Seminarska in projektna naloga pri predmetu Tiskarski postopki
Transcription
Seminarska in projektna naloga pri predmetu Tiskarski postopki
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Grafične in interaktivne komunikacije , UN 1. letnik Seminarska in projektna naloga pri predmetu Tiskarski postopki Avtorji: Miha Rainer, Marko Lavrin, Martin Rozman Mentorica: Tadeja Muck Ljubljana, oktober 2006 1 1. Kazalo vsebine Kazalo vsebine 1. Kazalo vsebine .......................................................................................................................................2 2. Povzetek .................................................................................................................................................3 3. Uvod .......................................................................................................................................................4 4.1. Predstavitev skenerja .....................................................................................................................6 4.1.3. Parametri pri skeniranju ........................................................................................................7 4.1.4. Skeniranje dokumentov.........................................................................................................7 4.1.5. Skeniranje fotografskega filma oz. diapozitiva ...................................................................7 4.1.6. Optično prepoznavanje znakov.............................................................................................8 4.1.7. Izhodni podatki ......................................................................................................................8 4.2. RGB vs. CMYK .............................................................................................................................8 4.2.1. RGB ........................................................................................................................................8 4.2.2. CMYK ....................................................................................................................................9 4.2.3. Pretvarjanje RGb v CMYK in obratno.................................................................................9 4.2.3.1 Pretvarjanje CMYK v RGB ................................................................................................9 4.2.3.2 Pretvarjanje RGB v CMYK ..............................................................................................10 4.2.4. Problemi pri pretvarjanju RGB v CMYK ..........................................................................10 4.3. Predstavitev tiskalnika .................................................................................................................11 4.3.1. Definicija tiskalnika.............................................................................................................11 4.3.2 Laserski tiskalnik ..................................................................................................................11 4.3.3. Brizgalniki......................................................................Napaka! Zaznamek ni definiran. 4.3.4. Proces printanja....................................................................................................................12 4.3.4. Različne vrste papirja ..........................................................................................................13 5. Praktični del..........................................................................................................................................14 6. Zaključek ..............................................................................................................................................20 7. Literatura: .............................................................................................................................................21 2 2. Povzetek Naloga je razdeljena na teoretični in praktični del in sicer oba dela preučujeta proces, kako naredimo kopijo originala preko konfiguracije, ki je večinoma uporabljena pri domačih računalnikih. Ta konfiguracija vključuje skener, računalnik, ki deluje kot vmesnik med skenerjem in printerjem ter printer, ki poskrbi za trdno kopijo. V nalogi smo predstavili najpomembnejše dejavnike ki vplivajo na kakovost kopije. Our assignment is divided into theoretical and practical part and both are examining the procedure of how me make a copy of an original trough using a commonly used homeconfiguration. This configuration includes a scanner, printer and PC which serves as a translator beetwen the two. We have presented the most important factors that influence quality of the final copy. 3 3. Uvod Naloga, ki smo si jo zadali s seminarsko nalogo, ki jo držite v rokah, je analizirati pot, ki jo “prehodi” original, v našem primeru barvna fotografija do reprodukcije. Pot pelje preko skenerja, digitalizacije, pretvorbe iz rgb v cmyk in na koncu čez tiskalnik, ki nam da željeno kopijo. Ta proces spremlja ogromno število spremenljivk, ki odločajo o tem, kako realno kopijo originala bomo dobili. Naloga je razdeljena na dva dela in sicer teoretični del, v katerem bomo s pomočjo literature razložili potek in delovanje različnih naprav, ki sodelujejo pri reprodukciji in kateri so pomembni dejavniki, ki vplivajo na rezultate, v praktičnem delu pa smo se lotili reprodukcije fotografije s Canonovim skenerjem Canoscan N650U in Hewlett Packardovim tiskalnikom PSC 1510. Zanimalo nas je, kateri so tisti dejavniki, ki najbolj vplivajo na rezultate in kaj lahko povprečen uporabnik naredi, da zagotovi najboljšo možno reprodukcijo in se ubrani tiskarskih polomij. Da smo poskus naredili čimbolj objektiven smo spreminjali samo po eno spremenljivko na enkrat. Včasih je bilo domače reproduciranje originalov zelo redek pojav, z razvojem računalniške tehnologije pa so se le ti pripomočki pocenili in postali dosegljivi in uporabni tudi za povprečnega uporabnika. Razvoj je prišel celo tako daleč, da je že težko ločiti med doma natiskano fotografijo in profesionalno razvito fotografijo v foto studijih. Kljub temu, da se dotični postopki zdijo na prvi pogled enostavni, saj ne zahtevajo nobenega posebnega znanja, se izkaže da doseganje zavidlivih reprodukcij le ni tako zelo lahko in zahteva poznavanje celotnega procesa in modro izbiranje posameznih funkcij. Zalomi se lahko v vsakem členu verige pa naj bo to pri skenerju, ki nerealno pretvori optične podatke v digitalne, v obdevali digitalnega zapisa z različnimi programi, v pretvorbi iz rgb formata v cmyk in navsezadnje pri printanju. Upamo, da bo ta naloga služila kot pregleden vodič in vam bo pojasnila proces reprodukcije in vam ponudila namige za boljšo kakovost reprodukcij. 4 Shematski prikaz reproduciranja originala Original Skeniranje Digitalni zapis Pretvorba Tiskanje Slika, ki jo želimo reproducirati, v analognem zapisu. Sliko vstavimo v optični bralnik in jo skeniramo. Skener pridobi optične informacije in jih pretvori v digitalne ter jih pošlje v računalnik. Nekompresiran a RGB slika se shrani na trdi disk v digitalnem zapisu. Tukaj jo potem lahko urejamo z rasterskim programom, kot je Adobe Photoshop. Preden računalnik pošlje informacije v tiskalnik, se zgodi pretvorba barv med barvnimi modeli RGB in CMYK. Končno informacije prispejo v tiskalnik, kjer slika nastaja z mešanjem barv iz kartuš. Dobra reprodukcija se le malo ali nič razlikuje od originala. 5 4. Teoretični del 4.1. Predstavitev skenerja 4.1.1. Definicija skenerja Optični bralnik ali “scanner” je naprava, ki analizira objekte (fotografije, natisnjen text, risbe) in jih spremeni v digitalni zapis. Prevladuje uporaba namiznih skenerjev, poznamo pa tudi majhne optične bralnike, ki jih z roko povlečemo čez dokument, 3D skenerje ter bobnaste skenerje. To so vse naprave za pretvorbo analognega zapisa v digitalni zapis. 4.1.2. Delovanje namiznega “flatbed” skenerja Pod popolnoma transparentno plošče se nahaja vir svetlobe, ki osvetljuje dokument na tej plošči. Ponavadi je svetlobni vir xenonska ali katodna fluorescentna žarnica. Zraven vira svetlobe se nahaja CCD (charge-coupled device) ali CIS (contact image sensor) tipalo, ki je sestavljeno iz senzorjev, postavljenih v tri vrste: z rdečim, zelenim in modrim filtrom. Med skeniranjem glava z svetlobnim virom in tipalom potuje od enega konca skenirne površine, do drugega in spotoma bere svetlobne informacije ter jih prenese v računalnik v digitalni obliki. CCD tipalo je skupek v matriko postavljenih na svetlobo občutljivih kondenzatorjev ali fotodiod. Slika prikazuje CCD tipalo, ki ga najdemo v digitalnem fotoaparatu ali v digitalni kameri. CCD tipalo v skenerju je sestavljeno le iz treh vrst fotodiod za razliko od tistega v fotoaparatu, kjer je the vrst zelo veliko. Zgoraj: CCD tipalo Levo: Shema delovanja skenerja 6 4.1.3. Parametri pri skeniranju ● Barvna globina je računalniški termin, ki nam pove koliko, bitov je uporabljenih za opis barve ene zaslonske pike (piksla). Z večanjem barvne globine se veča tudi barvna paleta možnih barv. Današni namizni skenerji skenirajo z 24 do 48 bitntno barvno globino. ● Ločljivost je zelo pomemben parameter pri rasterski grafiki, ki nam pove, koliko pik vsebuje slika na dolžini enega palca. Tako naredijo skenerji na dolžini enega palca npr. 2000 meritev (če skeniramo z ločljivostjo 2000 ppi). Današnji namizni skenerji dosegajo ločljivosti do 3200 ppi, boljši celo 5400 ppi. ● Density range je parameter ki nam pove, koliko odtenkov določene barve lahko skener zazna. Večja je vrednost, večji razpon barv lahko loči. 4.1.4. Skeniranje dokumentov Skeniranje dokumentov se močno razlikuje od skeniranja slik, čeprav se uporablja enaka tehnologija. Glavna razlika med takšnimi napravami je v hitrosti in ločljivosti. Takšen skener digitalizira okoli 20 strani v minuti na 150 ppi. Pri hitrosti mu pomaga še avtomatični podajalnik papirjev. Ločljivost skeniranja je nekje od 150 – 300 ppi, kar prihrani veliko prostora na trdem disku, kamor se digitalizirane kopije shranjujejo. 4.1.5. Skeniranje fotografskega filma oz. diapozitiva Ker je fotografski film transparenten in majhen, so za to nalogo potrebni posebni skenerji. Gre za napravo, ki film iz zgornje strani presvetli, pod filmom pa svetlobne informacije sprejme CCD tipalo z ločljivostjo do 4000ppi. Visoka ločljivost je pomembna zato, ker je film tako majhen in da bi natisnili veliko sliko, mora RGB posnetek vsebovati veliko informacij/pik. Z majhnostjo filma pa se pojavijo nove težave. To so prah in praske. Novejši skenerji te težave odpravijo tako, da film presvetlijo z infrardečo svetlobo. Tudi CCD tipalo je opremljeno še z dodatno vrsto senzorjev – senzorji za infrardečo svetlobo. Ker je film za infrardečo svetlobo popolnoma transparenten (ne glede kaj je na filmu), senzorji ne zaznajo nobenih motenj. Prah in praske pa za IR svetlobo niso transparentne, zato senzorji zaznajo motnje, ki se prikažejo v IR kanalu. Ta informacija se uporabi za odstranitev motenj, izbrisane pike pa nadomesti s podobnimi pikami, kot so okoliške pike. 7 4.1.6. Optično prepoznavanje znakov OCR (Optical Character Recognition) je še ena uporabna stvar, ki nam jo prinašajo optični bralniki. Gre za optično prepoznavanje skeniranega teksta s pomočjo OCR aplikacij (trenutno vodilna je Abbyy FineReader). Tako lahko v MS Word v minuti prenesemo A4 s tekstom potiskan list (v obliki teksta, ne slike). 4.1.7. Izhodni podatki Za pretvorbo analognih podatkov v digitalne poskrbi proces digitalizacije, ki analogni original pretvori v bitni zapis in vsaki točki priredi ustrezno vrednost (barvo) in nam tako z računalniškim “000110011010010...” zapisom pove, kako zgleda določena slika. Slike so shranjene v različnih formatih, najpogosteje uporabljeni so Jpeg, Tiff, Bitmap in Png. Proces digitalizacije omogoči nadaljnjo obdevalo v programih za obdelavo rastrov ali pa samo shranjen na napravi za shranjevanje podatkov. V naslednjem poglavju si bomo pogledali pretvorbo iz rgb v cmyk format. 4.2. RGB vs. CMYK 4.2.1. RGB RGB je način prikaza barv, kateri se uporablja pri prikazu slike na zaslonih z katodno cevjo, na zaslonu z tekočimi kristali, ali pa na plazma zaslonu. Vsak piksel na zaslonu je predstavljen z različnimi vrednostmi za rdečo, zeleno in modro. Te vrednosti nato sestavijo barvne piksle, kateri tvorijo sliko. V kratici RGB se skrivajo tri primarne barve (red, green, blue). Osnova RGBja je črna, z aditivnim mešanjem (tj. dodajanje nove svetlobe) vseh treh barv pa nastane bela barva, z delnim mešanjem pa nastanejo nove barve (cian, magenta, rumena). Rgb 8 4.2.2. CMYK CMYK je kratica za (cyan, maganta, yellow, black). Podobno kot RGB je način prikaza barv, le da se CMYK uporablja pri tisku. Pri CMYKu gre za substraktivno mešanje (tj. odvzemanje svetlobe) pri katerem je osnova bela barva (naprimer papir). Če tiskamo cyan, magento in rumeno na paprir, bi moral tisk absorbirati vso svetlobo in ker naše oči ne zaznajo nobenega odboja svetlobe od papirja, vidimo črno. Ker pa to deluje samo v teoriji, moramo pri tisku dodati tem trem barvam tudi črno, kajti brez črne dobimo pri tisku nekakšno motno rjavo barvo. Temu dodatku črne barve rečemo K (blacK). CMYK 4.2.3. Pretvarjanje RGb v CMYK in obratno 4.2.3.1 Pretvarjanje CMYK v RGB Najprej moramo pretvoriti CMYK v CMY, nato pa CMY vrednost v RGB t CMYK t CMY = {C',M',Y'} t RGB = {R,G,B} t RGB = {1 − (C(1 − K) + K),1 − (M(1 − K) + K),1 − (Y(1 − K) + K)} 9 4.2.3.2 Pretvarjanje RGB v CMYK To je formula za določanje dane RGB barve v eno od mnogo možnih semi-ekvivalentinih CMYK barv. Pretvorimo v CMY in nato v CMYK če potem oziroma 4.2.4. Problemi pri pretvarjanju RGB v CMYK Ker na računalniku vidimo RGB, tiskamo pa CMYK, je potrebno napraviti pretvorbo. Pri tej pretvorbi lahko pride do popačenja barv, kajti RGB zajema večji del barvnega prostora kot CMYK. To si najlažje predstavljamo iz spodne slike. Primerjava RGB, CMYK in PANTONE barvnih sistemov Kot vidimo na sliki, nekatera področja RGB barvneg prostora segajo izven CMYK prostora. In to so tiste barve pri katerih pride do nepravilnosti pri pretvarjanju. Zaradi tega se nam zgodi, da je slika na računalniškem zaslonu povsem drugačna kot pa pri tisku. 10 4.3. Predstavitev tiskalnika 4.3.1. Definicija tiskalnika Tiskalnik je naprava, ki je namenjena produciranju trdnih kopij (permanentih človeškoberljivih tekstov in/ali grafik) iz dokumentov shranjenih v elektronski obliki, največkrat na fizičen medij kot je papir ali prosojnica. Večina tiskalnikov je uporabljena, kot priključek k osebnemu računalniku, ki služi kot vir dokumentov. Uporabljajo se tudi kot mrežni printerji, ki imajo vgrajene internetne vmesnike in služijo vsem uporabnikom v omrežju. Poleg teh dveh oblik so tiskalniki zmožni direktno komunicirati s spominskimi paličicami, spominskimi karticami in pa z napravami kot so skenerji, digitalne kamere in faksi, čeprav v večini primerov za normalno delovanje še vedno potrebujejo osebni računalnik. Tiskalniki so v glavnem namenjeni za hitro in neobsežno printanje, kopijo dokumenta naredijo v minimalnem času in ne potrebujejo nobene obsežne priprave. Kljub temu so tiskalniki večinoma počasni (10 strani na minuto se smatra kot hitro, večina je počasnejša) ter imajo visoke stroške na sprintano stran v primerjavi s tiskarskimi stroji, ki so zasnovani za veliko nakladno printanje z več 100 stranmi na minuto, a kljub temu veliko manjšimi stroški. Kljub temu so domači tiskalniki prevzeli veliko število vlog, ki so jih prej opravljale profesionalne tovarne. Obstaja več tipov tiskalnikov, dva ki najbolj izstopata pa sta laserski ter brizgalni tiskalniki, zato ju bomo vzeli pod drobnogled. 4.3.2 Laserski tiskalnik Za svoje delovanje uporablja nekaj zelo osnovnih znanstvenih spoznanj. Osnovna sila, ki je na delu v tiskalniku je statična elektrika, ista elektrika, ki jo srečujemo v strelah in naelektrenih laseh. Statična elektrika je v bistvu elektronski naboj zgrajen okoli izoliranega objekta, kot je balon. Prav tako, kot se privlačijo nasprotno nabiti elektroni se privlačijo tudi nasprotno nabiti objekti. Ta zakon laserski tiskalnik uporabi kot začasno lepilo. 11 Na začetku se na bobnu ustvari pozitiven naboj. Ko se boben suče laserski žarek nevtralizira nekatere delčke na bobnu. Na ta način laser zriše črke in slike kot vzorec nabitih in nenabitih delov – nariše elektro-statično sliko. Celoten sistem lahko deluje obratno, to je pozitivni delčki na negativno nabiti podlagi. Ko so naboji vzpostavljeni tiskalnik prekrije pozitivne oz. Negativne delčke s finim prahom. Vzorec prahu se prenese na negativno nabit papir, ki zaradi močnejšega naboja prilepi nase ves prah. Desno: Shematični prikaz delovanja laserskega tiskalnika 4.3.3. Brizgalniki Brizgalni tiskalniki brizgajo zelo majhne kapljice črnila. Pikice so običajno velike 50-60 mikronov v premeru. Za primerjavo: las ima premer 70 mikronov. Najpomebnejši deli tiskalnika so: -Tiskalna glava, ki vsebuje dulce, ki pršijo črnilo -Kartuše, ki se razlikujejo glede na proizvajalca. Uporabljajo se različne kombinacije. (črna in barvna posebaj, vse v eni, vse v različnih) -Motorček, ki premika tiskalno glavo po osi. -Kontrolno vezje – majhno vezje, ki nadzira premikanje in skrbi za dešifriranje podatkov poslanih iz vira. Sestavlja ga mikroprocesor in spomin. 4.3.4. Proces printanja Ko je papir vstavljen v printer, motorček preko pasu premika tiskalno glavo, ki začne trositi barvo. Vedno ko tiskalna glava razprši barvo se motorček vstavi in v delčku sekunde ponovno požene tiskalno glavo. To premikanje in ustavljanje je tako hitro, da nam deluje kot neprekinjeno. Na vsakem postanku je razpršenih več CMYK pik. Nato 12 drsniki premaknejo papir in postopek se ponovi. 4.3.4. Različne vrste papirja Dejavnik, ki močno vpliva na končno kakovost izpisa je papir. Pri papirju sta glavna dva faktorja, ki odločata o kakovosti svetlost in absorbcija. Svetlost papirja je ponavadi določena s hrapavostjo površine papirja. Grob papir bo svetlobo odbil v več različnih smeri medtem, ko bo gladek papir svetlobo odbil v eno smer. Zaradi tega bo gladek papir deloval svetleje in posledično tudi slika, stiskana na papir. Barva, naj bi idealno po nanosu na papir ostala v simetričnih pikah. To se ponavadi zgodi, če se barva ne absorbira v notranjost papirja ampak ostane na površini. Če barva prodre v notranjost se bo barva razlila in pokrila večjo območje, kot v idealnem primeru. Če se pikice razlijejo bosta slika in tekst delovala megleno, nejasno in razpacano, se posebno na robovih objektov in teksta. Pikica na levi bi nastala na prevlečenem papirju, pikica na desni pa na nizko-kakovostnem kopirnem papirju. Večina visokokakovostnega papirja je prevlečenea z voskasto plastjo, ki zadržuje barvo na površju. Prevlečen pogoj je garancija za kvaliteten izpis. Ravno prevlečen papir omogoča sodobnim printerjem velike resolucije printanja. Za primer, Epsonov tiskalnik na normalnem papirju printa z resolucijo 720x720 dpi. Na prevlečenem papirju pa lahko isti tiskalnik printa z ločljivostjo 1440x720 dpi. Razlog za to je v tem, da med vrsticami doda še eno vrsto, ker ni strahu pred razlitjem barve zaradi prevelike absorbcije. 13 5. Praktični del Praktični del Lotili smo se reprodukcije originala in sicer fotografije (slika razvita v fotografskem studiu). Kot original nam je služila spodnja fotografija: Opis dela Pri reprodukciji fotografije smo upoštevali tri parametre: ločljivost skeniranja, kvaliteta tiskanja in tiskovni materijal. Pri skeniranju smo nastavili ločljivost na 72, 300 in 600 dpi. Največje ločljivosti nam teoretično ne bi bilo potrebno upoštevati, saj je fotografija imela ločljivost 300dpi še preden je prispela v fotografski studio. In ko imamo enkrat določeno ločljivost, jo lahko samo še zmanjšamo (skrčimo informacije). Skeniranim slikam nismo popravljali kontrasta ali barv, le zmanjšali smo jih pri enaki resoluciji (s tem smo zbubili nekaj informacij). Sledilo je tiskanje na tri vrste tiskovnega materijala/papirja in slicer na navaden pisarniški papir (Navigator Universal 80g), malo boljši nepremazan papir (Zweckform Inkjet Paper 100g) in na premazan foto papir (HP Premium Glossy Photo Paper 210g). Na vse tri tiskovne matrijale smo tiskali z draft in best kvaliteto. 14 Navaden papir 15 Inkjet papir 16 Foto papir 17 Rezultati • Pri vseh treh vrstah papirja je z ločljivostjo enako oz. podobno. Vzorci z ločljivostjo 72 dpi neostri, barve se prelivajo ena v drugo, pri ločljivostih 300 in 600 dpi pa je slika ostra (med vzorcema skoraj da ni razlike). Iz tega sledi, da je za reprodukcijo slike doma dovolj že ločljivost 300 dpi. • Pri tiskanju na foto papir smo pričakovali najboljše rezultate, vendar se je v našem primeru ta tiskovni materijal izkazal za ne preveč dobrega. Z izjemo magente so vse barve zelo podobne originalu. Foto papir pa ima na površini prevleko, da je površina ravna, gladka in sijoča. Magenta reagira s to prevleko, zato pride do popačenja pri reprodukciji. Pri tiskanju z draft kakovostjo se je barva zbrala v majhne kapljice in pri opazovanju s prostim očesom ta pojav kar moti. • Tiskanje na navaden 80g pisarniški papir nam je prineslo najslabše rezultate reprodukcije. Pri draft kvaliteti tiskanja lahko s prostim očesom opazimo rasterske pike, slika je precej svetla. Tiskanje s kvaliteto nastavljeno na best pa nam poda dosti boljše rezultate. Slika je temnejša, rasterske pike se ne vidijo s prostim očesom. Vprimerjavi z originalom je slika malenkost svetlejša in vsebuje preveč magente. • Tiskanje na Inkjet 100g papir nam je podalo najboljši približek originalu. Tako kot pri ostalih dveh primerih, se tudi tu pojavi presežek magente. Barve so intenzivne kot pri originalu, slika je malenkost pretemna. 18 Pri vajah TP smo z spektrofotometrom izmerili L*a*b* vrednosti rdeče barve (na sliki je to čevelj) na originalu in naših reprodukcijah. Iz the vrednosti smo izračunali ∆E*ab – barvno razliko. Izračunali smo barvne razlike med reprodukcijami in originalom. Dobili smo naslednje podatke: Barvne razlike pri ločljivosti 600 dpi: ∆E*ab - draft 30,26 38,30 36,57 Tiskovni materijal Navaden papir 80g Inkjet papir 100g Foto papir 210g ∆E*ab - best 33,38 16,45 34,77 Graf 1: Barvna razlika med originalom in reprodukcijami 40 35 30 25 20 15 10 5 0 0 10 20 30 40 50 60 a* Navaden papir 80g Inkjet papir 100g Foto papir 210g Original Barvne razlike pri različnih ločljivostih na Inkjet papirju in best kvaliteti: Ločljivost 72 dpi 300 dpi 600 dpi ∆E*ab 17,21 16,73 17,01 19 6. Zaključek Po našem končanem delu in učenju, printanju in skeniranju lahko potrdimo, da je možno z opremo za domačo uporabo prideti do najrazličnejših rezultatov, kar so potrdile zelo različne reprodukcije, našega originala. Teoretični del je predvidel stvari, ki smo jih kasneje potrdili z praktičnim, na primer da je kakovost papirja zelo pomemben faktor, ki zaznamuje kakovost reprodukcije. Verjamemo, da se bo celoten postopek v prihodnosti še poenostavil in omogočil še cenejše in kakovostnejše rezultate, tako vsaj sklepamo po trenutnih trendih. Ena izmed možnih oz. mogoče nemožnih alternativ za še lepše, cenejše in učinkovitejše domače reprodukcije se mogoča skriva v novih tiskarskih barvah, ki bi nadomestile oz. dopolnile cmyk barve. Ena izmed stvari, ki imajo po našem mnenju svetlo prihodnost za domačo uporabo so all-in-one naprave, to je naprave, ki vsebujejo tako skener, printer in potrebne programske vmesnike in pretvornike. Čas bo pokazal, do takrat pa bo tipična naveza skenerja, računalnika in printerja opisana v tej nalogi vztrajno opravljala svojo nalogo in bodo fotografski studiji še vedno skrbeli za resnično kakovostne reprodukcije. 20 7. Literatura: http://en.wikipedia.org/wiki/Image_scanner http://en.wikipedia.org/wiki/Charge-coupled_device http://en.wikipedia.org/wiki/Color_depth http://en.wikipedia.org/wiki/Infrared_cleaning http://marvin.mrtoads.com/rgb_vs_cmyk.html http://www.copy-cd.biz/dtp-area/RGB-vs-CMYK.jsp http://www.deerfootstudios.com/tipfiles/rgb_cmyk.html http://dx.sheridan.com/advisor/cmyk_color.html http://en.wikipedia.org/wiki/Rgb http://en.wikipedia.org/wiki/Computer_printer http://www.howstuffworks.com/inkjet-printer.htm http://www.howstuffworks.com/laser-printer.htm http://en.wikipedia.org/wiki/Cmyk (Opomba: spletni naslovi našteti zgoraj, so bili veljavni v času dela naše seminarske naloge. Za kakršnekoli spremembe naslovov spletnih strani ali vsebine le-teh, ne odgovarjamo) 21