HELLA SATURNUS

HELLA SATURNUS
LETNO POROČILO 2011.2012
HELLA SATURNUS Slovenija d.o.o.
LETNO POROČILO DRUŽBE
Za poslovno leto od 1. 6. 2011 do 31. 5. 2012.
Ljubljana, julij 2012
Generalni direktor:
Christof Johannes Droste
HELLA SATURNUS Slovenija d.o.o.
POSLOVNO POROČILO 2011.2012
1. DEL
VSEBINA
Uvod in splošne gospodarske razmere 4
Predstavitev podjetja 5
Uprava podjetja
Izdelki
Poročilo uprave 13
Kratek prikaz poslovanja po glavnih poslovnih procesih 14
Prodaja
Prodaja neavtomobilskega programa, marketing in komuniciranje z javnostjo
Nabava
Proizvodnja
Kakovost
Razvojna dejavnost
Programski centri
Kadri, izobraževanje in motivacija
Investicije
Upravljanje s tveganji 36
Poslovanje s povezanimi podjetji 38
Razvoj podjetja v prihodnjem poslovnem letu 39
Vrednote podjetja 41
Razkritje pomembnih dogodkov po datumu bilance stanja 42
4
LETNO POROČILO 2011/12
UVOD IN SPLOŠNE GOSPODARSKE RAZMERE
Poročilo o poslovanju družbe obravnava poslovno
leto, ki je trajalo od 1. junija 2011 do 31. maja 2012.
S tako postavljenim poslovnim letom se prilagajamo
družbi Hella KGaA Hueck & Co. iz Nemčije. Le-ta
je ob zaključku poslovnega leta, ki se je končalo
31. maja 2012,100 % lastnik družbe HH dejavnost
holdingov, d.o.o., ki pa je edini lastnik družbe Hella
Saturnus Slovenija d.o.o.
Pomemben vpliv na poslovanje naše družbe so imeli
svetovni trendi v avtomobilski industriji.
Težko je predvideti razvijanje trga, v zadnjem času
je čutiti, da se kriza, ki je bila prisotna v letu 2008 in
2009 počasi ponovno vrača. Smo pod izredno močnim pritiskom na zniževanje prodajnih cen in hkrati
vse ostrejših zahtevah po visoki kvaliteti izdelkov, ki
se meri z vse manjšimi parts per million oziroma
kratica ppm. (kratica ppm se uporablja v nadaljevanju poročila).
Ekonomski pogoji poslovanja v gospodarstvu so na
skoraj vseh področjih slabši kot v preteklem obdobju. Tekmovalnost in konkurenca na trgu je čedalje
večja.
Na svetovnih in na evropskih trgih je prodaja vozil
trenutno relativno stabilna, vendar strokovnjaki
napovedujejo trend padanja prodaje do 10 %. Padec
prodaje je opazen na trgih kot so grški, španski in
italijanski, kjer se težave lokalnih bank že odražajo
na prodaji vozil, azijski trg je v vzponu (Kitajska,
Indija), porast prodaje beležimo tudi v Rusiji medtem pa je na evropskem trgu prodaja relativno
stabilna le v Nemčiji, ostali evropski trg pa je približno na lanskem nivoju ali celo pod pričakovanji.
Realna rast domačega bruto proizvoda se je v letu
2011 gibala negativno, in sicer v prvem četrtletju
-0,4 %, drugem -0,1%, tretjem -0,3 % in -0,6 % v
zadnjem četrtletju leta 2011. V prvem četrtletju
leta 2012 pa se je trend obrnil navzgor, pozitivna
rast domačega bruto proizvoda znašala le 0,2
% kar pomeni, da se gospodarstvo postopoma
oživlja. Inflacija je po mesecih nihala pozitivno in
negativno, tako da je na letnem nivoju v obdobju
od 1. 6. 2011 do 31. 5. 2012 znašala 2,5 %.
Veliko članic evropske unije je v tem obdobju
zapadlo v gospodarsko recesijo in veliko finančno
krizo, tako da potrebujejo finančno pomoč ostalih
članic.
V recesiji je tudi slovensko gospodarstvo. Vlada
sprejema varčevalne ukrepe predvsem v javnem
sektorju. Da bi omilila krizo, bo potrebno uvesti
tudi druge reforme in potrebna bodo tudi vlaganja
za odpiranje novih delovnih mest s katerimi bo
možno oživljati gospodarstvo, da se počasi dvignemo iz recesije in neugodne finančne situacije.
5
PREDSTAVITEV PODJETJA
A 1921 – Ustanovitev podjetja.
A 1948 – Začetek proizvodnje svetlobne opreme za vse vrste cestnih vozil.
A 1960/70 – Prvi izvoz v evropske tovarne avtomobilov (Reanault, Simca, Citroén, Peugeot).
A 1976 – Poslovni prostori in proizvodnja preseljeni na novo lokacijo na Letališki cesti.
A 1992 – Podjetje Saturnus se razdeli v štiri samostojne delniške družbe. Ena od teh delniških družb je Saturnus Avtooprema d.d..
A 1997 – Zaključen postopek lastninskega preoblikovanja podjetja. Pri tem je prišlo do spremembe lastniške strukture
podjetja . Večinski lastnik postane podjetje Hella KG, Lippstadt, Nemčija.
A 2004 (28. 5. 2004) – Podjetje spremeni ime in statusno obliko. Novo ime podjetja je Hella Lux Slovenija d.o.o. Iz
delniške družbe se preoblikuje v družbo z mejeno odgovornostjo.
A V skladu z dolgoročno strategijo matičnega podjetja Hella KGaA Hueck & Co. se je Hella Lux Slovenija d.o.o. specializirala za razvoj in proizvodnjo žarometov in meglenk.
A 2008 (26. 5. 2008) – Podjetje spremeni ime v Hella Saturnus Slovenija d.o.o..
A 2011 – 90. obletnica Saturnusa.
6
LETNO POROČILO 2011/12
UPRAVA PODJETJA
Christof Johannes Droste, generalni direktor
Direktorji sektorjev in služb:
A Direktor logističnega sektorja:
Nikolaj Jerič
A Direktor razvojnega sektorja:
Tomaž Jurejevčič
A Vodja programskega centra žarometov:
Boštjan Furlan
A Vodja programskega centra meglenk:
Franc Facija
A Direktor proizvodnega sektorja:
Marjan Brezarič
A Direktor sektorja za kontroling in finance:
Matej Štempelj
A Direktor kadrovsko pravnega sektorja:
Drago Kasagič
A Vodja službe za zagotavljanje kakovosti:
Janez Metelko
A Vodja nabavne in prodajne službe:
Tjaša Cetinski
A Vodja prodaje neavtomobilskega programa, marketinga in PR:
Lilijana Dolenc
7
IZDELKI
Proizvodni in prodajni programi predstavljajo vrhunski izdelki svetlobne opreme za motorna vozila.
Sistemi za razsvetljavo na sprednjem delu vozila:
glavni žarometi, žarometi za meglo, daljinski žarometi, delovni žarometi, modularni žarometi v halogenski izvedbi.
ŽAROMETI
OPEL INSIGNIA AFL
VW GOLF AFS
NISSAN QASHQAI
LAMBORGHINI GALLARDO
OPEL ASTRA DELTA AFS
NISSAN PATHFINDER
RENAULT CLIO
FERRARI ENZO
ŽAROMETI ZA MEGLO
VW POLO
AUDI Q7
BMW 3
FORD S MAX
ŠKODA FABIA ROOMSTER RS
SEAT LEON
ŠKODA SUPERB
CITROEN C5
Uspelo nam je realizirati skoraj vse cilje, ki smo
si jih zastavili v poslovnem načrtu. Dosegli smo
pozitiven rezultat v višini 15.511 TEUR.
13
POROČILO UPRAVE
Za poslovno leto, ki se je končalo 31. maja 2012, lahko rečemo, da smo glede na splošno globalno krizo
in recesijo v svetu, zaključili izredno uspešno. Uspelo nam je realizirati skoraj vse cilje, ki smo si jih zastavili v poslovnem načrtu. Dosegli smo pozitiven rezultat v višini 15.511 TEUR.
Prihodki iz prodaje so v primerjavi s preteklim poslovnim
letom višji za 2,7 % in za 8,3 % višji kot je bilo predvideno v
poslovnem načrtu. Glavni vzrok za preseganje plana prihodkov od prodaje je uspešna prodaja žarometov in meglenk za
avtomobile nižjega in srednjega cenovnega razreda.
Tudi v tem poslovnem letu so se prodajne cene nekaterih naših izdelkov znižale.
Povečan obseg proizvodnje nad planiranimi količinami smo
dosegli z dodatno zaposlenimi proizvodnimi delavci (predvsem najetimi) in avtomatizacijo proizvodnje. Rezultati na
področju produktivnosti so bili boljši kot lani, prav tako je bil
izmet pod nivojem planiranega.
Nove investicije (vključno z avansi) smo v tem poslovnem letu
realizirali v višini 13.846 TEUR, od tega v nove projekte 6.455
TEUR.
V tem poslovnem letu smo bili razvojno aktivni na približno
30 različnih projektih in projektnih akvizicijah. Razširili smo
razvojne aktivnosti s čiste mehanske konstrukcije na inženirske simulacije, raziskave in hitro izdelavo prototipov ter
uvajanje novih razvojnih aktivnosti s področja razvoja elektronskih podsistemov za nove izdelke z LED svetlobnimi
izvori.
Nabavna služba je tekom leta dobro oskrbovala proizvodnjo z ustreznimi materiali. Delež nabav izven Slovenije je
predstavljal dobrih 82 % vseh nabav.
V tem poslovnem letu smo zaposlili 134 novih sodelavcev
in sicer v največ v Proizvodni, Razvojni in Logistični sektor
ter v Službo za zagotavljanje kakovosti. Največ sodelavcev
smo zaposlili v Proizvodni in Razvojni sektor zaradi uvajanja novih projektov. V poslovnem letu 2011/2012 je bilo
v Hella Saturnus Slovenija d.o.o. preko Agencij napotenih
povprečno 850 delavcev mesečno. 28 sodelavcem pa je
prenehalo delovno razmerje. V tem letu smo uspeli znižati
odsotnost na delu zaradi bolniške odsotnosti s 5,2 na 4,5 %
Sistem celovitega zagotavljanja kakovosti smo v tem letu
še nadgradili. Vse zunanje presoje skladnosti sistema kakovosti so bile uspešno opravljene.
14
LETNO POROČILO 2011/12
KRATEK PRIKAZ POSLOVANJA PO GLAVNIH
POSLOVNIH PROCESIH
PRODAJA
Svetovna gospodarska kriza ni upočasnila tempa avtomobilske industrije, ki je z novimi in izboljšanimi tehnologijami pospešeno iskala odgovore na aktualna odprta vprašanja varčevanja z energijo,
ekologije in varnosti.
Povpraševanje tega ključnega gospodarskega sektorja, ki bistveno prispeva k zaposlovanju, inovacijam in konkurenčnosti in je največji zasebni vlagatelj v raziskave, kljub izteku stimulativnih ukrepov
evropskih držav, ni padlo.
Razpršen portfolio kupcev in izdelkov je našemu podjetju pomagal obvladovati nepredvidljive globalne
trende, stalne razvojne aktivnosti in izboljšave pa so pomagale slediti zahtevam avtomobilskih tovarn.
TABELA ŠT. 1: NAČRTOVANA IN REALIZIRANA PRODAJA 2011/2012 . STRUKTURA IN DELEŽ
Kanal
1
OEM prva vgradnja
OES orig. rezervni deli
AM – trgovina
Skupina Hella
Orodja, inženirske storitve in ostalo
SKUPAJ
Poslovni plan 2011/12 v EUR
Prihodki od prodaje 2011/12 v EUR
Razmerje realizacija-plan
Delež %
2
213.030.481
11.759.570
11.416.329
3.109.580
3.429.269
244.009.280
3
223.636.074
15.775.839
13.715.313
4.149.139
6.916.049
264.192.414
3:2
105,0
134,2
120,1
133,4
201,7
108,3
84,6
6,0
5,2
1,6
2,6
100,0
Iz zgornje tabele je razvidna struktura prodaje po posameznih prodajnih kanalih. Največji obseg prodaje 221 mio EUR smo dosegli pri prodaji avtomobilskim
tovarnam, ki je znašal 5 % nad prodajnim planom. Pri prodaji originalnih
rezervnih delov smo načrt prav tako presegli, in to za 34 %. Načrt trgovinske
prodaje je bil presežen za 20 %, medtem ko se je prodaja povezanim Hellinim
podjetjem iztekla z izplenom 33 % nad prodajnim planom. Pri prodaji razvojnih
storitev, vzorcev in orodij, ki jih sofinancirajo kupci, smo načrt presegli dvakratno.
Prodajni plan je bil z realiziranimi prihodki v višini 264 mio EUR v seštevku
presežen za 8 odstotkov.
Največji delež zajema prodajni kanal prve vgradnje s 85 %, sledita prodaja
rezervnih delov s 6 % in trgovinska prodaja s 5 %. S prodajo med sestrskimi
podjetji znotraj Helle smo ustvarili slaba 2 odstotka celotne prodaje, medtem
ko so kupčeva sovlaganja za storitve, vzorce in prodajo orodij dosegla delež
slabih 3 odstotkov celotne realizacije.
15
GRAF ŠT. 1: PRIKAZ STRUKTURE PRODAJE 2011/12 PO KUPCIH
PSA
3%
BMW
3%
Audi
2%
DC
Toyota
1%
1%
Lamborghini
0%
Fiat
0%
Renault
4%
5%
Ford
VW
Nissan
15%
GM
26%
40%
V strukturi prihodkov iz naslova prodaje izdelkov po kupcih
je vodilni položaj prevzela skupina VW Audi z 42 %. Sledi ji
skupina GM s 26 %. Žarometi z LED funkcijami za golf VI,
insignio in astro so se odlično prodajali, tako v Evropi kot
izven nje. Poleg tega je bila skupina VW Audi odličen kupec
meglenk za skoraj vsa svoja vozila. Tretje mesto z 19 %
je zasedla skupina Renault Nissan z žarometi za qashqai,
pathfinder, twingo, clio in master ter z meglenkami za več
modelov vozil Nissan.
Večino prodaje smo realizirali z evropskimi kupci, med
katerimi je na domačem trgu še vedno prisotna tudi novomeška tovarna Revoz. Sicer smo globalno prisotni, saj
izdelke prodajamo na severno- in južnoameriške trge, v
Južno Afriko in v Azijo.
16
LETNO POROČILO 2011/12
PRODAJA NEAVTOMOBILSKEGA PROGRAMA, MARKETING
IN KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTJO
Nestabilnost avtomobilskega trga, stalno prizadevanje za inovativnost in konkurenčnost podjetja so botrovali strateški odločitvi Hella Saturnus Slovenija d.o.o., da poleg avtomobilske panoge vstopi tudi v neavtomobilski segment, na področje ulične in industrijske LED razsvetljave.
Svoje bogate izkušnje in znanje iz področja LED tehnologije je matično podjetje Hella pred leti s področja avtomobilskih svetil
usmerilo v razvoj novih neavtomobilskih programov pod krovnim imenom »Hella Industries«.
Jeseni leta 2010 se je prodajna služba Helle Saturnus Slovenija okrepila s prvim prodajnim specialistom za neavtomobilski
program.
Prve aktivnosti so pripeljale do širitve, poglabljanja in prepletanja znanj s tega segmenta ter do večjega zavedanja o potencialu tega programa za podjetje.
Z vidika izboljšanja pozicioniranja na trgu, tako podjetja kot blagovnih znamk, ki jih podjetje trži, se je vodstvo podjetja 1. 6.
2011 odločilo za spremembo organizacijske strukture, kar je botrovalo nastanku Službe za Marketing, PR in prodajo neavtomobilskega programa.
17
PRODAJA NEAVTOMOBILSKEGA PROGRAMA
Na slovenskem trgu tržimo 2 Hellina programa, že več let
navtično svetlobno opremo »Hella Marine«, dobro leto pa
»Hella Industries«, ki obsega področje razsvetljave ulic, letališč, zgradb in štetja prehodov ljudi.
Program navtične razsvetljave Hella Marine je v kriznem letu
delil usodo slovenske in hrvaške navtične industrije, soočil
se je s stagnacijo ali celo z upadom na račun nizkocenovne
konkurence.
Priložnosti za razvoj programa LED ulične in industrijske
razsvetljave Hella Industries temeljijo v zakonodaji, ki občine
spodbuja k menjavi stare javne razsvetljave z novo, ekološko in učinkovitejšo. Z uporabo novih tehnologij, kot je LED,
ponujamo inovativne in trajnostne rešitve najzahtevnejšim
uporabnikom v javnem ali zasebnem sektorju, ki pomagajo
zvišati kakovost življenja in urbanih ekosistemov.
Lokalne, regionalne tržne zahteve in priložnosti so nas soočile
s potrebo po inovativnosti, kar je botrovalo razvoju 2 novih
izdelkov, ki sta obogatila naš produktni portfolio in bosta v
naslednjem poslovnem letu 2012/13 že prispevala k višjemu
obsegu prodaje:
MARKETING IN KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTJO
Na področju marketinga in komuniciranja z javnostjo je
dejavnost službe osredotočena na ukvarjanje s:
t 1. promocijo podjetja na domačem trgu, v smislu
širjenja in poglabljanja ugleda in prepoznavnosti
podjetja ter njegove osnovne dejavnosti s ciljem
postati najbolj zaželen zaposlovalec
t 2. marketinško in PR podporo prodaji izdelkov iz
Hellinega neavtomobilskega programa “Hella Industrije” in “Hella Marine”.
KOMUNIKACIJSKI CILJI so pozicioniranje Hella Saturnus Slovenija d.o.o. kot vodilnega proizvajalca izdelkov in sistemov s
področja svetlobne opreme in elektronike na avtomobilskem in
neavtomobilskem področju in s tem pridobivanja novih naročnikov, zvišanja stopnje prepoznavnosti in ugleda podjetja ter
postati najbolj zaželen zaposlovalec.
CILJNE SKUPINE, ki smo jim prilagajali način komuniciranja,
so: zaposleni, diplomanti, študenti, strokovnjaki s področja
tehničnih ved, poslovni partnerji, mediji.
Altra Schreder LED retrofit, nadgradnja obstoječih svetilk
Schreder Altra s Hella LED modulom.
2. EN-LED pametna LED ulična svetilka, razvita v partnerskem sodelovanju s solkanskim podjetjem Envigence,
specializiranim za področje umetne inteligence, predvidoma pride na trg jeseni 2012. Pridobljena so naročila
za 4000 svetilk bo glede na zakonodajo treba realizirati do
konca leta 2012.
EN-LED je visokotehnološka LED ulična svetilka, razvita
v sodelovanju strokovnjakov podjetij HSS in Envigence s
ciljem in glavnim namenom ustvariti čim bolj energetsko
učinkovito LED ulično svetilko.
EN-LED z možnostjo priklopa zunanje enote, ki svetilko
dejansko upravlja, po potrebi zmanjšuje svetilnost glede na
dane okoliščine (1-100%), da s tem omogoči dodatne prihranke na področju električne energije. Pametna svetilka
skupaj s samoučečim sistemom podjetja Envigence je novost na trgu, saj bo na željo kupca omogočala nadgradnjo z
različnimi aplikacijami.
Tudi v trženjskemu pristopu gre za novost, saj podjetje Envigence ponuja občinam paket »Svetloba kot storitev«. Gre
za inovativen pristop k prodaji, saj občinam, mestom ali
podjetjem omogoča, da prenovijo javno razsvetljavo brez
začetne investicije, ponudniku pa, da investicijo poplača iz
energetskih prihrankov.
18
LETNO POROČILO 2011/12
19
NABAVA
V poslovnem letu 2011/2012 smo za pokritje materialnih potreb proizvodnje porabili 153 mio EUR.
Skupna vrednost nabave za potrebe proizvodnje se je glede na preteklo leto zmanjšala za slabe 3 %.
Glede na preteklo leto je bila porazdelitev deležev posameznih skupin materiala približno enaka.
GRAF ŠT. 2: DELEŽ NABAVE PROIZVODNIH MATERIALOV V POSLOVNEM LETU 2011/2012 PO GLAVNIH SKUPINAH MATERIALOV
Plastični deli
El. vgradni elementi
14%
Plastika
14%
Žarnice
Kovinski deli
7%
22%
Napeljave
Steklene leče
4%
3%
2%
2%
2%
2%
2%
23%
Embalaža
Elekronika
Vgradni deli
Kooperacija
Gumjasti deli, elastomeri
2%
1%
Laki lepila in dodatki
Ostalo
GRAF ŠT. 3: DELEŽ NABAVE PROIZVODNIH MATERIALOV PO POSAMEZNIH DRŽAVAH
18%
Nemčija
7%
Slovenija
Švica
7%
Hrvaška
Austrija
56%
5%
2%
2%
1%
2%
Češka republika
Italija
Slovaška
Ostalo
LETNO POROČILO 2011/12
20
Potrebe proizvodnje smo tudi letos pokrivali večinoma z nakupi materiala izven Slovenije. Delež nabav izven Slovenije je
znašal 82 % in je glede na preteklo leto ostal enak. Največjo
vrednost nabav smo realizirali na nemškem trgu (56 %), kar je
manj kot v preteklem letu.
Deset največjih domačih dobaviteljev predstavlja 86 % celotne vrednosti nabave na domačem trgu. Deset največjih tujih
dobaviteljev pa predstavlja 77 % celotne vrednosti nabave
iz tujine. Največji delež nabavne vrednosti v skupini Hella
predstavljajo nabave pri matičnem podjetju Hella KgaA,
in sicer 89 %. Delež se je glede na pretekla leta povečal.
Povečanje je bilo posledica nabave dražjih elektronskih
komponent, ki jih vgrajujemo v večino novih modelov žarometov in meglenk.
GRAF ŠT. 4: VREDNOST NABAVE PROIZVODNEGA MATERIALA . TOP 10 DOMAČI DOBAVITELJI
18%
FIST D.O.O.
KOLEKTOR LIV D.O.O.
20%
ELVEZ D.O.O.
BURJA DRAGO S.P.
15%
BIPLAST D.O.O.
PANGERŠIČ - CAR D.O.O.
SILIKO D.O.O.
TOMPLAST D.O.O.
14%
8%
ŽAGAR D.O.O.
TAPTOM D.O.O.
2%
7%
Ostalo
2%
4%
7%
3%
GRAF ŠT. 5: VREDNOST NABAVE PROIZVODNEGA MATERIALA . TOP 10 TUJI DOBAVITELJI
20%
OSRAM GMBH
15%
AD PLASTIK D.D.
BAYER INTERNATIONAL S.A.
PHILIPS TECHNOLOGIE GMBH
TECHNOGLAS GMBH
15%
SERO GMBH
23%
HERKULES
- RESOTEC ELEKTRONIK
KES SPOL S.R.O.
7%
BRENTA PCM SPA
JUERGENHAKE GMBH
2%
6%
3%
3%
3%
3%
Ostalo
21
GRAF ŠT. 6: VREDNOSTI NABAVE V SKUPINI HELLA
89%
HELLA KGAA HUECK & CO.
HELLA INNENLEUCHTEN SYSTEME GMBH
HELLA AUTOTECHNIK NOVA S.R.O.
OSTALO
7%
3%
1%
DOSEŽENI CILJI
V preteklem poslovnem letu smo skladno s planiranimi cilji
nadaljevali s tesnim sodelovanjem s centralno nabavno službo. Aktivno smo sodelovali pri projektu LiON ter presegli zastavljen cilj. Dosegli smo 1.050 TEUR prihrankov in sicer 500
TEUR v materialni skupini žarnic in elektronskih komponent,
400 TEUR v materialni skupini plastika ter 150 TEUR v skupini
standardnih materialov.
Planiran indeks nabavnih cen za poslovno leto je bil 100,54.
Dosegli pa smo indeks 100,21. Največji porast cen smo zabeležili pri steklenih lečah, največji padec nabavnih cen pa v
skupini elektronskih delov.
V poslovnem letu 2011/12 je doseženi ppm za nabavne dele
znašal 71, kar pomeni, da smo presegli zastavljen cilj, ki je bil
128.
22
LETNO POROČILO 2011/12
23
PROIZVODNJA
Proizvodni program v podjetju zajema izdelavo žarometov in meglenk za osebna vozila. Programi v proizvodnji so razdeljeni na program žarometov, program žarometov za meglo, ter program komponent, ki
izdeluje polizdelke za ostala dva proizvodna programa.
Proizvodnja je bila v poslovnem letu 2011/2012 merjena v količini izdelanih kosov žarometov in meglenk
ter v produktivnosti.
Realizacija proizvodnje merjena v količini proizvedenih kosov
je bila za 12,5 % večja od planirane, upoštevaje samo izdelke iz
TOP 20. Proizvodnja je naredila v celoti 11.778.704 vseh kosov,
planirano pa je bilo 10.450.158 kosov. V primerjavi s poslovnim
letom 2010/11 je bila proizvodnja v minulem poslovnem letu
večja za 2,5 % glede na izdelane kose.
Poleg zagona novih projektov na področju meglenk (VW Amorok, VW Gol, SEAT SE250, SEAT SE370, BMW E71, AUDI AU484,
NISSAN X02B, PSA W24) in zagona prenešenih projektov iz
Helle KGaA Hueck & Co. (žaromet RENAULT Master, žaromet
GMX in žaromet OPEL Astra 3317 Bixenon), pa je imel velik
vpliv na doseženo realizacijo predvsem avtomobilski trg, katerega povpraševanju smo sledili s proizvodnjo.
Realizacija proizvodnje je potekala v skladu s tržnimi potrebami (ves komentar obsega le primerjavo iz TOP 20):
t Proizvodnja žarometov je bila kosovno realizirana 5 %
nad planom, kar pomeni v količini plan 2.734.201 – realizacija 3.880.686 kosov.
t Proizvodnja meglenk je bila kosovno realizirana 15 %
nad planom, kar pomeni v količini plan 7.715.957 – realizacija 8.898.018 kosov.
t Proizvodni program komponent je potekal v skladu
z napovedmi tekom celega leta in tako pripomogel k
uspešnemu zaključku poslovnega leta. Na tem programu smo ohranili ugoden trend izmeta iz preteklih
poslovnih let. Posledica nižjega izmeta je predvsem
vpeljanost procesov in neprestano dnevno delo na reševanju problemov.
PRIKAZ PROIZVODNJE V POSLOVNEM LETU 2011/12 V PRIMERJAVI S POSLOVNIMA LETOMA 2009/10 IN 2010/11 wV KOSIHx:
Realizacija 2009/10
Realizacija 2010/11
Realizacija 2011/12
Meglenke
Žarometi
6.183.778
8.263.657
8.898.018
3.345.401
3.220.107
2.880.686
Rezultati na področju produktivnosti so bili boljši od preteklega poslovnega leta. Produktivnost smo merili v razmerju med prisotnostjo direktnih delavcev z opravljenimi
urami na delovni nalog. Izboljšanje produktivnosti je posledica ustaljenih timov na posameznih linijah in dnevnih akcij
na posameznih projektih, ter tudi usklajenega planiranja
montažnih linij.
24
LETNO POROČILO 2011/12
25
KAKOVOST
Sistem kakovosti
Na področju sistema kakovosti smo skladno s spremembami na korporacijskem nivoju uvajali posamezne spremembe na lokalni ravni. Izvedli smo vodstveni pregled, predlagali izboljšave sistema.
Izvedena je bila kontrola (ISO TS 16949) s strani TUV, kakor tudi CQC Factory inspection (skladnost z
zahtevami za tisk oznake CCC – Kitajska), ki je bila izvedena dvakrat, v šestmesečnem presledku.
V poslovnem letu ni bilo s strani kupcev uvedenih nobenih dodatnih ukrepov glede kvalitete, zaradi katerih bi morali obvestiti
certifikacijski organ.
Vsebinski program po področjih
KAKOVOST V FAZI RAZVOJA IZDELKA IN PROCESA
Projekti potekajo po postopku vodenja PEP (proces razvoja
izdelka) in PMH (Project Management Hella), kar se predvsem
upošteva pri prilagajanju potrebnih aktivnosti velikosti in zahtevnosti posameznega projekta. Izvedena so bila interna in
eksterna izobraževanja za različna orodja kakovosti (FMEA,
SPC, Lessons Learned). Z vzpostavitvijo skupine za razvoj
elektronike (ELED) so potekale tudi aktivnost (preizkušanja in
prve kvalifikacije) elektronskih komponent. Navezali smo stike
in se dogovorili za dolgoročnejše sodelovanje na področju preizkušanja z SIQ (Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje).
KAKOVOST V FAZI PROIZVAJANJA
K izboljševanju kakovosti izdelkov in zmanjševanju stroškov
nekakovosti smo pristopili na poglobljen sistematičen način
(implementacija green beltov). Izboljšali smo tudi sodelovanje
med lokacijami znotraj koncerna in s tem pospešili tok informacij in izkušenj. Green belte smo razširili in pričeli z izobraževanjem black belta.
K reševanju problemov kakovosti smo pristopali sistematično
in timsko.
Na letni ravni smo dosegli ppm 7, kar je bolje od planiranega
in kaže trend kontinuiranega izboljševanja.
LABORATORIJI
Preizkuse smo izvajali predvsem za razvojno področje
ter spremljanje redne proizvodnje. S pomočjo zunanjih
izobraževanj smo povečevali kompetentnost predvsem na
področju dinamičnih testiranj. Zaradi povečanega obsega
dela in večjih potrebah testiranj smo instalirali dodatni klimatski komori in nizko temperaturno komoro.
Povečali smo tudi kapacitete merilnice z instalacijo dodatnega koordinatnega merilnega stroja, kakor tudi uvedbo
video skenirnega sistema GOM, ki nam omogoča hitro,
brezdotično skeniranje zapletenih površin in daje takojšnjo
povratno informacijo v primerjavo z matematičnimi modeli.
SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM
Vključeni smo v Hella Umbrella Certificate in s tem je
planirano zmanjšanje stroškov presoj sistema ravnanja z
okoljem. Presoja je bila izvedena s strani matične tovarne.
Izvedeno je bilo tudi izobraževanje vseh proizvodnih delavcev iz področij varstva pri delu, ravnanja z nevarnimi
snovmi, ravnanja z okoljem in kakovostjo.
26
LETNO POROČILO 2011/12
27
RAZVOJNA DEJAVNOST
Dejavnosti Razvojnega sektorja so bile v poslovnem letu 2011/2012 usmerjene:
A v pridobivanje razvoja čim večjega števila izdelkov, s katerimi lahko v prihodnjih letih zapolnimo naše
proizvodne kapacitete
A v širitev razvojnih aktivnosti s čiste mehanske konstrukcije na inženirske simulacije, raziskave in hitro
izdelavo prototipov
A v razširitev oz. uvajanje novih razvojnih aktivnosti s področja razvoja elektronskih podsistemov za nove
izdelke z LED svetlobnimi izvori
Glavne dejavnosti:
1. PROJEKTI RAZVOJA ŽAROMETOV y
t sodelovanje v lokalnih in mešanih projektnih timih,
t izvajanje razvoja novih izdelkov, osveževanja izdelkov ("face-li{" razvoj) oz. izvajanje inženirskih sprememb na obstoječih
izdelkih v proizvodnji,
t izvajanje razvojnih podpornih aktivnosti pri prenosu projektov, ki so v proizvodni fazi, z drugih proizvodnih lokacij na proizvodno lokacijo Hella Saturnus Slovenija
2. PROJEKTI RAZVOJA MEGLENK IN DODATNIH SVETILK
t pridobivanje in izvajanje projektov za nestandardne meglenke po zadnjih stilističnih trendih za različna vozila vseh svetovnih avtomobilskih proizvajalcev,
t pridobivanje in izvajanje projektov za meglenke na osnovi standardne CFL meglenke,
t predrazvoj projektov za dodatne svetilke (meglenke, dnevne svetilke, smerne svetilke, pozicijske svetilke, itd.) na osnovi
LED svetlobnih izvorov in pripadajoče elektronike,
t pridobivanje in negovanje specialističnih znanj za razvoj in proizvodnjo svetlobne opreme na osnovi LED svetlobnih izvorov
3. PROJEKT PRENOSA PROGRAMA ENOFUNKCIJSKIH SVETILK NA RAZVOJNO LOKACIJO HELLA SATURNUS
t vzpostavljanje razvojnih kapacitet (zaposlovanje inženirskega kadra) za razvoj enofunkcijskih svetilk na razvojni lokaciji
Hella Saturnus
t vzpostavljanje know-how-a in strokovna izobraževanja za vzpostavitev razvojnih kompetenc za enofunkcijske svetilke
t pridobivanje novih projektov enofunkcijskih svetilk
4. IZVAJANJE INTERNIH PROJEKTOV ZA RACIONALIZACIJO POSLOVANJA V OKVIRU RAZVOJNIH AKTIVNOSTI wLIONx
5. IZVAJANJE INVESTICIJSKIH AKTIVNOSTI Z NAMENOM ŠIRITVE RAZVOJNIH POTENCIALOV IN S TEM OBSEGA RAy
ZVOJNIH AKTIVNOSTI wPRENOVA PROTOTIPNE DEJAVNOSTIx
6. IZVAJANJE KAMPANIJE ZAPOSLOVANJA Z NAMENOM ŠIRITVE RAZVOJNIH POTENCIALOV IN S TEM OBSEGA RAy
ZVOJNIH AKTIVNOSTI wHELLA SATURNUS SLOVENIJA D.O.O. HR CAMPAIGNx
28
LETNO POROČILO 2011/12
Glavnina dela je bila osredotočena na obveznosti, izhajajoče
iz zahtev razvoja novih projektov in inženirskih sprememb na
obstoječih izdelkih v proizvodnji.
Veliko časa smo posvetili tudi poenotenju in uvajanju Hellinih
standardov, postopkov in dokumentov ter uvajanju načrtovanja
in kontrolinga razvojnih kapacitet.
Pri razvoju novih izdelkov smo uvedli mrežno aplikacijo za
upravljanje razvojnih resursov RMT – Resource Management
Tool. Izvedeno je bilo več šolanj projektnih vodij in članov
projektnih timov za delo s sistemom za upravljanje tehničnih
podatkov PDM - Product Data Management sistemom in CAD
so{ware-om Catia V5 (projekta PDM Implementation, Catia
V5), Autodesk Part Adviser, Autodesk Part Insight, 3DCS Tolerance Analysis, Flo-EFD.V5, Abacus for Catia (GDY, ANL),
Ansys.
Izvedeno je bilo več aktivnosti in ukrepov za zmanjševanje
stroškov v okviru projekta LiON. Izvedene so bile planirane
aktivnosti v okviru projekta za doseganje Poslovne odličnosti
(Excellence Management Roadmap 2012).
V okviru razvojnega sektorja izvajamo več internih aktivnosti s
področja donosnosti, sodelovanja s kupci, poslovnih procesov,
usposabljanj in inovacij ter osebnih ciljev. Izvajanje spremlja-
mo z metodologijo ravnotežnih kazalnikov (Balance Scorecards) in po enem letu smo na teh aktivnostih dosegli 85 %
realizacijo internih ciljev, kar je dober rezultat.
V preteklem poslovnem letu je potekal pomemben interni
projekt za vzpostavljanje dodatnih razvojnih kapacitet, kjer
smo v zaposlitveni kampanji na področju Time-to-Market
uspeli zaposliti 65 novih inženirjev, od tega v Razvojnem
sektorju 21 novih sodelavcev, 2 sodelavca pa sta iz Razvojnega sektorja odšla na druga delovna mesta.
V skladu s povečanjem sodelavcev Razvojnega sektorja in
sicer iz 53 redno zaposlenih sodelavcev na končnih 74 redno zaposlenih sodelavcev (ob tem imamo še cca 15 preko
agencij najetih sodelavcev), smo se tudi interno reorganizirali in sicer smo konstrukcijo reorganizirali v 3 konstrukcijske skupine na področju mehanskega dela konstruiranja,
predrazvojno skupino (raziskave) in razvojno skupino za
elektronske podsklope.
RAZVOJNI PROJEKTI
V tem letu smo bili razvojno aktivni na približno 30 različnih
projektih in projektnih akvizicijah. Poleg tega pa so tekli približno 3 interni predrazvojni projekti. V okviru internih predrazvojnih projektov razvijamo standardne rešitve in module za
nove generacije meglenk in enofunkcijskih svetilk. Na projektih po SOP so bile izvedene zaključne razvojne dejavnosti (doseganje ciljnih vrednosti). Za veliko izdelkov je bilo opravljeno
delo na področju akvizicij (konceptov in oddanih ponudb).
Izvajali smo zaključne faze projektov GM Insignia 3714 FL, GM
Insignia Eco Flex LED, GM GMX350, VW Passat R-Line, katerih
zagon se je zgodil v poslovnem letu 2011/2012. Izvajali smo
razvoj projektov Renault X10, Nissan X12K, katerih zagon bo v
poslovnem letu 2012/2013. Na novo pridobljeni projekti, kjer
smo sodelovali, so bili projekti žarometov Renault Edison X07,
GM Corsa. S konstrukcijsko podporo smo sodelovali v akvizi-
cijah za žaromet Jaguar X690, ter na meglenkah za kupce
Mini, VW, za kupce Porsche pa smo izvedli ponudbene faze
kombiniranih svetilk v odbijaču za vozila Cajun in Cayenne.
Pridobili smo nove projekte na področju dodatnih žarometov (meglenke, kotne svetilke,...) pri kupcih VW Golf A7
Plus, Seat 37x/FR. Za kupca Nissan smo pričeli z razvojem
prve serijske LED meglenke s pričetkom proizvodnje v
l.2013. Posamezne faze razvoja pri večini projektov nam je,
kljub nemajhnim tehničnim izzivom, uspelo izvršiti v zahtevani kakovosti in v dogovorjenem času.
29
PROGRAMSKI CENTRI
ŽAROMETI
Ocena stanja
V poslovnem letu 2011/2012 nam je uspelo pridobiti vedno več LED ter AFS projektov ter vzpostaviti
mednarodno sodelovanje na nivoju celotnega koncerna.
Na osnovi projektov, pridobljenih v preteklih letih, ter splošnih ciljev podjetja, je bila naša osnovna
naloga v poslovnem letu 2011/2012, zagotoviti pravočasen in uspešen zaključek projektov ter prenos
le-teh v proizvodni sektor, v skladu z vnaprej dogovorjenimi projektnimi cilji (Q-kakovost, K-stroški,
T-roki).
V SPODNJI TABELI JE PRIKAZAN SEZNAM PROJEKTOV wŽAROMETOVx V FAZI RAZVOJA
Izdelek
začetek prozivodnje
INSIGNIA 3714
NISSAN X12K
LAMBO FULL LED
RENAULT TRAFIC X82
RENUALT EDISON X07
JAGUAR X760
NISSAN P32T
PORSCHE CAYENNE E2
06/2013
10/2013
06/2013
06/2013
02/2014
06/2014
06/2014
05/2014
Na področju maloserijskih projektov nam je znotraj koncerna Hella uspelo vzpostaviti t.i. kompetenčni center, pridobili smo Renault Edison X07, Jaguar X760, Nissan P32T
in Porsche Cayenne E2 projekte.
V preteklem poslovnem letu smo začeli tudi z aktivnostmi
za postavljanje nove razvojne skupine za razvoj LED žarometov in meglenk. Razvojna skupina bo dokončno formirana v poslovnem letu 2012/2013.
30
LETNO POROČILO 2011/12
MEGLENKE IN ENOFUNKCIJSKE SVETILKE
Ocena stanja
V poslovnem letu 2011/2012 smo pridobili večje število LED projektov, med drugim tudi prvo LED
meglenko.
Združila sta se PM-5 ter PM-6, s čimer se je mednarodno sodelovanje še bolj okrepilo, kar je narekovalo tudi kadrovske okrepitve.
Uspešno so se začele aktivnosti na programu enofunkcijskih svetilk, kar dokazuje dejstvo, da smo
pričeli z razvojem in vodenjem nekaterih enofunkcijskih projektov. Dokončno je bila formirana tudi
skupina za razvoj LED žarometov, meglenk in enofunkcijskih svetilk.
Na osnovi projektov, pridobljenih v preteklih letih, ter splošnih ciljev podjetja, je bila naša osnovna naloga, v poslovnem letu
2011/2012, zagotoviti pravočasen in uspešen zaključek projektov ter prenos le-teh v proizvodni sektor, v skladu z vnaprej dogovorjenimi projektnimi cilji (Q-kakovost, K-stroški, T-roki).
V SPODNJI TABELI JE PRIKAZAN SEZNAM PROJEKTOV wMEGLENK
IN ENOFUNKCIJSKIH SVETILKx V FAZI RAZVOJA
V SPODNJI TABELI JE PRIKAZAN SEZNAM ZAKLJUČEy
NIH IN PREDANIH PROJEKTOV V PROIZVODNJO wMEy
GLENKE IN ENOFUNKCIJSKE SVETILKEx
Izdelek
začetek prozivodnje
Izdelek
začetek prozivodnje
VW GOL 23 GP
VW 817 AMAROK
VW GOLF A7
TOYOTA 420L
NISSAN INFINITI
SKODA OCTAVIA
SKODA YETI
PORSCHE MACAN
BMW F56 MINI
VW GOLF PLUS
RENAULT SMART
PORSCHE CAYENNE
CHEVROLET CRUZE
BMW F16 CHMSL
BMW G11
06/2012
07/2012
08/2012
09/2012
02/2013
05/2013
11/2013
11/2013
11/2013
01/2014
03/2014
06/2014
06/2014
08/2014
05/2015
AUDI AU37X
NISSAN X02
PSA W24
PROTON
SEAT SE 37X
SEAT SE CUPRA
VW PASSAT B7 R LINE
BMW E71 LCI (X6)
VW GOL
08/2011
12/2011
01/2012
02/2012
03/2012
03/2012
04/2012
04/2012
05/2012
Kot je razvidno iz zgornjih tabel je v razvoju še veliko projektov, ki še niso popolnoma zaključeni in bo potrebno še dodatno razvojno delo.
31
KADRI, IZOBRAŽEVANJE IN MOTIVACIJA
NA DAN 31. 5. 2011 JE BILO ZAPOSLENIH 948 DELAVCEV IN SICER:
Število zaposlenih v Hella Saturnus Slovenija d.o.o. po kategorijah
Stanje na dan
Direktni delavci
Indirektni delavci
Razvoj
Prodaja Administracija
31. 5. 2011.
405
387
98
22
36
Skupaj
948
NA DAN 31. 5. 2012 PA JE BILO V PODJETJU ZAPOSLENIH 1054 DELAVCEV IN SICER:
Število zaposlenih v Hella Saturnus Slovenija d.o.o. po kategorijah
Stanje na dan
Direktni delavci
Indirektni delavci
Razvoj
Prodaja Administracija
31. 5. 2012.
389
449
147
31
Zaposlili smo torej 134 novih sodelavcev in sicer največ
v Proizvodni, Razvojni in Logistični sektor ter Službo za
zagotavljanje kakovosti. Največ sodelavcev smo zaposlili v
Proizvodni in Razvojni sektor zaradi uvajanja novih projektov. V poslovnem letu 2011/2012 je bilo v Hella Saturnus
Slovenija d.o.o. preko Agencij napotenih povprečno 850
delavcev mesečno.
V poslovnem letu 2011/2012 je 28 sodelavcem prenehalo
delovno razmerje iz naslednjih razlogov:
t - upokojitev 18
t - lastna želja 6
t - potek določenega časa 1
t - smrt 1
38
Skupaj
1054
LETNO POROČILO 2011/12
32
IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ KADROV v letu 2011/12
Procese izobraževanja in razvoja kadrov smo izvajali na podlagi letnega plana
izobraževanja ter na podlagi dodatnih poslovnih potreb podjetja.
CELOTNA DEJAVNOST RAZVOJA KADROV JE RAZDELJENA NA SLEDEČA PODROČJA:
Progr. ozn.
PODROČJE:
1.1
KADROVSKO ŠTIPENDIRANJE
Vodili smo ustrezne postopke kadrovskega štipendiranja. Kadrovsko štipendijo
prejemajo 4 študentje (2 študenta UN programa strojništva ter 2 študenta UN
programa elektrotehnike).
1.2
8
STROKOVNE PRAKSE
Opravljanje obvezne strokovne prakse smo omogočili 31 študentom in dijakom
različnih fakultet ter šol.
Praktikanti so opravljali prakso največ na področju razvoja, proizvodnje in kakovosti, pa tudi na področju prodaje in logistike.
3.1
22
PRIPRAVNIŠTVO
V proces pripravništva je bilo vključenih 8 pripravnikov. V sodelovanju z mentorji so bili pripravljeni programi pripravništva ter izvedeno usposabljanje za: 1
Konstrukterja, 1 Planerja kakovosti, 3 Planerje procesov, 2 Elektronika-specialista, 1 Strok. sod. za inženirske razvojne simulacije.
Pripravništvo je že uspešno zaključil 1 sodelavec, ostali pa so še v procesu
usposabljanja.
2.6
4
IZREDNI ŠTUDIJ
V sodelovanju s fakultetami smo vodili ustrezne aktivnosti za 22 izrednih študentov. Sodelavci se ob delu izobražujejo v dodiplomskih in podiplomskih programih: strojništva, mehatronike, elektronike, tehnologije polimerov, ekonomije
ter organizacije dela. V poslovnem letu 2011/2012 so študij uspešno zaključili 4
sodelavci. Na novo pa so se v program izrednega študija vključili 4 sodelavci.
2.3
Število
udelež.
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
31
1510
33
Progr.
oznaka
Področje / vrsta izpopolnjevanja
Število
izobraževalnih ur
Število
udeležencev
3.10
Kakovost
984
72
3.11
Finančno poslovanje
78
11
3.12
Tuji jeziki
7708
134
3.13
Strojništvo / elektronika
4593
337
3.14
Proizvodno / tehnično področje
2338
245
3.15
Varstvo pri delu
516
67
3.16
Računalništvo / informatika
3710
332
3.17
Vodenje / management
1720
270
3.18
Marketing / logistika
168
13
3.19
Poslovna organizacija / kultura
343
29
22.158
1.510
Skupaj
t V vseh navedenih programih je strokovna znanja izpopolnjevalo skupaj 1.510 udeležencev.
t Vodili smo ustrezne postopke za izvedbo 289 različnih vrst programov izpopolnjevanja.
t Udeleženci so izpopolnjevanju znanja namenili skupaj 22.158 izobraževalnih ur, kar pomeni
povprečno 22 izobraževalnih ur na zaposlenega.
t Največji delež (po številu udeležencev) obsegajo izpopolnjevanja s področja strojništva, računalništva in informatike ter vodenja.
t Za razliko od prejšnjega leta so bili programi strokovnega izpopolnjevanja v večini izvedeni
izven podjetja, saj je šlo predvsem za specifična, specialistična usposabljanja.
SKUPAJ / vsa področja - ŠTEVILO UDELEŽENCEV:
SKUPAJ - VLOŽENA SREDSTVA:
1.575
370.349,25 EUR
34
LETNO POROČILO 2011/12
Na področju nagrajevanja in motiviranja zaposlenih v družbi so v poslovnem letu 2011/2012 doseženi naslednji rezultati:
t z dodatnimi aktivnostmi za izboljšanje klime (počutja) in za stimuliranje neposrednih delavcev v proizvodnji za večjo prisotnost na delu (brez bolniških odsotnosti), kakor tudi s kontrolo delavcev na domu, ki so v bolniškem staležu, smo v tem
poslovnem letu uspeli zmanjšati bolniško odsotnost v družbi s 5,22 % na 4,52 %. Bolniška odsotnost v breme podjetja se
je zmanjšala z 2,89 % na 2,49 %, v breme zdravstvenega zavarovanja pa z 2,33 % na 2,03 %;
t izvedli smo projekt »Harmonizacija opisov delovnih mest s koncernom Hella«;
t povprečno izplačana (bruto) plača na zaposlenega v družbi je v tem poslovnem letu znašala 1.661,68 EUR in se je v primerjavi s preteklim poslovnim letom povečala za 1%. Družba je izpolnjevala vse obveznosti iz kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetniške kolektivne pogodbe;
t izvedli smo projekt: Promoviranje zaposlenih v družbi v častni naziv »zgledni delavec Helle Saturnus Slovenija«. Promoviranih je bilo 100 sodelavk oz. sodelavcev, med njimi je to priznanje drugič prejelo 24 sodelavcev, tretjič 9 sodelavcev in
četrtič 2 sodelavca;
t predloženih je bilo 235 sugestij oz. koristnih predlogov, kar pomeni 11,9 % manj v primerjavi s preteklim poslovnim letom, ko jih je bilo predloženih 267. Od vseh predloženih sugestij je bilo 55 (23,4 %) realiziranih, 63 (26,8 %) sugestij se bo
realiziralo v naslednjem poslovnem letu, 57 (24,3 %) jih je v postopku ocene primernosti realizacije, preostalih 60 (25,5 %)
sugestij pa je bilo zavrnjenih.
35
INVESTICIJE
V poslovnem letu 2011/2012 smo realizirali vlaganja v višini 13.846 TEUR (vključno z avansi). Prvotno je bilo sicer planiranih za 19.904 TEUR vlaganj (glej tabelo v nadaljevanju, stolpec Plan), vendar
je v toku poslovnega leta prišlo do sprememb investicijskega proračuna.
Za nabavo potrebnih delovnih sredstev, ki so vezana na konkretne projekte je bilo porabljenih 6.455
TEUR, kar v strukturi realiziranih vlaganj predstavlja 50 %, porabljena sredstva pa znašajo le 0,55
prvotno načrtovanih (glej stolpec indeks). Investicije vezane na stroškovna mesta so znašale 4.981
TEUR; 0,85 prvotno planiranih, v strukturi pa predstavljajo 38% realiziranih vlaganj. Za zgradbe je
bilo porabljenih 1.578 TEUR, gledano na strukturo 12 % vseh realiziranih vlaganj.
Gledano v celoti smo tako v preteklem poslovnem letu porabili 13.846 TEUR investicijskih sredstev (vključno z avansi), kar
znaša 69 % sredstev glede na planirani investicijski načrt.
TABELARIČNI PRIKAZ REALIZACIJE INVESTICIJ V POSLOVNEM LETU 2011/2012 V TEUR.
V TEUR
Plan
Realiz.
Indeks
% delež
Zgradbe
1.501
1.578
105
12
Inv. po stroškovnih mestih
5.859
4.981
85
38
Projekti
11.794
6.455
55
50
Skupaj
19.154
13.014
68
100
750
832
111
19.904
13.846
69
Kapitalizacija projektov
Vse skupaj
69
36
LETNO POROČILO 2011/12
UPRAVLJANJE S TVEGANJI
Valutno tveganje
Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke
Razvoj dogodkov v svetu in gospodarska recesija v nekaterih
razvitih ekonomijah sta v zadnjih letih povzročila večja valutna
gibanja na mednarodnih denarnih trgih. Večina prilivov in odlivov naše družbe se dogaja v valuti EUR-a.
Družba je pri poslovanju s tujino predvsem vezana na EUR.
Družba tečajnemu tveganju ni bistveno izpostavljena predvsem zaradi usklajenosti prilivov in odlivov nominiranih v
domači valuti. Poslovanje v valuti USD je v naši družbi minimalno, letne nabave/prodaje v tej valuti znašajo manj kot 1%
prihodkov. Dosedanje nakupe v valuti USD bomo v bodoče postopno preusmerili na valuto EUR v kolikor bo to mogoče. Pri
prodajah pa imamo trenutno le enega kupca v valuti USD, ki po
prometu spada med manj pomembne kupce.
Družba uravnava tveganje neizpolnitve nasprotne stranke
tako, da v okviru vsakoletnega določanja prodajno plačilnih
pogojev upošteva stopnjo rizičnosti tako posameznega
kupca kot tudi tržišča, na katerem kupec deluje. Za zavarovanje pred tveganjem družba v manjši meri uporablja
avansna plačila predvsem pri novih kupcih.
Družba tveganje v pretežni meri obvladuje s politiko rednega spremljanja in izterjave terjatev.
Obrestno tveganje
Tveganje sprememb obrestnih mer definiramo kot negotovost,
ki je povezana z gibanji obrestnih mer v prihodnosti in neposredno določajo višino naših obveznosti in naslova dolgoročnega zadolževanja- najemanja kreditov.
V septembru 2010 je družba s Hello KGaA Hueck & Co. podpisala pogodbo o vključitvi v cash pooling system preko UniCredit Banke. Preko cash pooling systema se družba lahko dnevno
zadolžuje do 3 mio EUR, vendar skupaj največ do 10 mio EUR.
Obrestna mera se izračunava mesečno na osnovi referenčne
obrestne mere ''čez noč'' v evro območu – EONIA za dana
sredstva v višini EONIA - 0,125 % p.a. in za prejeta sredstva
v višini EONIA + 3,75 % p.a. oziroma od avgusta 2011 EONIA
+1,50 % p.a..
V letu 2011/2012 ima družba najeto kratkoročno posojilo pri
družbi HH dejavnost holdingov d.o.o. Obrestuje se po obrestni
meri za obresti na posojila med povezanimi osebami na podlagi Pravilnika o priznani obrestni meri.
Zavarovanje interesov in premoženja
Obseg in intenzivnost zavarovalnega kriterija se spreminja
z rastjo premoženja, z uporabo novih tehnologij, izdelkov
in trgov, hkrati pa se spreminja izpostavljenost tveganju.
Obseg zavarovalnega kriterija pove, za katere nevarnosti je
stvar zavarovana, intenzivnost pa, v kakšnem delu bo škoda povrnjena. Seveda pa družba ne zavaruje vseh nevarnosti in tudi ne celotne višine škode, saj aktivno spremlja
stroške, manjše in manj pogoste škode ter nevarnosti, ki
se jih da zmanjšati s preventivnimi ukrepi. Zavarovanje je
zato bolj kakovostno in cenejše, proces obvladovanja nevarnosti pa je centraliziran.
Zavarovanje premoženja obsega zavarovanje škod na
gradbenih objektih, opremi, strojih in zalogah. Škode zaradi
posledic izpada proizvodnje vključujejo strošek dela, amortizacijo, preostale poslovne stroške in dobiček iz poslovanja
za obdobje enega leta in pol. Povečanje lastne udeležbe
družbe pri škodi je na eni strani prineslo prihranke pri premiji, obenem pa ni poslabšalo zavarovalnega kriterija.
Zavarovana je tudi proizvajalčeva odgovornost za izdelke in
stroške odpoklica izdelkov s trga.
Pri zavarovanju civilne odgovornosti je v primerjavi z zavarovanjem premoženja bistveno težje oceniti obseg finančnih posledic, ki jih za dokazano oškodovanje oseb dodeljujejo sodišča. Zato se uporabljajo mednarodni standardi,
priporočila in ponekod tudi zakonske podlage.
37
Plačilnosposobnostno tveganje
Plačilnosposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje
naletelo na težave pri zbiranju finančnih sredstev potrebnih za
izpolnitev finančnih obveznosti.
Na nabavnem področju je družba pri večini dobaviteljev uvedla
plačilne pogoje skladno s strategijo in usmeritvami nabavne
politike skupine Hella. Plačilni pogoji t.j. plačila 25. v mesecu
za dobave v preteklem mesecu ob priznavanju % sconta ali
znižanju nabavne cene, so uvedeni pri vseh pomembnejših dobaviteljih tako na domačem kot na tujem trgu.
Družba intenzivno dela na področju izterjave in kompenzacij.
Družba je v kar največji meri uskladila roke plačil na kupcih
in dobaviteljih. V primeru večjih investicij se družba uskladi z
matičnim podjetjem o načinu financiranja investicij. V primeru
kratkoročnega pomanjkanja sredstev družba koristi limit na
transakcijskem računu (Cash pool agreement).
Tveganja na nabavnem in prodajnem trgu
Tveganja na nabavnih trgih so pogojena s konjunkturo azijskih
trgov in nestabilnimi razmerami rasti cen bakra in surove nafte ter z recesijo v svetu.
Prvi razlog lahko povzroči porast cen kablaže, drugi pa porast
cen plastičnih materialov in delov ter transporta. Ker gre za
tržno tveganje bodo morebitne spremembe vplivale tako na
slovenskem kot tudi na evropskem in ostalih svetovnih trgih.
S pretežnim delom dobaviteljev imamo sklenjene pogodbe
v katerih so opredeljena tudi gibanja cen. Morebitni dvigi cen
surovin, ki kotirajo na borzi, ali so posredno vezani na borzna
dogajanja se upoštevajo v izhodiščih in predpostavkah za izdelavo poslovnih načrtov.
V tem poslovnem letu družba ni imela posebej sklenjenih
pogodb za zavarovanje pred tveganjem za nihanje cene bakra
na svetovnem trgu.
Največja tveganja na prodajnem področju je morebitna izguba
tržnega deleža in padec prodajnih cen. Predvidena zniževanja
cen izdelkov tekom celotne življenjske dobe izdelka so z najpomembnejšimi kupci definirana ob pridobitvi novih projektov
in upoštevana pri izdelavi prodajnih planov.
38
LETNO POROČILO 2011/12
POSLOVANJE S POVEZANIMI PODJETJI
Družba Hella Saturnus Slovenija d.o.o. posluje z družbami v skupini Hella kot kupec in kot dobavitelj pod običajnimi tržnimi pogoji,
med drugimi tudi z obvladujočo družbo Hella KGaA Hueck & Co.
Za vsako leto se nabavna, prodajna in razvojna strategija izoblikuje v matični firmi skupine Hella.
Obvladujoče podjetje skupine Hella nastopa tudi kot glavni koordinator oz. pogajalec s ključnimi kupci in dobavitelji pri čemer se
aktivno vključuje v proces določanja prodajnih oz. nabavnih cen,
plačilnih pogojev, kot tudi pridobivanje novih projektov.
Pri novih projektih se obvladujoča družba dogovarja tudi o razvoju
novega izdelka, kot tudi samih orodij, prav tako pa se Hella KGaA
Hueck & Co. dogovarja o načinu financiranja orodij na katerih bo
potekala proizvodnja za nove izdelke. Ta orodja so v večini primerov v lasti kupca. Hella Saturnus Slovenija d.o.o. velikokrat nastopa kot dobavitelj teh orodij kupcu oz. proizvajalcu avtomobilov, pri
čemer je uspešnost pri prodaji le-teh orodij povezana tudi z obsegom in hkrati z prodajnimi cenami končnih izdelkov-svetlobne
opreme za sama motorna vozila.
Obvladujoča družba določa tudi strategijo in smernice pri uvajanju
enotnega informacijskega sistema. Prav tako določa tudi strategijo pri tujih virih financiranja hčerinskih podjetij oziroma financiranju znotraj skupine in pri zavarovanju premoženja in ostalih oblik
zavarovanj.
39
RAZVOJ PODJETJA V PRIHODNJEM
POSLOVNEM LETU 2012/2013
Družba Hella Saturnus Slovenija d.o.o. posluje v skladu s poslovno strategijo matičnega podjetja Hella KgaA Hueck &Co.
Znotraj strategije je naša družba zadolžena za razvoj in proizvodnjo žarometov in meglenk in enofunkcijskih svetilk.
Na področju avtomobilske industrije, ki vključuje proizvodnjo
avtomobilov in sestavnih delov obstaja izredno zaostreno konkurenčno stanje.
Težko je predvideti razvijanje trga, v zadnjem času je čutiti, da
se kriza, ki je bila prisotna v letu 2008 in 2009 počasi ponovno
vrača. Smo pod izredno močnim pritiskom na zniževanje prodajnih cen in hkrati vse ostrejših zahtevah po visoki kvaliteti
izdelkov, ki se meri z vse manjšimi ppm.
Ekonomski pogoji poslovanja v gospodarstvu so na skoraj
vseh področjih slabši kot v preteklem obdobju. Tekmovalnost
in konkurenca na trgu je čedalje večja.
Na svetovnih in na evropskih trgih je prodaja vozil trenutno
relativno stabilna, vendar strokovnjaki napovedujejo trend
padanja prodaje do 10 %. Padec prodaje je opazen na trgih kot
so grški, španski in italijanski, kjer se težave lokalnih bank
že odražajo na prodaji vozil, azijski trg je v vzponu (Kitajska,
Indija), porast prodaje beležimo tudi v Rusiji medtem pa je na
evropskem trgu prodaja relativno stabilna le v Nemčiji, ostali
evropski trg pa je približno na lanskem nivoju ali celo pod pričakovanji.
Hkrati pa se srečujemo še s pritiski z nabavnega trga, kjer se
cene dvigujejo.
Vsi ti pritiski in spremembe, tako na prodajnem kot nabavnem
področju, negotove tržne razmere, bodo imeli svoj vpliv na naš
poslovni načrt za prihodnje poslovno leto.
Naslednje leto pa kljub vsem težavam na trgu pričakujemo
optimistično ne glede na to, da se bodo prihodki iz poslovanja
znižali, za 13 %, predvsem na račun končanja proizvodnje žarometa VW Golf6. V naslednjem poslovnem letu pričakujemo
zagon treh novih žarometov (Renault X10, Citoren C4, Lamborghini LB72 LED ) in 7 novih žarometov za meglo (VW Gol,
Golf7 in VW Amarok, Nisssan Infiniti, Skoda Octavia, Toyota
420, Porsche Cayun).
Zagon novih projektov pa tokrat ne bo vplival tudi na povečanje
prihodkov iz poslovanja, saj planiramo da se bo naš prihodek
od prodaje izdelkov iz lanskih 257.000 TEUR znižal na 226.000
TEUR oz. -13 %. Padec prihodkov gre predvsem na račun končanja proizvodnje Žarometa VW Golf6 v Novembru 2012 , za
naslednika pa nismo bili nominirani.
Vse aktivnosti v našem poslovanju bodo tako usmerjene
k stalnemu izboljševanju poslovanja (LiON program),
zmanjševanju stroškov poslovanja, motivaciji zaposlenih
in prizadevanju za dvig produktivnosti ter s tem k dvigu
donosnosti vloženih proizvodnih resursov.
Pri izdelavi našega poslovnega načrta smo
upoštevali naslednje predpostavke:
Planiranje prihodkov
Prodaja izdelkov je planirana na podlagi Plato liste (MDB
HKG) za področje OEM, ter usklajena z prodajo GS-HKG
Lippstadt. Proizvodi, ki se prodajajo v t.i. skupinah OES,
IAM predstavljajo naša tržna predvidevanja v prihajajočem
poslovnem letu.
Skupni prihodek od prodaje izdelkov v poslovnem letu
2012/2013 bo znašal 225.847 TEUR. V prihodkih je vkalkulirano (upoštevano) znižanje cen po posameznih izdelkih v
višini 1.589 TEUR in QS 2.536 TEUR.
V novem poslovnem letu pričakujemo tudi prihodke iz
naslova inženirskih storitev in sovlaganj v orodja v višini
14.157 TEUR.
Skupni prihodki za poslovno leto 2012/13 so tako planirani
v višini 240.004 TEUR.
Planiranje stroškov
Plan stroškov je izdelan na osnovi izdelanih kalkulacij za
vsak posamezen proizvod, veljavnih za to poslovno leto. V
planu stroškov je upoštevan program za zniževanje stroškov (LiON) in LAender, ki istočasno predstavlja tudi cilje
podjetja po posameznih poslovnih procesih .
Materialni stroški 141.344 TEUR vsebujejo tudi porast cen
materialov v višini 12 TEUR in vkalkulirane prihranke iz
naslova DtC in RedtC 1.691 TEUR na letni ravni.
40
LETNO POROČILO 2011/12
Vkalkulirani stroški do HKGaA ali Hella hčerinskih podjetij
HKG:
Stroški licenčnin (prodaja)
Stroški licenčnin (razvoj)
Stroški IT (HCC, HCCCEE)
Stroški razvoja
HAT
Stroški razvoja
Hella Japan
Stroški razvoja
Hella India
Stroški razvoja
Hella USA
Q support
2.692 TEUR
863 TEUR
1.495 TEUR
4.145 TEUR
296 TEUR
134 TEUR
72 TEUR
30 TEUR
Struktura planiranih stroškov v poslovnem načrtu 2012/2013
Materialni stroški: 63 %
Stroški dela: 17 %
Amortizacija: 5 %
Ostali stroški: 6 %
Donosnost
V poslovnem načrtu 2012/2013 planiramo skupni donos oz. dobiček (EBT) v višini 9 % oz. 19.445 TEUR.
41
VREDNOTE PODJETJA
V letu 2006 smo v našem podjetju pričeli z uvajanjem vrednot podjetja.
Naše vrednote:
Podjetniško ravnanje z lastno odgovornostjo
Smo podjetni in odgovorni
t Samostojno ocenjujemo poslovne situacije
t Predvidevamo ustrezne ukrepe in jih izvajamo
t Postavljamo si visoke zahteve
t Sodelavcem nudimo pomoč
Partnersko sodelovanje in učinkovito timsko delo
Sodelujemo
t Med nami vlada odprtost in zaupanje
t Sodelujemo med seboj, z našimi kupci in dobavitelji
Doslednost
Smo dosledni
t Dosledno uresničujemo zastavljene cilje in jih preverjamo
t Pri svojem delu smo disciplinirani in usmerjeni v prihodnost
Doseganje rezultatov
Dosegamo rezultate
t Svoje delo opravljamo z veliko predanostjo in zadovoljstvom
t Naši cilji so jasni in vsem razumljivi
Inovativne in pozitivne spremembe
Smo inovativni
t Pripravljeni smo se učiti, razvijati in iskati nove rešitve
t Razvijamo inovativne izdelke in procese, ki so pomembni za naše kupce
Korektnost
Smo korektni
t Pošteni smo in vredni zaupanja
t Naše delo poteka v prijateljskem vzdušju in je usmerjeno h kakovosti
t Tako gradimo stabilnost in utrjujemo zaupanje v odnosih do sodelavcev in kupcev
Zgledno ravnanje
Dajemo zgled
t Vsi delamo skladno z našimi vrednotami, jih uresničujemo in smo s tem vzor sebi in drugim
42
LETNO POROČILO 2011/12
RAZKRITJE POMEMBNIH POSLOVNIH DOGODKOV
PO KONCU POSLOVNEGA LETA
Poslovanje podjetja je v prvem mesecu novega poslovnega
leta potekalo v okviru plana in zastavljenih ciljev za poslovno
leto 2012/13. Čisti prihodki od prodaje so bili za 11,4 % višji od
planiranih zaradi fakturiranja razvojnih storitev, medtem ko
je sama prodaja izdelkov bila v prvem mesecu nekoliko nižja
od planirane, zaradi nižje prodaje žarometov (GM AFL, Renault
in PSA).
43
44
LETNO POROČILO 2011/12
HELLA SATURNUS Slovenija d.o.o.
LETNO POROČILO 2011.2012
2. DEL
Računovodski izkazi s pojasnili Hella Saturnus Slovenija d.o.o. Ljubljana
VSEBINA
Splošna razkritja 46
Predstavitev družbe
Računovodski izkazi 50
Bilanca stanja
Izkaz poslovnega izida
Drugi vseobsegajoči donos
Izkaz denarnih tokov
Bilančni dobiček
Izkaz gibanja kapitala
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev 58
Razčlenitev in pojasnila k računovodskim izkazom 64
Bilanca stanja
Izkaz poslovnega izida
Druga razkritja 76
Revizorjevo poročilo 80
45
46
LETNO POROČILO 2011/12
SPLOŠNA RAZKRITJA
PREDSTAVITEV DRUŽBE
Ustanovitev
Družba Saturnus – Avtooprema, ki proizvaja svetlobno in drugo elektroopremo za motorna in druga vozila, d.d., Ljubljana, Letališka 17, je bila ustanovljena dne 4. 12. 1991, na
podlagi sklepa o organiziranju delniške družbe v družbeni lastnini. Vpis družbe v register
je bil izvršen pri Temeljnem sodišču v Ljubljani dne 6. 1. 1992 pod št. vložka 1/14234/00
in št. sklepa Srg 47821/91.
t Dne 14. 3. 1997 je bila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, oddelku za gospodarsko sodstvo pod št. sklepa Srg
97/01036 vpisana registracija o lastninjenju družbe po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, na podlagi katere se spremeni naziv družbe v Saturnus – Avtooprema, proizvodnja svetlobne opreme za motorna in
druga vozila, d.d., Ljubljana ter poveča osnovni kapital na 1.135.984.000 SIT.
t Dne 24. 10. 1997 pa je bilo pod št. sklepa Srg 97/04555 vpisano povečanje osnovnega kapitala družbe na
1.294.244.000 SIT.
t Dne 26. 1. 2004 je bila pod št. sklepa Srg 2003/08422 vpisana vključitev družbe v družbo Hella Lux dejavnost
holdingov d.o.o.
t Dne 28. 5. 2004 so bile pod št. sklepa Srg 2004/03393 vpisane naslednje spremembe:
t URTGOGODCKOGPĆTOG&TWƤDCUGRTGKOGPWLGX*GNNC.WZ5NQXGPKLC2TQK\XQFPLCUXGVNQDPGQRTGOG\C
motorna in druga vozila, d.o.o.
t URTGOGODCRTCXPQQTICPK\CEKLUMGQDNKMG&TWƤDCUGRTGQDNKMWLGXFTWƤDQ\QOGLGPQQFIQXQTPQUVLQ
Ustanovitelj oz. novi lastnik družbe postane: HH dejavnost holdingov d.o.o.
t Dne 30. 5. 2005 je bilo pod št. sklepa Srg 2005/04945 vpisano povečanje osnovnega kapitala družbe na
1.599.819.253 SIT.
t Dne 28. 3. 2007 je št. sklepa Srg 2007/02824 vpisano prevrednotenje osnovnega kapitala v valuto evro.
t Dne 26. 5. 2008 je pod št sklepa Srg 2008/20959 vpisana sprememba imena družbe: Družba se preimenuje v
Hella Saturnus Slovenija d.o.o. Proizvodnja svetlobne opreme za motorna in druga vozila d.o.o.
Skrajšana firma:
Osnovni kapital:
HELLA SATURNUS SLOVENIJA d.o.o.
6.675.927 EUR
47
Lastniška struktura
Ostali podatki
Družba je v 100 % lasti HH Dejavnost holdingov d.o.o., katere
100 % lastnik je Hella KGaA Hueck & Co. Lippstadt.
Matična številka:
5035945
Davčna številka
SI 21491895
Šifra dejavnosti:
29.310 (proizvodnja druge električne opreme
za stroje in vozila)
Velikost:
Velika družba po Zakonu o gospodarskih
družbah
Število zaposlenih:
1054
Dejavnost
Družba po registraciji dejavnosti spada v skupino kovinsko
predelovalne in elektro industrije. Njena glavna dejavnost je
proizvodnja svetlobne opreme za avtomobilsko industrijo.
Organi družbe
Organa družbe sta nadzorni svet in uprava. Upravo družbe
predstavlja Christof Johannes Droste. V nadzornem svetu
družbe so: predsednik Rolf Breidenbach (imenovan 20. 5.
2008), član Klegraf Franz Josef (imenovan 9. 7. 2009) in član
Jože Lovšin (predstavnik delavcev, imenovan 20. 5. 2008).
Transakcijski račun pri NLB: SI56 0292 3001 2164 328
Transakcijski račun pri UniCredit Bank: SI56 2900 0005 5285 395
Poslovno leto:
od 1. 6. tekočega leta do 31. 5. naslednjega leta
Kapitalske povezave
Hella Saturnus Slovenija d.o.o. je v 100 % lasti družbe HH dejavnost holdingov d.o.o. in se vključuje v konsolidirane računovodske izkaze skupine HH, prvič za poslovno leto 2003/2004.
Konsolidirano letno poročilo skupine HH je mogoče dobiti na
sedežu obvladujoče družbe.
Koledarsko leto:
Za potrebe države družba sestavlja tudi računovodske izkaze za koledarsko leto, ki pa neposredno niso predmet
revidiranja.
48
LETNO POROČILO 2011/12
Izjava poslovodstva
Poslovodstvo družbe Hella Saturnus Slovenija d.o.o. izjavlja, da v celoti potrjuje računovodske izkaze izdelane za leto
končano 31. 5. 2012:
t Izkaz poslovnega izida
t &TWIKXUGQDUGICLQijKFQPQU
t $KNCPECUVCPLC
t +\MC\FGPCTPKJVQMQX
t +\MC\IKDCPLCMCRKVCNC
in pripadajoča pojasnila prikazane v pričujočem letnem poročilu.
Uprava potrjuje, da je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe Hella Saturnus Slovenija d.o.o. ter računovodskih
izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja
družbe Hella Saturnus Slovenija d.o.o. v letu, ki se je končalo 31. 5. 2012.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve,
da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da računovodski izkazi družbe
predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto, ki se je končalo 31. 5. 2012.
Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja
in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi računovodskimi standardi.
Uprava družbe je seznanjena z vsebino sestavnih delov letnega poročila družbe Hella Saturnus Slovenija d.o.o., ki se je
končalo 31. 5. 2012 in s tem tudi z njenim celotnim letnim poročilom. Z njim se strinjam in to potrjujem s svojim podpisom.
Ljubljana, 4. 7. 2012
Računovodja: Vida Strle
Direktor družbe: Christof Johannes Droste
49
50
LETNO POROČILO 2011/12
RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA OBDOBJE
OD 1. 6. 2011 DO 31. 5. 2012
BILANCA STANJA 31. 5. 2012
31. 5. 2012
104.470
v TEUR
31. 5. 2011
101.510
47.117
3.867
160
3.707
42.798
17.077
2.248
14.829
19.724
2.201
3.796
3.740
56
452
43.144
4.064
154
3.910
38.647
16.730
2.248
14.482
16.190
1.815
3.912
3.783
129
433
1.6.
56.923
12.856
8.582
1.724
2.539
11
44.000
2.749
37.679
3.572
67
57.994
14.652
8.946
1.655
4.043
8
43.291
1.414
38.440
3.437
51
1.7.
430
372
9.455
16.172
Pojasnila
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
1. Dolgoročne premoženjske pravice
4. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja
II. Opredmetena osnovna sredstva
1. Zemljišča in zgradbe
a) Zemljišča
b) Zgradbe
2. Proizvajalne naprave in stroji
3. Druge naprave in oprema
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
VI. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
II. Zaloge
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
3. Proizvodi in trgovsko blago
4. Predujmi za zaloge
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
V. Denarna sredstva
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
ZABILANČNA SREDSTVA
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
1.5.
51
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A. KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
1. Zakonske rezerve
5. Druge rezerve iz dobička
V. Preneseni čisti poslovni izid
VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta
B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2. Druge rezervacije
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
III. Odložene obveznosti za davek
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
II. Kratkoročne finančne obveznosti
1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
1.8.
1.9.
1.10.
1.3.
1.11.
1.12.
104.470
101.510
50.935
6.676
6.676
9.428
9.576
668
8.908
9.744
15.511
45.424
6.676
6.676
9.428
9.576
668
8.908
3.569
16.175
5.681
2.472
676
2.533
2.400
2.079
0
321
75
55
55
20
79
0
0
79
42.174
14.943
14.943
27.231
6.224
18.238
0
2.769
44.098
16.723
16.723
27.375
7.083
17.764
48
2.480
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
1.13.
5.605
9.509
ZABILANČNE OBVEZNOSTI
1.14.
9.455
16.172
RAČUNOVODSKE IZKAZE JE POTREBNO BRATI SKUPAJ S POJASNILI K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM.
52
LETNO POROČILO 2011/12
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1. 6. 2011 DO 31. 5. 2012
Pojasnila
1. Čisti prihodki od prodaje
a) na domačem trgu
b) na tujem trgu
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
5. Stroški blaga, materiala in storitev
a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
b) Stroški storitev
6. Stroški dela
a) Stroški plač
b) Stroški socialnih zavarovanj
I. Stroški pokojninskih zavarovanj
II. Stroški drugih socialnih zavarovanj
c) Drugi stroški dela
7. Odpisi vrednosti
a) Amortizacija
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih
osnovnih sredstvih
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
8. Drugi poslovni odhodki
2.1.
2.2.
2.3.
2.4.
2.5.
2.6.
2.7.
Poslovni izid iz poslovanja
10. Finančni prihodki iz danih posojil
a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini
b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini
b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini
b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
15. Drugi prihodki
16. Drugi odhodki
2.8.
2.9.
Celotni poslovni izid pred davki
1. 6. 2011 do
31. 5. 2012
264.519
11.326
253.193
-102
861
65
-206.237
-167.047
-39.190
-26.611
-19.353
-3.579
-2.146
-1.433
-3.679
-10.165
-9.866
-5
v TEUR
1. 6. 2010 do
31. 5. 2011
257.507
17.255
240.252
-49
825
174
-202.697
-166.455
-36.242
-23.382
-17.038
-3.076
-1.853
-1.223
-3.268
-9.783
-9.510
-132
-294
-2.040
-141
-969
20.290
21.626
11
11
71
25
46
-382
-382
0
0
0
212
79
133
-621
-620
-1
-184
-7
-177
23
-1
-127
-49
-78
31
0
19.828
21.121
17. Davek iz dobička
18. Odloženi davki
2.10
-4.395
78
-5.009
63
19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
2.11
15.511
16.175
RAČUNOVODSKE IZKAZE JE POTREBNO BRATI SKUPAJ S POJASNILI K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM.
53
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS
19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
20. Spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
sredstev
21. Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
22. Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (vplivov spre
memb deviznih tečajev)
23. Druge sestavine vseobsegajočega donosa
24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
(19+20+21+22+23)
1. 6. 2011 do 31. 5. 2012
15.511
0
1. 6. 2010 do 31. 5. 2011
16.175
0
0
0
0
0
0
15.511
0
16.175
54
LETNO POROČILO 2011/12
IZKAZ DENARNIH TOKOV wII. RAZLIČICAx
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Postavke iz izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz posl. terjatev
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odhodki iz posl. obv.
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij
ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne aktivne kratk. časovne razmejitve
Začetne manj končne zaloge
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b)
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naložbenju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
b) Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
c) Prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Prejemki pri financiranju
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti
b) Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
c) Prebitek izdatkov pri financiranju (a + b)
Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)
y) Začetno stanje denarnih sredstev
1. 6. 2011 do
31. 5. 2012
v TEUR
1. 6. 2010 do
31. 5. 2011
27.845
264.652
-232.274
-4.533
-2.120
28.070
257.924
-225.411
-4.443
2.684
-838
-58
1.631
-205
-2.650
25.725
-14
-72
448
-2.709
5.031
30.754
21
11
10
-13.593
-895
-12.698
-13.572
116
0
116
-8.783
-915
-7.868
-8.667
126.145
126.145
-138.282
-375
-127.907
-10.000
-12.137
58.173
58.173
-82.959
-617
-67.342
-15.000
-24.786
67
16
51
51
-2.699
2.750
55
BILANČNI DOBIČEK
Čisti poslovni izid poslovnega leta
+ Preneseni čisti dobiček
Bilančni dobiček - nerazporejen
31. 5. 2012
15.511
v TEUR
31. 5. 2011
16.175
9.744
3.569
25.255
19.744
LETNO POROČILO 2011/12
56
IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA OBDOBJE: 1. 6. 2011 . 31. 5. 2012
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve
iz dobička
Druge rezerve iz dobička
Preneseni
Čisti poslovni izid
čisti poslovni
poslovnega leta
izid
I
II
III
III
V
VI
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Druge rezerve iz dobička
Preneseni
čisti dobiček
Čisti dobiček poslovnega leta
Skupaj
kapital
I/1
II
III/1
III/5
V/1
VI/1
A.1. STANJE 31. MAJA 2011
6.676
9.428
668
8.908
3.569
16.175
45.424
A.2. ZAČETNO STANJE 1. JUNIJA
2011
6.676
9.428
668
8.908
3.569
16.175
45.424
B.1. Spremembe lastniškega kapitala-transakcije z lastniki
0
0
0
0
-10.000
0
-10.000
0
0
0
0
g) Izplačilo deleža v dobičku
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poročevalskega obdobja
a)
0
0
0
0
0
Razporeditev preostalega dela
čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na
druge sestavine kapitala
C. KONČNO STANJE 31. MAJA 2012
6.676
9.428
668
Izplačilo deleža v dobičku v višini 10.000 TEUR predstavlja izplačilo
dobička družbeniku HH dejavnost holdingov d.o.o. (sklep družbenika HH dejavnost holdingov d.o.o. o uporabi bilančnega dobička z
dne 18. 5. 2012).
8.908
-10.000
15.511
15.511
15.511
15.511
16.175
-16.175
0
16.175
-16.175
0
9.744
15.511
50.935
Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja
B.3. Spremembe v kapitalu
a)
-10.000
57
IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA OBDOBJE: 1. 6. 2010 . 31. 5. 2011
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve
iz dobička
Druge rezerve iz dobička
Preneseni
čisti poslovni
izid
Čisti poslovni izid
poslovnega leta
Skupaj
kapital
I
II
III
III
V
VI
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Druge rezerve iz dobička
Preneseni
čisti dobiček
Čisti dobiček poslovnega leta
I/1
II
III/1
III/5
V/1
VI/1
A.1. STANJE 31. MAJA 2010
6.676
9.428
668
8.908
7.527
11.042
44.249
A.2. ZAČETNO STANJE 1. JUNIJA
2010
6.676
9.428
668
8.908
7.527
11.042
44.249
B.1. Spremembe lastniškega kapitala-transakcije z lastniki
0
0
0
0
-15.000
0
-15.000
0
0
0
0
g) Izplačilo deleža v dobičku
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poročevalskega obdobja
-15.000
0
16.175
16.175
16.175
11.042
-11.042
0
11.042
-11.042
0
3.569
16.175
45.424
a) Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
0
0
a) Razporeditev preostalega dela
čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na
druge sestavine kapitala
C. KONČNO STANJE 31. MAJA 2011
6.676
9.428
668
8.908
-15.000
16.175
58
LETNO POROČILO 2011/12
POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV
Računovodski izkazi za obdobje od 1. 6. 2011 do 31. 5. 2012 so revidirani, podano je mnenje brez
pridržka. Računovodske izkaze od leta 1994 revidira družba KPMG Slovenija d.o.o..
Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov
Računovodski izkazi in pojasnila k izkazom v tem poročilu so
sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov 2006.
Pri tem sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne
neomejenosti.
Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, zaokroženi so na tisoč
enot.
Postavke v računovodskih izkazih, ki so izkazane v tujih valutah,
so v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida preračunane v evre
po tečajnici Banke Slovenije – referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Pozitivne ali negativne tečajne razlike, ki so posledica teh dogodkov, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med
finančnimi prihodki oziroma odhodki.
Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se neposredno uporabljajo
določila Slovenskih računovodskih standardov, razen pri vrednotenju postavk, pri katerih standardi dajejo družbi možnost izbire med
različnimi načini vrednotenja. Družba je uporabila usmeritve, ki so
opisane v nadaljevanju.
Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva
Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva so vrednotena
po nabavnih vrednostih zmanjšanih za enakomerno časovno obračunano amortizacijo.
V nabavno vrednost neopredmetenega in opredmetenega osnovnega sredstva so všteti nakupna cena in vsi stroški usposobitve
sredstva (razvojnega projekta) za nameravano uporabo.
Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva niso več predmet knjigovodskega evidentiranja, če so odtujena ali izničena,
ker od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Razlika med čistim
donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo odtujenega
opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čisti donos ob odtujitvi
večji od knjigovodske vrednosti, oziroma med poslovne odhodke, če je knjigovodska vrednost večja od čistega donosa
ob odtujitvi.
Če pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim
osnovnim sredstvom, povečujejo njegove bodoče koristi v
primerjavi s prej ocenjenimi, se poveča njegova nabavna
vrednost. Popravila ali vzdrževanja opredmetenih osnovnih
sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih
gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno
ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Obravnavajo se kot
odhodki, kadar se pojavijo.
Neopredmetena sredstva se zaradi okrepitev ne prevrednotujejo.
V poslovnem letu 2007/2008 je družba med neopredmetena
sredstva pričela zajemati tudi dolgoročno odložene stroške
razvijanja za posamezne razvojne projekte. Prvi pogoj, da
se posamezni razvojni projekt pripozna kot neopredmeteno
sredstvo je, da je vsota vseh stroškov tako zunanjih storitev kot internih stroškov, ki so dokazljivi, večja za najmanj
100.000 EUR od prihodkov, ki nam jih za razvojno dejavnost
povrnejo kupci. Drugi pogoj za pripoznanje je, da se novi izdelek proizvaja na naši proizvodni lokaciji. Na voljo mora biti
naročilo kupca, iz katerega mora biti razvidna jasna dodelitev
kupca (t.j. nova 6 mestna številka -družina materiala). Hkrati
pa mora biti nov razvojni projekt brez gospodarskih, tehničnih ali drugih tveganj z naslednjimi donosi: glavni žarometi
(HSW) = 5 %, večfunkcijske svetilke(MFL) in enofunkcijske
svetilke (EFL) = 10 % ( slednje velja od 1. 8. 2010 naprej).
Izjeme so nove tehnologije (ELE/ELED/PM-4-projekti,
komponente), kadar je več kupcev za isti projekt ali različni
podatki o začetku proizvodnje.
Na osnovi sprememb SRS 2006, ki veljajo od 1. 1. 2010 dalje
je v poslovnem letu 2010/2011 družba med opredmetena sredstva pričela zajemati tudi vlaganja v opredmetena
osnovna sredstva v tuji lasti. Gre za vlaganja predvsem v
orodja v tuji lasti, ki jih podjetje uporablja pri ustvarjanju
proizvodov.
59
Amortizacija
Terjatve
Neodpisana vrednost neopredmetenega in opredmetenega
osnovnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.
Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan
naslednjega meseca po tistem, ko je usposobljeno za uporabo
za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno.
Neopredmeteno sredstvo se začne amortizirati, ko je usposobljeno za uporabo.
Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva podjetje
amortizira posamezno po metodi enakomernega časovnega
amortiziranja.
Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo plačane.
Terjatve, nominirane v tuji valuti, se konec obdobja preračunajo po tečajnici Banke Slovenije – referenčnem tečaju
Evropske centralne banke, razlika predstavlja prihodke ali
odhodke financiranja.
Kasnejša povečanja ali zmanjšanja terjatev povečujejo poslovne oziroma finančne prihodke oziroma odhodke. Vsa
povečanja ali zmanjšanja morajo biti utemeljena z ustreznim dokumentom.
AMORTIZACIJSKE STOPNJE:
Popravek vrednosti se oblikuje s pomočjo presoje starosti
terjatev na sledeči način:
t za terjatve zapadle nad 365 dni se oblikuje 50 % popravek vrednosti;
t za tožene terjatve se oblikuje 99 % popravek terjatve;
t za terjatve do družb v skupini Hella se popravki vrednosti terjatev ne oblikujejo.
Neopredmetena sredstva
Dolgoročno odloženi stroški razvijanja
Zgradbe
Stanovanja
Računalniška oprema
Transportna oprema v proizvodnji
Osebni avtomobili
Proizvodna oprema
Orodja v proizvodnji
Ostala oprema
Opredmetena osn. sred. v tuji lasti
25,00 %
20,00 %
2,50 %
5,00 %
33,33 %
12,50 %-20,00 %
25,00 %
20,00 %
33,33 %
10,00-20,00 %
od SOP do EOP
Ko je odpis terjatev utemeljen z ustrezno listino, se pokrije
v breme tako nastalega popravka vrednosti terjatve.
Zaloge
*SOP - Start of production (začetek proizvodnje)
EOP - End of production (konec proizvodnje)
Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se
ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki
jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive
nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Metoda
vrednotenja zmanjševanja zalog materiala in trgovskega
blaga je metoda drsečih cen.
Na kontih trgovskega blaga so evidentirana tudi orodja,
ki so v tuji lasti in so ovrednotena po dejanskih nabavnih
stroških, vendar samo do 1. 6. 2010 – po tem datumu so
evidentirana med opredmetenimi osnovnimi sredstvi na
osnovi sprememb SRS 2006.
60
LETNO POROČILO 2011/12
Količinska enota proizvoda in nedokončane proizvodnje se ob
začetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških, ki
vsebujejo neposredne stroške materiala, dela, amortizacije in
storitevter ustrezni del splošnih proizvajalnih stroškov. Družba
vodi zaloge nedokončane proizvodnje in proizvodov po stalnih
cenah. Pri porabi tako vrednotenih zalog obračunava odmike
po skupinah sorodnih stvari v zalogi.
Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska
vrednost presega njihovo čisto iztržljivo vrednost. Za ugotavljanje nadomestitvene vrednosti zalog družba analizira posamezne vrste zalog po starostni strukturi in oblikuje popravek
vrednosti po sledečih kriterijih:
t 25% popravek vrednosti zalog, če niso bile nabavljene več
kot eno do dve leti,
t 50% popravek vrednosti zalog, če niso bile nabavljene več
kot dve do tri leta,
t 100% popravek vrednosti zalog, če niso bile nabavljene
več kot tri leta.
Rezervacije
Rezervacije so oblikovane za odpravnine in jubilejne nagrade. Na osnovi aktuarskega izračuna se ob koncu poslovnega leta v breme stroškov oblikujejo dodatne rezervacije ali
se rezervacije zmanjšajo v dobro prihodkov.
Rezervacije se oblikujejo tudi za druge namene: rezervacije
za dana jamstva ali druge rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov.
Oblikovanje rezervacij za dana jamstva za odpravo napak
v garancijski dobi je družba pričela oblikovati v poslovnem
letu 2010/2011. Osnova za izračun rezervacij za odpravo
napak v garancijski dobi so dejanski stroški nastali v preteklem obdobju, ki se na podlagi izkušenj iz preteklosti
pomnožijo s faktorjema WR 1,2 in CLR 0.6. (WR=warranty
return, CLR= customer line return).
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Denarna sredstva
Denarna sredstva v blagajni predstavlja gotovina.
Denarna sredstva, izražena v domači valuti, se izkazujejo po
nominalni vrednosti. Tuje valute in devize se preračunajo v
domačo valuto na dan prejema po tečajnici Banke Slovenije
– referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Stanja na
deviznih računih se preračunajo po tečajnici Banke Slovenije –
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan bilance
stanja. Tečajne razlike so sestavni del prihodkov ali odhodkov
financiranja.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se oblikujejo na
račun dolgoročno odloženih prihodkov, ki v poslovnem
izkazu še niso upoštevani, ampak bodo v njem upoštevani
v obdobju, daljšem od leta dni. Oblikujejo se v zneskih namensko prejetih donacij in povračil za pridobitve osnovnih
sredstev. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.
Dolgoročne pasivne razmejitve se oblikujejo tudi iz naslova odstopljenih prispevkov.
Obveznosti
Kapital
Celotni kapital se razčlenjuje na osnovni kapital, kapitalske
rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, in nerazdeljeni čisti dobiček ali izgubo poslovnega leta. Kapital se
vodi v domači valuti.
Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.
Dolgoročne obveznosti se kasneje povečujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja
61
sporazum z upnikom. Obračunane obresti od dolgoročnih obveznosti so finančni odhodki. Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave
v dogovoru z upnikom. Zmanjšujejo se tudi za tisti del, ki bo
zapadel v plačilo v manj kot letu dni. Ta del se izkazuje med
kratkoročnimi obveznostmi.
Dolgoročne obveznosti do pravnih ali fizičnih oseb v tujini se
preračunajo v domačo valuto na dan nastanka obveznosti.
Tečajna razlika, ki se je pojavila do dneva poravnave takšnih
obveznosti oziroma do dneva bilance stanja, se izkazuje med
finančnimi odhodki ali prihodki.
Kratkoročne obveznosti se naknadno lahko neposredno ali
zunaj opravljenega plačila povečajo ali zmanjšajo za znesek,
za katerega obstaja sporazum z upnikom. Kasnejša povečanja
kratkoročnih obveznosti povečujejo ustrezne poslovne ali finančne odhodke.
Kratkoročne časovne razmejitve
Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno
odložene stroške in kratkoročno vračunane prihodke, ki jih
podjetje kupcem še ni zaračunalo, so pa del prihodkov. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke – že zaračunane, ki pa še niso del prihodkov. Vnaprej vračunane stroške
sestavljajo stroški, ki so pričakovani, pa se še niso zgodili in se
nanašajo na obdobje, za katero se ugotavlja poslovni izid.
Priznavanje prihodkov
Prihodki se priznajo, če je povečanje gospodarskih koristi
v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva
ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Prihodki se priznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo
vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Poslovni prihodki
Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob
prodaji ali pozneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih
storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov, se merijo po
prodajnih cenah dokončanih storitev ali po prodajnih cenah
nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti.
Poslovni prihodki iz naslova porabe rezervacij ob pridobitvi
osnovnih sredstev se pojavijo hkrati z obračunanimi stroški amortizacije za ta osnovna sredstva.
Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi
neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.
Prevrednotovalni prihodki se pojavijo tudi ob plačilu terjatev za katere je bil v preteklosti že oblikovan popravek
vrednosti.
62
LETNO POROČILO 2011/12
Finančni prihodki
Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi s terjatvami.
Finančni prihodki se priznajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti,
zapadlosti v plačilo in poplačljivosti.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se priznajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na
poslovni izid.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavijo v zvezi z
neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi
sredstvi ter obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.
Drugi prihodki
Finančni odhodki
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se
v dejansko nastalih zneskih.
Finančni odhodki so odhodki za financiranje.
Finančni odhodki se priznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.
Priznavanje odhodkov
Drugi odhodki
Odhodki se priznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v
obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali
s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo
izmeriti.
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.
Oblikovanje odloženih davkov
Poslovni odhodki
Poslovni odhodki se priznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v
vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, ali ko
je trgovsko blago prodano.
Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v
obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo
v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter
zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah
proizvodov in nedokončane proizvodnje. V poslovne odhodke
se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga
in materiala.
Podjetje obračuna odloženi davek z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja, ki se osredotoča na začasne
razlike. Začasne razlike so razlike med davčno vrednostjo
posameznega sredstva ali obveznostjo in njegovo knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek, ki se prisodi
temu sredstvu ali obveznosti po obračunu davka.
Posledice obdavčljivih začasnih razlik se kažejo v obveznostih za odloženi davek, posledice odbitnih začasnih razlik
pa v terjatvah za odloženi davek.
63
Obračun davka od dobička
Davčna osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb
je dobiček, ugotovljen na osnovi izkaza poslovnega izida, pripravljenega za poslovne namene na osnovi zakona in veljavnih
SRS, korigiran skladno z določili Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb.
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31. 5. 2011 in bilance stanja na dan
31. 5. 2012, iz podatkov izkaza poslovnega izida za poslovno
leto od 1. 6. 2011 do 31. 5. 2012 ter iz dodatnih podatkov, ki so
potrebni za prilagoditev prejemkov in izdatkov in za ustrezno
razčlenitev pomembnejših postavk.
64
LETNO POROČILO 2011/12
RAZČLENITVE IN POJASNILA
K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
1. BILANCA STANJA 31. 5. 2012
1.1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR
3.867 TEUR
Med neopredmetenimi sredstvi se 160 TEUR nanaša na dolgoročne premoženjske pravice, dolgoročno odloženi stroški razvijanja so izkazani v višini1.811 TEUR ter neopredmetena sredstva v višini
1.896 TEUR.
v TEUR
31. 5. 2012
31. 5. 2011
160
119
Dolgoročno odloženi stroški razvijanja
1.811
2.846
Neopredmetena sredstva v pridobivanju
1.896
1.099
Skupaj
3.867
4.064
Dolgoročne premoženjske pravice
TABELA GIBANJA NEOPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV IN DOLGOROČNIH AČR V OBDOBJU OD 1. 6. 2011 DO 31. 5. 2012
Dolg.prem. pravice-neopr.OS
Dolgor. odlož.
str.razv.
NDS v pridobiv.
v TEUR
Skupaj
Nabavna vrednost:
Stanje 1. 6. 2011
Povečanja
Aktivacije
Stanje 31. 5. 2012
549
0
98
647
8.590
0
0
8.590
1.099
895
-98
1.896
10.238
895
0
11.133
Popravek vrednost:
Stanje 1. 6. 2011
Amortizacija
Stanje 31. 5. 2012
430
57
487
5.744
1.035
6.779
0
0
0
6.174
1.092
7.266
119
2.846
1.099
4.064
160
1.811
1.896
3.867
Neodpisana vrednost
na dan 1. 6. 2011
Neodpisana vrednost
na dan 31. 5. 2012
65
1.2. Opredmetena osnovna sredstva 42.798 TEUR
v TEUR
31. 5. 2012
31. 5. 2011
Zemljišča
2.248
2.248
Zgradbe
14.829
14.482
Proizvajalne naprave in stroji
19.724
16.190
2.201
1.815
Druge naprave in oprema
Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
56
129
3.740
3.783
42.798
38.647
Opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju
Skupaj
TABELA GIBANJA OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV V OBDOBJU OD 1. 6. 2011 DO 31. 5. 2012
Zemljišča
Zgradbe
Proizvodna
oprema
Neproizvodna
oprema
OOS v pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost:
Stanje 1. 6. 2011
2.248
25.637
56.292
7.160
3.783
95.120
Povečanja
0
0
0
43
13.025
13.068
Aktivacije
0
1.063
10.985
1.020
-13.068
0
Zmanjšanja
0
-43
-680
-197
0
-920
2.248
26.657
66.597
8.026
3.740
107.268
Stanje 1. 6. 2011
0
11.155
40.102
5.345
0
56.602
Zmanjšanja
0
0
-655
-196
0
-851
Amortizacija
0
673
7.426
676
0
8.775
Stanje 31. 5. 2012
0
11.828
46.873
5.825
0
64.526
Neodpisana vrednost
na dan 1. 6. 2011
2.248
14.482
16.190
1.815
3.783
38.518
Neodpisana vrednost
na dan 31. 5. 2012
2.248
14.829
19.724
2.201
3.740
42.742
Stanje 31. 5. 2012
Popravek vrednost:
V zgornji tabeli gibanja niso upoštevani dani predujmi za
opredmetena osnovna sredstva, ki so na dan 1. 6. 2011 znašali
129 TEUR, na dan 31. 5. 2012 pa 56 TEUR.
Investirani znesek v osnovna sredstva v višini 13.068 TEUR se
nanaša na nabavo opreme za nove proizvodne programe, vlaganja v orodja v tuji lasti, obnavljanje opreme za že obstoječe
proizvodne programe in renoviranje nepremičnin.
Stanje obveznosti za osnovna sredstva na dan 31. 5. 2012
je 2.073 TEUR.
Podjetje nima osnovnih sredstev, ki bi bila zastavljena kot
jamstvo za dolgove.
66
LETNO POROČILO 2011/12
1.3. Odloženi davki
Terjatve za odloženi davek so oblikovane v višini 452 TEUR in sicer: iz naslova rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade 281 TEUR in iz naslova amortizacije za orodja v višini 171 TEUR.
Obveznosti za odloženi davek so oblikovane v višini 20 TEUR iz naslova amortizacije neopredmetenih
osnovnih sredstev-stroški razvijanja.
GIBANJE ODLOŽENIH TERJATEV ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
v TEUR
Postavka
1. 6. 2011
Oblikovanje
Črpanje
43.916
0
10.696
33.220
247.147
895
0
248.042
Terjatve iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade
Terjatve iz naslova rezervacij za odpr. ob upokojitvah
Terjatve iz naslova presežne amortizacije
Skupaj odložene terjatve za davek
31. 5. 2012
141.889
28.903
0
170.792
432.952
29.798
10.696
452.054
Oblikovanje
Črpanje
31. 5. 2012
GIBANJE ODLOŽENIH OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
v TEUR
Postavka
1. 6. 2011
Obveznosti iz naslova presežne amortizacije
78.745
0
59.167
19.578
Skupaj odložene terjatve za davek
78.745
0
59.167
19.578
1.4. Zaloge
12.856 TEUR
Surovine in material
31. 5. 2012
v TEUR
31. 5. 2011
8.582
8.946
Nedokončana proizvodnja
1.724
1.655
Proizvodi in trgovsko blago
2.539
4.043
2.157
2.318
Od tega:
- proizvodi
- trgovsko blago
119
94
- orodja
263
1.631
Predujmi za zaloge
Skupaj
11
8
12.856
14.652
Zaloge surovin in materiala, kupljene od podjetij v skupini
Hella, na dan 31. 5. 2012 znašajo 1.860 TEUR.
Družba je iz naslova zastarelih zalog materiala, gotovih
izdelkov in trgovskega blaga v tem letu oblikovala dodatni
popravek vrednosti zalog v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v višini 165 TEUR (pojasnilo 4.2.6.).
Z inventurami v poslovnem letu je družba ugotovila viške
in manjke pri surovinah, materialu in polizdelkih in sicer v
obratu 1000, kar predstavlja vsa skladišča, po kodah za 136
TEUR manjkov in viškov v višini 117 TEUR.
Podjetje nima zalog, ki bi bile zastavljene kot jamstvo za
obveznosti.
Čista iztržljiva vrednost zalog ni nižja od knjigovodske vrednosti.
67
1.5. Kratkoročne poslovne terjatve
44.000 TEUR
v TEUR
31. 5. 2012
31. 5. 2011
2.749
1.414
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
37.679
38.440
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
3.572
3.437
44.000
43.291
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
Skupaj
Kratkoročne poslovne terjatve do stalnih kupcev so nezavarovane.
Starostna struktura terjatev glede na datum zapadlosti je bila konec maja
2012 naslednja: vseh zapadlih terjatev je 13 % od skupnih odprtih terjatev. Zapadlih terjatev od 1-60 dni je 84 %, nad 61-360 dni je 6 % in 10 %
zapadlih terjatev je starejših od enega leta.
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih se nanašajo na terjatve za vračilo davka na dodano vrednost v Sloveniji v višini 3.073 TEUR, terjatve za
vračilo davka na dodano vrednost v EU v višini 68 TEUR, terjatve za davek
od dohodkov pravnih oseb 314 TEUR, na vračila prispevkov iz naslova obračuna plač (bolniški stalež v breme države) 61 TEUR, iz naslova akontacij
potnih stroškov 22 TEUR in dane kratkoročne varščine v višini 34 TEUR.
1.6. Denarna sredstva
67 TEUR
Denarna sredstva se nanašajo na gotovino v blagajni v višini 1
TEUR in sredstva na bančnih računih v višini 66 TEUR.
1.7. Aktivne časovne razmejitve
430 TEUR
Aktivne časovne razmejitve se nanašajo na odložene stroške
za zavarovanje in prispevka za stavbno zemljišče v skupni
višini 418 TEUR in 12 TEUR iz naslova drugih kratkoročno odloženih stroškov.
68
LETNO POROČILO 2011/12
1.8. Kapital
50.935 TEUR
v TEUR
31. 5. 2012
31. 5. 2011
Vpoklicani kapital
6.676
6.676
Osnovni kapital
6.676
6.676
9.428
9.428
9.576
9.576
668
668
Druge rezerve iz dobička
8.908
8.908
Preneseni čisti poslovni izid
9.744
3.569
Čisti poslovni izid poslovnega leta
15.511
16.175
Skupaj
50.935
45.424
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Zakonske rezerve
Vrednost kapitala se je v tem poslovnem letu povečala za
5.511 TEUR.
OSNOVNI KAPITAL
Družba Hella Saturnus Slovenija d.o.o. je v 100 % lasti družbe
HH dejavnost holdingov d.o.o. s stvarnim vložkom 6.676 TEUR.
KAPITALSKE REZERVE
V procesu lastninskega preoblikovanja je družba skladno s
tedaj veljavnimi predpisi oblikovala rezerve. Ob lastninjenju so
bile oblikovane iz vplačanega presežka kapitala. Njihova vrednost znaša 1.258 TEUR.
Del kapitalskih rezerv predstavlja splošni prevrednotovalni
popravek kapitala v vrednosti 8.170 TEUR, ki je bil 1. 6. 2006 v
skladu z novimi SRS 2006 prenešen med kapitalske rezerve.
Skupna vrednost kapitalskih rezerv na dan 31. 5. 2012 je 9.428
TEUR. V tem poslovnem letu ni bilo sprememb na kapitalskih
rezervah.
REZERVE IZ DOBIČKA
Zakonske rezerve
Družba ima oblikovane zakonske rezerve v višini 10 % osnovnega kapitala v znesku 668 TEUR.
Druge rezerve iz dobička
Družba ima oblikovanih 8.908 TEUR drugih rezerv iz dobička.
ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
V poslovnem letu 2011/12 je družba ustvarila čisti poslovni
izid v višini 15.511 TEUR.
69
1.9. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne
razmejitve 5.681 TEUR
1.10. Dolgoročne poslovne obveznosti
55 TEUR
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane
na dan 31. 5. 2012 v vrednosti 2.472 TEUR in sicer za odpravnine v višini 2.118 TEUR in za jubilejne nagrade v višini 354
TEUR. Med letom je bilo porabljenih 178 TEUR rezervacij. Na
osnovi aktuarskega izračuna so se ob koncu poslovnega leta
v breme stroškov oblikovale dodatne rezervacije v vrednosti
571 TEUR. Pri aktuarskem izračunu na dan 31. maj 2012 je bila
upoštevana diskontna stopnja 3,25 % letno za odpravnine in
4,83 % za jubilejne nagrade.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini 2.090 TEUR
predstavljajo dolgoročni del odloženih prihodkov iz naslova
zaračunanih orodij kupcem. Iz naslova odstopljenih prispevkov
za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je dodatno
oblikovanih 49 TEUR dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev.
Na dan 31. 5. 2012 znašajo 370 TEUR.
Poleg tega ima podjetje oblikovane rezervacije za odpravo reklamacij v garancijski dobi v višini 676 TEUR.
Družba na zadnji dan poslovnega leta izkazuje stanje prejetih
subvencij 73 TEUR.
Dolgoročne poslovne obveznosti v višini 55 TEUR predstavljajo dolgoročni del kredita, ki ga je družba prejela od
dobavitelja Bayer brezobrestno.
1.11. Kratkoročne finančne obveznosti
14.943 TEUR
v TEUR
31. 5. 2012
31. 5. 2011
Kratkoročne fin. obvez.do podjetij v skupini
14.943
16.723
Skupaj
14.943
16.723
V septembru 2010 sta družbi podpisali pogodbo o vključitvi v
cash pooling sistem (ničelno združevanje denarnih sredstev)
preko UniCredit banke. Obrestna mera se izračunava mesečno
na osnovi referenčne obrestne mere ''čez noč'' v evro območu
– EONIA za dana sredstva v višini EONIA - 0,125 % p.a. in za
prejeta sredstva v višini EONIA + 3,75 % p.a. od 1. 9. 2010-31. 7.
2011 in 1,5 % p.a. od 1. 8. 2011-31. 5. 2012. Stanje obveznosti iz
cash pooling-a na dan 31. 5. 2012 je bilo 4.942 TEUR.
V letu 2011/12 je družba vrnila kredit družbi HH dejavnost
holdingov d.o.o. v višini 15 mio EUR in najela nov kredit v višini
10 mio EUR. Obrestuje se po obrestni meri za obresti na posojila med povezanimi osebami na podlagi Pravilnika o priznani
obrestni meri. Posojila najeta v skupini Hella nimajo posebnih
zavarovanj.
70
LETNO POROČILO 2011/12
1.12. Kratkoročne poslovne obveznosti
27.231 TEUR
31. 5. 2012
v TEUR
31. 5. 2011
Kratkoročne poslovne obveznosti do podjetij v skupini
6.224
7.083
Kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev v državi
9.504
9.382
Kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini
8.176
7.896
Kratk. poslovne obveznosti do drugih
2.769
2.480
Kratk. blagovni krediti, prejeti v tujini
37
0
521
486
Obveznosti za nefakturirani material in blago
Kratkoročne posl.obveznosti - predujmi
Skupaj
0
48
27.231
27.375
Med drugimi kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba
izkazuje kratkoročne obveznosti do zaposlenih v višini 1.236
TEUR, obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in dodatnega
pokojninskega zavarovanja v višini 928 TEUR, obveznosti za
izhodni DDV v višini 19 TEUR in ostale obveznosti v višini 587
TEUR, od tega predstavlja obveznost za davek od dohodka
pravnih oseb za maj 2012 392 TEUR.
Družba poslovnih obveznosti nima zavarovanih.
1.13. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
5.605 TEUR
1.14. Zabilančna sredstva/obveznosti
9.455 TEUR
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se v pretežni meri
nanašajo na pričakovano znižanje prodajnih cen, ki se nanaša na poslovno leto 2011/2012, a še ni bilo upoštevano pri
fakturiranju kupcem, v višini 4.573 TEUR, 144 TEUR za druge
vnaprej vračunane stroške in 888 TEUR za odložene prihodke
iz naslova zaračunanih orodij kupcem.
Zabilančna sredstva in obveznosti se nanašajo v višini:
t 8.779 TEUR na del ali celotno vrednost specifičnih orodij
v lasti kupcev;
t 176 TEUR na konsignacijsko zalogo v lasti dobaviteljev
plastičnih materialov in
t 500 TEUR prejeta garancija za zavarovanje plačila carinskega dolga pri NLB.
V primerjavi s preteklim obdobjem so se zabilančna sredstva zmanjšala iz naslova amortizacije orodij v lasti kupcev
za 8.148 TEUR, in nižja konsignacijska zaloga za 181 TEUR.
71
2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Izkaz poslovnega izida je izdelan po vrstah stroškov in po
funkcionalnih skupinah.
v TEUR
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (II. različica)
Čisti prihodki iz prodaje
Proizv. str. prod. proizv. (z amort.) oz.nab. vred. prod. blaga
Kosmati poslovni izid od prodaje (1-2)
Stroški prodajanja (z amortizacijo)
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
- Normalni stroški splošnih dejavnosti
- Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NDS in OOS
- Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
ter usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Poslovni izid iz poslovanja
1. 6. 2011
1. 6. 2010
do 31. 5. 2012
do 31. 5. 2011
264.519
257.507
-215.561
-212.155
48.958
45.352
-2.901
-2.518
-26.693
-22.169
-26.394
-21.934
-5
-132
-294
-103
926
961
20.290
21.626
1. 6. 2011
1. 6. 2010
do 31. 5. 2012
do 31. 5. 2011
3.565
7.703
2.1. Čisti prihodki od prodaje
264.519 TEUR
Čisti prihodki od prodaje proizv. in storitev na dom.trgu
Čisti prih. od prodaje mat. in blaga in orodij na dom.trgu
v TEUR
7.762
9.552
238.957
216.528
Čisti prih. od prodaje proizv. in stor.podjetjem v skupini
4.969
13.835
Čisti prihodki od prodaje mat. in blaga in orodij v tujini
8.829
8.894
Čisti prihodki od prodaje proizv. in storitev v tujini
Čisti prihodki od prodaje mat. in blaga in orodij podj. v skupini
Skupaj
437
995
264.519
257.507
72
LETNO POROČILO 2011/12
2.2. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
861 TEUR
Usredstveni lastni proizvodi in storitve so izkazani v višini 28
TEUR, znesek v višini 833 TEUR pa se nanaša na kapitalizacijo
stroškov razvojnih projektov.
2.3. Drugi poslovni prihodki
65 TEUR
Drugi poslovni prihodki se nanašajo na prevrednotovalne poslovne prihodke v zvezi z osnovnimi sredstvi v višini 13 TEUR,
v zvezi z obratnimi sredstvi 13 TEUR, na prihodke od prejetih
subvencij s strani države in EU v višini 10 TEUR ter nagrade za
vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 29 TEUR.
2.4. Stroški blaga, materiala in storitev
206.237 TEUR
Stroški blaga, materiala in storitev so se v primerjavi s preteklim letom povečali. Vzrok za višje stroške porabljenega
materiala je v strukturi prodaje izdelkov (več izdelkov, ki imajo
višji delež materiala v strukturi lastne cene).
v TEUR
1. 6. 2011
1. 6. 2010
do 31. 5. 2012 do 31. 5. 2011
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
Stroški porabljenega materiala
Stroški storitev
Skupaj
14.281
17.558
152.766
148.897
39.190
36.242
206.237
202.697
Stroški porabljenega materiala in nabavna vrednost
prodanega blaga in materiala 167.047 TEUR
v TEUR
1. 6. 2011
1. 6. 2010
do 31. 5. 2012
do 31. 5. 2011
144.610
141.627
Stroški pomožnega materiala
3.870
3.370
Stroški energije
2.250
2.208
Stroški nadomestnih delov in dr.inv.
1.771
1.559
Stroški materiala
Ostali stroški
Skupaj porabljeni material
Nabavna vrednost prodanega blaga
Nabavna vrednost prodanega blaga-orodja
265
133
152.766
148.897
375
618
1.255
2.698
Nabavna vrednost prodanega materiala
12.651
14.242
Skupaj nabavna vredn. prodanega blaga in mat.
14.281
17.558
167.047
166.455
Skupaj
73
Stroški storitev
39.190 TEUR
v TEUR
1. 6. 2011
1. 6. 2010
do 31. 5. 2012
do 31. 5. 2011
Stroški storitev pri izdelavi proizvodov
1.922
1.714
Stroški storitev pri izdelavi proizvodov v skupini
3.292
1.112
Stroški prevoznih storitev
2.183
2.502
Stroški storitev vzdrževanja
2.231
2.397
Stroški intelektualnih in osebnih storitev
Stroški intelektualnih in osebnih storitev v skupini
Stroški sposojenih delavcev
383
218
5.457
5.568
19.128
18.568
Najemnine
1.122
883
Povračila zaposlencem v zvezi z delom
1.076
797
Ostali stroški storitev
Skupaj
2.396
2.483
39.190
36.242
1. 6. 2011
1. 6. 2010
do 31. 5. 2012
do 31. 5. 2011
Ostali stroški storitev predstavljajo predvsem zavarovalne premije, stroški zunanjih storitev (varovanje, čiščenje) in stroški
za študentsko delo.
2.5. Stroški dela
26.611 TEUR
Stroški plač
v TEUR
19.353
17.038
Stroški pokojninskih zavarovanj
2.146
1.853
Stroški drugih socialnih zavarovanj
1.433
1.223
Drugi stroški dela
Skupaj
Drugi stroški dela se večinoma nanašajo na stroške regresa,
stroške prevoza na delo in stroške prehrane. Med stroški
pokojninskih zavarovanj so zajeti vsi obračunani prispevki za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bremenijo podjetje.
3.679
3.268
26.611
23.382
74
LETNO POROČILO 2011/12
2.6. Odpisi vrednosti
10.165 TEUR
Amortizacija neopred. in opred. OS
Prevred. poslovni odhodki pri neopred. in opred. OS
v TEUR
1. 6. 2011
1. 6. 2010
do 31. 5. 2012
do 31. 5. 2011
9.866
9.510
5
132
Prevrednotovalni poslovni odhodki – popravki terjatev
129
0
Prevred. poslovni odhodki – popravki vrednosti zalog
165
141
10.165
9.783
Skupaj
V tem poslovnem letu je bilo obračunano 9.866 TEUR amortizacije za opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva,
ob odpisih osnovnih sredstev so se oblikovali prevrednotovalni
poslovni odhodki v višini 5 TEUR.
Prevrednotovalni poslovni odhodki za obratna sredstva so nastali v višini 294 TEUR zaradi popravka vrednosti zalog v višini
165 TEUR ter popravka terjatev v višini 129 TEUR.
2.7. Drugi poslovni odhodki
2.040 TEUR
2.9. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
184 TEUR
Druge poslovne odhodke predstavljajo rezervacije za odpravnine, jubilejne nagrade in rezervacije za reklamacije v garancijskem roku v višini 1.319 TEUR ter drugi stroški v višini 721
TEUR.
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti znašajo 184
TEUR, od tega do družb v skupini 7 TEUR in finančni
odhodki iz obveznosti do dobaviteljev 177 TEUR.
2.8. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
382 TEUR
Odhodke v pretežni meri predstavljajo obresti iz naslova posojil, najetih od družb v skupini v višini 382 TEUR.
2.10. Davek iz dobička
4.395 TEUR
Družba izkazuje obveznost za plačilo davka od dobička
v znesku 2.537 TEUR (z upoštevanjem davčnih olajšav)
za obdobje 1.6.2011 do 31. 5. 2012 in 1.858 TEUR za obdobje 2008-2010 (na osnovi odločbe Davčne uprave RS
z dne 22. 5. 2012).
75
2.11. Bilančni dobiček
25.255 TEUR
v TEUR
Čisti poslovni izid poslovnega leta
+
Preneseni čisti dobiček
Bilančni dobiček - nerazporejen
31. 5. 2012
31. 5. 2011
15.511
16.175
9.744
3.569
25.255
19.744
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je pozitiven in znaša
15.511 TEUR. Preneseni dobiček znaša 9.744 TEUR. Nerazporejen bilančni dobiček na dan 31. 5. 2012 znaša skupaj 25.255
TEUR.
Dogodki po datumu bilance stanja
V času od datuma bilance stanja do datuma revizorjevega
poročila ni bilo dogodkov, ki bi vplivali na stanje sredstev in
obveznosti, ki so izkazani v računovodskih izkazih za poslovno
leto 2011/12, ali na predpostavko o časovni neomejenosti delovanja družbe.
LETNO POROČILO 2011/12
76
DRUGA RAZKRITJA
Zaposleni
Na dan 31. 5. 2012 je bilo v družbi 1.054 zaposlenih.
31. 5. 2012
Nivo izobrazbe
31. 5. 2011
Število
Strukturni
Število
Strukturni
zaposlenih
delež v %
zaposlenih
delež v %
4
0,38 %
2
0,21%
Doktorat
Magisterij
8
0,76 %
6
0,63 %
147
13,95 %
105
11,08 %
64
6,07 %
51
5,38 %
Srednja
217
20,59 %
183
19,30 %
Poklicna
166
15,75 %
158
16,67 %
40
3,80 %
41
4,32 %
364
34,54 %
356
37,55 %
44
4,17 %
46
4,85 %
1054
100,00 %
948
100,00 %
Visoka
Višja
Skrajšani program
Osnovna šola
Nepopolna osnovna šola
Skupaj
GRAF ŠT. 7: DELEŽ ZAPOSLENIH NA DAN 31. 5. 2012
0%
1%
4%
14%
Doktorat
Magisterij
6%
Visoka
34%
Višja
Srednja
Poklicna
21%
Skrajšani program
Osnovna šola
Nepopolna osnovna šola
4%
16%
77
Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu
osebe v skladu z 69. členom ZGD-1
v TEUR
2011/12
2010/11
Bruto plače in
ostali prejemki
Povračila
Stroškov
Bruto plače in
ostali prejemki
Povračila
stroškov
Člani uprave in zaposleni na podlagi pogodb, za katere
ne velja tarifni del kolektivne pogodbe
978
131
712
131
Skupaj
978
131
712
131
Skupine oseb po ZGD-1
Vsi zneski so v bruto vrednosti, ki ne vključuje prispevkov delodajalca. Sejnin v tem poslovnem letu ni bilo obračunanih.
Prejemki uprave vključujejo: plače, bonitete, regres za dopust,
morebitne druge prejemke in udeležbo v dobičku po sklepu
skupščine delničarjev ter povračila stroškov.
Generalni direktor se je z avgustom 2011 zaposlil v družbi.
Pred tem obdobjem je bil zaposlen v družbi HELLA KGaA
Hueck & Co., kjer je prejemal plačo in ostale prejemke, družba
pa je zato plačevala stroške storitev Helli KGaA.
Prejemki zaposlenih na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del pogodbe, vključujejo plače, bonitete, regres za dopust
in morebitne druge prejemke (jubilejnenagrade, povračila stroškov). Sejnine prejemajo le predstavniki delavcev. Predstavniki
kapitala niso upravičeni do povračil stroškov.
Podatki o posojilih, ki jih je družba odobrila skupinam
oseb v skladu z 69. členom ZGD
Člani uprave, nadzornega sveta in zaposleni na podlagi pogodb
nimajo odobrenih posojil.
78
LETNO POROČILO 2011/12
Vpliv preračuna kapitala skladno z rastjo cen življenjskih
potrebščin na čisti poslovni izid je naslednji:
v TEUR
Preračunan kapital –
rast cen življenjskih potrebščin
Znesek
kapitala*
% rasti
Izračunan
učinek
Preračunan
poslovni izid
35.424
2,4 %
850
14.661
*Znesek kapitala ne vključuje čistega poslovnega izida leta 2011/12.
Druga razkritja
Pogodbena vrednost za storitve revidiranja je 18,4 TEUR brez DDV.
Uprava je računovodske izkaze odobrila 4. 7. 2012.
79
80
LETNO POROČILO 2011/12
REVIZORJEVO POROČILO
81
Hella Saturnus Slovenija d.o.o.
Letališka cesta 17
1001 Ljubljana / Slovenija
Tel. +386 1 520 33 33
Fax +386 1 520 34 00
[email protected]
www.hella-saturnus.si
© Hella Saturnus Slovenija d.o.o.