ZA PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE

WIENER STÄDTISCHE ZAVAROVALNICA
PODRUŽNICA V LJUBLJANI
Masarykova c. 14, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 300 17 00
www.wienerstaedtische.si
24.8.2011 14:31
št: 14
HHEHSTVSIMA-09.30.01.0010
Agencija Mori
Matija Prelog
Slamnjak 11
9240 LJUTOMER
E-naslov: [email protected]
GSM: 031 - 429 - 703
Marija Sekne
4000 KRANJ
ZA PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE
Spoštovana gospa Marija Sekne!
Zahvaljujemo se vam za vaše povpraševanje in vam na osnovi posredovanih podatkov prilagamo informativno
ponudbo.
ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE
Zavarovanje se sklene kot dodatno zavarovanje k stanovanjski opremi. Gre za zavarovanje več-stanovanjske
zgradbe, vendar samo tistega dela zgradbe, ki pripada zavarovalcu. To so gradbeni deli zgradbe, ki obdajajo
stanovanje in katerih nepoškodovano stanje je nujno potrebno za uporabo stanovanja ter samo pripadajoči
delež etažne lastnine na skupnih delih zgradbe in vgrajeni pripadajoči opremi.
Zgradba oziroma objekt je zavarovan na novo vrednost, kar pomeni, da zavarovalnica povrne škode brez
upoštevanja amortizacije, obrabe in tehnične zastarelosti, torej znesek, ki je enak novi vrednosti poškodovanih
predmetov. Zavarovalnica v primeru popolne uničenosti objekta povrne gradbeno vrednost, ki zajema vse
stroške izdelave objekta od pripravljalnih del do zaključka gradnje.
Objekt oziroma zgradba je zavarovana za nevarnosti požara, viharja, izliva vode. Zavarovana je tudi
odgovornost iz hišne in zemljiške posesti. Za natančno opredelitev kritij in zavarovanih nevarnosti si oglejte
OBSEG KRITIJ v prilogi te ponudbe.
Stran 1 od 3
WIENER STÄDTISCHE ZAVAROVALNICA
PODRUŽNICA V LJUBLJANI
Masarykova c. 14, 1000 Ljubljana
www.wienerstaedtische.si
HHEHSTVSIMA-09.30.01.0010
24.8.2011 14:31
Št. ponudbe
Zavarovalec
Naslov
Davčna številka
Marija Sekne
št: 14
: SILV000014137MNL3LAM
: Marija Sekne
: , 4000 KRANJ
:
Dat. rojstva
: 1.1.1970
Spol
: ženska
Začetek zavarovanja: 1.9.2011
Iztek zavarovanja: 1.9.2021
Zavarovalna vsota v EUR Premija v EUR
ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE
Zavarovanje etažne lastnine(zgradbe) z zavarovalno vsoto
Površina: 90,00 m2
Vrsta gradnje: Brez dvigala
Zavarovanje proti potresu
Zavarovanje pred poplavo, visoko vodo in plazovi
Premija za zavarovanje etažne lastnine skupaj znaša
90.000,00
135,00
ni zavarovano
ni zavarovano
135,00
Skupna premija za vsa zavarovanja razen potresa znaša
Skuaj vrednost priznanih popustov
Skupna premija za vsa zavarovanja s popusti in doplačili razen potresa znaša
Skupna neto premija za vsa zavarovanja znaša
Davek od zavarovalnih poslov v višini 6,5%
135,00
Skupaj letna premija z davkom za plačilo
143,78
135,00
135,00
8,78
Četrtletna premija znaša
35,94
Upoštevani popusti:
Požar = 33,38; Vihar = 38,51; Odgovornost = 17,97; Izliv vode = 53,92
Premija bo plačana - četrtletno.
Prvi obrok znaša 35,94 EUR in mora biti plačan ob sklenitvi pogodbe.
Premija velja za sklenitev pogodbe z 10-letnim trajanjem in vsebuje vsa doplačila in popuste.
Pri dogovorjenem trajanju pogodbe je v premiji že upoštevan popust na 10-letno zavarovanje v višini 20%. V primeru
skrajšanja trajanja pogodbe se v skladu z zavarovalnimi pogoji po vsaj 5-letnem trajanju pogodbe doplača 12,5%, pri
krajšem trajanju pogodbe pa 25% premije letno.
Informativni izračun ima veljavnost 6 tednov. Premija je obračunana po trenutno veljavnih tarifah in navodilih za
sprejemanje rizikov v zavarovanje. Če v vmesnem času nastopijo spremembe nevarnosti ali tveganja, se ustrezno
spremenijo tudi premije, vsebovane v tej ponudbi.
Za zavarovanja veljajo naslednji zavarovalni pogoji in klavzule:
Veselimo se vaše pozitivne odločitve za zavarovanje pri WIENER STÄDTISCHE, kajti naše načelo je:
ZAUPAJTE NAM SVOJE SKRBI!
Lep pozdrav !
Wiener Staedtische zavarovalnica
Stran 2 od 3
WIENER STÄDTISCHE ZAVAROVALNICA
PODRUŽNICA V LJUBLJANI
Masarykova c. 14, 1000 Ljubljana
www.wienerstaedtische.si
HHEHSTVSIMA-09.30.01.0010
24.8.2011 14:31
št: 14
Marija Sekne
ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE
OBSEG KRITJA
POŽAR
požar, neposredni udar strele, eksplozija, padec zrakoplova
stroški čiščenja, rušenja, gašenja ognja, demontaže in ponovne montaže ter
dodatni stroški za ravnanje z nevarnimi odpadki
indirektni udar strele v električno svetlobno ali napajalno instalacijo
škoda na ograjah vseh vrst (tudi živih mejah) zaradi požara
VIHAR
nevihta, toča, teža snega, podor skal, padajoče kamenje, zemeljski plaz
stroški čiščenja, rušenja, gašenja požara, demontaže in ponovne montaže ter
dodatni stroški za ravnanje z nevarnimi odpadki
ODGOVORNOST (Hišna in zemljiška posest)
pavšalna zavarovalna vsota za osebno in stvarno škodo
obramba pred neutemeljenimi zahtevki
IZLIV VODE
Izliv vode iz dovodnih ali odvodnih cevi v zgradbi ali iz priključene opreme na vodovodnih napravah,
toplovodnih napravah ali napravah za centralno ogrevanje. Krita je tudi škoda zaradi počenih cevi ali
zmrzali. Menjava cevi do 2 metrov. Škoda zaradi loma kot posledica korozije je krita do 5.000 EUR.
Škoda zaradi odmašitve cevi in meteorne vode pa do 750 EUR
first class
ü
ü
do 5%
ü
ü
ü
ü
do 5%
ü
250.000 EUR
ü
ü
ü
OSTALO
zavarovanje na novo vrednost
DODATNA ZAVAROVANJA
indeksni dogovor
če je dejanska
vrednost zgradbe nad
40%
ü
Stran 3 od 3
S15
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE
Za zavarovanja, sklenjena po teh pogojih, se uporabljajo tudi Splošni pogoji za premoženjska zavarovanja.
Vsebina
1. člen
2. člen
3. člen
4. člen
5. člen
6. člen
7. člen
8. člen
9. člen
2. člen
Katere nevarnosti in škode so zavarovane
Kaj je predmet zavarovanja?
Katere nevarnosti in škode so zavarovane?
Kaj je pomen in vloga zavarovalne vsote?
Prilagoditev vrednosti in vpliv podzavarovanja
Povečanja nevarnosti, ki jih mora prijaviti
zavarovalec
Kaj mora zavarovalec storiti ob nastanku
zavarovalnega primera?
Kaj krije zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega
primera?
Kdaj se zniža zavarovalnina?
Pravna razmerja po nastanku zavarovalnega
primera
(1) Zavarovalnica krije škode zaradi požara, neposrednega
udara strele, eksplozije, padca in udarca zrakoplovov ali
letalnih naprav (s posadko) ali njihovih delov ter odtujitev
(izguba) zavarovanih stvari pri teh dogodkih.
1. Škoda zaradi požara je škoda, ki jo povzroči ogenj,
kateri nastane zunaj odrejenega ognjišča, ali ga
zapusti ter se lahko širi s svojo lastno močjo (hud
požar).
Po pogojih ni nastal požar in zato zavarovalnica ne
odgovarja, če:
a) se zavarovane stvari uničijo ali poškodujejo, ker
so bile (npr. pri likanju, sušenju, dimljenju,
praženju, kuhanju, pečenju ipd.) izpostavljene
učinku ognja, dima ali toplote ali so padle ali bile
vržene v ognjišče (peč, štedilnik ipd.);
b) škodo povzroči ogenj, ki se ne more sam širiti
(npr. škoda zaradi ožganin, ki jih povzročijo
svetila, ogrevalna telesa, goreči tobak, žareči kosi
premoga itd.), ali
c) se poškodujejo ali uničijo zavarovani električni
stroji, aparati ali naprave zaradi energije
električnega toka, bodisi s svetlobnimi pojavi ali
brez njih.
Če pa zaradi vzrokov, navedenih v točki a) in c), požar
zajame
druge
zavarovane
stvari,
odgovarja
zavarovalnica za škodo, ki je nastala na teh drugih
zavarovanih stvareh.
1. člen
Kaj je predmet zavarovanja
(1) Predmet zavarovanja so:
1. vsi gradbeni deli zgradbe, ki se nahajajo znotraj
zavarovanega stanovanja, ter tisti gradbeni deli
zgradbe, ki z vseh strani obdajajo zavarovano
stanovanje in katerih nepoškodovano stanje je nujno
potreben pogoj za normalno uporabo zavarovanega
stanovanja ter drugi individualno odmerjeni prostori,
če so del nepremičnine v izključni lasti zavarovalca.
2.
samo pripadajoči delež etažne lastnine na skupnih
delih zgradbe (vetrolov, stopnišče, hodnik, podstrešje
in podobno) ter samo pripadajoči delež skupnih delov
objekta, ki služijo objektu kot celoti (dvigala, instalacije
in podobno).
2.
Zavarovanje ne velja za oplesk, tapete, obloge s
ploščicami, ogrevalne naprave, sanitarne naprave,
stranišča in armature v zavarovanem stanovanju. Prav
tako niso zavarovani stranski prostori (lesene koče, garaže
itd.).
(2) Zavarovanje krije stroške, ki nastanejo zaradi
odstranjevanja škode na zavarovanih stvareh – med njimi
za stroške gašenja požara, iskanja, pospravljanja, rušenja,
čiščenja in pokrivanja, razstavljanja in ponovne montaže
do 5% izbrane zavarovalne vsote.
a) Stroški gašenja požara so izdatki, ki nastanejo
zavarovalcu v boju proti požaru.
b) Stroški iskanja so izdatki, ki so potrebni, da se najde
mesto škode.
c) Stroški pospravljanja so izdatki za pospravljanje
mesta škode in izdatki za nujni odvoz odpadkov in
neuporabnih ostankov do najbližjega ustreznega in
dovoljenega odlagališča.
d) Stroški rušenja so izdatki, ki nastanejo za potrebno
rušenje delov zavarovanih stvari, ki še stojijo, in njihov
odvoz do najbližjega ustreznega in dovoljenega
odlagališča.
e) Stroški čiščenja in pokrivanja so izdatki, ki nastanejo
za zaključno čiščenje in preprečitev onesnaženja
zavarovanih stvari.
f) Stroški razstavljanja in ponovne montaže so stroški, ki
nastanejo za nujno potrebno razstavljanje in ponovno
montažo naprav pri odpravljanju škode.
3.
Škoda zaradi strele je škoda, ki:
a) nastane na zavarovanih zgradbah ali zavarovanih
premičninah na prostem z učinkovanjem toplotne
ali rušilne moči strele, ki udari vanje.
b) jo na zavarovanih stvareh, ki se nahajajo v
zgradbi, povzroči učinkovanje strele, če so na
stavbi nastali škodljivi učinki strele, navedeni v
točki a).
Zavarovanje v nobenem primeru ne krije škode, ki
nastane zaradi prenapetosti oz. indukcije (tudi
posredna strela). Vendar zavarovalnica krije škodo,
če so zaradi požara, ki je nastal iz zgoraj navedenih
razlogov, poškodovane ali uničene druge zavarovane
stvari.
Škoda zaradi eksplozije je škoda, ki nastane pri
nenadni sprostitvi sile, zaradi težnje plinov ali hlapov
po raztezanju. Za eksplozijo posode (kotel, cevovodi
itd.) velja za eksplozijo po teh pogojih samo, če je
tako močno poškodovala njeno steno, da pride do
nenadne izravnave razlike tlaka znotraj in zunaj
posode.
(2) Zavarovanje krije tudi škode, ki jo povzročijo vihar, toča,
pritisk snega, podor skal, padajoče kamenje, zemeljski
plaz ter odtujitev zavarovanih stvari, ki nastane pri teh
dogodkih.
1. Škoda zaradi viharja je škoda, ki jo na zavarovanih
stvareh povzroči izredno močan veter, ki piha z več kot
60 km/h. Za ugotovitev hitrosti vetra je v posameznem
primeru odločilna informacija pristojne državne
ustanove (Agencija RS za okolje).
1
S15–POG-04/09
S15
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE
2. Škoda zaradi toče je škoda, ki nastane, kadar toča pri
padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da jo razbije,
prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca
poči ali spremeni obliko.
3. Škoda zaradi pritiska snega je škoda, ki jo na
zavarovanih stvareh povzroči teža nanje zapadlega
snega. Z zavarovanjem ni krita škoda na elementih, ki
so namenjeni varovanju pred padcem, zdrsom ali
pritiskom snega (snegolovi in podobno). Prav tako ni
krita posredna škoda zaradi zdrsa snega s strehe.
4. Škoda zaradi podora skal, padajočega kamenja in
zemeljskega plazu je škoda, ki jo na zavarovanih
stvareh povzročijo skalnati bloki, deli kamenja ali
zemeljske mase, ki se začnejo premikati sami brez
delovanja ljudi (npr. z dvigovanjem, odkopavanjem itd.).
5. Iz zavarovanja je izključena:
a) škoda zaradi vremensko pogojenih hudourniških
nanosov, poplave, visoke vode, meteorne vode in
vode iz staljenega ledu, snežnih plazov in udarnih
valov zaradi snežnih plazov, tudi če ta škoda
nastane pri viharju, toči, pritisku snega, podoru skal,
padajočem kamenju ali zemeljskem plazu ali je
njihova posledica.
b) škoda zaradi premikanja skalnih blokov, delov
kamenin ali zemeljskih mas, če so jo povzročila
nasipavanja
oziroma
odkopavanja
zemlje,
razstreljevanja (npr. z eksplozivnimi telesi), ali
obdelave plinastih, tekočih ali trdnih snovi iz
zemeljske notranjosti.
neurje. Zavarovanje krije tudi škodo, nastalo zaradi
preobilice meteorne vode, ki jih ustrezno dimenzionirane in
redno vzdrževane ter čiščene odtočne cevi, kanali ali
žlebovi ne zmorejo dovolj hitro odvajati s strehe.
Zavarovanje ne krije škod:
a) če je do škode prišlo zaradi odprtine na zgradbi,
b) zaradi neustrezne konstrukcije balkonov, vrat, oken,
streh, itd.,
c) zaradi slabe, dotrajane ali neustrezne hidroizolacije,
d) zaradi slabega vzdrževanja objekta in njegovih
delov,
e) na zunanjih stenah zgradbe,
f) na samih napravah za odvod deževnice.
(8) Nezavarovane nevarnosti:
1. Zavarovalno kritje ne velja za škodo, katere nastanek
je povezan z:
a) vojnimi dogodki, notranjimi nemiri in upori ter s tem
povezani vojaški ali policijski ukrepi;
b) potresom, pogrezanjem zemljišča, podzemnimi
izbruhi ognja ali nenavadnimi naravnimi nesrečami;
c) posledicami škodljivega učinkovanja jedrske
energije;
d) terorizmom.
2. V primeru dvoma odgovarja zavarovalnica samo, če
zavarovalec dokaže, da škoda ni niti neposredno niti
posredno povezana s temi dogodki ali stanjem, ki je
njihova posledica.
V primeru nevarnosti pod točko a) mora zavarovalnica
dokazati, da je škodo povzročil tak dogodek.
(3) Zavarovanje krije tudi škode, ki nastanejo zaradi izliva
vode ali zmrzali.
1. Izliv vode je izliv iz dovodnih in odvodnih cevi ali
priključenih objektov vodovodnih, toplovodnih ali
ogrevalnih naprav in klimatskih naprav.
2. Zmrzal je škoda na ogrevalnih napravah, sanitarnih
napravah, armaturah in priključenih ceveh in
napravah, po katerih se pretaka voda, če te stvari v
skladu s 1. členom spadajo k vsebini stanovanja.
3.
3. člen
Kakšen je pomen in vloga zavarovalne vsote
(1) Zavarovalna vsota po polici predstavlja zgornjo mejo
obveznosti zavarovalnice. Ob upoštevanju prilagoditve
vrednosti je ta zavarovalna vsota v vsakem zavarovalnem
primeru najvišji znesek kritja zavarovalnice glede skupne
zavarovalnine za poškodovane zavarovane stvari.
Škoda zaradi zmrzali je krita na ogrevalnih napravah,
sanitarnih napravah, armaturah in priključenih ceveh
in napravah, po katerih se pretaka voda, če te stvari
spadajo k vsebini stanovanja.
Zavarovanje ne krije škode zaradi podtalnice ali
visoke vode, meteorne vode, škode zaradi taljenja
ledu ter škode zaradi vremensko pogojenih naravnih
nesreč ali zamašitev, ki ga povzročijo.
(2) Dogovor o sklenitvi zavarovanja z zavarovalno vsoto, ki
predstavlja zgornjo mejo kritja, izključuje uporabo vseh
zakonskih predpisov, ki bi nasprotovali določitvi najvišjega
zneska kritja zavarovalnice.
(3) Osnova za izračun premije je uporabna površina
stanovanja. V primeru dvoma velja, da je odločilna
površina stanovanja, ki je navedena v pogodbi o prevzemu
oz. predaji lastnine zavarovanega stanovanja.
(4) Pri popravilu loma cevi se povrnejo stroški dela pri
zamenjavi poškodovane cevi in pripadajoče nabave do 2
m dolžine cevi. Če je ta dolžina prekoračena, se
zavarovalnina ustrezno omeji.
4. člen
Povečanja nevarnosti, ki jih mora prijaviti zavarovalec
(5) V primeru izliva vode zaradi izrabljenosti, obrabe, rje ali
korozije na ceveh in napravah je škoda zaradi izliva vode
omejena na EUR 5.000,--.
(1) Določbe o podzavarovanju po določbah 8. člena teh
pogojev in Splošnih pogojev za premoženjska zavarovanja
se v zavarovalnih primerih uporabljajo, če je površina
zavarovanega stanovanja, izkazana v polici, manjša od
dejanske površine, ali če zavarovalec zavarovalnici ni
prijavil poznejše spremembe stanovanjske površine.
(6) Z zavarovanjem so kriti tudi stroški za odmašitev
zamašene kanalizacijske cevi, če je do zamašitve
kanalizacijske
cevi
prišlo
znotraj
zavarovanega
stanovanja. Stroški so kriti največ do EUR 750,--
5. člen
Katere varnostne predpise mora upoštevati zavarovalec
(7) Škode, ki jih povzroči meteorna voda in taljenje ledu so
krite do višine EUR 750,--. Zavarovanje pred nevarnostjo
vdora meteorne vode s streh krije škodo na zavarovanih
stvareh, ki nastane zaradi nenadnega in nepričakovanega
vdora meteorne vode s streh zgradb, če odtočne cevi ali
žlebove zamaši toča ali predmeti, ki jih je nanesel veter ali
(1) Zavarovano zgradbo, zlasti njeno kritino, in napeljavo, po
kateri se pretaka voda, s priključenimi napravami je treba
redno vzdrževati in ohranjati v ustreznem stanju.
2
S15–POG-04/09
S15
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE
vrednost zemljišča. Pri sporu zaradi zavarovalnega kritja
se čas za ponovno nabavo oz. obnovo podaljša za celotno
trajanje tega postopka.
(2) V zgradbah, ki so nenaseljene več kot 72 ur, morajo biti v
času nenaseljenosti zaprti vsi vodi, po katerih se pretaka
voda, in ustrezno zavarovani pred zmrzaljo; občasni
nadzor ne zadošča.
8. člen
Kdaj se zavarovalnina zniža
To ne velja za vodne naprave za gašenje (kot so npr.
samostojni škropilniki, Sprinkler naprave za gašenje
požara, priključki vodov za varstvo pred požarom).
(1) Zavarovalnina
se
zniža
pri
podzavarovanju.
Podzavarovanje nastopi, če je zavarovalna vsota nižja od
zavarovalne vrednosti zavarovane stvari. V tem primeru se
zavarovalnina zmanjša v razmerju zavarovalne vsote do
zavarovalne vrednosti. Podzavarovanje se upošteva, če
zavarovalna vrednost presega zavarovalno vsoto za več
kot 10%.
6. člen
Kaj mora zavarovalec storiti ob nastanku zavarovalnega
primera
(1) Dolžnosti zavarovalca.
a) Poskrbeti mora za preprečitev oz. omejitev škode;
b) Upoštevati mora navodila zavarovalnice.
(2) Zgornje določbe veljajo tudi za dodatna zavarovanja.
Dogovorjena zavarovalna vsota dodatnih zavarovanj
predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice.
(2) Po nastanku zavarovalnega primera sme zavarovalec brez
soglasja zavarovalnice spremeniti stanje, ki ga je
povzročila škoda samo tedaj, če je to v splošnem interesu
in je potrebno za zmanjšanje škode.
9. člen
Pravno razmerje po nastanku zavarovalnega primera
(3) Prijava škode.
a) Škodo je potrebno prijaviti zavarovalnici najkasneje v
3 dneh.
b) Zavarovalnici mora biti dovoljena kakršna koli
preiskava o vzroku in višini škode ter obsegu
zavarovalnine.
c) Zavarovalec je dolžan sodelovati pri ugotavljanju
škode in na zahtevo zavarovalnice predložiti ustrezna
dokazila. Pri tem nastale stroške plača sam.
(1) V
primeru,
da
je
zavarovalec
upravičen
do
odškodninskega zahtevka proti tretji osebi, preide pravica
do tega zahtevka na zavarovalnico, če ta izplača
zavarovalnino zavarovalcu. Če je zavarovalčev zahtevek
za odškodnino naslovljen na najemnika stanovanja v
zavarovani stanovanjski zgradbi, družinskega člana ali
hišnega
uslužbenca
najemnika
stanovanja,
se
zavarovalnica odpove svojemu regresnemu zahtevku, če
je zavarovalec v času nastanka zavarovalnega primera v
celoti ali delno plačeval premijo za zavarovano
stanovanjsko zgradbo in regresni zavezanec škode ni
povzročil niti namerno niti iz grobe malomarnosti.
(4) Če zavarovalec krši te dolžnosti, je dolžan zavarovalnici
povrniti škodo, ki jo ima zaradi tega.
7. člen
Kaj krije zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera
(2) Po nastanku zavarovalnega primera lahko
a) zavarovalec odpove pogodbeno razmerje, če je
zavarovalnica v celoti ali delno zavrnila ali zavlačevala
priznanje utemeljenega odškodninskega zahtevka.
Pogodbo lahko odpove samo v enem mesecu po tem,
ko je bilo zavrnjeno izplačilo zavarovalnine, v primeru
pravde pa v enem mesecu po pravnomočnosti sodbe.
V primeru zavlačevanja priznanja zahtevka mora
odpovedati pogodbo v enem mesecu po zapadlosti
izplačila zavarovalnine.
Pogodbe ne sme odpovedati pred potekom
zavarovalnega obdobja, ki je v teku. Če jo
zavarovalec pri zavlačevanju priznanja utemeljenega
zavarovalnega zahtevka ni odpovedal v enem
mesecu po zapadlosti izplačila zavarovalnice in nato
zavarovalnica zavrne izplačilo, jo lahko zavarovalec
odpove še v enem mesecu po tej zavrnitvi.
b) Zavarovalnica odpove pogodbeno razmerje, če je
izplačala zavarovalnino ali priznala vsaj temelj
obveznosti izplačila ali če je zavarovalec vložil
odškodninski zahtevek s prevaro.
Odpovedati ga mora v enem mesecu po izplačilu
zavarovalnine ali priznanju temelja obveznosti
izplačila ali zavrnitve odškodninskega zahtevka,
vloženega s prevaro.
(1) Stroški vzpostavitve v prvotno stanje, nove gradbene
vrednosti, po cenah v kraju gradnje vsakokrat v času
nastopa škode. Poračuna se vrednost ostankov, tudi če
obstajajo zakonske omejitve za obnovo.
(2) Če znaša dejanska vrednost stvari manj kot 40%
obnovitvene ali nabavne cene, se izplača dejanska
vrednost. Nova vrednost je obnovitvena ali nabavna cena
z odbitkom preostanka vrednosti.
(3) Zavarovalec
pridobi
pravico
do
izplačila
dela
zavarovalnine, ki presega dejansko vrednost, samo v
obsegu, v katerem ta del skupaj z dejansko vrednostjo ne
presega stroškov obnove, in sicer v obsegu, ki je
predviden za nabavo ali obnovo na dosedanjem mestu. Pri
tem zadošča, da se namesto uničenih ali poškodovanih
stvari ponovno nabavijo ali obnovijo stvari in predmeti
enake vrste pod pogojem, da vse zgoraj navedene stvari
služijo enakemu namenu kot pred nastopom škodnega
primera. Zgradbe oz. stvari, ki so bile pri nastanku
škodnega primera že nabavljene, naročene ali v gradnji,
ne štejejo za obnovo.
Če zavarovalec dokaže, da je obnova ali ponovna gradnja
na dosedanjem mestu prepovedana, je dovoljena
postavitev na drugem mestu znotraj občine.
Pri odpovedi po izplačilu zavarovalnine ali priznanju
temelja za obveznost izplačila se upošteva najmanj
enomesečni odpovedni rok; odpoved zaradi vložitve
odškodninskega zahtevka s prevaro je lahko s
takojšnjo veljavnostjo.
(4) Če zavarovalec poškodovane ali uničene stvari ne nabavi
ali je ne obnovi v treh letih po nastanku škode ali če
zavarovalec pred iztekom tega roka zavarovalnici pisno
zagotovi, da tega ne namerava storiti, je dogovorjena
vrednost zavarovalnine za stavbo dejanska vrednost, ki pa
ni enaka prodajni vrednosti, pri čemer se ne upošteva
(3) Če je odpoved utemeljena, pripada zavarovalnici premija
za veljavnost pogodbe, ki je pretekla do učinka odpovedi.
3
S15–POG-04/09
10T SPLOŠNI POGOJI ZA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA
Ti pogoji vsebujejo splošne pogodbene določbe in veljajo kot splošni del za premoženjska zavarovanja, pri katerih se splošni pogoji
za določeno vrsto zavarovanja in posebni pogoji sklicuje na te pogoje.
Vsebina
1. člen
2. člen
3. člen
4. člen
5. člen
6. člen
7. člen
8. člen
9. člen
10. člen
11. člen
12. člen
13. člen
14. člen
15. člen
16. člen
17. člen
18. člen
19. člen
20. člen
21. člen
22. člen
Posredovanje podatkov o zavarovanem riziku in
okoliščinah nevarnosti ob sklenitvi pogodbe
Povečanje nevarnosti
Varnostni predpisi
Kdaj je pogodba sklenjena
Trajanje zavarovanja, premija, začetek
zavarovalnega kritja
Učinek stečaja in postopka prisilne poravnave
Večkratno zavarovanje, dogovorjena lastna
udeležba
Nadzavarovanje, dvojno zavarovanje
Odtujitev zavarovanih stvari
Zavarovanje na tuj račun
Omejitev zavarovalnine oz. odškodnine,
podzavarovanje
Izvedenski postopek
Krivdna povzročitev škodnega primera,
sodelovanje pri preiskavi, pravnomočna obsodba
Izplačilo zavarovalnine oz. odškodnine, tožbeni
rok, zastaranje
Subrogacija
Oblika izjav
Trajanje pogodbe
Zavarovanje po zavarovalnem primeru
Osebni podatki
Uporaba predpisov in pravno varstvo
Pristojnost v primeru spora
Izvensodno reševanje sporov
1. člen
Posredovanje podatkov o zavarovanem riziku in prijava
okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti
(1) Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe po resnici in v
celoti prijaviti zavarovalnici vse njemu znane okoliščine, ki
so pomembne za prevzem rizika in ocenitev nevarnosti.
(2) Okoliščina, za katero je zavarovalnica vprašala izrecno in
pisno ter na podlagi katerih se določi in obračuna
zavarovalna premija, velja v dvomu kot pomembna. Pri
krivdni kršitvi teh dolžnosti lahko zavarovalnica odstopi od
pogodbe in je v tem primeru prosta obveznosti izplačila
zavarovalnine v skladu z zakonskimi določbami.
2. člen
Povečanje nevarnosti
(1) Po sklenitvi pogodbe ne sme zavarovalec brez dovoljenja
zavarovalnice povečati nevarnosti in spremeniti okoliščin,
niti dovoliti, da to stori nekdo tretji. Če zavarovalec zve, da
se je povečala nevarnost ali spremenile okoliščine, ki
utegnejo povečati nevarnost, ne da bi za to vedel ali brez
njegove volje, mora to takoj pisno prijaviti zavarovalnici.
(2) Če povečanje nevarnosti nastopi po sklenitvi pogodbe,
lahko zavarovalnica spremeni pogodbo ali jo odpove. Če
zavarovalec krši katero od obveznosti prvega odstavka, je
zavarovalnica skladno z zakonskimi določbami lahko
prosta dela ali vseh obveznosti izplačila zavarovalnine.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka se uporabljajo tudi
za povečanje nevarnosti in spremembe okoliščin, ki
utegnejo biti pomembne za oceno nevarnosti, nastalih v
času med vložitvijo in sprejemom zavarovalne ponudbe, ki
zavarovalnici ob sprejemu ponudbe niso bile znane.
3. člen
Varnostni predpisi
(1) Če zavarovalec krši zakonske, upravne ali dogovorjene
varnostne predpise ali dovoli njihovo kršitev, lahko
zavarovalnica v enem mesecu, odkar je zvedela za
kršitev, odpove zavarovanje z enomesečnim odpovednim
rokom. Pravica odpovedi ugasne, če se vzpostavi stanje,
ki je obstajalo pred kršitvijo.
(2) Zavarovalnica je prosta obveznosti izplačila zavarovalnine,
če zavarovalni primer nastopi po kršitvi varnostnih
predpisov in je bila kršitev namerna ali je nastala zaradi
grobe malomarnosti zavarovalca. Obveznost izplačila
zavarovalnine ne preneha, če kršitev varnostnih predisov
ni vplivala na nastanek zavarovalnega primera ali če ni
vplivala na višino škode ali če v času nastanka
zavarovalnega primera kljub izteku roka ni bilo odpovedi
zavarovanja.
(3) Če je s kršitvijo varnostnih predpisov povezano povečanje
nevarnosti ali so se spremenile okoliščine, se uporabljajo
določbe teh pogojev o povečanju nevarnosti.
4. člen
Kdaj je pogodba sklenjena
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika
podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju.
(2) Pisna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne
pogodbe veže ponudnika, če ni določil krajšega roka,
osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici; če je
potreben zdravniški pregled, pa trideset dni. Ponudba je
sestavni del zavarovalne pogodbe.
(3) Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne
odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano
zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je
pogodba sklenjena.
(4) V tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno, ko je
ponudba prispela k zavarovalnici.
5. člen
Trajanje zavarovanja, premija in začetek zavarovalnega
kritja
(1) Trajanje zavarovanja je, če zavarovalna pogodba ni
sklenjena za krajši čas, obdobje enega leta, in sicer tudi,
če se letna premija v skladu s pogodbo plačuje v obrokih.
(2) Zavarovalec mora plačati prvo ali enkratno premijo skupaj
s posebnimi pristojbinami in davki ob izročitvi police
(unovčenje police). Naslednje premije skupaj s posebnimi
pristojbinami in davki plačuje v plačilnih rokih, določenih v
polici.
Stran 1 od 4
10T –05/07
10 T SPLOŠNI POGOJI ZA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA
(3) Zavarovalno kritje se začne z unovčenjem police, vendar
ne pred dogovorjenim začetkom zavarovanja. Če se polica
izroči šele po tem datumu, premija pa je potem plačana v
14 dneh, velja zavarovalno kritje od dogovorjenega
začetka zavarovanja.
(4) Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi
dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino pa preneha v
primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti
zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in
tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po
tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno
priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o
zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej,
preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(5) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prejšnjega odstavka,
če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je
treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in
naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez
odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne
pogodbe nastopi z iztekom roka iz prejšnjega odstavka in
s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec
na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o
zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(6) Če je zavarovalna pogodba predčasno razveljavljena, gre
zavarovalnici premija samo za čas veljavnosti pogodbe, ki
je potekel do takrat. Če pa preneha pred iztekom
pogodbenega časa, ker je odpadel zavarovalni interes, gre
zavarovalnici premija, ki bi jo lahko zaračunala, če bi bilo
zavarovanje sklenjeno samo do časa, v katerem je
zavarovalnica zvedela, da je interes odpadel.
(7) Če zavarovalnica odstopi od pogodbe, ker prva premija ni
bila plačana pravočasno, lahko zahteva povračilo
stroškov, ki so zavarovalnici nastali v zvezi s pogodbo.
(8) Če je zavarovalnica z upoštevanjem dogovorjenega
trajanja pogodbe odobrila znižanje premije, lahko pri
predčasni razveljavitvi pogodbe zahteva dodatno plačilo
zneska, za katerega bi bila obračunana premija višja, če bi
bila pogodba sklenjena samo za dobo, v kateri je dejansko
obstajala. Če zavarovalnica odpove zavarovalno pogodbo
po nastanku zavarovalnega primera, ne more zahtevati
takšnega dodatnega plačila.
6. člen
Učinek stečaja in postopka prisilne poravnave
Če pride zavarovalec v stečaj, se zavarovanje nadaljuje,
vendar ima vsaka stranka pravico odstopiti od pogodbe, v treh
mesecih od dneva, ko je bil uveden stečaj; v tem primeru gre v
stečajno maso zavarovalca del plačane premije, ki ustreza
preostalemu času zavarovanja.
7. člen
Večkratno zavarovanje, dogovorjena lastna udeležba
(1) Če zavarovalec pri drugi zavarovalnici za zavarovano
premoženje sklene zavarovanje pred istimi nevarnostmi,
mora zavarovalnico takoj obvestiti o drugih zavarovalnicah
in zavarovalni vsoti. Zavarovalnica lahko v enem mesecu,
odkar je izvedela za drugo zavarovanje, odpove svoje
zavarovanje z enomesečnim odpovednim rokom.
(2)
Če je dogovorjeno, da mora zavarovalec sam nositi del
škode (dogovorjena lastna udeležba), ne sme za ta del
skleniti nobenega drugega zavarovanja. V nasprotnem
primeru se zavarovalnina zniža tako, da zavarovalec sam
nosi dogovorjeni del škode.
8. člen
Nadzavarovanje, dvojno zavarovanje
(1) Tudi če zavarovalna vsota presega zavarovalno vrednost
(nadzavarovanje),
zavarovalnica
izplača
samo
zavarovalnino v skladu s pogoji.
(2) Če zavarovalna vsota pomembno presega zavarovalno
vrednost, lahko zavarovalnica in zavarovalec zahtevata
znižanje zavarovalne vsote in premije. To ne vpliva na
veljavnost najnižje premije, določene po ceniku.
(3) Če je kakšna stvar zavarovana pri dveh ali več
zavarovalnicah pred isto nevarnostjo, za isti interes in isti
čas, tako da seštevek zavarovalnih vsot presega vrednost
zavarovane
stvari
(dvojno
zavarovanje),
vendar
zavarovalec pri tem ni ravnal nepošteno, so vsa ta
zavarovanja veljavna in ima vsaka zavarovalnica pravico
do dogovorjene premije za zavarovalno dobo, ki je v teku,
zavarovanec pa pravico zahtevati od vsake posamezne
zavarovalnice zavarovalnino po z njo sklenjeni pogodbi,
toda skupaj ne več kot znaša škoda. Če nastane
zavarovalni primer, mora zavarovalec obvestiti o tem
vsako zavarovalnico, ki je zavarovala isto nevarnost in ji
sporočiti imena in naslove drugih zavarovalnic ter
zavarovalne vsote posameznih z njimi sklenjenih pogodb.
(4) Po izplačilu odškodnine zavarovancu trpi vsaka
zavarovalnica svoj del zavarovalnine v tistem razmerju, v
katerem sta zavarovalna vsota, za katero se je zavezala,
in seštevek vseh zavarovalnih vsot. Zavarovalnica, ki je
plačala več, pa ima pravico zahtevati od drugih
zavarovalnic povrnitev tistega, kar je več plačala.
(5) Če je zavarovalec sklenil zavarovalno pogodbo, s katero je
nastalo dvojno zavarovanje, ne da bi vedel za prej
sklenjeno zavarovanje, sme ne glede na to, ali je prejšnje
zavarovanje sklenil on sam ali kdo drug, v enem mesecu
od dneva, ko je za to zvedel, zahtevati ustrezno znižanje
zavarovalne vsote in premij poznejšega zavarovanja,
vendar obdrži zavarovalnica prejete premije in ima pravico
do premije za tekočo dobo.
(6) Če je pri nastanku dvojnega zavarovanja zavarovalec
ravnal nepošteno, sme vsaka zavarovalnica zahtevati
razveljavitev pogodbe, obdržati prejete premije in zahtevati
nezmanjšano premijo za tekočo dobo.
9. člen
Odtujitev zavarovane stvari
(1) Pri odtujitvi zavarovane stvari in stvari, ki je bilo v zvezi z
njeno rabo sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo,
preidejo pravice in obveznosti zavarovalca po samem
zakonu na pridobitelja, razen če ni drugače dogovorjeno.
(2) Če pa je odtujen samo del zavarovanih stvari, ki glede
zavarovanja niso ločena celota, preneha zavarovalna
pogodba po samem zakonu glede odtujenih stvari.
Stran 2 od 4
10T– 05/07
10 T SPLOŠNI POGOJI ZA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA
(3) Če se zaradi odtujitve stvari poveča ali zmanjša verjetnost,
da bo nastal zavarovalni primer, se uporabljajo splošne
določbe o povečanju ali zmanjšanju nevarnosti.
(4) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je
imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka
polovico stroškov.
Zavarovalec, ki ne obvesti zavarovalnice, da je bila
zavarovana stvar odtujena, ostane v zavezi tudi za plačilo
premij, ki zapadejo po dnevu odtujitve.
(5) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe stranki. Na
podlagi ugotovitve izvedenca ali predsednika se izračuna
zavarovalnina.
(4) Zavarovalnica in pridobitelj zavarovane stvari lahko
odstopita od pogodbe s petnajstdnevnim odpovednim
rokom, pri čemer morata to sporočiti drugi stranki
najpozneje v tridesetih dneh, odkar sta zvedela za
odtujitev.
10. člen
Zavarovanje na tuj račun
(1) Pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katerega
se zavarovanje tiče, mora plačevati premijo in izpolnjevati
druge obveznosti iz pogodbe zavarovalec; vendar ne more
izvrševati pravic iz zavarovanja, čeprav ima v rokah polico,
če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu
te pravice gredo.
(2) Zavarovalnica lahko uveljavlja proti vsakemu upravičencu
iz zavarovanja na tuj račun vse ugovore, ki jih ima iz
pogodbe proti zavarovalcu.
11. člen
Omejitev zavarovalnine oz. odškodnine, podzavarovanje
(1) Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti
zavarovalnice, in sicer je povračilo škode, nastale ob
zavarovalnem primeru, za predmete zavarovanja, pod
vsako posamezno postavko police, omejeno z
zavarovalno vsoto, navedeno za zadevno postavko.
(2) Če je zavarovalna vsota nižja od vrednosti zavarovanega
premoženja (podzavarovanje), se škoda nadomesti v
razmerju zavarovalne vsote do zavarovane vrednosti. Ali
obstaja podzavarovanje, se posebej ugotavlja za vsako
postavko police.
12. člen
Izvedenski postopek
(1) V primeru, da se zavarovalec/zavarovanec in
zavarovalnica ne strinjata pri ocenitvi škode, lahko
katerakoli pogodbena stranka zahteva, da škodo določijo
izvedenci.
(2) Vsaka izmed pogodbenih strank pisno imenuje svojega
izvedenca. Za izvedenca se lahko imenujejo osebe, ki niso
v delovnem razmerju z zavarovancem oziroma
zavarovalcem in zavarovalnico. Imenovana izvedenca
pred pričetkom dela imenujeta tretjega izvedenca kot
predsednika.
(3) Predmet v izvedeniškem postopku so lahko samo sporni
dejavniki. Kateri sporni dejavniki bodo predmet
izvedeniškega postopka, določita v vsakem posameznem
primeru zavarovanec in zavarovalnica s pisnim
sporazumom o izvedeniškem postopku, ali se predpisujejo
z določili zavarovalnih pogojev za posamezne vrste
zavarovanj.
13. člen
Krivdna povzročitev škodnega primera, sodelovanje pri
preiskavi, posledice pravnomočne kazenske obsodbe
(1) Če je zavarovalec ali ena od oseb na vodilnem položaju,
odgovorna za vodenje poslov, namerno ali s prevaro
povzročila škodo, je v tem primeru zavarovalnica v
razmerju do zavarovalca prosta vseh obveznosti izplačila
zavarovalnine.
(2) Če je katera od navedenih oseb pri ugotavljanju škode ali
zavarovalnine dala neresnične podatke ali zamolčala
okoliščino, pomembno za preiskavo, je zavarovalnica
prosta obveznosti izplačila zavarovalnine.
(3) Če je katera od navedenih oseb zaradi povzročitve škode
ali zaradi prevare ali poskusa prevare pri ugotavljanju
škode ali odškodnine pravnomočno obsojena v
kazenskem postopku v katerem je to ugotovljeno, je
zavarovalnica prosta obveznosti izplačila zavarovalnine.
14. člen
Izplačilo zavarovalnine oziroma odškodnine, tožbeni rok,
zastaranje
(1) Denarna izplačila zavarovalnice dospejo v plačilo v roku
štirinajst dni od dneva ugotovitve obstoja njene obveznosti
v zvezi z zavarovalnim primerom in zneskom njene
obveznosti. Zapadlost pa nastopi neodvisno od tega, če
zavarovalec po izteku dveh mesecev od zahtevka za
denarno izplačilo zahteva izjavo zavarovalnice o vzrokih,
da postopek ugotavljanja obstoja njene obveznosti še ni
mogel biti končan, in zavarovalnica te zahteve ne izpolni v
enem mesecu.
(2) Če postopek ugotavljanja obstoja njene obveznosti ni
končan v enem mesecu po prijavi zavarovalnega primera,
lahko
zavarovalec
zahteva
izplačilo
predujma
zavarovalnine, ki je vračunan v celotni zahtevek, v višini
najnižjega zneska, ki ga mora zavarovalnica izplačati
glede na stanje stvari; ta rok je zadržan, če je postopek
ugotavljanja obstoja njene obveznosti oviran po krivdi
zavarovalca.
(3) Zavarovalnica je upravičena odložiti izplačilo,
a) če obstajajo dvomi o upravičenosti zavarovalca za
prejem izplačila, dokler ni predloženo zahtevano
dokazilo,
b) če je bila glede škode uvedena policijska ali
kazensko-sodna preiskava proti zavarovalcu, dokler ni
opravljena ta preiskava.
(4) Zavarovalnica je prosta obveznosti izplačila zavarovalnine,
če se zahtevka za izplačilo zavarovalnine ne uveljavlja z
zakonom določenimi zastaralnimi roki.
Stran 3 od 4
10T– 05/07
10 T SPLOŠNI POGOJI ZA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA
15. člen
Subrogacija
(2) V primeru uničenja stvari (totalna škoda) ali ko stvari po
zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje za te
stvari preneha.
(1) Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine
izplačane zavarovalnine po samem zakonu na
zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti
tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
(2) Če je po zavarovančevi krivdi ta prehod pravic na
zavarovalnico v celoti ali delno onemogočen, je
zavarovalnica v ustrezni meri prosta svojih obveznosti
nasproti zavarovancu.
(3) Prehod pravic od zavarovanca na zavarovalnico ne sme
biti v škodo zavarovancu. Če je zavarovalnina, ki jo je
dobil od zavarovalnice, iz kateregakoli vzroka nižja od
škode, ki mu je nastala, ima zavarovanec pravico dobiti iz
sredstev odgovorne osebe izplačan ostanek odškodnine
pred izplačilom terjatve zavarovalnice iz naslova pravic, ki
so prešle nanjo.
(4) Ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na
zavarovalnico pa te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo
povzročil nekdo, ki je zavarovančev sorodnik v ravni vrsti,
ali nekdo, za katerega ravnanje zavarovanec odgovarja ali
živi z njim v istem gospodinjstvu, ali pa nekdo, ki je
delavec pri zavarovancu, razen če je kdo od teh škodo
povzročil namenoma.
(5) Če pa je bil kdo izmed tistih, ki so omenjeni v prejšnjem
odstavku,
zavarovan
pred
odgovornostjo,
sme
zavarovalnica zahtevati od njegove zavarovalnice
povrnitev zneska, ki ga je izplačala zavarovancu.
19. člen
Osebni podatki
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi
naslova svojega prebivališča oziroma sedeža ali svojega
imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov prebivališča oziroma
sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil
zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga
mora sporočiti zavarovalcu (oziroma zavarovancu), pošlje
na naslov njegovega zadnjega znanega prebivališča ali
sedeža ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
20.člen
Uporaba predpisov in pravno varstvo
(1) Za razmerja med zavarovalcem, zavarovancem in
zavarovalnico, ki niso urejeni s pogoji, se uporabljajo tudi
določila Obligacijskega zakonika.
(2) Če se za zavarovanje uporabljajo tudi posebni pogoji
oziroma klavzule, se v primeru nasprotja med splošnimi
pogoji in posebnimi pogoji oziroma klavzulami uporabljajo
določila posebnih pogojev oziroma klavzul.
(3) Pritožbe zoper zavarovalnico lahko zavarovalec,
zavarovanec ali upravičenec naslovi na Agencijo za
zavarovalni nadzor Trg republike 3, Ljubljana.
16. člen
Način obveščanja
21. člen
Pristojnost v primeru spora
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če
so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah
zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne. Obvestilo ali
izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje
s priporočenim pismom.
17. člen
Trajanje pogodbe
(1) Pogodba velja za čas, kot je določen v polici. Če rok ni
določen, ta znaša najmanj eno leto, zavarovalno razmerje
pa se vsakokrat podaljša za eno leto, če ga kateri od
pogodbenih partnerjev pisno ne odpove najpozneje tri
mesece pred zapadlostjo premije.
(2) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po
preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom
šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno
sporoči drugi stranki.
Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in
zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po
sedežu podružnice.
22. člen
Izvensodno reševanje sporov
(1) Zavarovalnica vzpostavlja shemo izvensodnega reševanja
sporov med ponudniki zavarovalniških storitev in potrošniki
pri Slovenskem zavarovalnem združenju v skladu s
Pravilnikom o delu mediacijskega centra in postopku
mediacij pri Slovenskem zavarovalnem združenju v
vsakokratnem veljavnem besedilu.
(2) Zavarovalnica se bo udeležila mediacijskega postopka, če
spora ne bo možno rešiti v predpravdnem postopku v
okviru pritožbenega postopka zavarovalnice.
18. člen
Zavarovanje po zavarovalnem primeru
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane
stvari poškodovane, se zavarovanje nadaljuje brez
spremembe.
Stran 4 od 4
10T– 05/07
S14 SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE PRED ODGOVORNOSTJO ZA
HIŠNO IN ZEMLJIŠKO POSEST
Za zavarovanja, sklenjena po teh pogojih, se uporabljajo tudi Splošni pogoji za premoženjska zavarovanja.
Vsebina
1. člen
2. člen
3. člen
4. člen
5. člen
6. člen
7. člen
8. člen
9. člen
10. člen
Kaj je zavarovalni primer?
Kaj je predmet zavarovanja?
Katere nevarnosti so zavarovane?
Za katero obdobje velja zavarovanje?
Kaj krije zavarovanje?
Kateri odškodninski zahtevki niso kriti?
Kaj krije zavarovalnica?
Katerih odškodninskih zahtevkov zavarovalnica
ne krije?
Kaj mora zavarovalec storiti ob nastanku
zavarovalnega primera?
Pravno razmerje po zavarovalnem primeru
2.
iz rušenja, gradnje, popravil in del izkopavanja na
zavarovani nepremičnini, če lastna udeležba
zavarovalca v skupnih stroških gradbenega projekta
ne presega EUR 10.000,--. Za takšne gradbene
projekte je zavarovana odškodninska odgovornost
zavarovanca kot investitorja.
3.
zaradi stvarne škode, ki jo povzroči onesnaženje tal in
vodotokov iz skladišč naftnih derivatov, kot posledica
nenadnega dogodka, ki odstopa od pravilnega,
brezhibnega dogajanja oz. stanja.
Zavarovalna vsota za to nevarnost znaša EUR
10.000,--. Lastna udeležba zavarovalca znaša v
vsakem zavarovalnem primeru EUR 500,--.
1. člen
Kaj je zavarovalni primer
Onesnaženje je vsaka sprememba biološke, kemične
ali fizikalne lastnosti naravnih tal (zemlja, pesek, prod,
gramoz, skale itd.) ali vodotokov (stoječe ali tekoče
vode, podtalnica, vodnjaki, kanali ipd.), ki nastane, ker
so vanje prodrle (pronicale) ali so bile odlagane snovi.
Zavarovalec je zavezan – ker je sicer zavarovalnica
prosta obveznosti izplačila – upoštevati veljavne
zakone, uredbe, upravne predpise, standarde,
smernice in naročila ter naprave strokovno vzdrževati
ali naročiti njihovo strokovno vzdrževanje. Potrebna
popravila in servisna dela mora opraviti zavarovalec
brez odlašanja.
(1) Zavarovalni primer je škodni dogodek, ki izhaja iz
zavarovane hišne in zemljiške posesti (zavarovalni kraj po
polici) in za katerega odgovarja zavarovalec na podlagi
zakonske odškodninske odgovornosti, ter na podlagi
katerega bi lahko tretje osebe uveljavljale zahtevek proti
zavarovalcu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka
(nesreče).
(2) Več škodnih dogodkov z istim vzrokom predstavlja en
zavarovalni primer. En zavarovalni primer so tudi škodni
dogodki, utemeljeni na enakih vzrokih, če so ti vzroki
pravno, gospodarsko ali tehnično povezani.
(2) Poleg obsega iz 1. točke tega člena je zavarovana
odškodninska odgovornost:
1. hišnega lastnika in posestnika;
2. hišnega upravnika in skrbnika;
3. tistih oseb, ki po nalogu zavarovalca delujejo zanj, če
ta dejavnost ni v okviru opravljanja njihovega poklica
ali obrti;
4. tistih oseb, ki zaradi osebne služnosti, likvidacije,
stečaja ali prisilne poravnave stopijo na mesto
zavarovalca.
Izključene so – če ni drugače dogovorjeno – osebne
škode, pri katerih gre za delovne nesreče v smislu
določil socialne zakonodaje med izenačenimi,
pooblaščenimi osebami po 1. do 4. točke tega
odstavka (delodajalčeva odgovornost).
(3) Odškodninski zahtevki solastnikov, lastnikov stanovanj,
uporabnikov in njihovih družinskih članov, ki izhajajo iz
uporabe skupnih delov hiše, so zavarovani, če te osebe ali
njihovi zakoniti zastopniki niso zaradi osebnega ravnanja
ali opustitve sami odgovorni za nastalo škodo, vendar le v
višini idealnih deležev ostalih solastnikov na skupnih delih
hiše.
Zavarovanje ne krije zahtevkov za škodo, ki jih povzročijo
te osebe ena drugi v kolikor gre za skupno odgovornost za
nastalo škodo.
2. člen
Kaj je predmet zavarovanja
(1) V zavarovalnem primeru zavarovalnica krije:
1. izpolnitev odškodninskih zahtevkov tretjih oseb na
podlagi
civilnopravnih
zakonskih
določb
o
odgovornosti za osebne škode ali premoženjske
škode, ki so posledica smrti, telesnih poškodb oz.
okvare zdravja oseb ali poškodovanja oz. uničenja
stvari;
2. stroške ugotavljanja obveznosti in obrambe pred
odškodninskimi zahtevki, ki jih uveljavljajo tretje
osebe.
Osebna škoda pomeni smrt, telesne poškodbe ali okvara
zdravja ljudi. Premoženjska škoda pomeni poškodovanje
ali uničenje stvari – ne pa tudi izguba ali izginitev –
predmetov.
3. člen
Katere nevarnosti so zavarovane
(1) Zavarovanje obsega kritje za odškodninsko odgovornost:
1. zaradi posesti, upravljanja, nadzora, oskrbe,
vzdrževanja, osvetlitve in oskrbe zavarovane
nepremičnine, skupaj z zgradbami in objekti, ki se
nahajajo na njej, kot so npr. dvigala, ogrevalne in
klimatske naprave, bazeni, otroška igrišča in parkovne
površine.
4. člen
Za katero obdobje velja zavarovanje
(1) Zavarovanje obsega škodne dogodke, ki so nastali v času
veljavnosti zavarovalnega kritja.
Zavarovanje obsega tudi zasebno plažo, ki je
prostorsko neposredno povezana z zavarovano
nepremičnino;
(2) Škodni dogodki, ki so sicer nastali v času veljavnosti
zavarovalnega kritja, njihov vzrok pa sega v čas pred
1
S14–POG–04/09
S14 SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE PRED ODGOVORNOSTJO ZA
HIŠNO IN ZEMLJIŠKO POSEST
sklenitvijo zavarovalne pogodbe, so kriti samo, če
zavarovalec ali zavarovanec do sklenitve zavarovalne
pogodbe ni vedel za vzrok, ki je povzročil škodni dogodek.
Stroški zavarovalnice za reševanje zahtevka štejejo za del
odškodnine in jih zavarovatelj zato odšteje od zavarovalne
vsote.
(3) Pri osebni škodi velja v primeru dvoma, da je zavarovalni
primer nastal takrat, ko je zdravnik prvič ugotovil okvaro
zdravja.
Pod stroške spadajo:
a) honorarji odvetnikov in izvedencev,
b) stroški prič ter sodni stroški,
c) izdatki za preprečevanje ali ublažitev škode med ali
po škodnem primeru, kakor tudi stroški ugotavljanja in
izplačevanje škode, vključno s potnimi stroški, čeprav
ne gre za potne stroške zavarovatelja samega. To
velja tudi, če pride do stroškov po navodilih
zavarovatelja.
5. člen
Kaj krije zavarovatelj
(1) Zavarovatelj krije odškodninske zahtevke za osebno
škodo in premoženjsko škodo, ki so posledica smrti,
telesnih poškodb in okvare zdravja oseb ali poškodovanja
ali uničenja stvari, skupaj največ do zavarovalne vsote,
navedene v polici.
Zahtevki za odškodnine, prisojene kot denarne kazni, so
izključene iz tega kritja.
(2) Zavarovalno kritje je podano v celoti do polne zavarovalne
vsote iz (1) odstavka tega člena samo za tiste osebne
škode pri katerih je dokazana trajna zmanjšana izguba
splošne delovne sposobnosti (invalidnost) vsaj v višini 3%.
Subjektivne težave v smislu zmanjšanja motorične mišične
moči, mravljinčenja, bolečin in oteklin na mestu poškodbe,
se pri določanju odstotka invalidnosti ne upoštevajo.
Stopnja invalidnosti se ugotavlja po Tabeli invalidnosti
Wiener Stadtische zavarovalnice v nadaljevanju. Za
ocenitev stopnje invalidnosti mora oškodovanec
zavarovalnici
predložiti
ustrezno
medicinsko
dokumentacijo. Stopnja invalidnosti se določi po
končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo,
torej ko po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi
se stanje izboljšalo ali poslabšalo.
(8) Če rešitev odškodninskega zahtevka, ki ga zahteva
zavarovatelj s priznanjem, poplačilom ali poravnavo, ne
uspe zaradi nasprotovanja zavarovalca ter zavarovalnica
izjavi, da je pripravljena plačati svoj pogodbeni del
odškodnine in stroškov za oškodovanca, zavarovalnici ni
treba plačati dodatne razlike odškodninskega zahtevka,
obresti in stroškov, ki so nastali pred omenjeno izjavo.
6. člen
Kateri odškodninski zahtevki niso kriti
(1) Zahtevki, če presegajo obseg zakonske odškodninske
odgovornosti na podlagi pogodbe ali posebne privolitve;
(2) Odškodninska odgovornost oseb, ki so škodo, katero od
njih uveljavlja tretja oseba, povzročile
namerno. Za
namero se šteje tudi ravnanje ali opustitev, pri katerem bi
morali nastanek škode pričakovati, vendar je bilo to
zanemarjeno (npr. glede izbire stroškovno in časovno
ugodnejšega načina dela).
V primeru, da trajna zmanjšana izguba splošne delovne
sposobnosti (invalidnost) ni podana vsaj v višini 3% je
zavarovalno kritje omejeno z zavarovalno vsoto EUR 400,-.
Stopnja invalidnosti določa višino zavarovalne vsote pri
zavarovanju odgovorosti. Višina odškodnine se določi po
določilih odškodninskega prava.
(3) Odškodninski zahtevki iz škode, ki je v neposredni ali
posredni zvezi z učinkovanjem jedrske energije.
(4) Z zavarovanjem niso kriti odškodninski zahtevki zaradi
škode, ki jo zavarovalec ali osebe, ki delajo zanj,
povzročijo, ker imajo ali uporabljajo:
1. zrakoplove,
2. letalne naprave (razen letalskih modelov po 9. točki
10. člena),
3. motorna vozila ali prikolice, ki morajo imeti oz. tudi
dejansko imajo registrsko tablico.
Ta izključitev ne velja za uporabo motornega vozila
kot vira moči na stalnem mestu.
(3) Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti
zavarovatelja po enem zavarovalnem primeru, in sicer
tudi, če zavarovalno kritje zajema več oseb, ki so
upravičene do nadomestila škode.
(4) Zavarovalnica krije za zavarovalne primere, ki nastanejo v
enem zavarovalnem letu, največ trikratni znesek ustrezne
zavarovalne vsote navedene v polici.
(5) Pri plačilu varščine ali depozita, ki ju mora po zakonu ali
sodni odredbi za kritje odškodninske odgovornosti izvršiti
zavarovalec, je zavarovalnica udeležena v enakem
obsegu kot pri plačilu odškodnine.
Pojem zrakoplova in letalne naprave se razlaga v smislu
Zakona o letalstvu, pojem motornega vozila, prikolice in
registrske tablice pa v smislu Zakona o varnosti cestnega
prometa, oba v vsakokrat veljavnem besedilu.
(6) Če mora zavarovalec plačevati rento in kapitalizirana
vrednost rente presega zavarovalno vsoto ali po odbitku
morebitnih drugih plačil iz istega zavarovalnega primera
presega ostanek vrednosti zavarovalne vsote, se
odškodninska renta, ki jo plača zavarovatelj, nadomesti
samo v razmerju zavarovalne vsote oz. njenega
preostalega zneska do kapitalizirane vrednosti rente.
Kapitalizirana vrednost rente se za ta namen izračuna na
podlagi avstrijskih tablic smrtnosti in letne obrestne mere
3%.
(5) Z zavarovanjem niso kriti odškodninski zahtevki, če škoda
nastane:
1. zavarovalcu samemu,
2. družinskim članom, če živijo v skupnem gospodinjstvu
z zavarovalcem (družinski člani so zakonec, mlajši in
starejši sorodniki v ravni liniji, tast in tašča, posvojenci
in posvojitelji, sestre in bratje; zunajzakonska
skupnost je izenačena z zakonsko).
(7) Zavarovanje glede na okoliščine krije tudi potrebne sodne
in izvensodne stroške ugotavljanja odškodninske
odgovornosti in obrambe pred odškodninskimi zahtevki
tretjih oseb, in sicer tudi, če se zahtevek izkaže za
neupravičenega.
2
S14–POG–04/09
S14 SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE PRED ODGOVORNOSTJO ZA
HIŠNO IN ZEMLJIŠKO POSEST
4.
(6) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi
škode na:
1. stvareh, ki so si jih zavarovalec ali osebe, ki delujejo
zanj, izposodile, najele, najele v obliki finančnega
najema, vzele v zakup ali v hrambo, tudi med hrambo
kot stransko obveznostjo;
2. premičninah, ki nastane pri njihovi uporabi ali zaradi
nje, obdelavi ali drugi dejavnosti na njih ali z njimi;
3. tistih delih nepremičnin, ki so neposredno predmet
obdelave, uporabe ali druge dejavnosti na njih ali z
njimi.
vse ukrepe tretjih oseb za sodno uveljavljanje
odškodninskih zahtevkov.
(3) Zavarovalec mora pomagati zavarovalnici pri ugotavljanju
in reševanju ali obrambi pred odškodninskimi zahtevki.
1. Zavarovalec mora pooblastiti odvetnika (branilca,
pravnega svetovalca), ki ga imenuje zavarovalnica,
mu dati vse podatke, ki jih potrebuje, in mu prepustiti
vodenje pravde.
2. Če zavarovalec ne more pravočasno pridobiti navodil
zavarovalnice, mora sam v predpisanem roku opraviti
vsa potrebna pravdna dejanja (tudi ugovor kazenski
odredbi).
3. Zavarovalec ni upravičen, da brez predhodnega
pisnega soglasja zavarovalnice v celoti ali delno
prizna odškodninski zahtevek ali sklene poravnavo.
(7) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi škode
na stvareh, ki nastane s postopno emisijo ali postopnim
učinkovanjem toplote, plinov, hlapov, tekočin, vlage ali
neatmosferskih padavin (kot so dim, saje, prah itd.).
(4) Če zavarovalec krši te dolžnosti, je dolžan zavarovalnici
povrniti škodo, ki jo ima zaradi tega.
(8) Zavarovanje ne velja za škodo v zvezi z genetsko
spremenjenimi organizmi.
(5) Zahtevka za izplačilo odškodnine ni dovoljeno pred
dokončno ugotovitvijo niti odstopiti niti zastaviti brez
izrecnega soglasja zavarovalnice.
(9) Zavarovalnica ne krije škode, ki nastane zaradi nasilnih
dejanj držav ali proti državam in njihovim organom,
nasilnih dejanj političnih in terorističnih organizacij, nasilnih
dejanj na javnih shodih, zborovanjih in sprevodih ter
nasilnih dejanj med stavkami.
(6) Zavarovalnica je pooblaščena, da v okviru svoje
obveznosti za izplačilo odškodnine v imenu zavarovalca
daje vse izjave, ki se ji zdijo smotrne.
(10) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škodo, ki
je neposredno ali posredno povezana z učinkovanjem
elektromagnetnih polj.
8. člen
Odpoved po nastanku zavarovalnega primera
(11) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škodo,
ki je neposredna ali posredna posledica azbesta in
materialov, ki vsebujejo azbest.
(1) Po nastanku zavarovalnega primera lahko:
a) zavarovalec odpove pogodbeno razmerje, če je
zavarovalnica v celoti ali delno zavrnila ali zavlačevala
priznanje utemeljenega odškodninskega zahtevka.
Pogodbo lahko odpove samo v enem mesecu po tem,
ko je bilo zavrnjeno izplačilo zavarovalnine, v primeru
pravde pa v enem mesecu po pravnomočnosti sodbe.
V primeru zavlačevanja priznanja zahtevka mora
odpovedati pogodbo v enem mesecu po zapadlosti
izplačila zavarovalnine.
Pogodbe ne sme odpovedati pred potekom
zavarovalnega obdobja, ki je v teku. Če je
zavarovalec pri zavlačevanju priznanja utemeljenega
zavarovalnega zahtevka ni odpovedal v enem
mesecu po zapadlosti izplačila zavarovalnice in nato
zavarovalnica zavrne izplačilo, jo lahko zavarovalec
odpove še v enem mesecu po tej zavrnitvi.
b) Zavarovalnica odpove pogodbeno razmerje, če je
izplačala zavarovalnino ali priznala vsaj temelj
obveznosti izplačila ali če je zavarovalec vložil
odškodninski zahtevek s prevaro.
Odpovedati ga mora v enem mesecu po izplačilu
zavarovalnine ali priznanju temelja obveznosti
izplačila ali zavrnitve odškodninskega zahtevka,
vloženega s prevaro.
(12) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škodo na
stvareh zaradi onesnaženja tal in vodotokov, ki presegajo
zavarovalno kritje iz 3. točke (1) odstavka 3. člena.
(13) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zavodov za
zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih
posrednih oškodovancev.
(14) Zavarovanje ne krije čiste premoženjske škode, če ni
drugače dogovorjeno.
(15) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škodo, ki
je posledica izdelka z napako.
(16) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škodo, ki
je posledica višje sile (vihar, poplava, potres, ….)
7. člen
Kaj mora zavarovalec storiti ob nastanku zavarovalnega
primera
(1) Zavarovalec mora storiti vse, kar je v njegovi moči, da se
pojasni vzrok, potek in posledice zavarovalnega primera in
omeji obseg nastale škode.
(2) Zavarovalnico mora obvestiti o škodi podrobno in takoj,
najpozneje pa v treh dneh, odkar je zvedel zanjo, in sicer
pisno, če je potrebno pa tudi telefonsko ali po telefaksu.
Pri odpovedi po izplačilu zavarovalnine ali priznanju
temelja za obveznost izplačila se upošteva najmanj
enomesečni odpovedni rok; odpoved zaradi vložitve
odškodninskega zahtevka s prevaro je lahko s
takojšnjo veljavnostjo.
Prijaviti mora:
1. zavarovalni primer;
2. uveljavljanje odškodninskega zahtevka;
3. vročitev kazenske odločbe ter uvedbo kazenskega,
upravnega
ali
disciplinskega
postopka
proti
zavarovalcu ali zavarovanim osebam;
(2) Če je odpoved utemeljena, pripada zavarovalnici premija
za veljavnost pogodbe, ki je pretekla do učinka odpovedi.
3
S14–POG–04/09
S14 SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE PRED ODGOVORNOSTJO ZA
HIŠNO IN ZEMLJIŠKO POSEST
Tabela invalidnosti
za določitev stopnje trajne invalidnosti v primeru popolne izgube ali popolne funkcionalne nezmožnosti ((2) odstavek 5. člena).
Roke v ramenskem sklepu
Roke nad komolcem
Roke pod komolcem ali enega zapestja
70 %
65 %
60 %
Palca
20 %
Kazalca
Drugega prsta
10 %
5%
Noge od sredine stegna
70 %
Noge do sredine stegna
Noge do sredine stegna ali enega stopala
Palca na nogi
60 %
50 %
5%
Drugega prsta na nogi
Vida obeh očes
Vida enega očesa
Če je bil vid drugega očesa izgubljen že pred nastankom
zavarovalnega primera
Sluha obeh ušes
Sluha enega ušesa
Če je bil sluh drugega ušesa izgubljen že pred nastankom
zavarovalnega primera
Voha
Okusa
2%
100 %
35 %
65 %
60 %
15 %
45 %
10 %
5%
Če pride do delne izgube ali delne funkcionalne nezmožnosti pri zgoraj navedenih telesnih delih ali organih, se stopnje iz zgornje tabele uporabljajo
sorazmerno. Pri omejitvah funkcionalnosti rok in nog se sorazmerno uporabi stopnja za celotno okončino.
Če se stopnja invalidnosti ne more določiti po zgornjih določilih, je merodajno, koliko je telesna ali duševna funkcionalna zmožnost oškodovana po
medicinskih vidikih.
Več stopenj iz zgornje tabele se seštevajo.
4
S14–POG–04/09