazna oblika proizvodnje elektrike, vključene v sistem javnega
električnega omreţja”.
13
110
V tem okoljskem poročilu so v zvezi z vrednotenjem vplivov na okolje zaradi energetske predelave
odpadkov upoštevane naslednje predpostavke:
- energija, pridobljena z energetsko predelavo odpadkov, nadomešča tiste vire energije, ki jih je treba
zgraditi zaradi okoljskih zahtev in povečanega povpraševanja po energiji. Trenutno se najpogosteje v
drţavah članicah EU zaradi obnove proizvodnih zmogljivosti elektrike načrtujejo elektrarne s
plinskimi turbinami v tako imenovanem kombiniranem ciklusu, in
- energija, pridobljena z energetsko predelavo odpadkov, ne more nadomestiti tistih virov energije, za
katere se domneva, da nimajo, ali imajo malo vpliva na okolje (kot je na primer fotovoltaika). Ta
predpostavka je pomembna predvsem zato, ker novi cilji glede obnovljive energije zahtevajo, da bo
deleţ novo zgrajenih obnovljivih virov energije znaten.
Glede razdelitve zunanjih okoljskih stroškov med proizvedeno elektriko in razpoloţljivo toploto pri
proizvodnji toplote in elektrike v elektrarni s plinskimi turbinami v tako imenovanem kombiniranem
ciklusu je upoštevano, da so okoljski zunanji stroški porazdeljeni med elektriko in toploto v enakih
deleţih in sorazmerno količini električne energije oziroma toplote. Torej pri idealnem izkoristku
elektrarne s plinskimi turbinami v tako imenovanem kombiniranem ciklusu je polovica okoljskih
zunanjih stroškov pripisana proizvedeni električni energiji in polovica toploti.
V spodnji tabeli so prikazani tipični zunanji okoljski stroški elektrarne s plinskimi turbinami v tako
imenovanem kombiniranem ciklusu, izračunani na podlagi podatkov o stanju te tehnike v EU iz leta
200014. Za Slovenijo so prevzete povprečne vrednosti v nekaterih starih članicah EU, kar upravičuje
dejstvo, da v času, ko se načrtuje obnova proizvodnih zmogljivosti v slovenskem elektro-energetskem
sistemu, boljših podatkov o okoljskih zunanjih stroških novih elektrarn ni na razpolago.
Tabela 21: Zunanji okoljski stroški proizvodnje elektrike iz zemeljskega plina v posameznih državah članicah
EU.
Avstrija
Belgija
Danska
Francija
Nemčija
Slovenija
Spodnji
11
11
15
24
7
€/MWhe
Zgornji
25
22
30
35
13
Spodnji
3,46
3,46
4,72
7,5
2,2
3,54
€/GJ
Zgornji
8,18
9,44
9,44
11
4,09
7,10
Vrednotenje energetske predelave biološko razgradljivih komunalnih odpadkov
V spodnji tabeli so navedeni zunanji okoljski stroški, ki so in ki niso zajeti v analizi vrednotenja
vplivov na okolje energetske predelave biološko razgradljivih komunalnih odpadkov.
Tabela 22: Zunanji okoljski stroški, ki so in ki niso zajeti v analizi vrednotenja sežiganja biološko razgradljivih
Vrsta zunanjih
stroškov
Emisija v zrak
SO2, CO2, NOx, N2O,
emisija vseh drugih snovi vključno z Hg, HF, HCl ...
CO, VOC, dioksini,
kadmij, svinec, krom in
delci
Emisija v vode
vsi pomembni parametri
odpadne vode
Emisija v tla
Izogibni stroški zaradi
obdelava filtrskega pepela pri odlaganju
uporabe pepela in sadre v
14
111
gradbeništvu
odpor zaradi bliţine
seţigalnice –
razvrednotenje okolja
Drugo
Izogibni stroški pri
proizvodnji energije
emisija v zrak pri
proizvodnji elektrike in
toplote
-
nevarnost nesreč,
vplivi na zdravje zaposlenih,
zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji seţigalnice,
uporaba goriva na območju seţigalnice,
transport pepela v obdelavo,
nedokazljivi vplivi na zdravje ljudi
zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji termoelektrarne
ali toplarne
Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v zrak je upoštevana emisija, ki nastaja zaradi
zgorevanja komunalnih odpadkov v seţigalnici, pri čemer je predpostavljeno, da so koncentracije
onesnaţeval v dimnih plinih seţigalnice enake mejnim vrednostim onesnaţeval v dimnih plinih iz
spodnje tabele.
Masa posameznega onesnaţevala, ki se izpušča v zrak pri seţigu komunalnih odpadkov, je izračunana
na podlagi naslednje zveze enačb:
m,onesnaževala = PM *V,dim *10-6= PM *3,6*Pvhodna *( MO2 / HS)*(1/)*(100/(21-r) =
in
3,6*(E/)* Pvhodna *( MO2 / HS)*(100/(21-r))
Pvhodna = 10-6*Hodpadki* m,odpadki/3,6
kjer je:
m,onesnaževalo
V,dim
m,odpadki
E

PM
Pvhodna
MO2
HS
Hodpadki
r
je 11%).
masni pretok onesnaţevala iz seţigalnice (kg/h),
prostorninski pretok dimnih plinov seţigalnice (m3/h),
masni pretok doziranja komunalnih odpadkov v seţigalnico (kg/h),
mejna vrednost za emisijo onesnaţevala (mg/m3),
gostota zunanjega zraka (kg/m3),
gostota onesnaţevala v dimnih plinih (mg/m3),
vhodna toplotna moč seţigalnice (MW),
količina kisika potrebna za popolno zgorevanje 1 kg ogljika (kg O2/kg C),
zgorevalna toplota ogljika pri popolnem zgorevanju (kJ/kg),
zgorevalna toplota komunalnih odpadkov (kJ/kg),
vsebnost kisika v dimnih plinih (referenčna vsebnost kisika v dimnih plinih seţigalnice
Tabela 23: Koncentracija onesnaževal v odpadnem plinu sežigalnice.
Vrsta onesnaţevala
Dimni plini seţigalnice
(mg/m3)
Celotni prah
CO
SO2
NOx
HCl
HF
Cd + Tl
Dioksini
10
50
50
200
10
1
0,05
0,1 ng/m3
Emisijski faktor
(g/t gorljivih frakcij kom.
odpadkov)
241
603
603
2.410
120
12
0,6
1,2*10-3
112
Cd
Druge teţke kovine
VOC
0,05
0,05
10
0,6
0,6
120
Tabela 24: Emisija ogljikovega dioksida pri sežigu gorljivih sestavin komunalnih odpadkov.
Vrsta gorljive sestavine v
Toplogredni plini iz seţigalnice
komunalnih odpadkih
(t CO2/t odpadkov)
Papir
1,47
Zeleni vrtni odpad
0,81
Kuhinjski odpad
0,44
Tekstil
1,44
Drobne smeti
0,53
Les in plenice
1,37
Plastika
1,91
Drugo
0,17
Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v vode in tla
Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v vode so upoštevane samo posledice
odvajanja izcedne vode iz odloţenega solidificiranega filtrskega pepela, ki nastaja pri čiščenju dimnih
plinov seţigalnice (0,05 t/t seţganih odpadkov), za pepel in ţlindro iz kurišča seţigalnice (okoli 0,2 t/t
seţganih odpadkov) pa je predpostavljeno, da se ti odpadki ne odlagajo ampak uporabljajo kot
gradbeni material.
Vrednotenje vplivov na okolje
Pri vrednotenju vplivov na okolje je predpostavljeno, da je energetski izkoristek seţigalnice, ki
proizvaja električno energijo, 21 % in seţigalnice, ki soproizvaja elektriko in toploto, 75 %.
V spodnji tabeli so prikazane okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja energetske predelave
biološko razgradljivih komunalnih odpadkov v posameznih drţavah članicah EU15. Rezultati so
prikazani variantno in sicer brez okoljske koristi zaradi nadomeščanja proizvodnih virov električne
energije in toplote in tudi v varianti, kjer razvrednotenja okolja ni vključeno v analizo vrednotenja
vplivov na okolje. Namen variantnega prikaza je prikazati dejanski pomen teh dveh dejavnikov na
vrednotenje vplivov na okolje zaradi energetske predelave odpadkov. Rezultati zunanjih okoljskih
stroškov kaţejo, da imata za razliko od odlaganja odpadkov nadomeščanje proizvodnih virov elektrike
in toplote ter stroški zaradi razvrednotenja okolja pomemben vpliv na celotne zunanje okoljske
stroške.
Tabela 25: Okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja sežiganja biološko razgradljivih odpadkov v
posameznih državah članicah EU (€/t biološko razgradljivih odpadkov).
Avstrija
Danska
Francija
Nemčija
Slovenija
Celotni zunanji stroški A
Izogibni stroški (elektrika) B
Izogibni stroški (CHP) C
Razvrednotenje okolja D
A+B+D
A+C+D
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
26,9
-4,1
-9,4
18,7
41,6
36,3
36,0
-9,,6
-22,1
93,7
122,1
109,7
24,6
-5,6
-12,7
21,9
44,9
33,8
34,0
-11,1
-25,5
125
147,9
133,6
25,9
-8,9
-20,4
18,7
35,8
24,4
40,0
-13,0
-29,7
50,0
77,0
60,3
25,2
-4,4
-10,2
31,2
51,9
46,3
37,6
-8,5
-19,5
218,7
247,8
236,8
25,5
-4,2
-8,6
12,5
15,9
37,9
36,9
-8,4
-19,1
12,5
17,8
49,4
15
113
Vrednotenje energetske predelave goriva, proizvedenega iz gorljivih frakcij komunalnih odpadkov
Okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja energetske predelave goriva, proizvedenega iz
gorljivih frakcij komunalnih odpadkov, so večji od okoljskih koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja
seţiganja biološko razgradljivih sestavin v gorivu. Zaradi vsebnosti drugih gorljivih snovi v gorivu
(plastika) je toplotna moč takega goriva dvakrat večja od energetske vrednosti biološko razgradljivih
odpadkov, kar povzroča tudi dvakrat večje zunanje stroške zaradi emisije v zrak, po drugi strani pa so
zaradi večje toplotne moči goriva tudi izogibni stroški večji sorazmerno toplotni.
Okoljska korist, ki nastane zaradi zmanjšanja energetske predelave goriva iz komunalnih odpadkov, je
za Slovenijo v primeru soproizvodnje električne energije in toplote ocenjena na 55 do 67 €/t goriva s
toplotno močjo 20 MJ/kg.
8.4
Opis tehnike odlaganja
Razkroj biološko razgradljivih odpadkov na odlagališču povzroča emisijo metana. Metan je močan
toplogredni plin (okoli 30 krat močnejši kot ogljikovega dioksida).
Metan lahko v ţepih telesa odlagališča ustvari pogoje za nastanek eksplozij. To je tudi eden od
pomembnih razlogov za biološko stabilizacijo odpadkov pred odlaganjem odpadkov na odlagališču.
Nenazadnje je nezanemarljiv cilj zmanjšanja količin biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih
tudi zmanjšanje površin zemljišč, ki jih zasedajo odlagališča.
Vsebnost biorazgradljivih sestavin v odloţenih komunalnih odpadkih lahko čez čas zaradi njihove
razgradnje zaradi odvajanja izcedne vode iz telesa odlagališča negativno vpliva na okolje, predvsem na
podzemno vodo v primerih pronicanja skozi dno telesa odlagališča. Vpliv izcedne vode na podzemno
vodo je zapozneli vpliv odlaganja komunalnih odpadkov in močno zavisi od geološke sestave tal na
območju odlagališča.
Edini končni proizvod odlaganja komunalnih odpadkov je odlagališčni plin, če se ga lahko uporabi za
pridobivanje energije.
Končni ostanki odlaganja sestavljajo snovi, ki se ne razgrajujejo v pogojih, ki so v telesu odlagališča, in
izcedne vode, ki jih je treba očistiti z različnimi tehnikami čiščenja. Izcedna voda ima praviloma veliko
vsebnost organskega ogljika, medtem ko šteje ogljik v telesu odlagališča, da je v odsotnosti zraka
začasno sekvestriran.
114
Slika 23: Emisija snovi iz odlagališča in poti izpostavljenosti prebivalstva
Pomembna tehnika obdelave komunalnih odpadkov pred odlaganjem je tudi njihova biološka
stabilizacija. Tako obdelani komunalni odpadki so v zvezi z odlaganjem relativno neškodljivi tako
glede emisije metana kot glede škodljivih vplivov izcedne vode. Shematski prikaz masnih tokov
emisije zaradi odlaganja mešanih komunalnih odpadkov je prikazan z diagramom na spodnji sliki16.
16
115
Slika 24: Prikaz masnih tokov emisije zaradi odlaganja odpadkov.
Masni tokovi emisije zaradi odlaganja odpadkov (rdeča barva pomeni tok ostankov odlaganja, modra barva
masne tokove z negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi).
Mehanska biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov
Mehansko biološka obdelava je proces, zasnovan za optimizacijo uporabe preostankov predelave
mešanih komunalnih odpadkov. Običajno je mehansko biološka obdelava namenjena za predelavo
materialov za enega ali več namenov in za stabilizacijo organske frakcije v ostankih predelave
odpadkov. Ugodnosti tega procesa je, da se iz odpadkov pridobijo materiali in energija, prihrani na
odlagalnem prostoru ter znatno zmanjša emisija plina in izcedne vode iz odlagališč.
Mehanske faza mehansko biološke obdelave odpadkov vključuje drobljenje in izločanje materialov iz
odpadkov tako, da se:
- odprejo oziroma raztrgajo vreče, v katerih so odpadki;
- izločijo nezaţelene sestavine iz odpadkov, ki bi lahko ovirale nadaljnjo predelavo;
- optimizira velikost delcev za naknadno obdelavo;
- izloči biološko razgradljive materiale, ki jih je treba poslati na biološko obdelave;
- izloči materiale z visoko zgorevalno toploto, kot so tekstil, papir in plastika, da se jih pošlje v
proizvodnjo RDF, in
- homogenizira biološko razgradljivi material, ki je namenjen za nadaljnjo obdelavo.
Na spodnji sliki so prikazani masni tokovi emisije snovi pri mehansko biološki obdelavi mešanih
komunalnih odpadkov17.
17
116
Slika 25: Masni tokovi emisije snovi pri mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov.
Masni tokovi emisije snovi pri mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov (rdeča barva pomeni
tok ostankov obdelave odpadkov z mehansko biološko obdelavo odpadkov, modra barva masne tokove z
negativnimi vplivi na okolje in zelena barva masne tokove s pozitivnimi vplivi).
Vrednotenje vplivov na okolje zaradi odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih
V spodnji tabeli so prikazani zunanji okoljski stroški, ki so zajeti in tisti, ki niso vključeni v analizi
zunanjih okoljskih stroškov pri vrednotenju vplivov na okolje v tem okoljskem poročilu. Ker vseh
dejavnikov, ki povzročajo škodo okolju zaradi odlaganja odpadkov, ni vključenih v analizo
vrednotenja vplivov na okolje, je ocenjena višina zunanjih okoljskih stroškov za odlagališče nekoliko
podcenjena.
Tabela 26: Zunanji okoljski stroški odlaganja odpadkov, ki so vključeni v vrednotenje vplivov na okolje.
Vrsta zunanjih
stroškov
Emisija v zrak
metan, CO2, NO, N2O,
emisija vseh drugih snovi H2S, Hg, HF, HCl cink
CO, VOC, dioksini,
kadmij, svinec, krom in
delci
Emisija v vode in tla vsi pomembni parametri
izcedne vode
Drugo
odpor zaradi bliţine
- nevarnost eksplozij,
odlagališča –
- vplivi na zdravje zaposlenih
razvrednotenje okolja
117
Izogibni stroški pri
proizvodnji energije
emisija v zrak pri
proizvodnji elektrike in
toplote
-
zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji odlagališča,
uporaba goriva na območju odlagališča,
netrţne koristi po zaprtju odlagališča (rekreacijske
dejavnosti),
nedokazljivi vplivi na zdravje ljudi
zunanji stroški, ki nastanejo pri gradnji termoelektrarne
ali toplarne
Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v zrak je upoštevana emisija, ki nastaja zaradi
zgorevanja odlagališčnega plina in emisija odlagališčnega plina iz telesa odlagališča neposredno v zrak,
pri čemer se upošteva, da zaradi razgradnje biološko razgradljivih v telesu odlagališča emisija nastaja
daljši čas. Časovni potek emisije snovi v zrak iz odloţenih komunalnih odpadkov je izračunan iz
naslednje enačbe:
emisija =DOC*FCD*e-kt
kjer sta parametra DOC in FDC za vsako vrsto biorazgradljivih odpadkov navedena v poglavju 9.4.6
tega poročila, konstanta k pa določa časovni potek biološke razgradnje. Konstanta k je za kuhinjski
odpadek enaka 0,1, za zeleni vrtni odpad 0,2 in za druge vrste biorazgradljivih sestavin komunalnih
odpadkov 0,03.
V izračunu okoljskih stroškov je prevzeto, da so deleţi onesnaţeval v dimnih plinih po zgorevanju
odlagališčnega plina in deleţi onewsnaţeval v odlagališčnem plinu, ki se neposredno izpušča v zrak,
enaki deleţem iz spodnje tabele.
Tabela 27: Deleži onesnaževal v odlagališčnem plinu.
Vrsta onesnaţevala
Dimni plini po zgorevanju
odlagališčnega plina
(mg/m3 odlagališčnega plina)
Metan
Ogljikov dioksid
1.964.290
CO
800
H2S
0,033
HCl
12
HF
0,021
Ogljikovodiki
60
Klorirani ogljikovodiki
10
Dioksini
0,0000008
PM10
4,3
NOx
100
Sox
25
Cd
0,0000094
Cr
0,0000011
Pb
0,0000085
Hg
0,000000069
Zn
0,00013
Neposredna emisija
odlagališčnega plina v zrak
(mg/m3 odlagališčnega plina)
392.860
883.930
13
200
65
13
2.000
35
0,0056
0,00066
0,0051
0,000041
0,072
Zunanji okoljski stroški zaradi emisije v vode in tla
Pri izračunu zunanjih okoljskih stroškov zaradi emisije v vode so upoštevane posledice odvajanja
izcedne vode iz odlagališč komunalnih odpadkov v okolje (v površinske in podzemne vode ter v tla),
118
pri čemer je predpostavljeno, da so značilne vrednosti onesnaţeval v izcedni vodi v razponu, ki je za
posamezno onesnaţevalo naveden v spodnji tabeli.
Tabela 28: Emisijski faktorji za onesnaževala v izcedni vodi iz odlagališč za komunalne odpadke.
Vrsta onesnaţevala
Nizka vrednost
Visoka vrednost
(g/t komunalnih odpadkov)
(g/t komunalnih odpadkov)
Organske snovi
TOC
4
4.350
BOD
3
8.550
COD
21
22.800
Organski dušik
2
375
Anorganske snovi
Celotni fosfor
0,02
3
Kloridi
23
675
Vodikov karbonat
92
1.098
Natrij
11
1.155
Kalij
8
555
NH4 – N
8
330
Kalcij
2
1.080
Magnezij
5
2.250
Ţelezo
0,5
825
Mangan
0,005
210
Silikati
1
11
Teţke kovine
As
0,002
0,2
Cd
0,00002
0,1
Cr
0,003
0,2
Co
0,001
0,2
Cu
0,001
2
Pb
0,0002
1
Hg
0,00001
0,02
Ni
0,002
2
Zn
0,005
150
Aromatski ogljikovodiki
Benzen
0,2
245
Toluen
0,2
1.845
Ksilen
1
525
Klorirani aromatski ogljikovodiki
Klorobenzen
0,02
17
1,2-diklorobenzen
0,02
5
1,1,1-trikloroetan
0,02
572
Trikloroetilen
0,1
113
Fenoli
Fenol
0,2
180
Etil fenoli
45
45
Pesticidi
MCCP
0,3
14
2,4-D
0,2
1
V spodnji tabeli so prikazane celotne okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja odlaganja
biološko razgradljivih odpadkov v posameznih drţavah članicah EU glede na njihov deleţ zajemanja
odlagališčnega plina v letu 200018. Rezultati ocenjene okoljske koristi so prikazani variantno, in sicer
brez okoljske koristi zaradi nadomeščanja proizvodnih virov elektrike in toplote in tudi v varianti, kjer
18
119
razvrednotenje okolja ni vključeno v analizo vrednotenja vplivov na okolje. Namen variantnega
prikaza je prikazati dejanski pomen teh dveh dejavnikov na vrednotenje vplivov na okolje zaradi
odlaganja biološko razgradljivih odpadkov. Rezultati izračuna zunanjih okoljskih stroškov kaţejo, da
imata nadomeščanje proizvodnih virov elektrike in toplote ter razvrednotenja okolja majhen vpliv na
celotne zunanje okoljske stroške, ker:
- je količina proizvedene elektrike iz odlagališčnega plina razmeroma majhna in razporejena v daljšem
časovnem obdobju in
- je gostota prebivalstva okoli odlagališča navadno nizka in je zato deleţ k celotnim zunanjim
stroškom majhen (ta deleţ se izračuna z metodo hedonističnega vrednotenja vplivov na okolje, ki se
nanaša na statistične podatke o trţni vrednosti nepremičnin v bliţini odlagališč).
Tabela 29: okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov (€/t
Avstrija
Danska
Francija
Nemčija
Slovenija
Izogibni stroški B
Razvrednotenje okolja C
A+B
A+B+C
A+C-B
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
22,0
-0,08
2,04
21,9
23,9
24,9
24,8
-0,,19
4,08
24,6
28,7
28,9
15,8
-0,73
2,98
15,1
18,1
18,8
17,9
-1,46
5,96
16,5
22,4
23,9
18,3
-0,78
2,21
17,5
19,7
20,48
20,7
-1,14
4,42
19,6
24,0
25,16
15,8
-0,58
5,33
15,3
20,6
21,2
18,1
-1,12
10,6
16,9
27,6
28,7
22,2
-0,06
1,5
22,1
23,6
23,7
24,9
-0,12
3,1
24,8
27,8
27,9
V spodnji tabeli so prikazane okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja odlaganja biološko
razgradljivih odpadkov v posameznih drţavah članicah EU ob upoštevanju, da se v vseh drţavah
uporablja dobra praksa glede ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov ter glede zajemanja
odlagališčnega plina. Pri tem je predpostavljena 60 % učinkovitost ločenega zbiranja biološko
razgradljivih odpadkov, kar je v skladu z Direktivo 1999/31/ES tudi okoljski cilj, za katerega se
pričakuje, da bo doseţen v vseh drţavah članicah EU do leta 2016 oziroma 2020.
Tabela 30: okoljske koristi, ki nastanejo zaradi zmanjšanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov v
posameznih državah članicah EU ob upoštevanju, da se uporablja dobra praksa glede ločenega zbiranja
biološko razgradljivih odpadkov ter glede zajemanja odlagališčnega plina (€/t biološko razgradljivih odpadkov)
Avstrija
Danska
Francija
Nemčija
Slovenija
Izogibni stroški B
Razvrednotenje okolja C
A+B
A+B+C
A+C-B
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
13,4
-0,71
2,04
12,7
14,8
15,5
15,4
-1,,96
4,08
13,8
17,8
19,5
13,4
-0,97
2,98
12,5
15,4
16,4
15,4
-1,95
5,96
14,6
19,4
21,3
13,5
-1,56
2,21
11,9
19,7
15,7
15,5
-2,27
4,42
19,6
14,1
19,9
13,4
-0,78
5,3
13,2
17,6
18,8
15,4
-1,49
10,7
13,9
24,6
26,1
15,4
-1,47
3,0
13,9
16,1
18,4
15,4
-1,47
6,2
13,9
20,1
21,6
Spodnja tabela prikazuje spremembo okoljske koristi, ki nastane zaradi zmanjšanja odlaganja biološko
razgradljivih odpadkov v posameznih drţavah članicah EU, če trenutno ravnanje z biološko
razgradljivimi odpadki na odlagališčih zamenja scenarij ravnanja, ki ga predvideva Direktiva
1999/31/ES. Kot je pričakovano, zamenjava scenarijev ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki na
odlagališčih kaţe na manjšo okoljsko korist, ki nastane zaradi zmanjšanja odlaganja biološko
razgradljivih odpadkov, če se v zvezi z odlaganjem biološko razgradljivih odpadkov ravna v skladu z
Direktivo 1999/31/ES. Ta sprememba okoljske koristi je največja za tiste drţave, katerih odlagališča
so ocenjena, da so najbolj daleč od dobre prakse odlaganja z biološko razgradljivimi odpadki (velja
tudi za Slovenijo). Pri tem sprememba v pričakovani okoljski koristi za Slovenijo vidno izstopa iz
povprečja.
Tabela 31: sprememba okoljske koristi, ki nastane zaradi zmanjšanja odlaganja biološko razgradljivih
odpadkov v posameznih državah članicah EU, če trenutno obdelavo biološko razgradljivih odpadkov na
120
odlagališčih zamenja scenarij ravnanja, ki ga predvideva Direktiva 1999/31/ES (v €/t biološko razgradljivih
odpadkov)
Avstrija
Danska
Francija
Nemčija
Slovenija
A+B
A+B+C
A+C-B
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
-8,51
-9,1
-9,1
-8,5
-9,36
-10,9
-10,9
-9,4
-2,4
-2,6
-2,6
-2,4
-2,6
-3,1
-3,1
-2,9
-4,8
-5,6
-5,6
-4,8
-5,3
-6,4
-6,4
-5,3
-2,4
-2,6
-2,6
-2,4
-2,6
-3,0
-3,0
-2,6
-8,7
-9,4
-9,4
-8,7
-9,5
-10,9
-10,9
-9,6
Pri vrednotenju vplivov na okolje je pomembno, da se pravilno upošteva subvencije, ki jih posamezne
drţave namenjajo proizvodnji elektrike iz odlagališčnega plina. V tem primeru se je s pridobitvijo
subvencije okoljska korist zajemanja odlagališčnega plina internalizirala, torej se prikazuje v
obratovalnih stroških odlagališča.
Mnoge drţave, tudi Slovenija, imajo uvedene okoljske dajatve za odlaganje odpadkov. Pri ocenjevanju
zunanjih okoljskih stroškov se strošek zaradi te dajatve ne sme upoštevati kot obratovalni strošek
odlagališča, ker bi sicer prišlo do dvojnega štetja pri vrednotenju vplivov na okolje, ki jih povzroča
odlaganje biološko razgradljivih odpadkov.
Nenazadnje bo z leti odlaganje biološko razgradljivih odpadkov postalo bolj ali manj nepomembna
tehnika ravnanja s to vrsto odpadkov. Številne drţave članice EU pa imajo ali nameravajo uvesti
prepovedi, ki veljajo za odlaganje komunalnih odpadkov, ali za posebne frakcije komunalnih
odpadkov ali komunalnih odpadkov, ki niso predhodno obdelani v skladu s posebnimi zahtevami.
Vrednotenje vplivov na okolje zaradi mehansko biološke obdelave odpadkov
Velik interes po mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov narekuje vrednotenje
vplivov na okolje zaradi uporabe te tehnike obdelave odpadkov, ki navidezno kaţe na kratkoročno
rešitev v zvezi z zahtevami, določenimi za odlaganje odpadkov v Direktivi 1999/31/ES, v nobenem
primeru pa ne vzdrţi zahtev po 50 % recikliranju komunalnih odpadkov, ki so določene v krovni
Direktivi 2008/98/ES o odpadkih.
Mehansko biološka obdelava je v omembnejšem obsegu uporabljena v Avstriji (13 % vseh mešanih
komunalnih odpadkov) ter delno tudi v Nemčiji (3 % vseh mešanih komunalnih odpadkov) predvsem
kot odgovor na nezadostno ločevanje zbiranje posameznih frakcij komunalnih odpadkov, kar je
povzročalo nastajanje precejšnih količin mešanih komunalnih odpadkov, katerih zgorevalna toplota je
dovolj velika za pridobivanje toplote v seţigalnicah odpadkov.
Ocenjuje se, da je mehansko biološka obdelava lahko prehodno in časovno omejeno dopolnilo k
ravnanju z odpadki, predvsem na področjih, kjer ločeno zbiranje odpadkov ne dosega ţelenih
rezultatov za doseganje 50 % recikliranja odpadkov.
8.5
Prehod iz odlaganja na kompostiranje biološko razgradljivih komunalnih
odpadkov
V spodnji tabeli so prikazane okoljske koristi prehoda od odlaganja biološko razgradljivih komunalnih
odpadkov na odlagališčih na njihovo kompostiranje19.
19
121
Tabela 32: okoljske koristi prehoda od odlaganja biorazgradljivih komunalnih odpadkov na kompostiranje (€/t
Avstrija
Danska
Francija
Nemčija
Slovenija
Okoljske koristi zaradi emisije
Okoljske koristi zaradi emisije in
izogibnih stroškov
Okoljske koristi zaradi emisije,
izogibnih stroškov in
zmanjšanja razvrednotenja
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
10,2
10,1
13,4
13,2
3,8
3,1
6,4
5,0
5,1
4,3
8,2
7,1
3,9
3,3
8,7
5,6
8,9
8,8
10,1
9,9
12,1
17,2
6,1
10,0
6,5
11,5
8,6
16,3
10,3
13
Okoljske koristi
Okoljske koristi se od drţave do drţave članice EU razlikuje, odvisno od ocene učinkovitosti zbiranja
in uporabe odlagališčnega plina. Za drţave, ki ţe upravljajo z odlagališči v skladu z Direktivo
1999/31/ES so te okoljske koristi majhne in znašajo od 3 do 4 € na tono biološko razgradljivih
odpadkov. Če so odlagališča upravljanja slabše, kot to velja na primer za Slovenijo, se okoljske koristi
pri prehodu od odlaganja na kompostiranje povečajo na okoli 10 € na tono biološko razgradljivih
odpadkov.
Pričakovati je, da se bo urejenost odlagališč v bodoče povečala, kar bo povečalo ekonomske stroške
upravljanja in zmanjšalo ekonomske koristi pri prehodu iz odlaganja na kompostiranje.
V spodnji tabeli so prikazane okoljske koristi prehoda od odlaganja biološko razgradljivih komunalnih
odpadkov na odlagališčih na njihovo kompostiranje v primeru, če bi bila odlagališča v vseh drţavah
enako urejena in bi zadovoljevala naslednje tehnične standarde:
- odstotek oksidiranih biološko razgradljivih odpadkov je enak 10 %,
- odstotek zajemanja odlagališčnega plina je 10 % in
- iz odlagališčnega plina se energija ne pridobiva.
V tem primeru so okoljske koristi prehoda iz odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na
kompostiranje precej niţje, kar je predvsem posledica zajetja velikega deleţa metana in njegove
pretvorbe v ogljikov dioksid na bakli. Ker se sproščanje metana dogaja v daljšem obdobju v
prihodnosti in se ta metan pretvori na bakli v ogljikov dioksid, je dejanski prispevek k negativnim
vplivom zaradi emisije TGP iz odlagališča ob uporabi diskontiranih vrednosti bistveno zmanjšan.
Enako sicer velja tudi za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vendar le za emisijo
ogljikovega dioksida iz organskih snovi v kompostiranih materialih.
Neto koristi pa lahko pri prehodu iz odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na kompostiranje
postanejo celo negativne, če se iz odlagališčnega plina proizvaja tudi toplota ali elektrika, kar je
razvidno iz spodnje tabele20.
Tabela 33: okoljske koristi prehoda od odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov na njihovo
kompostiranje v primeru, če bi bila odlagališča v vseh državah enako urejena (€/t biološko razgradljivih
komunalnih odpadkov).
Avstrija
Danska
Francija
Nemčija
Slovenija
Okoljske koristi zaradi emisije
Okoljske koristi zaradi emisije in
izogibnih stroškov
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
spod.
zgor.
1,7
0,9
4,0
2,3
1,5
0,5
3,9
1,9
0,3
-1,3
2,9
0,7
1,5
0,7
4,1
2,6
0,2
-0,5
0,6
-0,9
20
122
Okoljske koristi zaradi emisije,
izogibnih stroškov in
zmanjšanja razvrednotenja
8.5.1
2,0
6,4
3,5
7,9
0,9
5,1
6,1
13,3
1,0
2,1
Zunanji okoljski stroški zaradi transporta
Pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi uporabe posameznih tehnik obdelave komunalnih odpadkov
se izhaja, da se obseg transporta materiala pri obdelavi odpadkov ne razlikuje med posameznimi
tehnikami obdelave. Predpostavlja se namreč, da velik deleţ transporta pri ravnanju s komunalnimi
odpadki nastane zaradi zbiranja teh odpadkov tako, da je deleţ transporta odpadkov od zbirnih ali
centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki do naprav za obdelavo komunalnih odpadkov
zanemarljiv.
Zunanji okoljski stroški ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov so tudi odvisni od obsega hišnega
kompostiranja, praviloma pa se nanašajo na transport teh odpadkov od kraja njihovega nastanka do
centra za ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma do naprave za obdelavo biološko razgradljivih
odpadkov.
Pri vrednotenju vplivov na okolje zaradi transporta obdelanih komunalnih odpadkov so upoštevani
samo vplivi na podnebne spremembe zaradi emisije TGP, ki nastaja pri zgorevanju fosilnih goriv v
motorjih vozil za prevoz obdelanih komunalnih odpadkov.
Višina zunanjih okoljskih stroškov zaradi transporta komunalnih odpadkov na odlagališča komunalnih
odpadkov oziroma do centra za ravnanje s komunalnimi odpadki zavisi v okviru posamezne scenarije
izvedbe OP RKO od števila odlagališč ter od lokacije posameznega odlagališča glede na povprečno
razdaljo od krajev nastajanja oziroma krajev obdelave komunalnih odpadkov.
Za izračun zunanjih okoljskih stroškov zaradi transporta obdelanih komunalnih odpadkov so prevzeta
naslednja izhodišča:
- komunalni odpadki se v posamezni občini zbirajo in prepeljejo v center za mehansko biološko
obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki je opremljen z odlagališčem za odlaganje obdelanih
mešanih komunalnih odpadkov,
- transportna pot vozil za prevoz delno obdelanih mešanih komunalnih odpadkov od kraja delne
obdelave do centra za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki je opremljen z
odlagališčem, je enaka 3-kratni razdalji med centroidom posamezne občine in krajem centra za
mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki je opremljen z odlagališčem,
- na eni voţnji za prevoz delno obdelanih mešanih komunalnih odpadkov se prepelje s 24-tonskim
tovornjakom v povprečju 2x5,5 t delno obdelanih mešanih komunalnih odpadkov,
- količina delno obdelanih komunalnih odpadkov, ki se prepeljejo iz posamezne občine v center za
mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki je opremljen z odlagališčem, je
sorazmerna številu prebivalcev v občini,
- zunanji okoljski strošek za transport obdelanih komunalnih odpadkov je ocenjen na okoli 0,0086
€/t.km.
Zunanji okoljski stroški zaradi transporta delno obdelanih komunalnih odpadkov v center za
mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki je opremljen z odlagališčem, so za
posamezno regijo iz scenarija DRUŢB_REF izvedbe OP RKO prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 34: Zunanji okoljski stroški zaradi transporta delno obdelanih komunalnih odpadkov v center za
ravnanje s komunalnimi odpadki z odlagališčem.
Regija / zunanji okoljski
Odlagališče
Povprečna
Deleţ
Število
Zunanji
Celotni
123
stroški zaradi transporta
komunalnih odpadkov
razdalja
vseh
komunal.
odpadkov
voţenj
(20102030)
(km)
okoljski
stroški
(€/t)
(%)
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Jugovzhodna +
Spodnjeposavska
Gorenjska
Osrednja
Goriška
Obalnokraška
Zasavska
SKUPAJ
CEROP
CEROSP
KOCEROD
CEROC
CEROD
14,18
34,01
15,05
17,03
22,29
6,01
16,37
3,67
12,37
11,26
33.330
90.824
20.372
81.222
62.438
0,18
0,44
0,19
0,22
0,29
CEGOR1
CEROLJ
CERONG
GOJUP
CEROZ
25,85
13,98
16,25
8,89
8,93
9,79
27,19
6,13
5,14
2,27
100
54.314
150.842
34.006
28.507
12.598
0,33
0,18
0,21
0,11
0,11
zunanji
okoljski
stroški
(2010-2030)
(€)
67.070
438.370
43.515
196.326
196.496
199.241
299.365
78.436
35.998
15.969
1.571.785
Najvišje zunanje okoljske stroške zaradi transporta delno obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
izkazuje Podravska regija, kjer k visokim stroškom prispeva predvsem transport delno obdelanih
mešanih komunalnih odpadkov iz Mestne občine Maribor.
124
9
Opis vplivov podprogramov OP RKO na okolje
9.1
Podprogram – zbiranje komunalnih odpadkov
Podprogram zbiranje komunalnih odpadkov vključuje naslednje ukrepe:
-
-
prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov,
odpadnega papirja in ločeno zbrane embalaţe iz papirja, plastike, kovin in sestavljenih
materialov na prevzemnih mestih v okviru sistema zbiranja »od vrat do vrat«,
predhodno skladiščenje in prevzemanje odpadnega papirja, stekla in embalaţe v zbiralnicah,
predhodno skladiščenje in prevzemanje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v
zbirnih centrih.
Vplivi na okolje podprograma zbiranja komunalnih odpadkov so z vidika vplivov na naravne vire,
zrak, naravo, kulturno dediščino, podnebne dejavnike, krajino in varstvo materialnih dobrin
nepomembni ali celo pozitivni, posledice teh vplivov na okolje pa tako neznatne, da niso vključene v
vrednotenje scenarijev OP RKO.
Pomembni vplivi na okolje podprograma zbiranje komunalnih odpadkov so vplivi z vidika voda in
zdravja ljudi.
Pri ocenjevanju vplivov na okolje podprograma zbiranje komunalnih odpadkov ni bilo ugotovljenih
pomembnih kumulativnih vplivov na okolje.
9.1.1
Opis vplivov podprograma zbiranje komunalnih odpadkov na vode
Ukrepi zbiranja komunalnih odpadkov povzročajo zaznavne vplive na vode zaradi odvajanja
onesnaţene padavinske vode iz utrjenih površin prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov. Če je
odvajanje onesnaţene padavinske odpadne vode urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje
odpadnih vod iz virov onesnaţevanja, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv na doseganje
dobrega stanja površinske ali podzemne vode.
Površinske in podzemne vode:
ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem in obratovanjem zbirnih centrov
Zbirni centri naj se ne umeščajo na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred
onesnaţenjem površinske ali podzemne vode.
9.1.2
Opis vplivov podprograma zbiranje komunalnih odpadkov na zdravje
Ukrepi zbiranja komunalnih odpadkov povzročajo zaznavne vplive na zdravje ljudi zaradi hrupa, ki ga
povzročajo tovorna vozila za prevoz komunalnih odpadkov, in sicer:
- pri prevzemanju mešanih komunalnih odpadkov ter ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov,
odpadnega papirja in ločeno zbrane embalaţe iz papirja, plastike, kovin in sestavljenih
materialov na prevzemnih mestih v okviru sistema zbiranja »od vrat do vrat«,
- pri prevozu prevzetih mešanih komunalnih odpadkov od zbirnih centrov ali prekladalnih
postaj do MBO naprav v centrih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih
odpadkov, ki so večinoma nameščene ob odlagališčih komunalnih odpadkov.
125
Za obdobje 2010-2030 je ocenjeno prometno delo prevoza komunalnih odpadkov ob predpostavki,
da je v povprečju na tovornem vozilu pri prevzemanju komunalnih odpadkov okoli 5,5 t tovora, na
tovornem vozilu za prevoz mešanih komunalnih odpadkov do MBO naprav pa dvakrat toliko.
Izračun ocene prometnega dela, opravljenega zaradi prevoza komunalnih odpadkov, je prikazan na
spodnji tabeli.
Vplivi podprograma zbiranja komunalnih odpadkov z vidika zdravja ljudi v zvezi z ukrepi varstva
kakovosti pitne vode so opisani in opredeljeni v poglavju vplivov tega podprograma na okolje z vidika
voda.
Tabela 35: Ocena prometnega dela zaradi prevoza komunalnih odpadkov.
Prometno delo teţkih tovornjakov (nad 7 t na tovornjak)
Statistična regija Odlagališče Povprečna
Povprečna Deleţ vseh
Število
Število
povprečno
/ zunanji
razdalja
razdalja
komunalnih
voţenj
voţenj
prometno
okoljski stroški
prevoza
prevoza
odpadkov
(2010-2030) (2010-2030)
delo v
zaradi transporta
komunalnih
delno
zaradi
zaradi
posameznem
komunalnih
odpadkov v obdelanih
zbiranja
prevoza
letu
odpadkov
sistemu
mešanih
komunalnih
mešanih
zbiranja "od komunalnih
odpadkov v komunalnih
vrat do
odpadkov
sistemu
odpadkov
vrat"
do MBO
zbiranja
do MBO
naprave
"od vrat do
naprave
vrat
(11 t tovora
(5,5 t tovora
na
na
tovornjak)
tovornjak)
( mio vozni
(km)
(km)
(%)
km/leto)
Pomurska
CEROP
40
14,18
6,01
66.660
33.330
0,16
Podravska
CEROSP
40
34,01
16,37
181.648
90.824
0,52
Koroška
KOCEROD
40
15,05
3,67
40.744
20.372
0,10
Savinjska
CEROC
40
17,03
12,37
162.444
81.222
0,39
Jugovzhodna +
CEROD
Spodnjeposavska
40
22,29
11,26
124.876
62.438
0,32
Gorenjska
CEGOR1
40
25,85
9,79
108.628
54.314
0,29
Osrednja
CEROLJ
40
13,98
27,19
301.684
150.842
0,71
Goriška
CERONG
40
16,25
6,13
68.012
34.006
0,16
Obalnokraška
GOJUP
40
8,89
5,14
57.014
28.507
0,13
Zasavska
CEROZ
40
8,93
2,27
25.196
12.598
0,06
SKUPAJ
100
2,83
Hrup cestnega prometa je sorazmeren opravljenemu prometnemu delu. Po podatkih Direkcije RS za
ceste21 je prometno delo v letu 2009, ki so ga opravili na drţavnih cestah teţki tovornjaki (nad 7 t),
ocenjeno na 183,6 mio voznih km. Prispevek prevoza komunalnih odpadkov k hrupu cestnega
prometa, ki ga povzročajo teţki tovornjaki (nad 7 t), je na podlagi primerjave celotnega prometnega
dela teţkih tovornjakov in ocene prometnega dela tovornjakov za prevoz komunalnih odpadkov
ocenjen na okoli 1,5 %. Glede na celoten hrup, ki ga povzroča cestni promet, je vpliv na
obremenjenost prebivalstva zaradi hrupa, ki ga povzročajo tovornjaki za prevoz komunalnih
odpadkov, nebistven.
21
Direkcija RS za ceste, OPRAVLJENO PROMETNO DELO NA DRŢAVNIH CESTAH V LETU 2009.
126
Zdravje:
ključni strateški poudarki v zvezi s prevozom komunalnih odpadkov
Število prevozov komunalnih odpadkov se zmanjšuje z večanjem deleţa ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov
zaradi manjše potrebe po prevozu mešanih komunalnih odpadkov do MBO naprav in od tam na odlagališča.
9.2
Podprogram – recikliranje komunalnih odpadkov
Podprogram recikliranje komunalnih odpadkov vključuje uvajanje obdelave ločeno zbranih kuhinjskih
odpadkov v kompostarnah ali v napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov. Gradnja
novih kompostarn in novih naprav za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov je predvidena na
območjih, ki so s prostorskimi akti predvidena za industrijsko ali kmetijsko proizvodnjo, ter na
območjih, ki ni znotraj poplavnega območja ne glede na to, ali se poplave pojavljajo redko ali zelo
redko.
Vplivi na okolje recikliranja komunalnih odpadkov so z vidika vplivov na naravne vire, naravo,
kulturno dediščino, podnebne dejavnike, krajino in varstvo materialnih dobrin nepomembni ali celo
pozitivni, posledice teh vplivov na okolje pa tako neznatne, da niso vključene v vrednotenje scenarijev
OP RKO.
Pomembni vplivi na okolje podprograma recikliranje komunalnih odpadkov so vplivi z vidika
onesnaţevanja tal, zraka, voda in zdravja. Pri ocenjevanju vplivov na zdravje ljudi je upoštevana le
emisija vonja, ker se vpliv emisije hrupa na zdravje ljudi pri obratovanju naprav za recikliranje
komunalnih odpadkov ne šteje za predmet strateškega presojanja. Emisija hrupa strojev je namreč
urejena normativno na podlagi predpisov, ki za posamezno vrsto stroja, uporabljenega v postopku
recikliranja, določajo največjo moč emisije hrupa.
Pri ocenjevanju vplivov na okolje podprograma recikliranje komunalnih odpadkov ni bilo
ugotovljenih pomembnih kumulativnih vplivov na okolje.
9.2.1
Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na zrak
Izvajanje podprograma recikliranja komunalnih odpadkov povzroča pomembne vplive na zrak zaradi
emisije aerosolov, VOC in snovi, ki povzročajo neprijeten vonj, iz kompostarn. Če je čiščenje
odpadnega zraka iz kompostarn urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak, z obdelavo
v bioloških filtrih, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv tako na doseganje standardov
kakovosti zunanjega zraka kot na doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega
zraka.
Zrak:
ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem in obratovanjem kompostarn in naprav za anaerobno obdelavo
kuhinjskih odpadkov
Kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov morajo biti opremljene z biološkimi filtri za
čiščenje odpadnega zraka iz kompostarn in skladišč vstopnih surovin ob napravah za anaerobno obdelavo kuhinjskih
odpadkov.
9.2.2
Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov zaradi
onesnaţevanja tal in voda
127
Izvajanje podprograma recikliranja komunalnih odpadkov povzročajo pomembne vplive na tla in
vode zaradi odvajanja onesnaţene padavinske vode iz utrjenih površin na območju kompostarne ali
naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov, kakor tudi zaradi odvajanja manjših količin
izcedne vode, ki se odvaja na območju kompostiranja oziroma iz predhodno skladiščenih kuhinjskih
odpadkov na območju njihove obdelave.
Če je odvajanje onesnaţene padavinske odpadne vode in manjših količin izcedne vode iz območja
kompostarne ali naprave za anaerobno obdelavo urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje
odpadnih vod iz virov onesnaţevanja, so ti vplivi na tla in vode nebistveni in imajo neznaten vpliv na
doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode.
Tla in vode:
ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem kompostarn in naprav za anaerobno obdelavo kuhinjskih
odpadkov
Kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov morajo imeti zagotovljeno odvajanje odpadnih in
izcednih vod v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih vod, in naj se ne umeščajo na vodovarstvenih območjih,
kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode.
9.2.3
Opis vplivov podprograma recikliranja komunalnih odpadkov na zdravje
Izvajanje podprograma recikliranja komunalnih odpadkov povzročajo pomembne vplive na zdravje
ljudi zaradi emisije snovi, ki povzročajo neprijeten vonj, predvsem iz kompostarn. Če je čiščenje
odpadnega zraka iz kompostarn urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak, z obdelavo
v bioloških filtrih, in so kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov
oddaljene vsaj 350 m od stavb z varovanimi prostori, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv na
zdravje ljudi.
Vplivi podprograma recikliranja komunalnih odpadkov z vidika zdravja ljudi v zvezi z ukrepi varstva
kakovosti pitne vode so opisani in opredeljeni v poglavju vplivov tega podprograma na okolje z vidika
voda.
Zdravje:
ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem in obratovanjem kompostarn in naprav za anaerobno obdelavo
kuhinjskih odpadkov
Kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov naj se umeščajo v lokacije, ki so najmanj 350 m
oddaljene od stavb z varovanimi prostori (stanovanjske stavbe, stavbe namenjene izobraţevanju, zdravstveni dejavnosti in
druge stavbe, v katerih se ljudje zadrţujejo dalj časa).
9.3
Podprogram – energetska predelava komunalnih odpadkov
Podprogram energetske predelave komunalnih odpadkov vključuje energetsko predelavo goriva, ki je
proizvedeno iz gorljivih frakcij komunalnih odpadkov, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov v
MBO napravah. V skladu z OP RKO je predvidena gradnja dveh novih naprav za energetsko
predelavo komunalnih odpadkov v urbanem okolju mesta Maribor in Ljubljana, ki so s prostorskimi
akti predvidena za industrijsko proizvodnjo oziroma na območjih obstoječe proizvodnje električne
energije in toplote. Ta območja v urbanem okolju mesta Maribor in Ljubljana niso poplavna območja
in niso vodovarstvena območja, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem
površinske ali podzemne vode.
128
Vplivi na okolje podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov so z vidika vplivov na
naravne vire, voda, naravo, kulturno dediščino, podnebne dejavnike, krajino in varstvo materialnih
dobrin nepomembni, posledice teh vplivov na okolje pa tako neznatne, da niso vključene v
vrednotenje scenarijev OP RKO.
Pomembni vplivi na okolje podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov so vplivi z
vidika zraka in zdravja ljudi. Pri ocenjevanju vplivov na zdravje ljudi je upoštevana le emisija
onesnaţeval v zrak, ker se vpliv emisije hrupa na zdravje ljudi pri obratovanju naprav za energetsko
predelavo komunalnih odpadkov ne šteje za predmet strateškega presojanja. Emisija hrupa strojev je
urejena normativno na podlagi predpisov, ki za posamezno vrsto stroja, uporabljenega v napravi za
energetsko predelavo komunalnih odpadkov, določajo največjo moč emisije hrupa.
Pri ocenjevanju vplivov na okolje podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov so
ugotovljeni pomembni kumulativni vplivi na okolje pri emisiji snovi v zrak, predvsem delcev.
9.3.1
Opis vplivov podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov
na zrak
Vplivi podprograma energetske predelave goriva, proizvedenega iz gorljivih frakcij, izločenih iz
mešanih komunalnih odpadkov, na zrak so praviloma zaradi emisije celotnega prahu večji od vplivov
na zrak zaradi rabe tekočih ali plinastih goriv v ogrevalnih sistemih in v velikih enotah SPTE z
visokim izkoristkom. Energetska predelava RDF je z vidikov vplivov na zrak sprejemljiva, če
koncentracija celotnega prahu v dimnih plinih ne presega 20 mg/m3.
Energetska predelava RDF je v zvezi z emisijo drugih onesnaţeval v zrak za okolje sprejemljiva, če
koncentracije onesnaţeval v dimnih plinih seţigalnice ne presegajo mejnih vrednosti, določenih za
seţigalnice z Direktivo 2010/75/ES o industrijskih emisijah.
Energetska predelava RDF s postopki pirolize ali postopki uplinjanja imajo glede vplivov na zrak
prednost pred seţiganjem RDF v kurilnih napravah ali industrijskih pečeh, najprimernejša pa je
predelava RDF v tekoče gorivo s postopkom depolimerizacije ogljikovodikov v odpadkih (cracking).
Če je energetska predelava komunalnih odpadkov urejena v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi
v zrak iz seţigalnic odpadkov, in emisije v zrak ne presegajo mejnih vrednosti, določenih za
seţigalnice z Direktivo 2010/75/ES o industrijskih emisijah, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten
vpliv tako na doseganje standardov kakovosti zunanjega zraka kot na doseganje nacionalnih zgornjih
mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka.
Zrak:
ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem naprave za energetsko predelavo komunalnih odpadkov
Naprave za energetsko predelavo komunalnih odpadkov naj se umeščajo v urbanem okolju na lokacijah, ki so namenjene
industrijski rabi ali ob obstoječih napravah za proizvodnjo električne energije in toplote.
Energetska predelava RDF s postopki uplinjanja ali postopki pirolize imajo glede vplivov na zrak prednost pred
seţiganjem RDF v kurilnih napravah ali industrijskih pečeh, najprimernejša pa je predelava RDF v tekoče gorivo s
postopkom depolimerizacije ogljikovodikov v odpadkih (cracking).
9.3.2
Opis vplivov podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov
na zdravje ljudi
129
Vplivi na zdravje ljudi podprograma energetske predelave goriva, proizvedenega iz gorljivih frakcij, ki
so izločene iz mešanih komunalnih odpadkov, so pomembni zaradi onesnaţevanja zunanjega zraka na
območju naprave za energetsko predelavo tako zaradi emisije celotnega prahu kot emisije drugih
onesnaţeval.
Ob predpostavki, da je povprečna energijska vrednost goriva iz gorljivih frakcij mešanih komunalnih
odpadkov okoli 15 MJ/kg in da koncentracije onesnaţeval v dimnih plinih seţigalnice ne presegajo
mejnih vrednosti, določenih za seţigalnice z Direktivo 2010/75/ES o industrijskih emisijah, je
ocenjena dnevna emisija delcev iz predvidene energetske predelave komunalnih odpadkov v obeh
največjih slovenskih mestih od 4 do 6 kg/dan (v Mariboru in Ljubljani je predvidena energetska
predelava med 40.000 in 60.000 t letno gorljivih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov).
Ker je na podlagi podatkov iz Operativnega programa varstva zunanjega zraka pred onesnaţevanjem s
PM1022 celotna dnevna emisija delcev ocenjena za območje mestne občine Mariboru na 500 kg poleti
in pozimi na 1.500 kg ter za območje mestne občine Ljubljana na 550 kg poleti in pozimi na 2.500 kg,
je deleţ emisije delcev zaradi energetske predelave komunalnih odpadkov na teh območjih ocenjen na
okoli 1 % poleti in 0,3 % pozimi.
Glede na celotno emisijo delcev v urbanem okolju mestnih občin Maribor in Ljubljana je vpliv na
zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti z delci onesnaţenemu zunanjemu zraku, ki ga povzroča
predvidena energetska predelava komunalnih odpadkov, ocenjen kot nebistven.
Podobna analiza za oceno emisije drugih pomembnejših onesnaţeval (dušikovi oksidi, dioksini in
drugi) iz naprave za energetsko predelavo pokaţe, da je deleţ emisije zaradi energetske predelave
komunalnih odpadkov manjši od 1 % celotne emisije posameznega onesnaţevala v urbanem okolju
mestnih občin (Maribor in Ljubljana), v katerih je z OP RKO predvidena energetska predelava
Zdravje:
ključni strateški poudarki v zvezi z energetsko predelavo komunalnih odpadkov
Naprava za energetsko predelavo mora zagotavljati doseganje stroţjih mejnih koncentracij v dimnih plinih, določenih v
skladu z nedavno sprejeto Direktivo 2010/75/ES.
9.4
Podprogram – obdelava in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov
Podprogram obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov vključuje mehansko biološko
obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah in odlaganje obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov na odlagališčih nenevarnih odpadkov.
V okviru podprograma obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov je predvideno:
-
22
zapiranje obstoječih odlagališč za odlaganje komunalnih odpadkov najpozneje do leta 2015,
izgradnja več MBO naprav, večinoma ob obstoječih odlagališčih, najpozneje do leta 2016,
razširitev obstoječih odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov in
ostankov energetske predelave komunalnih odpadkov po letu 2015 ter
OPERATIVNI PROGRAM VARSTVA ZUNANJEGA ZRAKA PRED ONESNAŢEVANJEM S PM 10 - 2010
130
-
gradnja novega odlagališča na območju Podravske statistične regije za odlaganje obdelanih
mešanih komunalnih odpadkov in ostankov energetske predelave komunalnih odpadkov
preteţno iz območja Podravske statistične regije po letu 2015.
Vplivi na okolje podprograma obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov so pomembni z
vseh vidikov vplivov na okolje.
V vrednotenje scenarijev OP RKO so vključeni vplivi na naravne vire, zrak, vode, naravo, kulturno
dediščino, podnebne dejavnike, zdravje, krajino in varstvo materialnih dobrin.
Pri ocenjevanju vplivov na okolje podprograma obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov niso
ugotovljeni pomembni kumulativni vplivi na okolje.
9.4.1
Opis vplivov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov na naravne vire
Izvajanje ukrepov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
povzroča bistvene vplive na tla zaradi obremenjevanja tal z odlaganjem odpadkov.
Zaradi obremenjevanja tal z odlaganjem odpadkov se območje odlagališča komunalnih odpadkov
šteje za močno obremenjeno okolje še najmanj 30 let po prenehanju odlaganja oziroma po zaprtju
odlagališča.
Vplivi na tla so zaradi odlaganja komunalnih odpadkov bistveni, pomembnost teh vplivov pa zaradi
moţnosti onesnaţenja tal zaradi pronicanja izcedne vode skozi dno telesa odlagališča v podtalje
narašča z večanjem biološko razgradljivih sestavin v odloţenih komunalnih odpadkov.
Odlaganje komunalnih odpadkov je glede vplivov na tla sprejemljivo, če:
- so odloţeni komunalni odpadki obdelani tako, da vsebujejo čim manj organskega ogljika, pri čemer
deleţ organskega ogljika v nobenem primeru ne sme presegati 18% mase suhih mehansko-biološko
obdelanih komunalnih odpadkov, in
- so biološko razgradljive sestavine komunalnih odpadkov pred odlaganjem biološko stabilizirane.
Tla:
ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem in obratovanjem odlagališč obdelanih mešanih komunalnih
odpadkov
Število odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov naj bo čim manjše oziroma odlagališča naj imajo
čim večjo zmogljivost odlaganja, ker je verjetnost onesnaţenja tal zaradi pronicanja izcedne vode skozi poškodovano
strukturo dna telesa odlagališča v podtalje sorazmerna:
-
9.4.2
številu odlagališč in
površini dna telesa odlagališča in ne prostornini odloţenih odpadkov posameznega odlagališča.
komunalnih odpadkov na zrak
131
povzroča pomembne vplive na zrak zaradi emisije aerosolov, VOC in snovi, ki povzročajo neprijeten
vonj, iz MBO naprav in iz odlagališč.
Če je čiščenje odpadnega zraka iz MBO naprav urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v
zrak, z obdelavo v bioloških filtrih in če se na odlagališča odlagajo biološko stabilizirani mešani
komunalni odpadki, so ti vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv tako na doseganje standardov
kakovosti zunanjega zraka kot na doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega
zraka.
Zrak:
ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem in obratovanjem MBO naprav in odlagališč obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov
MBO naprave morajo biti opremljene z napravami za biološko čiščenje odpadnega zraka, na odlagališčih pa je treba
izvajati ukrepe za preprečevanje emisije snovi v zrak s sprotnim prekrivanjem odloţenih slojev obdelanih mešanih
9.4.3
komunalnih odpadkov na vode
Izvajanje podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov povzročajo
pomembne vplive na vode zaradi:
-
odvajanja onesnaţene padavinske vode iz utrjenih površin na območju objektov za obdelavo
ali objektov za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov,
odvajanja izcedne vode iz telesa odlagališča ali iz predhodno skladiščenih mešanih komunalnih
odpadkov na območju njihove obdelave in
pronicanja izcedne vode iz telesa odlagališča skozi dno odlagališča v podtalje oziroma
posredno v podzemne vode.
Če je odvajanje onesnaţene padavinske odpadne vode in izcedne vode iz območja obdelave mešanih
komunalnih odpadkov in iz območja odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov urejeno v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov, so ti
vplivi nebistveni in imajo neznaten vpliv na doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne vode.
Zaradi zmanjšanja tveganja za nenadzorovano onesnaţenje površinskih in podzemnih voda je treba v
skladu z merili iz predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih23, zagotoviti, da se odlagalašča
nenevarnih odpadkov, namenjena odlaganju komunalnih odpadkov, ne umeščajo:
- vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
- območju objektov vodne infrastrukture, ki so namenjeni izvajanju drţavnega monitoringa
voda,
- vplivnem območju kopalnih voda v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti
kopalnih voda,
- območju, ki se uvršča v katerikoli razred poplavne in erozijske ogroţenosti v skladu s
predpisom, ki ureja metodologijo za določanje območij, ogroţenih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja, ter način razvrščanja zemljišč v razrede ogroţenosti,
- območju, ki ga ogroţajo plazovi, podori, posedanje ali druga gibanja zemeljskih mas, če te
nevarnosti ni mogoče obvladovati s tehničnimi ukrepi,
23
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. t61/2011).
132
-
-
-
območju z neenotnimi geotehničnimi lastnostmi na površini in v podtalju, ki ogroţajo
odlagališče, če te nevarnosti ni mogoče obvladovati s tehničnimi ukrepi,
zemljišču z močno razpokano kamninsko podlago, dobro vodno prepustnostjo in
nedoločljivimi tokovi podzemne vode,
zemljišču s prosto tekočo podzemno vodo, če je raven najvišje pričakovane gladine podzemne
vode ob upoštevanju moţnega usedanja manj kakor en meter pod temeljnimi tlemi odlagališča
in te razdalje ni mogoče zagotoviti z ustreznimi tehničnimi ukrepi,
območju, kjer so prisotni zvezni, sklenjeni in izdatni vodonosniki s pomembnimi količinami
podzemne vode ali manjši, lokalni, nezvezni vodonosniki, ki so lahko izkoristljiv vodni vir,
kjer značilni pretok znaša najmanj 10m3/dan (0,116 l/s) ali odvzem zadošča za oskrbvo
najmanj 50 prebivalcev in
vodnem in priobalnem zemljišču v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
V skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, so v zvezi z zmanjšanjem tveganja
za nenadzorovano onesnaţenje površinskih in podzemnih voda se za umeščanje novih odlagališč ob
ali na lokaciji obstoječih odlagališč lahko uveljavijo izjeme, in sicer:
-
novo odlagališče se lahko umesti na ali ob lokaciji obstoječega odlagališča, ki je bilo zgrajeno
in je obratovalo pred 31. oktobrom 2007 na podlagi občinskega podrobnega prostorskega
načrta, ki je bil sprejet pred 31. oktobrom 2007, čeprav je:
o umeščeno na območje majhne poplavne in erozijske ogroţenosti v skladu s
predpisom, ki ureja metodologijo za določanje območij, ogroţenih zaradi poplav in z
njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter način razvrščanja zemljišč v razrede
ogroţenosti vode,
o površinska voda na območju novega odlagališča odvedena z umetnim vodotokom ob
ali pod telo odlagališča, če je za gradnjo umetnega vodotoka pridobljeno vodno
soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
Stanje površinskih in podzemne vode:
ključni strateški poudarki v zvezi z umeščanjem MBO naprav in odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov
MBO naprave in odlagališča za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov naj se ne umeščajo:
-
na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali
podzemne vode,
na območjih, ki so poplavno ali erozijsko ogroţena,
na kraških podlagah z močno razpoklinsko poroznostjo in
na vplivnih območjih kopalnih voda.
Obstoječa odlagališča komunalnih odpadkov se morajo zapreti takoj, ko se na podlagi monitoringa onesnaţenja
podzemne vode ugotovi pronicanje izcedne vode iz telesa odlagališča v podtalje oziroma posredno v podzemne vode na
območju odlagališča.
9.4.4
komunalnih odpadkov na naravo
Obdelava oz. predvsem odlaganje mešanih komunalnih odpadkov ima lahko potencialen vpliv na
biotsko raznovrstnost, rastlinstvo in ţivalstvo. V fazi prostorskega umeščanja in gradnje novih
območij odlagališč so povzročeni vplivi lahko trajni in se kaţejo predvsem kot vpliv na habitatne tipe
in posledično na habitate tam ţivečih rastlinskih in ţivalskih vrst in velikost njihovih lokalnih
populacij. Gradnja odlagališč in njihovo obratovanje bo negativno vplivalo na prostoţiveče sesalce
zaradi povečane obremenjenosti okolja s hrupom in povečane prisotnosti ljudi. Omenjeno bo vplivalo
133
na vsakodnevni ritem ţivali in obrede kot so parjenje, razmnoţevanje, kotenje, prehranjevanje in
podobno. Zaradi svetlobnega onesnaţevanja ob osvetljevanju odlagališč so moţni negativni vplivi
predvsem na nočno aktivne ptice, ţuţelke in njihove plenilce (netopirje). Svetloba privlači pozitivno
fototaktične vrste ţuţelk, s tem pa povzroča negativne posledice, kot so zmanjšana aktivnost parjenja,
vplivi na odlaganje jajčec, razne poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na orientacijo osebkov ter večja
izpostavljenost plenilcem, kar vodi v večjo smrtnost in lahko vpliva na lokalno populacijo vrste. Na
favno območja bo vplivala tudi ograja okrog odlagališča, ker bo onemogočala prosto gibanje večjim
ţivalim. Odlagališča predstavljajo nekaterim vrstam ţivali (ptice iz druţine vranov in galebov, lisice,
podgane, insekti itd.) obilen vir hrane, ki se zato lahko na odlagališčih in v njihovi neposredni okolici
pojavljajo v velikem številu. V primeru neustreznega čiščenja izcednih vod iz odlagališč ali tehnoloških
odpadnih vod iz obratov za obdelavo odpadkov v vodotoke, bi bil lahko prisoten negativen vpliv na
vodne organizme. V tem primeru je moţna sprememba vrstne sestave v vodotokih in negativen vpliv
na biotsko pestrost.
Vpliv na floro, favno in HT
Odlagališče ali objekt za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov lahko neposredno in trajno vpliva
na floro, favno in HT, še zlasti, če je predvidena na območju rastišč ali habitatov ogroţenih in
zavarovanih vrst (Uredba o zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04,
109/04, 84/05, 115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09), Uredba o zavarovanih prosto ţivečih
rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09), Pravilnik o uvrstitvi ogroţenih
rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) ali na prednostne habitate
(Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09).
Naravovarstveno pomembna območja
Postavitev novih odlagališč ali drugih objektov na naravovarstveno pomembna območja lahko trajno,
neposredno in tudi posredno vpliva na celovitost in povezanost teh območij ter na lastnosti zaradi
katerih je območje varovano.
Na varovanih območjih je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti posega v naravo v skladu z 28.
členom Zakona o ohranjanju narave. V primeru načrtovanja posega je potrebno predvideti in izvesti
vse moţne tehnične in druge ukrepe tako, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in ţivali ter
njihove habitate čim manjši.
Umestitev odlagališč ali objektov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v EPO lahko trajno
vpliva na naravno razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in ţivalskih vrst, njihovo
kvaliteto ter povezanost habitatov populacij.
Postavitev odlagališč na območje naravne vrednote lahko trajno degradira stopnjo naravne
ohranjenosti in negativno vpliva na vitalni del naravne vrednote.
Narava:
ključni strateški poudarki v zvezi umeščanjem in obratovanjem MBO naprav in odlagališč obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov
V primeru umeščanja odlagališč in objektov za MBO v varovana območja je potrebna temeljita presoja vplivov na
kvalifikacijske vrste in habitatne tipe, skladno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v
naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10). Na zavarovanih območjih in naravnih vrednotah
je potrebno ob tem upoštevati tudi akt o zavarovanju in ohranjati vitalni del zavarovanega območja ali naravne vrednote.
Na območju posega je potrebno preveriti tudi vplive na ostale habitate zavarovanih in ogroţenih vrst in prednostne
habitatne tipe.
134
9.4.5
Opis vplivov obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih
odpadkov na kulturno dediščino
Večina vplivov na območja in objekte kulturne dediščine, nastane kot posledica fizičnega posega. Če
se v bliţini objektov in območij kulturne dediščine nahajajo objekti za MBO ali odlagališča, je moţen
tudi negativen vpliv zaradi spremembe značilne podobe objektov in območij kulturne dediščine v
širšem prostoru oziroma motenih pogledov. Ti vplivi so izraziti predvsem v območjih dediščinskih in
zgodovinskih krajin.
Na območju fizičnega poseganja lahko pride do uničenja oz. poškodbe arheoloških ostalin, vendar
podrobneje vpliva v strateški fazi presoje vplivov na okolje ni moţno natančno oceniti. Posegi se
morajo izogibati znanim arheoloških območjem, pri podrobnejšem načrtovanju in v času gradnje pa je
potrebno upoštevati ugotovitve predhodnih arheoloških raziskav.
Kulturna dediščina:
ključni strateški poudarki v zvezi v zvezi umeščanjem in obratovanjem MBO naprav in odlagališč obdelanih
mešanih komunalnih odpadkov
Znotraj moţnih lokacij za obdelavo in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov so prisotna posamezna
območja in objekti kulturne dediščine, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju posegov v prostor.
V okviru podrobnejšega načrtovanja obsega odlagališč, objektov za MBO in pripadajoče infrastrukture bodo predvidoma
potrebne predhodne arheološke raziskave.
9.4.6
Opis vplivov obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih
odpadkov na podnebne dejavnike
Vpliv na podnebne spremembe zaradi emisije TGP je najpomembnejši vpliv odlaganja biološko
razgradljivih odpadkov na okolje za odlagališča, pri katerih so v zvezi z postopki sprejema odpadkov v
odlaganje ter varstvom okolja pred nenadzorovanim iztekanjem izcedne vode v vode ali tla upoštevani
standardi iz Direktive 1999/31/ES.
Za določitev vplivov odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov na podnebne razmere so
izračunani pozitivni tokovi emisije TGP v celotnem obdobju odloţenih odpadkov na podlagi
podatkov o emisiji metana zaradi odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov (v glavnem
papirja in kuhinjskih odpadkov)24.
Pri odlaganju biološko razgradljivih komunalnih odpadkov pa nastanejo v celotnem obdobju
odloţenih odpadkov tudi negativni tokovi TGP, ki se izraţajo kot sekvestracija ogljika (shranjevanje
ogljika na zemeljski površini za več kot 100 let) pri:
- počasi razgradljivem ogljiku, ki je shranjen v telesu odlagališča, v katerega so odloţeni
neobdelani biološko razgradljivi odpadki,
- pri odlaganju odpadkov, ki so mehansko biološko obdelani pred odlaganjem.
Emisija metana ima pri ravnanju s komunalnimi odpadki največji toplogredni učinek, zato je
preprečevanje emisije tega toplogrednega plina pri ravnanju z odpadki zelo pomembno. Ta zahteva
ima toliko večjo teţo, ker je ţivljenjska doba metana v atmosferi relativno kratka (samo 12 let) in je
posledično treba za stabilizacijo toplogrednega učinka metana, ki je trenutno zaradi antropogene
dejavnosti v atmosferi, zmanjšati vse emisije TGP za 8 %. To pa je mnogo manjše zniţanje (izraţeno
Povzeto po Waste Management Options and Climate Change, Final report to the European Commission, DG
Environment, AEATechnology, Alison Smith in drugi, julij 2001.
24
135
v odstotkih celotne emisije), kot ga je treba doseči za stabilizacijo toplogrednega učinka drugih dveh
plinov (ogljikove dioksida in didušikovega oksida). Zmanjšanje emisije metana pri ravnanju s
komunalnimi odpadki bo pomembno prispevalo k doseganju ciljev Kjotskega protokola, saj je
trenutni učinek metana v atmosferi enak ciljem zmanjšanja TGP v okviru Kjotskega protokola za
obdobje 2008-2012.
Politika EU na področju ravnanja z odpadki ima izdelano in uveljavljeno hierarhijo ravnanja s
komunalnimi odpadki, ki daje velik poudarek na preprečevanju nastajanja odpadkov. Hierarhija
ravnanja z odpadki tudi določa, da kjer ni moţno preprečiti nastanka odpadkov, jih je treba v
naslednjem vrstnem redu najprej ponovno uporabiti, reciklirati, energetsko predelati in šele nato
odstraniti na odlagališčih stabiliziranih odpadkov, vendar le če iz njih ni moţno pridobiti nobene
koristi oziroma uporabne vrednosti.
V letu uveljavljanja Direktive 1999/31/ES se je v drţavah EU-15 odlagalo okoli 60 % neobdelanih
komunalnih odpadkov oziroma se jih je masovno odstranjevalo v seţigalnicah odpadkov. Prispevek k
trajnostnemu ravnanju z odpadki je prav gotovo zahteva Direktive 1999/31/ES, da se postopoma do
leta 2016 (za Slovenijo in še za nekatere drţave EU do leta 2020) zmanjša količina odloţenih biološko
razgradljivih komunalnih odpadkov na 35 % količine biološko razgradljivih komunalnih odpadkov, ki
so bili odloţeni v letu 1995. Prispevek Direktive 1999/31/ES k blaţenju klimatskih sprememb je tudi
zahteva po zajemanju odlagališčnega plina in obveznem seţiganju oziroma energetski predelavi.
Pomembne usmeritve Evropske Komisije na področju zmanjševanja emisije TGP pri ravnanju s
komunalnimi odpadki so glede na hierarhijo ravnanja z odpadki naslednje:
- preprečevanje in zmanjševanje nastajanja biološko razgradljivih odpadkov in njihovega
onesnaţevanja z nevarnimi snovmi,
- ponovna uporaba biološko razgradljivih odpadkov (na primer kartona),
- recikliranje ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov (papir in karton),
- kompostiranje ali anaerobna obdelava ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov,
- biološko stabiliziranje komunalnih odpadkov, ki niso ločeno zbrani, kot mehansko biološka
obdelava komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem in
- energetska predelava biološko razgradljivih odpadkov.
Emisija TGP zaradi odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov
Tokovi TGP zaradi odlaganja papirja, gnijočih odpadkov (kuhinjski odpadki) in neobdelanih
komunalnih odpadkov so prikazani v spodnji tabeli. Prevzete so povprečne EU vrednosti za vsebnost
DDOC in povprečno EU zajemanje odlagališčnega plina.
Tabela 36: Tokovi TGP zaradi odlaganja papirja, gnijočih odpadkov in neobdelanih komunalnih odpadkov.
Izraţeno v kg CO2 ekv./t neobdelanih
komunalnih odpadkov
Metan
Sekvestracija ogljika
Emisija CO2 zaradi transporta
Nadomeščanje energije ali materialov
Emisija CO2 zaradi rabe energentov
Končna emisija TGP plinov
Papir
Kuhinjski odpadki
298
-227
2
-9
0
65
323
-86
2
-10
0
230
Neobdelani
komunalni odpadki
712
-371
7
-22
1
328
Povprečne vrednosti vsebnosti ogljika v komunalnih odpadkih, ki so prevzete za izračun emisije TGP
iz odlagališča, so navedene v spodnji tabeli.
Tabela 37: Povprečne vrednosti vsebnosti ogljika v komunalnih odpadkih.
136
1
vsebnost
ogljika
(%)
3
biološki
organski
ogljik
(DOC)
(%)
c=a*b
4
sestava
komunalnih
odpadkov
a
2
vsebnost
ogljika, ki
je
razgradljiv
(%)
b
6
%
DOC,
ki se
razgradi
(FCD)
f
7
razgrajeni
organski
ogljik
(DDOC)
8
nastajanje
metana
kg CH4/t
9
Nastajanje
CO2
kg CO2/t
10
Sekvestracija
ogljika
kg CO2/t
d
5
prispevek
k DOC
na 1 t
kom.
odpadkov
e=c*d
g=c*f
33
29
9,6
12
j=g*50%*
44000/12
212
k=(c-g)*
44000/12
786
100
15
17
2,5
35
(20–50)
75
h=g*50%*
16000/12
77
Papir
33
100
Kuh.
odpadki
Zeleni
odpad
Gnijoči
odpadki
Odpadni
tekstil
Mešani
gorljivi
odpadki
Veje
SKUPAJ
15
11
73
202
135
24
100
24
14
3,4
50
12
80
220
440
19
100
19
31
5,9
11,5
76
210
272
39
50
20
2
0,4
64
(50–80)
30
6
39
108
503
37
75
28
6
1,7
35
10
65
179
665
14
65
9
5
0,5
18
60
6
37
103
137
Emisija TGP zaradi odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov zavisi tudi od načina
ureditve prekrivne plasti telesa odlagališča. Pri tem gre za učinkovitost zajemanja odlagališčnega plina
z odplinjevalnim sistemom tako na površini telesa odlagališča kot ob robu telesa odlagališča.
Predvsem je treba z zajemanjem odlagališčnega plina preprečiti njegovo uhajanje v tla ob robu telesa
odlagališča ter tako urediti prekrivko, da se metan v njenem rekultivacijskem sloju (“restoration layer”)
oksidira v ogljikov dioksid. V spodnji tabeli so prikazani učinki zmanjševanja emisije TGP glede na
izvajanje posameznih ukrepov:
- zajemanje odlagališčnega plina samo ob robu telesa odlagališča,
- izvajanja najboljše prakse zajemanja odlagališčnega plina in
- oksidacija metana, ki izhaja iz površine telesa odlagališča, v rekultivacijskem sloju prekrivke.
Tabela 38: Učinki ukrepov zmanjševanja emisije TGP iz odlagališča.
Emisija TGP v kg CO2 ekv./t
neobdelanih komunalnih
odpadkov
Celotna emisija
Emisija brez sekvestracije
EU povprečje
328
699
Zajemanje
odlagališčnega
plina samo ob
robu telesa
odlagališča
462
833
Najboljša tehnika
zajemanja
odlagališčnega
plina
- 121
250
Dodatna
oksidacija metana
v
rekultivacijskem
sloju prekrivke
- 299
72
Podnebni dejavniki:
ključni strateški poudarki v zvezi z obdelavo in odlaganjem obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
S predhodnim ločenim zbiranjem kuhinjskih odpadkov in z mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov
pred njihovim odlaganjem je treba zagotoviti, da je vsebnost organskega ogljika v odloţenih mešanih komunalnih
odpadkih čim manjša, pri čemer v nobenem primeru ne sme presegati 18% mase suhih mehansko-biološko obdelanih
9.4.7
Opis vplivov obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na
zdravje
Vpliv na zdravje ljudi zaradi emisije snovi v zrak, vode in tla je upoštevan v izračunu zunanjih
okoljskih stroškov iz poglavja 6 tega okoljskega poročila.
V tem okoljskem poročilu so v oceno zunanjih okoljskih stroškov vključeni tudi vplivi:
137
- emisije vonja na zdravje ljudi v bliţnji okolici odlagališč,
- onesnaţevanja vodnih teles zaradi odvajanja izcedne vode in onesnaţene padavinske opdadne vode
v vode na območju vodnih teles, ki so namenjena za oskrbo s pitno vodo,
- onesnaţevanja vodnih teles zaradi odvajanja izcedne vode v vode na vplivnem območju kopalnih
voda.
Vplivi zaradi emisije vonja na zdravje ljudi
V izračunu višine zunanjih okoljskih stroškov pa je upoštevano, da se na odlagališčih izvajajo vsi
ukrepi, ki jih za obratovanje odlagališč zahteva Direktiva 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na
odlagališčih, torej tudi ukrepi preprečevanja emisije onesnaţeval, ki povzročajo neprijeten vonj.
Ker je emisija onesnaţeval, ki povzročajo neprijeten vonj, glavni vzrok za razvrednotenje okolja v
okolici odlagališč, je treba vzroke te emisije in pa predvsem omilitvene ukrepe v zvezi z emisijo vonja
podrobneje opisati oziroma opredeliti.
Razkroj biološko razgradljivih odpadkov na odlagališču povzroča emisijo organskih snovi, med
katerimi je največ metana in ogljikovega dioksida, ki pa na zdravje prebivalcev v bliţini odlagališča ne
vplivata škodljivo.
Zaradi razkroja biološko razgradljivih snovi pa nastaja predvsem v fazi vnašanja biološko razgradljivih
odpadkov v telo odlagališča poleg emisije plinov, ki bliţnjim prebivalcem ni škodljiva, znatna emisija
organskih snovi, ki povzročajo neprijeten vonj. Tudi odlagališčni plin, ki nastaja zaradi biološke
razgradnje organskih snovi v telesu odlagališča, povzroča zaradi vsebnosti snovi z močnim vonjem
zdravju škodljivo onesnaţenje zunanjega zraka v bliţini odlagališča, če se ne zajema s sistemom
odplinjevanja ter ne seţiga na baklah ali energetsko predela.
Čutilo za voh se sicer pri ljudeh različno odziva na koncentracije snovi, ki povzročajo neprijeten vonj,
vendar je emisija organskih snovi pri anaerobnem razkrajanju biološko razgradljivih snovi praviloma
vsem ljudem zelo neprijetna. Čeprav odziv čutila za voh zavisi od kemične sestave snovi, na katero se
odzove, in števila molekul, ki vzburijo celice tega čutila, pa prisotnost organskih snovi, ki nastajajo pri
anaerobni razgradnji, doseţe ţe pri zelo nizkih koncentracijah organskih snovi v zunanjem zraku prag
vonja, to je pojav, ko ima seštevek signalov v ţivcih za voh dovolj veliko amplitudo, da se zaznava
vonja razširi po ţivčevju.
Vonj, ki nastaja pri anaerobni razgradnji organskih snovi, je torej organoleptična lastnost, ki je ljudem
zelo neprijetna in pri daljši izpostavljenosti tem snovem tudi škodljiva zdravju ljudi.
Disperzija vonja
Večina drţav članic EU imajo širjenje vonja zakonodajno urejeno, merilo za čezmerno
obremenjevanje okolja z vonjem pa je deleţ letnega časa, v katerem ocenjena vrednost koncentracije
vonja presega prag zaznavanja vonja. Deleţ letnega časa z vonjem, katerega koncentracija presega prag
zaznavanja vonja, je lahko na urbanih območjih največ 1 % (Velika Britanija) ali največ 3 % (Nemčija,
Danska, Nizozemska), na industrijskih območjih in območjih kmetijske proizvodnje pa največ 5 %
(Danska, Nizozemska, Avstrija) ali največ 10 % (nekatere deţele v Nemčiji).
Koncentracije vonja se za posamezna mesta ocenjevanja vonja v vseh zakonodajnih rešitvah
izračunavajo in ne merijo. Izračun koncentracije vonja se izvede na podlagi disperzijskega izračuna
širjenja vonja od vira vonja do mesta ocenjevanja vonja in podatkov o meritvi emisije vonja iz vira
vonja.
138
Emisijo vonja iz vira vonja se določa z merjenjem pretoka odpadnih plinov iz telesa odlagališča in
ugotavljanjem koncentracije vonja v teh odpadnih plinih.
Največji pretok vonja na območju odlagališča nastaja pri vnašanju biološko razgradljivih komunalnih
odpadkov v telo odlagališča (okoli 60 EV/s, kjer je EV enota vonja), pri odloţenih in nekaj dni
odleţanih biološko razgradljivih komunalnih odpadkih pa pretok pade na 10 EV/s, če pa so odloţeni
biološko razgradljivi komunalni odpadki prekriti z vmesno prekrivko pa pretok pade na 2 do 3 EV/s.
Zaradi manipuliranja z biološko razgradljivimi komunalnimi odpadki je na srednje velikem
komunalnem odlagališču celoten pretok vonja od 20.000 do 40.000 EV/s, pri površnem in
nepravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi komunalnimi odpadki pa pretok vonja naraste na
60.000 do 100.000 EV/s.
Največja emisija vonja pa nastaja na odlagališčih brez sistema za odplinjevanje ali pa na odlagališčih,
kjer se zajeti odlagališčni plin ne seţiga. Pretoki vonja na takih odlagališčih praviloma niso pod
100.000 EV/s.
Disperzijo vonja v okolje blizu odlagališča se ocenjuje z uporabo disperzijskih modelov. Vonj se širi v
smeri vetra, običajno pa razdalje, kjer vonj presega prag vonja, v brezvetrju ne presegajo 500 do 1000
m, pri močnejšem vetru (hitrost vetra nad 1 m/s) pa vonj neprijetno vpliva na počutje ljudi tudi do
2.000 ali 3.000 m.
Vpliv zaradi odvajanja izcednih vod v vode
Vplivi podprograma obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov z vidika zdravja ljudi v
zvezi z ukrepi varstva kakovosti pitne vode in varstva kakovosti kopalnih voda so opisani in
opredeljeni v poglavju vplivov tega podprograma na okolje z vidika voda.
Odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov ima pomemben vpliv na zdravje ljudi zaradi moţnosti
odvajanja izcednih vod v vode, ki so namenjene oskrbi s pitno vodo. Zato je treba za odlagališča, ki so
na območju III. stopnje varstva pred onesnaţenjem podzemne vode, izvajati omilitvene ukrepe
varstva vodnega vira pred moţnim onesnaţenjem zaradi izcejanja odpadne vode iz odloţenih
obdelanih mešanih komunalnih odpadkov z dodatnimi tehničnimi ukrepi tesnjenja dna telesa
odlagališča. Izvajanje teh ukrepov je podrobneje obdelano v poglavju, ki obravnava vplive
podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na vode.
Zdravje:
ključni strateški poudarki v zvezi z obdelavo in odlaganjem obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
MBO naprave se lahko umeščajo v prostor, če so opremljene za biološkimi filtri za obdelavo odpadnega zraka.
MBO naprave naj se umeščajo na lokacije, ki so najmanj 350 m oddaljene od stavb z varovanimi prostori (stanovanjske
stavbe, stavbe namenjene izobraţevanju, zdravstveni dejavnosti in druge stavbe, v katerih se ljudje zadrţujejo dalj časa).
MBO naprave naj se ne umeščajo na lokacije na kraških podlagah z močno razpoklinsko poroznostjo.
Odlagališča obdelanih mešanih komunalnih odpadkov naj se v čim manjšem moţnem obsegu umeščajo na območjih, ki
so s predpisi določena za vodovarstvena območja, od stavb z varovanimi prostori pa morajo biti oddaljena najmanj 300
m.
139
9.4.8
krajino
Vplivi na značilnosti krajine ter vidne kakovosti prostora so prisotni v času gradnje in obratovanja
odlagališč ter objektov za obdelavo. Trajni vpliv na krajino je lahko prisoten tudi po zaprtju odlagališč,
v primeru neustrezne krajinske ureditve območja.
Izpostavite je treba, da je lahko objektivna presoja vplivov na vidne značilnosti le vsakokratna, torej
naravnava na konkreten prostorsko načrtovalski problem, pri čemer je treba upoštevati tudi različne
sodobne oblikovne rešitve. Praviloma pa velja, da so negativni vplivi izrazitejši:
- v naravno bolj ohranjenih krajinah,
- v krajinah z izrazito simbolno vrednostjo in širše krajinsko prepoznavnih območjih,
- v odprti (travnati, skaloviti) krajini oz. krajinsko manj pestrih območjih, kjer je stopnja vidne
absorpcije manjša,
- na vidno izpostavljenih legah, predvsem če je odlagališče oz. objekt za obdelavo v "prvem
planu" najbolj frekvenčnih gledišč.
Z operativnim programom predvidene lokacije odlagališč in MBO naprav ne posegajo v izjemne
krajine. Iz teh območij izvzeta tudi krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni
ravni. Negativnega vpliva na ta območja ne bo.
Krajina:
ključni strateški poudarki v zvezi v zvezi umeščanjem in obratovanjem MBO naprav in odlagališč obdelanih
mešanih komunalnih odpadkov
Odlagališča bistveno spreminjajo podobo krajine. Običajno so označene kot moteča prvina, vendar lahko z določenimi
ukrepi zagotovimo, da so krajinsko manj izpostavljena.
Opredeljena potencialna odlagališča in lokacije MBO naprav ne posegajo v izjemne krajine. Iz teh območij izvzeta tudi
krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni.
9.4.9
materialne dobrine
Ljudje, ki prebivajo v okolici odlagališč, imajo do odlaganja odpadkov velik odpor. Odpor ljudi do
odlaganja odpadkov se izraţa v razvrednotenju okolja v bliţini odlagališč. Odpor do odlagališč v
največji meri generirajo občutki do neprijetnosti zaradi vpliva vonja na počutje in posledično na
zdravje ljudi
Razvrednotenje okolja zaradi prisotnosti odlagališča se ugotavlja s hedonističnimi študijami o
zmanjšanju vrednosti nepremičnin v neposredni bliţini odlagališča, in sicer v skladu z naslednjim
izračunom25:
zmanjšanje vrednosti stanovanjske stavbe (%)= - 12,8+2,35R
kjer je R oddaljenost od odlagališča, izraţena v km. Na razdalji R=5,26 km od odlagališča je
zmanjšanje vrednosti nepremičnin zaradi razvrednotenja prostora zanemarljivo.
Brisson, Inger, and Jane Powell (1995) Dump or Burn? . the Assessment of Social Costs and Benefits of Waste Disposal, CSERGE,
University College of London and University of East Anglia.
25
140
Celotno zmanjšanje vrednosti nepremičnin je zaradi razvrednotenja okolja v okolici odlagališča
izračunana na podlagi naslednje enačbe:
Crazvredn.  
1
P 2
100
R  5, 26
1
 (12,8  2,35R)RdR   100 P 2R (6,4  0,78R)
2
R  5, 26
0
kjer je:
 gostota gospodinjstev,
P cena enodruţinskega stanovanja,
R radij kroţnega območja okoli odlagališča.
Celotni zunanji okoljski strošek zaradi razvrednotenja okolja zavisi od povprečne cene
enodruţinskega stanovanja in od povprečne gostote poselitve, ki bi bila lahko v neposredni bliţini
odlagališča, kar je prikazano v spodnji tabeli.
Tabela 39: Zunanji okoljski stroški zaradi razvrednotenja okolja.
gostota poselitve število gospodinjstev
na kvadratno miljo /
km2
celotna vrednost
razvrednotenja zaradi
odlagališča (izračunana
vrednost, €)
povprečna cena
enodruţinskega
stanovanja (€)
letna vrednost
razvrednotenja zaradi
odlagališča – 8 % celotne
vrednosti razvrednotenja (€)
80 /31
100.000
12.424.842,37
993.987,40
80 /31
50.000
6.212.421,19
496.993,70
80 / 31
200.000
24.849.684,74
1.987.974,80
40 /16
50.000
3.106.210,59
248.496,80
160 / 62
200.000
49.699.369,49
3.975.950,00
V spodnji tabeli je prikazan razpon zunanjih okoljskih stroškov zaradi razvrednotenja okolja,
preračunan na 1 t odloţenih komunalnih odpadkov, s tem da so upoštevane naslednje predpostavke:
-
na referenčno odlagališče se letno odloţi 100.000 t obdelanih komunalnih odpadkov,
referenčna gostota gospodinjstev v okolici odlagališča je v povprečju 31 stanovanj/km2,
povprečna vrednost enodruţinskega stanovanja je okoli 50.000 €,
dejanska gostota enodruţinskih stanovanj v bliţini referenčnega odlagališča se giblje od 1/3 do
2/3 povprečne gostote gospodinjstev v posamezni drţavi.
Tabela 40: Zunanji okoljski stroški, preračunani na 1 t odloženih komunalnih odpadkov.
povprečna gostota
gospodinjstev:
št. gospodinjstev na
kvadratno miljo
nizka vrednost
(gostota stanovanj je
1/3 povprečne gostote
gospodinjstev)
(€/t)
visoka vrednost
(gostota stanovanj je
2/3 povprečne gostote
gospodinjstev)
(€/t)
A
98
2,04
4,08
B
DK
342
143
7,13
2,98
14,25
5,96
FIN
17
0,35
0,71
FR
GER
106
256
2,21
5,33
4,42
10,67
GRE
66
1,38
2,75
141
IRL
42
0,88
1,75
IT
175
3,65
7,29
LUX
161
3,35
6,71
NL
407
8,48
16,96
P
89
1,85
3,71
61
27
250
82/98*
1,27
0,56
5,21
1,7/2,04*
2,54
1,13
10,42
3,4/4,08*
SP
SWE
UK
SI
* pri izračunu gostote gospodinjstev za Slovenijo je upoštevano, da 15 % Slovenije zaradi nadmorske
višine (nad 1.000 m) ni primerno za poselitev.
Območje razvrednotenja je kroţno območje, ki za posamezno odlagališče ne presega 5,26 km.
Ocenjena višina razvrednotenja okolja v kroţnem območju okoli referenčnega odlagališča v Sloveniji
je med 2,5 mio € in 5,1 mio € in je izračunana na podlagi naslednjih predpostavk:
- gostota gospodinjstev v Sloveniji je okoli 38 gospodinjstev na 1 km2,
- povprečna cena enodruţinskega stanovanja je okoli 50.000 €,
- ocenjuje se, da je v povprečju gostota gospodinjstev na lokacijah, kjer se bi lahko namestila nova
odlagališča, manjša od povprečne gostote gospodinjstev (od 1/3 do 2/3 povprečne gostote
gospodinjstev).
Iz empiričnih raziskav razvrednotenja okolja zaradi odlaganja odpadkov tudi izhaja, da razvrednotenje
okolja v bliţini odlagališča ni odvisno od njegove zmogljivosti odlaganja.
142
10
Čezmejni vplivi
Čezmejni vplivi izvajanja ukrepov OP RKO niso ugotovljeni, ker je predvidena umestitev v prostor
MBO naprav, odlagališč komunalnih odpadkov ter naprav za energetsko predelavo gorljivih frakcij,
izločenih v MBO napravah iz mešanih komunalnih odpadkov, na lokacijah, ki so več kot 5 km zračne
razdalje oddaljene od najbliţje meje s sosednjimi drţavami. Na razdalji 5 km se koncentracija
onesnaţeval, ki nastajajo zaradi obratovanja odlagališč, MBO naprav in naprav za energetsko
predelavo komunalnih odpadkov tako razredčijo, da ne povzročajo nobenega merljivega vpliva
dodatnega onesnaţevanja zunanjega zraka na območju sosednjih drţav.
Najbliţe mejam s sosednjimi drţavami so odlagališča CERO Gorenjska, CERO ZMES in CERO
Puconci, katerim je najbliţja meja s sosednjo Avstrijo, ter odlagališče CERO Stara Gora, ki je blizu
meje z Italijo.
143
11
Vrednotenje vplivov podprogramov OP RKO na okolje
in omilitveni ukrepi
11.1
Podprogram – zbiranje komunalnih odpadkov
11.1.1 Usmeritve
Voda
V postopku CPVO prostorskega načrtovanja in pri pripravi občinskih operativnih programov varstva
okolja je treba upoštevati, da se zbirni centri ne umeščajo na vodovarstvenih območjih, kjer so
predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred onesnaţenjem površinske ali podzemne vode.
Zdravje
okolja je treba zaradi zmanjšanja števila prebivalcev, ki so izpostavljeni čezmernemu hrupu, zbirne
centre umeščati čim bliţe cestam, po katerih se tudi sicer odvija cestni promet s teţkimi tovornimi
vozili (skupna masa nad 7 t).
11.1.2 Ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma zbiranja komunalnih
odpadkov
Tabela 41: Ocene pomembnih vplivov na okolje podprograma zbiranja komunalnih odpadkov.
Vrsta ukrepa podprograma zbiranja komunalnih odpadkov / pomembni
Voda
vplivi
Zdravje
Prevzemanje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih kuhinjskih
odpadkov, odpadnega papirja in ločeno zbrane embalaţe iz papirja, plastike, kovin
in sestavljenih materialov na prevzemnih mestih v okviru sistema zbiranja »od vrat
do vrat«
Predhodno skladiščenje in prevzemanje odpadnega papirja, stekla in embalaţe v
zbiralnicah, vključno s prevozom
B
B
B
B
Predhodno skladiščenje in prevzemanje ločeno zbranih frakcij komunalnih
odpadkov v zbirnih centrih, vključno s prevozom komunalnih odpadkov v
nadaljnjo obdelavo
B
B
11.2
Podprogram – recikliranje komunalnih odpadkov
11.2.1 Usmeritve
Zrak
okolja je treba upoštevati, da se kompostarne in skladišča vstopnih surovin ob napravah za anaerobno
obdelavo kuhinjskih odpadkov umeščajo v prostor, če so opremljene za biološkimi filtri za obdelavo
odpadnega zraka.
Tla in vode
144
okolja je treba upoštevati, da se kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov
ne umeščajo na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred
onesnaţenjem površinske ali podzemne vode. V primeru obdelave kuhinjskih odpadkov v
kompostarnah je treba izcedne vode in onesnaţene padavinske vode iz območja kompostarne
prednostno vračati v postopek aerobne biološke obdelave kuhinjskih odpadkov v kompostarni. Če se
izcedne vode in onesnaţene padavinske odpadne vode ne vračajo v postopek aerobne biološke
obdelave, jih je treba odvajati in čistiti v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih voda tako, da
ne onesnaţujejo tal in voda.
Zdravje
okolja je treba upoštevati, da se kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov
ne umeščajo na lokacije, ki so manj 350 m oddaljene od stavb z varovanimi prostori (stanovanjske
stavbe, stavbe namenjene izobraţevanju, zdravstveni dejavnosti in druge stavbe, v katerih se ljudje
zadrţujejo dalj časa).
11.2.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma recikliranja
komunalnih odpadkov
Tabela 42: Ocene pomembnih vplivov na okolje podprograma recikliranje komunalnih odpadkov.
Vrsta ukrepa podprograma recikliranje komunalnih
Tla
Zrak
Voda
odpadkov/ pomembni vplivi
Uvajanje kompostarn in naprav za anaerobno
obdelavo kuhinjskih odpadkov
11.3
B
B
B
Zdravje
B
Podprogram – energetska predelava komunalnih odpadkov
11.3.1 Usmeritve
Zrak
okolja je treba upoštevati, da se naprave za energetsko predelavo komunalnih odpadkov v skladu z
izhodišči OP RKO umestijo v urbanem okolju in na lokacijah, ki so namenjene industrijski rabi ali ob
obstoječih napravah za proizvodnjo električne energije in toplote.
Zdravje
okolja je treba za naprave za energetsko predelavo komunalnih odpadkov izbrati uporabo tehnik, ki
zagotavljajo čim manjše emisije onesnaţeval v zrak, pri čemer se za referenčne vrednosti emisije
onesnaţeval v zrak uporabljajo mejne vrednosti onesnaţeval v dimnih plinih, ki so za seţiganje
določene z Direktivo 2010/75/ES.
145
11.3.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma energetske
predelave komunalnih odpadkov
Tabela 43: Ocene pomembnih vplivov na okolje podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov.
Vrsta ukrepa podprograma energetska predelava komunalnih odpadkov /
Zrak
Zdravje
pomembni vplivi
Energetska predelava goriva, proizvedenega z izločanjem gorljivih frakcij mešanih
komunalnih odpadkov, v seţigalnicah ali v napravah za pirolizo oziroma uplinjanje
tega goriva
11.4
B
B
Podprogram – obdelava in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih
odpadkov
11.4.1 Usmeritve in omilitveni ukrepi
11.4.1.1 Naravni viri
Izvajanje ukrepov podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov ima
zaradi obremenjevanja tal z odlaganjem odpadkov bistveni vpliv na tla, ki je ocenjen z oceno
pomembnosti vpliva C.
Zaradi odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov:
-
se območje odlagališča komunalnih odpadkov šteje za močno obremenjeno okolje še najmanj
30 let po prenehanju odlaganja oziroma po zaprtju odlagališča,
obstoji moţnost onesnaţevanja tal zaradi pronicanja izcedne vode v podtalje skozi dno telesa
odlagališča.
Pri načrtovanju odlagališča za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov se je potrebno v
največji moţni meri izogniti projektiranju oziroma umeščanju odlagališč v prostor, katerih letna
zmogljivost odlaganja ne bo presegla 30.000 t odpadkov.
Odlaganje komunalnih odpadkov je glede vplivov na tla sprejemljivo, če se zaradi zmanjšanja količin
in onesnaţenosti izcedne vode izvajajo omilitveni ukrepi za zmanjševanje vsebnosti organske ogljika v
odloţenih komunalnih odpadkih in omilitveni ukrepi biološke stabilizacije biološko razgradljivih
sestavin v odloţenih komunalnih odpadkov.
11.4.1.2 Zrak
povzroča pomembne vplive na zrak, ki so ocenjeni z oceno pomembnosti vpliva B. Ti vplivi so
namreč nebistveni in imajo neznaten vpliv tako na doseganje standardov kakovosti zunanjega zraka
kot na doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka, če:
-
se zagotovi čiščenje odpadnega zraka iz MBO naprav v skladu s predpisi, ki urejajo emisije
snovi v zrak, z obdelavo v bioloških filtrih, in
se na odlagališča odlagajo biološko stabilizirani mešani komunalni odpadkov.
146
11.4.1.3 Voda
Usmeritve
povzroča pomembne vplive na vode, ki so ocenjeni z oceno pomembnosti vpliva B. Ti vplivi so
namreč nebistveni in imajo neznaten vpliv na doseganje dobrega stanja površinske ali podzemne
vode, če je odvajanje onesnaţene padavinske odpadne vode in izcedne vode iz območja obdelave
mešanih komunalnih odpadkov in iz območja odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
urejeno v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč
odpadkov. V primeru obdelave mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah je treba izcedne
vode prednostno vračati v postopek biološke stabilizacije mešanih komunalnih odpadkov v MBO
napravi.
V postopku CPVO prostorskega načrtovanja je treba zagotoviti, da se MBO naprave ne umeščajo na:
-
na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred
onesnaţenjem površinske ali podzemne vode,
na vplivnih območjih kopalnih voda,
na območjih s kraško podlago z močno razpoklinsko poroznostjo in
na območjih, ki so poplavno ali erozijsko ogroţena.
V postopku CPVO prostorskega načrtovanja je treba zagotoviti, da se odlagališča obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov ne umeščajo na:
-
na vodovarstvenih območjih, kjer so predpisani ukrepi I. in II. stopnje varstva pred
onesnaţenjem površinske ali podzemne vode,
na območjih nad vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo,
na vplivnih območjih kopalnih voda in
na območjih, ki so poplavno ali erozijsko ogroţena.
Omilitveni ukrepi zaradi varstva voda pred onesnaženjem
V skupini predvidenih lokacij CERO so največji dodatni zunanji okoljski stroški tveganja za rabo
vodnega vira zaradi obdelave mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah ocenjeni za objekte
infrastrukture ravnanja s komunalnimi odpadki na:
-
-
lokaciji CERO Ljubljana, CERO Pragersko in CERO Gajke, ker so na območju III. stopnje
varstva pred onesnaţenjem podzemne vode in je treba izvajati omilitvene ukrepe, ki se jih v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo podzemne vode pred onesnaţenjem, določi na podlagi
rezultatov analize tveganja zaradi onesnaţenja podzemnih voda,
lokaciji CERO Logatec, ker je na območju vodonosnika s kraško in razpoklinsko poroznostjo
in je treba izvesti ukrepe varstva pred onesnaţenjem podzemne vode zaradi nezmoţnosti
odvajanja očiščene padavinske odpadne vode iz območja obdelave mešanih komunalnih
odpadkov s ponikanjem v tla ali z odvajanjem v površinske vode.
V skupini predvidenih lokacij CERO so največji dodatni zunanji okoljski stroški tveganja za rabo
vodnega vira zaradi odlaganja komunalnih odpadkov ocenjeni za objekte infrastrukture ravnanja s
komunalnimi odpadki na lokaciji CERO Ljubljana, CERO Pragersko in CERO Gajke, ker je na teh
lokacijah s predpisi določena III. stopnja varstva pred onesnaţenjem podzemne vode.
Na vodovarstvenem območju je treba kot omilitvene ukrepe zagotoviti varstvo vodnega vira pred
moţnim onesnaţenjem zaradi izcejanja odpadne vode iz odloţenih obdelanih mešanih komunalnih
147
odpadkov z dodatnimi tehničnimi ukrepi tesnjenja dna telesa odlagališča, vendar je izvedba takega
ukrepa draţja, ker mora biti varstvo vodnega vira pred onesnaţenjem zaradi odpadkov na odlagališču
zagotovljeno v času obratovanja in nekajkrat več, kot traja čas nadzora nad odlagališčem po njegovem
zaprtju (skupaj več kot 100 let oziroma ves čas rabe vodnega vira).
Na lokaciji CERO Logatec je treba zagotoviti kot omilitveni ukrep, da se onesnaţena odpadna
padavinska voda in izcedna voda iz območja obdelave mešanih komunalnih odpadkov v MBO
napravi zaradi vodonosnika s kraško in razpoklinsko poroznostjo na tem območju ne odvaja
neposredno ali posredno s ponikanjem v vode, ampak se zbira v vodotesnih zbiralnikih in uporablja v
postopku aerobne stabilizacije mešanih komunalnih odpadkov ali odvaţa v čiščenje na komunalno ali
skupno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja več kot 2.000 PE.
Omilitveni ukrepi in omejitve na poplavnem območju
V skupini predvidenih odlagališč je tveganje za okoljsko in drugo škodo zaradi pojava visokih voda na
poplavnih območjih veliko za predvidene lokacije odlagališč CERO Pragersko in CERO Gajke.
Površina območja CERO Pragersko, v okviru katerega se predvideva gradnja objektov centra za
obdelavo komunalnih odpadkov in odlagališča, je okoli 12 ha (zemljišče parc. št. 994 k.o. Gaj, občina
Slovenska Bistrica). Predvideni objekti, namenjeni obdelavi komunalnih odpadkov (oznaka objektov
od 1 do 8 na sliki 26), so načrtovani na severnem in severo-zahodnem delu območja CERO Pragersko
s površino okoli 70% celotnega območja, odlagališče pa je načrtovano na juţnem in jugo-vzhodnem
delu območja CERO Pragersko na površini okoli 3 ha (oznaka objekta 11 na sliki 26).
Načrtovano odlagališče CERO Pragersko je v skladu z mnenjem Inštituta za vode Republike Slovenije
št. 64/09-AD, z dne 1.10.2009, na območju poplavne nevarnosti. Iz mnenja izhaja, da je ob
predpostavki moţnih vplivov klimatskih sprememb na povečanje količin maksimalnih odtokov lahko
poplavna nevarnost v prihodnosti še večja, kot je trenutno. V mnenju Inštitut za vode Republike
Slovenije predlaga izdelavo študije, na podlagi katere se oceni dejanska poplavna nevarnost na
območju CERO Pragersko.
Hidrološko-hidravlična presoja in karte poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij Polskave
na območju izvedbe CERO Pragersko (julij 2010, izdelovalec Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana)
dokazuje, da leţijo predvideni objekti CERO Pregersko za obdelavo komunalnih odpadkov izven
območja poplavne nevarnosti, v kolikor bodo postavljeni na koti 247,00 m n.v. Z navedenim
dejstvom študije se strinja tudi Agencija Republike Slovenije za okolje, ki je kot pristojen organ za
vode podala k ugotovitvam študije pozitivno pisno mnenje. Iz mnenja izhaja, da je glede poplavne
nevarnosti in varstva voda moţna tudi ureditev trenutno aktivne površine odlagališča na površini
okoli 0,9 ha (sanacija obstoječega odlagališča in odlaganje okoli 20.000 t obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov do zaprtja obstoječega odlagališča predvidoma do konca leta 2015), če se izdela
tudi analiza tveganja zaradi onesnaţenja podzemnih voda. Območje CERO Pragersko se namreč
nahaja v širšem vodovarstvenem območju (VVO III) vodonosnika Dravsko-ptujskega polja, za
katerega je treba v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveno območje vodonosnika Dravsko–
ptujskega polja, izdelati analizo tveganja.
148
Slika 26: Razredi poplavne nevarnosti na območju CERO PRAGERSKO.
Iz študije o hidrološko-hidravlični presoji in karti poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij
Polskave na območju izvedbe CERO Pragersko za območje dodatnih odlagalnih površin odlagališča
CERO Pragersko v velikosti okoli 1,6 ha sledi, da se uvršča v razred preostale poplavne nevarnosti.
Območja poplavne nevarnosti na območju CERO Pragersko so prikazana na sliki 26 (razred preostale
poplavne nevarnosti je na sliki 26 označeno s pikčasto šrafuro v rdeči barvi).
Gradnja odlagališča CERO Pragersko na območju dodatnih odlagalnih površin odlagališča CERO
Pragersko v velikosti okoli 1,6 ha ni sprejemljiva razen, če se s posebno hidrološko-hidravlično študijo
za ta del odlagališča dokaţe sprejemljivost odlaganja odpadkov z vidika poplavne varnosti. Če se na
podlagi rezultatov hidrološko-hidravlične študije za ta del odlagališča izkaţe, da je z vidika poplavne
varnosti odlaganje komunalnih odpadkov sprejemljivo, je treba določiti tudi tehnične ukrepe, s
katerimi se zagotovi, da je zaradi poplavne nevarnosti tveganje zanemarljivo v obdobju 20 letnega
obratovanja odlagališča in v času najmanj 30 let po njegovem zaprtju.
Zaključna ocena: na območju CERO Pragersko je gradnja objektov za obdelavo komunalnih
odpadkov z vidika poplav sprejemljiva, moţna pa je tudi ureditev obstoječega odlagališča (vključno s
sanacijo ţe odloţenih odpadkov) na površini okoli 0,9 ha odnosno z zmogljivostjo odlaganja 20.000 t
odpadkov. Predvidena širitev odlagališča CERO Pragersko na območju dodatnih odlagalnih površin v
velikosti okoli 1,6 ha odnosno z zmogljivostjo odlaganja okoli 150.000 t odpadkov je ocenjena za
nesprejemljiv poseg v okolje, ker iz izdelane hidrološko-hidravlično študije za ta del odlagališča (julij
2010, Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana) ne izhaja, da je zaradi poplavne nevarnosti tveganje za
odlaganje odpadkov zanemarljivo v obdobju odlaganja (20 let) in v obdobju po zaprtju odlagališča (30
let).
Pregled poseganja podprograma obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na
vodovarstvenih območjih in na območjih poplavne nevarnosti je podan v spodnji tabeli.
149
Tabela 44: Opis poseganja na vodovarstvena in območja poplavne nevarnosti na možnih lokacijah za obdelavo
in odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015.
CERO
Odlagališča in MBO naprave:
CERO Gorenjska (Mala Meţakla)
Vodovarstvena območja
Območja poplavne nevarnosti
/
/
CERO Stara Gora
CERO Dolenjska
CERO Zasavje
CERO ZMES
CERO Puconci
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
Odlagališča:
CERO Dobrava
/
/
Rezervna odlagališča:
CERO Gorenjska (Kovor)
CERO Gajke
CERO Globoko
CERO Špaja dolina
CERO Pragersko
/
vodovarstveno območje (III. stopnja varstva)
/
/
/
območje poplavne nevarnosti
/
/
MBO naprave:
CERO Pragersko
CERO Maribor
lokacija v urbanem območju Mestne občine Maribor /
ni določena
lokacija je na območju vodonosnika s kraško in
/
razpoklinsko poroznostjo – treba je izvesti ukrepe
varstva pred onesnaţenjem podzemne vode zaradi
nezmoţnosti odvajanja očiščene padavinske
odpadne vode iz območja obdelave mešanih
komunalnih odpadkov s ponikanjem v tla ali z
odvajanjem v površinske vode
CERO Logatec
Podrobnejši pregled izpolnjevanja pogojev umeščanja v prostor predvidenih odlagališč komunalnih
odpadkov, vključno z rezervnimi odlagališči, ki so določeni v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov
na odlagališčih, je podan v spodnji tabeli.
Tabela 45: Podrobnejši pregled izpolnjevanja pogojev, ki so določeni v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov
na odlagališčih,
CERO
Odlagališča:
CERO Gorenjska
(Mala Meţakla)
CERO Stara Gora
CERO Dolenjska
CERO Zasavje
CERO ZMES
CERO Puconci
CERO Dobrava
Rezervna
odlagališča:
CERO Gorenjska
(Kovor)
CERO Gajke
Vodovarstvena
območja
Objekti
Območja Območja
drţavnega
kopalnih poplavne in
monitoringa voda
erozijske
voda
ogroţenosti
Zakrasela
območja *
Območje Območja
prosto
vodnih
tekoče
virov ***
podzemne
vode **
Območja
vodnih in
priobalnih
zemljišč















uveljavitev
izjeme ****













































uveljavitev
izjeme ****
III. stopnja






ni moţna
uveljavitev

uveljavitev
izjeme ****
150
izjeme ****






III. stopnja


CERO Globoko
CERO Špaja
dolina
CERO Pragersko


uveljavitev
izjeme je
moţna samo
v obsegu
sanacije
obstoječega
odlagališča
****












Legenda:
* zakrasela območja: zemljišča z močno razpokano kamninsko podlago, dobro vodno prepustnostjo
in nedoločljivimi tokovi podzemne vode,
** območje prosto tekoče podzemne vode zemljišču s prosto tekočo podzemno vodo, če je raven
najvišje pričakovane gladine podzemne vode ob upoštevanju moţnega usedanja manj kakor en meter
pod temeljnimi tlemi odlagališča in te razdalje ni mogoče zagotoviti z ustreznimi tehničnimi ukrepi,
*** območja vodnih virov: območja, kjer so prisotni zvezni, sklenjeni in izdatni vodonosniki s
pomembnimi količinami podzemne vode ali manjši, lokalni, nezvezni vodonosniki, ki so lahko
izkoristljiv vodni vir, kjer značilni pretok znaša najmanj 10m3/dan (0,116 l/s) ali odvzem zadošča za
oskrbvo najmanj 50 prebivalcev.
**** izjeme: novo odlagališče se lahko umesti na ali ob lokaciji obstoječega odlagališča, ki je bilo
zgrajeno in je obratovalo pred 31. oktobrom 2007 na podlagi občinskega podrobnega prostorskega
načrta, ki je bil sprejet pred 31. oktobrom 2007, čeprav je:
- umeščeno na območje majhne poplavne in erozijske ogroţenosti v skladu s predpisom, ki
ureja metodologijo za določanje območij, ogroţenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja, ter način razvrščanja zemljišč v razrede ogroţenosti vode,
- površinska voda na območju novega odlagališča odvedena z umetnim vodotokom ob ali pod
telo odlagališča, če je za gradnjo umetnega vodotoka pridobljeno vodno soglasje v skladu s
predpisi, ki urejajo vode.
11.4.1.4 Narava
Umestitev in obratovanje odlagališč in objektov za MBO ima lahko potencialen vpliv na biotsko
raznovrstnost, rastlinstvo in ţivalstvo ter naravovarstveno pomembna območja.
Splošni omilitveni ukrepi:
 Pri načrtovanju odlagališč in objektov za MBO se je potrebno v največji moţni meri izogniti
poseganju v habitate zavarovanih in ogroţenih vrst in prednostne habitatne tipe ter preprečiti
negativne vplive nanje.
 Odlagališča in objekte za MBO naj se prioritetno umešča izven območij z varstvenim statusom.
V primeru umeščanja v ta območja je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na ravni posega.
 Izcedne vode iz odlagališč in odpadne vode iz tehnoloških postopkov obdelave odpadkov morajo
biti ustrezno čiščene na čistilni napravi, dno odlagališča mora biti tesnjeno. S pravilno izvedenimi
ukrepi se bo zmanjšal vpliv na ţivalske vrste, ki so vezane na vodno okolje.
 Za osvetljevanje odlagališč in objektov je potrebno uporabiti svetila s čim manjšo emisijo UV
svetlobe (npr. halogenska svetila). Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.
 Vsa transportna vozila in delovne naprave morajo biti tehnično brezhibne in izdelane v skladu z
normami kakovosti glede emisij hrupa in emisij izpušnih plinov. Vsa hrupna dela naj se izvajajo v
dnevnem času med 7. in 19. uro. Zvočni signali se naj uporabljajo le v nujnih primerih, motorji
strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.
151



Za uspešno uravnavanje številčnosti glodavcev in ptic na območju odlagališča je potrebno redno
prekrivanje odpadkov. Nujno je redno izvajanje deratizacije in dezinsekcije. Po deratizaciji naj se
poginule glodavce odstrani in s tem prepreči vpliv na ţivalske vrste, ki se z njimi prehranjujejo.
Morebitne poškodbe na ograji je potrebno redno popravljati, s čimer se prepreči dostop do
odlagališča večjim prostoţivečim ţivalim.
Sanacija odlagališč naj se izvede z rastlinskimi vrstami, avtohtonimi za tisto območje. Sanacija
delov odlagališč, ki ne bodo več v uporabi in posegajo v Natura 2000 območje, naj se po
moţnosti izvede na način, ki bo zagotavljal ohranitev ali vzpostavitev habitatov vrst, varovanih v
okviru omreţja Natura 2000.
Omilitveni ukrepi po posameznih območjih:
V nadaljevanju so opisani omilitveni ukrepi za moţne lokacije za obdelavo in odlaganje obdelanih
mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015. Območje neposrednega in daljinskega vpliva je
določeno v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na
varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10) in sicer 50 m za vse skupine in 500 m za
rjavega medveda. Vplivi na naravo za vse predvidene lokacije so ocenjeni z oceno C - nebistveni
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. V fazi načrtovanja je potrebno za posamezno potencialno
območje izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje.
Tabela 46: Opis poseganja v naravovarstveno pomembna območja na možnih lokacijah za obdelavo in
odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015.
CERO
Varovana
območja (Natura
2000 območja in
zavarovana
območja - ZO)
PREDVIDENA ODLAGALIŠČA
CERO Gorenjska /
(Mala Meţakla)
CERO Stara Gora /
Kvalifikacijska vrsta/HT na katerega Naravne vrednote in
bo prisoten vpliv*
pričakovane naravne
vrednote (pNV)
(fizično poseganje)
Ekološko
pomembna
območja (EPO)
(fizično poseganje)
/
- pNV Karbonati
- Julijske Alpe
/
/
/
- pNV Karbonati
/
/
/
- Vipavska dolina –
spodnja
- Ajševica (do meje)
/
/
/
/
/
/
/
/
- pNV Karbonati
/
Vejar (na meji)
- pNV Karbonati
/
- NV Pragersko –
glinokopna jezera
- Pragersko
- pNV Karbonati
- Notranjski trikotnik
- Osrednje območje
ţivljenjskega
prostora velikih
zveri
CERO Dolenjska /
/
CERO Zasavje
/
/
CERO ZMES
/
/
CERO Puconci
/
/
CERO Dobrava
/
/
REZERVNE LOKACIJE ODLAGALIŠČ
CERO Gorenjska /
/
(Kovor)
CERO Gajke
/
/
CERO Globoko
Neposredni vpliv:
- koščični škratec
- SCI Vejar (sega do - ozki vrtenec
meje)
- črtasti medvedek
CERO Špaja
/
/
dolina
CERO Pragersko Neposredni vpliv:
- štiriperesna marzilka
- SCI Pragersko –
marsiljka (fizično
posega)
- ZO Glinokopna
jezera pri
Pragerskem, ribniki
(cca 50 m od meje)
LOKACIJE MBO NAPRAV BREZ ODLAGALIŠČ
CERO Pragersko Enako kot zgoraj.
CERO Maribor** NATANČNA LOKACIJA ŠE NI ZNANA
REZERVNE LOKACIJE MBO NAPRAV
CERO Logatec
Neposredni vpliv:
Neposredni vpliv:
- SCI Notranjski
- veliki pupek
trikotnik (fizično
- drobnovratnik
posega)
- bukov kozliček
- črtasti medvedek
- širokouhi netopir
152
-
vejicati netopir
volk
rjavi medved
ris
HT Prehodna barja
HT Ilirski bukovi gozdovi
HT Jame, ki niso odprte za javnost
Daljinski vpliv:
Daljinski vpliv:
- rjavi medved
- SCI Krimsko
hribovje – Menišija
(cca 200 m od meje)
Legenda:
KRATICE:
SPA
SCI
ZO
NV
pNV
EPO
HT
Posebno območje varstva (Special Protected Area)
Posebno ohranitveno območje (Sites of Community Interest)
Zavarovano območje
Naravna vrednota
Pričakovana naravna vrednota
Ekološko pomembno območje
Habitatni tip
* Kvalifikacijska vrsta/HT na katerega bo prisoten vpliv: Navedene so samo tiste kvalifikacijske vrste in HT za katere je opredeljen neposredni ali
daljinski vpliv po Pravilniku o presoji vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10)
** Natančna lokacija postavitve objektov CERO Maribor še ni znana. Postavitev objektov je predvidena v urbanih oz. industrijskih območjih, saj mora
imeti objekt za energetsko predelavo komunalnih odpadkov zagotovljeno oddajo toplote v sistem daljinskega ogrevanja. Na urbanih oz. industrijskih
območjih praviloma ni naravovarstveno pomembnih območij, zato bistvenih vplivov podprograma na naravo ne pričakujemo.
Poleg splošnih omilitvenih ukrepov je potrebno pri načrtovanju in izvedbi upoštevati še konkretne
omilitvene ukrepe za posamezno lokacijo:
CERO Globoko: Območje odlagališča naj se ne osvetljuje v nočnem in večernem času. V kolikor je
to potrebno (zaradi varovanja), pa naj imajo svetila vgrajen senzor za priţiganje in samodejni izklop,
nikakor pa ne smejo svetiti neprestano. Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaţevanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Za osvetljevanje naj
se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim
manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), reklamna in okrasna osvetlitev naj se na
območju prepove.
CERO Pragersko:
 V dveh obstoječih glinokopnih jamah JV od načrtovanega odlagališča, ki predstavljata rastišče
štiriperesne marzilke, je potrebno obnoviti ugodne rastiščne razmere za boljše uspevanje vrste. V
ta namen je potrebno v obeh glinokopnih jamah urediti poloţnejše bregove, ob bregovih pa 5m
pas z bolj plitvim dnom do max. 25cm globine, odloviti ribe (dovoljene so le avtohtone karnivore
vrste), vodni površini naj ne sluţita za ribolov. Ugodne rastiščne razmere je potrebno vzpostaviti
pred začetkom širitve odlagališča.
 Pred širitvijo je potrebno na območju obstoječih ribnikov, znotraj Natura območja, severno oz.
severovzhodno od odlagališča vzpostaviti nadomestni habitat. V ta namen, naj se v enem od
ribnikov vzpostavijo ugodne rastiščne razmere za štiriperesno marzilko (poloţni bregovi, počasen
prehod v globino – vsaj 5 m pas max 25 cm globoke vode, dno relativno plitko, ribnik naj ne sluţi
za ribolov, rib naj se ne hrani, treba je vzdrţevati stanje vegetacije z odstranjevanjem lesnih vrst).
Pri načrtovanju naj sodeluje strokovnjak (botanik), ki bo predvidel natančen način izvedbe
habitata in vzdrţevanje ter nadzoroval ureditev ter zasaditev vegetacije in štiriperesne marzilke. V
ribnik je prepovedano naseliti tujerodne rastlinojede ribje vrste. Faktor nadomeščanja površin
habitatov določi strokovnjak (botanik) v sodelovanju s pristojno enoto Zavoda RS za varstvo
narave. Vsekakor pa mora biti faktor večji od 1,4 (površina uničenega habitata: površina
nadomestnega habitata = 1:1,4). Nadomestni habitat mora biti izveden še pred začetkom širitve
odlagališča. Za izvedbo in vzdrţevanje nadomestnega habitata je zadolţen investitor oz.
upravljavec odlagališča.
153

Preprečiti je potrebno tudi pronicanje onesnaţenih izcednih voda na območje glinokopnih jezer.
V ta namen naj se uredi nepropustno dno in stene odlagališča ter izcedne vode odvaja na ustrezno
čistilno napravo.
CERO Gorenjska (Mala Meţakla), CERO Zasavje, CERO Globoko, CERO Špaja dolina:
Ukrep za zmanjšanje vplivov na pričakovane naravne vrednote: Med izvajanjem posegov, ki so
povezani z obseţnejšimi zemeljskimi deli se po predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto
ZRSVN omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva
geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Pri posegih povezanih z manj
obseţnimi zemeljskimi deli se upravljalca odlagališča seznani z moţnostjo obstoja naravnih vrednot
ter obvezo, da v primeru najdbe čim prej obvesti pristojno območno enoto ZRSVN.
CERO Pragersko, CERO Stara Gora, CERO Gorenjska (Mala Meţakla): Pri umeščanju
predvidenih centrov oz objektov v prostor naj se posega v EPO v najmanjši moţni meri. Pri
umeščanju je potrebno ohranjati biotsko raznovrstnost območja.
CERO Logatec: Z izvedbo plana bo trajno uničen del habitata kvalifikacijskih vrst in kvalifikacijskih
habitatnih tipov (veliki pupek, drobnovratnik, bukov kozliček, črtasti medvedek, širokouhi, netopir,
vejicati netopir, volk, rjavi medved, ris, HT Ilirski bukovi gozdovi, HT Jame, ki niso odprte za
javnost). Od navedenih vrst so črtasti medvedek, volk, človeška ribica in rjavi medved prednostne
vrste. V skladu s 4. odstavkom 6. člena Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto ţivečih
ţivalskih in rastlinskih vrst je moţno na območju prednostnih vrst izvesti načrt ali projekt le v
primeru, da obstajajo razlogi v povezavi z zdravjem ljudi, javno varnostjo, koristnimi posledicami
bistvenega pomena za okolje ali drugimi, po predhodnem mnenju Komisije nujnimi razlogi
prevladujočega javnega interesa. Območje je ţe v obstoječem stanju fragmentirano z avtocesto,
lokalnimi cestami, ţeleznico in daljnovodom (lokacijo centra prikazuje slika spodaj). Dodatna
dejavnost bo vnašala hrup in nemir v ţe močno obremenjeno območje, kar bo povzročalo negativen
vpliv na kvalifikacijske vrste sesalcev (rjavi medved, volk, ris). Z izvedbo plana je lahko celotni gozdni
fragment kot habitat za določene ţivalske vrste trajno izgubljen. Poleg hrupa bo dodaten vpliv
predstavljala osvetlitev območja, ki privlači pozitivno fototaktične vrste ţuţelk (tudi na kvalifikacijsko
vrsto črtasti medvedek) in njihove plenilce (tudi na kvalifikacijski vrsti netopirjev širokouhi netopir in
vejicati netopir) s tem pa povzroča negativne posledice, kot so zmanjšana aktivnost parjenja, vplivi na
razmnoţevanje, poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na orientacijo osebkov ter večja izpostavljenost
plenilcem, kar vodi v večjo smrtnost in lahko vpliva na velikost lokalnih populacij vrst. Obravnavano
območje je migracijski koridor rjavega medveda, ki povezuje populacijo na širšem območju Krima in
populacijo na območju Nanosa. Postavitev objektov na tem območju bi predstavljala dodatno oviro
na ţe tako teţko prehodni migracijski poti in dodatno ločila populaciji. Izlivanje onesnaţenih voda iz
območja lahko škodljivo vpliva na kvalifikacijske vrste ţivali, ki ţivijo na površju, zaradi zakraselosti
območja pa tudi na podzemne vrste. Obseţna gradbena dela, ki bodo potrebna za izvedbo plana,
lahko poškodujejo HT Jame, ki niso odprte za javnost. Sprememba jamske klime lahko posledično
negativno vpliva tudi na jamsko favno. Na območju izvedbe plana bo trajno uničen del dokaj dobro
ohranjenega kvalifikacijskega HT Ilirski bukovi gozdovi.
Poseganje v Natura območje je dopustno v primeru, ko ne obstaja alternativna rešitev izven varovanih
območij. V primeru občine Logatec takšne alternative obstajajo, če bi MBO umestili v katero od
obstoječih ali načrtovanih industrijskih con, bi to lahko ocenili z oceno C. Lokacija MBO ni v
nikakršni logični povezavi z obstoječim avtocestnim počivališčem na Lomu, prej v nasprotju s
funkcijo počivališča.
Natančna lokacija postavitve objektov za MBO v fazi sprejemanja Programa še ni znana, prav tako ni
znan način izvedbe potrebne infrastrukture. Predlagana lokacija zaradi bistvenega vpliva na naravo ni
sprejemljiva (ocena D). Ob zelo smotrni in okolju prijazni umestitvi infrastrukture, racionalizaciji
potrebnih površin in ureditvi dostopa do območja direktno iz avtocestnega omreţja bi morda ob
ustreznih omilitvenih ukrepih na izvedbenem nivoju lahko do neke mere zmanjšali vplive na naravno
154
okolje, vendar dvomimo, da v zadostni meri, zato lokacijo zaradi nesorazmerno obseţnih vplivov
odsvetujemo in svetujemo iskanje primerne lokacije v območju obstoječih ali načrtovanih industrijskih
con.
AC počivališče Lom
CERO Logatec
Slika 27: Prikaz okvirne lokacije CERO Logatec.
Slika 28: Ilirski bukovi gozdovi na območju predvidenega CERO Logatec.
Celovito presojo sprejemljivosti za moţne lokacije obdelave in odlaganja obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov, ki posegajo v varovana območja, se mora izvesti na ravni podrobnejšega plana
ali posega v skladu s 25a členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in
posegov v naravo na varovana območja.
155
OPOZORILO: V poročilu sicer navajamo vplive in omilitvene ukrepe za odlagališča, vendar je
potrebno upoštevati, da so vplivi ocenjeni na strateškem nivoju. Na podlagi razpoloţljivih podatkov je
bilo sicer moţno oceniti sprejemljivost posameznih lokacij, kljub terenskim ogledom pa ni bilo moţno
na nivoju, potrebnem pri izdelavi prostorskega akta, predvideti in prostorsko opredeliti vseh
omilitvenih ukrepov. Pri odlagališčih, ki še niso opredeljena s prostorskim aktom, bodo na podlagi
vloge o nameri določena tista, za katere bo treba izvesti celovito presojo. Okoljsko poročilo za
Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki tako predstavlja osnovo za nadaljnje,
natančnejše presoje vplivov odlagališč na varovana območja.
Za odlagališči CERO Celje in CERO Ljubljana je ţe bila izvedena presoja vplivov na okolje na niţji
ravni, zaradi česar v tem poročilu niso obravnavana. V nadaljevanju povzemamo ugotovitve presoj za
ti dve odlagališči.
CERO Celje: Inštitut za ekološki inţeniring, d.o.o. v Poročilu o vplivih na okolje za Center za
ravnanje z odpadki v Celju (januar 2004) ugotavlja, da bo vpliv na okoljske sestavine v obdobju
gradnje in obratovanja neznaten do dopusten (ocene 1 do 3). Predlagani so bili sledeči ukrepi, s
katerimi bi se omilili tako neposredni negativni vplivi v času izgradnje (popolna fizična sprememba
lastnosti prostora) kot tudi posredni vplivi v času obratovanja (novozgrajena infrastruktura, promet,
hrup ipd.):
- ohranjanje gozdne rasti juţno od predvidene lokacije razširjenega odlagališča, t.j. severno od
cerkve sv. Ane in zaselka Vrhe na juţnem robu območja obravnave;
- ohranjanje gozda v predelu severno od predvidene lokacije CERO do ceste Bukovţlak Proseniško;
- ohranjanje posameznih zrelih dreves (predvsem hrasta in bukve) na obravnavanem območju;
- ohranjanje posameznih poškodovanih ali odmirajočih dreves na območju;
- ohranjanje strukturno in vrstno pestrega gozdnega roba;
- revitalizacija struge potoka, po katerem se odvajajo izcedne vode iz odlagališča cinkarne za
travnikom;
- ohranjanje obreţne higrofilne vegetacije ob Loţnici in njenih pritokih;
- ureditev nadomestnega habitata za dvoţivke med Loţnico in cesto Bukovţlak -Proseniško;
- ohranitev povezave med gozdnatim predelom in poljem, kjer potekajo dnevno-nočne migracije
divjadi in ostalega ţivalstva;
- uporaba svetil z oddajanjem svetlobe valovnih dolţin samo v vidnem delu spektra na območju
odlagališč in ob prometni infrastrukturi.
Za zmanjšanje negativnih vplivov je bilo predpisano tudi upoštevanje Smernic za načrtovanje, ki jih je
izdal Zavod za gozdove Slovenije (št. 271-36/2003).
CERO Ljubljana: V Okoljskem poročilu za dopolnjen osnutek Izvedbenega prostorskega načrta
Mestne občine Ljubljana (IPN MOL) (Oikos d.o.o., november in december 2009) v katerem je
obravnavana tudi širitev CERO Ljubljana, je bilo ocenjeno, da bo vpliv IPN MOL na okoljski podcilj
Ugodno stanje vrst in habitatnih tipov do leta 2010 nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (C). Za
zmanjšanje negativnih vplivov na naravo zaradi širitve odlagališča je kot omilitveni ukrep predpisana
ureditev nadomestnih habitatov – površin ekstenzivnih travnikov, ki jo je potrebno izvesti še pred
širitvijo odlagališča.
11.4.1.5 Kulturna dediščina
Cilj varstva v okviru OP RKO je trajna ohranitev tistih vrednot, zaradi katerih so bili priznani za
dediščino. Varstvo obsega dejavnosti, zapovedi, prepovedi in omejitve, prizadevanja, katerih namen je
ohranjati neokrnjenost in izvirnost dediščine in značilno krajinsko podobo prostora, v katerem se
nahaja. Prostorska ureditev ne sme biti vzrok za uničenje dediščine, ki je edinstveno, nenadomestljivo
in neobnovljivo bogastvo. Varstvo dediščine predstavlja ohranjanje vrednot oblikovanosti, materialov,
156
izdelave, postavljenosti v prostor ter zgodovinsko in funkcionalno določenih prostorskih povezav z
okolico. Varuje se tudi ustrezno veliko vplivno območje z namenom preprečiti negativne vplive na
dediščino (emisije - hrup, tresljaji, izpušni plini; vidni vplivi).
Na moţnih lokacijah za obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov ni registriranih
območij kulturne dediščine. Izjema so le CERO Gajke, CERO Globoko in CERO Logatec, ki se
nahajajo na območju kulturne dediščine oz. v njeni neposredni bliţini. Na teh območjih je potrebno
izvedbo posegov prilagoditi kulturni dediščini in se s tem izogniti negativnim vplivom.
Tabela 47: Registrirana območja dediščine na širšem območju možnih lokacij za obdelavo in odlaganje
obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015 (vir: RKD, stanje na dan 11. 3. 2011).
CERO
Območja registrirane dediščine*
CERO Gorenjska Cca 220 m od Jesenice – Spominska plošča Rupertu Kiršnerju (EŠD 5367), cca 460 m od Jesenice – Peltonovo
(Mala Meţakla)
vodno kolo (EŠD 203)
CERO Stara
Cca 400 m od Ajševica – Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne (EŠD 3004869), cca 570 m od Roţna
Gora
Dolina pri Novi Gorici - Vila Vipavska 126 (EŠD 3004880)
CERO Dolenjska Cca 130 m od Leskovec pri Velikih Brusnicah – Vas (EŠD 21959), cca 200 m od Male Brusnice – Gomilno
grobišče Krevevški boršt (EŠD 8619), cca 550 m od Tolsti Vrh pri Šentjerneju - Arheološko najdišče Bičevje
(EŠD 8623)
CERO Zasavje
Cca 270 m od Unično – Domačija Unično 4 (EŠD 260274), cca 560 m od Brezno – Arheološko najdišče
Lesjakova gmajna (EŠD 12257), cca 510 m od Brezno – Vinska klet na domačiji Brezno 11 (EŠD 25300), cca 510
m od Brezno – Kašča na domačiji Brezno 11 (EŠD 25298), cca 510 m od Brezno – Kozolec na domačiji Brezno
11 (EŠD 25299),
CERO ZMES
Cca 420 m od Kotlje – Rimska cesta Celeia Virunum (EŠD 7627)
CERO Puconci
Cca 250 m od Puconci – Gomila Puconci (EŠD 6781)
CERO Dobrava
Cca 130 m od Dobrava pri Ormoţu – Rimski gomili Hajndl (EŠD 15303), cca 200 m od Ormoţ – Arheološko
najdišče Mestno jedro (EŠD 300500) - vplivno območje, cca 400 m od Hajndl – Arheološko najdišče (EŠD 6033),
cca 500 m od Dobrava pri Ormoţu – Prazgodovinska naselbina (EŠD 23583),
CERO Gorenjska Cca 380 m od Hudo pri Trţiču – Arheološko najdišče Kovorske senoţeti (EŠD 17790), cca 500 m od Hudo –
(Kovor)
Kapelica sredi vasi (EŠD 470734), cca 370 m od Hudo pri Trţiču – Kulturna krajina (EŠD 28950), cca 440 m od
Hudo pri Trţiču – Domačija Hudo 7 (EŠD 10997), cca 480 m od Hudo pri Trţiču – Domačija Hudo 8 (EŠD
10998)
CERO Gajke
Fizično v: Brstje – Grobovi ob rimski cesti Poetovio – Savaria (EŠD 6463), do meje z: Ptuj – Rimska cesta
Poetovio – Savaria (EŠD 6512), cca 480 m od Brstje – Prazgodovinsko in rimsko grobišče (EŠD 6462), cca 110 m
od Podvinci – Znamenje ob cesti proti Dornavi (EŠD 19994)
CERO Globoko Do meje: Hudeje – Gomilno grobišče Kovačev laz (EŠD 26498)
CERO Špaja
Cca 330 m od Spodnje Blato – Spominsko znamenje zamolčanim ţrtvam v Stehanu (EŠD 17265)
dolina
CERO Pragersko Več kot 500 m
CERO Pragersko Več kot 500 m
CERO Maribor** NATANČNA LOKACIJA ŠE NI ZNANA
CERO Logatec
V neposredni bliţini Logatec – Spominsko znamenje Tonetu Štritofu-Tončku (EŠD 21512), cca 50 m od Logatec
– Zaporni zid in kastel (EŠD 449), cca 350 m od Logatec – Arheološko najdišče Brst (EŠD 25720)
Legenda:
* Oddaljenosti so zgolj informativne
imeti objekt za energetsko predelavo komunalnih odpadkov zagotovljeno oddajo toplote v sistem daljinskega ogrevanja. Na teh območjih objektov
kulturne dediščine navadno ni, zato bistvenih vplivov podprograma na kulturno dediščino ne pričakujemo.
Upoštevajo naj se sledeči omilitveni ukrepi:
 Pri odlagališčih, ki fizično poseţejo v enote KD ali pa se jim neposredno pribliţajo (CERO
Logatec, ki se nahaja v neposredni bliţini enote KD Logatec – Spominsko znamenje Tonetu
Štritofu-Tončku (EŠD 21512) je potrebno upoštevati: Posegi naj se izognejo oz. prilagodijo
objektom KD. Vse objekte in območja kulturne dediščine je potrebno v največji moţni meri
varovati pred poškodovanjem ali uničenjem. Gradnja v bliţini enot KD naj se ne izvaja s teţjimi
stroji, ki povzročajo višje ravni vibracij (teţja pnevmatska kladiva, valjarji in podobno).
 Pri izvedbi odlagališč, ki posegajo v arheološke ostaline (CERO Gajke, CERO Globoko), mora
investitor zagotoviti:
157
o rezervatno varstvo arheološke dediščine - izvedbo predhodnih arheoloških raziskav
(ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled z izvedbo testnih vrtin in sond,
geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov), na osnovi katerih bodo naknadno določeni in
posredovani natančnejši pogoji za varstvo,
o izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi
postopki; opozarjamo, da so glede na rezultate arheoloških raziskav lahko zahtevane tudi
posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov,
o stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.
 80. člen ZVKD-1 določa, da se na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor
in za katere predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene v postopku priprave
prostorskega akta, po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v
skladu z načrtom ZVKDS.
OPOZORILO: V poročilu sicer navajamo vplive in omilitvene ukrepe za odlagališča, vendar so vplivi
ocenjeni na strateškem nivoju. Na podlagi razpoloţljivih podatkov je bilo sicer moţno oceniti
sprejemljivost posameznih lokacij, kljub terenskim ogledom pa ni bilo moţno na nivoju, potrebnem
pri izdelavi prostorskega akta, predvideti in prostorsko opredeliti vseh omilitvenih ukrepov. Pri
odlagališčih, ki še niso opredeljena s prostorskim aktom, bodo na podlagi vloge o nameri določena
tista, za katere bo treba izvesti celovito presojo. Okoljsko poročilo za Operativni program ravnanja s
komunalnimi odpadki tako predstavlja osnovo za nadaljnje, natančnejše presoje vplivov odlagališč na
kulturno dediščino.
11.4.1.6 Podnebni dejavniki
Omilitveni ukrepi zmanjševanja emisije TGP iz odlagališč odpadkov
Edini omilitveni ukrep zmanjševanja emisije TGP iz odlagališč odpadkov je preprečevanje oziroma
zmanjševanje odlaganja biološko razgradljivih odpadkov.
Obdelava biološko razgradljivih odpadkov s postopki MBO zmanjšujejo emisijo TGP iz odlagališč
komunalnih za okoli 25 % (aerobna obdelava biološko razgradljivih odpadkov) oziroma za okoli 20 %
(anaerobna obdelava biološko razgradljivih odpadkov). Odlaganje stabiliziranih biološko razgradljivih
odpadkov na odlagališče namreč ne zagotavlja sekvestracije organskega ogljika za obdobje več kot 150
let, ker je predpisano obdobje nadzora nad odlagališčem okoli 30 let, po prenehanju tega nadzora pa
ni prav nobenega zagotovila, da se ne bi zaradi posegov v telo odlagališča formalno sekvestrirani ogljik
izpustil v ozračje v obliki toplogrednega metana.
Koristi zaradi izvajanja omilitvenih ukrepov zmanjševanja emisije TGP iz obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov
V okolju prijaznem scenariju postopne prilagoditve odlagališč odpadkov ciljem varstva okolja z
ureditvijo 10 odlagališč je predvideno, da se bo v obdobju 2010-2016 med 1,5 mio t in 1,8 mio t
komunalnih odpadkov odloţilo na 20 obstoječih odlagališčih. Izvajanje ukrepov zmanjševanja emisije
TGP na teh odlagališčih ima na bilanco TGP Slovenije v naslednjih 15 letih precejšen vpliv, kar je
razvidno iz spodnje tabele.
Tabela 48: Omilitveni ukrepi zmanjševanja emisije TGP na obstoječih 20 odlagališčih.
Emisija TGP v 1.000 t CO2 ekv. iz
obstoječih odlagališč komunačlnih
odpadkov v obdobju 2010 – 2015
Celotna emisija
Emisija brez sekvestracije
Uporaba
obstoječe prakse
395
840
Zajemanje
odlagališčnega
plina samo ob
robu telesa
odlagališča
555
1.000
Najboljša tehnika
zajemanja
odlagališčnega
plina
- 145
300
Dodatna
oksidacija metana
v
rekultivacijskem
sloju prekrivke
- 359
86
158
Ob predpostavki, da bo deleţ biološko razgradljivih snovi v komunalnih odpadkih, ki bodo v
obdobju 2010-2016 odloţeni na obstoječih odlagališčih enak, kot je v letu 2008, se v obdobju
naslednjih 15 let (1010-2025) lahko emisija TGP z izvajanjem ukrepov zajemanja odlagališčnega plina
na obstoječih odlagališčih in z ureditvijo dodatne oksidacije v rekultivacijskem sloju prekrivk
obstoječih odlagališč zmanjša za okoli 800.000 t CO2 ekv, oziroma letno v povprečju za okoli 55.000 t
CO2 ekv. Ocenjena finančna korist izvajanja teh ukrepov pa je v obdobju (1010-2025) okoli 20 mio €
(pričakovana cena emisije 1 t CO2 ekv. je za čas po letu 2012 okoli 24 €).
11.4.1.7 Zdravje
V postopku CPVO prostorskega načrtovanja je treba upoštevati, da so MBO naprave najmanj 350 m
in odlagališča obdelanih mešanih komunalnih odpadkov najmanj 300 m (merjeno od zunanje meje
območja, kjer je MBO naprava oziroma objekti odlagališča) oddaljeni od stavb z varovanimi prostori
(stanovanjske stavbe, stavbe namenjene izobraţevanju, zdravstveni dejavnosti in druge stavbe, v
katerih se ljudje zadrţujejo dalj časa).
Vpliv na zdravje ljudi zaradi emisije vonja je zanemarljiv, če se izvajajo na odlagališču omilitveni
ukrepi za zmanjšanje emisije vonja tako, da deleţ letnega časa z vonjem, katerega koncentracija
presega prag zaznavanja vonja, ni večji od 3 %.
Pri običajnem ravnanju z obdelanimi mešanimi komunalnimi odpadki na odlagališču se zaradi
disperzije snovi, ki povzroča neprijetne vonjave, koncentracija vonja zmanjša tako, da na razdalji 300
m od vnosa obdelanih mešanih odpadkov v telo odlagališča deleţ letnega časa z vonjem, katerega
koncentracija presega prag zaznavanja vonja, ni večji od 3 % preseganje praga vonja.
Omilitveni ukrepi za zmanjšanje emisije vonja iz odlagališč odpadkov
Da se škodljivi vplivi na zdravje ljudi zaradi posledic vonja zmanjšajo, je treba na odlagališčih
komunalnih odpadkov zagotoviti:
-
odlaganje komunalnih odpadkov s čim manjšo vsebnostjo biorazgradljivih snovi,
sprotno prekrivanje odloţenih biološko razgradljivih komunalnih odpadkov in
zajemanje odlagališčnega plina ter njegovo seţiganje oziroma zgorevanje v napravah za energetsko
predelavo odlagališčnega plina.
Omilitveni ukrepi za zmanjšanje emisije vonja iz odlagališč odpadkov se v veliki meri zagotavljajo, če
se na odlagališču izvajajo omilitveni ukrepi za zmanjšanje emisije TGP v ozračje.
Zunanja meja vseh teles odlagališč, ki so z OP RKO predvidena za odlaganje obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov po letu 2015, je od najbliţjih stavb z varovanimi prostori oddaljena več kot 300
m.
11.4.1.8 Krajina
Odlagališče komunalnih odpadkov na splošno vpliva na krajino:
 zaradi fizičnega uničenja krajinskih prvin ter
 zaradi spremembe krajinske slike, ki se lahko odraţa tudi na širšem območju odlagališča.
Vidna značilnost prostora, ki povzroča neprijetne občutke, pomeni vidno motnjo. Med te
motnje praviloma sodijo tudi odlagališča.
159
Tabela 49: Izjemne krajine in krajine s prepoznavnimi značilnostmi na možnih lokacijah za obdelavo in
odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015.
CERO
Območja izjemne krajine in krajine s prepoznavnimi
značilnostmi
CERO Gorenjska (Mala
/
Meţakla)
CERO Stara Gora
/
CERO Dolenjska
/
CERO Zasavje
/
CERO ZMES
/
CERO Puconci
/
CERO Dobrava
/
CERO Gorenjska
/
(Kovor)
CERO Gajke
/
CERO Globoko
/
CERO Špaja dolina
/
CERO Pragersko
/
CERO Pragersko
/
CERO Maribor*
NATANČNA LOKACIJA ŠE NI ZNANA
CERO Logatec
 na meji z območjem krajine s prepoznavnimi značilnostmi
na lokalni ravni Planinsko polje
Legenda:
imeti objekt za energetsko predelavo komunalnih odpadkov zagotovljeno oddajo toplote v sistem daljinskega ogrevanja. Ta območja z vidika krajine
nimajo večjega pomena, zato bistvenih vplivov podprograma na krajino ne pričakujemo.
Upoštevajo naj se sledeči omilitveni ukrepi:
 V Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki naj se dodajo določila oz. priporočila v
zvezi s pripravo celovite prostorske ureditve območja, vključno z krajinsko arhitekturno ureditvijo
območja. Izpostavi naj se smiselnost prilagoditve rešitev značilnostim posameznih odlagališč in
okoliškega prostora. Opredeli naj se sestavne dele oz. vsebino projekta v katerem se opredeli
prostorske in tehnične rešitve v zvezi z zaprtjem oz. sanacijo posameznega odlagališča.
 Krajinsko sanacijo posameznega odlagališča naj se opredeli v načrtu krajinske arhitekture. Sanacija
odlagališč naj bo opravljena na način, da se bo sanirano odlagališče prilagodilo okoliškemu
krajinskemu vzorcu, vidni izpostavljenosti odlagališča in predvideni rabi območja. Posebno
pozornost naj se nameni oblikovanju reliefa in ureditvam robov odlagališč na način, da se zmanjša
vplive na kakovost krajinske slike s frekventnih opazovališč (npr. z uporabo členitvenih pasov
vegetacije). Tovrstne ureditve so pomembne predvsem v primeru odlagališč, ki so umeščena v
odprto kmetijsko krajino. V teh primerih se lahko npr. območje obsadi na način, da v širšem
prostoru dobi podobo ostanka niţinskega gozda.
 Posebna pozornost naj se nameni opredelitvi rabe prostora po zaprtju odlagališča. Območja naj se
izkorišča za umestitev rab, ki so sicer lahko prostorsko problematične (npr. golf igrišča ali druge
športne površine, sončne elektrarne - s pridobljeno energijo se pokrivajo potrebe obratovanja oz.
zapiranja odlagališča).
OPOZORILO: V poročilu sicer navajamo vplive in omilitvene ukrepe za odlagališča, vendar so vplivi
ocenjeni na strateškem nivoju. Na podlagi razpoloţljivih podatkov je bilo sicer moţno oceniti
sprejemljivost posameznih lokacij, kljub terenskim ogledom pa ni bilo moţno na nivoju, potrebnem
pri izdelavi prostorskega akta, predvideti in prostorsko opredeliti vseh omilitvenih ukrepov. Pri
odlagališčih, ki še niso opredeljena s prostorskim aktom, bodo na podlagi vloge o nameri določena
tista, za katere bo treba izvesti celovito presojo. Okoljsko poročilo za Operativni program ravnanja s
komunalnimi odpadki tako predstavlja osnovo za nadaljnje, natančnejše presoje vplivov odlagališč na
krajino.
160
11.4.1.9 Materialne dobrine
Emisija vonja iz odlagališč komunalnih odpadkov je eden, nikakor pa edini, od dejavnikov, ki vplivajo
na razvrednotenje okolja v bliţini odlagališč. Za območje razvrednotenja je ocenjeno območje znotraj
kroţnice z radijem okoli 5,26 km in središčem v centroidu odlagališča, kar je pri normalnih
vremenskih razmerah tudi do 10 krat več, kot je velikost območja disperzije vonja iz odlagališča v
okolje.
Vpliv odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov je z vidika materialnih dobrin za
predvidena odlagališča za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015 v
splošnem enak vplivu referenčnega odlagališča, za katerega je ocenjena višina razvrednotenja okolja
izračunana v skladu z metodo iz poglavja 9.4.9. Vpliv nekaterih v OP RKO predvidenih odlagališč na
materialne dobrine (na primer CERO Stara Gora) pa je večji od vpliva referenčnega odlagališča, ker so
v relativni bliţini naselij, kjer je gostota prebivalstva večja od povprečne gostote prebivalstva v
Sloveniji, na podlagi katere je ocenjena višina razvrednotenja okolja referenčnega odlagališča.
Ocenjena višina razvrednotenja okolja je za posamezna odlagališča iz OP RKO navedena v spodnji
tabeli.
Tabela 50: Opis vpliva odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov z vidika materialnih dobrin na
možnih lokacijah za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015.
CERO
Gostota gospodinjstev v
kroţnem območju okoli
odlagališča
(št. gospodinjstev/km2)
38
Faktor
enakomernosti
poselitve
Ocenjena niţja
vrednost
razvrednotenja
okolja
2,5
Ocenjena višja
vrednost
razvrednotenja
okolja
5,1
Odlagališča in MBO naprave:
CERO Gorenjska (Mala Meţakla)
CERO Stara Gora
CERO Dolenjska
CERO Zasavje
CERO ZMES
CERO Puconci
35
86
30
44
15
16
1,00
0,90
0,90
0,70
0,80
0,90
2,30
5,64
2,00
2,87
1,00
1,06
4,70
11,50
4,08
5,86
2,04
2,16
Odlagališča:
CERO Dobrava
24
0,90
1,57
3,21
Rezervna odlagališča:
CERO Gorenjska (Kovor)
CERO Gajke
CERO Globoko
CERO Špaja dolina
CERO Pragersko
24
41
15
40
9
0,90
0,90
0,80
1,00
1,00
1,58
2,72
0,97
2,60
0,61
3,23
5,54
1,98
5,31
1,25
Referenčno odlagališče v Sloveniji
11.4.2 Skupna ocena pomembnih vplivov na okolje podprograma obdelave in
odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
Tabela 51: Ocene pomembnih vplivov na okolje obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih
odpadkov.
Območje ukrepa /
pomembni vplivi
Naravni
viri
Zrak
Voda
Narava
Odlagališča+MBO
naprave:
CERO Gorenjska
CERO Stara Gora
C
C
B
B
B
B
C
C
Kulturna
dediščina
C
C
Podnebni
dejavniki
Zdravje
Krajina
Materialne
dobrine
C
C
C
C
C
C
B
B
161
CERO Dolenjska
CERO Zasavje
CERO ZMES
CERO Puconci
C
C
C
C
B
B
B
B
B
B
B
B
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
B
B
B
B
Odlagališče:
CERO Dobrava
C
B
B
C
C
C
C
C
B
Rezervna
odlagališča:
CERO Gorenjska
CERO Gajke
CERO Globoko
CERO Špaja dol.
CERO Pragersko
C
C
C
C
C
B
B
B
B
B
B
D
B
B
C*
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
B
B
B
B
B
MBO naprave:
CERO Pragersko
CERO Maribor
C
C
B
B
C
B
C
C
C
C
C
C
C
C
C
C
B
B
Rezervna MBO
naprava
CERO Logatec
C
B
C
D
C
C
C
C
B
*samo v obsegu sanacije obstoječega odlagališča na območju CERO Pragersko in brez moţnosti
razširitve obstoječega območja odlaganja.
162
12
Vrednotenje vplivov
scenarijev OP RKO
in
medsebojna
primerjava
V vrednotenje vplivov in medsebojno primerjavo so vključeni 4 scenariji OP RKO, ki so podrobneje
opisani v tabeli 53, ki so vključeni v medsebojno primerjavo, se razlikujejo po:
- številu odlagališč za obdelane mešane komunalne odpadke in pripadajočih MBO naprav,
- intenzivnosti recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah oziroma napravah
za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov.
Obravnavani scenariji OP RKO so ocenjeni za obdobje 2011-2030. Vsi obravnavani scenariji OP
RKO izpolnjujejo okoljske cilje, ki so s tem Okoljskim poročilom opredeljeni kot relevantni okoljski
cilji za celovito presojo vplivov na okolje scenarijev OP RKO, predvsem pa vsi obravnavani scenariji
OP RKO izpolnjujejo v letu 2020 cilje recikliranja komunalnih odpadkov iz Direktive 2008/98/ES in
cilje odlaganja biorazgradljivih sestavin odloţenih komunalnih odpadkov iz Direktive 1999/31/ES.
12.1
Vrednotenje vplivov
12.1.1 Primerjava vplivov podprogramov
Rezultati vrednotenja vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO se medsebojno razlikujejo
glede na značaj in obseg vplivov posameznega ukrepa znotraj podprogramov OP RKO na naravne
vire (tla), vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine. Za vplive
posameznih ukrepov znotraj podprogramov OP RKO na zrak in podnebne dejavnike pa so vplivi
denarno (monetarno) vrednoteni, pri čemer so za izračun okoljskih stroškov uporabljene v EU
priznane vrednosti za mejne zunanje okoljske stroške.
Podprogram zbiranja komunalnih odpadkov
Pomemben vpliv na okolje ukrepov iz podprograma zbiranja komunalnih odpadkov je vpliv na vode
zaradi odvajanja onesnaţene padavinske odpadne vode iz utrjenih površin prevzemnih mest, zbiralnic
in zbirnih centrov. Podprogram zbiranja komunalnih odpadkov se v okviru scenarija s končnico v
oznaki scenarija »_REF« razlikuje od podprograma v okviru scenarija s končnico v oznaki »_INT« v
količini ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, vendar pa razlika ne povzroča pomembne razlike pri
vplivu na vode zaradi odvajanja onesnaţene padavinske odpadne vode iz utrjenih površin.
Podprogram recikliranja komunalnih odpadkov
Pomembni vplivi na okolje ukrepov iz podprograma recikliranja komunalnih odpadkov so vplivi na
zrak, vode in zdravje zaradi obratovanja kompostarn ali naprav za anaerobno obdelavo ločeno
zbranih kuhinjskih odpadkov. Učinki vseh treh pomembnih vplivov podprograma recikliranje
komunalnih odpadkov so občutljivi na količino obdelanih ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, kar
pomeni, da se glede vplivov na zrak, vode in zdravje podprogram zbiranja komunalnih odpadkov v
okviru scenarija s končnico v oznaki scenarija »_REF« razlikuje od podprograma v okviru scenarija s
končnico v oznaki »_INT«.
Podprogram energetske predelave komunalnih odpadkov
Pomemben vpliv na okolje zaradi izvajanja ukrepov podprograma energetske predelave komunalnih
odpadkov je vpliv na zrak, ki pa je neodvisen od parametrov izbranih scenarijev, katerih vplivi na
okolje se medsebojno primerjajo.
163
Podprogram obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
Pomembni vplivi na okolje ukrepov iz podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov so vsi vidiki vplivov na okolje: naravni viri, zrak, vode, narava, kulturna
dediščina, podnebni dejavniki, zdravje, krajina in materialne dobrine.
Izvajanje ukrepov iz podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov
različno vpliva na okolje:
- z vidika vplivov na naravne vire, vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne
dobrine glede na število odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov,
- z vidika vplivov vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine glede na
število MBO naprav in
- z vidika vplivov na naravne vire, vode in podnebne dejavnike glede na intenzivnost recikliranja
ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov.
12.1.2 Primerjava vplivov na okoljske sestavine
Rezultati vrednotenja vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO so glede posameznega
scenarija celoviti, kar pomeni, da vrednotenje vključuje ocene vplive na vse okoljske sestavine, ki pa so
medsebojno teţko primerljivi razen v primeru denarnega vrednotenja vplivov na zrak in podnebne
dejavnike.
Vplivi na naravne vire (tla)
Pomembni vplivi na naravne vire (tla) so zaradi ukrepov podprograma obdelave in odlaganja
obdelanih mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer vpliv na tla nastaja zaradi obremenjevanja tal z
odlaganjem odpadkov in zaradi moţnega pronicanja izcedne vode iz telesa odlagališča skozi dno telesa
odlagališča v podtalje.
Zaradi odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov je vpliv na tla nebistven, če se izvajajo
omilitveni ukrepi. Za omilitev tega vpliva je treba zagotoviti odlaganje na čim manjšem številu
odlagališč, mešane komunalne odpadke pa je treba odlagati s čim manjšo vsebnostjo organskega
ogljika in biološko stabilizirane.
Vplivi na zrak
Pomembni vplivi na zrak so zaradi izvajanja podprograma recikliranja komunalnih odpadkov,
podprograma energetske predelave komunalnih odpadkov in podprograma obdelave in odlaganja
obdelanih mešanih komunalnih odpadkov.
Vplivi vseh scenarijev OP RKO na zrak so ocenjeni kot nebistveni vplivi na okolje.
Vplivi na vode
Pomembni vplivi na vode so zaradi izvajanja podprograma zbiranja komunalnih odpadkov,
podprograma recikliranja komunalnih odpadkov in podprograma obdelave in odlaganja obdelanih
mešanih komunalnih odpadkov.
164
Vplivi vseh scenarijev OP RKO na vode so ocenjeni kot nebistveni vplivi na okolje.
Vplivi na naravo
Pomembni vplivi na naravo so zaradi izvajanja podprograma obdelave in odlaganja obdelanih
Vplivi vseh načrtovanih izvedb in obratovanja MBO naprav ter odlagališč za obdelane mešane
komunalne odpadke so glede vplivov na naravo sprejemljivi, če se izvajajo omilitveni ukrepi in pri
nadaljnjem načrtovanju ter obratovanju upoštevajo usmeritve tega Okoljskega poročila.
Vplivi na kulturno dediščino
Pomembni vplivi na kulturno dediščino so zaradi izvajanja podprograma obdelave in odlaganja
obdelanih komunalnih odpadkov.
komunalne odpadke so glede vplivov na naravo sprejemljivi, če se izvajajo omilitveni ukrepi in pri
nadaljnjem načrtovanju ter obratovanju upoštevajo usmeritve tega Okoljskega poročila. Izjema je
CERO Logatec, ki v predlaganem obsegu ni sprejemljiv.
Vplivi na podnebne dejavnike
Zmanjšanje vplivov na podnebne dejavnike je najpomembnejši kazalnik učinkovitosti ukrepov
posameznega scenarija OP RKO. Scenariji OP RKO so glede na podnebne dejavnike ocenjeni z
vidika dolgoročnega zmanjšanja emisije TGP iz odlagališč zaradi razgradnje biološko razgradljivih
sestavin odloţenih mešanih komunalnih odpadkov. Dolgoročno zmanjšanje emisije TGP zaradi
izvajanja vseh ukrepov OP RKO je prikazano na diagramu spodnje slike.
Slika 29: Vplivi na podnebne dejavnike izvajanja ukrepov OP RKO.
165
Pri oceni zmanjšanja emisije TGP zaradi izvaja nja ukrepov OP RKO so bili upoštevani faktorji
zmanjšanja emisije TGP iz spodnje tabele
Tabela 52: Faktorji zmanjšanja emisije TGP.
zmanjšanje emisije TGP kot posledica predelave komunalnih odpadkov
predelava papirja
0,75
t CO2/t
predelava plastike
1
t CO2/t
predelava stekla
0,3
t CO2/t
predelava kovin
1,5
t CO2/t
energetska predelava biološko razgradljivih frakcij
0,8
t CO2/t
Doseganje ciljev podnebno-energetskega svežnja zakonodaje EU do 2020
Cilje podnebno-energetskega sveţnja zakonodaje EU zmanjševanja emisije TGP določajo:
- za ETS sektor: Direktiva 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije
TGP v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES in Direktiva 2009/29/ES o spremembi
Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami
do emisije TGP;
- za ne ETS sektor: odločba 406/2009/ES o prizadevanju drţav članic za zmanjšanje emisij TGP, da
do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisije TGP.
ETS sektor
Direktivi 2003/87ES in 2009/29/ES urejata zmanjševanje emisije TGP v sektorjih vključenih v
emisijsko trgovanje na celotnem območju Skupnosti in drţavam članicam ne določata nacionalnih
kvot ali drugih nacionalnih obveznosti v zvezi z zmanjševanjem emisije TGP. Direktivi določata
skupno količino pravic za Skupnost, izdanih vsako leto z začetkom v letu 2013, ki se od sredine
obdobja 2008–2012 linearno zmanjšuje. Skupna količina pravic se zmanjšuje z linearnim faktorjem
1,74 % v primerjavi s povprečjem skupnih letnih pravic, ki jih izdajo drţave članice v skladu z
odločbami Komisije o nacionalnih načrtih razdelitve pravic za obdobje 2008–2012.
ne ETS sektor
Odločba 406/2009/ES določa najmanjši prispevek drţav članic za doseganje zaveze zmanjšanja emisij
TGP v Skupnosti v obdobju 2013–2020 za emisije TGP, ki niso vključene v sistem za trgovanje s
pravicami do emisije TGP v Skupnosti.
Na podlagi te odločbe lahko Slovenija do leta 2020 poveča emisije TGP iz ne ETS sektorja glede na
izhodiščno leto 2005 za + 4%. Povečanje emisije TGP je Sloveniji priznano zaradi emisije tranzitnega
prometa.
V vseh scenarijih OP RKO je predvideno zmanjšanje emisije TGP do leta 2020 v skladu s cilji
podnebno-energetskega sveţnja zakonodaje EU.
Vplivi na zdravje
Ker je ocenjevanje vplivov na zdravje zaradi vplivov odvajanja izcedne vode in onesnaţene odpadne
vode iz MBO naprav in odlagališč komunalnih odpadkov v vode, ki je namenjena oskrbi pitne vode,
166
vključeno v ocenjevanje vplivov na vode, so pomembni vplivi na zdravje ocenjeni zaradi
izpostavljenosti prebivalstva:
- emisiji hrupa tovornih vozil zaradi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v obdelavo,
- emisiji onesnaţeval v zunanjem zraku na območju, kjer je predvidena energetska predelava
gorljivih frakcij, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov v MBO napravah, in
- emisiji neprijetnega vonja iz naprav za biološko obdelavo komunalnih odpadkov in iz odlagališč
Vplivi so ocenjeni za nebistvene, ker je:
- ocenjeno prometno delo zaradi prevoza komunalnih odpadkov bistveno manjše, kot je celotno
prometno delo teţkih tovornih vozil (nad 7 t), opravljeno na drţavnih cestah (manj kot 1,5 %),
- ocenjena emisija onesnaţeval v zrak na območju, kjer je predvidena energetska predelava
komunalnih odpadkov, bistveno manjša od 3 % celotne emisije onesnaţeval iz drugih virov
onesnaţevanja na tem območju,
- emisija vonja zanemarljiva, če so naprave za recikliranje ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov
(kompostarne in naprave za anaerobno obdelavo biološko razgradljivih odpadkov) opremljene z
biološkimi filtri za čiščenje odpadnega zraka,
- emisija snovi, ki povzročajo neprijeten vonj, zanemarljiva pri odlaganju biološko stabiliziranih
mešanih komunalnih odpadkov, ki imajo majhno vsebnost organskega ogljik in ki se sproti ob
odlaganju tudi prekrivajo, stavbe z varovanimi prostori pa so vsaj 300 m oddaljene od zunanje
meje območja odlagališča.
Vplivi na krajino
Izvedba podprograma obdelave in odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov pomembno
vpliva na krajino.
komunalne odpadke so glede vplivov na krajino sprejemljivi, če se izvajajo omilitveni ukrepi in pri
nadaljnjem načrtovanju ter obratovanju upoštevajo usmeritve tega Okoljskega poročila.
Vplivi na materialne dobrine
Pomembni vplivi na materialne dobrine so zaradi izvajanja ukrepov iz podprograma obdelave in
odlaganja obdelanih mešanih komunalnih odpadkov. Vplive na materialne dobrine se vrednoti glede
na oceno razvrednotenja nepremičnin v bliţini odlagališča. V OP RKO predvidena odlagališča so v
glavnem umeščena v prostor na območjih manj goste poselitve, izstopata le odlagališči v CERO Stara
Gora in CERO Dolenjska, kjer je gostota poselitve v bliţini odlagališča večja od povprečne gostote
poselitve v Sloveniji.
167
12.2
Rezultati vrednotenja vplivov
Rezultati vrednotenja vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO po razvrstitvi vplivov
posameznih podprogramov oziroma ukrepov glede na njihov pomen v enega od 16 razredov so za
vplive na naravne vire (tla), vode, naravo, kulturno dediščino, zdravje, krajino in materialne dobrine
razvidni iz tabel 54 in 55.
V tabelah 54 in 55 je pomen vpliva opredeljen tudi z barvo v skladu z barvno lestvico pomenov vpliva
na okolje iz tabele 6.
Rezultati vrednotenja vplivov na okolje posameznih scenarijev OP RKO po zunanjih okoljskih
stroških so za vplive na okolje zaradi nastajanja emisije onesnaţeval v okolje in emisije TGP razvidni
iz tabel 56 in 57.
Časovni potek mejnih zunanjih okoljskih stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jih povzroča
emisija onesnaţeval in emisija toplogrednih plinov, je za obdobje 2010-2030 za scenarij EKON_REF
in DRUŢB_REF prikazan na diagramu spodnje slike. Mejni okoljski stroški narastejo po letu 2016
zaradi začetka seţiganja goriva, proizvedenega iz gorljivih frakcij komunalnih odpadkov (RDF).
Slika 30: Časovni potek mejnih zunanjih okoljskih stroškov, ki jih povzroča emisija onesnaževal in emisija
toplogrednih plinov, za obdobje 2010-2030 ( scenarij EKON_REF in DRUŽB_REF).
168
Tabela 53: Opis scenarijev OP RKO.
Ukrepi OP RKO
EKON_INT
DRUŢB_INT
EKON_REF
DRUŢ_REF
1. PODPROGRAM – ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADOV
-
prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, odpadnega papirja in ločeno zbrane embalaţe iz
Isti ukrepi v vseh scenarijih
papirja, plastike, kovin in sestavljenih materialov na prevzemnih mestih v okviru sistema zbiranja »od vrat do vrat«,
-
predhodno skladiščenje in prevzemanje odpadnega papirja, stekla in embalaţe v zbiralnicah,
-
predhodno skladiščenje in prevzemanje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih centrih.
2. PODPROGRAM – RECIKLIRANJE KOMUNALNIH ODPADOV
-
kompostiranje in anaerobna obdelava ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov
Letna količina ločeno zbranih kuhinjskih
Letna
količina
ločeno
zbranih
odpadkov okoli 70.000 t
kuhinjskih odpadkov okoli 135.000 t
3. PODPROGRAM – ENERGETSKA PREDELAVA KOMUNALNIH ODPADKOV
Naprave za energetsko predelavo RDF:
-
predvidena energetska predelava v Ljubljani (30 - 40 MW vhodne toplotne moči)
-
obstoječa energetska predelava v Celju (20 MW vhodne toplotne moči)
-
predvidena energetska predelava v Mariboru (30 - 40 MW vhodne toplotne moči)
4. PODPROGRAM
– OBDELAVA IN ODLAGANJE OBDELANIH MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV
1.
zapiranje obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov
2.
gradnja novih oziroma razširitev obstoječih odlagališč in gradnja pripadajoče MBO naprave
CERO Gorenjska
CERO Stara Gora
CERO Dolenjska
CERO Ljubljana
CERO Celje
CERO Zasavje
CERO ZMES
Isti ukrepi v vseh scenarijih
























ne

ne

ne

ne

169
Ukrepi OP RKO
CERO Puconci
3.
DRUŢB_INT
EKON_REF
DRUŢ_REF
ne

ne













gradnja novega odlagališča
CERO Dobrava
4.
EKON_INT
gradnja novih MBO naprav
CERO Pragersko
CERO Maribor
Legenda:
EKON_INT; intenzivni ekonomsko sprejemljiv scenarij
DRUŢB_INT; intenzivni druţbeno sprejemljiv scenarij
EKON_REF; referenčni ekonomsko sprejemljiv scenarij
DRUŢB_REF; referenčni druţbeno sprejemljiv scenarij
170
Tabela 54: Vrednotenje scenarijev z oznako EKON_INT in EKON_REF glede na razvrstitev vplivov po njihovem pomenu.
SCENARIJ: EKON_INT in EKON_REF
PODPROGRAM
1. ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
2. RECIKLIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
3. ENERGETSKA PREDELAVA RDF
4. OBDELAVA IN ODLAGANJE
naravni viri
voda
narava
kulturna dediščina
zdravje
krajina
materialne dobrine
značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
1
0
3
3
0
3
3
0
1
1
0
3
3
0
3
3
0
0
-1
0
0
1
0
0
-1
0
1
1
0
3
3
0
3
3
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-2
-2
-2
1
1
1
-2
-2
-2
-2
-1
0
1
1
0
-2
-1
0
-2
-1
-1
1
1
1
-2
-1
-1
-1
-1
-1
2
2
2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
1
1
1
-2
-2
-2
-2
-2
-2
2
2
2
-4
-4
-4
-2
-2
-2
2
2
2
-4
-4
-4
-2
1
-2
0
0
0
-1
1
-1
-1
2
-2
-2
1
-2
-2
2
-4
-2
2
-4
0
0
0
0
0
0
-2
0
1
0
-2
0
-3
-1
2
1
-6
-1
-1
-1
2
2
-2
-2
-1
-1
1
1
-1
-1
-2
-2
2
2
-4
-4
-1
-1
1
1
-1
-1
SKUPAJ
-8
SKUPAJ
-5
SKUPAJ
-6
SKUPAJ
-6
SKUPAJ
-11
SKUPAJ
-18
SKUPAJ
-18
1. zapiranje obstoječih odlagališč komunalnih odpadkov
2. gradnja novih / razširitev obstoječih odlagališč in gradnja MBO naprave
CERO Gorenjska
CERO Stara Gora
CERO Dolenjska
OCENA PODPROGRAMOV
OCENA SKUPINE UKREPOV
OCENA UKREPOV
9
8
#REF!
0
0
0
3. gradnja novega odlagališča
CERO Dobrava
4. gradnja novih MBO naprav
CERO Pragersko
CERO Maribor
Značaj in stopnja spremembe kakovosti okolja
pozitivna sprememba
negativna sprememba – nedopustna
majhen, prostorsko omejen, točkoven, lokalen
zmeren, odraža se v širšem prostoru
velik, odraža se v širšem prostoru statistične regije
2
1
0
-1
-2
-3
-4
1
2
3
2
1
0
-1
-2
-3
-4
4
2
0
-2
-4
-6
-8
6
3
0
-3
-6
-9
-12
-16
-9
SCENARIJ SKUPAJ
-72
OSNOVA ZA BARVNO OZNAČEVANJE
171
Tabela 55: Vrednotenje scenarijev z oznako DRUŽB_INT in DRUŽB_REF glede na razvrstitev vplivov po njihovem pomenu.
SCENARIJ: DRUŽB_INT in DRUŽB_REF
PODPROGRAM
1. ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
2. RECIKLIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
3. ENERGETSKA PREDELAVA RDF
4. OBDELAVA IN ODLAGANJE
1.
2.
gradnja novih / razširitev obstoječih odlagališč in gradnja MBO naprave
CERO Gorenjska
CERO Stara Gora
CERO Dolenjska
CERO Zasavje
CERO ZMES
CERO Puconci
3.
naravni viri
obseg skupaj značaj
voda
narava
zdravje
krajina
materialne dobrine
obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj značaj obseg skupaj
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
1
0
3
3
0
3
3
0
1
1
0
3
3
0
3
3
0
0
-1
0
0
1
0
0
-1
0
1
1
0
3
3
0
3
3
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-2
-2
-2
-2
-2
-2
1
1
1
1
1
1
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-1
0
-1
0
0
1
1
0
1
0
0
-2
-1
0
-1
0
0
-2
-1
-1
-2
-1
-1
1
1
1
1
1
1
-2
-1
-1
-2
-1
-1
-1
-1
-1
-1
-1
-1
2
2
2
2
2
2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
1
1
1
1
1
1
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
-2
2
2
2
2
2
2
-4
-4
-4
-4
-4
-4
-2
-2
-2
-2
-2
-2
2
2
2
2
2
2
-4
-4
-4
-4
-4
-4
-2
1
-2
0
0
0
-1
1
-1
-1
2
-2
-2
1
-2
-2
2
-4
-2
2
-4
0
0
0
0
0
0
-2
0
1
0
-2
0
-3
-1
2
1
-6
-1
-1
-1
2
2
-2
-2
-1
-1
1
1
-1
-1
-2
-2
2
2
-4
-4
-1
-1
1
1
-1
-1
SKUPAJ
-14
SKUPAJ
-6
SKUPAJ
-10
SKUPAJ
-12
SKUPAJ
-17
SKUPAJ
-30
SKUPAJ
-30
OCENA PODPROGRAMOV
OCENA SKUPINE UKREPOV
OCENA UKREPOV
9
8
#REF!
0
0
0
CERO Dobrava
4.
značaj
CERO Pragersko
CERO Maribor
Značaj in stopnja spremembe kakovosti okolja
pozitivna sprememba
negativna sprememba – nedopustna
majhen, prostorsko omejen, točkoven, lokalen
zmeren, odraža se v širšem prostoru
velik, odraža se v širšem prostoru statistične regije
2
1
0
-1
-2
-3
-4
1
2
3
2
1
0
-1
-2
-3
-4
4
2
0
-2
-4
-6
-8
6
3
0
-3
-6
-9
-12
-16
-9
SCENARIJ SKUPAJ
-119
OSNOVA ZA BARVNO OZNAČEVANJE
172
12.2.1 Medsebojna primerjava scenarijev OP RKO
Končne ocene vrednotenja vplivov na okolje za posamezne scenarije OP RKO so glede na posamezni
vidik vpliva na okolje prikazane v spodnjih tabelah, izraţene pa so v enotah parametra, ki opisuje vpliv
na okolje, ter v normirani obliki v odstotkih glede na največjo vrednost vpliva izmed vseh
obravnavanih scenarijev.
Tabela 56: Ocenjene vrednosti vplivov glede na pomen vpliva in zunanje okoljske stroške.
vrsta vpliva
vrednosti po razvrstitvi glede na pomen vpliva in zunanje
okoljske stroške
Enota
naravni viri – tla
onesnaţevanje+podnebje*
št. točk
Voda
Narava
Zdravje
krajina
materialne dobrine
EKON_INT
DRUŢB_INT
EKON_REF
DRUŢB_REF
8,00
14,00
8,00
14,00
208.500,00
208.500,00
217.450,00
217.450,00
št. točk
5,00
6,00
5,00
6,00
št. točk
6,00
10,00
6,00
10,00
št. točk
6,00
12,00
6,00
12,00
št. točk
11,00
17,00
11,00
17,00
št. točk
18,00
30,00
18,00
30,00
št. točk
18,00
30,00
18,00
30,00
mio €
* onesnaževanje tal, zraka in voda + podnebni dejavniki v obdobju
2016-2030
Tabela 57: Normirane ocenjene vrednosti vplivov, izražene v % glede na največjo oceno vpliva.
normirane vrednosti vrednotenja (v % največje vrednosti)
vrsta vpliva
Enota
EKON_INT DRUŢB_INT
EKON_REF DRUŢB_REF
naravni viri – tla
onesnaţevanje+podnebje*
%
57,14
100,00
57,14
100,00
%
95,88
95,88
100,00
100,00
Voda
%
83,33
100,00
83,33
100,00
Narava
%
60,00
100,00
60,00
100,00
%
50,00
100,00
50,00
100,00
Zdravje
%
64,71
100,00
64,71
100,00
krajina
%
60,00
100,00
60,00
100,00
materialne dobrine
%
60,00
100,00
60,00
100,00
* onesnaževanje tal, zraka in voda + podnebni dejavniki v obdobju
2016-2030
Primerjava scenarijev intenzivnega recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah
oziroma napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov je prikazana na diagramu slike
31. Scenarij z oznako »DRUŢB_INT« ima v vseh vidikih vplivov na okolje večje škodljive učinke, kot
so ocenjeni za scenarij z oznako »EKON_INT«. Večji vplivi na okolje scenarija z oznako
»DRUŢB_INT« so ocenjeni zaradi večjega števila lokacij za odstranjevanje komunalnih odpadkov
(odlagališč), kar glede na vse druge dejavnosti v okviru izvajanja ukrepov OP RKO najbolj
obremenjuje okolje
173
Slika 31: Ocene vplivov intenzivnih scenarijev OPRKO.
Podobno, kot velja za primerjavo scenarijev intenzivnega recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih
odpadkov v kompostarnah oziroma napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov, so
tudi pri primerjavi scenarijev najmanjšega obsega recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov s
končnic »_REF« v oznaki vplivi na okolje scenarija z oznako »DRUŢB_REF« večji od vplivov
scenarija z oznako »EKON_REF«.
Scenarija s končnico »_INT« v oznaki se razlikujeta od scenarijev s končnico »_REF« v oznaki le pri
oceni vplivov zaradi onesnaţevanja tal, zraka in voda in vplivov na podnebne dejavnike. Scenarija s
končnico »_INT« v oznaki imata manj vpliva na okolje zaradi onesnaţevanja tal, zraka in voda ter
emisije TGP kot scenarija s končnico »_REF«.
Primerjava vrednotenja vplivov vseh štirih scenarijev OP RKO je prikazana na diagramu slike 32.
Slika 32: Ocene vplivov vseh scenarijev OP RKO.
174
12.2.2 Razvrstitev scenarijev OP RKO glede na vplive na okolje
Glede vplivov na okolje v obdobju 2010-2030 in glede na dolgoročne posledice zaradi izvajanja
ukrepov scenarijev OP RKO je za okolje najbolj sprejemljiv scenarij z oznako EKON_INT, to je
scenarij po katerem je predvideno:
-
-
odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov po letu 2015 na štirih novih oziroma
razširjenih odlagališčih (CERO Gorenjska, CERO Stara Gora, CERO Dolenjska, CERO
Dobrova) in dveh obstoječih odlagališčih (CERO Celje in CERO Ljubljana), in
intenzivno recikliranja ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah oziroma
napravah za anaerobno obdelavo biorazgradljivih odpadkov.
Glede na sprejemljivost vplivov na okolje scenariju z oznako EKON_INT sledi scenarij z oznako
EKON_REF, katerega vplivi so zaradi onesnaţevanja tal, zraka in voda ter zaradi vplivov na
podnebne dejavnike večji od vplivov prvo uvrščenega scenarija z oznako EKON_INT.
Scenariju EKON_REF glede sprejemljivosti na okolje sledita scenarij z oznako DRUŢB_INT in
DRUŢB_REF.
Scenarija z oznako DRUŢB_INT in DRUŢB_REF sta manj sprejemljiva z vidika vplivov na okolje
od scenarijev z oznako EKON_INT in EKON_REF, ker predvidevata odlaganje obdelanih mešanih
komunalnih odpadkov po letu 2015 na sedmih namesto štirih novih oziroma razširjenih odlagališčih
(CERO Gorenjska, CERO Stara Gora, CERO Dolenjska, CERO Dobrova, CERO KOCEROD,
CERO Zasavje in CERO Puconci) in dveh obstoječih odlagališčih (CERO Celje in CERO Ljubljana).
175
13
Monitoring vplivov in priporočila za nadaljnje izvajanje
ukrepov
Monitoring vplivov na naravne vire
Spremljanje doseganja okoljskih ciljev oziroma podciljev ukrepov OP RKO se zagotavlja s
spremljanjem naslednjih kazalnikov trajnostne rabe naravnih virov:
-
letna količina nastajanja komunalnih odpadkov,
letna količina recikliranja komunalnih odpadkov,
letna količina odlaganja mešanih komunalnih odpadkov,
površina močno obremenjenega okolja zaradi odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih
Stanje kazalnikov spremlja naročnik tako, da se preveri stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP
RKO.
Monitoring vplivov na zrak
Spremljanje doseganja okoljskih ciljev ukrepov OP RKO se zagotavlja s spremljanjem kazalnikov
doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaţeval zunanjega zraka (SO2, NOx, VOC, NH3 ter PM
TSP, PM10 in PM2,5).
Stanje kazalnikov spremlja naročnik tako, da se vsake štiri leta preveri stanje kazalnikov glede na
izvedene ukrepe OP RKO.
Monitoring vplivov na vode
Spremljanje doseganja okoljskih ciljev OP RKO se zagotavlja s spremljanjem kazalnikov stanja
površinske vode (kemijske, ekološke ali količinske značilnosti) in s spremljanjem kazalnikov stanja
podzemne vode na vplivnem območju odlagališč, namenjenih odlaganju obdelanih mešanih
izvedene ukrepe OP RKO in glede na rezultate obratovalnega monitoringa onesnaţevanja podzemne
vode zaradi odlaganja komunalnih odpadkov.
Monitoring vplivov na naravo
Spremljanje stanja narave in biotske raznovrstnosti se izvaja po treh kazalnikih:
- Sprememba stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz Poročila po 17. členu Direktive o
habitatih (92/43/EGS).
- Sprememba ohranitvenega stanja vrst v SPA območjih in na ozemlju celotne Slovenije iz Poročila
po 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic (79/409/EGS).
- Obseg in značaj posegov v naravovarstveno pomembna območja: Natura 2000 območja (SCI,
SPA in SPA dodatki), Ekološko pomembna območja, Zavarovana območja, Naravne vrednote,
Ramsarska mokrišča, Biosferni rezervati, UNESCOVA naravna dediščina in IBA območja.
176
glede na izvedene ukrepe NEP. Stanje vrst in habitatnih tipov se preveri na podlagi poročila po 17.
členu Direktive o habitatih (92/43/EGS) in poročila 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih
ptic (79/409/EGS). Poročilo po 17. členu Direktive o habitatih izdelajo drţave članice vsakih šest let,
poročilo po 12. členu Direktive o ohranjanju prosto ţivečih ptic pa vsake tri leta. Glede na izvedene
ukrepe OP RKO se določi kvalifikacijske in ključne vrste in habitatne tipe na katere izvedeni ukrepi
bistveno vplivajo ter se glede na podatke iz poročil ugotovi ali je prišlo do sprememb ohranitvenega
stanja.
Površina naravovarstveno pomembnih območij se preverja glede na Poročilo o stanju okolja v
Sloveniji, ki ga vsake štiri leta pripravi MOP. Glede na izvedene ukrepe OP RKO se opredeli
naravovarstveno pomembna območja na katere izvedeni ukrepi bistveno vplivajo in se ugotovi ali se
je obseg in značaj teh območij spremenil.
Monitoring vplivov na kulturno dediščino
Spremljanje stanja kulturne dediščine se izvaja upoštevajoč kazalnik:
- ogroţenost kulturne dediščine po metodi "English heritage lestvice", ki temelji na oceni stanja in
uporabe.
Stanje kazalnikov spremlja naročnik v sodelovanju s pristojno sluţbo varstva kulturne dediščine, lahko
v okviru siceršnjega spremljanja stanja kulturne dediščine na ravni drţave. Vsake štiri leta je treba
preveriti stanje kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. Spremljanje stanja naj izvajajo
usposobljeni strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine. Monitoring v povezavi z izvajanjem
posameznih ukrepov iz OP RKO se določi v okviru postopka podrobnejšega umeščanja v prostor.
Monitoring vplivov na podnebne dejavnike
spremljanjem naslednjega kazalnika:
- pozitivni prispevek k zmanjšanju emisije TGP zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki.
Monitoring vplivov na zdravje
spremljanjem naslednjega kazalnika:
- število stavb z varovanimi prostori, ki so čezmerno izpostavljeni emisiji vonja iz obdelave
biorazgradljivih sestavin komunalnih odpadkov.
177
Monitoring vplivov na krajino
Spremljanje stanja krajine se izvaja upoštevajoč kazalnika:
- ohranjenost krajinskih značilnosti,
- ohranjenost in celovitost krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni in
izjemnih krajin.
Stanje kazalnikov spremlja naročnik v sodelovanju s pristojno sluţbo varstva in razvoja krajine, lahko
v okviru siceršnjega spremljanja stanja krajine na ravni drţave. Vsake štiri leta je treba preveriti stanje
kazalnikov glede na izvedene ukrepe OP RKO. Spremljanje stanja naj izvajajo usposobljeni
strokovnjaki s področja varstva krajine. Monitoring v povezavi z izvajanjem posameznih ukrepov iz
OP RKO se določi v okviru postopka podrobnejšega umeščanja v prostor.
Monitoring vplivov na materialne dobrine
spremljanjem kazalnika o številu novih odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih
odpadkov in števila pripadajočih MBO naprav.
Izvajanje monitoringa vplivov izvajanja ukrepov OP RKO
Monitoring vplivov izvajanja ukrepov OP RKO se izvaja na način in v rokih, ki so določeni v
predpisih, ki urejajo izvajanje monitoringa posameznega vpliva na prvine okolja.
Sintezno poročilo rezultatov monitoringa vplivov izvajanja ukrepov OP RKO pripravi ministrstvo,
pristojno za okolje, vsake štiri leta po sprejemu OP RKO.
Z rezultati sinteznega poročila monitoringa vplivov izvajanja ukrepov OP RKO ministrstvo, pristojno
za okolje, seznani Vlado RS in ga objavi na svojih spletnih straneh.
178
14
Viri
 Agencija Republike Slovenije za okolje, Atlas okolja, marec 2011. Internetna stran:
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/
 Agencija Republike Slovenije za okolje, 2003: Poročilo o stanju okolja 2002.
 Agencija Republike Slovenije za okolje, februar 2008. Okolje na dlani: Slovenija.
 Appendices to Final Report: Economic Analysis of Options for Managing Biodegradable
Municipal Waste, Eunomia Research & Consulting, Scuola Agraria del Parco di Monza, HDRA
Consultants, ZREU and LDK ECO on behalf of ECOTEC Research & Consulting, 2001.
 Beltram G., 2003. Mokrišča. Vodno bogastvo Slovenije, Agencija RS za okolje, J Uhan, M. Bat
(Urednika).
 Boţič L., 2003. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2 – predlogi Posebnih
zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Ljubljana, DOPPS.
 Clean Air for Europe (CAFE) Programme: Damages per tonne emission of PM2.5, NH3, SO2,
NOx and VOCs from each EU25 Member State (excluding Cyprus) and surrounding seas.
 Čušin B. (ur). 2004. Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Zaloţba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana.
 Frank K. D. 2005. Effects of Artificial Night Lighting on Moths. V: Rich C. & Longcore T. (ur.),
Ecological Consequences of Artificial Night Lighting. Island Press.
 Hlad B. in Skoberne P. 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v
Sloveniji. MOP, ARSO, Ljubljana.
 Hladnik J., november 2008. Evropska konvencija o krajini – izvajanje v Sloveniji. Ministrstvo za
okolje in prostor.
 The Impacts and Costs of Climate Change; Final Report September 2005, AEA Technology
Environment in Stockholm Environment Institute, Oxford; Commissioned by European
Commission DG Environment Prepared as task 1 of the project „Modelling support for Future
Actions – Benefits and Cost of Climate Change Policies and Measures‟.
 Internetna stran ARSO, http://gis.arso.gov.si/, citirano: januar 2011.
 Internetna stran ARSO, http://www.arso.gov.si, citirano: marec 2011.
 Internetna stran Ministrstva za kulturo: http://www.mk.gov.si/, citirano: april 2009.
 Internetna stran Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: http://www.zvkds.si/, citirano:
april 2009.
 Jogan N., junij 2007. Poročilo o stanju ogroţenih rastlinskih vrst, stanju invazivnih vrst ter
vrstnega bogastva s komentarji. ARSO, Ljubljana.
 Marušič in sod. 1995. Krajina, značilni krajinski vzorci Slovenije. MOP
 Marušič J. Ogrin D. in sod. 1998. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, MOP, Urad
RS za prostorsko planiranje, BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana.
 Ministrstvo za kulturo, 2003. Smernice za načrtovanje za SPRS: Razvoj dejavnosti varstva kulturne
dediščine in varstvo kulturne dediščine.
 Mlakar A., Jankovič K. in Mlakar B. 2005. Vključevanje varstva kulturne dediščine v pripravo
okoljskih poročil in celovite presoje vplivov na okolje (po ZVO-1), LUZ d.d., Ministrstvo za
kulturo, Ljubljana.
 MOP, 2008. Evropska konvencija o krajini - izvajanje v Sloveniji.
 MOP, Acer Novo mesto d.o.o., 1996, dop. 1999. Izjemne krajine Slovenije.
 MOP, BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo, 1998. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v
Sloveniji.
 MOP, marec 2009. Poročilo po 12. členu Direktive 79/409/EGS o ohranjanju prosto ţivečih ptic
o izvajanju te direktive v obdobju 2005-2007.
 MOP: Poročilo o stanju okolja v Sloveniji 2009, gradivo za javno razpravo objavljeno na internetu,
datum izdelave poročila 9. 7. 2010.
179
 Mršić, N., 1997. Biotska raznovrstnost v Sloveniji, Slovenija- »vroča točka Evrope«. Ministrstvo
za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana.
 Nacionalni program za kulturo 2008-2011. 2007. Ministrstvo za kulturo, Ljubljana.
 Naravovarstveni atlas (NV Atlas): http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/, citirano: marec
2011.
 Okolje na dlani: Slovenija. 2008. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.
 Poročilo po 17. členu Direktive o habitatih v obdobju 2001 – 2006
(http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=65&id_informacija=579, citirano marec
2011).
 Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Inštitut za krajinsko arhitekturo Biotehniške
fakultete v Ljubljani, 1997, Naročnik: MOP.
 Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, MOP, 1998.
 Register naravnih vrednot, ARSO 2008, http://gis.arso.gov.si/.
 Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), Pravni reţimi varstva kulturne dediščine (eVrD),
Ministrstvo za kulturo, stanje na dan 11. 3. 2011.
 Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor Republike
Slovenije, 2002.
 Strategija prostorskega razvoja Slovenije. 2004. MOP, Ljubljana.
 Strategija varstva krajine v Sloveniji, Dušan Ogrin, Biotehniška fakulteta, Inštitut za krajinsko
arhitekturo, 1996, dop. 1999. Naročnik: MOP.
 Strokovne podlage za določitev območij Natura 2000 v Sloveniji:
o Bertok, M., N. Budihna, M. Povţ & T. Seliškar, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omreţja
Natura 2000, Ribe (Pisces), Piškurji (Petromyzontidae), Raki deseteronoţci (Decapoda). Zavod za ribištvo
Slovenije (Končno poročilo).
o Boţič, L. 2003. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih
območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana.
o Čelik, T., R. Verovnik, S. Gomboc & M. Lasan, 2005. Natura 2000 v Sloveniji. Metulji. Zaloţba ZRC,
ZRC SAZU, Ljubljana.
o Čušin, B. (ur). 2004. Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Zaloţba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana.
o DOPPS 2006: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000 predlogi posebnih
varstvenih območij – del po direktivi 79/409/EEC – notranja conacija habitatov kvalifikacijskih vrst
ptic.
o DOPPS 2005: Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Končno poročilo. Ljubljana
o DOPPS 2006: Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Vmesno poročilo. Ljubljana
o Drovenik, B. & A. Pirnat, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000. Hrošči
(Coleoptera). Biološki inštitut Jovana Hadţija ZRC SAZU.
o Golob, A., 2004. Pregled habitatnih tipov gozdov v Sloveniji, ki v grobem ustrezajo merilom iz
habitatnega priročinka EU in njihove značilnosti predlaganih območjih Natura 2000. MOPE-ARSO,
Ljubljana.
o Jeţ, M. 2005. Travniški metulji in Natura 2000 v Sloveniji. Mariborski Agronom, 10(3):34-36.
o Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik, 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih
habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst. Končno poročilo. Naročnik: MOPE,
ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavţ na Dravskem polju. 961 str., digitalne
Priloge.
o Jonozovič, M. 2003a. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000. Rjavi medved (Urus
arctos). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana.
o Jonozovič, M. 2003b. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000. Ris (Lynx lynx).
Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana.
o Kotarac, M., A. Šalamun & S Weldt, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000:
Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo
favne in flore, Miklavţ na Dravskem polju. 104 str., digitalne Priloge.
o Kryštufek, B. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţij Natura 2000. Bober (Castor fiber). Končno
poročilo. Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana.
180
o Kryštufek, B., P. Presetnik & A. Šalamun, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omreţja Natura
2000:. Netopirji (Chiroptera) (Končno poročilo) Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni
muzej Slovenije, Ljubljana.
o Poboljšaj, K. & A. Lešnik, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja Natura 2000:
Dvoţivke (Amphibia) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo
favne in flore, Miklavţ na Dravskem polju. 144 str., digitalne Priloge.
o Slapnik, R., 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavitev omreţja Natura 2000. Mehkuţci (Mollusca),
Biološki inštitut Jovana Hadţija ZRC SAZU.
o Tome, S. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţij Natura 2000. Močvirska sklednica (Emys
orbicularis). Končno poročilo. Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije.
Ljubljana.
 A Study on the Economic Valuation of Environmental Externalities from Landfill Disposal and
Incineration of Waste, COWI; october 2000.
 Usmeritve za urejanje izjemnih krajin v Sloveniji. 1998. ACER Novo mesto d.o.o., Novo mesto.
 Vključevanje varstva kulturne dediščine v pripravo okoljskih poročil in celovite presoje vplivov na
okolje (po ZVO-1). LUZ d.d. November 2005.
 Vreš B., 2000. Floristične in taksonomske raziskave. V: 50 let Biološkega inštituta Jovana Hadţija,
Ljubljana: ZRC SAZU, Zaloţba ZRC, str. 27-33.
 Waste Management Options and Climate Change, Final report to the European Commission, DG
Environment, AEATechnology, Alison Smith in drugi, julij 2001.
 Zavod RS za varstvo narave, 2008. Varstvo narave, št. 21.
181
Predhodne
celovite presoje
politik, načrtov
in programov
Materialne
dobrine
ne
ne
ne
ne
ne
ne
-
ne
da
da
ne
ne
ne
ne
da
ne
-
Zdravje
Podnebni
dejavniki
da
Krajina
Kulturna
dediščina
ne
Narava
ne
Voda
Ukrepi in skupine ukrepov OP RKO
Zunanji zrak
PRILOGA 1
Naravni viri
15
1. PODPROGRAM – ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
-
prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih kuhinjskih
odpadkov, odpadnega papirja in ločeno zbrane embalaţe iz papirja, plastike,
kovin in sestavljenih materialov na prevzemnih mestih v okviru sistema zbiranja
»od vrat do vrat«,
-
predhodno skladiščenje in prevzemanje odpadnega papirja, stekla in embalaţe v
zbiralnicah,
-
predhodno skladiščenje in prevzemanje ločeno zbranih frakcij komunalnih
odpadkov v zbirnih centrih.
2. PODPROGRAM – RECIKLIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
-
kompostiranje in anaerobna obdelava ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov
3. PODPROGRAM – ENERGETSKA PREDELAVA KOMUNALNIH
ODPADKOV
Naprave za energetsko predelavo RDF:
-
predvidena energetska predelava v Ljubljani (30 - 40 MW vhodne toplotne
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
CPVO za OP ROPI
moči)
-
obstoječa energetska predelava v Celju (20 MW vhodne toplotne moči)
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
-
predvidena energetska predelava v Mariboru (30 - 40 MW vhodne toplotne
ne
da
ne
ne
ne
ne
ne
ne
ne
moči, v obstoječi industrijski coni ali na območju obstoječe proizvodnje toplote
in električne energije)
4. PODPROGRAM
– OBDELAVA IN ODLAGANJE OBDELANIH MEŠANIH
KOMUNALNIH ODPADKOV
182
2.
gradnja novih oziroma razširitev obstoječih odlagališč in gradnja pripadajoče
tek
tek
tek
tek
tek
tek
MBO naprave
CERO Gorenjska
CERO Stara Gora
CERO Dolenjska
CERO Ljubljana
CERO Celje
CERO Zasavje
CERO ZMES
CERO Puconci
3.
CPVO za OP ROPI
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
ţe
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
Da
CERO Dobrava
4.
Predhodne
celovite presoje
politik, načrtov
in programov
Materialne
dobrine
tek
Zdravje
tek
Krajina
Narava
Voda
tek
Podnebni
dejavniki
Kulturna
dediščina
1.
Zunanji zrak
Ukrepi in skupine ukrepov OP RKO
Naravni viri
CERO Pragersko
CERO Maribor
183
16
PRILOGA 2
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48, P.P. 653, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: +386(0)1 478 74 00 faks.: +386(0)1 478 74 22
Številka: 35409-274/2007
Datum: 23.01.2008
Ministrstvo za okolje in prostor izdaja na podlagi 36. člena Zakona o drţavni upravi (Uradni list RS,
št. 113/05-ZDU-1-UPB4), 40. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006-ZVO-1UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US in 33/07-ZPNačrt), prvega odstavka 101. a člena Zakona o
ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-ZON-UPB2,) in 144. člena Zakona o splošnem
upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-ZUP-UPB2, 105/06-ZUS-1 in 126/07) v upravni
zadevi določitve planov, za katere je treba izvesti postopek celovite presoje njihovih vplivov na okolje,
za Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih
biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 - 2013, pripravljavcu plana Ministrstvu za okolje in
prostor, Direktoratu za evropske zadeve in investicije, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, naslednjo
ODLOČBO
1. V postopku priprave in sprejemanja Operativnega programa odstranjevanja odpadkov
s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 2013 je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Sestavni del postopka je izvedba
presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja.
2. V tem postopku ni bilo stroškov.
Obrazloţitev
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za evropske zadeve in investicije, Dunajska 48, 1000
Ljubljana, je z vlogo dne 28.11.2007, podano po elektronski pošti in dopolnitvami po elektronski pošti
z dne 09. in 11.01.2008, obvestil ministrstvo o nameri priprave Operativnega programa odstranjevanja
odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 - 2013.
Vlogi je bilo priloţeno naslednje gradivo:
 Osnutek Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin
odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 – 2013, novelacija z dne november
2007,
 Tabela s parcelnimi številkami lokacij regijskih odlagališč, e-pošta z dne 09.01.2008,
 Karta z lokacijami odlagališč odpadkov, vir: ARSO, e-pošta z dne 11.01.2008;
Po 40. členu ZVO-1-UPB1 je treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega
akta (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito
presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovi in oceni vplive na okolje in vključenost
zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, in
pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje. ZVO-1-UPB1 v drugem
odstavku 40. člena določa, da se za plan izvede celovita presoja vplivov na okolje, če se s planom
določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z
določbami 51. člena ZVO-1-UPB1, ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o
ohranjanju narave.
184
Vplivi plana na okolje se ugotovijo in njihov vpliv na okolje presodi na podlagi okoljskega poročila, ki
ga je dolţan zagotoviti pripravljavec plana, pri čemer je potrebno upoštevati določbe ZON-UPB2 in
ZVO-1-UPB1.
Po določilu drugega odstavka 51. člena ZVO-1-UPB1 Vlada RS predpiše vrste posegov, za katere je
treba izvesti presojo vplivov na okolje, na podlagi njihovih značilnosti, lokacije in moţnih vplivov na
okolje. Obveznost te presoje se ugotavlja po Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah
posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/2007; v
nadaljevanju: uredba).
V skladu z navodili Evropske komisije, operativni programi za programsko obdobje 2007-2013 niso
več izjema po Direktivi 2001/42/EC za presojo vplivov planov in programov na okolje, in je za njih
treba izvesti ex-ante evalvacijo. Ex - ante – evalvacija se v delu, ki se nanaša na vsebine okolja izvede
kot celovita presoja vplivov na okolje.
Iz Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih
biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 - 2013 je razvidno, da je predmetni program strateški
dokument, katerega cilj je na podlagi prikaza obstoječega stanja v Republiki Sloveniji na področju
odstranjevanja odpadkov in analiz stanja ter ob upoštevanosti ciljev evropske zakonodaje nakazati
potrebne ukrepe za dosego nacionalnih ciljev na področju ravnanja z odpadki. Dokument predstavlja
izhodišča za izgradnjo infrastrukturnih omreţij za učinkovito ravnanje z odpadki s postavitvijo
prioritet in utemeljitvami ukrepov. Osnovni poudarek v predmetnem programu je na odstranjevanju
odpadkov, čim večjem deleţu ponovne uporabe in predelave odpadkov ter ločenemu zbiranju na
izvoru z učinkovito predelavo ločeno zbranih frakcij. Snovna izraba in predelava odpadkov sta
obravnavani v najnujnejšem obsegu. Omenjeno je tudi ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami,
odpadno embalaţo in gradbenimi odpadki ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Operativni
program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za
obdobje 2009 – 2013 vsebuje podatke o vrsti, obratovanju in upravljavcih komunalnih (60) in
industrijskih odlagališčih (23) na območju Republike Slovenije. Na področju ravnanja s komunalnimi
odpadki je v Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih
biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009 - 2013 med drugim tudi predviden regijski ali
medobčinski koncept ravnanja z odpadki, ki narekuje aktivnosti na treh nivojih, in sicer na lokalnem
(občinskem), regijskem (medobčinskem – centri 1. in izjemoma 2. reda) in nadregijskem (omreţje
regijskih centrov) nivoju. Regijski koncept ravnanja z odpadki po 16.07.2009 na območju Republike
Slovenije predvideva 15 odlagališč odpadkov na naslednjih lokacijah: odlagališče Barje (Ljubljana),
odlagališče Bukovţlak (Celje), odlagališče Dobrava (Ormoţ), odlagališče Leskovec (Novo mesto),
odlagališče Puconci (Murska Sobota), odlagališče Koper, odlagališče Stara Gora (Nova Gorica),
odlagališče Mala Meţakla, odlagališče Kovor, odlagališče Globoko, odlagališče Gajke (Ptuj),
odlagališče ZMES (Prevalje), odlagališče Unično (Hrastnik), odlagališče Špaja Dolina, odlagališče
Pragersko; Zmogljivost naštetih odlagališč v tonah se giblje od 56.100 do 6.424.456 ton. Na navedenih
odlagališčih se odvijajo naslednje aktivnosti: naknadno sortiranje, obdelava in predelava odpadkov
(kompostarne, mehansko biološka obdelava,..), oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo
v skladu s predpisi, recikliranje in ponovna uporaba ločeno zbranih frakcij odpadkov, odlaganje
preostankov odpadkov, priprava odpadkov za termično obdelavo, termična obdelava preostankov
odpadkov s proizvodnjo energije na nivoju regije in odlaganje preostankov po termični obdelavi; Iz
oznake b/ Odlagališče odpadkov in ravnanje z odpadki, ki nista poseg iz 9. ali 10. točke Priloge I
uredbe, točke 11./ Drugi posegi, Priloge II/ Posegi v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje
obvezna, če dosegajo ali presegajo predpisani prag uredbe izhaja, da je za odlagališče nenevarnih
odpadkov s celotno zmogljivostjo 25.000 t ali več, za predelavo nenevarnih odpadkov po postopkih
R2, R3, R4, R5, R6, R7, R8, R9 in/ali R11 iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, razen predelave
gradbenih odpadkov z zmogljivostjo 100 t dnevno ali več s celotno zmogljivostjo 50.000 t letno ali
več ter za odstranjevanje nenevarnih odpadkov po postopku D2, D3, D4, D5, D6, D7, D8, D12
185
in/ali D13 z zmogljivostjo 100 t dnevno ali več in s celotno zmogljivostjo odstranjevanja 50.000 t
letno ali več obvezna presoja vplivov na okolje.
Za predmetni program je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z določbami drugega
odstavka 51. člena ZVO-1-UPB1, ker se bodo z njim načrtovali posegi v okolje, za katere je
treba izvesti presojo vplivov na okolje.
Na podlagi 101. člena ZON-UPB2 se celovita presoja vplivov na okolje izvede za plane, ki bi lahko
pomembno vplivali na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno
ohranitveno območje sami po sebi ali v povezavi z drugimi plani. V postopku je bilo pridobljeno
mnenje Zavoda RS za varstvo narave št. 8-III-780/2-O-07/TK z dne 16.01.2008, iz katerega izhajajo
ugotovitve zavoda, da so umeščanje novih odlagališč v prostor, prilagoditve in obratovanje obstoječih
odlagališč ter celo njihovo zaprtje dejavnosti, ki lahko pomembno vplivajo na varstvene cilje
varovanih območij in jih je treba ustrezno presoditi v okviru presoje sprejemljivosti na varovana
območja v postopku celovite presoje vplivov na okolje.
Zavod na podlagi prejetih podatkov in upoštevajoč načelo previdnosti meni, da je presojo
sprejemljivosti na varovana območja potrebno izvesti za naslednja odlagališča:
Komunalna odlagališča:
1. BARJE (IV, V POLJE) JP SNAGA D.O.O., LJUBLJANA (št. 1): odlagališče ima daljinski
vpliv na pSCI in SPA Ljubljansko Barje.
2. CERO LESKOVEC
CEROD D.O.O. (št.3): odlagališče ima potencialen vpliv na
pSCi Ţerjavinski potok (SI3000272). Odlagališče je v povirju Ţerjavinskega potoka, ki je v
spodnjem toku opredeljen kot območje Natura 2000 za močvirsko sklednico in velikega
studenčarja.
3. GLOBOKO KOMUNALA TREBNJE D.O.O. (št.5): odlagališče ima potencialen vpliv
na pSCI Vejar (SI300056). Potok Globoko, ki teče iz območja odlagališča, se po 1 km
izliva v potok Vejar, ki je opredeljen za koščičnega škratca, poplavna ravnica pa za
črtastega medvedka in ozkega vretenca
4. PUCONCI SAUBERMACHER&KOMUNALA D.O.O. (št.6): odlagališče ima vpliv na
pSCI Goričko (SI3000221), SPA Goričko (SI5000009) in Krajinski park Goričko.
5. BUKOVŢLAK JAVNE NAPRAVE JP, D.O.O. (št.9): odlagališče se nahaja v
neposredni bliţini območja Natura 2000 Volčeke (SI3000213). V kolikor se bodo izcedne
vode z območja odlagališča speljale v območje Nature 2000 "Volčeke" ali v kolikor se
bodo odvajale preko območja 2000 "Volčeke" je potrebno izvesti presojo.
6. DRAGONJA JP OKOLJE PIRAN, D.O.O. (št. 15): odlagališče ima vpliv na pSCI
Slovenska Istra (SI3000212). Moţen je neposreden vpliv na vrste: jadranska smrdljiva
kukavica, veliki pupek, progasti goţ, močvirska sklednica, kraški zmrzlikar, hromi
volnoritec, barjanski okarček, travniški postavneţ in habitatne tipe: travniki s prevladujočo
stoţko (Molinia ssp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno muljastih tleh (Molinion caeruleae),
vzhodno submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae), Sestoji navadnega brina
(Juniperus communis) na suhih traviščih na karbonatih.
7. GORTINA- MUTA JKP RADLJE OB DRAVI D.O.O. (št.17) :
odlagališče
ima
potencialen vpliv na pSCI Zgornja Drava s pritoki (SI3000217).
8. MALA MEŢAKLA JEKO-IN JKP, D.O.O. (št. 22): odlagališče ima potencialen vpliv na
velike zveri območja pSCI Julijske Alpe (SI3000253) in zavarovano območje Triglavski
narodni park.
9. MOZELJ JKP KOMUNALA KOČEVJE, D.O.O. (št. 24): odlagališče ima daljinski vpliv
na pSCI Kočevsko (SI3000263), SPA Kočevsko Kolpa (SI5000013).
10. PRAGERSKO KOMUNALA SL. BISTRICA, D.O.O. (št. 26) Območje Natura 2000
in zavarovano območje.
11. RAKEK-PRETRŢJE
JP KOMUNALA CERKNICA, D.O.O. (št. 27): odlagališče
ima vpliv na Zavarovano območje Notranjski regijski park.
12. STARA VAS PUBLICUS, D.O.O. (št. 30): odlagališče z neposrednim vplivom posega na
območji Nature 2000: Javorniki Sneţnik (SI 3000231) in Sneţnik Pivka (SI5000002) ).
186
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
Ocenjujemo, da bi odlagališče lahko ogrozilo varovane vrste in habitatne tipe npr.
habitatnega tipa jame, ki niso odprte za javnost in človeško ribico (Proteus anguinus),
podhujko (Caprimulgus europaeus).
TENETIŠE KOMUNALA KRANJ JP, D.O.O. (št. 33): odlagališče ima potencialni vpliv
na zavarovano območje Spominski park Udin Boršt (Odlok o razglasitvi Spominskega
parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik, Ur. vestnik Gorenjske št.
20/1985).
VOLČE KOMUNALA TOLMIN JP, D.D. (št. 36): velik del odlagališča se nahaja na
območju zavarovanega območja reke Soče in na območju neposrednega vpliva na
zavarovano območje (Uradno glasilo, št 5, 6.junij 1990). Odlagališče bi lahko ogrozilo
zavarovane vrste, katerih habitate se varuje npr. globočka (Cottus gobio).
ČRNEČE JKP DRAVOGRAD, D.O.O. (št. 41): odlagališče ima potencialen daljinski
vpliv na pSCI Zgornja Drava s pritoki (SI3000217.
DRAGA LOŠKA KOMUNALA, D.D. (št. 43): odlagališče ima vpliv na pSCI Sora
Škofja Loka – jez Goričane (SI3000155).
HRASTJE- MOTA LETNIK SAUBERMACHER D.O.O. (št. 46): odlagališče ima
potencialni vpliv na SPA Mura (SI5000010) in pSCI Mura (SI3000215).
LESKOVEC KOMUNALA NOVO MESTO (št. 48): odlagališče ima potencialen vpliv
na pSCI Ţerjavinski potok (3000272). Gre za opuščeno odlagališče ob CEROD Leskovec
(2) v povirju Ţerjavinskega potoka, ki je v spodnjem delu opredeljen kot območje Natura
2000 za močvirsko sklednico in velikega studenčarja.
MALA GORA JKP KOMUNALA RIBNICA D.O.O. (št. 51): odlagališče ima daljinski
vpliv na pSCI Kočevsko (SI3000263).
PUCONCI SAUBERMACHER&KOMUNALA D.O.O. (št. 54): odlagališče ima
potencialni daljinski vpliv na pSCI Goričko (SI3000221) in delno na SPA Goričko
(SI5000009).
TOJNICE KP VRHNIKA D.D. (št. 58): odlagališče ima daljinski vpliv na pSCI, SPA
Ljubljansko Barje.
Industrijska odlagališča:
1. BUKOVŢLAK- CINKARNA CINKARNA, D.D. (št. 2): odlagališče
se
nahaja
v
neposredni bliţini območja Natura 2000 Volčeke (SI3000213). V kolikor se bodo izcedne
vode z območja odlagališča speljale v območje Nature 2000 "Volčeke" ali v kolikor se bodo
odvajale preko območja 2000 "Volčeke" je potrebno narediti CPVO.
2. TDR TDR-METALURGIJA D.D. (št. 9): odlagališče ima potencialen daljinski vpliv na
območje SPA Drava (SI5000011).
3. LISIČJA VODENCE KOMUNALA TOLMIN (št. 11): odlagališče leţi v potencialnem
posebnem ohranitvenem območju Julijske Alpe (SI3000253) neposredno ob reki Soči.
Odlagališče ima lahko vpliv na varovane habitatne tipe npr. alpske reke in lesnata vegetacija z
vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) vzdolţ njihovih bregov, alpske reke in
lesnata vegetacija s sivo vrbo (Salix eleagnos) vzdolţ njihovih bregov.
Na podlagi Habitatne direktive še vedno potekajo usklajevanja med drţavo in Evropsko komisijo. Za
nekatere vrste je potrebno določiti nova potencialna posebna ohranitvena območja. Predeli
neposrednega vpliva spodaj naštetih odlagališč ustrezajo vsem strokovnim merilom za določitev oz.
varovanje habitatnih tipov in posameznih vrst, katerih ohranjanje je v interesu EU in za katere je
Republika Slovenija območja določila v skladu z zaključki celinskega biogeografskega seminarja
(Continental Biogeographical Seminar: Darova (CZ) 26 – 28 April 2006. Conclusions. ETC – BD,
Paris, 1 June 2006). Velika verjetnost je, da bodo razširitve, ki jih prinašajo strokovni predlogi Natura
območij v prihodnje potrjeni in sprejeti in bo na njih treba izvajati presojo sprejemljivosti na varovana
območja. Na teh območjih se nahajajo naslednja odlagališča:
187
1. Komunalno odlagališče št. 13 DOLGA POLJANA KS DRUŢBA AJDOVŠČINA D.O.O.:
odlagališče ima vpliv na habitat laške ţabe.
2. Komunalno odlagališče št. 29 STARA GORA KOMUNALA NOVA GORICA, D.D.:
odlagališče ima vpliv na habitat laške ţabe
3. Komunalno odlagališče št. 42 DOBOVA KSP BREŢICE D.D.: odlagališče ima vpliv na
Sotlo.
4. Industrijsko odlagališče št. 22 TOVARNIŠKI KANAL PALOMA, D.D.: odlagališče ima
vpliv na Muro.
Strokovni predlogi za določitev posebnih varstvenih območij niso bili zadostno upoštevani, zato je
Evropska komisija Republiki Sloveniji posredovala uradni opomin o izpolnjevanju obveznosti iz
Direktive o pticah (Uradni opomin Evropske komisije z dne 27.6.2007 (zadeva št. 2007/2190) –
opozorilo o izpolnjevanju obveznosti iz člena 4(1) in (2) Direktive o pticah glede opredelitve posebnih
varstvenih območij v Sloveniji).
Predel s Seţanskim odlagališčem ustreza strokovnim merilom za določitev ptičjih vrst, katerih
ohranjanje je v interesu EU in jih bo verjetno potrebno vključiti v obstoječe Natura območje Kras ter
primerno presojati:
1. Komunalno odlagališče št. 28 SEŢANA KSP D.D. SEŢANA: odlagališče ima vpliv na
območje pomembno za ptice, npr. hribski škrjanec (Lullula arborea), sršenar (Pernis apivorus).
Industrijsko odlagališče št. 22: TOVARNIŠKI KANAL, PALOMA, D.D. je od avstrijskega območja
Natura 2000 oddaljeno 100 m, zato zavod opozarja na moţnost čezmejnega vpliva.
Ocenjuje se, da bodo lahko glede na vrsto posegov v naravo, ki so načrtovani s predmetnim
programom znotraj zgoraj navedenih varovanih območij in upoštevajoč kvalifikacijske vrste
zaradi katerih so bila ta območja opredeljena, pričakovani vplivi zgoraj navedenih posegov v
naravo pomembno vplivali na navedena varovana območja. Zato je za Operativni program
odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje
2009 - 2013 potrebno v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje izvesti postopek presoje
sprejemljivosti predmetnega plana na varovana območja.
Po pregledu vloge je pristojni organ ugotovil, da je v postopku sprejemanja Operativnega programa
odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov za obdobje
2009 - 2013 treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Za njeno izvedbo mora pripravljavec
predmetnega programa zagotoviti izdelavo okoljskega poročila, v katerem se opredelijo, opišejo in
ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in moţne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih
značilnosti območja, na katerega se plan nanaša, in sicer skladno z določili Uredbe o okoljskem
poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur.l. RS, št.
73/05). Ločen del okoljskega poročila je okoljsko poročilo o vplivih na varovana območja.
Pripravljavec programa pošlje program, okoljsko poročilo in njegovo revizijo ministrstvu, ki ugotovi
ustreznost okoljskega poročila, skladno z določbami 42. člena ZVO-1-UPB1.
Upravni organ je glede na navedeno odločil kakor izhaja iz izreka, in sicer v skrajšanem postopku,
skladno z določbami 144. člena ZUP-UPB2.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni pritoţbe, pač pa se lahko sproţi upravni spor in
sicer z vloţitvijo toţbe, ki se vloţi v roku 30 dni po vročitvi te odločbe na Upravno sodišče Republike
Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Toţba se lahko vloţi pisno ali ustno na zapisnik pri navedenem
sodišču.
188
Postopek vodila:
Mateja Klinar
Višja svetovalka II
Janez PODOBNIK
MINISTER
Vročiti:
- Pripravljavcu plana: Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za evropske zadeve in
investicije, Dunajska 48, 1000 Ljubljana
Poslati:
- Zavodu RS za varstvo narav - Osrednja enota, Dunajska 22, 1000 Ljubljana
189
17
PRILOGA 3
Orto-foto posnetki obstoječih odlagališč odpadkov in predvidenih odlagališč komunalnih
odpadkov
Slika 33: (1) CERO Ljubljana X=940 m, Y=1050 m
Slika 34: (2) CERO Celje, X=940 m, Y=670 m
190
Slika 35: (3) CERO Dobrava, X=940 m, Y=670 m
Slika 36: (4) CERO Dolenjska, X=940 m, Y=670 m
191
Slika 37: (5) CERO PUCONCI, X=940 m, Y=670 m
Slika 38: (7) CERO STARA GORA, X=940 m, Y=670 m
192
Slika 39: (8) CERO GORENJSKA, X=940 m, Y=670 m
Slika 40: (9) CEGO GORENJSKA – rezervno odlagališče, X=940 m, Y=670 m
193
Slika 41: (10) CERO GLOBOKO, X=940 m, Y=670 m
Slika 42: (11) CERO Gajke – rezervno odlagališče,
X=940 m, Y=670 m
194
Slika 43: (12) KOCEROD, X=940 m, Y=670 m
Preimenuj »CERO ZMES«
Slika 44: (13) CERO Zasavje, X=940 m, Y=670 m
195
Slika 45: (14) CERO Špaja dolina – rezervna lokacija, X=940 m, Y=620 m
Slika 46: (15) CERO Pragersko, X=940 m, Y=670 m
196
Slika 47: CERO Logatec – rezervna lokacija za MBO
197

PoroĊilo o doloĊitvi obsega celovite presoje vplivov na okolje

Transcription

Similar documents

Janko Kramžar - Konferenca komunala

SLO - RC Preko

Sortiranje mešanih komunalnih odpadkov

Obvestilo o zaračunavanju storitev po novem

Limnotop - Limnos doo

program zbiranja komunalnih odpadkov na

geodetskih storitev in izdaje podatkov operativnega katastra

Delavnica za srednje šole

Zloženka - CeROD II