izdelava profila izhodnih naprav

bo
o ra
oz
ai
n te
rn o
up
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
II. del
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
Tiskarski stroj (ponovitev):
proces izdelave barvnega profila je zamuden in drag (priprava montaže, plošče,
(makulature), predno dosežemo stabilnost in referenčnost odtisa.
•
hitre spremembe - zahteve strank, pogosta menjava tiskovnega materiala, izdelava
novega profila.
•
zaradi opisanih razlogov se v praksi BU ni v celoti uveljavil. Tiskarji namesto lastnih,
uporabljajo - generične barvne profile (Fogra, Europe ISO Coated FOGRA27 …).
Ne omogoča doseganje optimalnih rezultatov - če je tisk voden po standardu (ISO
12647-2) - zadovoljivi rezultati.
Sa
m
•
Zahtevnejši uporabniki izdelajo kakovosten profil za eno vrsto papirja - ob spremembi
papirja ga uredijo - vnesejo novo belino papirja, gradacijske krivulje in dodatne
parametre.
2
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
up
o ra
Kapljična tehnologija tiska - izvedba poskusnega tiska, je standardizirana in opisana v
standardu ISO 12647-7.
3
oz
ai
n te
rn o
Tiskalniki delujejo večinoma po načelu DoD toka kapljic, tiskarski stroji pa po načelu CIJ.
Za poskusno odtisovanje se uporabljajo zgolj tiskalniki s slednjo tehnologijo – DoD.
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
Sa
m
Načela kapljičnega
tiska s prekinjenim
tokom kapljic:
a) termično,
b) piezoelektrično
c) elektrostatično.
4
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
KARAKTERIZACIJA IN PROFILIRANJE KAPLJIČNEGA TISKALNIKA
o ra
Za karakterizacijo se navadno uporabljajo metode opisa naprave z obsežnim
merjenjem.
up
Večinoma se uporabljajo generične barvne tablice:
• 323 (GretagMacbeth, i1 CMYK 1.1), 928 (ANSI, IT 8.7/3), 1485 merskimi polji
(ECI, ECI2002), ali z zelo majhnim številom polj (45, GretagMacbeth, Easy
CMYK 1.2).
natančnost izdelanega profila
•
uporabo ustreznega inštrumenta
5
oz
ai
n te
•
rn o
Število barvnih polj pogojuje:
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
Pri kapljičnem tisku lahko tablico izdelamo sami v:
•
plačljivih programih (ProfileMaker Pro 5.0 Measure Tool (X-Rite)) ali
•
odrtokodnem programu (Argyll CMS).
Izdelava barvne tablice in izdelava ICC barvnega profila je v plačljivih programih
korektna – omejena možnost poseganja v parametre in nastavitve.
Sa
m
Argyll CMS omogoča za izdelavo tablice nastavitev parametrov in uporablja algoritem
OFPS (Optimised Farthest Point Sampling) – omogoči, da točke v 4 dimenzionalnem
prostoru naprave (C, M, Y, K) razporedi na način, da je razdalja med posameznima
točkama čim manjša.
Barvne tablice se med seboj razlikujejo po obliki glede na tip merilnega instrumenta.
6
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
Digitalni tiskalnik
o ra
1. Izbira ciljnih vrednosti
Določimo cilj reprodukcije (izberemo vrsto papirja in število barv tiska, oblika rastra!).
2. Nastavljanje naprave za doseganje ponovljivosti ter optimalnega barvnega obsega
Določimo maksimalni nanos posamezne barve, linearizacijo posameznega kanala in
maksimalno pokritost površine.
up
3. Upodabljanje znanih referenčnih podatkov
Izdelava in tisk lastno izdelane ali izbrane merske tablice (ISO 12647-7).
7
oz
ai
n te
rn o
4. Primerjava upodobljenih podatkov z dejansko referenco – izračun barvnega profila
Izdelava profila na podlagi meritev merske barvne tablice.
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
NASTAVLJANJE NAPRAVE ZA DOSEGANJE PONOVLJIVOSTI TER OPTIMALNEGA
BARVNEGA OBSEGA
Sa
m
Določitev maksimalnega nanosa posamezne barve
• izdelava linearizacijske tablice (v programu Measure Tool),
• meritev vrednosti X, Y, Z, L*, a*, b* (Measure Tool),
• izračun Cab* in hab ,
• risanje diagrama a*, b* za CMY in L*(%) za K,
• določitev točke pri kateri se Cab*
več ne spreminja, začne pa se spreminjati hab,
• nastavitev maksimalnega nanosa
posamezne barve v programu Wasatch.
8
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
o ra
NASTAVLJANJE NAPRAVE ZA DOSEGANJE PONOVLJIVOSTI TER OPTIMALNEGA
BARVNEGA OBSEGA
9
oz
ai
n te
rn o
up
Linearizacija
Pred procesom linearizacije so gradacijske krivulje za posamezen kanal nelinearne, zato
je potrebna linearizacija. Omogoča jo programski RIP.
• izbira dokumenta Media.ps v programu Wasatch,
• tisk linearizacijske tablice (tretja tablica),
• priklop instrumenta v programu Wasatch (Halftone Properties → Calibration →
Calibration Curves) in meritev linearizacijske tablice,
• ponovni tisk linearizacijske tablice, merjenje in preverjanje, ali je linearizacija pravilno
izvedena in upoštevana.
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
NASTAVLJANJE NAPRAVE ZA DOSEGANJE PONOVLJIVOSTI TER OPTIMALNEGA
BARVNEGA OBSEGA
Sa
m
Določitev maksimalne pokritosti površine (ang. total ink limit)
Glede na vrsto papirja določimo največjo skupno pokritost površine – subtraktivno
mešanje na nobenem polju ne preseže maksimalne pokritosti površine.
• odtis Media. Ps tablice (sredina)
• določitev maks. pokritosti površine - polje, kjer se barva ne razliva
• vnos vseh parametrov
10
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
UPODABLJANJE ZNANIH REFERENČNIH PODATKOV
up
o ra
Izdelava merske barvne tablice in tisk
npr. v programu Measure Tool (Generate → New Test Chart → CMYK Separation,
Predefined (Inkjet 400), GCR 3, Black Max (100)),
CMYK max (nastavitev maksimalne pokritosti površine),
Black Start (začetek črne komponente – 10),
• določitev števila barvnih polj in določitev merskega instrumenta
IZDELAVA PROFILA
11
oz
ai
n te
rn o
na podlagi meritev merske tablice.
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
UPODABLJANJE ZNANIH REFERENČNIH PODATKOV
Način dodajanja črne (ang. black generation)
Razlogi za uporabo črne barve:
• lažje reproduciranje temnejših barv in upodabljanje podrobnosti
• preprečitev čezmerenega nanosa TB in lažja kontrola sivega ravnovesja
• prihranek denarja - K cenejša od drugih barv.
Sa
m
Glavna načina dodajanja K sta UCR (under color removal) in GCR (gray component
replacement).
UCR – s K se uporablja zgolj na nevtralnih območjih (v sivi osi prostora K nadomešča
kromatično komponento nepisanih barv)
GCR – s K se nadomesti akromatično komponento CMY v nevtralnih in v barvnih območjih
reprodukcije.
Izbira je odvisna od tehnologije tiskanja in od vsebine slike.
12
UPODABLJANJE ZNANIH REFERENČNIH PODATKOV
o ra
Pri separaciji je potrebno upoštevati omejitve posamezne tehnike tiska:
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
Kapljični tisk - nastavitev barv ločeno po kanalih, je bolj ponovljiv kot ofsetni tisk:
Ofsetni tisk - občutljiv že za najmanjše spremembe:
up
a. Začetek črne: GretagMaBbeth predvideva 40 %.
b. Maksimalni nanos barve - določen za posamezno vrsto papirja.
13
ai
n te
rn o
a. Začetek črne: čim prej – lažja ohranitev sivega ravnovesja GretagMacBeth predvideva 5 %.
b. Maksimalni nanos barve v odvisnosti od tehnike tiska (rotacija, tisk na pole) in kakovosti papirja:
(240 % pri nepremazanih in 340 % pri premazanih papirjih).
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
Tiskarski stroj
oz
1. Izbira ciljnih vrednosti
Glede na tehnologijo tiska je potrebno določiti standard (npr. SIST ISO 12647). Enako
kot pri tiskalniku določiti: vrsto tiskovnega materiala, število barv in metodo za
upodabljanje izvlečka K (GCR, UCR).
Sa
m
2. Nastavljanje naprave za doseganje ponovljivosti ter optimalnega barvnega
obsega
Enako kot pri tiskalniku. Dodatno moramo biti pozorni na enakomerno obarvanje po
celotni tiskovni širini in na doseganje skladja.
3. Upodabljanje znanih referenčnih podatkov
Enako kot pri tiskalniku.
4. Primerjava upodobljenih podatkov z dejansko referenco – izračun barvnega
profila
Enako kot pri tiskalniku.
14
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
15
oz
ai
n te
rn o
up
o ra
DOLOČITEV ZAČETKA DODAJANJA K (BLACK GENERATION)
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
POSKUSNI ODTISI
Poskusni odtis naj bi predstavljal natančen izgled končnega odtisa;
• opazujemo na zaslonu (ang. Soft Proof) – cenovno ugodneše
• izvedemo na drugem tiskalniku ali tiskarskemu stroju (ang. Hard Proof).
Softproof – (dva medija – opazovanje na zaslonu in odtisa na papirju).
Sa
m
Lahko prihaja do odstopanj v zaznavanju barv in sicer:
1. razlike v barvnem obsegu naprave (zaslon >> kot ga je tiskalnik sposoben upodobiti)
2. simuliramo le belino materijala ne otipa materiala
3. zaslon - osvetljen medij, poskusni odtis – odsevni medij.
16
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
POSKUSNI ODTISI
o ra
Na področju CIE kolorimetrije lahko dosežemo barvno ujemanje med dvema medijema,
na katerih je slika prikazana tako, da zagotovimo enako nasičenost in osvetljenost barv.
Na tem področju sta aktualna dva standarda:
ISO 3664:2000 in
17
oz
ai
n te
rn o
ISO 12646:2008
up
Ujemanje pri samem zaznavanju barv pa je možno samo v primeru, ko so pogoji
opazovanja, v katerih primerjamo sliko prikazano na dveh medijih, enaki in jih lahko
kontroliramo.
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
ISO 3664:2000 - predpisuje pogoje za opazovanje barv na računalniškem zaslonu,
ISO 12646:2008 - predpisuje pogoje za opazovanje barv na računalniškem zaslonu in
direktno primerjavo s preskusnim odtisom.
Pomembna razlika med standardoma je v nastavitvi bele točke zaslona in sicer:
Sa
m
1. standardna svetloba D65 pokriva področje priprave fotografij za objavo na spletu in drugih
manj zahtevnih medijih kot predvideva standard ISO 3664.
2. standardna svetloba D50 velja za zaslone namenjene barvni korekciji fotografij, ki jih
pripravljamo za tisk kot predvideva standard ISO 12646,
18
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
•
o ra
Mednarodni standard ISO 3664:2000: Pogoji za vizualno opazovanje - Grafična
tehnologija in fotografija (angl. Viewing conditions – Graphic technology and
photography)
predpisuje nastavitev bele točke zaslona - D65 in stopnjo svetilnosti bele točke na
zaslonu, ki mora biti več kot 75 cd/m2, priporočena več kot 100 cd/m2.
up
Ozadje slike, ki jo opazujemo mora biti nevtralno (sivo ali črno). Svetlost ozadja - 3 % (ali
manj) svetlosti bele točke.
Osvetljenost v prostoru; v bližini zaslona ali opazovalca manj kot 64 lux, v prostoru manj
kot 32 lux.
19
oz
ai
n te
rn o
Postavitev zaslona v nevtralno okolje brez močnih barv, vključno z oblačili opazovalca.
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
Mednarodni standard ISO 12646:2008:Grafična tehnologija - Zasloni za barvno
preskušanje - Značilnosti in pogoji za vizualno opazovanje (angl. Graphic
technology - Displays for colour proofing - Characteristics and viewing conditions)
bela točka zaslona - D50, stopnja svetilnosti bele točke - vsaj 80 cd/m2, priporočena vsaj
120 cd/m2. Svetillost črne točke - manj kot 1 % maksimalne svetlosti.
Ločljivost - omogčen prikaz z ločljivostjo 1280 x 1024 pikslov brez interpolacije.
Predpisana svetlost ozadja mora biti znotraj 5 % svetlosti centra.
Sa
m
Osvetljenost v prostoru manj kot 32 lux. Svetlost v okolici naj ne bi bila več kot 10 %
maksimalne vrednosti svetlosti zaslona.
V kolikor je digitalni tiskalnik kalibriran za določen papir lahko uporabimo generične
profile (proizvajalca tiskovnega materiala). V kolikor ni na razpolago profila ga izdelamo.
NUJNO - vrsta papirja za izdelavo poskusnega odtisa se mora prilagoditi izbrani vrsti
ISO papirja za tisk naklade.
20
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
21
oz
ai
n te
rn o
up
Tisk CMYK slike na profiliranem tiskalniku za izdelavo
poskusnega odtisa – podobno zaslonu. CMYK vrednosti
se preko upoštevanja standardnega CMYK profila pretvorijo
v CIELAB vrednosti, nato pa v specifični CMYK barvni
prostor preko profila tiskalnika za izdelavo
poskusnega odtisa.
o ra
Prikaz CMYK slike na profiliranem zaslonu – poskusni tisk (ang. soft proof) –
standardni CMYK profil omogoči najprej pretvorbo CMYK vrednosti v CIELAB, katere
profil zaslona pretvori v RGB vrednosti zaslona.
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
Uporaba medijskega klina CMYK
Za kontrolo preskusnega tiska je nujna uporaba medijskega klina. Na preskusnem
odtisu se morajo barvne vrednosti klina preveriti s spektrofotometričnimi meritvami.
Izmerjene vrednosti so odvisne od vrste ISO papirja.
Sa
m
Dovoljene barvne razlike za standardne vrste papirjev pri meritvah barvnih vrednostih
medijskega klina.
22
bo
IZDELAVA PROFILA IZHODNIH NAPRAV
up
o ra
Uporaba medijskega klina CMYK
23
oz
ai
n te
rn o
Ugra/FOGRA medijski klin CMYK je dostopen v različnih formatih. Obstajata
dve verziji, prva v manjšem formatu je namenjena merjenju posameznih barvnih
polj, večji format enakega klina pa je namenjen merjenju z avtomatskim
skeniranjem s spektrofotometrom.
PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT
• predstavljen v začetku devetesetih let - podjetje Adobe Systems.
Na začetku namen - komunikacija in raba v pisarniškem okolju.
Prednosti:
• neodvisen od OS
• omogoča vizualni pregled datoteke na zaslonu
Sa
m
Format PDF ni programski jezik, čeprav temelji na upodobitvenih elementih PostScripta
(Imaging Primitives).
V nasprotju s PostScriptom so v dokumentu PDF strani opisane vsaka zase in ne vse
kot en dokument. Kljub vsemu je dokument PDF načeloma datoteka PostScript in jo
lahko interpretira katera koli izhodna naprava, ki ta jezik podpira.
24
PDF in panožni standardi:
o ra
PDF/A: arhiviranje
PDF/E: uporaba v inženirskih potekih dela.
PDF/X: zanesljivi izmenjavi podatkov v procesu grafične priprave
…
bo
PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT
25
oz
ai
n te
rn o
up
Z Adobe Acrobatom lahko:
• vsak digitalni dokument shranimo kot datoteko PDF skladno z različnimi panožnimi
standardi (PDF/A, PDF/E in PDF/X …)
• avtomatiziramo opravila in zagotovimo dosledno izvajanje postopkov po celem
podjetju
• odobrimo dokumente PDF z digitalnimi podpisi
• določimo zahteve za dostopnost
• …
PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT
Standardi iz družine ISO 15930 (PDF/X):
• sprejeti z namenom poenostaviti izmenjavo PDF datotek v grafični industriji
• definirajo minimalne zahteve za zanesljiv prenos PDF datotek.
• natančno reproduciranje datotek po zamisli avtorja.
Sa
m
• z upoštevanjem zahtev (določil) se izognemo napakam: manjkajoči fonti, napačni barvni
prostori, manjkajoči elementi in težave s prekrivanjem.
26
bo
PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT
o ra
PDF/X-1, PDF/X-1a (SIST ISO 15930-1:2002)
Določa lastnosti PDF formata za izmenjavo digitalnih predlog v CMYK barvnem prostoru
(slepa izmenjava).
PDF/X-1 in PDF/X-1a se med seboj razlikujeta glede na OPI (Open Prepress Interface)
povezavo in možnost zaščite (dovoljeni le v PDF/X-1).
up
PDF/X-3 (SIST ISO 15930-3:2002)
V okoljih, ki temelijo na barvnem upravljanju (pozna pretvorba) se uporablja izmenjava
datotek v skladu s standardom PDF/X-3 (slepa izmenjava). Omogoča delo s profili.
27
oz
ai
n te
rn o
PDF/X-3 prepoveduje prosojnost in določene pdf elemente: interaktivni elementi, linkane
slike, dinamični objekti, video, itd.
Namenjen oblikovalcem, da lahko dokumente pripravljene za tisk razpošljejo po celem
svetu (kontrola procesa) – možnost izdelave hardproofa.
PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT
PDF/X-2 (SIST ISO 15930-5:2005)
Včasih ni zaželjena slepa izmenjava - potreba po vključitvi dodatnih navodil v zvezi z
digitalno predlogo - PDF/X-2. Sicer enak PDF/X-3.
Sa
m
PDF/X-4 (ISO 15930-7:2010)
Dovoljeni so vsi barvni prostori (Colour-managed, CMYK, gray, RGB in spot colour data)
in uporaba PDF transparence. Datoteke so lahko pripravljene in opisane s gray, RGB ali
CMYK karakterizacij tiska (printing characterizations).
Če so zahtevani ICC profili in dodatne informacije v izogib nejasnostim priskrbljene ločeno
je standard označen s PDF/X-4p.
.
28