zgledi vprašanj

Vprašanja za ustni izpit junij/julij 2013
GT
Govor splošno
1. Na kakšen način ljudje tvorimo govorni signal in kateri organi pri tem sodelujejo (govorila)?
2. Kodiranje sporočil z govornim signalom?
3. Katere vrste informacij vsebuje govorni signal?
4. Naštej činitelje, ki vplivajo na variabilnost govora.
5. Naštej omejitve in značilnosti zaznavanja zvoka pri človeku.
6. Kolikšno je okvirno število glasov (fonemov) v jeziku in kako jih razvrščamo?
7. Čemu je namenjena SAMPA oziroma MRPA notacija govornega signala in kakšne so njene
značilnosti?
8. Podaj definicije fonema, alofona in fona.
9. Naštej osnovne prozodične parametre v govoru in povej kakšno vrsto informacije podaja
prozodija v govornem signalu.
Obdelava govora
10. Kako lahko s stališča teorije signalov opredelimo govorni signal?
11. Na kako dolgem časovnem intervalu lahko predpostavimo stacionarnost govornega signala in
od česa je to trajanje odvisno?
12. Kolikšno je najkrajše trajanje stacionarnosti, ki ga lahko predpostavimo v govornem signalu in
zakaj je to pri obdelavi govora pomembno?
13. Katere spektralne karakteristike lahko pri obdelavi govora zanemarimo in zakaj?
14. Kakšno predstavitev govornega signala predstavlja spektrogram in kako sta v tej predstavitvi
med sabo povezana »časovna« in »frekvenčna občutljivost«?
Parametrični opisi govora
15. Kašen parametričen opis govora predstavljajo formantne frekvence in kako lahko določimo
njihov potek?
16. Katere postopke obdelave signalov uporabimo za določanje kratkočasovnega amplitudnega
spektra govornega signala.
17. Kako na osnovi kratkočasovnega spektra signala določimo parametre melofičnega kepstra
(MFCC) in zakaj jih uporabljamo?
18. Kako so definirani parametri Linearne predikcije govornega signala in kakšna je njihova
uporaba?
Razpoznavanje govora
19. Podaj osnovno strukturo sistema za razpoznavanje govora in pojasni njen pomen.
20. V osnovi opiši postopek razvrščanja govornih signalov na osnovi dinamičnega prileganja
časovne osi (DTW). Kateri problem pri razpoznavanju govora s tem rešujemo in kakšne so
njegove omejitve?
21. Podaj osnovni opis prikritega Markovovega modela (HMM) in pojasni zakaj je tak način
modeliranja uporaben pri razpoznavanju govora.
22. Podaj strukturo prikritega Markovovega modela (HMM), ki jo uporabljamo pri razpoznavanju
govora. Katere akustične enote opišemo z osnovnimi modeli in kako iz teh modelov
konstruiramo akustične modele za besede in stavke?
Sinteza govora
23. Naštej nekaj možnih načinov samodejnega tvorjenja govora
24. Podaj osnovno strukturo sistema za tvorjenje govora na osnovi besedil in pojasni njen
pomen.
25. Kako lahko opredeliš govorno enoto, ki jo imenujemo »difon«. Razloži uporabnost take
govorne enote pri postopkih »lepljenja« delov govornih signalov.
26. Okvirno opiši delovanje postopka TD-PSOLA in pojasni kakšne spremembe govornega signala
postopek omogoča?
27. Predstavi sistemski opis tvorjenja govora »Vir – Filter«.
28. Opiši osnovno strukturo sistema za tvorjenje govora, ki deluje na osnovi prikritih Markovovih
modelov (HMM). Kako delovanje takega sistema lahko razložimo v povezavi s sistemom za
razpoznavanje govora, ki prav tako uporablja pri razvrščanju modeliranje s HMM?
Dialog
29. Opredeli pojem »dialog« in naštej nekaj možnih načinov dialoga.
30. Predstavi osnovno strukturo sistema za dialog in pojasni njen pomen.
31. Kako predstavimo v sistemih za dialog eksperiment »Čarovnik iz Oza« (WOZ) in kako ga lahko
uporabimo?
32. Predstavi problematiko vrednotenja delovanja sistemov za dialog.
ST
Osnovni pojmi
1. Kaj opredeljuje pojem »Slikovne tehnologije«. Naštej nekatera področja uporabe slikovnih
tehnologij.
2. Naštej nekaj modalnosti (možnih virov) za slikovne vzorce.
3. S kakšnim matematičnim modelom podajamo slikovni vzorec?
4. Definiraj pojma prostorske in svetlostne ločljivosti.
5. Definiraj pojme: soseščina, okolica, področje, ozadje, meja.
Geometrijske transformacije slik
6. Naštej osnovne geometrijske transformacije slike in podaj njihov matematični model.
7. Na kakšne probleme naletimo pri transformacijah slike in kako jih rešujemo?
Barvne slike
8. Kakšen je matematičen model barve slike in kako definiramo pojem barvne globine?
9. Naštej nekatere običajne možne predstavitve barvnih slik (barvni prostori in formati
predstavitev).
Operacije na slikovnih vzorcih
10. Opredeli pojme točkovne, lokalne in globalne operacije na slikovnih vzorcih.
11. Naštej in definiraj primere lokalnih operacij na eni in več slikah.
12. Podaj definicijo lokalne operacije na slikah s filtriranjem (kovolucijska operacija). Kako na tak
način filtriramo točke slike, ki se nahajajo na robu?
13. Kakšne slikovne maske (filtre) lahko uporabljamo za lokalno operacijo glajenja?
14. S kakšnim namenom (uporabo) pri obdelavi slik uporabimo postopek glajenja.
15. Opredeli pojem »histogram slike«.
16. Kako na podlagi histograma slike lahko opredelimo ali gre za: »svetlo sliko«, »temno sliko« ali
»sliko z neizrazitim kontrastom«?
17. Opiši postopek »izravnave histograma slike« in njegov učinek.
Predstavitev slike v frekvenčnem prostoru
18. Kako določimo predstavitev slike v frekvenčnem prostoru in kaj nam taka predstavitev
predstavlja?
19. Kako izvedemo filtriranje (lokalno transformacijo) v frekvenčnem prostoru?
20. Naštej osnovne tipe filtriranja v frekvenčnem prostoru in podaj področja uporabe.
21. V kakšen namen se lahko uporabi »Butterworthove filtre« in kakšen je lahko okviren potek
prenosne funkcije takega filtra?
Obnavljanje slik
22. Kako na slikovnih vzorcih opredelimo pojem »šuma« in na kakšen način ta pojav običajno
modeliramo?
23. Kakšno mero uporabljamo za opredelitev prisotnosti šuma v slikovnem vzorcu in kako jo
lahko ocenimo?
24. Naštej nekatere matematične modele šuma in modele pošumljene slike.
25. Naštej in opiši filtre, ki jih uporabljamo za odstranjevanje šuma.
Morfološke operacije
26. Kako je določena »binarna slika« in katere so osnovne morfološke operacije, ki jih na binarni
sliki izvajamo?
Detekcija robov
27. Kako v slikovnem vzorcu opredelimo pojem »rob« in kako imenujemo (umetniško) z robovi
opredeljeno vsebino slikovnega vzorca?
28. Za kaj lahko uporabi informacijo o robovih na sliki?
29. Kako se odraža rob na sivinskem modelu slike in na čem temelji osnovni postopek za
detekcijo robov?
30. Kako na postopke za detekcijo rob vpliva dodani šum na sliki in kako ta problem detekcije
robov v takem primeru rešujemo?
31. Opiši postopek Houghove transformacije, čemu je postopek namenjen?
32. Katere so prednosti in slabosti postopke Houghove transformacije?
33. Opiši postopek RANSAC, čemu je postopek namenjen?
34. Katere so prednosti in slabosti postopka RANSAC?
Šivanje slik
35. Opredeli postopek »šivanja slik«. Kakšen je lahko namen uporabe tega postopka?
36. Naštej korake v osnovnem postopku za šivanje slik.
37. Katere samodejne postopke je potrebno pri šivanju slik uporabiti?
38. Opredeli pojem lokalnih deskriptorjev in naštej postopke, ki jih je potrebno uporabiti pri
njihovem določanju.
39. Katere so možne uporabe določitve lokalnih deskriptorjev?
40. Katere so osnovne karakteristike lokalnih deskriptorjev SIFT?
41. V osnovnih obrisih opiši postopek določanja lege (koordinat) lokalnih deskriptorjev SIFT?
42. Kaj predstavljajo vrednosti (značilke) točke lokalnega deskriptorja?
43. Na čem temelji postopek določanja ujemajočih parov deskriptorjev na dveh različnih slikah?
Detekcija objektov
44. Navedi nekaj primerov uporabe detekcije objektov
45. Opiši zgradbo sistema za razpoznavanje obrazov
46. V čem je razlika med nalogo identifikacije in verifikacije obrazov?
47. Kako v nalogi razpoznavanja obrazov predstavimo vhodne vzorce in kako deluje postopek
razvrščanja na osnovi postopka najbližjega soseda?
48. Kako izvedemo postopek določanja značilk z uporabo pod-prostorov na osnovi projekcije?
49. Opiši osnovne korake za določanje projekcije po metodi PCA
50. Opiši osnovno razliko med projekcijami po metodah PCA in LDA.
Segmentacija slike
51. Definiraj pojem segmentacije slike
52. Opiši osnovno idejo postopka rojenja in različici hierarhičnega in delitvenega postopka
rojenja
53. Kako izbiramo značilke v postopkih rojenja?
54. Opiši težave pri postopkih rojenja.
55. Opiši osnovne korake v postopku segmentacije »Mean Shift«
56. V čem je prednost uporabe tega postopka na pram uporabi postopkom rojenja?