Več - Župnija Begunje na Gorenjskem
Transcription
Več - Župnija Begunje na Gorenjskem
GODOVI IN MAŠNI NAMENI OZNANILA Sv. maše so ob delovnikih ob 18.30 v cerkvi. Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. 6., bo sv. maša ob 9h dopoldne v cerkvi PON – 25. 6. + Ljudmila Kos, in popoldne ob 17h na Sv. Petru. Doroteja 30. dan OZNANILA V nedeljo, 1. 7. bo maša v župnijski cerkvi samo ob 8h, ob 10 pa na Sv. Petru. ŽUPNIJE BEGUNJE NA GORENJSKEM + Matjaž Ferk Na prvi petek, 6. 7., bom dopoldne obiskal bolne in ostarele. Št.: 13 24. 6. 2012 Leto: XXIX ČET – 28. 6. Irenej + Igor Triplat PET – 29. 6. Peter in Pavel 9h + Franci Vrhunc 17h + Gorjakovi (Sv. Peter) Zunanje praznovanje farnega zavetnika, sv. Urha, (“ta mali smn“) bomo obhajali na nedeljo, 8. julija. Na to nedeljo bo tudi ofer za cerkev. TOR – 26. 6. J. M. Eskriva + Pavla Lukan SRE – 27. 6. Ema SOB – 30. 6. Prvi mučenci NED – 1. 7. 13. med letom Prav je, da se vsakokrat ob godu farnega zavetnika spominjamo + Alojz Mikec svetnika, ki mu je posvečena naša župnijska cerkev. Sv. Urh je bil škof iz 8h + Helena Pungerčar Augsburga, roj. 890. Umrl je 4. julija 973. Je zavetnik škofije in mesta 10h Sv. Peter: po namenu Augsburg. PON – 2. 7. Bernardin + Rudi Krmelj in teta Tina TOR – 3. 7. Tomaž + Terezija Razinger SRE – 4. 7. Urh + Alojzija Velikonja ČET – 5. 7. Ciril in Metod + Maks in Justina Mavri PET – 6. 7. Marija Goretti + Viktor Košir SOB – 7. 7. Vilibald + Janez in Albin Dolar NED – 8. 7. Urhova - smen 9h Rafka Tomc, Viktor in vsi Robačnekovi Od 8. julija dalje bodo v poletnem času nedeljske maše ob 9h. Vsem župljanom želimo lepe počitnice in bogato doživete dopustniške dni. Nedelje naj bodo tudi na dopustu Gospodovi dnevi. Obiščite tudi cerkve v krajih, kjer boste počitnikovali. Izdala: Župnija Begunje na Gorenjskem; odg. Franc Maček, župnik; tel: 53 33 251, GSM: 051 306 101; oblikovanje: Peter Kolman Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva … Peter je prvi izpovedal vero v Kristusa, tvojega Sina, Pavel nam je globine te vere osvetlil. Peter je združil v prvo Cerkev ostanek izvoljenega ljudstva, Pavel pa je kot učitelj narodov oznanil evangelij odrešenja vsemu svetu. Vsak na svoj način sta gradila eno Kristusovo družino, Cerkev. Zato ju sedaj krščanski svet skupaj proslavlja, v nebesih pa druži skupni venec slave. Sveti Urh – 4. julij Otroci so nasmeh neba na zemlji Augsburški škof je v zgodovini češčenja svetnikov odprl novo poglavje, bolje rečeno, odprl ga je papež Janez XV. 31. januarja 993: Urha je kot prvega razglasil za svetnika po rednem kanonizacijskem procesu. Grob sv. Urha še danes velja za romarsko pot. Iz marmorja izklesan nagrobnik z miogočno podobo sv. urha krasi stolno cerkev v Augsburgu. V kripti te cerkve je kamniti sarkofag tega svetnika. Škof Urh se je odlikoval predvsem v zvestobi cesarstvu Otona I. Podpiral je meništvo in izboojšal disiplino in moralo po samostanih, zgradil nove cerkve in števine druge velikodušno okrasil. Zaradi njegove blagosti in dobrodelnosti ga je ljudstvo že za časa njegovega življenja častilo kot svetnika. V Sloveniji mu je posvečenih 85 cerkva. Kot deček je bil Urh tako slaboten in bolehen, da so se nenehno bali za njegovo življenje. Okrepil se je in razvil v krepkega fanta šele, ko je neki duhovnik materi naročil, naj ga izpostavi soncu in zraku. V tem sta starša videla znak, da ga izročita Bogu. Tako so ga prepustili v vzgojo menihom v Sankt Gallnu v Švici, kjer je prejel odlično izobrazbo, ni pa vstopil v benediktinski red. Škof Adalberon ga je v Augsburgu posvetil v duhovnika in vzel za svojega tesnega sodelavca. Papež Sergij III. je želel, da bi postal Adalberonov naslednik, a se je Urh za to čutil premladega in tega ni sprejel. Takrat mu je papež prerokoval, da bo to moral storiti kasneje, ko bo škofija v razvalinah, kar se je tudi res zgodilo. Škofijo je prevzel leta 923, star komaj 31 let, in jo vodil petdeset let. V tem času je, v skladu s prerokbo, ustavil državljansko vojno in ubranil mesto Augsburg pred madžarskim napadom. Odločilno je pripomogel k porazu Madžarov ter njihovi stalni naselitvi in sprejemu krščanstva. S tem si je vsa Evropa, tudi naši kraji, oddahnila, ker je bila rešena več kot petstoletne nadloge. Urh je bil predvsem skrben in blag pastir svojemu ljudstvu. Mož molitve, spokornih vaj in velikega zaupanja v priprošnjo svetnikov je skrbel za dobro vzgojo svojih duhovnikov in redovnikov, skrbel za reveže, starčke in sirote, zidal dobrodelne domove, pa tudi obnavljal razdejane in zapuščene cerkve. Njegova posebna ljubezen je bila lepota bogoslužja, pri srcu mu je bilo zlasti lepo petje. Ko je čutil, da se mu bliža smrt, je razdal še zadnje, kar je imel, si dal posuti na tla cerkve pepel v podobi križa, legel tja in med petjem litanij izdihnil. Tako kot je bil Janez Krstnik Božji dar za ostarela starša, je tudi za nas, Božje ljudstvo nove zaveze kot glasnik luči, ki prihaja. Tako je vsak otrok najprej Božji dar. »Otroci so nasmeh neba zemlji,« je rekel papež Janez Pavel II., »so dragulji družine in celotne družbe, so tudi biseri Cerkve.« Iz Krstnikove zgodbe se lahko naučimo, da ima za vsakega otroka Bog svoje sanje. Krstnika je imenoval in ga poslal kot »Božji dar«, mene, tebe, vsakega, ki se rodi, imenuje s podobnimi imeni, ki nakazujejo njegove sanje: sočutje, dobroto, ljubezen, radodarnost, nežnost, solidarnost, prijateljstvo, zvestobo … Vsa naša vzgojna modrost je, da otrokom omogočimo, da v življenju uresničijo te Božje sanje, človeško in Božjo rast v sebi. Da se vedno znova sprašujemo: Kaj neki bo lahko postal ta otrok? Janez Krstnik, piše evangelist Luka, je rasel in se krepil v duhu. Omogočimo to vsem otrokom. _____________________________________________________________ Elizabeti se je dopolnil čas poroda in je rodila sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod skazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Otrok pa je rasel in se v duhu krepil; in bil je v samoti do dneva, ko je nastopil pred Izraelom. (Lk 1,57–58.80) ________________________________________________________________ Praznik apostolov Petra in Pavla nam kliče v spomin dva moža, ki sta bila po Božjem načrtu izbrana, da postavita človeški temelj Kristusovi Cerkvi. Jezus je Petra posebej vzgajal za močno vero. Pogoj za njegovo službo je namreč popolno zaupanje v Kristusovo Božjo moč, ki mu pomaga izvrševati Božje ukaze. Pripravljenost, da čim bolj zvesto sledi Kristusu, je premagala Petrove človeške slabosti in omogočila, da je postal resnično »skala«, na kateri še danes gradi Cerkev. Tudi Pavel ima v Cerkvi posebno mesto. Po čudežnem spreobrnjenju je iz zagrizenega preganjalca postal goreč oznanjevalec Kristusovega nauka med pogani. Oba sta žrtvovala svoje življenje za Kristusa. Na mestu je vprašanje, kakšna je naša vera in kaj smo mi pripravljeni žrtvovati za Kristusa; kakšni oznanjevalci smo?