e-Vestnik 200921

BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 1
Pomurski Vestnik, 1961:
Umrl je Frank James Cooper,
ki ga poznamo tudi pri nas
pod imenom Gary Cooper.
Če na Gregorja
sonce sije, jesen
polne sode nalije.
Vreme: Večinoma
bo sončno.
Murska Sobota, 21. maja 2009, leto LXI, št. 21, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,50 evra
Je zamuda pri izplačilu aprilskih plač
spremenila miselnost odgovornih?
Stran 2–3: Radenska žalost
pri 140-tih letih starosti
Zakaj je zamudil
boss in zakaj ni
bilo politikov?
Bo Muro končno
počistila in
rešila država?
Stran 3: Bo država reševala Muro?
Se bodo v paketu
reševali nekateri
kadri s političnim
zaledjem?
Slovenska odškodninska družba bo svoj delež
prenesla na posebno Družbo za prestrukturiranje
Stran 3: Pokrajina ob reki
Muri vpeta v balkanske poti
prekupčevalcev z mamili
Osemnajsti dan v mesecu je v Muri plačilni dan. Tako je že
nekaj časa in Murini delavci so doslej plačo vedno dobili pravočasno. V maju se je prvič zataknilo in zaposleni v največjem
pomurskem delovnem kolektivu na ta dan niso dobili aprilske plače. Dogodek pravzaprav niti ne preseneča, saj se Mura
spoprijema z vedno večjimi likvidnostnimi težavami, ob tem
pa tudi s pomanjkanjem dela. Proizvodne zmogljivosti v marcu in aprilu so bile daleč pod zasedenostjo, in če ni dela, ni
prihodkov in seveda tudi ni denarja za plače.
Občutek imam, da je odlog pri izplačilu plače naletel na prevelik medijski odziv. Morda celo na večjega kot med delavci, ki so z vodstvom podjetja že pred časom sklenili dogovor, da v primeru večjih likvidnostnih
težav pri izplačilu plač lahko pride tudi do odloga. Edina pomanjkljivost
vodstva je bila tokrat morda le, da delavcev o tem niso pravočasno obvestili. Neizplačilo plač pa ima lahko tudi svoje dobre strani. Potem ko
so v sindikatu napovedali, da se bodo Murini delavci podali na protestni shod pred državne ustanove v
Ljubljani, so se morda problematike Mure nekoliko bolj zavedli tudi
odgovorni v državi. Ti doslej niso
kazali pretiranega zanimanja za reševanje Murine problematike in
so skrb prepuščali lastnikom, zdaj
pa so se stvari vendarle premaknile. Po napovedih iz vladnih krogov je država pripravljena reševati
zdravi del podjetja, ne pa finančnih naložb Murinih lastnikov. Vendar samo z denarjem Mure ne bo
možno rešiti. Pomembna bo vizija,
ki pa je očitno še ni. Zato jo bo treba čimprej najti.
(Več na 3. strani)
Ludvik Kovač
Heroin s Kosova,
konoplja iz
Prekmurja
Stran 5: Po desetih letih
se začenja osrednja gradnja
podvoza v Murski Soboti
Gradnja v mestu
bo prinesla težave,
zato občane prosijo
za razumevanje
Stran 16 - 24: Blagovne znamke
Kukavičje
oglašanje je
ušesom milo
le v naravi
V vodstvu Mure pravijo, da
bodo delavci aprilsko plačo
dobili še ta teden. S tem pa
skrbi še ni konec, kajti pri sedanji zasedenosti zmogljivosti
je skoraj gotovo, da plač naslednji mesec ne bo. Foto: N. J.
Pomurka in Pomurec meseca aprila
Poslušalci Murskega vala in
bralci Vestnika ste odločili, da je
postala Pomurka meseca aprila
z 41 zbranimi glasovi gledališka
igralka Viktorija Bencik.
Pomurec meseca aprila pa je
postal podpredsednik sekcije
kleparjev in krovcev pri Obrtni
zbornici Slovenije Ludvik Šinko. Prejel je 54 glasov.
Nismo muha enodnevnica
P
omurska metropola ima zopet drugoligaša. Nogometaši Mure so
osvojili prvo mesto v slovenski ligi, premočno, s petimi točkami prednosti ter si ponovno pridobili pravico sodelovanja v drugi zvezni ligi. Ta
naslov so osvojili prvič v 45-letnem delovanju kluba. Uspeh, ki je povsem
zaslužen in ki mu ni prigovora, saj so nogometaši Mure kljub občasnim
krizam in nekaterim spodrsljajem igrali najbolj sigurno in so prikazovali
najboljše igre. Tako pa so tudi upravičili pričakovanja številnih privržencev nogometa v Murski Soboti in okolici, posebej še, ker je marsikdo po
izpadu iz druge lige pričakoval, da bo moštvo doživelo isto usodo kot ligaši, ki so izpadli iz zveznega tekmovanja.
Vestnik, 1970
Predloge za majski izbor najdete na strani 12. Izpolnite in pošljite objavljeno glasovnico ali glasujte z SMS-sporočili.
Gianni Rijavec
Tudi ženske
so božji dar
Strani 8 in 9
RTV programi od 23. 5. do 29. 5. 2009
K
E
C
N
E
J
A
R
G
Z
O
NOV
RAZVESELJUJE!
Nepreslišano
Bogata otvoritvena ponudba!
10 dni 10 % otvoritveni popust za izdelke bele tehnike
in malih gospodinjskih aparatov priznanih blagovnih znamk.
petek,
ponedeljek,
torek,
sreda,
četrtek,
22. maj
25. maj
26. maj
27. maj
28. maj
-
Gorenje
Bosch
Braun
Hoover
Philips
petek,
sobota,
sreda,
petek,
sobota,
29. maj
30. maj
3. junij
5. junij
6. junij
-
Electrolux
Candy
Remington
Beko
Gorenje
Darilo za nosečnice!
Za prvih 100 nosečnic ob nakupu in predložitvi materinske knjižice
Karikatura: Anton Buzeti
bon za 5 €! Unovčljiv je pri naslednjem nakupu.
10 izdelkov v akciji Pokaži in prihrani
s popusti do 50 %!
Več kot
Vestnik MS 90x150.indd 1
Vestnikov
vlak letos
na morje
6. 6. 2009
Koper, Izola,
Hrastovlje, Luka
Koper, Vina Koper ...
Cena vozovnice
s kosilom: 58 €
Vozovnico za VESTNIKOV VLAK lahko kupite
v naročniški službi Vestnika od 3. maja dalje
vsak delavnik do 15. ure.
(Več na 3. strani)
18.5.2009 11:38:38
NAROČNIK
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 2
AKTUALNO
2
21. maj 2009 –
Slovesnost ob 140-letnici Radenske
Pogled od zunaj
18. maj –
dan muzejev
»Le tu izvira radenska«
18. maja so bila odprta vrata in prost vstop
v večini slovenskih muzejev. S tem dnevom se
muzeji pridružujejo praznovanju mednarodnega muzejskega dne,
ki ga je razglasil Mednarodni muzejski svet leta 1977 z namenom,
da bi se povečala zavest o vlogi muzejev družbi. Ta muzejski dan so
muzeji proslavili z odprtji novih razstav, delavnicami, vodstvi po razstavah. Osrednja prireditev pa je podelitev Valvasorjevih nagrad za
dosežke v muzejski dejavnosti. Naš muzej se je pridružil vseslovenskemu praznovanju in obiskalo ga je veliko obiskovalcev od tistih najmanjših, srednješolcev do starejše publike. Lahko rečemo, da so muzeji še vedno vabljivi in da obiskovalci odhajajo iz našega muzeja
obogateni z znanjem o prekmurski preteklosti, ki je zelo nazorno
predstavljena na stalni razstavi. Čeprav je minilo več kot deset let od
njene postavitve, še vedno deluje zelo »sveže«, kot bi jo bili postavljali pred kratkim. Naj se pri tem malo pohvalim, razstava je bila nagrajena s posebnim priznanjem Evropskega muzejskega foruma leta
1999. Trenutno je v muzeju na ogled aktualna razstava Umetnine iz
Prekmurja od romanika do modernizma, kjer so razstavljeni znamenit selanski in graški krilni oltarji, ki jih posoja Narodna galerija iz
Budimpešte, in originalne Aquilove freske ter zanimiva razstava Vezemo … sodobno pravljična tkanina. Ob dnevu muzejev si je obiskovalec lahko veliko ogledal.
Ker pa je to tudi praznik muzejskih delavcev, smo se nekateri udeležili otvoritve arheološke razstave Aktualna arheološka odkritja v
Mariboru, ki predstavlja velika arheološka izkopavanja na trasi avtoceste in njenih priključkih južno od Maribora. Direktor direktorata
dr. Bojan Djurić, ki je odprl razstavo, je v svojem nagovoru dejal, da
je arheološka stroka v sklopu projekta avtocest naredila velikansko
delo, da je povezala različne generacije arheologov in da je pri tem
projektu dobila veliko izkušenj mlada generacija arheologov in študentov. Omenjeno je bilo tudi Prekmurje. Velika arheološka izkopavanja na prekmurski trasi avtoceste od Vučje vasi do Pinc so trajala
s posameznimi presledki od leta 1999 do leta 2008. Odkrita je bila
množica novih arheoloških najdišč, novih kultur, ki jih prekmurska
arheologija ni poznala. Predvsem pa je muzej pridobil v obdelavo in
publiciranje velikanske količine arheološkega materiala. Nastal je velik problem, kam shraniti vse so to gradivo, saj so bili muzejski depoji
že zapolnjeni. S tem problemom se muzej še danes resno ukvarja, saj
prostori, ki so bili kupljeni za depoje, ne ustrezajo standardom hranjenja. Problematika depojev je standardni problem cele vrste slovenskih muzejev. Ob tem kaj reči ali na koga kazati s prstom, je nesmiselno. Prej ali slej bo treba to problematiko rešiti, za kar bo potrebno
veliko dobre volje, predvsem pa denarja.
Ob praznovanju muzejskega dne je neumestno govoriti o vplivu
recesije na muzejsko dejavnost, če je praznik, naj bo optimističen in
spodbuden. Ne morem pa mimo dejstva, da so ravno v teh dneh gradbinci na lendavskem gradu ob nespoštovanju konservatorskih navodil uničili ostanek vzhodnega stolpa. Kakšno nespoštovanje dediščine in s tem tudi lastne identitete! Se pa identiteta, pripadnost,
domoljubje, narodna zavest odražajo ravno v muzejskih razstavah
in delavnicah. Kdor ne razume preteklosti, ne more razumeti sedanjosti in prihodnosti. Pomembno je pedagoško delo z mladimi, njim
je treba privzgojiti pripadnost do Prekmurja in odnos do dediščine.
Muzeji so in bodo, takšni ali drugačni. Čas hitro mineva, le muzejski eksponati so vedno isti, v svojem času, ostarijo le toliko, kolikor jih
najesta vlaga in zrak. V vitrinah stojijo kot simboli nekega obdobja,
ki jih je človeški um pozabil. Spominjajo nas na čase, ki jih več ni.
Vendar muzeji so žive ustanove, odprte javnosti, ustanove izobraževanja, v katerih se raziskuje, razstavlja, predvsem pa se muzeji aktivno vključujejo v turizem in oblikujejo razpoznavno turistično podobo prostora, kar je letošnja mednarodna tema muzejev (muzeji
in turizem).
Branko Kerman
Politiki na pohodu
Na sobotnem kongresu Slovenske ljudske stranke je bil za
predsednika pričakovano izvoljen mag. Radovan Žerjav. V svet
stranke pa so bili od Pomurcev izvoljeni Janko Halb, Tomislav
Nemec, Tibor Vöroš ml. in Evgen Sapač. Na kongresu DeSUS-a
je bil za predsednika izvoljen dosedanji predsednik Karel Erjavec, še naprej pa bo podpredsednica Marija Gjerkeš Dugonik,
ki je tudi kandidatka na listi DeSUS-a na prihajajočih volitvah v
Evropski parlament.
Soglasje okrog evropskih volitev so dosegle tudi zelene stranke, tako
bodo s skupno listo nastopili Zeleni Slovenije, Lista za čisto pitno vodo,
Zelena stranka in Zeleni progres, ni jim pa uspelo doseči soglasja o skupnem nastopu s Stranko mladih Slovenije, ki je edina članica evropske
federacije zelenih strank. Listo bo vodil predsednik Zelenih Slovenije
Vlado Čuš, kar je glede na dosedanja prerekanja med zelenimi strankami grenka pilula, ki so jo morale požreti preostale stranke, da so uspeli vzpostaviti skupno zeleno listo. Poleg njega bodo na listi še Mihael
Jarc, Tomaž Ogrin, Lucija Mozetič, Teja Dumenčić, Franc Černagoj in
Tamar Galun. Na listi Stranke mladih Slovenije pa so Darko Krajnc, Nataša Lorber, Katja Grabnar, Idris Fadul, Peter Janeš, Maja Kovač in Miha
Jazbinšek. Tudi pohodi v okviru volilne kampanje so se že začeli, tako
so Pomurje obiskali kandidati Zares in LDS, konec tedna pa se bodo v
T. M.
Ljutomeru predstavili tudi kandidati Socialnih demokratov.
Proslava kot zgodovinski pregled pomembnosti vode, ki je dvakrat zlata: je zdravilna in hkrati dobičkonosna – Visok jubilej brez vladnega slavnostnega govornika
Minuli petek, zvečer pred 29.
maratonom, je v kongresni dvorani Radina v Radencih potekala
slovesnost ob visokem jubileju,
ki je prav gotovo eden največjih
v zgodovini gospodarstva na slovenskih tleh. Kljub temu pa si
ne premier ne nobeden od ministrov ni mogel vzeti časa, da bi
nastopil kot slavnostni govornik,
čeprav se zgodovina Radenske ni
začela leta 2000 s sedanjim lastnikom Pivovarno Laško. Njeno ime
in razvoj so v preteklosti razvijali direktorji z močnimi strokovnimi ekipami; v zadnjih desetletjih
so bili to Bogo Verdev, Feri Horvat, Herbert Šefer in Alojz Behek,
v zadnjih letih pa so se na direktorskem mestu izmenjali Zlatko
Hohnjec, mag. Tomaž Blagotinšek in sedanji Zvonko Murgelj, sicer direktor Vitala Mestinje.
Tri srca, Radenska na vseh kon-
sleherni dom, je tudi v številnih
izdelkih … V tem vidim nalogo in
poslanstvo nas vseh, ki delamo v
Radenski in se trudimo ohranjati njen sloves. Prepričan sem, da
bomo z njo nazdravljali tudi v naslednjih 140 letih, kajti le tu izvira radenska.«
Bernarda B. Peček
Vrhunec slovesnosti ob 140-letnici Radenske: akrobat je
ponesel tri srca visoko v zrak, v ozadju smo videli njihovo
senco. Foto: Bernarda B. Peček
Feri Horvat, nekdanji direktor Radenske v sedemdesetih in
osemdesetih letih: »Radenska je še vedno zelo pomembna in veseli me, da je zlasti v zadnjem obdobju viden napredek, da uvajajo nove izdelke ter novo sodobno in lepo
embalažo. Upam, da bo razvoj napredoval tako kot nekoč.
Seveda sem s srcem in dušo še tukaj, kajti prva poslovna
in največja ljubezen nikoli ne mine. Dvaindvajset let sem
bil tukaj. Da bi se vrnil, pa ne razmišljam, saj tudi pravijo,
da se ni dobro vračati. Tukaj živim, se srečujem z nekdanjimi delavci, imel sem krasne in dobre sodelavce, zato smo
bili tako uspešni.«
cih sveta, Zaljubljeni v radensko,
Ni vsaka voda voda … v programu ob 140-letnici radenske smo
lahko videli kar precej uspešnih
marketinških videoposnetkov pa
tudi najstarejši film, ki je nastal
med obema svetovnima vojnama. Med zgodbo s pripovedovanjem zgodovine, ki sta jo uprizo-
rila Boštjan Rous in Tajda Lakše,
smo prisluhnili posnetku pesmi
Šumi, šumi voda zbora Metuljček, zaigrale so Rožmarinke in
plesala skupina iz Celja. Kot govornik je nastopil trenutni direktor Radenske Zvonko Murgelj:
»Vesel sem, da smo ob 140-letnici nazdravili s šampanjsko vodo,
saj smo s tem izkazali spoštovanje in ponos ter ji nakazali pot v
naslednjih 140 letih … Radenska
je v preteklosti živela v različnih
družbenih okoljih in različnih organizacijskih oblikah, v številnih
poslovnih odnosih nam je prinaša bogastvo narave – vodo. In
voda je šla na vse konce sveta in v
Herbert Šefer, nekdanji direktor Radenske konec
osemdesetih in v začetku devetdesetih let: »Popolnoma
sem zadovoljen, ker vidim,
da tudi danes tečejo stvari
popolnoma v redu, tako turistični del kot polnilnica, in
da je socialna varnost za zaposlene zagotovljena. To pomeni tudi dokaj veliko stabilnost za ta del pokrajine.
Marketing se je prav gotovo močno razvil, saj je veliko novih in dobrih blagovnih
znamk, in zdaj naj se le še
stabilizirajo stvari na Balkanu in ne bo problemov.«
Komentar
Vrnitev odpisanih (pokrajin)
Največja opozicijska stranka je
opravila kongres, na katerem so
sprejeli številne resolucije, med drugim tudi teze o t. i. drugi republiki,
ki predstavljajo predlog ustavnih
sprememb, s katerimi naj bi posodobili Slovenijo. Ker se je o tem prelilo že veliko črnila, naj izrazim
samo presenečenje nad predlogom,
da bi se Državni svet preoblikoval
v Svet pokrajin, saj gre tu za preobrat v politiki Janševe stranke, ki
je na začetku prejšnjega mandata
predstavila odličen predlog za ukinitev Državnega sveta, sedaj pa bi
ga s to potezo dejansko postavila v
vlogo drugega doma. Pragmatično,
ni kaj. Tudi če bi ga iz korporativnega organa spremenili v izključno predstavnika lokalnih interesov,
verjetno spet ne bi upravičil svojega obstoja. Redko kdaj kak programski dokument, ki ga opozicijska stranka sprejme na kongresu,
doživi tak odziv, saj so o tem obširno poročali vsi veliki mediji, odzvali so se tudi predsedniki koalicijskih
strank, s čimer so dokumentu dali
pozornost, ugodili njegovim snovalcem ter Janšo predstavili kot človeka z idejo. Lepo zveneča »druga re-
publika« je očitno odlično opravila
svoj PR-trik. Precej manj pozornosti je vzbudila resolucija SDS z naslovom Etika je vest družbe, ki predpostavlja »etične zavore« npr. pri
znanstvenih raziskavah na embrionalnih matičnih celicah in v kateri bi lahko videli vpletanje politike v
znanost v prihodnosti.
Toda ker nisem privrženec kritike opozicije (katerekoli že), poglejmo, kaj ponuja zares uporabnega in kot alternativo sedanji vladi.
Predsednik Zbora za republiko
dr. Gregor Virant je pred kakim tednom dni jasno povedal, čeprav ne
s temi besedami, da Slovenija ne
potrebuje pokrajin in ne potrebuje Državnega sveta. Zdi se, da je v
tem trenutku Virant edini slovenski politik, ki mu politične ambicije še niso zameglile razuma. Glede
pokrajin, teme, ki jo tudi v Pomurju nestrpno pričakujemo, je zadeva spet na isti točki, govori se le še
o številu. Ali jih res potrebujemo, se
ne sprašuje nihče več. Slovenska politika, tako vlada kot opozicija, skušata državljane prepričati, da so
pokrajine projekt nacionalnega pomena kot osamosvojitev ali vključe-
vanje v EU, ki bo zaostalim regijam
prinesel hitrejši razvoj, omogočil
lažje črpanje evropskih sredstev
ter vzvode odločanja iz Ljubljane premaknil na periferijo. To jim
celo uspeva, čeprav ni nobene ekonomske podlage, ki bi upravičevala uvedbo pokrajin. Pri zgodbah o
nujnosti pokrajin zaradi izgradnje
pokrajinske identitete se sprašujem,
kako to, da so Prekmurci in Prleki
ohranili svojo identiteto v času, ko
ni bilo pokrajin, ko sta bili območji
del drugih, celo drugače govorečih
držav. Identiteto imamo brez pokrajin, in da bi morali plačevali nekaj lokalnih politikov zato, da bi jo
pridobili, pa je vražja laž, če pa kdo
od politikov misli, da se bodo zaradi ustanovitve pokrajine Prekmurci
in Prleki začeli čutiti kot Pomurci,
se zelo moti. Prav zanimivo bi bilo
opazovati, kako bi navdušenje lokalnih politikov nad pokrajinami
splahnelo, če bi bil sprejet predlog o
treh zgodovinskih pokrajinah.
Tako predloga o Svetu pokrajin
in postavitvi enoletnega ultimata
za decentralizacijo, ki ga predlaga opozicija, kakor tudi ustanovitev vladnega strateškega sveta za
decentralizacijo in regionalizacijo
kličejo k pozornosti. Ne verjemite
zgodbam politikov in lokalnih politikantov, da ustanovitev pokrajin
ne pomeni povečanja administracije. Pomislite samo na vse pokrajinske svetnike, pokrajinskega predsednika in vso administracijo za
njimi! Teh funkcij danes nimamo,
uvesti jih bo treba na novo in treba
jih bo plačati. In verjemite, da imajo stranke že svoje kalkulacije, koliko glasov bi prejele na pokrajinski
ravni. Ali je v obdobju, ko stotinam
Pomurcev grozi, da bodo končali na cesti, smiselno uvajati stotine
novih pokrajinskih svetnikov v Sloveniji, da bodo nekateri, ki sedijo v
občinskih svetih, sedeli še v pokrajinskih in še tam dobivali sejnine
od obubožanega prebivalstva, in to
samo zato, da bomo lahko rekli, da
odločamo sami?
Timotej Milanov
Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska
Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina (13
številk) 18,85 evra, letna naročnina (za 53 številk) 76,85 evra, letna naročnina za naročnike v tujini 180,00 evrov, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike (26 izvodov) 57,00 evrov, izvod v kolportaži 1,50 evra. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki 24900-9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št.
89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], Venera: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 3
AKTUALNO
– 21. maj 2009
Murski val
zmagovalec
v Teheranu
Reportaža Radia Murski val, ki jo
je pripravil Bojan Peček in nosi naslov Dve veri, dva svetova – ali res?,
je sinoči na 10. mednarodnem festivalu radijskih postaj v Teheranu prejela prvo nagrado. Na festivalu so sodelovale radijske postaje
iz 42 držav, ki so pripravile 125 radijskih prispevkov in tekmovale v
trinajstih kategorijah. Letošnje geslo festivala, ki ga je organizirala
iranska nacionalna radiotelevizija
ob podpori azijsko-pacifiške zveze radijskih in televizijskih postaj,
je bilo Radio – vsi, vsepovsod.
Nagrado sta Murskemu valu
predala sekretar azijsko-pacifiške
zveze radijskih in televizijskih postaj David Astley in predsednik
iranske radiotelevizije Ezzatollah
Zarghami. Na festivalu se je v finale z mladinsko oddajo uvrstil tudi
Radio Slovenija.
Oddaja Bojana Pečka, dolgoletnega sodelavca Radia Murski val
in novinarja TV Slovenija, ki je bila
uvrščena v kategorijo, poimenovano Globalizacija in vera, je nastala
lani ob prvem novembru, dnevu
mrtvih. Pripoveduje zgodbo o smrti, čaščenju in posmrtnem življenju, pri tem pa primerja vrednote
krščanske in islamske verske tradicije. V oddaji sta kot sogovornika
sodelovala beltinski župnik Alojz
Benkovič in Satar Baghrizabehi,
očesni specialist iz soboške bolnišnice, ki je odraščal v Iranu.
Ob radijskem festivalu je potekal tudi svetovni radijski forum. Strokovnjaki ter predavatelji iz Evrope, Azije in Avstralije so
ga namenili digitalizaciji radia ter
novim radijskim platformam, ki
bodo v prihodnosti prinesle poslušalcem možnost novih interakcij z njihovim medijem in dodatne
informacijske storitve.
3
Bo reševanje Mure prevzela država?
Komentar
Problem Mure je Farsa
naš skupni problem
Zaposleni naj bi aprilske plače dobili še ta teden
Nekoliko nerodne izjave
nekaterih odgovornih državnih predstavnikov so imele neugoden odmev pri Murinih partnerjih, je povedal
prokurist Zdenko Podlesnik,
vendar se je odnos že spremenil in konec prejšnjega
tedna so nekateri najbolj odgovorni v vladi že pokazali
kooperativnost za reševanje
problemov Mure.
Pri predsedniku vlade Borutu
Pahorju so se predvčeraj sestali
minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, minister za finance
dr. Franc Križanič ter minister za
delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik in govorili o
reševanju Murine problematike.
Dogovorili so se, da se je država,
ki je preko SOD-a le dvanajstod-
stotni lastnik Mure, pripravljena vključiti v njeno kratkoročno
in dolgoročno reševanje, vendar
morajo svoj del odgovornosti pri
tem prevzeti vsi deležniki, preostali lastniki in banke upnice.
Če dokapitalizacija, ki je nujna
za obstoj podjetja, ne bo uspela
in lastniki ne bodo želeli prevzeti odgovornosti za razvoj podjetja, je SOD pripravljen sam konvertirati svojo terjatev do družbe
v kapitalski delež in s tem v celoti prevzeti odgovornost za upravljanje in sanacijo Mure. Konverzija pa mora biti izvedena tako,
da Slovenska odškodninska družba pridobi večinski delež v družbi Mura, d. d. Država želi na ta
način reševati zdravi del podjetja
in ne finančnih naložb lastnikov
Mure, SOD pa bo v nadaljevanju
Navzoči lastniki so na izredni skupščini Mure sicer z veliko večino potrdili sklep o dokapitalizaciji Mure, vendar je bilo že takrat jasno, da pretiranega zanimanja
za dokapitalizacijo ne bo. Zato so z dodatnim sklepom
omogočili bankam kot dobro poučenim vlagateljem, da
vpišejo kapital, tudi tako, da zmanjšajo svoje terjatve do
Mure, saj bi se s tem sprostile hipoteke na nepremičninah, ki bi jih Mura lahko prodala in tako prišla do likvidnih sredstev.
Za izplačilo mesečne neto
plače potrebujejo v Muri
1,7 milijona evrov. Če bo
realiziran dogovor med
SOD-om in eno od bank,
naj bi Murini zaposleni
aprilsko plačo dobili še ta
teden.
svoj delež prenesel na posebno
družbo za prestrukturiranje, ki
bo izvajala nadaljnje postopke
prestrukturiranja Mure.
Zdenko Podlesnik takšno namero vlade podpira, vse zainteresirane strani bi se morale čim
prej sestati in zadovoljen je, da
je vlada spoznala, da za usodo
Mure niso odgovorni le lastniki, pač pa tudi bančni upniki, to
pa so v glavnem državne banke.
Delovno intenzivna podjetja, kot
je Mura, namreč za lastnike niso
zanimiva, saj ne zagotavljajo donosa, zanimiva pa morajo biti za
državo, saj Mura s svojimi 3.223
zaposlenimi s prispevki prispeva
pomemben delež sredstev v državno blagajno. Podlesnik pravi,
da je Mura naš skupni problem,
zato ga je treba tudi skupaj rešiti.
Ludvik Kovač
Kaj je bila nekoč Radenska, so lahko videli
vsi povabljeni na petkovi slovesnosti ob 140-letnici polnjenja mineralne vode v kongresni
dvorani Radina. V poduk večinskim gostom s
celjskega in ljubljanskega območja in za obujanje nostalgičnih spominov bivših in sedanjih zaposlenih so predvajali (ponovno) enega najstarejših filmov o zdravilišču in reklamne videoposnetke zadnjih nekaj desetletij. Danes je namreč Radenska res to, kar
so ob koncu komornopropagandnonostalgične prireditve predstavljali
plesalci oziroma akrobati: z različnimi figurami so ponazarjali pomen
vode, na koncu pa so bila napihnjena tri srca ponesena visoko v zrak,
kjer naj bi gledalce impresionirala njihova senca. Iluzija treh src.
Nekoč je bila Radenska med največjimi regijskimi podjetji, inovativna
s sodobno tehnologijo in najboljšimi kadri na vseh področjih. Vzor marketinške prodornosti in nasploh razvojne uspešnosti. Bila je srčno podjetje, znana po izjemno dobri skrbi in čutom za zaposlene.
Danes je to le proizvodni obrat v Boračevi, ki je praznoval 140-letnico
s pomočjo preteklosti. Čeprav je podjetje z eno najdaljših tradicij poslovanja, na proslavi ni bilo nobenega predstavnika vlade ali ministrstva – istega dne je bil gospodarski minister v Lendavi. Zakaj?
Ker Radenska ni več Radenska. Je le eden od obratov Pivovarne Laško in s tem potegnjena v njeno kašo. Pravzaprav človek dobi občutek,
da so v tem koncernu samozadostni, predsednik uprave pa je za te ljudi
pomembnejši kot predsednik vlade – glede na to, kako so ga pričakovali
pred hotelom, ker je zaradi gneče na cesti prihajal z zamudo (na take prireditve se gre od doma pravočasno!), smo dobili vtis, da je res tako.
Vse skupaj je bilo res podobno farsi z naslovom Radenska, uprizorili pa
so jo tisti, ki sploh ne vedo, kaj je 140 let živeti s slatino in kaj je sploh to
naravno bogastvo, ki prihaja iz globin – zares samo v Radencih in Petanjcih. Se spomnite proslave ob 120-letnici: spraznili so eno od hal v Boračevi, dr. Henn se je s kočijo pripeljal na prizorišče; bilo je veličastno, lepo, na
visoki kulturni ravni (prireditev je režirala Duša Škof) in za vse delavce.
Tokrat smo videli večkrat prodano zgodbo o dr. Hennu (Boštjan Rous ga
je odigral tudi ob otvoritvi Izvira) v pogovoru s Tajdo Lakše. Prav tako
smo videli isti stari film kot na otvoritvi hotela … kako značilno: vsi koristijo eksponate iz muzeja, o skupnem muzeju pa se ne znajo dogovoriti.
Lahko se zgodi, da ob naslednjem jubileju ne bo več niti muzeja. Trenutni
direktor je imel govor, kakršnega je pač imel glede na razmere, toda zelo
očitno je bilo, da si je prvi del napisal sam, drugi del – ki ga je nekoliko
težje prebral – pa je bila marketinška predstavitev poslovanja. Značilna
cirkuška točk a na koncu celotne predstavitve je povedala več, kot so hoteli režiserji te farse: vse je samo privid. Tudi če bo v prihodnje res domači
direktor, le kakšen direktor bo to, prosim vas lepo, če mu bo vseeno, kaj se
dogaja s financami, dobičkom in delnicami. Bo zgolj igralec?
Šampanjsko vodo pa naj kar pijejo v Celju, mi imamo raje penino in
špricar s petanjsko!
Bernarda B. Peček
Pomurje vpeto v balkanske poti prekupčevalcev z mamili
Heroin s Kosova, konoplja iz Prekmurja
Razkrinkanje dveh kriminalnih združb, ki sta se ukvarjali s tihotapljenjem in razpečevanjem mamil, dokazuje, da
je naša pokrajina vpeta v trgovino z mamili. Kriminalni druščini sta heroin tihotapili s Kosova, konopljo pa s tukajšnjih
koruznih polj.
V akciji je sodelovala stotnija policistov iz Ljubljane, Celja in Murske
Sobote. Ovadili so 21 ljudi za 26 kaznivih dejanj, 13 so jih priprli, mamilo, ki so ga zasegli, pa bi bilo na
črnem trgu vredno najmanj 300 tisoč evrov. Kriminalci so bili po besedah policistov pri svojem delu
izredno previdni in očitno tudi pripravljeni na vse. Pri poskusu aretacije v Vučji vasi je osumljenec z ljutomerskega konca z avtom prebil
policijsko blokado na cesti in poškodoval tri policijska vozila. Po divji vožnji je nato zapeljal prek njive
z ječmenom na brezpotje, se zaletel
v drevesa v gozdu in peš pobegnil
neznano kam. Policisti ga še iščejo.
Pomurski policisti so lani obravnavali 209 kaznivih dejanj trgovine z
mamili, kar je bilo za tretjino več
kot v letu 2007. »Za prvo polletje
je bilo značilno, da smo obravnavali veliko več kaznivih dejanj zaradi
zlorabe prepovedanih drog hero-
in in kokain. V tem obdobju nam
je uspelo vsaj za nekaj časa bistveno zmanjšati ponudbo navedenih
drog. Glavna osumljenca sta še sedaj v priporu. V drugi polovici leta
pa smo pozornost posvetili boju zoper pridelovalce prepovedane droge rastline konoplje, ki na našem
območju zelo dobro uspeva,« je na
predstavitvi poročila o delu pomurske policije v letu 2008 dejal njen
direktor Drago Ribaš. Odkrili so
več kot dvajset nasadov konoplje in
zasegli tisoč dvesto sadik konoplje
ter 16 kilogramov marihuane. »Preprodajalce sicer ločimo v dve skupini: prvi drogo prodajajo, da zgolj
zaslužijo denar in se tako okoristijo,
drugi pa drogo prodajajo, ker sami
potrebujejo denar za drogo. Prvi so
veliko nevarnejši. Droge so nevarne
tudi zaradi tega, ker imajo za posledico sekundarno kriminaliteto. Težave nastanejo, ko narkomani nimajo stalnega vira denarja, poleg tega
jih je večina tako ali tako brezposelnih. Ko je narkoman v krizi, ne izbira načina, kako bo prišel do droge.
Potem tudi krade in vlamlja, plen pa
proda in si kupi drogo,« pa je razložil Janez Lovrec, vodja sektorja kriminalistične policije pri murskosoboški policijski upravi.
Andrej Bedek
Foto: PU MS
Leta 2008 so tukajšnji policisti obravnavali 209 kaznivih dejanj
trgovine z mamili, kar je bilo za tretjino več kot v letu 2007.
Vestnikov vlak letos na morje, sobota, 6 junija 2009
58 €
Izžrebana nagrajenka za
štiri brezplačne vozovnice za
Vestnikov vlak: Dragica Könye,
Krplivnik 56, 9205 Hodoš
Ne odlašajte
predolgo, da ne
boste ostali doma!
Svoj sedež si rezervirajte z nakupom
vozovnice v naročniški službi Vestnika,
Ul. arh. Novaka 13, Murska Sobota,
vsak delavnik od 7. do 15. ure.
Cena vključuje vozovnice za vlak
in avtobuse, vse vstopnine, kosilo,
zabavo z ansamblom Ottavia Brajka,
organizacijo potovanja,
spominsko majico …
VinaKoper – Hiša Refoška - pridelovanje v preteklosti
V Istri grozdja nikoli niso stiskali. Grozdje so stresli v kad,
imenovano beden, nekdo je stopil vanjo in z nogami grozdje
zmastil. Nato so vse skupaj (mošt in tropine) prelili v bačve
in sode, ki so jim poprej odstranili dno in jih postavili pokonci. Napolnili so jih toliko, da so manjkali štirje prsti do vrha.
Če je bil mošt dober, je alkoholno vrenje že drugi dan dvignilo
tropine na površino in to se je »kuhalo« kakih 14 dni.
Po 14 dneh so posneli suhe tropine s površine, spodaj pa odtočili mlado vino. Iz mokrih tropin, ki so ostale na dnu, so nekateri kuhali žganje (tropinovec). Drugi pa so te tropine zalili
z vodo in jih pustili prevreti kakor vino.
Po določenem času so tekočino odtočili in dobili poletno pijačo, ki so ji rekli zonta. V poletni vročini je ta pijača prijetno
odžejala.
Tako je bilo nekoč. O refošku danes pa nam bodo pripovedovali 6. junija ob degustaciji dveh vrhunskih sort refoška, ki bo
po ogledu črne in male kleti, viteške dvorane …, v beli kleti se
bomo ustavili ob najslavnejšem lesenem sodu s prostornino
41.427 litrov, nato pa si bomo v njihovi prodajalni kakšen liter ali dva kupili tudi za domov.
Prihodnjič mesto Koper.
Dan na morju bo trajal od odhoda vlaka iz Murske Sobote ob 2.30 zjutraj do vrnitve okrog 2.30 (postanke na postajah bomo objavili v Vestniku št. 22 28. maja 2009).
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 4
4
Pomurski in štajerski
gospodarstveniki o razmerah
v gospodarstvu
Napovedi za
letos niso
spodbudne
Na skupni seji upravnih odborov gospodarskih zbornic Pomurja, Celja in Štajerske
v Mariboru je minister za razvoj in evropske
zadeve Mitja Gaspari vodstvom omenjenih
zbornic predstavil protikrizne vladne ukrepe, seznanil pa jih je tudi s konkretnimi predlogi reševanja brezposelnosti.
V vladi so prepričani, da je ena od možnosti, da
se tisti, ki ostanejo brez dela v industriji, preusmerijo na področje skrbi za starejše, saj se tudi Slovenija srečuje s staranjem prebivalstva, problem dolgotrajne oskrbe ostarelih na domu pa bo tako vedno
bolj pereč. Del tistih, ki ostajajo brez dela, bi bilo
treba po Gasparijevem mnenju preusmerjati v ta
del storitvenega sektorja, saj bi na ta način najhitreje zmanjševali brezposelnost.
Predstavniki zbornic so na sestanku predstavili
tudi gospodarske razmere v posameznih regijah in
pri tem ugotovili, da so trendi povsod bolj ali manj
podobni. Kazalniki za pomursko regijo so za lani
ugodni, saj se je v Pomurju povečalo število gospodarskih družb, večji so prihodki, izvoz pa se je v
primerjavi z letom 2007 povečal skoraj za četrtino.
Manjši pa bo dobiček, ki bo po prvih ocenah dosegel le petino predlanskega, k temu pa so v največ
prispevale poslabšane razmere v zadnjem lanskem
četrtletju.
Tudi trenutne gospodarske razmere v Pomurju
niso zadovoljive, saj podjetja močno čutijo upad
naročil, ki so manjša od 20 pa tudi do 50 odstotkov. Stopnja registrirane brezposelnosti v Pomurju je bila februarja 14,5-odstotna, kar je za poldrugi
odstotek več kot decembra, trend gibanja na trgu
delovne sile pa se še naprej poslabšuje. Število registriranih potreb po delavcih se je v primerjavi z
enakim obdobjem lanskega leta zmanjšalo za dobrih 38 odstotkov. Vlogo za delno subvencioniranje polnega delovnega časa je za 9.020 zaposlenih
oddalo 43 podjetij, kar je 14,3-odstotni delež morebitnih subvencij na celotnem območju Slovenije.
Tudi v pomurskem gospodarstvu je še vedno
čutiti finančni krč, po anketah, ki so jih opravili v
zbornici, pa v večini pomurskih podjetij napovedujejo upadanje investicijske dejavnosti, saj je kar 57
odstotkov podjetij napovedalo zmanjšanje investicij za več kot pet odstotkov. Nekoliko spodbudnejša
je napoved investicij v nominalni vrednosti, ki naj
bi v 30 največjih podjetjih znašale okoli 70 milijonov evrov. Podjetja naj bi jih izpeljala s sredstvi iz lastne amortizacije, s krediti bank in sredstvi Evropske unije.
Ludvik Kovač
Pomursko
gospodarstvo –
dobiček za tretjino nižji, izguba trikrat višja
Od skupaj 1376 gospodarskih družb v Pomurju, ki so zaposlovale 19.475 delavcev, jih je
lani z dobičkom poslovalo 852 (62 odstotkov).
Ta je znašal 66.400.000 evrov in je za tretjino
nižji kot leto prej. Večji upad dobička je med
vsemi regijami v Sloveniji zabeležila le še Obalno-kraška regija.
Po podatkih o lanskem poslovanju gospodarskih
družb v Sloveniji, ki jih je pred kratkim objavila Ajpes, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve,
je v Pomurju z izgubo poslovalo 438 gospodarskih
družb, ta pa je znašala 53.841.000 evrov. Čista izguba
je skoraj trikrat višja kot leto prej. Pomursko gospodarstvo v celoti je torej ustvarilo 12.558.000 evrov
neto čistega dobička, ki je več kot šestkrat nižji kot
leto prej. V letu 2007 je ta znašal 82.576.000 evrov.
Dodano vrednost je lani ustvarilo 1050 pomurskih
gospodarskih družb v znesku 482.596.000 evrov in
je za 6 odstotkov višja kot predhodno leto. Izgubo v
substanci je imelo 239 družb, ta pa znaša 2.702.000
evrov in je za 71 odstotkov višja kot leto prej. Pomurske gospodarske družbe so imele lani 2.050.086.000
evrov čistih prihodkov, od tega so jih 605.850.000
M. H.
ustvarile s prodajo na tujih trgih.
lokalna scena
21. maj 2009 –
Zdravstveni dom Gornja Radgona lani uspešno
Preventiva je pomembna
naloga zdravstvenega doma
Dan odprtih vrat je priložnost, da se zbližajo z ljudmi in ustvarijo zaupanje
Zdravstveni dom Gornja Radgona je lani
ustvaril dobre štiri milijone prihodkov in poslovno leto končal s presežkom prihodkov
nad odhodki v višini več kot 23 tisoč evrov.
Štiriindevetdeset zaposlenih je izpolnilo dogovorjeni program dela po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v
skrbi za zdravje za blizu triindvajset tisoč ljudi pa so dali velik poudarek tudi preventivni
dejavnosti. »Preventivna dejavnost je za delovanje zdravstvenega doma zelo pomembna,«
je povedala direktorica Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., spec.
V sodelovanju z občinami ustanoviteljicami in
gostovanjem dermatologa iz Murske Sobote so v
vseh štirih občinah organizirali preventivne preglede za odkrivanje malignega melanoma, kar so
ljudje zelo dobro sprejeli, varovanju zdravja in dejavnikom tveganja pa so namenili tudi prvi dan odprtih vrat, ki so ga s prostovoljnim delom zaposlenih in bogato vsebino pripravili v zdravstvenem
domu. Neposreden stik z ljudmi zunaj prostorov
ambulante je, tako Silvestra Krajnc Bezjak, zelo pomemben za medsebojno spoznavanje in zaupanje.
Ta dan so na ogled postavili tudi novo reševalno vozilo za hitro zdravstveno pomoč na terenu in novo
vozilo za prevoz bolnikov. Obe vozili pa sta tudi pomembna lanska pridobitev.
V osnovna sredstva so lani vložili 175 tisoč evrov,
od tega so 60 tisoč namenili za nakup urgentnega
reševalnega vozila in 34 tisoč za nakup sodobnega
ter prilagojenega vozila za udobno vožnjo bolnikov,
ki vsak dan hodijo na zdravljenje v Ljubljano. Kupili so še osebno vozilo za delo patronažne službe in
dva zobozdravstvena stola, kar jih je stalo 43 tisoč
evrov, ter računalnike za vse zdravnike, ki so jih povezali v mrežo z laboratorijem. Med pomembnejšimi poslovnimi dogodki je bil tudi uspešen dogovor
z zaposlenimi o plačilu neustrezno izračunanih ur
dela med dežurstvi v preteklih letih v vrednosti 80
tisoč evrov.
»Na obseg dela je vplivalo tudi odprtje dveh domov za starejše ljudi, v Radencih in Gornji Radgoni,
saj se je povečalo število nenujnih prevozov z reševalnimi vozili. Zaradi tega smo ministrstvo zaprosili za odobritev večjega števila prevozov,« je povedala sogovornica. Kot so jim povedali, si ureditev
problema lahko obetajo šele s sprejetjem novega
pravilnika o prevozih, podporo pri tem pa vodstvo
pričakuje tudi od poslanca in župana Antona Kampuša.
V Zdravstvenem domu Gornja Radgona dela devet zdravnikov, pet v ambulanti družinske medicine, trije v otroški in šolski ambulanti, zdravnica v
ginekološkem dispanzerju in zdravnik medicine
dela ter sedem zobozdravnikov. Že več kot leto dni
pa zavzeto iščejo zdravnika za prosto mesto zdravnika družinske medicine. »Ne le da smo objavili razpis, tudi osebno sem mlade, ki končujejo študij, vabila in jih obiskovala, vendar se žal vsi nagibajo k
nadaljnjemu študiju interne medicine in kirurgije,« je povedala direktorica. Zdravnika iščejo tudi
za ambulanto medicine dela in zobozdravnika, ki
bi zapolnil prosto mesto po napovedani upokoji-
Po desetih letih se začenja osrednja gradnja
podvoza v Murski Soboti
Gradnja v mestu
bo prinesla težave,
zato občane prosijo
za razumevanje
SGP Pomgrad in Alpine Mayreder Bau iz Celja
morata delo končati v enem letu
Direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko in
župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec sta napovedala začetek gradnje podvoza v
Lendavski ulici v Murski Soboti, kjer se križata železniška proga in regionalna cesta. Gre za najbolj
prometno cesto v mestu, ki jo po štetju prometa
leta 2007 v povprečju dnevno prevozi 23.377 vozil, po napovedih pa naj bi se do leta 2027 to število povečalo na 52.311 vozil. V preteklih letih sta že
bili dokončani prva in druga faza gradnje, ki sta
se nanašali na urejanje vodotokov in obvoza, po
sklenjeni pogodbi z izvajalcem gradbenih del 22.
aprila pa se je začela najobsežnejša tretja faza. Izbrana izvajalca del sta SGP Pomgrad, d. d., ter Alpine Mayreder Bau GmbH iz Celja.
Tretja faza obsega rušitev stanovanjskega in inundacijskega objekta, gradnjo prepusta prek Ledave, petih
zidov v dolžini 250 metrov, črpališča in transportnega
kanala, podvoza in kesona pod železnico, dograditev
vzhodnega kraka križišča K2 z rekonstrukcijo odseka
Lendavska ulice, prestavitev komunalnih vodov in rekonstrukcijo 160-metrskega odseka Industrijske ulice
z ureditvijo avtobusnega postajališča. Vrednost del januarja objavljenega razpisa za izbiro izvajalca je bila 5,1
milijona evrov. Direkcija RS za ceste je iz sklada za regionalni razvoj za gradnjo podvoza pridobila dodatna sredstva v višini 3,9 milijona evrov. Izvajalca so izbrali februarja, rok za dokončanje del pa je leto dni od podpisa
pogodbe. Za gradnjo podvoza je direkcija doslej že sklenila tri pogodbe v skupni vrednosti 3,5 milijona evrov.
»Kar se prometa tiče, pričakujemo, da bo prišlo med
gradnjo do določenih problemov in že sedaj v imenu
Direkcije RS prosim prebivalce Murske Sobote za razumevanje. Vesel sem, da je izvajalec del domače podjetje, s katerim se bodo težave lažje reševale kot z nekom
od drugod,« je na predstavitvi povedal Gregor Ficko.
Na novinarsko vprašanje, ali so vse pripombe, ki so jih
imeli glede gradnje podvoza predvsem stanovalci Ledavskega naselja, razčiščene, je povedal, da bistvenih
pripomb glede projekta na direkcijo niso dobili, čeprav
je po njegovem postala praksa, da se tik pred začetkom
gradnje formirajo civilne iniciative, ki so »prespale« določene faze priprav. »Tukaj pa tega vsaj do danes nimamo zabeleženega, sporočila pa nismo prejeli niti z občine,« je povedal Gregor Ficko, in še, da upa, da se protest
ne bo zgodil, saj podvoz potrebujeta tako mesto kot država. Župan Anton Štihec je dejal, da se je prostorsko
umeščanje podvoza začelo že leta 2001 in potem javno
obravnavalo še večkrat pozneje, občani pa se običajno
zaradi premajhne informiranosti oglasijo šele takrat, ko
začnejo delati gradbeni stroji. »Ko pa jim zadevo razložimo in ko jim občina prisluhne, potem poskušamo sporazumno rešiti probleme. Tako smo jih že reševali s stanovalci blokov v Lendavski ulici in v Ledavskem naselju
ob prvi in drugi fazi gradnje,« je še poudaril. Naslednja
faza gradnje podvoza bo najobsežnejša in bo prinesla
težave, zato je župan Anton Štihec občane in občanke
pozval k strpnosti in obljubil sodelovanje z izvajalcem
del ter reševanje problemov.
Majda Horvat
tvi. Lani je zaživela tudi posvetovalnica za bolnike
s sladkorno boleznijo, letos pa je začela delovati še
kirurška ambulanta. Pomembno mesto je lani dobilo tudi izobraževanje zaposlenih in konec leta še
druženje.
Letošnje poslovno leto se je že začelo v znamenju
recesije in napovedanih nižjih prihodkov. Dvajset
odstotkov bo manj sredstev za amortizacijo, pet za
plače ter dva in pol manj za plačilo storitev. To jih
vodi k varčevalnim ukrepom in zmanjševanju dežurnega dela, pri čemer upajo na razumevanje občanov in občin, saj bi zaradi drugačne organizacije
dela en dan v tednu vrata zaprli v zdravstveni postaji v Apačah in Sv. Juriju. Posodabljanja pa tudi v kriznem obdobju ne smejo povsem zastati, je prepričana Silvestra Krajnc Bezjak, in jih bodo prilagodili
finančnim možnostim. Letos so že dokončali preureditev prostorov za reševalce in jih povezali z osrednjimi prostori doma, načrtujejo še ureditev nadstreška za reševalna vozila in preselitev centralne
službe v pritlične prostore. Kupili bodo tudi EKGaparat in aparat za potrebe dejavnosti psihologije,
z laboratorijem pa računalniško povezali še zdravstveni postaji.
Pripravljajo se na preventivni dan, ki ga bodo s
študenti medicine zadnjega maja pripravili v zdravstveni postaji Sv. Jurij ob Ščavnici, organizirali pa
ga bodo tudi v Apačah in Radencih. Jeseni bo drugi dan odprtih vrat v zdravstvenem domu v Gornji
Radgoni, dogodek pa bodo povezali s predajo ključev za novo reševalno vozilo.
Majda Horvat
Svetniki Občine Veržej so odločili
Preimenovanja
Grljanske
ulice ne bo
Občina Veržej je bila v preteklosti pobratena s srbskim mestom Grljan. Zato so po njem
poimenovali eno izmed veržejskih ulic. Nekateri občani pa so želeli, da se ulica preimenuje
v Ulico Juža Janežiča.
Na pobudo za preimenovanje Grljanske ulice
v Veržeju se je odzvala občinska uprava, ki je pripravila javno obravnavo, na kateri so prebivalcem
te ulice predstavili postopke za preimenovanje in
stroške, ki bi nastali ob zamenjavi posameznih dokumentov. Od 23 stanovalcev se jih je obravnave
udeležilo 11. Od tega jih je za preimenovanje glasovalo šest, pet pa jih je bilo proti. Zato so se na nedavni seji veržejskega občinskega sveta odločili, da
Odločeno je, da bo odgovorni urednik
občinskega glasila Fünkešnica naslednjih pet let Janez Krnc, vodja Centra
domače in umetnostne obrti v Veržeju.
ponovno opravijo poizvedbo zainteresiranosti glede preimenovanja ulice. Od 25 polnoletnih oseb,
ki stanujejo v Grljanski ulici, jih je glasovalo 19. Od
teh jih je bilo 11 proti zamenjavi imena, osem pa za
zamenjavo. Na podlagi tega rezultata glasovanja so
se odločili, da vse postopke za preimenovanje ulice
ustavijo, kar pomeni, da zaenkrat ostaja ime Grljanska ulica. Na omenjeni seji veržejskega občinskega
sveta pa je bil govor tudi o zahtevku Komunalnostanovanjskega podjetja (KSP) Ljutomer za poravnavo 25 tisoč evrov izgube, ki jo imajo z odvozom
odpadkov. Kot je znano, KSP po pogodbi za Občino Veržej izvaja dejavnost ravnanja z odpadki. Zaradi večjih stroškov odlaganja odpadkov na novem
odlagališču v Puconcih, prevoza odpadkov na novo
lokacijo, in ker vlada ni odobrila cene, je nastalo za
25.237 evrov izgube. Ker v veržejski občini menijo,
da niso krivi za nastali primanjkljaj, so svetniki sklenili, da ne bodo poravnali zahtevka.
Milan Jerše
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 5
lokalna scena
– 21. maj 2009
Osrednja proslava ob 230-letnici šolstva v Beltincih
Šola s presežki
Majske prireditve v Beltincih ob 230-letnici šolstva, 30-letnici sedanje šolske zgradbe in 50-letnici ŠŠD Enotnost
»To kar sem videl danes na
tej šoli v Beltincih, vidim kot
potrditev stoletne tradicije
razvoja slovenskega šolstva.
Je vrh tega, kar so generacije pred nami razvijale. Učenci so danes nastopali tukaj s
pokončno držo, dovolj artikulirani, s pogledom v svet
in z ambicijo, da storijo nekaj
zase, za svoje družine in za ta
narod,« je povedal slovenski
šolski minister dr. Igor Lukšič
na osrednji proslavi ob visokem jubileju šolstva v Beltincih. V kulturnem programu
smo namreč videli marsikaj
zanimivega iz zgodovine šolstva – na primer nazorni prikaz seznanitve navadnih ljudi
z razglasom Marije Terezije,
da morajo vsi otroci v šolo, ali
prikaz prihoda učiteljev »z dekretom« z vlakom in kolesom
v Lipovce in Gančane … s pevskimi, igralskimi in plesnimi
nastopi pa so se predstavili
tudi sedanji učenci.
Mag. Marica Horvat, ravnateljica OŠ Beltinci, je v svojem govo-
ru poudarila, da je učitelj bil in
je humanist in človek, sopotnik
učencev na njihovi poti od otroštva do odraščanja: »Učenec naredi prvi korak, življenje drugi, mi
združujemo oboje. Znanje je pomembno, toda še bolje je otroke
naučiti to, kar v življenju šteje …
Največji dosežek v življenju slehernika je, če je srečen, če je zadovoljen, in ponosni smo na slehernega učenca, ki je to dosegel.
Ponosni pa smo tudi na 18 doktorjev znanosti, ki izhajajo iz naše
šole. Včeraj je preteklost, jutri je
uganka, danes je darilo, vzemimo
si ga!« Milan Kerman, župan Občine Beltinci, je poudaril, da je
beltinska šola, ki je nastala kmalu po dekretu Marije Terezije,
znala vedno dati dovolj znanja in
vzgojo za dobre, poštene in prijazne ljudi. Po njegovem mnenju se prav šoli lahko zahvalijo,
da se je v Beltincih ohranila graščina, kajti dolga desetletja je bila
tam šola in za vzdrževanje stavbe
in parka so skrbeli vsi zaposleni
in učenci. Opozoril pa je tudi vse
občane, da bodo ponovno mo-
rali združiti moči in biti soglasni
tako kot pred tridesetimi leti, ko
so gradili sedanjo šolsko stavbo,
da bodo lahko uspeli z načrtovano gradnjo večnamenske športne
dvorane, ki jo kraj, kot je Beltinci, močno potrebuje, 50 let staro
Športno šolsko društvo Enotnost
pa si zasluži ustrezne prostore za
številne športne dejavnosti v kraju. V imenu občine in po sklepu
občinskega sveta je izročil občinsko priznanje ravnateljici Marici
Horvat, ki je povedala, da jo veseli
in da se vodilni v občini verjetno
niti ne zavedajo, kako zelo ljudje
potrebujejo občutek, da je njihovo delo cenjeno. Prav tako so na
šolski slovesnosti prejeli tudi certifikat kakovosti, ki je poleg drugih dosežkov (Q-šola, zdrava šola,
ekošola, partnerji prihodnosti)
dodatna potrditev dobrega dela.
Slavnostni govornik, šolski minister dr. Igor Lukšič, je na kratko
povzel zgodovino razvoja slovenskega šolstva in naroda od trubarjanstva do razsvetljenstva, absolutizma, antifašizma in samostojne
Slovenije. Opozoril je: »Danes smo
Milan Zrinski je bil mali ritar, ki je med vaščane prinesel pomembno sporočilo: vsi otroci
morajo obiskovati šolo. Foto: B. B. P.
Odprli Dom starejših Kuzma
»Začetek
nove poti«
V domu na voljo 64 postelj, od tega kar 30
na negovalnem oddelku
Dr. Igor Lukšič: »Prav je, da
niste pozabili na obletnico
šolskega športnega društva.
Telo je najbližja narava, ki
jo imamo na razpolago, če
je ne gojimo, če je ne omikamo, so ta vrh, vsi intelektualni, racionalni in duhovni
napori zaman. Duh ne more
prebivati nikjer drugje kot v
telesu. Ko slavimo intelektualno tradicijo, je prav, da slavimo tudi tradicijo skrbi za
nam najbližjo naravo – telo.«
člani EU, tega najbolj elitnega svetovnega kluba. V roke smo dobili
orodja, ki nas usposabljajo za to,
da ne bomo na svoj narod gledali samo obrambno, da ohranimo
slovenščino in slovensko šolo kot
temeljno ogrodje naroda in kvalitete našega življenja. Dobili smo
orodje za to, da razvijamo ambicije, da razvijemo sanje.«
Bernarda B. Peček
Srečanje predstavnikov verskih skupnosti Prekmurje 2009
Sem se lahko hodimo
učit sodelovanja
Na obisku štirideset predstavnikov devetnajstih verskih skupnosti
Prekmurje so v petek obiskali predstavniki devetnajstih verskih skupnosti iz vse
Slovenije. Celodnevno srečanje Prekmurje 2009 je organiziral Urad Vlade RS za verske skupnosti, ki ga vodi v. d.
direktorja dr. Drago Čepar,
namenjeno pa je bilo spoznavanju in druženju različnih verskih skupnosti pri
nas. Obiskali so več cerkva
5
»Pepica Glamuzina je prišla sem in bila pripravljena naše sanje prevzeti kot realnost in jih s pomočjo poslovnih partnerjev
uresničiti. Vsi smo se pogovarjali in dogovarjali in tudi v prihodnje se bomo morali veliko pogovarjati, kajti dom naj bo za tiste,
ki jim je namenjen. Ne za lokalne ali državne politike, ne posameznike, ki bi želeli tako ustanovo izkoristiti za karkoli drugega, dom naj bo za tiste, ki si želijo topel in varen dom v jeseni življenja,« je v svojem govoru povedal župan Občine Kuzma Jožef
Škalič.
Občina je poskrbela za ureditev zunanje okolice in čistilne naprave v
vrednosti 400 tisoč evrov, ki je po besedah župana Škaliča vložek lokalne skupnosti v kakovostno življenje starejših in možnost zaposlitve ljudi
z zavedanjem, da nova investicije pritegne nove ideje in načrte. Pepica
Glamuzina, direktorica podjetja Vital Glammy, se je za sodelovanje zahvalila Občini Kuzma in Krekovi družbi pa tudi sodelavkam, ki so že do sedaj skrbele za zagon doma. Dom je zgrajen po standardih in normativih
za osnovno oskrbo, v njem je na voljo 64 mest. Pepica Glamuzina zagotavlja: »Dom je opremljen za izvajanje osnovne oskrbe kot tudi zahtevne
zdravstvene nege, prepoznaven bo po izjemno sposobnem in prijaznem
kadru. Strokovno usposobljeni in pripravljeni smo, da poleg institucionalnega varstva izvajamo tudi druge obdomske dejavnosti za starejše občane: dostava kosil na dom starejših občanov, razširjena dietna ponudba
kosil tudi za zunanje abonente, storitve pranja perila v pralnici, pedikura,
fizioterapija, masaže, socialni servis za pomoč starejšim pri reševanju socialnih pravic in še veliko drugih storitev.« Celotna investicija v dom starejših občanov v Kuzmi je vredna tri milijone evrov, vložek občine pa je
komunalna ureditev. Dom so blagoslovili tudi duhovniki binkoštne, evanBernarda B. Peček
geličanske in katoliške cerkve.
Otvoritev novega doma starejših, kjer je na voljo 64 postelj predvsem za take starejše, ki so potrebni pomoči, je
spremljalo veliko gostov in domačinov. Foto: B. B. P.
tem so se srečali tudi s predstavniki različnih cerkvenih skupnosti v Prekmurju. »Srečanja so ena
od oblik dela urada za verske skupnosti, poleg tega pa organiziramo
še različne posvete in druženja, ki
so namenjena spoznavanju različnih verskih skupnosti v Sloveniji.
To pa je tudi lepa priložnost, da se
poglobi sodelovanje med verskimi
skupnostmi in tudi med ljudmi,« je
povedal dr. Čepar, v. d. urada. Srečanje Prekmurje 2009 je peto srečanje verskih skupnosti, udeležilo
pa se ga je 40 predstavnikov 19 verskih skupnost iz vse Slovenije.
po Prekmurju ter se srečali s
predstavniki Evangeličanske,
Binkoštne, Katoliške, Reformatorsko krščanske cerkve in
Cerkve Novo življenje.
Med celodnevnim srečanjem so
obiskali cerkve različnih verskih
skupnosti v Murski Soboti, pot so
nadaljevali in se ustavili še v Moravskih Toplicah, Bogojini, Selu,
Motvarjevcih, Gradu, Bodoncih in
svoj obisk končali v Puconcih. Pri
Ponujamo pomoč in podporo
osebam s težavami v duševnem
zdravju, ljudem v duševni
stiski in njihovim svojcem.
Kontaktna številka O51 475 199
OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER
Štirideset predstavnikov devetnajstih verskih skupnosti iz Slovenije je bilo na celodnevnem obisku v Prekmurju. Foto: A. N. R. R.
Na vprašanje, kako vidijo na
uradu sodelovanje med različnimi verskimi skupnostmi pri nas,
je dr. Čedar odgovoril, da izkušnje
na celotnem slovenskem področju pričajo, da je sodelovanje zelo
dobro. Tudi številni skupni verski,
kulturni in družabni dogodki so
odsev dobrega sodelovanje. »Tudi
na teh srečanjih po Sloveniji opažamo zelo veliko sodelovanja med
posamezniki različnih cerkva, kar
je zelo dragoceno.«
Pohvalil je tudi zgledno sodelovanje med različnimi verskimi
skupnostmi v Prekmurju, ki je
znano po svoji multikonfesionalni podobi. »Sodelovanja in spoštovanja bi se lahko hodili učit v Prekmurje.« Dodal pa je tudi, da bi o
pomanjkljivostih ali morebitnih
nesporazumih med verskimi skupnostmi težko govorili, zato raje
iščejo primere dobre prakse in
vse tisto, kar prispeva k dobremu
sodelovanju.
Sicer pa je v Republiki Sloveniji registriranih triinštirideset verskih skupnosti, od tega so tri iz
Prekmurja, in sicer Evangeličanska cerkev, Reformistično krščanska cerkev, ki jih bolj poznamo
kot kalvince, in Cerkev Novo življenje, poleg tega so v Prekmurju tudi številne druge verske skupnosti.
A. Nana Rituper Rodež
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 6
kmetijstvo
6
21. maj 2009 –
Zavarovanje kmetijske
proizvodnje v letu 2009
Spomladansko obiranje jagod v Panvitinih nasadih
Pridelke je mogoče
zavarovati do 31.
avgusta oziroma
najkasneje do prvega
škodnega dogodka
Na petnajstih hektarjih bodo v enem mesecu nabrali okoli 150 ton okusnih sadežev
Polovico
premije
plača
država
Kmetijska pridelava je še
vedno predvsem odvisna
od narave, podnebne spremembe v zadnjih letih in
nepredvidljiva vremenska
dogajanja pa ogrožajo in
zmanjšujejo količino pridelka. Posledice naravnih
nesreč je država v preteklosti delno sanirala s povračilom škode, za primere, ki
jih je možno zavarovati pri
zavarovalnicah, pa se v zadnjem času oblikujejo nekatere sistemske rešitve.
Zavarovalne premije za zavarovanje kmetijskih pridelkov so pred leti že delno
sofinancirale nekatere občine, lani pa se je v to vključila tudi država.
S spremembo uredbe o sofinanciranju
zavarovalnih
premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, ki jo je vlada
sprejela pred dnevi, se letos
vsa skrb in obveznost za sofinanciranje prenašata na državo. Uredba za leto 2009 določa, da se zavarovalne premije
za posevke, nasade in plodove
sofinancira v višini 50 odstotkov. Za zavarovanje živali na
kmetijskem gospodarstvu in
vodne živali v objektih za gojenje rib je sofinanciranje določeno v absolutnem znesku
na glavo živali in predstavlja
okoli 30 odstotkov višine zavarovalne premije. Za zavarovanje kmetijske proizvodnje
so v proračunu kmetijskega
ministrstva za letos predvideli
10,05 milijona evrov.
Namen sofinanciranja zavarovalnih premij je povečati
obseg zavarovanja in zmanjšati tveganje v kmetijski proizvodnji, država pa s tem spodbuja kmete, da obseg zavarovanja
iz leta v leto povečujejo in tako
zagotavljajo ekonomsko varnost svojih kmetij. Zavarovanje
posevkov in plodov pri zavarovalnicah je možno skleniti do
31. avgusta oziroma najkasneje do prvega škodnega dogodka na območju zavarovanca.
Tudi v Pomurju se zanimanje
za zavarovanje povečuje, saj so
samo v območni enoti Zavarovalnice Triglav lani zavarovali
27 tisoč hektarjev kmetijskih
površin, kar je približno polovica vseh za zavarovanje sposobnih kmetijskih površin. Če
k temu dodamo še zavarovanja pri drugih zavarovalnicah,
ki delujejo v Pomurju, je bilo
tako lani v zavarovanje vključenih okoli tri četrtine vseh
posevkov in plodov.
Ludvik Kovač
Izobraževanje
kmetovalcev
22. 5. 2009: KGZS – Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob
17.00, ne velja za SKOP/KOP, Urejanje vrta – naravno zatiranje škodljivih organizmov na vrtu
Iz Prekmurja do slovenskih
in evropskih sladokuscev
Spomladanska sezona obiranja jagod, ki se je v Panvitinih nasadih začela pred dvema tednoma, je na vrhuncu
in s 15 hektarjev jagodovih
nasadov je kakšnih 300 obiralcev že pospravilo polovico pridelka. V Skupini Panvita, kjer obdelujejo blizu
3.500 hektarjev kmetijskih
zemljišč, namenjajo v zadnjih letih posebno pozornost tudi prestrukturiranju
pridelave, saj povečujejo pridelavo krme za živino in pridelavo industrijskih poljščin,
hkrati pa uvajajo tudi alternativne kulture.
Po dveh letih rasti nasada špargljev, ki jih pridelujejo na enem
hektarju, so letos spomladi že
obrali prvi pridelek belih in zelenih špargljev, ki so jih kupci
dobro sprejeli, pridelava jagod
pa postaja tradicionalna. Jagode
so namreč v Panviti začeli pridelovati jeseni leta 2005, ko so jih
zasadili na petih hektarjih, že naslednje leto pa so nasad povečali na petnajst hektarjev. Ta nasad
jagod v bližini farme Nemščak je
tako eden večjih v tem delu Evrope, vsak dan sveže jagode pa so
pretežno namenjene slovenskim
kupcem, del pridelka pa prodajo
tudi v Avstriji in Nemčiji. Pridelujejo jih po strogih merilih integrirane poljedelske pridelave, zaradi zahtev tujih trgov pa so si že
lani pridobili certifikat po mednarodnem standardu GlobalGap
in ga ohranjajo tudi letos, saj je
pogoj za prodajo na omenjenih
tržiščih.
Kot nam je povedal Andrej
Smodič, so zaradi ugodnih vre-
Vsak dan sveže jagode iz Panvitinega Panonskega vrta. Foto: Ludvik Kovač
menskih razmer marca in aprila obiranje jagod letos začeli kakšen teden prej kot običajno, v
mesecu dni pa bodo nabrali okoli 150 ton pridelka. Ker bo letošnji pridelek jagod večji kot v
prejšnjih letih, potrebujejo tudi
več obiralcev. Ob našem obisku
jih je bilo okoli 280, v glavnem
domačinov, imajo pa še nekaj delavcev iz Romunije, ki bodo po-
Med alternativnimi kulturami imajo jagode najdaljšo tradicijo, uvajajo pa še nekatere nove, pravi Andrej Smodič, izvršni direktor Panvitinega Panonskega vrta. Spomladi so že
obirali prvi pridelek špargljev, na treh hektarjih in pol raste
mak, poskušajo pa z malinami, paradižnikom in še nekaterimi vrtninami.
magali tudi pri obnovi nasadov.
V Panonskem vrtu imajo 23 redno zaposlenih, ki skrbijo za nasade vse leto, saj poleg jagod na
štirih hektarjih in pol pridelujejo še mak. Ta pridelava je letos že
tretjič zapored, tokrat so zasejali
ozimni mak, ki je že odcvetel, in
poleti ga bodo lahko pospravili.
Nekaj pridelka namenijo za makovo olje, za katerega imajo stal-
ne odjemalce, preostalega pa za
jedilni mak.
Ko bodo končali spomladansko obiranje jagod, bo na vrsti
obnova nasada. Zamenjali bodo
sadike in z delom novih sadik nadaljevali pridelavo v poznem poletju in jeseni, v Panvitinih nasadih pa bodo jagode zorele vse tja
do prve zmrzali.
Ludvik Kovač
Čebele na akacijevi paši
V preteklosti se je na podeželju s čebelarstvom
ukvarjalo veliko kmetovalcev, saj so se zavedali, da je
čebela glavna opraševalka
rastlin. Danes je vse manj
čebelarjev in tako tudi manj
čebel. Zaradi uporabe strupenih škropiv prihaja do
množičnih pomorov čebel.
Nekaj takega je doživel skoraj vsak čebelar, tudi naš sogovornik Matija Perša iz Gabrca
pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Povabil nas je, da ga obiščemo ob
njegovem prevoznem čebelnjaku, ki ga je postavil v Vučji
vasi, kjer ob avtomobilih, ki brnijo po bližnji avtocesti, brnijo tudi njegove čebele. »Semkaj
prevažam čebele na akacijevo
pašo že 15 let. Ker v bližini ni
večjih obdelovalnih površin, ni
nevarnosti za pomor čebel. Kot
sem ugotovil, med cvetenjem
in medenjem akacije čebele ne
gredo na druge rastline. Čebelarim s 70 panji in sem eden
redkih, ki še čebelari v tem koncu
Občine Sv. Jurij ob Ščavnici.« Dodajmo, da je Matija Perša kljub težki bolezni, ki ga je pripeljala do invalidnosti, zavzet čebelar, saj je bil
več let tudi predsednik Čebelar-
skega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Za svoj med je na številnih ocenjevanjih prejel mnoga priznanja,
tudi zlate medalje.
Ludvik Kramberger
Foto: L. Kr.
Čebelar Matija Perša ob svojem »avtočebelnjaku« na
akacijevi čebelji paši v Vučji vasi.
Skoraj kilogramski goban
Prva lastovka še ne prinese pomladi, zato po prvih gobah tudi ni mogoče napovedati, kakšna bo letošnja gobarska
sezona. Drži pa, da se je začela razmeroma zgodaj, saj smo v
uredništvo že dobili nekaj fotografij, na katerih so prvi letošnji
jurčki. Tale na fotografiji je izjemen, saj je tehtnica pokazala 95
dekagramov, našel pa ga je Jan
Lainšček iz Fokovec, ki se je z
njim tudi fotografiral.
Foto: L. K.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 7
– 21. maj 2009
oglas
7
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 8
(IZ)brano
8
Barometer
Mag. Radovan Žerjav je novi
predsednik stranke SLS. Je
prvi predsednik stranke iz
tega okolja, kar je dobro, bo
pa toliko boljše, če bo stranko spravil na raven, ki ji bo
zagotavljala vpliv, ki ga je nekoč imela.
Daniel Kalamar, župan Občine Grad, vmes že direktor
Krajinskega parka Goričko
in kandidat za poslanca LDS,
je ponovno med najresnejšimi kandidati za prevzem direktorskega mesta v tej instituciji.
Jože Nemec, nekdanji Murin
tehnolog, je že več kot sedemnajst let na samostojni
poti in je priznan mednarodni strokovnjak za uvajanje
tehnologij na novih trgih.
Trenutno na Šrilanki v Colombu zelo uspešno vzpostavlja proizvodnjo oblačil
visokega cenovnega razreda
v dveh tovarnah.
Tatjani Bogdan iz Gaberja je
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
podelil zlato Maroltovo priznanje za 15 let delovanja v
kulturi.
Dušan Gomboc iz Gerlinec
je postal svetovni prvak za
leto 2008 v eni od težjih kategorij kratkega vala 7 Mhz
s telegrafijo.
21. maj 2009 –
Obdavčevanje zaslužkov Pomurcev, upokojenih po delu v Nemčiji,
še naprej dviga prah
»Radi bi molzli kravo,
ki je niste krmili«
Franc Obal iz Kroga že dvakrat šel na davčni urad v Ingolstadt po dokumentacijo
Poročali smo že, da je murskosoboški davčni urad dvignil veliko prahu z obdavčitvijo tako imenovanih delovnih
rent upokojencem, ki so bili
več deset let zaposleni v Nemčiji. »Renta iz pokojninskih blagajn raznih podjetij se ne šteje
za pokojnino, prejeto na podlagi obveznega pokojninskega
in invalidskega zavarovanja,
zato se akontacija dohodnine
od rente iz pokojninske blagajne podjetja po šestem odstavku
127. člena zakona o dohodnini
izračunava po 25-odstotni stopnji,« so razložili na omenjenem davčnem uradu. Po sporazumu o izogibanju dvojnega
obdavčevanja med Slovenijo in
Nemčijo se sicer pokojnine in
podobna plačila ali rente, ki se
Slovencem izplačujejo v Nemčiji, obdavčijo samo v prvi državi, torej pri nas.
»Ker pri nas nisem dobil službe,
sem bil primoran iti na delo v Nemčijo. V začetku ni bilo enostavno. A
tam sem si ustvaril družino, našel
prijatelje, hodil le na dopuste v Slovenijo in gradit hišo, na stara leta pa
sem se želel vrniti domov v Krog,«
je dejal Franc Obal, ki se je po 39 letih dela v tovarni Audi v Ingolstadtu
upokojil septembra lani. Decembra
2008 pa je na njegov naslov priromala pošta z davčnega urada v Murski Soboti: pozvali so ga, naj vloži
davčno napoved. »Grem k njim in
vprašam, kaj želijo. Pa mi zabrusijo, da imajo pravico odmeriti davek
na mojo pokojnino. In sem vprašal:
Kako, če pa sem davčni zavezanec
v Nemčiji in tam plačujem davek?«
Ostal je brez odgovora, čeprav so
ga pošiljali od vrat do vrat. Nekdo
Kompleksno
obdavčenje
Davčni svetovalec Siniša Mitrović iz hiše Svilar-Bohorič &
partnerji pravi, da gre pri tem
za dohodek iz tujine na podlagi pretekle zaposlitve: »Dohodke iz pretekle zaposlitve
v tujini praviloma izplačujejo
pretekli delodajalci, skladi iz
sistema obveznega socialnega – pokojninskega – zavarovanja ter zavarovalnice in
skladi iz sistema privatnega
zavarovanja. Sistem obdavčevanja tovrstnih dohodkov po
slovenski in tuji davčni zakonodaji je dokaj kompleksen in
je zato treba z vso skrbnostjo
proučiti vsak primer posamezno. Še posebej to velja za tovrstne dohodke, izplačane iz
sistemov, ki niso neposredno
primerljivi s slovenskim socialnim sistemom. Pri tem pa je
treba upoštevati tudi določila meddržavnih sporazumov o
izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki lahko pomembno
vplivajo na določitev mesta
oziroma države obdavčitve
prejetih dohodkov.«
Iz priloženega dokumenta
sledi, da je davčni urad v
Ingolstatdu potrdil, da se
Obalov dohodek obdavčuje v Nemčiji.
Zvone Kokalj je v imenu zdomcev Republiškemu inšpektoratu za
notranje zadeve poslal pritožbo zoper Davčno upravo Republike
Slovenije v postopkih ugotavljanja rezidentstva. Gre za primere
obdavčevanja tako imenovanih tovarniških pokojnin. Kokalj je
inšpektorat pozval k »odpravi pravne zmede, ki jo je povzročilo
ravnanje davčne uprave«. Zdomci so sicer povezani tudi na spletnem naslovu www.zdomci.2hp.eu, kjer najdejo informacije o
aktualnostih, ki se jih dotikajo.
mu je le na hitro razložil, da bodo
25-odstotno obdavčili tako imenovano tovarniško pokojnino, ki jo
prejema še ob navadni pokojnini.
»To znese skoraj tisoč evrov davka
na leto. Ves čas v Nemčiji nam nihče ni rekel, da bo ta pokojnina obdavčena. To pokojnino smo ustvarjali z našim denarjem. Sam sem v
Nemčiji tudi oddal davčno napoved za lansko leto, tako kot vsako
leto, in še čakam, da mi odmerijo
davek,« je še povedal Obal. Sogovornik je nadaljeval: »Bom odkrit. Peter
Podlesek z davčnega urada mi je nenehno grozil, da bom plačal kazen.
Pa sem odvrnil: Radi bi molzli kravo, ki je niste krmili.«
Obal ni popustil: sedel je v avto
in se odpeljal na davčni urad v Ingolstadt. Dvakrat. Tam si je priskrbel papirje, ki dokazujejo, da
je njegov dohodek obdavčen že v
Nemčiji. Priskrbel si je tudi dokumente o tem, da ima tam registriran
avtomobil, prijatelje, torej središče
svojega življenja … »Sodu je izbilo
dno, ko so mi po vsem tem na davčC
nem uradu v Murski Soboti rekli, da
naj ne skrbim, če me bodo dvojno
M
obdavčili, ker lahko potem zahtevam denar nazaj,« je jezen. Zdaj Yje
status quo – za Obala naša davkariCM
ja ugotavlja rezidentstvo. Šesti člen
MY
zakona o dohodnini namreč določa merila za rezidenta SlovenijeCY v
davčne namene: ima uradno prijaCMY
vljeno stalno prebivališče v Sloveniji, običajno prebivališče ali središče
K
svojih osebnih in ekonomskih interesov ima v Sloveniji, v Sloveniji (ni
nujno nepretrgoma) je navzoč več
kot 183 dni v letu. Davčna uprava
največkrat uporablja drugo merilo, recimo tudi v primeru, ko ima
oseba stalno prebivališče zunaj Slovenije, družino pa v Sloveniji. Rezident Slovenije je zavezan za plačilo
dohodnine od vseh dohodkov, ki
imajo vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir zunaj Slovenije (torej od svetovnega dohodka).
Oseba, ki meni, da je po določilih
meddržavne pogodbe o izogibanju
dvojni obdavčitvi samo davčni rezident druge države pogodbenice,
lahko sproži postopek za presojo
davčnega rezidentstva. »Veste, kar
velika generacija nas, ki smo odšli
s trebuhom za kruhom v Nemčijo,
se bo zdaj upokojila. Komaj smo ča-
kali, da se vrnemo domov. Bomo pa
odjavili stalno prebivališče v Sloveniji. Sramota. Prepričan sem, da go- Franc Obal: »Sodu je izbilo dno, ko so mi na davčnem uravorim v imenu nekaj sto ljudi,« je
du rekli,
naj ne skrbim,
če me bodo dvojno obdavčili, ker
Dobrodoslica FO_137_5x200.pdf
1
18.05.09
10:18
ogorčeno končal
Franc Obal.
Andrej Bedek lahko potem zahtevam denar nazaj.« Foto: Nataša Juhnov
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 9
– 21. maj 2009
(IZ)brano
9
Plače Mure
Barometer
Sindikalisti predobro plačani
za vodenje
delavcev
NFD kupoval delnice, namesto da bi vlagal v podjetje
Finančna nit v Muri se je pretrgala. Novo vodstvo ni uspelo zagotoviti denarja in izplačati plač na plačilni dan. Za čas, v katerem se
nahajamo, nič nenavadnega. Četudi plače v tem mesecu kljub odlogu bodo, pa jih v takem stanju, kot je Mura in kamor so jo pripeljali, naslednji mesec zagotovo ne bo več. Ob predpostavki, da bo dokapitalizacija uspešna, se Murina zgodba končuje. To je tako in to
je dejstvo. Ali to pomeni socialno eksplozijo ali ne, ni več pomembno. Muro po Muri bo treba preživeti. Preveč je balasta in preveč finančnih špekulacij se je zgodilo, da bi podjetje to preneslo.
Ob glasovanju za dokapitalizacijo je skupina malih delničarjev napovedala izpodbojno tožbo. Izpodbojno tožbo so napovedali že na lanski redni
skupščini. Če bi ta bila obravnavana prednostno, bi se morda nekatere zadeve lahko razjasnile, danes žal ne več. Tu pa je Huber imel prste zraven.
Mura je od leta 2002 preveč izgubila, da bi se sedaj lahko rešila. Leta 2002 je
bilo to po svoji substanci še zdravo podjetje, ki ga je bremenil propad hčerinskega podjetja Westmuhr, a tudi tega mu ne bilo treba, če bi bilo v odnosu do tujih dveh partnerjev malo več razuma namesto čustev. Po Westmuhru se je zgodil t. i. francoski posel, zavarovan z ničvrednimi menicami,
zatem srbski, ki je dodatno načel Muro, na koncu je bil tu še ruski posel,
v katerega naj bi bilo celo vpleteno eno od hčerinskih podjetij največjega
lastnika (NFD-ja) na Nizozemskem. Potem je prišlo poplačilo banke LTH
Frankfurt, ki si je s fiktivnimi kreditnimi pogodbami zagotovila poplačilo
celotne terjatve iz zgodbe Westmuhr. Za to poplačilo so šle Triglavove delnice v lasti Mure. V času od leta 2002 naprej se je Murina pozitivna podoba gradila predvsem s finančnimi akrobacijami. Tako so vrednost podjetja
oziroma njegovega kapitala zmanjšali za več kot tretjino. Tudi tega je bilo v
lanskem letu konec. Od aprila naprej, ko se je začel zadnji krog kadrovskega plesa, se je zgodilo nekaj ključnega, in sicer zmanjkovati je začelo dela.
To, da se je obseg proizvodnje ves čas krčil, je bilo dejstvo, vendar se je to
dalo skriti. Če sedaj primerjamo število zaposlenih aprila lani in napovedane presežke, ki bi jih že morali odpustiti, nam že ta primerjava pokaže, da
se je v enajstih mesecih obseg poslov zmanjšal za več kot 30 odstotkov. Ne
glede na to, koliko dela bo v drugi polovici leta, je realnost, da takega pomanjkanja dela sistem ne more preživeti. Kaj so delali nadzorniki, kaj sindikalisti, kaj svetniki delavcev, da niso ukrepali? Upajmo, da sta sindikalista in
profesionalni »svetniki« ostali brez plač. Če so, to še ne pomeni, da lahko s
tako vehementnostjo napovedujejo »pohod na parlament in vlado«. Navsezadnje ista imena, ki se vrtijo v svetu delavcev in sindikatih, kolobarijo tudi
v nadzornem svetu.
Državna intervencija v taki obliki, kot si jo predstavljajo lastniki in sedanje poslovodstvo, je vprašljiva, ker je z eno intervencijo država že pogorela.
Ni pa sprejemljivo to, kar seje okrog minister za gospodarstvo dr. Lahovnik,
ki je s svojim »strokovnim« modelom, kot temu pravi prof. dr. France Bučar, še preden je bil politik, postavil temelje tem, po katerih danes najbolj
udriha, in to je tudi največji lastnik Mure. Ravno ta ministrov model mu je
bil opora, da je še pred poldrugim letom preko posredniške družbe male
delničarje vljudno nagovarjal, naj mu prodajo delnico za dobrih 90 centov.
Očitno zaradi nekih drugih interesov kot postavitve Mure na zdrave temelje. Že takrat je bilo preveč poslovne sivine za optimističen konec. Čeprav
bi morda takrat z vložki v podjetje namesto v delnice in jasno zahtevo, da
se vodilni ukvarjajo s pridobivanjem poslov in razvojem, lahko ustavil drveči voz.
Delavci dejansko plačujejo davek za to polomijo in bodo navsezadnje
pretežni del bremena brezposelnosti nosili na svojih plečih. Zato ni nič narobe, da enkrat dvignejo glas, toda ne več s temi vodji, ki jih imajo sedaj.
Tem je šlo v Muri ves čas preveč dobro in jim še gre, da bi razumeli stiske,
v katerih so se znašli podcenjeni delavci. Če bi obveljala Kumperščakova,
ko jih je posadil za šivalne stroje, bi imela danes njihova retorika drugačno težo.
Napoved države o lastniškem vstopu je dobrodošla in edina realna rešitev. Je pa vprašanje, če bo izpeljana na profesionalni ravni. Za bati se je,
da se bodo s podjetjem reševali kadri »visoke ravni« z ustrezno politično
barvo.
J. Votek
29. Maraton treh src v Radencih rekorden po udeležbi
Laskava naslova pripadla
Kosovelju in Mravljetovi
Prvi so navsezgodaj krenili na
pot pohodniki (zbralo se jih je
3.431), medtem ko je bilo tekačev 3.378 iz osmih držav. Od tega
je bilo maratoncev 159, polmaratoncev 1.308, na 10 km jih je teklo
1.229, na 5,5 km pa 682. Popoldne je bilo v znamenju humanitarnega teka, katerega startnina
je namenjena pomoči potrebnim v Občini Radenci. Športni
del prireditve so ob 16. uri končali otroci, ki so se na svojem
teku borili za prve zmage. V večernih urah so organizatorji poskrbeli za popestritev dogajanja,
saj so pripravili koncert glasbene skupine Crvena Jabuka.
Proga polmaratona in maratona
je bila že tradicionalno speljana iz
Radenec prek reke Mure v sosednjo
tišinsko občino. Vsak udeleženec je
prejel spominsko majico, diplomo in
praktično darilo ter napitke Radenske pri okrepčevalnicah ob progi in
v startno-ciljnem prostoru. Tekače na
42 in 21 km pa je čakalo še posebno
presenečenje. V prireditvenem prostoru pred hotelom Radin je bilo ob
tem prazniku poskrbljeno za pisano
ponudbo in druženje. Maraton pa so
letos povezali tudi z okroglim jubilejem glavnega pokrovitelja Radenske,
ki slavi 140 let svojega delovanja.
V osrednjem teku na 42 km sta
zmagala gorski tekač Mitja Kosovelj
(TK Kobarid, 2:23,10) in Neža Mravlje (Megašport, 3:04,35). Visoke
temperature, vlažnost in hiter tempo
so marsikateremu tekaču povzročali nemalo preglavic, med drugim se
je po zdravniško pomoč zatekla tudi
najboljša maratonka Mravljetova. Za
njo sta se uvrstili Marija Vrajić (Hrvaška, 3:27,14) in Monika Jenko (Vitezi
dobrega teka, 3:39,47).
V moški konkurenci, v kateri letos ni bilo afriških atletov, je 24-letni
Kosovelj zmagal več kot prepričljivo. Drugouvrščenega Bojana Brusa (2:46,36) je prehitel za skoraj 23
minut in pol, tretji pa je bil Zdenko
Klemenčič (oba TS Radenska. »Pričakoval sem, da bo za zmago treba
teči okrog 2:25. Sem zelo dobro pripravljen in očitno mi tudi vročina ne
dela preglavic. Zaradi dokaj visokih
temperatur so bile razmere za maraton zelo težke in za tekače nadležen
veter je bil tokrat zame zelo dobrodošel. Poleg tega sem od 15. kilometra, torej večino proge, tekel sam v
svojem ritmu. Kljub temu sem manj
kot minuto zaostal za osebnim rekordom, « je povedal Kosovelj.
Državna prvaka sta
Daneja Grandovec
in Tone Kosmač
V sodelovanju z Atletsko zvezo
Slovenije je štel polmaraton na 21
km za državno prvenstvo Slovenije. Prva sta v cilj pritekla Daneja
Grandovec (AD Štajerska Maribor,
1:21,28) in Madžar Zsolt Koszar
Junak maratona Mitja Kosovelj
(1:08,44). Grandovčeva in tretjeuvrščeni Tone Kosmač (Mass Ljubljana, 1:11,08), pred njim je bil tudi Madžar Lajos Berec (1:09,18), sta postala
slovenska prvaka v polmaratonu.
Med ženskami je bila izrazita favoritinja 24-letna Grandovčeva, sicer že državna prvakinja na 42 km
in slovenska rekorderka na 3000 m
z ovirami, ki pa je imela v pripravah
na sezono težave s hrbtom in stopali.
Le tri sekunde je za njo zaostala 24
let starejša Ida Šurbek (1:21,31), tretja pa je bila Akeksandra Fortin (ŠD
Nanos, 1:29,19).
Katja Vrdjuka prva
na 5,5 kilometra
Na 10 km sta zmagala Jože Mori
(35:21) z Mute in Mateja Kosovelj
(ŠD Nanos, 40:44). Druga je bila Martina Culiberg (43:08), tretja pa Simona Gomboc (Ivanovci, 43:58),
petkratna zmagovalka na 5,5 km. Pri
moških je bil drugi Bojan Purgaj (ŠD
Gorišnica, 35:34), tretji pa Severino
Ogrizek (MNZ Policija, 35:49).
Na 5,5 km sta slavila Urh Poteko
(Fakulteta za šport, 17:53) in Katja
Vrdjuka (20:37). »Na progi, ki je enkratno speljana, je bilo super. Zmage
sem zelo vesela in malce presenečena nad doseženim rezultatom. Nekaj
posebnega pa je gotovo zmaga pred
domačim občinstvom in mojo družino, ki me je ves čas spodbujala.«
Milan Jerše
Velika zmagovalka Katja Vrdjuka
Kar 40 zdravniških intervencij, od tega 10 zelo resnih primerov, 2 tekača pa so morali odpeljati celo na zdravljenje
v bolnišnico, priča o izjemnih naporih, ki so jih morali maratonci vložiti v tek. Šlo je za hude dehidracije, svoje pa so
prispevale tudi visoka vlažnost zraka in visoke jutranje temperature. Nekateri so precenili svoje zmožnosti. Angažiranih je bilo 40 zdravstvenih delavcev iz soboške bolnišnice
in Zdravilišča Radenci. Foto: Nataša Juhnov
Zdenko Podlesnik, prokurist
Mure, je bil na to mesto postavljen zaradi dobrih zvez z
bankami in drugimi finančnimi ustanovami. Vplivne
zveze so očitno premalo, da
bi mu kdo dal denar za plače delavcem. Da bo te zagotavljal, je potrebno delo, s
tem pa se, kot kaže, v Muri
ne ukvarjajo preveč.
Boško Šrot, prvi mož Pivovarne Laško, je s svojimi razprtijami v poslovnih krogih
dosegel tudi to, da se nobeden od politikov ni želel (ali
upal) pojaviti na praznovanju 140-letnice Radenske.
Pepici Glamuzina, direktorici Vital Glammyja, je po
vseh zapletih vendarle uspelo zgraditi dom starejših v
Kuzmi.
Lidija Topolnik ima največ zaslug, da je v Banovcih uspela
velika kulinarična razstava,
ki so si jo ogledali tudi gostje
iz Term in Veržeja.
Maja Tvrdy, slovenska olimpijka in prvakinja v badmintonu, je na velikem turnirju
za svetovno jakostno lestvico v Lendavi upravičila vlogo favoritinje in zanesljivo
zmagala v finalu. Skupaj z
domačinom Iztokom Utrošo pa sta se uvrstila v polfinale mešanih dvojic.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 10
INTERVJU
10
21. maj 2009 –
Generalmajor Alojz Šteiner, načelnik generalštaba Slovenske vojske
Slovenski vojak je v tujini zelo cenjen
Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) generalmajor Alojz Šteiner je
po besedah tistih, ki so mu
blizu, človek, ki ničesar ne
prepušča naključju. Ne razlaga na široko, ampak govori
natančno in jedrnato. Dvainpetdesetletni Šteiner je vojaško kariero začel leta 1979 v
štabu Teritorialne obrambe v
Gornji Radgoni. Trideset let
kasneje je stopil na najvišjo
stopničko v SV. »Poznam sta-
generali. Za še natančnejši odgovor na vaše vprašanje pa bi veljalo vprašati tiste, ki so bili leta
1991 z menoj v pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe v Mariboru ali na bojnih položajih, zlasti v Gornji Radgoni.
- Katere so bile vaše prve
naloge?
Oblikoval sem najožjo ekipo
sodelavcev, določil prednostne
naloge, sodeloval na srečanju
načelnikov generalštabov držav
Nata ter obiskal vojake na Koso-
sionalno vojsko? Pri tem so
se precej lomila kopja. Navsezadnje ste bili v zadnjih
mesecih odgovorni za pripravo strateškega pregleda
obrambnega sistema.
Prehod iz naborniške v poklicno vojsko je bil narejen v zelo
kratkem času in je bil znotraj vojske uspešno izveden. Vprašanje
je, ali v primeru, da bi bil ta prehod počasnejši, ne bi bilo še več
težav in odporov. Večina nasvetov držav, ki so pred nami izve-
prispeva 500 pripadnikov. Slovenski vojaki so v BiH in na Kosovu, v Afganistanu in Libanonu
ter opazovalci na Golanskem višavju. Slovenija pošilja svoje vojake v operacije pod okriljem resolucij varnostnega sveta OZN, ki
se izvajajo v okviru Nata, EU ali
OZN. Lansko leto je tako skupaj
v mednarodnih operacijah in misijah sodelovalo 961 pripadnic in
pripadnikov, v dvanajstih letih in
do konca aprila letos pa skupaj
5081, kar ni zanemarljivo.
ciljev Slovenije. Na operacije nas
pošilja vlada s sklepi, tako da na
kriznih območjih predstavljamo
slovensko državo. Ocenjujem, k
temu prav tako pritrjujejo številne druge ocene iz mednarodnega okolja, da te naloge opravljamo dobro in smo v ponos državi
in vojaški profesiji. Slovenski vojak je cenjen v mednarodnem
okolju. Prebivalci srbske enklave
na Kosovu so slovenskemu kontingentu leta 2007 v zahvalno pismo ob odhodu s Kosova zapisa-
hujšimi posledicami. Za takšen
primer smo pripravljeni, kako
bomo to sporočili svojcem in širši javnosti. Ne moremo pa predvidevati, kakšen bo odziv, saj je
izguba najdražjega vedno tragičen dogodek.
- Pri obrambni ministrici
pišete doktorsko disertacijo. Kakšen pa je sploh vaš
odnos z njo?
Dr. Ljubico Jelušič poznam od
leta 1991, ko so začeli raziskovati
osamosvojitveno vojno. Doktor-
Sam si nikoli nisem obračunaval ali izplačeval dodatka za ločeno življenje ali prevoznih stroškov. Dodatek za
ločeno življenje sem med službovanjem v Celju prejemal na podlagi odločbe in obračuna pristojne službe.
Večino tega dodatka sem ministrstvu vračal s plačilom
najemnine za službeno stanovanje, ki so mi ga dodelili
zaradi zagotovitve dosegljivosti. Domov v Mursko Soboto sem se peljal, kadar se je le dalo, kar ni bilo v nasprotju s predpisi tudi takrat, ko sem imel službeno vozilo za
osebno uporabo. Če ne bi dovolili, da prijava, s katero
jaz nisem bil seznanjen, zastara, bi bil danes že rešen te
packarije in tudi obrekovanja.
nje in vem, kaj je treba narediti.« Po Ladislavu Lipiču je
drugi Pomurec na čelu vojske, v svojo vodstveno ekipo
je postavil rojaka, brigadirja
Alena Gederja.
Ni možno prezreti, da imamo
Pomurci dva brigadirja in dva
generala Slovenske vojske. Brez
šale: nobeden ni bil rojen kot general, pa tudi pomurske povezave ali naveze ni. Vsi smo bili
v vojni za samostojno Slovenijo
na tem območju in vsi smo bili
v osemdesetih letih zaposleni v
tamkajšnjih štabih Teritorialne
obrambe.
- Menda ne slovite kot oseba s talentom za delo z ljudmi?
Res je, da ne prisegam na vodenje po občutku, ker je sodobno voditeljstvo spoj znanja in
sposobnosti in šele potem pride
zraven intuicija oziroma občutek. Kako učinkovito vodim, lažje
ocenjujejo tisti, ki so bili uspešni
v mojih ekipah, teh pa ni malo in
med njimi so tudi prej omenjeni
Nova vojašnica v Murski
Soboti je v srednjeročnih
razvojnih načrtih vojske.
Zaradi finančne krize se
gradnja nove vojašnice na
lokaciji Berek odmika od
prvotno predvidenih terminov. Glede na kadrovsko
bazo to okolje opravičuje
obstoj vojašnice.
vu. Težiščno pa se ukvarjam z rebalansom in dosedanjim 20-odstotnim zmanjšanjem vojaškega
proračuna v letošnjem letu.
- Kaj je večja težava, pomanjkanje vojakov ali pretekli preširoko zastavljeni
projekti, kot so bili posodobitev tankov T-55, 30. bataljon v Mariboru in razvpita
Patria?
V državnih dokumentih so obseg vojske in projekti opremljanja le-te nastavljeni na 14.000
ljudi, pri čemer naj bi bilo 8.500
ljudi v stalni sestavi. Glede na razpoložljive vire, predvsem finančne in tudi kadrovske, je to težko
dosegljivo. Kar se tiče uspešnosti
projektov opremljanja, so ti praviloma odsev sposobnosti komercialnih in vojaških strokovnjakov, ki se v procesih opremljanja
srečujejo in preizkušajo s profesionalnimi trgovci z orožjem. Ne
bi bilo ustrezno trditi, da orožje
ni opravičilo svojega poslanstva,
ker je bilo kupljeno in se nahaja v skladiščih ter ni bilo uporabljeno za to, za kar se orožje rabi,
če je na ta način zagotovljen mir.
To imenujemo tudi preventivna
funkcija oboroženih sil in oborožitvenih sistemov. Slovenska vojska ima v skladiščih zlasti starejša
vojaška sredstva, od katerih je večina izločena iz uporabe. Nekateri projekti so danes lahko vprašljivi zaradi sprememb doktrine
vojaškega delovanja ali ogroženosti države.
- Kakšna je vaša ocena prehoda iz naborniške v profe-
dle takšen prehod, je poudarjala
pomen hitrega, vendar celovitega prehoda. Če takšen prehod ni
obravnavan in podprt kot širši
družbeni projekt, se hitro pokažejo pomanjkljivosti. Tudi v slovenskem primeru nekateri podprojekti niso dovolj hitro sledili
procesu profesionalizacije na vojaškem področju.
- Ali držijo trditve o zelo načetih odnosih znotraj vojske?
Slovenska vojska je 7.300-članski kolektiv častnikov, podčastnikov, vojakov, vojaških uslužbencev in civilnih oseb, med
katerimi je nekaj nad 14 odstotkov žensk. Gre za pretežno mlade ljudi, ki so polni energije in
se dan za dnem usposabljajo ali
uporabljajo orožje, ki ga nosijo. Vojska deluje kot dokaj stroga hierarhična struktura. Če nas
ocenjujete po mestu na lestvicah
zaupanja v javnomnenjskih anketah, potem ni možno pritrditi vašemu vprašanju o odnosih v vojski.
Bolj senzacionalističen ali aferaški pogled na neljube primere nadlegovanja, šikaniranja ali
uporabe opiatov, kar se pojavlja
v manjšini, pa omogoča manipuliranje tudi z oceno o odnosih
znotraj sestave.
- Pri sodelovanju Slovenske
vojske v mirovnih misijah je
naša strateška usmerjenost
zahodni Balkan. Koliko vojakov je zunaj države?
Trenutno Slovenska vojska v
mednarodne operacije in misije
- Dr. Klemen Grošelj z
Obramboslovnega raziskovalnega centra pravi, da
Slovenska vojska svojo legitimnost v družbi opravičuje z operacijami v tujini, kar je po njegovem
neumnost, saj ima vojska
natančno določene naloge,
kjer so operacije v tujini
šele na tretjem mestu, pred
tem pa so druge naloge, ki
jih je treba izpolnjevati.
Slovenska vojska s sodelovanjem v mednarodnih operacijah
in misijah pomembno prispeva k
uresničevanju zunanjepolitičnih
Fotografije: Nataša Juhnov
li: »Slovenci su najbolji.«
- Imate morda načrt kriznega komuniciranja, če pride
do žrtev med slovenskimi
vojaki v misijah v tujini?
Slovenska vojska že 12 let opravlja naloge v mednarodnem okolju. Zavedamo se, da je to okolje
nepredvidljivo, kjer se dogajajo
nesreče in incidenti. Slovenska
vojska je v tujini prisotna z večjim številom pripadnic in pripadnikov ter številno tehniko.
Mi se ne pripravljamo na to, da
bomo imeli ponesrečene ali mrtve, zavedamo pa se, da lahko pride do izrednega dogodka z naj-
sko disertacijo imam prijavljeno
na Fakulteti za družbene vede na
temo Transformacija oboroženih sil po koncu hladne vojne
– primer Slovenske vojske. Za
mentorico je bila izbrana takrat
še redna profesorica dr. Jelušičeva, ki je strokovnjakinja na področju proučevanja sodobnega
vojaštva, njegovega preoblikovanja in konverzije. Če ne bi bil izbran za načelnika, bi se bistveno
lažje ukvarjal s tem pomembnim
življenjskim izzivom, ki je sedaj
potisnjen precej na stran.
Andrej Bedek
KRITINE ŽE
OD 7,50 eur
(+ DDV)
P
Proizvodnja in montaža pločevinastih
S-metal kritin v enem kosu od žleba do
slemena – z izolacijo ali brez nje!
Tel. št.: 02 799 00 03 – Kidričevo ali
02 564 84 95 – Gornja Radgona!
Ob nakupu kritine v kompletu z montažo
dajemo dodaten popust!
PRI NAROČILU KRITINE NAD 100 m2 - 5 % POPUSTA
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 11
KULTURA
– 21. maj 2009
11
Grossmann v Cannesu
Narcis in Eho v Ljubljani
Ob dveh tromejah
Na enem najbolj prestižnih filmskih festivalov Evropi v Cannesu, kjer
se zbere vsa filmska smetana, se je se v sredo in v četrtek predstavljal
tudi ljutomerski Grossmannov festival filma in vina. Delo, želje in ambicije bodo predstavili v slovenskem paviljonu, kjer je v teh dneh na Azurni
obali pravo zbirališče slovenskih filmskih ustvarjalcev. Grossmannov festival pa bo od. 10. do 15. avgusta
Lutkovno pravljico za male in velike Narcih in Eho v izvedbi gledališča Ars Altera Pars iz Gornje Radgone bodo odigrali na Srečanju lutkovnih skupin Slovenije, ki bo v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Namen srečanja je, prikazati najbolj kakovostne in reprezentativne
predstave lutkovnih skupin pri nas in s tem spodbuditi kakovostno rast
ljubiteljske lutkovne produkcije.
V Pokrajinski in študijski knjižnici so predstavili zbornik Panonski
prostor in ljudje ob dveh tromejah. Zbrani so referati z znanstvenega
posveta, izdala pa sta ga Inštitut za narodnostna vprašanja in ZRC SAZU
iz Ljubljane. Zbornik je pomemben prispevek k celostni in pregledni
podobi položaja različnih narodnih manjšin pri nas, ki brez večjih pretresov sobivajo že stoletja.
Gledališka skupina Kofetarji z istoimensko komedijo
Ko kofetarje zmotijo
ljubezenska pisma
Gledališka skupina Kofetarji je postavila na oder kulturne dvorane v Lendavi istoimensko komedijo Kofetarji,
ki opisuje življenje upokojencev v Lendavi ali v katerem
koli kraju v Sloveniji. Po dolgoletnem mrtvilu so se zbrali
upokojenci in ustanovili gledališko skupino, ki deluje v
okviru Društva upokojencev
Lendava. Besedilo je napisala
vsem dobro znana tekstopiska
Olga Paušič, ki je mnogo svojih dramskih del doslej namenila za otroška, mladinska in
tudi odrasla gledališča.
Pri gostoljubni upokojeni Meri
se zbirajo njene upokojene prijateljice in prijatelji. Ob njihovem
vsakodnevnem obredu pitja kavice in klepetanju o TV-žajfnicah,
sprehodih po trgovinah, primerjanju cen, opravljanju in spletkarjenju se nenadoma zgodi zanje
velik preobrat. Njihov vsakdan je
razgibala srednješolka Ana, Merijina vnukinja. Pripravi jim urnik
aerobike in bralnih vaj, kar upoko-
jenci ne sprejmejo ravno z navdušenjem, saj podre njihov ustaljeni
ritem. Dodatno zmedo pa med kofetarji povzročijo še anonimna ljubezenska pisma, ki dodobra premešajo štrene.
Člani novoustanovljene gledališke skupine Kofetarji pravijo,
da so se zbrali z namenom, da bi
popestrili svoj vsakdan, nasmejali
občinstvo in prispevali k pestrejši kulturni ponudbi kraja. Igrajo
Dragica Larnsak (Meri), Mira Unger (Angelca), Pavla Leiner (Eva),
Ivo Paušič (Jaka), Štefan Hari
(Jure), Tjaša Feher (Ani) in Andi
Gal (Andi), predstavo pa je režiral
gledališki igralec in režiser Attila
Mess. Avtorica besedila Olga Paušič je dejala, da je komedija Kofetarji namenjena ljudem, ki se znajo
nasmejati svoji podobi.
A. N. R. R.
Peto mednarodno srečanje
harmonikarjev v Termah 3000
Vedno več
kakovostnih
harmonikarjev
Komedija Kofetarji gledališke skupine Kofetarji iz Lendave je komedija za ljudi, ki se znajo
nasmejati svoji podobi. Foto: A. P.
Priznanje Izidorja Cankarja dr. Janezu Balažicu
Izjemnost projekta Umetnine iz Prekmurja
Dr. Janezu Balažicu, muzejskemu svetovalcu v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, je
Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo podelilo priznanje za izjemne dosežke v umetnostni zgodovini. V ospredju
je bila še trajajoča razstava
Umetnine iz Prekmurja: od ro-
Timi Svetanič (na fotografiji) iz Glasbene šole Murska Sobota si z Alenom Pivarjem iz Glasbene šole Beltinci deli
naziv najobetavnejši pomurski harmonikar. Foto: M. Z.
manike do modernizma, ki je
rezultat Balažičevega dolgoletnega dela in raziskovanja prekmurske dediščine od romanike do modernizma, ki prikaže
vpetosti v širši srednjeevropski
okvir.
Dr. Janezu Balažicu je z zglednim
sodelovanjem tako z lastniki umetnin kot mednarodno uveljavljenimi strokovnjaki uspelo ob podpori
ministrstva za kulturo izpeljati izjemno zahteven projekt. Na razstavi
Umetnine iz Prekmurja je bilo predstavljenih več kot osemdeset izbra-
nih umetnin (mnoge celo prvič,
odkar so zapustile Prekmurje), ki
so poglavitni mejniki umetnostnozgodovinskega in kulturnega razvoja tega prostora v obdobju osmih
stoletij, od domanjševskega romanskega portala pa vse do ekspresionističnih del prvega akademsko izobraženega prekmurskega slikarja
Ludvika Vrečiča. Del razstave je še
vedno na ogled v prostorih pokrajinskega muzeja v Soboti. Razstava
in monografija z razstave, ki bo izšla sredi junija s številnimi novimi
znanstvenimi spoznanji, predsta-
vljata neprecenljiv prispevek tako k
rekonstrukciji umetnostne podobe
Prekmurja kot k njegovim kulturnim povezavam s sosednjimi deželami ter sta dobra spodbuda za nadaljnje proučevanje tega prostora.
Kot so zapisali v obrazložitvi, se
Balažic v svojih raziskavah in pri
delu že vrsto let osredotoča na proučevanje umetnostne preteklosti
Prekmurja, posebno pozornost namenja srednjeveški umetnosti, njegovo bibliografijo pa zaznamujejo tudi prispevki o sodobni likovni
umetnosti.
A. N. R. Rodež
Dr. Janez Balažic: »Razstava Umetnine iz Prekmurja je rezultat mojega 20-letnega dela, priznanje pa le povečuje stopnjo
mojega razmišljanja, da je taka razstava kot poskus in izziv, da se prikažeta podoba in identiteta tega prostora. Seveda
je bila drzna in tvegana selekcija izbrati in predstaviti le del umetnin iz določenega zgodovinskega obdobja, zavedam pa
se, da je lahko vsaka odločitev subjektivna. Zato ta razstava ne prikaže dokončne umetnostnozgodovinske in kulturne
podobe Prekmurja, lahko pa je spodbuda za nadaljnja razmišljanja in dopolnjevanja v prihodnje. Umetnine, ki jih lahko
vidimo, pa so verodostojni odsev časa in so pokazale pomembno dejstvo, da je bil ta prostor v tistem času veliko bolj
kot danes srednjeevropsko orientiran in da so nekoč na tem prostoru nastajale res vrhunske umetnine.«
Tatjaninih 15 let delovanja v kulturi
Zlata Maroltova značka Tatjani Bogdan
Dvorana vaškega doma v Gaberju je bila
v nedeljo popoldan skorajda premajhna
za vse, ki so se udeležili prireditve Tatjaninih petnajst let v kulturi, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Zarja Gaberje. Ob tej
priložnosti je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti domačinki Tatjani Bogdan podelil zlato Maroltovo priznanje za 15 let delovanja v kulturi.
Predstavile pa so se skupine, ki delajo pod
njenim strokovnim vodstvom, ter šola za cimbale iz Velike Polane, ki jo obiskuje. Nastopili
so domača otroška folklorna skupina, otroška
Folklorna skupina DOŠ Genterovci, odrasla FS
VDC Murska Sobota – enoti Lendava in Ljutomer, odrasla FS in gledališka skupina KD Mo-
stje - Banuta. Program je pripravila tudi skupina šole za cimbale iz Velike Polane, kjer
poučuje Andrej Sobočan. Slavljenka je za prireditev pripravila tudi hudomušen povezovalni tekst, prireditev pa je povezovala predsednica domačega društva Elvira Vaupotič Göncz.
Slavnostni govornik je bil doc. dr. Peter Pavel
Klasinc, znanstveni in arhivski svetnik, Nežka Lubej pa je Tatjani Bogdan v imenu JSKDja podelila zlato Maroltovo značko za dolgoletno delo pri obujanju in negovanju slovenskega
ljudskega izročila. Priznanji sta ji podelili tudi
Danijela Hozjan, predsednica ZKD Lendava, in
Janja Magdič, JSKD Lendava, ter vse skupine, ki
jih Tatjana strokovno vodi.
A. N. R. R.
Foto: T. B.
Timi Svetanič in Alen Pivar najobetavnejša
pomurska harmonikarja
S koncertom nagrajencev se je v nedeljo končalo peto
mednarodno srečanje harmonikarjev v Moravskih Toplicah. Minuli konec tedna se je zbralo 250 harmonikarjev iz
osmih držav. Na srečanju, ki sodi med največja v Evropi, organizirata pa ga Društvo harmonikarjev Murska Sobota in
Glasbena šola Beltinci, so se harmonikarji pomerili v različnih kategorijah komorne in klasične glasbe, variete, diatonične harmonike ter glasbe Slavka in Vilka Avsenika.
Na tekmovanjih so sodelovali harmonikarji iz Nemčije, Poljske,
Avstrije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije,
prisotni pa so bili učenci štirih glasbenih šol, Murske Sobote, Gornje Radgone, Lendave in Ljutomera ter lani ustanovljene Glasbene
šole Beltinci. Nastope harmonikarjev, ki so potekali tri dni, pa je
ocenjevala strokovna žirija, v kateri so bili priznani strokovnjaki za
harmoniko iz Slovenije in tujine.
Tudi pomurski harmonikarji so v različnih disciplinah in kategorijah (po starosti) dosegli lepe rezultate. Timi Svetanič (GŠ Murska
Sobota) je bil med solisti – klasična glasba v svoji kategoriji najboljši, med solisti variete pa so vsak v svoji kategoriji dosegli naslednje
rezultate: Alja Šmuc (GŠ Slavka Osterca Ljutomer) in Nikolaj Zver
(GŠ Beltinci) 3. mesto, Aleksander Cifer (GŠ Beltinci) je bil drugi,
Daniel Gömböš (GŠ Lendava) pa je bil prvi.
V disciplini glasba Slavka Osterca in Vilka Avsenika pa je bil v kategoriji D najboljši Alen Pivar (GŠ Beltinci), Nejc Rajtar (GŠ Slavka
Osterca Ljutomer) pa je dosegel tretje mesto. V tej disciplini so za
absolutnega zmagovalca razglasili Alena Pivarja. Razglasili so tudi,
da si naziv najobetavnejši pomurski harmonikar letos delita Timi
Svetanič in Alen Pivar, oba sta v svojih disciplinah in kategorijah
zbrala po 97 točk.
»Ponosen sem, da se število harmonikarjev na našem srečanju iz
leta v leto povečuje, prav tako pa tudi na to, da se srečanja udeleži vedno več kakovostnih harmonikarjev,« je povedal Matej Zavec,
predsednik Harmonikarskega društva in predsednik organizacijskega odbora srečanja. Da bi širši publiki predstavili to glasbo in
da bi na koncerte pritegnili čim več ljubiteljev kakovostne glasbe iz
lokalnega in širšega okolja, vsako leto povabijo tudi nekaj izjemnih
domačih in tujih glasbenikov. Tako je na otvoritvenem večeru nastopila italijanska zasedba Etno ploč trio, v petek pa smo lahko prisluhnili koncertu Boruta Morija na harmoniki in Igmarja Jennerja
na violini.
A. Nana Rituper Rodež
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 12
kronika
12
Foto: S. M.
21. maj 2009 –
Foto: A. B.
Foto: A. B.
Glas ljudstva je za vojsko v Murski Soboti
Nenadoma s ceste in v smrt
Zažgal svoj dom in se skril
Dan odprtih vrat vojašnice v Murski Soboti je popolnoma uspel.
Množičen obisk je pokazal, da tukajšnjim ljudem ni vseeno, kaj se bo
zgodilo z vojašnico. Slovenska vojska je predstavila opremo in oborožitev, na predstavitvi so sodelovali tudi gasilci in pripadniki civilne zaščite. Obiskovalce sta najbolj navdušila helikopter in vožnja z oklepniki. Seveda ni manjkal čisto pravi vojaški pasulj.
Odigran je bil še nogometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe
policije – na fotografiji v rdečih dresih – , vojske in novinarjev. Župan
Murske Sobote Anton Štihec pa se je ob tem odzval na besede ministrice za obrambo Ljubice Jelušič o gradnji nove vojašnice v Murski
Soboti, ki je dejala, da ni nujno, da bosta obrambno ministrstvo in Slovenska vojska na območju Berek zgradila novo vojašnico. Župan Štihec se zato med drugim sprašuje, ali z zamenjavo ministra vsi prejšnji
dogovori ne veljajo več. Več o sobotnem dogajanju v vojašnici in izjavi
župana na www.pomurje.si. A. B.
Čeprav je vse do 21. aprila kazalo, da se bodo tukajšnji policisti lahko pohvalili z dobro prometno statistiko v letu 2009, očitno ni več
tako. V mesecu dni je namreč na pomurskih cestah umrlo že pet ljudi,
od tega v zadnjih devetih dneh kar trije. Nova tragična žrtev na cestah
v pokrajini ob reki Muri je 56-letni Drago Vozlič iz Ljutomera, ki se je
v nedeljo okoli druge ure popoldan z motorjem vozil med Gornjo Bistrico in Črenšovci. »Zunaj naselja Srednja Bistrica, kjer poteka cesta v
ravnem delu, je nenadoma zapeljal desno na bankino in nato na brežino jarka, kjer je motorno kolo odbilo in dvignilo v zrak. Pri tem je motorist padel z motornega kolesa na tla, motorno kolo pa je po prevračanju obstalo na njivi. Dobil je tako hude telesne poškodbe, da je na
kraju nesreče umrl,« so sporočili policisti po ogledu prizorišča nesreče. Pokojni motorist je druga žrtev med motoristi letos, čeprav je med
vožnjo uporabljal zaščitno varnostno čelado. Lani v tem času je na cestah v Pomurju življenje izgubilo deset ljudi. A. B.
Domačini iz Radenec in okolice so si lahko oddahnili. Dva dni je namreč po tamkajšnjem gozdu taval 46-letni Marjan V., ki je v soboto okoli pol devetih zvečer zažgal svoj dom v Boračevi in potem pobegnil
neznano kam. Ognjene zublje je ukrotilo 61 gasilcev iz prostovoljnih
gasilskih društev Kapela, Radenci, Boračeva, Hrašenski Vrh, Šratovci,
Janžev Vrh, Gornja Radgona in Okoslavci.
»Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja je bilo ugotovljeno, da je požar podtaknjen. Za kaznivo dejanje je bil utemeljeno osumljen 46-letni
lastnik pogorele hiše. Policisti so opravili več iskalnih akcij, v kateri so
sodelovali tudi službeni psi policije, vendar osumljenca niso našli. Za
njim so kriminalisti razpisali tudi iskanje. V ponedeljek so policisti ob
pomoči anonimnega klica osumljenca izsledili v gozdu pri Boračevi,«
je razložil Jožef Prša, tiskovni predstavnik pomurske policije. Požigalec,
ki je sicer stari znanec policistov, je zdaj na zdravljenju v psihiatrični
bolnici v Ormožu. A. B.
Saško Cener za rešetkami na Dobu
Mariborčan opeharil Ljutomerčana?
Natanko pet let po krvavih dogodkih med Romi v Kranjčevi ulici v Černelavcih, ko sta v noči s tretjega na četrti
maj 2004 umrla Milan Baranja in Jožef Müller, več Romov
pa je bilo lažje ali težje ranjenih, je Saško Cener, ki je bil zaradi umora Baranje in poskusa umora Bojana Horvata obsojen na 14 let zapora, odšel na prestajanje kazni v zapor
Dob. Spomnimo, da je višje sodišče enkrat že razveljavilo
izrečene kazni domnevnim vpletenim v pretep in streljanje, kasneje pa sodbe z drugega sojenja potrdilo. Spomnimo tudi, da je med sojenjem v sodni dvorani večkrat zavrela kri, tako da so morali nekajkrat posredovati varnostniki.
Obravnave so varovali policisti, saj sta si vpleteni strani neprestano grozili. Cener pa je večkrat ponovil, da so morilci
na prostosti. Menda ima za to tudi dokaze. Na fotografiji:
Saško Cener in njegov zagovornik Jože Šafarič.
A. B.
Tukajšnji kriminalisti so napisali kazensko ovadbo proti zastopniku gospodarske družbe, ki ima sedež na mariborskem koncu. Utemeljeno ga sumijo, da se je v oktobru 2008 dogovoril z direktorjem
družbe Ljutomerčan, družbo je vodila družina Slavič iz Ljutomera,
sicer znani lastniki kasačev in rejci dirkalnih konjev, podjetje pa ima
sedaj nove lastnike, o odkupu blaga, po naših podatkih vina. Mariborčan je tako nakazal 30 tisoč evrov predujma in obljubil takojšnjo
plačilo po dobavi vina. Družba Ljutomerčan je vino dobavila, po
naših podatkih se je liter prodajal za en evro, vendar kupec vina ni
plačal. »Tako je zaradi delne neizpolnitve pogodbene obveznosti za
oškodovano družbo nastala škoda v skupni višini 162 tisoč evrov,« je
pojasnil Jožef Prša, tiskovni predstavnik Policijske uprave v Murski
Soboti. Dodal je še, da so kriminalisti ovadili tudi pravno osebo, torej
družbo, ki je kupovala vino od Ljutomerčana, ker »razpolaga s protipravno premoženjsko koristjo«.
Andrej Bedek
Foto: N. J.
Pomurka in Pomurec meseca maja
Začeli smo izbor Pomurke in Pomurca meseca maja.
Za tri kandidatke in tri kandidate ste poslušalci Radia
Murski val v ponedeljek oddali prvih 20 glasov, s pošiljanjem SMS-sporočil in z
glasovanjem z glasovnico,
objavljeno v tej številki Vestnika, pa bomo izbrali kandidatko in kandidata za Pomurko in Pomurca leta, ki
jih bomo med mesečnimi
zmagovalci izbirali v decembrskem finalu. In kako ste se
odločili prejšnji mesec? Skupno vas je glasovalo 115.
Pomurka meseca aprila je postala z 41 zbranimi glasovi gledališka igralka Viktorija Bencik. Pomurec meseca aprila pa
je postal podpredsednik sekcije
kleparjev in krovcev pri Obrtni
zbornici Slovenije Ludvik Šinko. Prejel je 54 glasov.
ocenjen v državi. Vsa štiri gimnazijska leta je bila zelo uspešna
tudi v debatiranju, saj se je skupaj z ekipo redno uvrščala v finalno debato, sama po sodi med
najboljše govorke in govorce v
državi. Te dni je sredi priprav na
zrelostni izpit, na Filozofski fakulteti pa bo študirala angleški
in francoski jezik.
2. DANIELA MÖREC, diplomirana medicinska sestra, vod-
ja zdravstvene nege in oskrbe v
Domu starejših Rakičan, ki je letošnja dobitnica zlatega znaka,
najvišjega priznanja zdravstvene
nege v državi. Priznanje podeljuje Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Slovenije
ob svetovnem dnevu medicinskih sester. Je izjemna strokovnjakinja z bogatimi delovnimi
izkušnjami in izjemen človek, ki
si v množici obveznosti zna najti čas in toplo besedo za bolnega človeka.
3. LUČKA ZORKO, mlada pesnica iz naše pokrajine, ki so ji
Kandidatke za
Pomurko meseca maja
1. BARBARA ŽITEK, dijakinja 4. letnika ljutomerske gimnazije, dobitnica Cankarjevega zlatnika in zlatega priznanja
na tekmovanju iz znanja slovenskega jezika. Med vsemi je bila
najboljša in njen esej najbolje
Uporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR. Pogoji
glasovanja so objavljeni na internetni strani Murskega vala.
Za BARBARO ŽITEK glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV
P A. Za DANIELO MÖREC glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV P B. Za LUČKO ZORKO pošljite na 2929 SMS-sporočilo: RMV P C. Za
ALOJZA ŠTEINERJA oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P D. Za ROBERTA KREMPLA oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P E. Za SREČKA CENTRIHA glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV P F.
na finalu 12. slovenskih dnevov
knjige v Mariboru podelili naslov vitezinja poezije. Strokovno
komisijo je najbolj navdušila njena pesem Stegna. V oceni je strokovna komisija zapisala: Pesem
se nas dotakne z ostrino šestila
P O K R O V I T E L J
Slovenska ul. 52, Murska Sobota
in globino reza, s prvoosebnostjo, ki je hkrati drugost. Pesem
deluje organsko: samorasla je in
neponovljiva. Lučka Zorko pravi,
da je pesem Stegna sklepna pesem sklopa o telesu v knjigi, ki jo
pripravlja. Tik pred izidom pa je
njena nova pesniška zbirka.
a tudi odgovornost,« je poudaril
po imenovanju. Je dober poznavalec razmer v Slovenski vojski
in realen pri načrtih – tudi kar se
soboške vojašnice tiče.
2. ROBERT KREMPL, generalni direktor in solastnik dru-
Kandidati za Pomurca
meseca maja
1. ALOJZ ŠTEINER, generalmajor, Radgončan, ki živi v
Murski Soboti. Postal je novi načelnik generalštaba Slovenske
vojske. Poklicno vojaško kariero je začel pred tridesetimi leti
v Teritorialni obrambi in se ves
čas službovanja intenzivno izobraževal. Pred štirimi leti je magistriral na obrambni univerzi v
Washingtonu. »Načelnik generalštaba je najvišji položaj, ki ga lahko dosežeš v nacionalni vojski,
zato je to zame veliko priznanje,
Izpolnjene glasovnice, objavljene v
Vestniku, pošljite najkasneje do petka, 5. junija, na naslov: Vestnik, Ulica
arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca leta. SMS-sporočila pošiljajte
prav tako do 5. junija.
oznimi načrti. Zagotavlja številna delovna mesta in s svojo poslovno politiko podpira razvoj
domačega okolja.
3. SREČKO CENTRIH, gledališki režiser, ki je v šesti gledališki sezoni z gledališko skupino
KUD Križevci pri Ljutomeru z
zanimivim avtorskim pristopom
na oder postavil komedijo Poročni list avtorja Ephraima Kishona.
Skupaj z igralci mu je uspelo navdušiti in razvedriti številno publiko. Srečko Centrih je gledališki
navdušenec in eden od stebrov
prleške gledališke scene, ki je
tudi slovensko prepoznavna.
žinskega podjetja Reflex, ki je
pred tridesetimi leti zbral pogum in se podal v podjetniške vode. Je eden najuspešnejših podjetnikov v regiji, ki mu
je uspelo iz skromnih začetkov
razviti uspešno podjetje. Trenutno je Reflex eno od podjetij z
največjo dodano vrednostjo in
kljub gospodarski krizi z ambici-
Pomurka in pomurec meseca maja
Pomurka meseca:
Pomurec meseca:
Moj naslov:
Opozorilo: Upoštevli bomo samo v celoti izpolnjene glasovnice.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 13
Po naših znanih
poteh
Turistični
vodnik
Uspelo 4. državno prvenstvo koscev in kosic v Selu
Mladi še obvladajo
ročno košnjo
Za naslove najboljših v državi se je merilo 41 koscev in kosic iz vse Slovenije
Tekmovanje v ročni košnji,
ki ga pripravlja Društvo pevcev Selo, je postalo že tradicionalno, Seljani pa so bili
letos v sodelovanju z Zvezo
koscev in kosic Slovenije tudi
organizator 4. tovrstnega državnega prvenstva. Lepo vreme, ki ni šlo na roko koscem,
saj kosa najbolje reže v rosi,
je na travnike ob nogometnem igrišču privabilo številne obiskovalce od blizu in daleč, ki so prišli bodrit svoje
tekmovalce.
Na letošnjem tekmovanju je
kose vihtelo 41 koscev in kosic,
ki so se za naslove najboljših v
državi potegovali v treh kategorijah. Najslabše so bili zastopani
veterani, saj se je na košnjo podalo le sedem tekmovalcev, najstarejši med njimi pa je bil 80-letni
Erni Pap iz Čikečke vasi. Najbolje
se je odrezal domačin Franc Brunar, ki je zasedel prvo mesto, na
drugo mesto se je uvrstil Edvard
Leskovar s Stare Gore, tretji pa je
bil Martin Horvat z Ivanec.
Množičnejša je bila udeležba
kosic in koscev, ki so se potegovali za najvišje državne naslove
in za udeležbo na evropskem prvenstvu v ročni košnji. Mladi, ki
jim rokovanje s koso ni tuje, so
tako potrdili, da tovrstno kmečko opravilo še ne bo šlo v pozabo, saj ročne košnje marsikje ne
more zamenjati kosilnica. V ženski konkurenci smo videli devet
brhkih deklet, ki bi se lahko enakovredno kosala z moškimi kolegi, najhitrejša in tudi po kakovosti košnje najboljša pa je bila
Marta Bukovec iz Osolnika pri
Medvodah, ki si je prikosila naslov državne prvakinje. Marta,
ki je diplomirala iz turizma, je na
državnem prvenstvu nastopila
tretjič, enkrat je že zmagala, enkrat je bila druga, sicer pa pravi,
da ji delo na kmetiji ni tuje, saj
njihova gorska kmetija gospodari na 84 hektarjih zemljišč in redi
15 glav goveje živine. Na drugo
Turistične prireditve
Beltinci – V soboto, 23. maja, ob 10.00 bo v Beltincih start sedmega Relija starih koles in starih koles z motorjem, ki ga pripravlja Društvo starodobnikov – ljubiteljev starih koles Dimek
Beltinci. Proga poteka po Mlinarski poti do Gornje Bistrice, Razkrižja, Mote, Krapja in z brodom čez reko Muro. Po tridesetih
kilometrih bo cilj relija na Otoku ljubezni v Ižakovcih. V okviru
relija bo v gradu tradicionalna razstava starih koles z naslovom
Dimek, to smo mi. Informacije: 542 14 27.
Murska Sobota – V soboto, 23. maja, med 10. in 17. uro bo v mestnem parku drugi Družinski piknik, ki ga prireja mestna občina.
Prireditev bosta povezovala Primož in Miran, ki bosta skupaj z
otroci posnela oddajo Ko zori bezeg. Jeep – klub Veteran Murska
Sobota bo v zahodnem delu parka pripravil razstavo starodobnih
avtomobilov. V bogatem programu bo ob 16. uri tudi koncert Maček Muri z Neco Falk ter Jerkom in Vilkom Novakom.
Bistrice – V nedeljo, 24. maja, ob 9. uri bo pri Kantini na Srednji Bistrici start Pohoda za murski cvet, ki ga prirejata Športno
društvo in občina Črenšovci. Pohod bo na relaciji Gornja Bistrica–Dolnja Bistrica–Kantina. Ob 9.30 pa bo prav tako pri Kantini start kolesarskega maratona Kolesarimo za murski cvet. Smer
maratona: Razkrižje–Krapje–Otok ljubezni–Dokležovje–Križevci–Krapje in nazaj ali pa le Melinci–Gornja Bistrica–Kantina.
Vsak udeleženec prejme spominek, malico in pijačo. Prijave po
tel., št. je: 570 11 57 ali 051 311 796.
Z odlično košnjo si je Marta Bukovec prikosila naslov državne prvakinje. Fotografije: L. K.
Med 41 tekmovalci je bila
Anja Oleksy najmlajša.
Motovilci – V nedeljo, 24. maja, ob 9. uri bo pri vaško-gasilskem
domu skupinski start pohoda po Motovilcih, ki ga prireja »Peški«,
društvo za rekreacijo in sprostitev iz Motovilcev. Dolžina proge
je 10 kilometrov, v startnino pa so vključeni prigrizek in pijača
ter topla malica. Prijave in informacije: Majda Sukič, 041 357 284,
in Jože Šadl, 041 320 736.
Lendava – V soboto, 23. maja, ob 8. uri se bo začela na igrišču in
v telovadnici dvojezične srednje šole športna prireditev Veter v
laseh – S športom proti drogi, ki bo trajala do 15. ure.
Kulinarična razstava in prodaja prleških jedi
Dobrote gospodinj iz Banovec
Gospodinje iz Banovec so pripravile v okviru prireditev
desetega občinskega praznika ter ob sodelovanju občine in
domačega prostovoljnega gasilskega društva v prostorih gasilskega doma kulinarično in prodajno razstavo na temo
Dobrote naših gospodinj. Šlo je za že utečeno vsakoletno
kulinarično razstavo, ki jo izmenično pripravljajo vedno v
različnem kraju občine.
Najbolje uvrščeni v vseh treh konkurencah
mesto se je uvrstila Andreja Rejec iz Čepovana, tretja pa je bila
domačinka Gizela Cifer iz Sela, ki
je naslov državne prvakinje osvojila že pred dvema letoma.
Najbolj množično je bilo tekmovanje članov, kjer je med petindvajsetimi tekmovalci zmagal
Tomaž Oblak iz Jame pri Mavčicah, ki je bil državi prvak tudi pre-
dlani. Povedal je, da ga je zmaga
presenetila, saj za tekmovanje ni
posebej treniral, sicer pa je vajen
dela, saj kot kmet gospodari na
18-hektarski kmetiji. Drugo mesto
je zasedel Matej Pibernik iz Volčjega Potoka, tretje mesto pa je pripadlo lanskoletnemu državnemu
prvaku Janezu Vivodu iz Kozjega.
Med tekmovalci iz Pomurja je bil
najboljši Jarnej Ferenc iz Žihlave,
ki je pristal na petem mestu.
Prvi trije v vseh konkurencah
so prejeli pokale in priznanja, na
svetovnem prvenstvu v ročni košnji, ki bo v Nemčiji, pa bo Slovenijo zastopalo deset najboljših v
moški in pet najboljših v ženski
konkurenci.
Ludvik Kovač
V Banovcih so pripravili kulinarično razstavo Dobrote naših gospodinj. Foto: J. Ž.
Ne mečite
denarja
skozi okno!
Več o akciji na
www.ajm.si.
Kulinarično razstavo si je ogledalo veliko ljudi iz Banovec in bližjih krajev, gostje iz Term Banovci, Zavoda Marianum Veržej in seveda številne gospodinje iz Banovec, ki so tokratno razstavo tudi pripravile. Vodilno vlogo pri koordinaciji, da je kulinarična razstava
v Banovcih uspela, gre pripisati neutrudni Lidiji Topolnik, ki je ob
sebi zbrala desetino gospodinj, ki so na izviren prleški način pripravile najrazličnejše kulinarične izdelke. Prostor, kjer je bila razstava,
je kar dišal po pristnih jedeh. Kulinarična razstava v Banovcih je
bila dokaz, da so vaščani zmožni izpeljati zahtevnejše prireditve.
Razstava je zahtevala veliko dela pridnih gospodinj iz Banovec vseh
generacij, ki so pripravile okrog sto vrst različnega peciva, veliko
tort, različne potice za vse priložnosti, rženi in sadni kruh, meso iz
tunjke, domače salame, kvasenice, ajdove krapce, postržnjače, ajdove žgance, kašo in še kaj bi se našlo na bogato pripravljeni in
lepo aranžirani razstavi. V projektu je sodelovalo deset gospodinj.
Za razstavo so pripravile pecivo in pogače doma po svoji lastni
zamisli. Domači kruh sta spekli Anica Prelog in Marinka Stajnko.
V projekt pa sta se vključila tudi Babičev mlin iz Veržeja in Čebelarsko društvo Veržej, ki je v sklopu razstave predstavljalo različne
vrste medu, medene pijače in medeno vino. Predstavilo se je tudi
čebelarstvo Šalamun iz Banovec. Razstavo sta skupno odprla župan
Občine Veržej Slavko Petovar in Lidija Topolnik.
J. Ž., T. K.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 14
14
iz naših krajev
21. maj 2009 –
Pogled na modo Sonje Šterman – oblikovalke, ki stoji na trdnih tleh
Papir prenese vse, realnost pa ne
Njene kreacije bodo kmalu na ogled tudi v Etnografskem muzeju v Ljubljani
Modni oblikovalki Sonji Šterman, ki je po rodu Veržejka,
zdaj pa živi v Ilovcih pri Ljutomeru, ni treba dolgo premišljevati, od kdaj se navdušuje nad
ustvarjanjem mode, saj se je že
pri enajstih letih, ko je sešila
svojo prvo obleko, odločila, da
bo postala oblikovalka, čeprav
takrat še niti ni vedela, kaj natančno to je.
Vedela pa je, da ima velik dar za
risanje, saj je s svojimi risbami in
skicami že od nekdaj pri vsakomur
požela občudovanje. Srednja šola
za oblikovanje in fotografijo ter študij oblikovanja tekstilij in oblačil na
Naravoslovno-tehniški fakulteti v
Ljubljani sta bila tako samoumevna izbira, prav tako prva zaposlitev
v tovarni Mura, katere štipendistka
je bila. Začetnemu delu za blagovno znamko Leona je sledila premestitev v tovarno moških oblačil.
Najprej je bil to zanjo šok, padec iz
oblakov, v katerih je kot večina mladih oblikovalcev sanjarila o snovanju krasnih ženskih toalet, a neustrašna, kot je, se je hitro postavila
na noge in v ustvarjanju za moške
našla tolikšno zadovoljstvo in izziv
kot za ženske. Za Muro kreira trinajst let oziroma šestindvajset
sezon, zadnjih deset sezon kot
zunanja sodelavka, saj je
pred nekaj leti začutila, da potrebuje več
svobode,
tudi za
to, da
se bo
lahko
oblikovanju
prepustila v
ve-
Na vprašanje,
ali obstaja
slovenska
nacionalna
moda, je Sonja
med drugim
odgovorila
s tole laneno
kreacijo.
Foto: Jurij Puc
laš kolekcije za proizvodnjo,« opiše svojo filozofijo, po kateri se kot
predavateljica dosledno ravna. Svojim študentkam skuša posredovati znanje s pogledom oblikovalca,
ki stoji na trdnih tleh. »Moj cilj je,
da jih ozavestimo praktičnega dela,
kako oblikovati inovativne, domiselne, vendar nosljive izdelke, kajti
papir prenese vse, realnost pa ne,«
še dodaja in pojasnjuje, da je prav
v ta namen spodbudila sodelovanje
fakultete z nekaterimi slovenskimi
tekstilnimi podjetji.
Kaj je slovenska moda?
Oblikovalka Sonja Šterman po odhodu iz Mure vrat za sabo
ni dokončno zaprla, saj zanjo še vedno pogodbeno snuje moške kolekcije, toda zdaj ima v njeni karieri enako pomembno
mesto tudi pedagoško delo. Foto: P. K.
čjem miru. Četudi se je od Mure
poslovila, vrat za sabo nikoli ni
dokončno zaprla, kajti za
podjetje Mura EHM
pogodbeno še vedno oblikuje
moške kolekcije.
Pred dvema letoma je sprejela izziv
tudi v pedagoškem delu in postala predstojnica katedre za tekstilije
in oblačila na Visoki šoli za dizajn
v Ljubljani.
Iz Mure izšla realistka
Do sodelovanja z visoko šolo je
prišlo še v času, ko je bila zaposlena v Muri. »Ko so pripravljali
študijske programe, so me
spraševali za mnenje,
kaj bi s svojega strokovnega področja vključila v učne
načrte.
Brez kakršnih
ko l i
p r i č a kova nj
sem jim napisala
svoja stališča, izhajajoč iz tega, kaj sem pogrešala pri svojem študiju oziroma
katera znanja so mi manjkala, ko
sem se zaposlila. Poudarek sem
dala povezovanju študija s prakso,
kajti ko vidiš, koliko znanja potrebuješ za praktično delo,
šele spoznaš, da oblikovanje ni samo sanjarjenje,
risanje konceptov v
nedogled, ampak
da je treba biti
že takoj konkreten, še
posebej,
če de-
Da Sonji težko zmanjka idej in
da si zelo prizadeva za to, da bi bodoče modne strokovnjakinje med
študijem preizkusile čim več, dokazuje tudi obsežen projekt, katerega koordinatorica je bila in ki je
minuli mesec močno odmeval v
javnosti. V sodelovanju s fakultetami za oblikovanje še iz šestih držav
je njihova šola pripravila mednarodni dogodek I love international fashion (Ljubim mednarodno
modo), v okviru katerega so sodelujoči študenti in njihovi profesorji
v Mestnem muzeju v Ljubljani razstavljali kreacije, s katerimi so odgovarjali na vprašanje, ali v Evropi
še obstaja nacionalna moda. Sonja,
ki je k razstavi prispevala tri kreacije iz značilnih slovenskih tkanin
in elementov, se je teme lotila zelo
poglobljeno, saj je pred oblikovanjem raziskala, kakšno oblačilno
dediščino ima slovenski prostor.
»Tipični slovenski z modo povezani elementi so idrijska čipka, ročni
vbodi, v našem koncu tudi ročno
tkani lan. Nekatere značilnosti veljajo tudi za druge noše, predvsem
belokranjsko, denimo značilna bela
barva in detajli, kot so resice, ruski
ovratniki, nagubani rokavi, imenovani »rokavci. Tako bi težko rekli,
da obstaja slovenska moda, obstaja pa odlično izhodišče, iz katerega
lahko razvijemo sodobno kolekcijo
s pridihom slovenskega.« O projektu Sonja še pove, da je bil popoln
uspeh, oglašajo se predstavniki sodelujočih fakultet, ki se zahvaljujejo za odlično izvedbo, o aktualnosti
izdelkov pa priča tudi povabilo ljubljanske veleblagovnice, da eksponate z razstave postavijo na ogled
v njihovi trgovini, Sonjine kreacije
pa bodo julija razstavljene celo v
Etnografskem muzeju.
Električno modra in
vijolična za modno
ozaveščene moške
Snovanje ženskih oblek, kakršne
so bili modeli za razstavo, za Sonjo
pomenijo občasen izlet na polja,
kjer si lahko privošči več umetniške svobode kot pri moških oblačilih. Toda s prepričanjem, da kreator pri moški modi ne more izživeti
svoje domišljije, se nikakor ne stri-
nja: »Največ možnosti je pri površnikih, športnih suknjičih, hlačah.
Pri moški klasični obleki je resda
treba bolj upoštevati tržne zakonitosti, da zadovoljuje različne krojne
osnove, aktualne fazone, razporke,
vendar si lahko inovativen, drzen
pri izbiri tkanin, kajti te so tiste, ki
pritegnejo in dajo obleki piko na i,
lahko tudi dodaš kakšen šiv ali si dovoliš kakšen prerez več, je pa treba
biti previden, da s tem ne odideš že
v casual tip oblačila.« Tako kot po
vseh svetovnih modnih hišah tudi
v Muri tačas že snujejo kolekcije za
pomlad/poletje 2010, a o teh Sonja
razumljivo še noče povedati nič določnega, saj gre za poslovno skrivnost, je pa povzela smernice, po
katerih naj bi se modno ozaveščeni ravnali to poletje in jesen: »Poleti se vedno stavi na svetlejše barve
kot tudi na lahkotnejše tkanine, pri
katerih so v ospredju mešanice volne z lanom in bombažem. Letos so
modni rjavi odtenki – od peščenih
poleti do zelo temnih v jesenskem
delu – ter vedno priljubljene modrine. Jesen prinaša bolj umirjene
barve, ki pa se jih da nadgraditi z živimi srajcami in kravatami. Modni
dodatki zasijejo v električno modri
in vijolični, prav tako je pomembna za kombiniranje barva maline.
Zelo trendovske v sproščenem segmentu so »vitaminske barve«, ki
bodo stopile še bolj v ospredje naslednjo pomlad.« Kar koli že nam
narekujejo modne smernice, je po
Sonjinem mnenju vedno najbolj
modno oblečen tisti, ki zna poudariti svoj osebni slog in se tudi zato,
ker izžareva svojo osebnost, v oblačilih dobro počuti.
Preoblekla bi
marsikatero
uniformirano službo
Ko govori o svojem oblikovalskem delu, Sonja ne more mimo
tega, da oblikuje uniforme za javne
službe, med drugim je preoblekla
že delavce Zavoda za gozdove Slovenije, deloma zasnovala oblačila za
Slovensko vojsko, prav zdaj pa dela
za zaposlene na Carinski upravi RS.
Tu se mora držati pravil še bolj kot
pri moški modi: »Pri uniformah je
najpomembnejša funkcionalnost,
da tkanine maksimalno služijo, da
barve ne izstopajo preveč. Seveda
oblikovalec potem skuša temu dati
svojo osebno noto, vendar mora
vedno loviti ravnovesje med oblikovalsko svobodo in željami naročnika. Ti pa od kreatorja največkrat
pričakujejo kreativne rešitve glede
udobnosti, večnamenskosti oblačil, manj glede barve in oblike.« Na
vprašanje, ali jo katere uniforme še
posebej bodejo v oči, odgovarja, da
je kar nekaj takih, ki imajo zastarel
dizajn ali so barve slabo usklajene,
in v smehu dodaja, da jo na tem področju čaka še veliko dela.
Petra Kranjec
Zelo si želim, da bi Mura ponovno prodrla, saj ima
kljub težavam zelo dobra izhodišča. Morda bi bilo potrebne več agresivnosti pri propagandi, kar je žal povezano z velikimi investicijami in je razumljivo težko izpeljati. Velik poudarek dajemo mladim kupcem, ki jim s širokim spektrom
mladostnih modelov dokazujemo, da ponujajo Murine kolekcije mnogo več kot cenjena tradicionalna klasična oblačila. Pomembno mesto imajo tudi kolekcije, ki nagovarjajo kupce z
najvišjimi zahtevami, katerim Mura prav tako ponuja bogato izbiro modelov v vrhunskih tkaninah.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 15
iz naših krajev
– 21. maj 2009
Majska
pesem
2009
Cerkev Marije Vnebovzete
pri Gradu je gostila pevske
zbore in vokalne skupine z
območja Krajinskega parka
Goričko na koncertu 3. Majska pesem. Prireditev so pripravili Goričko drüjštvo za
lepše vütro, JZ KP Goričko in
Občina Grad.
V tekmovalnem delu so se pomerili: Mešani pevski zbor KPD
Rogašovci, Moški komorni zbor
KPD Rogašovci, Moški pevski
zbor Rožmarin Pertoča, Moški
pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko, Mešani pevski
zbor Sv. Helene Pertoča in Ženska vokalna skupina Zarja Puconci. Med nastopajočimi je strokovna komisija v sestavi Tomaž
Kuhar, Lukrecija Marič in Mileva
Kralj Buzeti izbrala tri najboljše.
15
Z Braillom
po Sloveniji
Zmagovalna ženska vokalna skupina Zarja iz Puconec z
zborovodjem Marjanom Povhom Foto: S. K.
Že tretjič zapored je prvo mesto
zasedla Ženska vokalna skupina Zarja iz Puconec, drugi je bil
Moški komorni zbor KPD Rogašovci, tretje mesto pa sta si letos
delila Mešani pevski zbor KPD
Rogašovci in Moški pevski zbor
Društva vinogradnikov Goričko.
Nagrajenim zborom so priznanja
podelili Marta Horvat, predsednica Goričkega drüjštva za lepše vütro, Janko Halb, direktor JZ
KP Goričko, in Daniel Kalamar,
župan Občine Grad. Kot gostje
so se občinstvu predstavili tudi
domačini Ljudski pevci Kulturnega društva Franceta Prešerna
od Grada ter pevski zbor Singkreis Stainz bei Straden iz Avstrije in Komorni pevski zbor Zveze
Slovencev iz Monoštra. V prijetnem, predvsem pa akustičnem
okolju cerkve pri Gradu so tako
nastopajoči kot obiskovalci preživeli prijetno majsko popoldne.
Sonja Kerčmar
Celjana Ernest Večko (delovni invalid) in Borko Kregar (popolnoma slep) sta
se izpred prostorov Medobčinskega društva slepih
in slabovidnih Murska Sobota odpravila peš na 1.400
kilometrov dolgo pot po
Sloveniji.
V času od 15. maja do 23.
junija bosta prehodila Pot kurirjev in vezistov Slovenije ter
obiskala vseh devet državnih
medobčinskih društev slepih
in slabovidnih. S tem se bosta
spomnila 200. obletnice rojstva Louisa Brailla, francoskega učitelja slepih, ki je zanje sestavil pisavo. Ob tej priložnosti
sta predsedniku MDSS Murska
Sobota Antonu Tončku Kosu
izročila popotniško poslanico kot simbol povezanosti ljudi, ki prinaša optimizem, zaupanje v življenje, sprejemanje
drugačnosti in ljubezen do narave. Navdušuje ju, da so odzivi ljudi, ki jih srečujeta na svoji
poti, izjemno pozitivni.
M. J.
Borko Kregar in Ernest Vrečko Foto: Nataša Juhnov
Foto: J. Z.
Maturanti
kmetijske šole
spet skupaj
Dolgih 40 let je že minilo od
leta 1969, ko so se po opravljeni maturi razšli sošolci Srednje
kmetijske šole Rakičan, toda ne
glede na to, kam so jih odpeljale življenjske poti, so vsakih pet
let poskrbeli, da so se te znova
prekrižale na njihovih družabnih srečanjih. Tako je bilo tudi
tokrat, ko so zaznamovali že 40.
obletnico mature. Od štiridesetih nekdanjih sošolcev se jih je
srečanja udeležilo 25 in ti so povedali, da je bilo kot vedno zelo
veselo. P. K.
Tradicionalni veteranski pohod v spomin na leto 1991
Zlata poroka
zakoncev Heric
Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza slovenskih
častnikov in Policijsko veteransko društvo Sever so
tudi letos organizirali tradicionalni veteranski pohod
v spomin na dogodke iz leta 1991. Pohoda od lovske
koče v Dolgi vasi do pomnika vojne za Slovenijo, ki stoji v neposredni bližini nekdanjega mejnega prehoda v
Dolgi vasi, se je udeležilo več kot 150 članov iz vseh
Foto: D. M.
Petdesetletnico skupnega življenja sta praznovala zakonca Anton in
Alojzija Heric, rojena Peršak, iz Radenec. Zahvalno mašo je v radenski župnijski cerkvi zanju daroval župnik Janko Ivančič, visokega jubileja pa so
se z njima veselili tudi domači in prijatelji. Vse do upokojitve leta 1990
je bila žena Antonija zaposlena v Vzgojno-varstvenem zavodu Radenci,
Anton pa je delal kot voznik v Tovarni močnih krmil Črnci. V zakonu sta
dala življenje sinu Marjanu, ki jima zdaj, na stara leta, lajša dneve. D. M.
Z našega
štedilnika
Branko ČASAR,
kuharski mojster
v gostilni
Pri Lovenjaku
v Polani
Nadevano korenje
400 g korenja, 150 g jabolk, 150 g trajnih klobas,
100 g kislih kumaric, 60 g vloženih koruznih storžev, 60 g majoneze, 60 g kisle smetane, sol, poper,
10 g sladkorja, limonin sok.
Korenje ostrgamo, operemo in po dolžini prerežemo. Skuhamo ga v slani vodi z dodatkom sladkorja. Kuhano korenje splahnemo s hladno vodo in s
čajno žličko previdno izdolbemo sredico. Jabolka,
klobase, kumarice in koruzne storže narežemo na
majhne kocke. Narezane sestavine premešamo ter
povežemo s kislo smetano in majonezo, začinimo
ter po okusu okisamo z limoninim sokom. Z nadevom nadenemo izdolbene korenčke in jih shranimo
za 30 minut na hladnem. Ohlajene zložimo na krožnike ter okrasimo z limonino rezino in peteršiljevo vejico.
Foto: J. P.
Kumarična kremna juha
700 g solatnih kumaric, 200 g čebule, 3 cl olja, 80
g zelenjavne osnove, 100 g skute, 10 cl kisle smetane, sol, poper.
Kumarice olupimo in narežemo na drobne kocke.
Čebulo očistimo in narežemo. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo čebulo, nato dodamo
kumarice, sol in poper. Malo prepražimo, zalijemo
z zelenjavno osnovo in dušimo do mehkega. Ko so
kumarice mehke, dodamo skuto in prevremo. Vse
skupaj pretlačimo oziroma zmešamo z mešalnikom,
ponovno pristavimo, še začinimo in dodamo kislo
smetano. Kot jušni vložek uporabimo na kocke narezan in pečen krompir.
Kozličkov golaž z zelenjavo
800 g kozlička, 50 cl mleka, 400 g korenja, 150 g
pora, 200 g čebule, 20 g česna, 4 cl olja, 80 g paradižnikove mezge, sol, poper, timijan, lovorjev list, 50
cl goveje juhe, 500 g krompirja, peteršilj.
Kozličkovo meso brez kosti v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Narežemo ga na ne prevelike kocke, stresemo v skledo, solimo in popramo ter
zalijemo z mlekom. Čez noč pustimo na hladnem.
Nato meso s hladno vodo speremo in s krpo osušimo.
veteranskih združenj in njihovih družinskih članov.
Pohoda so se udeležili tudi predstavniki veteranskih
organizacij iz Madžarske in Hrvaške, predstavniki lokalnih skupnosti in drugi ljubitelji pohodništva. Po
vrnitvi k lovski koči je bilo družabno srečanje udeležencev, ni pa manjkala tudi tradicionalna vojaška
J. P.
enolončnica.
Za poplačilo materialne vojne škode
Združenje materialnih oškodovancev okupatorjev 2. svetovne vojne, ki ga kot predsednica
upravnega odbora vodi Helena
E. Peček iz Murske Sobote, bo
imelo v soboto, 23. maja, ob 10.
uri občni zbor v dijaškem domu
Tabor v Ljubljani. Ker poplačilo
materialne vojne škode še vedno
ni urejeno, bodo na občnem
zboru nadaljevali prizadevanja,
da se čim prej uredi finančni
položaj vojnih oškodovancev. V
ta namen so poslali vabila najviš-
Čebulo narežemo na kocke, jo na olju malo prepražimo, dodamo sesekljan česen, očiščeno in na
kolobarje narezano korenje, malo prepražimo, dodamo narezano kozličkovo meso, paradižnikovo mezgo, premešamo in zalijemo s polovico juhe. Začinimo s timijanom in lovorjevim listom. Pokrijemo in
počasi dušimo. Ko se meso poduši do polovice, dodamo na kolobarje narezan por in olupljen cel mlad
krompir, katerega premer naj ne presega 15 milimetrov. Zalijemo s preostankom juhe in počasi dušimo
do mehkega. Omaka naj se primerno zgosti. Po potrebi jo še začinimo. Pred serviranjem potrosimo s
sesekljanim peteršiljem.
Zelena solata
s šampinjonovim prelivom
800 g zelene solate, 8 cl kisa, 40 cl vode, 15 g
škrobne moke, sol, poper, 80 g šampinjonov, 20 cl
navadnega jogurta.
Solato pod tekočo vodo operemo in narežemo na
rezance. Damo jo v skledo in prelijemo s pripravljenim prelivom, rahlo premešamo in takoj postrežemo.
Priprava preliva: Vodo s kisom prevremo, začinimo s soljo in poprom ter primešamo v vodi razmešano škrobno moko; prevremo in ohladimo; ohlajenemu pripravku za preliv dodamo vložene sesekljane
jim predstavnikom države.
Z avtobusnega postajališča v
Murski Soboti bo ob 7. uri peljal
poseben avtobus v Ljubljano. Na
sedežu združenja zbirajo prijave
do četrtka, 21. maja, do 19. ure.
M. J.
šampinjone in navadni jogurt; dobro premešamo.
Jagodna lazanja
Sestavine: 4 listi lazanje, 100 g otroških piškotov.
Za skutni premaz: 80 g masla, 80 g sladkorja, 1
vanilin sladkor, 3 jajca, ščep soli, 800 g skute, 5 cl
mleka, limonina lupina.
Za jagodni premaz: 1000 g jagod, 30 g škrobne
moke, 80 g sladkorja, 3 cl vode.
Liste lazanje skuhamo, poberemo iz vode in naložimo na dno pomaščenega pekača. Premažemo jih s
skutnim premazom in potrosimo z grobo natrganimi
otroškimi piškoti. Nato vse skupaj prelijemo z jagodnim premazom. Porinemo v ogreto pečico in pečemo 50 minut pri 180 °C. Ohlajeno lazanjo poljubno
narežemo in potresemo s sladkorjem v prahu.
Skutni premaz: maslo, sladkor, vanilin sladkor, rumenjake in sol penasto umešamo; dodamo skuto,
mleko in naribano limonino lupino ter gladko razmešamo; beljake stepemo v trd sneg in ga narahlo
primešamo skutni masi.
Jagodni premaz: 400 g jagod zmešamo z mešalnikom in dodamo sladkor; postavimo na štedilnik, in
ko začne vreti, vmešamo v vodi razmešano škrobno
moko ter malo prevremo; odstavimo in ohladimo;
preostale jagode narežemo na štiri enake dele in jih
narahlo primešamo škrobni osnovi.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 16
reportaža
16
21. maj 2009 –
Vonj po Prekmurju spet preplavil
osrednjo ljubljansko tržnico
Ljubljančanom
je prekmursko
fejst dijšalo
Najboljši bograč skuhalo naše Podjetje za informiranje
Minulo soboto so se prebivalci glavnega mesta, med njimi mnogi v Ljubljani živeči Pomurci in znane osebnosti, v še
večjem številu kot sicer zgrinjali na osrednjo ljubljansko tržnico. Tja so jih privabili okusi, vonji, zvoki ter druge posebnosti
pokrajine ob Muri, ki tvorijo
tradicionalno prireditev Diši
po Prekmurju v organizaciji
Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot in Razvojne zadruge Granar. Množičen obisk in zadovoljstvo tako
razstavljavcev kot obiskovalcev sta potrdila, da se je prireditev v štirih letih, odkar so jo
prvič pripravili, med Ljubljančani dobro uveljavila in da ti
znajo ceniti zaklade pokrajine
ob Muri.
Letos so se lahko obiskovalci
sprehodili med stojnicami več kot
štiridesetih razstavljavcev, okušali
kulinarično ponudbo pomurskih
gostincev, turističnih kmetij, vinotočev in vinarjev ter izbirali med
številnimi domačimi dobrotami,
ekološkimi živili in drugimi prehranskimi izdelki tukajšnjih pridelovalcev, pri čemer so najbolj povpraševali po prekmurski gibanici,
ki so jo dobesedno razgrabili. Poleg
hrane in pijače jim je bila na voljo
tudi pisana paleta izdelkov domače
obrti, željni oddiha pa so se lahko
pozanimali o možnostih nastanitve
in spremljajoči turistični ponudbi
pokrajine. K še bolj polnemu doživetju tradicionalnega Prekmurja
so z glasbo in plesi prispevali člani
Zmagoslavje ekipe Podjetja za informiranje, ki je po mnenju strokovne komisije skuhala najbolj okusen bograč med
vsemi sodelujočimi na bogračijadi. Foto: T. M.
Najbolj znan »izvozni artikel« pokrajine je šel za med tudi v
Ljubljani. Čeprav skoraj ni bilo stojnice, kjer prekmurske gibanice niso prodajali, je je še prehitro zmanjkalo. Foto: P. K.
»Ekološka kmetija Berki iz Gaberja že tretje leto sodeluje na prireditvi, vsako soboto pa se na tem kraju predstavljamo tudi na
ekološki tržnici. Z letošnjo prireditvijo smo zelo zadovoljni, vsako leto je več ljudi, res pa je, da imamo mi tu že stalne stranke,
ki nas vsakič obiščejo. Pri nas je med drugim mogoče dobiti
ekološko pridelane šparglje, jabolčni sok in kis, marmelado in
vino,« je povedal lastnik kmetije Arpad Berki. Foto: P. K.
Na Vestnikovi stojnici smo obiskovalce razveseljevali z brezplačnimi izvodi časopisa. Foto: P. K.
Marko bande, Halgato banda in beltinski folkloristi, da je prostor med
ljubljansko stolnico in Plečnikovimi arkadami resnično zadišal po
Prekmurju, pa so poskrbeli kuharji bograča, ki so sodelovali na bogračijadi, ki je potekala med prireditvijo. Med sedmimi povabljenimi
ekipami iz Pomurja so se v pripravljanju te specialitete pomerili tudi
zaposleni Podjetja za informiranje,
ki jim je strokovna komisija na koncu prisodila celo prvo mesto, za kar
so iz rok ljubljanskega župana Zorana Jankovića prejeli težko, a okusno nagrado. Vestnik je na prireditvi sodeloval tudi s svojo stojnico,
kjer smo združili moči z zaposlenimi pri Dnevniku ter mimoidoče
razveseljevali z brezplačnimi izvodi
časopisa, nagradami in prekmurskimi dobrotami.
Petra Kranjec
Kjer diši po Prekmurju, tam ne manjka prekmurske lepote. Foto: P. K.
Obisk prireditve je bil rekorden. Foto: T. M.
Štefka Fujs
za Krajinski
park Goričko: »Obisk
je zadovoljiv, vidim,
da se ljudje
radi ustavljajo pri
naši stojnici
in povprašujejo po
prospektih.
Glede na njihove interese jim predstavimo
naravno, kulturno dediščino Goričkega,
kulinariko, možnosti rekreacije, običaje,
postrežemo pa jim tudi z ocvirkovimi pogačami in goričkim vinom. Kot opažam, je
med obiskovalci veliko takih, ki v Prekmurju še nikoli niso bili, še več pa je tistih, ki se
k nam radi vračajo.« Foto: P. K
Jožica Semler iz
Apač, peka domačega kruha
in slaščic: »Obiskovalcem smo
ponudili dobrote iz naše domače pekarne, od
prekmurske gibanice, idinjač,
potic, ajdovega
kruha z orehi do drobnega peciva. Na prireditvi
sem sama prvič, moje izdelke pa so tu že prodajali, a niti malo nisem pričakovala, da jih bodo
danes tako hitro razgrabili. Glede na to, kakšno
je tukaj povpraševanje, bi po mojem mnenju
morali takšne akcije organizirati večkrat na leto,
Kmetijsko-gozdarsko zbornico pa tudi nagovarjamo, da bi imeli pomurski pridelovalci v Ljubljani eno stojnico, kjer bi vsaj enkrat na mesec lahko prodajali svoje izdelke.« Foto: P. K.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 17
– 21. maj 2009
PAGINA
17
Fotografija: Jure Zauneker
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 17
BLAGOVNE
ZNAMKE
»Podjetje, ki neha vlagati v
ljudi, bo hitro propadlo, pa če
je kriza ali ne …«
Maximus Gornja Radgona
Zaradi večje proizvodnje
Nafta Petrochem
konkurenčnejša na trgu
Bolj jih kriza stiska, več
dajejo za razvoj
S posodobitvami do izdelkov
z visoko dodano vrednostjo
Izdelava INDO in kovanih ograj
»To ni navadno delo, to je
umetnost čaranja z ilovico!«
Galexija zdravja
Izkoristite prednosti
investiranja v vzajemne
sklade Publikum PDU
Poškodbe, ki jih zdravi
ortopedija, pogosto zahtevajo
rehabilitacije v zdravilišču ali
fizioterapevtskem centru
Niros ostaja zvest domačim kupcem
Sodobne telekomunikacije
so pomembne za razvoj
lokalnega okolja
V popolno utečenem ustroju
znanosti, industrije in
ekonomičnosti
Kljub recesiji letos boljši rezultati
CHEVROLET CRUZE –
kompaktna limuzina
predstavlja novo svetovno
smer oblikovanja
Premoženjsko zavarovanje
DOM AS
Uspešne blagovne znamke
v izobraževanju odraslih
Do zadovoljnih zavarovancev
in poslovnega uspeha
Razvoj na zalogo
Kukavičje oglašanje je
ušesom milo le v naravi
»Strah je predtekač poraza,« je zapisal
nekdo in v več pogledih zadel v črno. Vzemimo samo uspešne podjetnike, ki v kriznem času strahopetca potolčejo v sebi in
z nezdravo mero adrenalina v telesu gredo dalje. V taki drži jim širokoustenje o
žarkih upanja, ki da napovedujejo, da bo
kriza kmalu dosegla dno, v ničemer ne
koristijo. Od puhlic se pogum in poslovna
namera pač ne nahranita.
Povrh pa je takšno govorjenje tudi neresno, saj kljub nekaterim pozitivnim znanilcem tudi zadnji uradni podatki statističnega urada kažejo, da slabim časom
še ni videti konca. Kriza v Sloveniji se še
ne zmanjšuje. Celo širi se iz predelovalne dejavnosti v storitveno. Izvoz blaga in
proizvodov je upadel za petino, prihodki
od prodaje na tujem so v nekaj mesecih
padli na raven izpred petih let. Padec povpraševanja po slovenskih proizvodih na
tujem je pripeljal do presežkov proizvodnih zmogljivosti, kar se pozna pri zmanjševanju zaposlovanja in naraščanju brezposelnosti. V časih občutne gospodarske
rasti so podjetja pospešeno najemala posojila, ta pa jih sedaj še dodatno stiskajo
za vrat. Vse to se pozna pri plačah, ki so
v zasebnem sektorju že nekaj časa na isti
ravni, v predelovalni dejavnosti pa so padle. Zaradi manj denarja in prevladujoče
zaskrbljenosti med ljudmi ter negotovosti
je padla tudi poraba prebivalstva.
Statistične podatke mi direktorji podjetij, ki jih obiskujem, prevedejo v lastne
izkušnje neizprosnega boja na tržišču, ki
zelo hitro izvrže strahopetneža, dvoličneža in pohlepneža. Čeprav se zdi, da kolesja poslovnega sveta danes bolj kot kdaj poganja zgolj egoizem, pametni direktor pri
sklepanju posla mora misliti na to, da bo
skupaj z njim preživel tudi poslovni partner. Če bo danes izdihnil, kdo bo potem
jutri naš kupec, mi je dejal eden od njih.
In zato ne preseneča, da jim v času, ko
morajo za obstoj v lastni skledi postrga-
ti do zadnje drobtine, potrpežljivost načenja podtikanje kukavičjih jajc. Slovenska
oblast, ki po eni strani sprejema protikrizne ukrepe, na drugi strani to dopušča.
Ali jim še sama kakšno podtakne v gnezdo.
Začelo se je z vladno napovedjo striženja sejnin in nagrad v državnih podjetjih,
toda nihče nadzornikom in upravam potem zares ni pogledal pod prste, še manj,
da bi zaradi neubogljivosti kateri res tudi
letel s položaja. Zgodilo se je milijonsko
izplačilo odpravnine v državni banki, pa
se razen ostrih besed oblastnikov nad nemoralnim početjem ni zgodilo nič. Odgovornosti ne prevzema nihče. Tajkunske
zgodbe so na površje naplavile nepravilnosti in pohlep, vendar vse tako kaže, da
bo tudi del teh bremen podtaknjen v gnezdo javnih financ in posredno gospodarstva. Oblast je popravljala kazenski zakonik, ki pa bo obšel lastnike, ki so si z
lastništvom nagrabili osebno premoženje,
podjetje spravili v stečaj, delavce postavili
na cesto, državi ali davkoplačevalcem pa
nakopali plačilo neporavnanih obveznosti zaradi pridobljenih subvencij.
Ljudem takšno kukavičje obnašanje
začne presedati. Tudi gospodarstvenikom,
ki morajo za vsak evro podpore iz javnih
financ zaradi premagovanja krize ali za
vlaganje v razvoj skorajda poklekniti do
tal. Kriza jih namreč sili, da se na slabše
gospodarske razmere odzovejo prav z vlaganjem v razvoj in tako prehitijo konkurenco. Če ne, tudi njih ob koncu krize ne
bo več.
Tako je v Lendavi govoril tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in
vzravnano stal pred svetom, ki ob besedah sedaj pričakuje še odločnejša dejanja podpore razvojno naravnanim podjetjem. Kukavičje oglašanje, ki se razlega
po »gozdovih domačih«, je namreč ušesom milo samo v naravi.
Majda Horvat
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 18
18 BLAGOVNE ZNAMKE
21. maj 2009 –
Blaž Gerenčer, vodja kadrovsko-pravne službe v Reflexu
»Podjetje, ki neha vlagati v ljudi, bo
hitro propadlo, pa če je kriza ali ne …«
Blaž Gerenčer priporoča podjetjem, naj iz krize potegnejo maksimum, toda naj ne odpuščajo delavcev
Reflex iz Gornje Radgone je
veliko podjetje s področja gradbeništva, v katerem je zaposlenih 355 delavcev. Praviloma bi
moralo to podjetje občutiti posledice krize, tako kot večina.
Toda pri njih je ravno nasprotno: čeprav so pretežno izvozno naravnani in delujejo na
področju gradbeništva, imajo
veliko dela, plače pa dobre in
redne. Zato tudi ni čudno, da
mora Blaž Gerenčer, ki je poldrugo leto odgovoren za kadrovske zadeve, vsak dan odkloniti
veliko prošenj za zaposlitev.
Ko je univerzitetni diplomirani andragog prišel v Reflex, je to
že bilo uspešno podjetje z nadpovprečno urejenimi kadrovskimi razmerami – strokovno znanje steklarjem je dalo podjetje. Sam je poskrbel
za sistemsko urejenost mehkih veščin in dodatno izboljšanje: uvedbo poklicnega steklarskega in kovinarskega izobraževanja, letovanje
otrok zaposlenih na morju, tečaj računalniškega opismenjevanja zaposlenih na Ljudski univerzi Gornja
Radgona, iskanje dodatnih dobrih
kadrov, ki bi dali nove proizvode v
steklarski panogi.
Praviš, da so ti ob sklenitvi
delovnega razmerja dali proste roke, da poskrbiš, da bo
firmi in ljudem boljše. Kako
si se lotil te naloge?
žavne izpite – pet steklarjev v prekvalifikaciji, devet pa jih je bilo le z
osnovno šolo. V Poljčanah jih je od
15 kar sedem za prekvalifikacijo,
drugi pa so imeli le osnovno šolo.
Tudi ti si bodo po izpitu junija pridobili naziv konstrukcijski mehanik s IV. stopnjo izobrazbe.«
Blaž Gerenčer je rad med delavkami in delavci, ki so mu najpomembnejši pri
njegovem delu. Foto: B. B. P.
»Dobil sem proste roke in stoodstotno podporo vodstva podjetja z
nekaj smernicami. Če pa imaš znanje in podporo vodstva, lahko delaš čudeže. Do sedaj mi je uspelo,
da imamo prvi in edini v Sloveniji kar dve formalni poklicni šoli v
podjetju. Splošno strokovno znanje nam zagotavljata Šolski center
Rogaška Slatina ter Srednja stroj-
na in poslovna šola Maribor. V PE
Gornja Radgona in v Murski Soboti imamo šolo za steklarja, v Poljčanah pa za konstrukcijskega mehanika. Devetindvajset ljudi si bo
pridobilo četrto stopnjo izobrazbe, predavanja in vse drugo poteka
v podjetju, jaz sem pa mentor, ker
imam za to primerno pedagoškoandragoško izobrazbo.«
Zakaj prav ti dve šoli?
»Ker nam regija tega ne ponuja. In sem rekel, če nam šola tega
noče narediti, si bomo pa šolo naredili sami. Vendar nikjer v Pomurju ni mogoče pridobiti te izobrazbe. Naše izobraževanje ni vezano
na šolsko leto, saj smo začeli lani
marca s steklarsko šolo, septembra
s kovinarsko. Zdaj bodo imeli dr-
Kaj pridobijo s tem, koliko to
stane?
Njih to ne stane nič. Vse plača
podjetje. Nam je bil osnovni motiv
znanje, ki nam ga lokalno šolstvo
ni ponujalo, kajti najprej je bila ideja le o steklarski šoli. Drugi razlog
pa je bil socialni faktor. Močno me
je motila nizka izobrazbena struktura zaposlenih, preveč jih je bilo
le z osnovno šolo, čeprav so znali
dobro delati. Zdaj gre le za formalizacijo že pridobljenega praktičnega znanja. Da jim damo papir za to,
kar znajo delati. Ni osnovni motiv
višja plača – takšna je naša politika.
Če bi mi obljubljali višjo plačo, bi
se ljudje za izobraževanje odločali
zaradi plače. Jaz pa sem imel druge cilje: glavni je socialni faktor, da
kot podjetje nekaj ponudimo posamezniku in s tem njegovi družini. S tem pridobimo večjo motivacijo, pripadnost firmi, kratkoročni
in dolgoročni razvoj podjetja, kajti
znanje ostane v podjetju. Tu se ga
nadgrajuje in implementira. Ko pa
bo prišlo do kakih sprememb in se
bo razmišljalo o tem, kdo ostane,
bodo ti, ki so se bili pripravljeni šolati, imeli prednost.«
Pa je interes velik?
»Z velikim veseljem lahko povem, da imam za naslednje leto dva
razreda že polna. Zdaj smo sistematizirali celoten sistem izobraževanja in usposabljanja. Vsakega posameznika se spremlja, kaj je naredil,
kakšen je napredek in kaj to pomeni na njegovi karierni poti. Sistem
izobraževanja že presega standarde sistema kakovosti.«
Marsikdo zdaj poreče: vi v
Reflexu se lahko greste izobraževanje in usposabljanje,
ker niste v krizi …
»Podjetje, ki neha vlagati v izobraževanje in usposabljanje, ki neha vlagati v svoje ljudi, bo hitro propadlo,
pa če je kriza ali ne. Naj ima podjetje
neki socialni čut do ljudi, kajti s tem
bo rešilo samo sebe, si dolgoročno pridobilo zveste dobre ljudi. Mi
imamo tudi štipendiste na srednjih
in visokih šolah, zaposlenim pa plačujemo šolnino za študij ob delu,
dodatna pokojninska zavarovanja,
organiziramo vsakoletna srečanja
zaposlenih in še marsikaj. Pri nas
imamo le tri do pet odstotkov zaposlenih za določen čas, kar je v gradbeništvu fenomen. Iz krize je treba
potegniti maksimum, iz krize izidejo najboljši in so zmagovalci.«
Bernarda B. Peček
Ob obrežju reke Mure raste
Maximus Gornja Radgona
Ob brežini reke Mure raste trgovski center Maximus Gornja Radgona. Vodja projekta Boštjan Donša pravi, da je njegova umestitev v prostor zanimiva
za najemnike, ki upajo, da bodo s pestro ponudbo blaga in storitev pritegnili
kupce tudi iz sosednje Avstrije. Trgovski center bodo odprli julija.
Za življenja vredno okolje!
Lani ustanovljena družba
SGP Pomgrad - Nepremičnine, d. o. o., bo julija dokončala svoj prvi investicijski projekt. Gre za trgovski objekt, ki
so ga poimenovali Maximus
Gornja Radgona. Umestili so
ga na obrobje starega mestnega jedra v bližino nekdanjega
mejnega prehoda z Avstrijo in
nabrežje reke Mure.
Objekt meri 2500 kvadratnih
metrov in ima 300 kvadratnih
metrov skupnih površin, zanimivejša točka pa bo proti reki in
sprehajalni stezi obrnjena terasa v velikosti 130 kvadratnih metrov. V novem trgovskem centru
bodo imeli svoj prostor Panvitin
mesni center v velikosti 450 kvadratnih metrov, Mlinopek, ki bo
svojo ponudbo uredil na 85 kvadratnih metrih, podjetje Pal Media Mobitel s 30 kvadrati, optika
s 85 kvadrati, restavracija s tera-
so se bo razprostirala na 442 kvadratnih metrih, frizerski salon
bo imel 55 in prodajalna oblačil
350 kvadratnih metrov površine.
Med večjimi ponudniki blaga in
storitev bo tudi trgovina Travel
free shop v velikosti 600 kvadratnih metrov. Prostih je le še 250
kvadratnih metrov poslovne površine.
Aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja je investitor
začel že septembra, graditi pa
so začeli marca. Predvidoma do
konca leta bo trgovski center z
novo prometno ureditvijo tudi
lažje dostopen, saj je v državnem
načrtu predvidena ureditev krožišča in cestišča za dvosmerni promet, zaradi česar že rušijo objekt
stare carinske postaje.
»Trgovski center je zanimiv zaradi lepe lokacije, pestre ponudbe blaga in storitev na enem mestu, ki je v Gornji Radgoni še ni,
najemniki pa tudi upajo, da bodo
s ponudbo pritegnili kupce iz sosednje Avstrije,« je povedal vodja
projekta Boštjan Donša.
Objekt je pritličen in zgrajen z
montažnimi elementi, ki se uporabljajo pri tovrstni gradnji, ravna streha pa bo v prihodnosti
dopustila možnost namestitve
sistema fotovoltaike za oskrbo
centra z energijo.
Terasa trgovskega centra Maximus Gornja Radgona je obrnjena proti pešpoti, ki bo vodila ob
brežini reke in sodi v sklop celostne ureditve obrežja po mednarodnem natečaju. Graditelji
trgovskega centra bodo za lepši
pogled sprehajalcev in obiskovalcev nekoliko očedili pred tremi
desetletji zgrajen varovalni zid,
za kaj več pa tudi nimajo dovoljenja. Bo pa po načrtu pristojne
agencije zid tudi kmalu celovito
obnovljen.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 19
BLAGOVNE ZNAMKE 19
– 21. maj 2009
V Lendavi tudi uradno odprli novo tovarno formalina F-2
Zaradi večje proizvodnje Nafta
Petrochem konkurenčnejša na trgu
Tovarna zgrajena po ekoloških standardih – Vrednost naložbe 6,1 milijona evrov
V industrijskem kompleksu Nafte Petrochem v Petišovcih pri Lendavi so uradno
odprli novo tovarno formalina F-2, ki bo omogočala za 47
odstotkov večjo proizvodnjo
te bazne snovi kemijske industrije. Zgrajena je po najsodobnejših ekoloških standardih, vrednost naložbe pa
je 6,1 milijona evra. Otvoritve
so se udeležili tudi minister
za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik in učenci Dvojezične
osnovne šole Lendava, ki so
med gradnjo tovarne opravili
raziskovalno nalogo na temo
ekološke odgovornosti podjetja do lokalnega okolja.
Vodstvo Nafte se je za gradnjo
tovarne, ki je po tridesetih letih stagnacije in sanacije družbe
prva večja naložba, odločilo zaradi povečanega povpraševanja po
formaldehidu in njegovih proizvodih. S povečano proizvodnjo
so razširili tudi paleto lastnih proizvodov ter dosegli večjo fleksibilnost proizvodnje in širitev na
nova tržišča. Pogodbo z dobaviteljem opreme, družbo Perstorp
Formax iz Švedske, so podpisali v letu 2006, maja lani pa so za
tovarno položili temeljni kamen.
Poskusno so jo zagnali prvega
aprila in dan pozneje pridobili
odločbo o enoletnem poskusnem
Danes v industrijskem kompleksu
Nafte Petrochem delujeta dve enoti za
proizvodnjo formaldehida, kjer proces
poteka na podlagi
srebrnega katalizatorja, imenovani F-1
in F-3. Proizvodnjo
v objektu enote F-2,
v kateri je predelava
potekala na podlagi
metaloksidnega katalizatorja, so ustavili leta 1986 in jo
nadomestili v novi
tovarni. Slednja proizvede na leto 45 tisoč ton 55-odstotnega formalina, stara
dva procesa pa 120 Nova tovarna formalina je tehnološko zasnovana tako, da bo z naslednjo tovartisoč ton 37-odstono, ki jo načrtujejo, tvorila celoto in sinergijo procesov pri energetski samooskrbi. Mag. Mirko Horvat, dr. Matej Lahovnik in mag. Anton Balažek. Foto: J. Z.
tnega formalina.
V podjetju Elektromaterial razvili brezžično stikalo
Bolj jih kriza stiska,
več dajejo za razvoj
Nove izdelke razvijajo v sodelovanju s tujim partnerjem
»V podjetju smo prepričani, da je eno od
učinkovitih orožij proti recesiji še intenzivnejši razvoj novih produktov,« je povedal direktor lendavske družbe Elektromaterial
Branko Fijok.
Njihov poglavitni izdelek so stikala in vtičnice,
kupcem pa trenutno ponujajo deset oblikovno raz-
Direktor družbe Elektromaterial Branko Fijok predstavlja nova izdelka, ki so
ju razvili v podjetju, brezžično stikalo
in posebni daljinec, ki bo primeren za
bolne in starejše ljudi. Foto: M. H.
ličnih družin izdelkov. Letos bodo kupcem ponudili najmanj dve novi, kar je za podjetje razvojno in
naložbeno zelo velik zalogaj, v ognju pa imajo tudi
dogovor s partnerjem za razvoj še ene.
Ena od pomembnih novosti, s katerimi se bodo
kmalu predstavili na trgu, so tudi brezžična stikala,
ki jih razvijajo v sodelovanju z nemškim partnerjem
in s katerimi bodo dopolnili program izdelkov Max
in Gea. Brezžična stikala so zelo priročna pri obnovi starejših stanovanjskih prostorov, ker ne potrebujejo žične povezave, njihova prednost pa je tudi
v tem, da jih lahko namestijo na različne površine,
tudi na steklo. Brezžično stikalo deluje kot oddajnik, ki pošlje signal do sprožilca, ki je nameščen pri
luči. Sistem bodo zato dopolnili tudi z daljincem.
Novost, ki jo bodo kmalu predstavili tržišču, je
tudi daljinec, ki ga razvijajo za potrebe ljudi, ki imajo težave z gibanjem. Priročen bo predvsem za starejše ljudi, saj si ga bodo lahko kot uro namestili na
roko ali z vrvico obesili okoli vratu, z njim pa na
primer v bolnišnici ali v domu za starejše sprožili
klic za pomoč.
V podjetju torej sledijo pred leti sprejeti usmeritvi razvoja novih proizvodov, v kar danes vlagajo
vse, kar ustvarijo. To pa pomeni, da zaradi težkih
pogojev poslovanja odlagajo vse naložbe, ki niso
nujno potrebne. »S streho, ki ponekod pušča, še
lahko živimo, nujno pa potrebujemo nove produkte, da bomo potem tudi streho lažje popravljali. Vse
torej vlagamo v razvoj novih izdelkov, orodij in avtomatizacijo proizvodnje,« je povedal sogovornik.
Pri tem sodelujejo s tujim partnerjem, ki prisega na
visoko kakovost izdelkov, lendavskemu podjetju pa
odpira tudi vrata na zahtevne evropske in svetovne
trge. Že prihodnje leto se bodo predstavili tudi z lastnimi senzorji gibanja in termostati. Izdelki bodo
kakovostni in v dizajnu lastnega programa.
Majda Horvat
obratovanju, v tem času pa bodo
opravili vse meritve emisij in hrupa. Vrednost investicije je zaradi
podražitve jekla in katalizatorja
za 20 odstotkov presegla načrtovana sredstva, vendar je naložba
še vedno ostala v okvirih najetega bančnega posojila v vrednosti
6.040.000 evrov.
Direktor skupine Nafta Lendava Mirko Horvat je ob otvoritvi
povedal, da nova tovarna pomeni
širitev proizvodnega programa,
kar podjetju prinaša večjo produktivnost in konkurenčnost.
Župan Anton Balažek je poudaril, da se v okolju iskreno veselijo
novega gospodarskega dosežka,
saj se brez uspešnega gospodarstva ni mogoče pogovarjati o drugih stvareh. Nova tovarna tudi dokazuje, da lahko ob upoštevanju
strogih okoljevarstvenih standardov v skupnem okolju živita turizem in kemična industrija.
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je poudaril, da je
vlaganje v razvoj pravi način za
preživetje gospodarske krize, in
napovedal, da bo vlada razvoj petrokemijske dejavnosti podprla
tudi z državnimi projekti, kot je
gradnja plinovoda. Čeprav so časi
težki, pa vendar spet ne tako, pravi Matej Lahovnik, da z načrtovanimi projekti ne bi mogli uspeti.
Majda Horvat
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 20
20 BLAGOVNE ZNAMKE
21. maj 2009 –
Ilovnati ometi kot protikrizna podjetniška alternativa
»To ni navadno delo,
to je umetnost
čaranja z ilovico!«
Kako je postal Anton Donoša iz Pertoče, pred dvajsetimi leti
tekstilni delavec v Muri, najbolj iskani gradbeni mojster v Sloveniji?
Proizvodnja strešnikov v Tondachu je povsem avtomatizirana, njihovi izdelki
pa imajo visoko dodano vrednost. Foto: L. K.
V družbi s Tondachom Slovenija
S posodobitvami
do izdelkov z visoko
dodano vrednostjo
Vse naložbe so izpeljali z lastnimi sredstvi brez bančnih kreditov
Da klasična proizvodnja,
ki zahteva veliko fizičnega
dela, ni perspektivna in ne
bo vzdržala na čedalje konkurenčnejšem tržišču, so se v
Križevskih opekarnah zavedali že pred dobrim desetletjem, zato so iskali strateškega partnerja za posodobitev
in prestrukturiranje proizvodnje. Z vstopom avstrijskega Tondacha in po ustanovitvi družbe Tondach Slovenija
sredi leta 1999 beležijo križevski opekarnarji nenehno kakovostno in finančno
rast, lansko poslovno leto pa
je bilo v desetletni zgodovini
nove družbe najuspešnejše.
Z dobrimi 24 milijoni evrov
prihodkov v letu 2008 so realizacijo izpred desetih let povečali kar za šestkrat, s 30-odstotnim tržnim deležem pa
ohranja Tondach Slovenija s
svojimi izdelki še naprej vodilni položaj med strešnimi
kritinami v Sloveniji.
Čeprav kriza tudi njim ni prizanesla in bo letošnje leto manj
uspešno od lanskega, je direktor Jože Štrakl optimističen. Ob
manjši skupni proizvodnji povečujejo delež izdelkov z visoko
dodano vrednostjo, ki so rezultat nenehnih posodobitev in modernizacije proizvodnje v preteklosti. V zadnjih desetih letih so
v posodobitev in modernizacijo proizvodnje vložili skoraj 19
milijonov evrov, vse to pa jim je
uspelo realizirati z lastnimi sredstvi, saj za naložbe niso najeli niti
evra bančnih kreditov.
Tovarna strešnikov v Borecih
je danes ena najsodobnejših v
okviru Skupine Tondach, 68 zaposlenih v proizvodnji pa je lani
izdelalo že več kot 18 milijonov
kosov strešnikov, s katerimi so
pokrili 3.500 stanovanjskih hiš.
Izdelki s še višjo dodano vrednostjo so dodatni strešni elementi,
že pred leti pa je stekla tudi proizvodnja keramičnih elementov.
Večjih investicij v tem trenutku
ne načrtujejo, saj je Skupina Tondach v zadnjih letih precej vlagala v novo proizvodnjo v drugih
državah, predvsem v Hrvaški,
Madžarski in Češki, zato v Borecih vso skrb namenjajo razvoju
novih izdelkov, za fasade in tlakovce, povečujejo pa tudi izdela-
vo unikatnih izdelkov za sanacijo
objektov posebnega kulturnega pomena. Tako so izdelali posebno opečno strešno kritino
za grad Liechtenstein pri Dunaju, za potrebe madžarskih arhitekturnih spomenikov so izdelali
posebne glazirane strešnike s starinskim videzom, z njimi so prekrili streho tehniške univerze v
Budimpešti in še nekatere druge
zgodovinske objekte.
Pomembna pridobitev je tudi
proizvodnja engob in glazur, ki je
že lani stekla v Lukavcih. Ta proizvodnja je prej potekala v Avstriji, vendar so jo zaradi prostorskih
omejitev prenesli v Slovenijo. V
koncernu Tondach so se za to odločili predvsem zaradi primerne
lokacije, saj so novo mešalnico
engob in glazur uredili v prostorih nekdanje trgovine, kjer je že
bila ustrezna infrastruktura. Mešalnica v Lukavcih zdaj z engobami in glazurami oskrbuje vse Tondachove tovarne v Evropi, iz nje
pa prihajajo izdelki z visoko dodano vrednostjo. Trije zaposleni v
tej tovarni so naredili lani kar za
štiri milijone evrov izdelkov.
Ludvik Kovač
Anton Donoša je sodobni gradbeni mojster,
ki dela s tradicionalnimi materiali – ilovico,
slamo in trstiko. Pa ne le za potrebe obnavljanja starih stavb v tradicionalnem stilu, pravzaprav nanaša ilovnate omete predvsem na
sodobne stanovanjske hiše vseh vrst in tipov.
Pri tem si pomaga s sodobnimi gradbenimi
stroji, kakršni se uporabljajo tudi za klasično
gradnjo, le da so prirejeni. Čeprav delavcem
podjetja Prolhem v Avstriji pravijo kar ilovnati umetniki, bi bilo ročno nanašanje – kakor so to počeli v naši pokrajini v preteklosti – vseeno preveč naporno in dolgotrajno.
V poslu Antona Donoše in njegovega podjetja
IGOTON ne čutijo krize, dela imajo toliko kot
še nikoli. Zasebni investitorji, ki so načeloma
tudi bolj razgledani, okoljevarstveno naravnani in skrbijo za svoje zdravje, pravijo, da
je naložba v ilovnate omete dolgoročna in bo
prinesla prihranek, saj pozimi ohranja toploto, poleti pa hladi.
Vedno je odločilna odločitev v krizi. Pred dvajsetimi leti je bil zaposlen v Muri in tudi takrat je bila
kriza. Zaposlil se je v tekstilni tovarni v Avstriji in
takrat je po naključju prvič srečal človeka, ki je ob
cesti kopal ilovico. Pojasnil mu je, da raziskuje ta
material in se pripravlja, da se bo začel s tem poslovno ukvarjati. Tudi Antona so že od nekdaj zanimali naravni materiali, kot so les, ilovica in slama.
Nato je zamenjal podjetje in delal v gradbeni firmi
kot viličarist – in čez nekaj let sta se drugič srečala s prej omenjenim gospodom, ki je kupoval gradbeni material in ga obvestil, da bo zdaj zares začel
izdelovati ilovnate omete in da ima že naročila iz
Nemčije. »Hrepenenje po novem, neznanem je botrovalo moji odločitvi, da sem sprejel njegovo ponudbo in začel delati pri njem, čeprav nisem vedel,
ali bo poslovanje uspešno. Bila sva prva, ki sva v Avstriji začela delati ilovnate omete v podjetju Prolhem,« se spominja Anton in obuja spomine, kako
se je začelo v devetdesetih letih, ko so najprej obnavljali stare hiše, nato so začeli dobivati naročila
tudi za nove hiše … danes je to veliko najmočnejše
tovrstno podjetje v Avstriji, ki izvaža gradbene materiale v Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Slovenijo.
Da je Anton Donoša začel kot samostojni podjetnik v Sloveniji, je bil spet naslednji odločilni korak
– pravzaprav je bil ta mnogo težji kot prvi, saj ni
verjel v to, da bi Slovenci sploh sprejeli ta material.
In ker se takoj ni odločil, je lastnik našel drugega
partnerja (gradbeno podjetje iz Gorišnice), Anton
pa jih je moral učiti. Pa ni šlo. In zakaj? »Ker so imeli ti gradbeni delavci staro miselnost. Tega materi-
Anton Donoša je uspel z ilovnatimi
ometi po vsej Sloveniji bolj kot v Prekmurju: »Tu mi govorijo: Slišal sem, da
je to zdravo, toda ne vidim logike, da
bi v novo hišo dal blato. Če bi stopili v
takšno hišo, bi začutili, kakšna je razlika.« Foto: B. B. P.
ala enostavno niso sprejeli, niso imeli pravega odnosa do njega. To ni navadno delo, to je umetnost,
čaranje, ne pravijo nam zaman ilovnati umetniki.«
V preteklosti so glino mazali ročno, in ko je popokala, so ženske spet mazale … danes pa so ti materiali trdnejši, toda pri nanašanju moraš biti natančen,« pripoveduje Donoša. In potem se je 2004. leta
odločil (pravzaprav ga je prepričala stranka), da bo
sam začel s tem poslom v Sloveniji pod pogojem, da
se lahko vrne nazaj v podjetje Prolhem, če v Sloveniji ne bo uspeha. In to je bila prav gotovo ena najboljših odločitev – v enem letu so ga zasipali z naročili z ljubljanskega, gorenjskega in mariborskega
območja. Mnogi so razmišljali o tem, pa je bila odločilna cena ali niso našli primernega izvajalca. Zdaj
so spoznali, da 20 ali 30 odstotkov višja cena ne
sme biti odločilna, če hočeš živeti v zdravem objektu. Storitve Igotona vključujejo v načrtovanje hiše
že arhitekti, ki poznajo interese lastnika.
Tudi na Goričkem je v globini dovolj ilovice –
toda premalo podjetnosti.
Bernarda B. Peček
Galexija zdravja
Z novo linijo v DM
V farmacevtski družbi Galex iz Murske Sobote so predstavili
poslovanje v letu 2008, v katerem so ustvarili 299.255 evrov
dobička, kar je za 108 odstotkov več kot leto prej
Izdelava INDO in kovanih ograj
- ograje, ograjni elementi – sistemi INDO
- kovane ograje in vrata
- industrijska vrata
- vrata vseh vrst
- pogoni za vrata
- valovite (vibro) mreže
- žična pletiva univerzal
- montaža ograj, vrat,
električnih pogonov
- dela na ključ
Ograje Mihalič, d. o. o., Stročja vas 63 b, 9240 Ljutomer, telefon: 02 584 87 00, 041 610 343;
faks: 02 584 87 10, e-mail: [email protected], http://www.ograje-mihalic.si
Izjemno so se povečali tudi
prihodki od prodaje generikov na tujih trgih. Kmalu
bodo začeli prodajati novo linijo Zarja v prodajalnah Drogerie Markt.
Čisti prihodki od prodaje so
leta 2008 znašali 4.725.341 evrov,
kar je po besedah direktorja Galexa Mirana Jablanovca za 18 odstotkov manj kot v letu 2007. Kot
pravi Jablanovec, je razlog za padec v dejstvu, da je družba Galex
vse do prvega aprila 2007 še opravljala veledrogerijsko dejavnost,
ki je bila potem prenesena v hčerinsko podjetje Vitapharm, d. o. o.
Kot pomembnejše mejnike, ki so
zaznamovali poslovanje Galexa v
tem letu, je Jablanovec omenil tudi
prodajo lastniškega deleža v družbi Vitapharm in podpis pogodbe
z ljubljansko Kemofarmacijo, ki je
odkupila 51-odstotni lastniški delež v Galexu. Ob koncu leta 2008
je bilo v Galexu 37 zaposlenih.
Na domačem trgu so v prejšnjem
letu s prodajo izdelkov ustvarili
1.485.710 evrov prihodkov (približno enako kot leta 2007), na
tujih pa 1.020.102 evrov, kar je za
767 odstotkov več kot lani. Povečala se je tudi prodaja prehranskih
dopolnil, s katero so lani ustvarili 72.887 evrov prihodkov, kar je
za 143 odstotkov več kot leta 2007.
Nova linija Zarja, ki jo je predstavil
Mitja Horvat, zajema tri čaje in tri
sirupe, čaj s pegastim bandljem,
čaj z matejem, čaj z regratom ter
slezov sirup, trpotčev sirup in kuminov sirup. Med večje aktualne
projekte družbe Galex sodi tudi
razvoj izdelka Perindopril (antihipertonik), za katerega so že podpisali nekaj licenčnih pogodb s
partnerji, ki bodo izdelek tržili na območju celotne EU. Izdelek bodo lansirali v prvi polovici
leta 2010 in pričakujejo, da bodo
v obdobju petih let dosegli desetodstotni tržni delež. V letošnjem
letu pri Galexu načrtujejo povečanje prihodkov od prodaje generičnih zdravil za 80 odstotkov oz. na
tri milijone evrov.
T. M.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 21
BLAGOVNE ZNAMKE 21
– 21. maj 2009
Izkoristite prednosti investiranja v vzajemne sklade
Publikum PDU in sredstva zaupajte v upravljanje
strokovnjakom, ki bodo znali prisluhniti vašim
investicijskim načrtom in bodo skupaj z vami
sestavili optimalen naložbeni portfelj.
Publikum PDU, družba za upravljanje, Kocljeva 1 a, Murska Sobota, sodi med največje in najuspešnejše družbe za upravljanje v Sloveniji
in je ena izmed prvih družb za upravljanje, ki je pridobila dovoljenje za oblikovanje krovnega sklada. Krovni sklad Publikum je začel
delovati 1. januarja 2009, vanj pa je vključenih vseh enajst podskladov, ki jih upravlja Publikum PDU:
mešani podsklad PUBLIKUM Primus,
delniški podsklad PUBLIKUM Balkan,
delniški podsklad PUBLIKUM International,
delniški podsklad PUBLIKUM Azijski Tigri,
delniški podsklad PUBLIKUM Nova Evropa, delniški podsklad PUBLIKUM Komet,
delniški podsklad PUBLIKUM USA,
delniški podsklad PUBLIKUM Healthcare,
delniški podsklad PUBLIKUM Sci&Tech,
obvezniški podsklad PUBLIKUM Bond.
delniški podsklad PUBLIKUM Energy+,
Ključno prednost delovanja krovnega sklad predstavljata odlog ugotavljanja davčne obveznosti ob prenašanju sredstev med podskladi
znotraj krovnega sklada Publikum in neomejeno število brezplačnih prenosov sredstev med podskladi.
Kljub brezplačnim prenosom sredstev glavni namen krovnega sklada ni spodbujanje pogostih menjav skladov, temveč spodbujanje
razpršenosti naložbe med več različnih podskladov z različnimi naložbenimi politikami. Prestopi med podskladi so namreč smiselni kot del
dolgoročne gradnje portfelja ali kot prilagajanje glede na spremenjene življenjske razmere vlagatelja. Ravno široka paleta podskladov, ki
jih upravlja Publikum PDU, vlagateljem omogoča, da bodo lahko kar najbolj izkoristili vse prednosti, ki jih prinaša uvedba krovnih skladov,
in tako sestavili svoj mozaik naložb v skladu s svojimi pričakovanji in odnosom do tveganja.
tel. št.: 080 20 41 ali 02 535 18 00 e-mail: [email protected] http://www.publikum.si
Podjetje Niros kovinarstvo, Janez Tišler, s. p., s Cankove
se je v sedmih letih obstoja v Pomurju uveljavilo kot vodilno
ime na področju izdelovanja ograj iz nerjavečega jekla
Potrebam trga se vseskozi
prilagajajo z izpopolnjevanjem izdelkov iz stalne ponudbe in dopolnjevanjem
programa, tako da poleg
ograj izdelujejo še nerjaveče konstrukcije in naprave
iz jekla in medenine, kot so
stopnišča, zimski vrtovi in
nadstrešnice, ter notranjo
opremo, denimo stole, mize,
karnise in obešalnike.
Lani so veliko investirali v tehnološko posodobitev proizvodnje, nakupili so nekaj novih
strojev in naprav, v kratkoroč-
nem načrtu pa imajo gradnjo večje proizvodne hale, da bi izboljšali delovne razmere in zagotovili
možnosti za povečanje proizvodnje. Zaradi prostorske stiske težko odpirajo nova delovna mesta,
POšKODBE, KI JIH ZDRAVI ORTOPEDIJA,
POGOSTO ZAHTEVAJO REHABILITACIJE V
ZDRAVILIščU ALI FIZIOTERAPEVTSKEM
CENTRU
Ortopedija se srečuje s stanji po poškodbah.
Dodatno zdravljenje v bolnišnici ali zdravilišču
si lahko privoščite s sklenjenim zavarovanjem
VzajemnaNadomestila+.
Najpogostejše poškodbe, s katerimi se srečujete
pri svojem delu?
Akutne poškodbe spadajo v področje travmatologije.
Ortopedija pa se srečuje s stanji po poškodbah, zlasti s
stanji po tistih poškodbah, ki pustijo določene posledice
in težave. Najpogostejše poškodbe, s katerimi se
srečujem pri svojem delu, so poškodbe kolena, to so
poškodbe meniskusa in poškodbe gležnja, pri katerih
so najpogostejša stanja po izvinih.
zato ostajajo pri osmih zaposlenih, iščejo pa predvsem mlade, visoko kvalificirane delavce za delo
v proizvodnji in montaži, vendar
primeren kader, kot poudarja lastnik podjetja, težko dobijo in ga
morajo sami došolati. Gospodarska kriza jih je za zdaj le rahlo
oplazila, hujših posledic pa ni pustila. Prišlo je do upada dela, ki so
ga posredno opravljali za avtomobilsko industrijo, a se jim obseg
proizvodnje kljub temu ni zmanjšal, ker jim je uspelo ohraniti in
celo nekoliko povečati visok delež zasebnih naročil. Kot pojasnjuje Janez Tišler, se ljudje kljub krizi oziroma prav zaradi nje še bolj
odločajo za gradnjo in opremljanje prostorov, saj so cene izdelkov nižje kot lani. Med načrti podjetja je poleg širjenja proizvodnih
prostorov in programov tudi širitev na tuje trge, zlasti avstrijskega,
kjer so deloma že navzoči, ponujajo se jim tudi možnosti za vstop
na hrvaško tržišče, najpomembnejši cilj pa zanje ostaja zadovoljitev zahtev domačih kupcev.
Koliko časa traja bolnišnično zdravljenje re­
kreativnega športnika po težki operaciji kolena,
preden lahko odide v domačo oskrbo?
Odvisno za kakšno poškodbo gre. V primeru pretrgane
sprednje križne vezi, ki je ena izmed bolj pogostih
poškodb kolena, je potrebno operativno zdravljenje.
Bolnišnično zdravljenje traja približno teden dni,
potrebna pa je tudi rehabilitacija v fizioterapevtskem
centru. Najbolj priporočljivo je zdravljenje v zdravilišču,
kjer se vršijo redne vaje ter razgibavanje na aparaturah.
Športnik lahko prične s treningom po približno šestih
mesecih. Za večje športne obremenitve pa mora
počakati približno 9 mesecev. V domačo oskrbo lahko
preide po približno enem mesecu.
(neupoštevajoč trenutno stanje v zdravstvu) bi
bila idealna rehabilitacija?
Po operaciji sprednje križne vezi, kot sem omenil že
prej, bi bila idealna rehabilitacija v stacionarnem zavodu
za rehabilitacijo od štirinajst dni do treh tednov. Nato
je potrebna še ambulantna rehabilitacija. Nadaljnje
zdravljenje je odvisno od zdravstvenega stanja
poškodovanca. Vendar menim, da je najboljša presoja
o okrevanju po operaciji v rokah operaterja, ki naj tudi
odloči o zmožnosti za delo in zmožnosti za športno
aktivnost. Njegovo mnenje je treba upoštevati bolj kot
mnenja različnih komisij.
Prof. dr. sci. Janko Popovič, dr. med., spec. Ortoped
MEDICOM PLUS d.o.o
Zavarovanje za izplačilo
dnevnih nadomestil
Privoščite si več.
Naj omenim, da lahko s sklenjenim zavarovanjem
VzajemnaNadomestila+ prejmete denarno nado­
mestilo za čas bivanja v bolnišnici ali zdravilišču oz. si
s tem nadomestilom privoščite dodatno zdravljenje, s
katerimi izboljšate vaše fizično stanje.
Koliko časa je bolnik upravičen do izostanka z
dela ­ povprečje, s katerim se srečujete skozi leta?
To je zelo odvisno od težav, ki jih ima bolnik. V
ortopediji imamo največ opravka z osebami, ki jih
pestijo bolečine v hrbtenici in z bolniki po poškodbah
hrbtenice, tako v vratnem kot tudi ledvenem predelu.
Povprečen izostanek z dela je dva meseca. Nekateri za
težavami tožijo dlje časa, zato je treba bolniški stalež
tudi podaljšati.
Kakšen bi bil idealen čas za popolno okrevanje po
omenjeni operaciji in kakšna po mnenju stroke
PR oglas VN_137x200_(06-05-2009).indd 1
www.vzajemna­nadomestila.si
Oglasno sporočilo, Vzajemna d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana
Niros ostaja zvest
domačim kupcem
6.5.2009 14:08:44
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 22
22 BLAGOVNE ZNAMKE
21. maj 2009 –
Podjetje Teleing, d. o. o., je postalo uveljavljen ponudnik telekomunikacijskih storitev
Sodobne telekomunikacije so
pomembne za razvoj lokalnega okolja
Teleing je prvi kabelski operater v Sloveniji, ki je postal tudi mobilni operater
Podjetje Teleing, d. o. o., se je razvilo v sodobnega ter v lokalnem okolju severovzhodne Slovenije prepoznavnega ponudnika sodobnih telekomunikacijskih storitev. V skoraj
petnajstletnem delovanju ima za seboj vidne
razvojne dosežke in uspešno izpeljane ter za
podjetje pomembne referenčne projekte.
Ob ustanovitvi podjetja leta 1995 je bila njegova glavna dejavnost projektiranje telekomunikacijskih omrežij za druge operaterje in radiofuznih oddajnikov za radijske in televizijske postaje, s čimer
se ukvarjajo še danes. Ravno sedaj s partnerjem iz
Ljubljane uspešno končujejo izvedbo sprejemnega
antenskega sistema za BH Telekom v Sarajevu. Dejavnost so razširili na gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij za druge operaterje, razvojno pot pa nadaljevali s pospešenim povezovanjem
omrežij kabelske televizije na lastno sprejemno postajo. Leta 2003 so uporabnikom že ponudili kabelski internet, tri leta pozneje pa so na enem kabelskem priključku že lahko gledali televizijo, deskali
po internetu in telefonirali. Pred dvema letoma so
zgradili tudi prvo lastno širokopasovno optično
omrežje. Za dosežke pri razvoju sodobnih telekomunikacijskih storitev je podjetje prejelo nagrado Pomurskega sejma Megra 2007, s čemer so jim izrekli
priznanje za uspešno uvajanje spleta sodobnih širokopasovnih storitev v omrežjih kabelske televizije
predvsem na ruralnih območjih, ki niso pritegnila
velikih operaterjev. Lani so končali tudi investicijo
v sodobno digitalno TV-platformo in razširitev ponudbe IPTV na območje celotne Slovenije ter svoje
poslovanje približali uporabnikom z ureditvijo poslovnih prostorov na Glavnem trgu v Ljutomeru. Letos pa se že predstavljajo kot prvi ponudnik mobilne telefonije med kabelskimi operaterji v Sloveniji.
Ob tem so ves čas sledili potrebam lokalnega okolja po informacijski tehnologiji in s svojimi naložbami še sami prispevajo k njegovemu razvoju. »Naša
vizija ni prevzemanje kabelskih omrežij, ki so jih v
osemdesetih letih zgradili naročniki z namenom, da
bi si zagotovili možnost sprejema raznovrstnih, predvsem tujih satelitskih televizijskih programov. Lastniki to ostanejo tudi potem, ko omrežje prevzamemo v
upravljanje,« je povedal direktor podjetja Teleing Janez Smolkovič. Podjetje je ob tem videlo priložnost
zase predvsem v posodabljanju omrežja. Enosmerna
omrežja, zgrajena za distribucijo televizijskega signala, so nadgradili v dvosmerna z namenom ponujanja
kakovostnih in sodobnih storitev, s tem pa so tudi
sami prevzeli tveganje. Naložbo namreč nameravajo
torej ponujanja telekomunikacijskih storitev, število
njihovih naročnikov ne zmanjšuje, ampak celo povečuje. K temu sta prispevali tudi njihova cenovno
ugodnejša in paketna ponudba storitev ter seveda
vse večja potreba ljudi po informacijskih storitvah.
V okviru kreditnih zmožnosti in lastnih sredstev za
razvoj in gradnjo novih ter posodabljanje obstoječih
omrežij namenjajo vsako leto več sredstev.
»Najpomembnejši v našem podjetju pa so ljudje,«
je poudaril sogovornik. Sedaj jih je zaposlenih osemnajst. Gre za mlade ljudi, ki so v podjetje prišli takoj po šolanju, v čemer pa Janez Smolkovič vidi pomembno prednost, saj so rasli skupaj s podjetjem.
Teleing v primerjavi z drugimi operaterji ne ponuja
dela prek študentskega servisa, morda le v določe-
Občina Beltinci in javno podjetje Komuna sta po razpisu za
upravljavca kabelskega omrežja izbrala podjetje Teleing. V
Direktor podjetja Teleing Janez Smoltem primeru gre za javno-zakovič. Foto: M. H.
sebno partnerstvo, saj je občina Dveri, sedaj pa so tik pred začetkom gradnje le-tega
ob polaganju druge komunalne v Krajevni skupnosti Logarovci. Načrtujejo tudi nadgraditev kabelska omrežja, ki so ga marca prevzeli v
infrastrukture že položila tudi
upravljanje v občinah Križevci pri Ljutomeru in Veržej, kar bo omogočilo, da bodo naročnikom kmalu
cevi za optični kabel.
povrniti s ponudbo dodatnih storitev. Predvsem paketna ponudba storitev, s katero so začeli v tem letu,
je bila pri naročnikih zelo dobro sprejeta.
Podjetje Teleing je lani zgradilo tudi prvo optično omrežje, in sicer v Krajevni skupnosti Železne
lahko ponudili tudi širokopasovne storitve. Z lokalnimi skupnostmi sodelujejo tudi pri komunalnem
urejanju kraja na način, da ob polaganju različnih
komunalnih vodov še sami položijo cevi za optiko.
Zaostreni pogoji poslovanja, ki tarejo številna podjetja, se poznajo tudi pri njih predvsem zaradi težjega pridobivanja posojil, vendar se zaradi narave dela,
V podjetju Teleing so z odzivom na dobrodelno akcijo Poveži se, s katero želijo pomagati vsem tistim, ki si želijo ali
potrebujejo računalnik, a si ga
sami ne morejo kupiti, zelo zadovoljni in se vsem, ki so se nanjo odzvali, tudi zahvaljujejo.
nih primerih, saj gradijo dolgoročno uspešnost na
redno zaposlenih, ki tako v podjetju vidijo tudi priložnost za osebno napredovanje. Podjetje dokazuje
lokalno odgovornost tudi z izbiro lokalnih podizvajalcev, pripadnost okolju, kjer delujejo, pa tudi z donacijami predvsem športnim društvom.
Majda Horvat
Monicolor
V popolno utečenem ustroju znanosti, industrije in ekonomičnosti se ustvarjajo idealne razmere za delovanje, snovanje in uresničevanje vedno novih izzivov. Naši izdelki
zagotavljajo najvišje standarde kakovosti.
Zavedamo se, da je edina možnost ustvariti popoln stroj samo pod pogojem, da ta ne
vsebuje nobenega šibkega člena. Zato ne
pristajamo na kompromise, ampak verjamemo, da je dovolj dobro le najboljše.
Ključne dejavnosti podjetja so:
-izdelava, montaža in servisiranje investicijske
opreme za potrebe procesne industrije,
-izdelava in obdelava sklopov za strojegradnjo,
-izdelava rezervoarjev za tekoča goriva,
-izdelava atmosferskih, mešalnih in tlačnih
posod,
-vzdrževanje s področja strojništva, elektro in
mernoregulacijske tehnike,
-čiščenje rezervoarjev in opreme za transport
ogljikovodikov.
Celovit napredek je mogoč samo z odprtostjo misli, z dovzetnostjo za vedno nova dognanja ... Vsi zavzeti inženirji so tudi »pionirji«, zato stremimo k vedno boljšim načinom
doseganja zastavljenih ciljev in njihovemu
nenehnemu izpopolnjevanju ter verjamemo,
da je za vsak problem mogoče poiskati določeno rešitev. Strokovna podkovanost, raznovrstno znanje, vrhunske kompetence,
razumevanje zahtevnih, interdisciplinarnih
sodobnih tehnoloških, okoljskih in industrijskih procesov so zgolj nekateri vidiki usposobljenosti naših strokovnjakov.
Osnovne dejavnosti podjetja so:
-projektni inženiring,
-svetovalni inženiring in
-izvedbeni inženiring.
Harmonija izrabe energije in ohranjanja okolja je ključnega pomena za dolgotrajen in nemoten razvoj. S filozofijo varčnosti, naprednih
tehnoloških rešitev in nenehnega razvoja
energetskih proizvodov zagotavljamo neusahljiv vir trajnih ekološko-energetskih rešitev.
Energetske potrebe sodobne družbe in izzive
prihodnosti zadovoljujemo z zagotavljanjem
ozaveščene, predvsem pa smotrne uporabe
vseh energetskih potencialov, ki jih dolgoročno varujemo in vsakodnevno obnavljamo z
najsodobnejšimi sistemi varčnega izkoriščanja energetskih virov ter z razumevanjem narave in okolja, ki nas obdajata.
Nova tovarna formalina F-2
Pomemben delež k njeni zgraditvi so prispevali strokovnjaki Nafte Strojna in Nafte Inženiring.
Svojo poslovno odličnost gradimo na dveh
segmentih poslovanja:
-s prodajo naftnih derivatov in
-s storitvami požarne varnosti.
Kljub recesiji letos
boljši rezultati
V poslovni enoti prodajnega centra Monicolor v Murski Soboti
so pred dvema letoma uvedli ponudbo materialov za dela v
metalurgiji in zaključna dela v gradbeništvu ter pozneje ponudbo
dopolnili še z oddelkom za centralno ogrevanje in vodovod.
O dosedanjem poslovanju
in strategiji za nadaljnje delo
smo spregovorili z direktorjem prodajnega centra Monicolor v Murski Soboti Brankom Kuharjem.
Kako je s poslovanjem podjetja v nezavidljivih gospodarskih razmerah?
Kljub recesiji nam je v prvih
štirih mesecih uspelo povečati
prihodek za dobrih 11 odstotkov.
To samo potrjuje, da smo kljub
neugodnim gospodarskim gibanjem izbrali pravo pot.
Kje so vaše prednosti?
Zavedamo se, da samo vlaganje v znanje, strokovnost in kompetentnost lahko prinese želene
rezultate. Naša strategija temelji
na individualnem pristopu. Imamo pet mešalnic, v katerih mešamo barve za omete fasad, za notranje stene, za les in industrijske
barve za kovine na različnih kemijskih osnovah. V takih razmerah lahko ugodimo tudi najzahtevnejšim kupcem. V dogovoru
s proizvajalcem lahko naredimo
tudi barvno študijo za stanovanjske hiše v različnih niansah.
Nafta Lendava, d. o. o., Mlinska ulica 5, Lendava
Kakšni so načrti?
Direktor prodajnega centra Monicolor Branko Kuhar Foto: T. M.
V bližnji prihodnosti nameravamo razširiti prodajne površine za 500 kvadratnih metrov,
kar nam bo omogočilo razširitev
ponudbe, kupcem pa bo na voljo večja izbira blaga. Trenutno
imamo deset zaposlenih, iščemo pa tudi nove sodelavce, vendar kljub razmeroma visoki nezaposlenosti ne moremo dobiti
primernega kadra. Problem se
kaže predvsem v strokovni usposobljenosti mladih trgovcev. Junija bomo uredili nov oddelek za
mizarje s pestro izbiro specialnega materiala tako za obrtnike kot
splošno porabo. Zavedamo se, da
lahko le z novimi programi povečamo prodajo, zato se prilagajamo potrebam trga.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 23
BLAGOVNE ZNAMKE 23
– 21. maj 2009
CHEVROLET CRUZE – kompaktna limuzina
predstavlja novo svetovno smer oblikovanja
• 1,6/1,8-litrski bencinski motor s popolnoma prilagodljivim krmiljenjem ventilov
• 2,0-litrski turbodizelski motor omogoča porabo 5,6 l/100 km pri kombiniranem ciklu
• vozilo Cruze 1.6 16V z bogato serijsko opremo base že za 12.550 evrov
• poudarek na varnosti
Popolnoma novo vozilo Chevrolet, ki združuje
visoko kakovost in privlačno ceno, prihaja maja
na slovenski trg. Vsi kupci pa lahko že zdaj obiščete Avtohišo Kolmanič & Dokl in pobliže spoznate
novo vozilo Cruze.
Cena vstopnega modela Cruze z 1.6 16V bencinskim
motorjem in bogato serijsko opremo base – ABS zavorni
sistem, ESP elektronski program stabilnosti, jeklena platišča 6,5 x 16, gume 205/60 R16, zračne blazine za voznika in sovoznika, stranske zračne blazine, zračne zavese,
omejevalniki zatezne sile, opozorilnik za nepripeta varnostna pasova spredaj, električni pomik stekel spredaj,
daljinsko centralno zaklepanje, ogrevana zunanja ogledala, radio CD in MP3, 4 zvočniki, naslon za roko zadaj s
predalom, žepi na hrbtni strani prednjih sedežev, deljiva zadnja klop 60/40, po višini nastavljiv volanski obroč,
električna zunanja ogledala v barvi vozila, zložljiv ključ,
ogrevalne šobe zadaj – je 12.550 evrov. Klima je na voljo
za doplačilo 700 evrov.
Še več opreme dobite pri modelih Cruze LS in LT.
Poudarek na varnosti
Chevrolet Cruze omogoča izjemno varnost, saj so
zračne blazine za voznika in sovoznika, stranske zračne
blazine, zračne zavese, omejevalniki zatezne sile, opozorilnik za nepripeta varnostna pasova spredaj, ABS zavorni sistem, ESP elektronski program stabilnosti del standardne opreme osnovnega modela.
Struktura karoserije avtomobila Cruze je med najbolj
čvrstimi v razredu. Njena torzijska togost je kar za 140
odstotkov večja kot pri njegovem predhodniku. Čvrsta
struktura je ključnega pomena tudi pri dušenju hrupa in
vibracij ter za zagotavljanje varnosti pri trčenju ter optimalne kombinacije udobja vožnje in upravljanja vozila.
CHEVROLET CRUZE – sodoben avtomobil za sprejemljivo ceno, z visokimi tehničnimi standardi.
S svojo dolžino 4,6 m dovolj prostoren, prepričljiv z obliko in vožnjo tudi za zahtevnejše kupce.
Ogledate, preizkusite in kupite ga lahko pri vašem najbližjem prodajalcu vozil
Chevrolet Avtohiši Kolmanič & Dokl, Industrijska ulica 1, Murska Sobota, tel. št. 530 46 20.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 24
24 BLAGOVNE ZNAMKE
21. maj 2009 –
Uspešne blagovne znamke
v izobraževanju odraslih
Pomen in teža znanja in izobraževanja se širita z veliko hitrostjo. Še posebej danes v gospodarski in splošni družbeni krizi.
Vseživljenjsko učenje postaja pomemben termin našega vsakdana in samo po sebi vse bolj blagovna znamka, kajti za
vse več izobraževalnih in drugih organizacij postaja ta besedna zveza iz dneva v dan pomembnejši del njihove dejavnosti.
Ne dolgo od tega je sestankovala Primorska gospodarska zbornica, torej združenje
gospodarstvenikov, vse skupaj sem videla po televiziji, in
pojem, o katerem so govorili
večino časa, je bil vseživljenjsko učenje med zaposlenimi.
Torej, uspešna blagovna znamka je lahko ne samo podjetje, temveč tudi neka paradigma s pozitivno družbeno konotacijo, vplivom
in koristmi za lokalno okolje. In
takim v našem zavodu najraje sledimo.
Primer naše dobre prakse na
tem področju je CVŽU Pomurje
– Center vseživljenjskega učenja
Pomurje, katerega načrtovanja in
udejanjenja smo se lotili sistematično in z natančno določeno vizijo ter uspeli prepričati okolje o
njegovem pomenu.
Naša najpomembnejša blagovna
znamka je seveda Ljudska univerza
Murska Sobota. Letno obravnavamo okrog 10.000 udeležencev izobraževanj, pokrivamo področja od
osnovne šole do fakultet in seveda
tudi podiplomskega študija. Naša
prioritetna naloga je izobraževanje in motiviranje vseh starostnih
skupin, posebno pozornost pa namenjamo ranljivim skupinam. Socialna izključenost in neizobraženost sta velik osebni primanjkljaj,
ki pa se ga da nadomestiti z veseljem do učenja.
Ker se ukvarjamo tudi z državnimi in mednarodnimi projekti, je vsak projekt na neki način
zgodba o ustvarjanju blagovne
znamke zase, znotraj krovne blagovne znamke LUMS. Temu pravi-
mo podjetniški pristop v izobraževanju. Kajti v okviru projektov se
oblikujejo prepoznavne blagovne
znamke, ki imajo svoja življenja,
za vsako posebej je le vprašanje,
kako uspešna je na svoji poti.
Vsak program v svoji blagovni znamki nosi ime, merila, pri-
DO ZADOVOLJNIH ZAVAROVANCEV
IN POSLOVNEGA USPEHA
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D., OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA
Zavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Murska Sobota je v pomurskem prostoru že 60
let. V tem obdobju smo se razvijali z roko v roki s pomurskim okoljem, s katerim živimo in
za katerega dihamo. Posebno pozornost namenjamo kakovostnim in partnerskim odnosom z našimi strankami. Zavedamo se, da je naš uspeh odvisen predvsem od zadovoljstva
in zvestobe naših zavarovancev, ki jim je poleg kakovosti in cene storitve najdragocenejši
čas. Zato smo jim s 27 poslovalnicami v vseh večjih pomurskih krajih in več kot 60 zastopniki skrajšali poti ter prihranili čas in skrbi. S Središčem za stranke (na fotografiji spodaj)
skrbimo za še hitrejše, lažje in prijetnejše poslovanje z nami.
Kakovost naših storitev, poleg potrditev pri vsakdanjem delu, dokazujemo tudi s certifikatom kakovosti ISO, ki smo ga prejeli kot prva območna enota v Sloveniji že leta 1997. Ob
tem smo prejemniki dveh priznanj, »na poti k učečemu se podjetju«, ki ga je podeljeval
Inštitut učečega se podjetja, in priznanja za izobraževalni management 2002 – TOP 10. V
letu 2006 je Zavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Murska Sobota prejela od Inštituta USP certifikat učečega se podjetja-USP S-10.
ŠIROKA IN PESTRA PONUDBA ZAVAROVALNIH STORITEV
Sledimo sodobnim zavarovalnim trendom in razvoju zavarovalniških storitev, zato ponudbo vsako leto obogatimo z novimi atraktivnimi zavarovanji. Zavarovancem ponujamo
nova zavarovanja, kot sta zavarovanje DOM in investicijsko zavarovanje FLEKS. Pametno je
imeti tudi dobro zavarovan avto: zavarovanje za mlade družine, zavarovanje za varne voznike in zavarovanje za mlade voznike.
lagoditev izobraževanju odraslih,
končni cilj pa so številni zadovoljni udeleženci.
V krizi so potrebni povezovanje,
mreženje institucij ter še večja želja po izobraževanju in iskanje priložnosti. Zato je vedno na voljo
priložnost, da različne institucije
skupno ustvarimo kako novo blagovno znamko, ki bo imela posledično velik vpliv na lokalno okolje
in katere del dejavnosti bo zajemal
tudi vseživljenjsko učenje in izobraževanje odraslih. Najslabše je
kot noj potisniti glavo v pesek in
misliti, da se ne da nič spremeniti.
Seveda je lastna blagovna
znamka tudi vsak posameznik,
edinstven in neponovljiv, vsakega čaka pot učenja in pregovor
pravi: »Če mislite, da vam ne bo
uspelo, ali če mislite, da vam bo,
oboje je res.« Ampak samo od nas
je odvisno, o čem se bomo uspeli
prepričati. Več znanja in izkušenj
ima posameznik, bolj konkurenčna blagovna znamka je na trgu. In
le znanje da vsaki od teh posameznih blagovnih znamk tisti prestiž, ki jih določa kot boljše od
konkurence.
Zadovoljni udeleženci osnovnošolskih programov, zadovoljni
diplomanti fakultete, uspešno izveden projekt z lansirano lastno
blagovno znamko in navsezadnje
zadovoljni, ustvarjalni in uspešni
sodelavci so koristni dejavniki, ki
se dolgoročno sinergično zlivajo v pozitivno podobo naše skupne in krovne blagovne znamke
LUMS – Ljudska univerza Murska
Sobota, za katero želimo, da bo še
vrsto let najprepoznavnejša blagovna znamka na področju izobraževanja v regiji in širše. Torej,
LUMS kot nosilec kakovosti v izobraževanju odraslih!
»Carpe diem«, izkoristite dan in
potenciale, ki jih nosite v sebi.
Vesna Laissani
ROTO z novo tehnologijo in novimi izdelki kljubuje krizi
Razvoj na zalogo
Razvijajo okolju prijazne izdelke in okolju prijazne proizvodne tehnologije
V podjetju ROTO poleg razvoja okolju prijaznih izdelkov nenehno uvajajo tudi
okolju prijazne proizvodne
tehnologije, za kar skrbijo
sodelavci Razvojnega centra. Njihovo kakovost in naravnanost k varovanju okolja dokazujejo tudi certifikat
ISO14001 in kar dva znaka kakovosti v graditeljstvu: za čistilno napravo in rezervoar
za zbiranje deževnice. Z nakupom proizvodnje italijanskega podjetja Chicco so se
njihove možnosti še povečale. Prav zdaj pa vneto iščejo
inženirje in komercialiste za
razvijanje novih programov.
Ena večjih in izjemno pomembnih novosti je nova proizvodna
linija namotavanja steklenih nitk
v Lendavi. Opremo so kupili s
pomočjo projekta ministrstva za
gospodarstvo, ki spodbuja razvoj
novih tehnologij. Nameščena je
v prostore lendavskega obrata,
ki je nehal delovati prav zaradi
recesije. Ta proizvodnja je pravzaprav nadgradnja dosedanjega
postopka izdelovanja rezervoarjev, saj s pomočjo namotavanja steklenih nitk ti postanejo še
kakovostnejši, močnejši in trpežnejši. Dodatno zaščiteni rezervoarji (dvoplaščni) so primerni
tam, kjer pričakujejo večji pritisk
ali ekstremne vremenske razmere; na primer zelo zaželeni so pri
čezoceanskem transportu tekočin (zaradi naftne krize so začeli
z ladjami prevažati tudi plin), saj
je skupna teža transporta manj-
Nuša Pavlinjek, vodja marketinga v Skupini podjetij
ROTO pred Razvojnim centrom, ki ima kljub krizi veliko zaslug za uspešno poslovanje podjetja. Foto: B. B. P.
ša. Prav tako je njihov izboljšan
rezervoar primeren za vgrajevanje v vroči pesek, npr. v Alžiriji,
saj zaradi zaščite obdrži obliko.
Kot silosi se lahko uporabljajo
za shranjevanje pelet pod zemljo
in prav pri izdelavi teh poslovno
sodelujejo z nemškim proizvajalcem peči.
Novo proizvodno področje je
tudi program vetrnic v sodelova-
nju z mariborsko strojno fakulteto (smer fizika). Prav zdaj so v
fazi testiranja za čim boljši izkoristek, pri izdelavi pa so upoštevali
zakon aerodinamike. Ker vetrnice ne bodo višje od šest metrov,
zanje kupci ne bodo potrebovali
posebnega dovoljenja, domačije
v hribih pa si bodo lahko s pomočjo že ene vetrnice zmanjšale račun za elektriko.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 25
25
– 21. maj 2009
Knjigober
Že zgodaj
zjutraj je
začelo dišati
V Vrtcu Ljutomer so v okviru skrbi za varovanje in ohranjanje narave, gibanje in medgeneracijsko druženje pripravili prav zanimiv dan.
Na obisk so povabili tudi starše in
stare starše. Že zjutraj je začelo po
vrtcu prijetno dišati. V nekaterih
skupinah so otroci skupaj z babicami in starši pekli medenjake in
strojne kekse, v drugih ocvirkove
pogače in rogljičke. Da je bila miza
še bolj pisana in zdrava, so otroci
skupaj s starši pripravili tudi slastna sadna nabodala. Kuharice in
pedagoške delavke pa so pomagale
pripraviti okusne in zdrave namaze
ter zeliščne napitke. Mnoga zelišča
so prinesli od doma ali so jih nabrali na sprehodu. Za veselo razpoloženje je skrbela tamburaška skupina
DU Ljutomer Bisernice. Marija Pušenjak je povedala, da je bilo razpoloženje čudovito: »S pesmijo, plesom in dobro voljo smo pozdravili
naš planet. Sončni žarki so ogrevali
zemljo in naša srca. Skupaj smo rajali majhni in veliki. Sreča je v srečanju in druženju. Le-to bogati nas
in preko nas ustvarja prijaznejše
bivanje. Zato smo si bili vsi udeleženci ekodneva enotni, da moramo
otrokom pomagati oblikovati pozitiven odnos do narave in soljudi.«
A. N. R. R.
Ni sedanjosti
brez
preteklosti
Ob petdeseti obletnici Osnovne
šole I Murska Sobota
Foto: Marija Pušenjak
Pravi otrok
Pravi otrok sem
in ni me več strah.
Vladam v hiši,
v postelji pa še kak'.
V dan zavijem se močno,
v noč pa bolj od strahu.
Torej slišali zdaj ste,
kako se oglašam,
ko strah me je.
Maja Makovecki, 4. a,
OŠ F. Prešerna Črenšovci
Zbornik prinaša v sliki in besedi
petdeset let prve OŠ v Murski Soboti. Seveda je za posameznika najbolj zanimivo prelistati obdobje, ko
je šolo sam obiskoval, saj lahko na
fotografijah vidi znane profesorske
obraze, zanimiva pa je tudi primerjava z drugimi obdobji, ki pokaže,
kaj smo oz. česar nismo imeli v primerjavi z drugimi generacijami.
Zbornik je razdeljen na pet sklopov, ki predstavljajo pet desetletij in
v katerih opisujejo delo, dogodke in tedanje stanje na šoli. Svoje misli
in spomine so prispevali tudi številni aktivni in upokojeni profesorji,
pa tudi nekdanji osnovnošolci. Tudi profesor Alojz Hriberšek je prispeval svojo zgodbo iz leta 1971: « … domov grede sem se pa spomnil
na razpis v Vestniku za učitelja na Osnovni šoli Daneta Šumenjaka Mirana …« Številni, ki smo mnogo kasneje obiskovali razred profesorja
Hriberška, smo se nato vključili v zgodovino te šole in ob branju teh
in podobnih vrstic v zborniku naše lastne anekdote kar najdejo pot
na plano in verjamem, da nihče, ki je obiskoval prvo osnovno šolo, ne
bo ostal ravnodušen ob branju tega zbornika.
T. M.
Glasbosluh
Domen, 5 let, Murska Sobota
The Baseball
Project
Vol. 1: Frozen
Ropes And
Dying Quails
YepRoc Records, 2008
Veterana rokenrola Scott McCaughey (The Minus 5, R. E. M., Young
Fresh Fellows) in Steve Wynn (The Dream Syndicate, Gutterball, Danny & Dusty, Miracle 3) gojita že nezdravo ljubezen do glasbe, ki pa jo
presega še bolj nezdrava ljubezen do baseballa. Dvojec je združil to
svojo strast s pričujočim albumom zvenečih kitar in zgodb iz ozadja te
ameriške športne igre. Junaki in barabe tega priljubljenega ameriškega zapravljanja časa so tukaj prikazani na duhovit način z navijaškimi
podrobnostmi v pesmih, ki lahko služijo kot poletne rock himne ali
kot razmišljanje o razlogu, zakaj je baseball tako priljubljen na drugi
strani Atlantika. Omenjenemu paru sta se pridružila bobnarka Linda
Pitmon (Miracle 3, Golden Smog) in Peter Buck iz skupine R. E. M. in
tako priskrbela še nekaj zgodb o zapitih igralcih z nenavadno usodo
(The Yankee Flipper, The Death Of Big Ed Delahanty), o legendarnih ikonah (Ted Fucking Williams), ljudskih junakih (Fernando, Satchel Paige Said) in o spregledanih možeh, ki so spremenili potek igre
(Gratitude For Curt Flood). Strastno duhovita in komentirana s sarkazmom je pričujoča plošča odličen »soundtrack« za zabavno ozadje
te ameriške igre.
T. K.
Filmogled
Angeli in
demoni
Angels and Demons
ZDA, 2009
Režija: Ron Howard
Igrajo: Tom Hanks,
Ayelet Zurer, Ewan McGregor, Stellan Skarsgard,
David Pasquesi, Victor Alfieri, Cosimo Fusco
Žanr: triler
Ljubitelji filmov o zarotah, prostozidarskih ložah in nečednih poslih
znotraj »vatikanske korporacije« boste spet prišli na svoj račun. Zgodba je postavljena v čas pred izbiro novega papeža, vendar nekdo ugrabi štiri kardinale, favorite za zasedbo prestola, ter grozi, da jih bo javno
usmrtil in Vatikan vrgel v zrak s pomočjo antimaterije, ki izgine v poskusu s pospeševalnikom. To je spet naloga za harvardskega profesorja Roberta Langdona (Tom Hanks), ki razvozla starodavni simbol Iluminatov, ki jih je Cerkev zaradi nestrinjanja z njenimi dogmami pred
davnimi časi usmrtila. Kot kardinalom za časa konklava pove duhovnik
McKenna (Ewan McGregor), je Cerkev napadel star sovražnik. V bolj
ali manj akcijskih prizorih, ki se trudijo pokazati vatikansko veličino,
profesor rešuje skrivnosti po tekočem traku, vseeno pa je vsebina zvedena na že videno raven: »Če si bo znanost lastila nastanek sveta, kaj potem še ostane Bogu.« Za oboževalce Da Vincijeve šifre. V Star Maxu.
T. M.
Na strani 31 najdete nagradni kupon, s katerim si lahko prislužite dve vstopnici za Star Max.
www.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 26
ŠPORT
26
hokej na travi
Pliva tretja
Na finalnem turnirju Interlige v Wiener Neudorfu
sta slovenski ekipi zasedli
tretji mesti.
Za Plivo je to po petih letih
prvi poraz in izguba primata v
tem tekmovanju, za dekleta Moravskih Toplic pa je tretje mesto
lep mednarodni uspeh. Polfinale moških: Rača (Slovaška) –
Pliva Lipovci 5 : 3 (R. in D. Mesarič, Maučec); za 3. mesto: Pliva
– Wiener Neudorf (Avstrija) 5 : 5
(po kazenskih strelih 10 : 9 za Plivo). Strelci: D. Mesarič 2, R. Mesarič, Forjan, Maučec. V finalu je
Mladost Zagreb s 5 : 3 premagala Račo. Polfinale žensk: Wiener Neudorf – M. Toplice 5 : 1
(Gomboc); za 3. mesto: M. Toplice – Zlate Moravce (Slovaška) 3 :
1 (Sambt 2, Kučan). V finalu so
hokejistke Zrinjevca (Hrvaška) s
3 : 1 premagale Wiener Neudorf.
T. G.
MINULI TEDEN
Trap
Na tekmi SP v Münchnu je reprezentant Boštjan Maček med
90 strelci iz 39 držav s 120 zadetki zasedel 24. mesto. (M. J.)
Strelstvo
Na tekmi SP v Münchnu je bil
Robi Markoja s 586 krogi 73., z
malokalibrsko puško leže (592)
pa 49. (M. J.)
Atletika
Na ekipnem DP za člane in
članice v Celju so bile atletinje
Panvite osme. Tina Jureš je bila
druga na 200 m (24.62), na 100
m (11.98) pa četrta. Katja Gomboc je bila četrta na 400 m ovire
(1:10,76), Aleš Zver pa šesti na
1500 m (4:06,50). (M. J.)
Judo
Na turnirju v Zeltwegu so zmagali Maja Uršič (do 63 kg), kadeti Sašo Šarčevič in cicibanka Hanna Mazouzi (do 36 kg).
Drugi so bili Aleks Morčič, Urban
Gruškovnjak, Rok Kovačič, Sanja
Čahuk in mladinka Tadeja Hozjan
(JK Lendava), tretji pa mladinec
Uroš Kavčič, kadet Tim Kovačič
in ciciban Jan Lukač.
Na Palijevem memorialu v
Ljubljani sta bili prvi st. deklici
Sara Šernek (do 44 kg) in Melita Gönc (do 63 kg), druga pa
Natalija Varga (vse KBV Lendava). Na pokalu Šiške je bil tretji
Jan Jurgec (do 38 kg), JK Lendava. (M. J., T. G., F. B.)
Rokoborba
Ljutomerčanka Laura Kodela
(do 30 kg) je zmagala na turnirju
v Budimpešti, Mihaela Čirič (do
55 kg) pa je bila druga. (M. J.)
Karate
Na mednarodnem turnirju v
Postojni je bila Kaja Casar druga
in tretja. Bron je dobil tudi Saša
Črnko in ekipno st. deklice Rofixa MS. (M. J.)
Kolesarstvo
Na 2. kronometru za slovenski pokal je bil med amaterji B
Matej Fujs drugi, med dečki pa
Mišel Šooš tretji. (M. J.)
Avtomobilizem
Na 2. dirki za madžarsko prvenstvo v pospeševanju na 402
m je v razredu Pro FWD zmagal
Igor Kovačič, v razredu Pro
Compact pa je bil Jure Špindler drugi. (M. J.)
Modelarstvo
V Krškem je med mladinci zmagal član MK Ftič Mlajtinci Tadej
Miholič, Nino Jerebic pa je bil
četrti. (M. J.)
21. maj 2009 –
Badmintonski turnir Panvita Slovenia International 2009
Maji Tvrdy naslov v Lendavi
Lendava je bila konec tedna
prizorišče odmevnega mednarodnega tekmovanja v badmintonu, ki šteje tudi za svetovni
pokal, turnirja Panvita Slovenia International 2009. Že drugo leto zapored je mednarodni
turnir pripravil Badmintonski
klub Mladost Lendava pod okriljem Badmintonske zveze Slovenije in velja za največji tovrstni
dogodek sezone v naši deželi.
Že podatek, da je na koledarjih
evropske in svetovne badmintonske zveze umeščen takoj za
Sudirman Cupom (ekipno SP
v Guangzhou na Kitajskem) in
odprtim prvenstvom Španije v
Madridu, veliko pove.
Turnirja, ki šteje za točke svetovne in evropske jakostne lestvice, se
je udeležilo 131 tekmovalcev iz 21
držav, med drugim tudi iz badmintonskih velesil Kitajske, Danske in
Indije. Tako smo v športni dvorani
DSŠ Lendava spremljali vrhunske
predstave, kjer so se nastopajoči
borili za denarne nagrade v skupni
vrednosti 5.000 ameriških dolarjev.
Prva nosilca sta bila Yuhan Tan
(81. na svetovni lestvici) iz Belgije in naša olimpijka Maja Tvrdy
(57. na svetovni lestvici). V močni mednarodni konkurenci (9 nastopajočih s TOP 100) se je za čim
višje mesto potegoval tudi domači
Mešana dvojica Maja Tvrdy/Iztok Utroša Foto: Nataša Juhnov
adut, slovenski reprezentanti Iztok Utroša (161.), ki je brez kvalifikacij uvrščen na glavni turnir.
Že v kvalifikacijah je domačin
Mitja Sekereš z 11 : 21 in 4 : 21 izgubil z Madžarom Krištofom Horvatom. V 1. krogu glavnega turnirja je Iztoka Utrošo premagal Čeh
Tomaš Kopriva (14 : 21, 21 : 14, 21
: 13), v ženski konkurenci pa Madžarska Sarolta Varga Sabino Magyar (21 : 11, 21 : 12). Slednja je v
navezi z Jerco Bajuk z 0 : 2 klonila proti igralkama Wellsa Harvey in
Turner. Izgubila je tudi lendavska
naveza Miha Horvat/Iztok Utro-
Tiskovna konferenca KK Tropovci
V nedeljo kolesarski maraton
Čeprav so že sodelovali na
nekaj dirkah po Sloveniji, pomeni za KK Tropovci pravi začetek tekmovalne sezone že
tradicionalni kolesarski maraton Občine Tišina, letos že 13.
zapored. Start in cilj bo v nedeljo, 24. maja, ob 10. uri pri prostorih KK Tropovci.
Kot je uvodoma navedel predsednik kluba Roman Činč, bo letos
že šestič potekal pod okriljem OKS
in akcije Slovenija kolesari 2009.
»Naši dosedanji maratoni so pokazali, da jih znamo dobro organizirati, kajti k nam pride iz leta v leto
vedno več udeležencev. Lani jih
je prišlo 427, letos pa jih pričakujemo 500. Verjamem, da bo ob lepem vremenu ta številka celo presežena. Kolesarji pridejo iz skoraj
vseh delov Slovenije, zadnja leta
pa tudi iz sosednjih držav Hrvaške,
Madžarske in Avstrije.«
Član upravnega odbora Dominik Ketiš je razkril vse štiri različno dolge trase. »Najdaljša in najzahtevnejša bo proga na 56 km.
Relacija je: Tropovci-GradiščeMurski Črnci-Tišina-Petanjci-Gederovci-Cankova-Pertoča-Dolnji
Slaveči-Grad-Bodonci-ZenkovciSkakovci-Gederovci-Vanča vas-Tišina-Tropovci. Lahko se odločite za
krajšo progo, dolgo 36 km. Ta se
Tenis
2. krog 3. slovenske lige: R. Slatina – Ten sport MS 2 : 3 (Ficko,
Jakopina, Ulčar); 3. krog: Ten
sport MS – Ljutomer 5 : 0 (Ficko, Jakopina, Zrim, Ulčar, Ficko/
Jakopina). (T. G.)
Utroša do polfinala
v mešanih dvojicah
Najdlje je prišla mešana dvojica
Iztok Utroša/Maja Tvrdy, ki je
šah Kadeti Radenske
Pomgrada državni prvaki
V Novi Gorici je potekalo 12.
klubsko ekipno državno šahovsko prvenstvo Slovenije za
fante in dekleta do 15 let za leto
2009.
V konkurenci fantov je nastopilo 16 ekip iz različnih slovenskih
klubov. Prvenstva so se udeležili
tudi šahisti ŠD Radenska Pomgrad,
ki so v sestavi Jernej Skuhala, Boris Markoja, Matej Grah in Luka
Skuhala v močni konkurenci zasedli 1. mesto in s tem osvojili naslov državnega ekipnega prvaka. Ekipa še mladih šahistov je s
27 osvojenimi od možnih 36 točk
prehitela drugouvrščeno ekipo ŠK
Ig za 1 točko, tretjeuvrščena ekipa
ŠK Komenda pa je zaostala za 1,5
točke.
Mladi šahisti ŠD Radenska Pomgrad so tako odlične rezultate na
državnem posamičnem prvenstvu
mladih, ki je potekalo letos v Rogaški Slatini, podkrepili še z zmago v
ekipni konkurenci. Odlični rezultati so posledica njihovega osebnega dela in dobrega dela v klubu, ki
podpira razvoj mladih šahistov.
M. J.
Dalivoj Titan, Roman Činč, Dominik Ketiš Foto: M. J.
bo vila vse do Gederovec na enaki trasi, tam pa bo zavila v Krašče,
Domajince, Cankovo in spet nazaj
proti Tropovcem. Na voljo bo tudi
vožnja na 17 km. Ta pa bo nazaj
grede iz Gederovec speljana skozi
Vančo vas in Tišino do Tropovec.
Najlažja bo seveda 5-kilometrska
trasa proge: Tropovci-GradiščeMurski Črnci-Tropovci. Vsi udeleženci prejmejo spominsko medaljo, osvežilne napitke ob progi, na
cilju pa bodo kolesarska malica,
žrebanje nagrad, nagrade za najštevilčnejšo ekipo, najstarejšega in
najmlajšega udeleženca ter še druga presenečenja.«
Trener Dalivoj Titan je strnil letošnje rezultate kolesarjev: »Doslej
smo odpeljali sedem dirk, pri čemer smo se udeležili dveh dirk na
Hrvaškem in petih v Sloveniji. Domače dirke so se točkovale za pokal Slovenije in kriterij slovenskih
mest v kategoriji dečkov in mlajših
mladincev ter amaterjev. Najprej je bila dirka v Medvodah, ki
je štela za pokal Slovenije. Med
dečki C je bil drugi Matej Škafar,
med mlajšimi mladinci pa Dušan Fister osmi. V Oroslavju na
Hrvaškem je med dečki C zmagal Matej Škafar, med mlajšimi
mladinci je Dušan Fister zasedel četrto, Matej Vohar pa sedmo mesto. Med veterani tekmuje
za naš klub Hrvat Nenad Ciglar, ki
je bil tretji. Na tekmovanju za pokal UE Domžale je med amaterji
A zmagal Primož Obal, šesti pa je
bil Jan Poredoš. Pri amaterjih B je
bil Iztok Fister osmi. Na vzponu
na Sljeme je med veterani zmagal Nenad Ciglar. Spodbudna je
njihova velika pripravljenost, tekmovati z drugimi slovenskimi kolesarji. Veseli me, da je v ozadju še
nekaj mladih kolesarjev, ki prihajajo v naše vrste.«
Milan Jerše
namizni tenis Žibratu dva naslova
V Cerknici je bilo 18. mladinsko državno prvenstvo za posameznike in dvojice, na katerem je nastopilo 110 igralcev in
igralk iz 26 klubov, tudi 11 Pomurcev.
Ti so se spet izkazali, saj so osvojili pet medalj. Med posamezniki je
drugič zapored slavil najboljši slovenski mladinec Jan Žibrat (So-
ša proti Dancema Fynbo/Odum
(21 : 18, 19 : 21, 19 : 21).
najprej z 21 : 19 in 21 : 14 premagala slovensko dvojico Alen Roj/
Urška Polc, v četrtfinalu pa hrvaško dvojico Zvonimir Đurkinjak/
Andrea Žvorc z 21 : 12, 14 : 21, 21 :
17. Žal sta v polfinalu izgubila proti avstrijski navezi Prutsch/Zauner
(11 : 21, 21 : 13, 21 : 15).
Tako je slovenske barve v finalu branila samo Maja Tvrdy, ki je
po četrtfinalni zmagi nad Madžarko Orsolyo Varga (21 : 9, 18 : 21,
21 : 15) v polfinalu v dveh nizih z
21 : 11 in 21 : 7 ugnala še Hrvatico Andreo Žvorc. V finalu pa je v
dveh nizih (21 : 10, 21 : 16) premagala tekmico iz Belgije Lianne Tan.
»Letošnja zmaga je zame absolutno
najlepša doslej, saj je bila dosežena pred domačim občinstvom,« je
povedala najboljša slovenska igralka, ki je na mednarodnih tekmah v
Sloveniji zmagala že šestkrat.
Pri posameznikih je naslov šel v
Anglijo. Harry Wright je bil boljši
od Danca Kristiana Mitgaarda z 21
: 10 in 21 : 17. V dvojicah je kar dva
naslova pobral Avstrijec Peter Zauner. Najprej sta s Simone Prutsch
osvojila naslov v mešanih dvojicah,
nato pa je slavil zmago še v moških
dvojicah skupaj z Jürgenom Kochom. V ženskih dvojicah sta bili
najboljši Nemki Johanna Goliszewski in Claudia Vogelgsang.
Milan Jerše
bota), ki je v finalu premagal Jurija
Zdovca iz Rakeka (3 : 0). Slavje Žibrata je bilo prepričljivo, saj je izgubil le en niz v polfinalu proti Pucončanu Tomažu Pelcarju, ki je s tretjim
mestom dosegel svoj največji uspeh.
Med osmerico sta se uvrstila Gorazd Horvat in Ervin Železen.
Svoj drugi naslov je Žibrat osvojil
v dvojicah skupaj z Maticem Slode-
jem (Muta). V finalu sta premagala puconsko navezo Horvat/
Pelcar (3 : 0). Dvojica Železen/
Sukič se je uvrstila med osmerico. Žibrat je drugo mesto zasedel v mešanih dvojicah z Ano
Verdinek (Logatec), Pelcar pa se
je s Katjo Šapek (Fužinar) uvrstil
med osmerico.
M. U.
Boris Markoja, Jernej Skuhala, Luka Skuhala, Matej Grah
Foto: N. N.
Sobota, 23. maja, ob 11. uri: Ekološko-rekreativni spust po reki Muri. Start v
G. Radgoni, cilj pri cestnem mostu na Razkrižju, 25 km dolga pot. Organizator:
Roto MS. Informacije: Suzana Flisar, 041 646 446.
Sobota, 23. maja, ob 16. uri: 7. Triglavov tek in 4. nordijska hoja v ŠRC Predanovci. Organizator: ŠK Triglav Predanovci. Kontaktna oseba: Vitomir Fujs,
041 769 528.
Nedelja, 24. maja, ob 9. uri: Pohod in kolesarski maraton za Murski cvet. Start
in cilj v Kantini na Srednji Bistrici. Organizator: ŠD Črenšovci in Občina Črenšovci. Informacije: 02 570 11 57, 030 913 109.
Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 27
ŠPORT
– 21. maj 2009
27
Le remi z igralcem več
Športni park v Lendavi,
1.400 gledalcev, sodnik: Vojko
Goričan (Loče pri Poljčanah).
Strelci: 1 : 0 Gerenčer (22), 1 :
1 Iličić (40), 2 : 1 Janković (61),
2 : 2 Iličić (63), 3 : 2 Brezovački (65), 3 : 3 Iličić (69). Rumeni
kartoni: Caban, Ošlaj, Brezovački, Vinko, Bunc, Janković;
Čović, Božič, Iličić, Elsner, Jogan, Rakovič. Rdeči karton:
Božič (43).
Nafta: Kuzma, Matjašec, Bunc,
Ošlaj, Caban, Brezovački, Pekič,
Janković (Lo Duca, 69), Vinko
(Dodlek, 46), Vassiljev, Gerenčer.
Interblock: Strajnar, Jelečević,
Čović, Delamea (Elsner, 27), Jogan, Božič, Grabić, Zeljković (Majcen, 68), Rakovič (Matić, 54), Iličić, Berić.
V izredno pomembni tekmi za
obstanek v ligi je Nafta nastopila
v presenetljivi začetni postavi. Namesto Lo Duce je zaigral mladi Vedran Vinko, zaradi rumenih kartonov pa ni smel igrati Bukovec. Že
na začetku srečanja je sodnik Vojko Goričan s svojimi dvomljivimi
odločitvami razburil gledalce in
igralce. Podelil je namreč dva rumena kartona domačim igralcem,
medtem ko je na gostujoče »pozabil«. Kartona sta prejela Caban in
Ošlaj.
Prvo priložnost na tekmi so
imeli gostitelji šele v 14. minuti,
ko je Vassiljev izvedel skrajšan kot
z leve strani. Močan strel je vratar
Strajnar s težavo ujel. Nafta je povedla v 22. minuti, ko je Matjašec
podal z desne strani, proti žogi so
krenili vratar Strajnar, Pekič in Delamea, odbito žogo pa je Gerenčer
spretno spravil v mrežo gostov. Pri
tem se je poškodoval Delamea in
moral z igrišča. Gostje so izenačili
1. SNL Telekom Slovenije Kdo bo drugi?
34. krog: Nafta – Interblock 3 : 3 (1 : 1), MIK CM Celje – Hit Gorica
1 : 2 (0 : 1), Domžale – Luka Koper 1 : 0 (0 : 0), Primorje – Maribor 1
: 1 (0 : 0), Labod Drava – Rudar 2 : 0 (0 : 0). 35. krog (včeraj): Luka
Koper – Nafta. Pari 36. (zadnjega) kroga: Nafta – Rudar (sobota ob
17.30), Primorje – Hit Gorica, Maribor – Interblock, MIK CM Celje –
Luka Koper, Domžale – Labod Drava.
Maribor
Celje Gorica
Rudar
Domžale
Nafta
Interblock
Drava
Koper
Primorje
34
34
34
34
34
34
34
34
34
34
17
15
16 15
12
11
11
12
8
7
12
8
5
6
12
10
8
5
12
14
5
11
13
13
10
13
15
17
14
13
63 : 40
47 : 35
56 : 53
41 : 37
40 : 36
36 : 48
49 : 51
45 : 50
34 : 46
33 : 47
63
53
53
51
48
43
41
41
36
35
2. SNL Aluminij že drugi
25. krog: Olimpija Ljubljana – Mura 05 7 : 2 (3 : 0), Bela krajina – Zagorje 3 : 1 (1 : 0), Livar – Krško 0 : 2 (0 : 1), Aluminij – Triglav Gorenjska 6 : 0 (3 : 0), Šentjur prost.
26. krog (včeraj): Mura 05 – Livar. Pari 27. (zadnjega) kroga: Bela
krajina – Mura 05, Olimpija – Aluminij, Šentjur – Zagorje, Livar – Triglav, prosto Krško.
Tik pred prvim zadetkom Nafte Nataša Juhnov
v 40. minuti. Pred kazenskim prostorom domačih je žoga prišla do
Rakoviča, ki jo je podal do Iličiča na desno stran, ki je z močnim
strelom zadel desni zgornji kot nemočnega Kuzme. Po grobem prekršku in drugem rumenem kartonu si je izključitev prislužil Božič.
Uvod v drugi polčas je bil precej
živčen, tako da so gledalci namesto zadetkov šteli le kartone. V 61.
minuti pa so končno zopet dočakali gol. Dodlek se je odločil s kakih 20 metrov, Strajnar pa je žogo
odbil do Jankovića, ki je z močnim
strelom v levi spodnji kot dosegel
lep zadetek.
Sledil je pravi naliv, a tudi izenačenje. Po napaki domače obrambe
je žoga prišla na desni strani do Ili-
nogomet Katastrofa
Mure 05 v Ljubljani
Športni park Ljubljana, 1.100
gledalcev, sodnik: Matej Jug
(Tolmin), strelci: 1 : 0 Rudonja (7), 2 : 0 L. Pavlin (17), 3 :
0 Rudonja (26), 4 : 0 Ibraimi
(53), 5 : 0 Alagić (55), 6 : 0 Poplatnik (74), 7 : 0 M. Pavlin (80),
7 : 1 Kmetec (83), 7 : 2 Kmetec
(87). Rumeni kartoni: Mitrakovič, M. Pavlin; Marič, Vogrinčič, Kulčar.
Olimpija Ljubljana: Oblak,
Šporar, Vugdalič (Hvalec, 63), Mitrakovič, Lazič, L. Pavlin (Poplatnik, 63), Ibraimi (Idrizi, 74), Alagić, M. Pavlin, Rudonja, Kašnik.
Mura 05: Kamnik, Marič, Bala-
NOGOMET
žic (Maruško, 47), Benkič (Kovač,
32), Janža, Prettner, Slavic, Kulčar,
Gerenčer, Vogrinčič, Kmetec.
Vodilna Olimpija, ki si je že zagotovila napredovanje v 1. SNL, je
nadigrala Muro 05. Sobočani so
dobili pravo lekcijo od Olimpijinih
»veteranov«, med katerimi je prednjačil »turbo« Rudonja, ki je pri skoraj 38 letih pokazal, kako se bori za
svoj klub. Ob sramotni predstavi
»Murašev« bodo očitno potrebne
korenite spremembe v ekipi in na
trenerski klopi, če se želijo uvrstiti v elitno ligo slovenskega nogometa.
M. J.
Mali nogomet
15. krog PL: Old Boys MS – Kupšinci 7 : 4, Suhi Vrh – Lissa Dokležovje 4
: 1, Trnje – Večeslavci 5 : 2, Bulls Apače – Videm 7 : 6, Meteor Melinci –
BTC Nemčavci 7 : 1. Vrstni red: Suhi Vrh, 40, Old Boys, 31, Videm, 27.
19. krog TA: Inter Dolič – Gerlinci 8 : 3, Inter Črenšovci – Bodočnost 8 :
2, Haminovi – Mladost Pertoča 5 : 3, Sotina – Pertoča 6 : 2, Veščica 2000
– Bakovci 1 : 5. Vrstni red: Inter Črenšovci, 41, Bakovci in Veščica 2000,
po 35.
17. krog asfaltne A-lige: Slovan – NK 13 3 : 1, Turnišče – Lipovci 7 : 1,
Kerenčičeva – Odranci 2 : 3, Ropoča – Beltinci 2 : 8, Mura Krog – Rakičan 3 : 0. Vrstni red: Mura Krog, 38, Turnišče, 35, Lipovci, 31.
18. krog KMN M. Toplice: Mlajtinci – Čarda 4 : 0, Sebeborci – Ivanci 1 :
1, Noršinci – Motvarjevci 8 : 0, Vučja Gomila – Filovci 7 : 1, Prosenjakovci
– Tešanovci 5 : 5. Vrstni red: Ivanci, 44, Mlajtinci, 37, Sebeborci, 34.
18. krog KMN Puconci, skupina A: Pečarovci – Mačkovci 2 : 4, Poznanovci – Breza 3 : 7, Izvir – Košarovci 2 : 2, Prosečka vas – Puževci 4 : 1,
Šalamenci – Strukovci 5 : 3, Otovci – Vaneča 3 : 6. Vrstni red: Breza, 45,
Pečarovci, 40, Košarovci, 35. Skupina B: Wolf Skakovci – Lemerje 3 : 3,
Moščanci – Vidonci 1 : 2, Beznovci – Vadarci 3 : 2, Dolina – Zenkovci 4 :
2, Radovci – Bodonci 5 ; 3, Dankovci – Triglav 3 : 2. Vrstni red: Vidonci,
44, Lemerje, 37, Vadarci, 34.
18. krog mednarodne veteranske lige: Tromejnik Oldys – Grad 0 : 1,
G. Slaveči – All Stars Monošter 2 : 7, G. Senik – Šulinci 3 : 6, Slovenska ves
– Neradnovci 3 : 0, Stanjevci – Srebrni breg 3 : 5. Vrstni red: Slovenska
ves, 40, All Stars Monošter, 37, Tromejnik Oldys, 36.
21. krog veteranske lige MS: Dokležovje – Čarda 4 : 4, Noršinci – Old
Boys 1 : 9, Bakovci – Cankova 6 : 2, Nemčavci – Rogašovci 3 : 5, Borejci –
Rakičan 3 : 9, Mladost Pertoča – Černelavci 4 : 7. Vrstni red: Bakovci, 52,
Old Boys, 49, Rakičan, 34. (M. J.)
čića, ki je z mojstrskim lobom premagal Kuzmo. Nafte to ni zmedlo
in le dve minuti kasneje so domači igralci še tretjič povedli. Kot je z
desne strani izvajal Gerenčer, Caban pa je z glavo žogo poslal do
Brezovačkega, ki je iz bližine zadel
v polno.
Veselje domačih igralcev je trajalo le štiri minute. Iličić je »zavrtel« enega od domačih branilcev
in nato z roba kazenskega prostora
zadel desni kot Naftinih vrat. Gerenčer je v 73. minuti za las zgrešil
cilj, minuto pozneje pa je Lo Duca
zadel še prečko. Siloviti pritiski domačih igralcev v zadnjih minutah
so prinesli še dve lepi priložnosti. V 85. minuti je Vassiljev zadel
prečko, Pekič pa je v sodnikovem
podaljšku zapravil še zadnjo priložnost za zmago gostiteljev.
Tehnični direktor Interblocka
Nenad Protega: »Menim, da je
bilo srečanje čustveno in zelo kakovostno. Če bomo izpadli iz lige,
bom kriv jaz. Imamo namreč izredno mlado moštvo, ki je vso tekmo
nosilo težko breme. To je ekipa prihodnosti. Letos se je dogajalo veliko čudnih stvari. Slovenska liga je
pravi 'teksas'.«
Trener Nafte Damir Rob: »To ni
bilo srečanje za ljudi s slabimi živci.
Vodili smo kar trikrat, nato pa zelo
naivno prejemali zadetke. Dvakrat
smo zadeli še prečnik. Fantom nimam česa zameriti. Ni se nam izšlo. Popolnoma sem prazen.«
Feri Horvat M.
Nogomet
28. krog 1. SML: Dravograd – Mura 05 4 : 1 (Bohar). Vodi Interblock
(63), 8. Mura 05 (44).
28. krog 1. SKL: Dravograd – Mura 05 0 : 1 (Sreš). Vodi Maribor (63),
9. Mura 05 (41).
28. krog U-14 vzhod: Mura 05 – MIK CM Celje 3 : 0, Rudar – Nafta 7 :
0, Jarenina – Ljutomer 5 : 0, Tehnostroj Veržej – Aluminij 3 : 1, Radgona – Bistrica 0 : 3. Vodi Maribor (74), 3. Mura 05 (66).
18. krog 1. MNL Lendava: Renkovci – Nedelica 4 : 1, Panonija – Kapca 3 : 1, Virs Bistrica – Veterani Turnišče 2 : 2, Čentiba – Kobilje 4 : 1.
Vrstni red: Čentiba, 44, Virs Bistrica, 38, Renkovci, 34.
17. krog 2. MNL Lendava: Graničar – Nafta veterani 1 : 7, Žitkovci –
Mostje 3 : 3, prosta Olimpija Dolga vas. Vrstni red: Žitkovci, 38, Olimpija Dolga vas, 32, Nafta veterani, 26.
19. krog 1. MNL M. Sobota: Beltinci – Serdica Kl. Šinko 2 : 3, Apače –
Radgona 0 : 3, Goričanka Adriatic Slovenica – Hodoš 0 : 4, Slatina – Bakovci 6 : 1, Ljutomer – Kema Puconci 2 : 1, Dokležovje – Cankova 11 :
0. Vrstni red: Kema Puconci, 41, Apače, 39, Hodoš, 36.
18. krog 2. MNL M. Sobota: Pušča – Lipa 1 : 1, Bratonci – Križevci 1 :
3, Cven – Rotunda 0 : 0. Vrstni red: Lipa, 35, Pušča, 32, Cven, 29. (M. J.)
Mladi nogometaši DOŠ Lendava I so zmagali na tradicionalnem 18.
Beke pokalu v Monoštru. Premagali so Oriszentpeter z 1 : 0, Nadasd s
4 : 0 in SZOI (Monošter) s 3 : 2. Postava Lendavčanov: Adorjan, Tot, Požgaj, Kolenko, Bači, Vida, Kuzma, Gönc, Šilak, Sekereš, Keek. (F. H. M.)
Pomurska nogometna liga Pol ducata Tromejnika
23. krog: Roma – Grad 1 : 1 (K. Cener; Š. Horvat), Velika Polana –
Dobrovnik 0 : 1 (Gyurkač), Šalovci – ZMG Gančani 4 : 0 (Žido 2, Kerčmar, Lepoša), Tišina – Rakičan 2 : 1 (Pavel, Kuzma; Durič), Aqua Ižakovci – Turnišče 1 : 2 (Majcen; E. in D. Lutar), Tromejnik Goričanka
Kalamar – Hotiza - La Storia 6 : 0 (Hozjan 3, Čontala, Nemec, Sukič),
Petišovci – Bogojina 3 : 1 (Doma, Bogdanovič, Koša; Zelko).
Pari 24. kroga: Grad – Petišovci, Bogojina – Tromejnik Goričanka Kalamar, Hotiza - La Storia – Aqua Ižakovci, Turnišče – Tišina, Rakičan –
Šalovci, ZMG Gančani – Velika Polana, Dobrovnik – Roma.
Petišovci
Tromejnik
Grad
Turnišče
Šalovci
Bogojina
Dobrovnik
Rakičan
Hotiza
V. Polana
Ižakovci
Gančani
Roma
Tišina
23
23
23
23
23
23
23
23
23
23
23
23
23
23
17
16
13
12
10
10
10
9
7
6
6
5
5
6
3
2
7
3
6
3
2
2
6
7
6
5
5
1
3
5
3
8
7
10
11
12
10
10
11
13
13
16
65 : 19
75 : 31
54 : 28
47 : 43
34 : 26
37 : 40
40 : 40
39 : 51
36 : 45
20 : 38
33 : 40
25 : 34
31 : 71
29 : 59
54
50
46
39
36
33
32
29
27
25
24
20
20
19
Olimpija
Aluminij
Triglav Mura 05
Krško
Šentjur
Livar
B. krajina
Bonifika
Zagorje
24
24
24
24
25
24
24
24
18
25
17
13
10
8
8
8
7
6
5
2
5
4
7
9
9
8
9
7
3
7
2
7
7
7
8
8
9
11
10
16
68 : 20
59 : 37
40 : 41
51 : 44
40 : 43
33 : 43
32 : 35
26 : 37
32 : 30
17 : 68
56
43
37
33
33
32
30
25
18
13
3. SNL vzhod Čarda ugnala prvaka
24. krog: Odranci – Stojnci 1 : 0, Čarda – Dravinja Kostroj 2 : 0,
Mons Claudius – Tehnostroj Veržej 1 : 4, Kovinar Štore – Črenšovci
3 : 0, Malečnik – Trgovine Jager 2 : 3, Šmartno ob Paki – Paloma 3 : 1,
Simer šampion – Koroška Dravograd 1 : 3. Pari 25. kroga: Črenšovci – Čarda, Paloma – Odranci, Trgovine Jager – Tehnostroj Veržej,
Simer šampion – Mons Claudius, Koroška Dravograd – Kovinar Štore,
Dravinja Kostroj – Šmartno ob Paki, Stojnci – Malečnik.
Odločil Zelko
Igrišče v Odrancih, 300 gledalcev, sodnik: Janez Babnik (LJ), strelec:
1 : 0 Zelko (63). Rumena kartona: Topolovec, Golob. Rdeč karton: Nežmah (49). Odranci: Ščančar, Jerebic, Krauthaker, Erjavec (Tkalec,
53), Radikovič (Raduha, 89), J. Borovič, Zelko, A. Kerec, Žerdin, A.
Zver (Škafar, 74), D. Horvat.
Presenetljiva zmaga
Igrišče v Martjancih, 200 gledalcev, sodnik: Tadej Mežnar (MB), strelca: 1 : 0 Z. Horvat (26), 2 : 0 L. Horvat (56, 11 m). Rumeni karton:
Gašparič. Čarda: Špilak, Flisar, B. Horvat, Gjergjek (Gomboc, 76), V.
Horvat, L. Horvat, Atanasov, Grabar, Banfi, Legenič (U. Recek, 67), Z.
Horvat (Gjerek, 80).
Izključitve prinesle uspeh
Igrišče v Rogaški Slatini, 150 gledalcev, sodnik: Marko Podgoršek (Duplje), strelci: 1 : 0 Špoljar (23), 1 : 1 Sunčič (43), 1 : 2 Karnet (73), 1 : 3
Sunčič (80), 1 : 4 Kaučič (84). Rumeni kartoni: Polajžer, Črnoša, Ferčec, Krog, Zdovc, Vodušek. Rdeči kartoni: Črnoša (34), Ferčec (79),
Zdovc (81). Tehnostroj Veržej: Šalamun, Baler (Titan, 83), Osterc,
Grah, Kaučič, Hodnik, Rihtarič, Vogrinčič, Karnet, Sunčič, Kous.
Pričakovan poraz
Igrišče v Štorah, 50 gledalcev, sodnik: Mitja Žganec (LJ), strelci: 1 : 0
Krljanovič (32), 2 : 0 Korun (45), 3 : 0 Kocijan (92). Rumeni kartoni: Zver, Pečelin, Slana, R. Horvat. Črenšovci: Pečelin (Vučko, 46), J.
Gönc (Slana, 70), R. Horvat, Kustec, Vinko, Maučec, Lackovič, Tkalec,
Kulčar, Virag (Krajnc, 62), Zver.
Dravinja
Dravograd
Kovinar
Odranci
Šmartno
Stojnci
Malečnik
Veržej
S. šampion
Čarda
Paloma
Claudius
Črenšovci
T. Jager
24
24
24
24
24
24
24
24
24
24
24
24
24
24
20
16
15
14
13
10
10
9
10
5
6
6
3
4
1
2
4
5
3
4
4
6
3
6
3
1
9
3
3
6
5
5
8
10
10
9
11
13
15
17
12
17
57 : 11
54 : 28
45 : 26
41 : 24
62 : 50
44 : 39
45 : 43
42 : 40
39 : 43
32 : 45
26 : 50
28 : 59
25 : 50
32 : 64
61
50
49
47
42
34
34
33
33
21
21
19
18
15
1. ŽNL Prvi poraz Krke
19. krog: Pomurje – Senožeti - VODE 4 : 2 (Vrabel 3, Titan), Slovenj
Gradec – Krka 2 : 1, Ptuj – Dornava 4 : 0, Rudar Škale – Maribor 0 : 2.
Pari 20. kroga: Krka – Pomurje, Senožeti - VODE – Slovenj Gradec,
Dornava – Rudar Škale, Maribor – Ptuj.
Krka Sl. Gradec
Pomurje
Senožeti
19
18
18
19
17
13
10
9
1
1
0
1
1
4
8
9
134 : 16
83 : 28
104 : 47
48 : 42
52
40
30
25
BARVA CMYK datum: 14. 05. 2009 VESTNIK stran 28
oglasi
28
Motorna vozila
Posesti
KUPIM starejši osebni avto znamke
Zastava, Jugo, Opel, VW in druga vozila. Boris Cizerl, Mihovci pri Vel. Nedelji
70, tel.: 041 675 652. m011860
VRSTNO HIŠO pri Gradu na Goričkem
prodam. 95 m2 stanov. površine, zemljišče 447 m2. Tel.: 041 754 850.
m012242
VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO
(možnost brez kaska). Avtomobili P.
R., Industrijska ul. 9, MB, tel.: 228
30 20, 228 30 00, 031 320 336.
m011981
VINOGRAD V DOBROVNIKU, 450 trsov, s kletjo in vso opremo prodam.
Tel.: 524 14 84. m012374
Živali
NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave,
grahaste, naročite: Nemčavci 528
11 90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48.
m012231
NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE,
pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01
m012276
ŠKOTSKO GOVEDO IZ VZREJALIŠČA
prodajo. Možna dostava. Mag. Rupert
Kriebernegg, Krumbach 12, 8553
St. Oswald o.E, Avstrija, Tel.: 0043
664 53 12 552, www.plonzhof.at.
m012251
PURANE ZA NADALJNJO REJO, stare 7 tednov, prodam. Informacije
in naročila po telefonu 546 11 13.
m012429
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare
13 tednov, prodajo po 3,30 evra za
kos. Dostava na dom. Tel.: 792 35
71, Marčič, Starošinci 39, Cirkovce.
m012434
MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA, starega dva meseca, prodam. Tel.: 041
592 414. m012450
OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti dam v najem. Tel.:
041 797 668. m012430
DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti
prodam ali zamenjam za enosobno stanovanje ali večjo garsonjero,
z doplačilom. Tel.: 031 820 701.
m012437
DVOSOBNO STANOVANJE v centru
mesta oddam v najem. Tel.: 070 410
796. m012438
OPREMLJENO GARSONJERO v centru M. Sobote, 30 m2, cena 32.000
EUR, prodam. Tel.: 040 210 352.
m012441
OPREMLJENO MANSARDNO STANOVANJE, 45 m 2, v Bakovcih damo v
najem. Tel.: 041 334 581. m012442
Kmetijska
mehanizacija
KUPIM TRAKTOR ZETOR. Tel.: 031 868
034. m012445
KUPIM TRAKTOR, OBIRALNIK KORUZE
in vso drugo kmetijsko mehanizacijo.
Dobro plačilo. Tel.: 041 679 937.
m012175
KUPIM TRAKTOR UNIVERZAL ALI ŠTORE. Tel.: 041 680 684. m012445
TRAKTORSKO PRIKOLICO, 5-tonsko,
dvoosno, prodam. Tel.: 041 824 813.
m012415
GLASBENA ŠOLA MURSKA SOBOTA obvešča starše,
da bo preizkus glasbene nadarjenosti za vpis novincev v glasbeno šolo v šolskem letu 2009/2010 v četrtek, 28. maja 2009, med 9. in 11. uro ter 14. in 17.
uro na Glasbeni šoli Murska Sobota, Cvetkova ulica 2 c.
Po uspešnem preizkusu glasbene nadarjenosti bodo novince vpisovali v naslednje izobraževalne programe in predmete: klavir, harmonika, kitara, violina, violončelo, kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon, trobenta, tolkala,
petje, predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica ter balet.
Število prostih mest na posameznem oddelku je objavljeno na oglasni deski
Glasbene šole Murska Sobota v Cvetkovi ulici 2 c in na spletni strani šole:
www.g-sola.ms.edus.si.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu, številka je 02 536 17 80.
Vabljeni k vpisu!
KOMBAJN KLASS DOMINATOR 96 prodam. Tel.: 041 515 943. m012414
14. maj 2009 –
KUPIM TRAKTOR URSUS ALI FERGUSON. Tel.: 051 639 777. m012445
PONUJAM POMOČ ali nego bolnika na
domu na Goričkem. Cvetka Juhnov,
Sv. Jurij 13 b, Rogašovci, tel.: 031
594 461. m012456
SILAŽNI KOMBAJN SIP prodam. Tel.:
541 13 54. m012384
Razno
TRAKTOR IMT 542, letnik 1983, 1300
del. ur, prodam. Tel.: 041 227 293.
m012416
PLOHE (fosline), debeline 8 in 5 cm,
ter vino šmarnico prodam. Tel.: 572
11 86. m012379
PAJKA 230 SIP in rotacijsko koso SIP
135 (britef) prodam. Tel.: 547 11 56.
m012422
Storitve
SAMONAKLADALKO, 17 m3, drobilnik zrnja na elektromotor, 17,5 KW,
transporter za koruzne storže, dolžine 6 m, prodam. Tel.: 582 11 91.
m012423
TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG
KVERNELAND in 3 m sejalnico Amazone D8 prodam. Tel.: 031 338 369.
m012433
ROTACIJSKO KOSO, novo za 1.500
evrov, in prekucno prikolico Tehnostroj, 5 t, registrirano, prodam. Tel.:
070 810 365. m012435
SESTAVLJENE KOMPLETE JERMENOV
za obračalnike Panonija ali SIP prodam. Tel.: 031 388 524. m012455
CISTERNE ZA GNOJEVKO v garanciji,
trosilnike hlevskega gnoja, samonakladalke od 8 do 10 m3, pajka, dvoin štirivretenski, ter zgrabljalnik, polže
in puhalnike zrnja, sekalnik vejevja in
voz za živino prodam. Tel.: 041 969
553. m012432
KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI
POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST
KREDITA TUDI NA DOHODKE POD
455 EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60
%. ODPLAČILO STARIH KREDITOV!
POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE. Avtomobili P. R., Industrijska
ul. 9, MB, tel.: 228 30 20, 031 658
679. m011992
TELEFONISTKE z izkušnjami v telefonski prodaji iščemo. Tel:. 040 415
556, Baldrijan, d. o. o., M. Vadnova
19, Kranj. m012403
STROJNI OMETI, TLAKI, ESTRIHI. Ugodno in kakovostno. Aton, d. o. o.,
Murska ul. 89, Krog, tel.: 041 756
150. m012138
STORITVE
KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51
Hipotekarni krediti do 30 let
odplačevanja, potrošniški in
gotovinski krediti do 10 let.
Pokličite na brezplačno tel.
štev. 080 18 99 ali 030 677
999, www.hitrikredit.com.
GEO-VRTINA d. o. o.,
Obrtna ulica 40, 9000 Murska Sobota, tel./faks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno
razpisanih več kot 100 prostih delovnih mest.
Delodajalci imajo največje potrebe v
kovinskopredelovalni in mesnopredelovalni
industriji ter trgovini.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
ključavničar – 18, delavec brez poklica – 15, mesar – 15, osnovnošolska
izobrazba – 9, prodajalec – 9, pomožni delavec – 5, slikopleskar – 5, natakar – 4, avtomehanik – 3.
Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih voda za ogrevanje s toplotno
črpalko, oskrbo s pitno vodo, zalivanje kmetijskih površin, ponikovanje.
Čiščenje vodnjakov, vgradnja potopnih črpalk, izdelava hidrogeoloških poročil.
Citroen Xsara
Picasso Elegance
Plus 1.6i 16V
Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih
prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.
(do razprodaje zalog)
AVTO CIT, d. d.
Slika je simbolična
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO
Iščejo se tudi:
dimnikar – 1, ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo – 1,
ekonomsko-komercialni tehnik – 1, mizar – 1.
že od 12.695 EUR
Tel. št.: 02 534 90 00
www.citroen.si
TALNO IN STENSKO OGREVANJE
Roman Zemljarič, s. p.
Dornava 59, 2252 Dornava
KLIMA
PE Rajšpova ulica 1, 2250 Ptuj
tel.: 059 03 03 05, faks.: 059 03 03 04, GSM: 031 851 324, [email protected], www.zerox.si
PREZRAČEVANJE
Z REKUPERACIJO
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Rakičan
Lendavska ul. 28
Tel. 051 442 636
Roman Zemljarič, s. p.
Dornava 59, 2252 Dornava
Marija Zrinski
15.08.1922 - 22.05.1994
Franc Zrinski
28.7.1914 - 11.03.1999
Hvala vsem,
ki ste v teh spominih z nami.
Njuni svojci
POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO?
POSREDUJEMO VAM REŠITEV. Plačilo
na položnice; vozilo vam ostane! Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9, MB,
tel.: 228 30 20 ali 031 658 679.
m012003
Delo
UGODNE CENE IN MOŽNOSTI
PLAČILA! Tel.: 57 88 200
V SPOMIN
PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skriljavec, različnih
barv in debelin. Tel.: 041 678 966.
m012210
KREDITI - hipotekarni in gotovinski.
Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe, rubeže, bančne, zavarovalniške,
davčne in druge obveznosti. GSM 031
774 330, tel.: 02 461 24 58, Ostrov,
d. o. o., Zagrebška 20, 2000 Maribor.
m012035
KURILNO OLJE,
PREMOG
Žalosti solzo čas posuši.
Spomin v naših srcih ne odcveti ...
ELEKTROINŠTALACIJE
IN MERITVE
PE Rajšpova ulica 1, 2250 Ptuj
tel.: 059 03 03 05, faks.: 059 03 03 04, GSM: 031 851 324, [email protected], www.zerox.si
PUCONCI 81, 9201 PUCONCI
Tel.: 031 701 575, 070 815 020
vrtanje vodnjakov za toplotne črpalke
sondiranje • čiščenje vodnjakov • mikro piloti
Bog naj te s spevom navdihne,
ki bo dal vsem trpečim moči ...
Verdi - Nabucco
ZAHVALA
V 82. letu starosti je za vedno odšla
naša draga žena, mama, sestra, babica, prababica in teta
Terezija Berden
roj. Zelenko
iz Filovec 27
Svojci drage pokojnice se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno
sožalje, za darovano cvetje, sveče, za svete maše in prispevke v
druge namene.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti k večnemu
počitku, gospodu župniku dr. Stanislavu Zveru za lep pogrebni
obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Bogojine za čudovite
pesmi, gospodu Andreju Baligaču za poslovilne besede in
pogrebništvu Banfi.
Hvala dr. Julijani Kepe Hebar iz ZD Dobrovnik, dr. Manueli
Kuhar in osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu,
patronažnim sestram, posebno Dragici, ki so naši dragi
pokojnici pomagali v njenem zadnjem boju z boleznijo.
Žalujoči vsi njeni
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE,
VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC,
BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,
BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ
tel.: 02 53 48 060
OBROKOV BREZ OBRESTI
faks: 02 52 51 170
DAMIR BANFI, s. p., veščica 17, 9000 murska sobota
Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p.,
Trnje 58, 9232 Črenšovci
- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj
- pogrebne storitve in oprema
- urejanje zelenic in pokopališč
- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene
Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699
Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice,
okenske police, kamnite mize, pulti, vaze
in drugi izdelki iz granita in marmorja
Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949
KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.,
Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE
UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi
do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a
Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
KOMUNALA
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE:
UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME
BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km
PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA
D. E. POGREBNIŠTVO
telefon: 02 521 37 00
UREDITEV DOKUMENTOV
OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
UREJANJE ZELENIC
PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443
BARVA CMYK datum: 14. 05. 2009 VESTNIK stran 29
29
– 14. maj 2009
V SPOMIN
23. maja bo minilo leto žalosti od
takrat, ko nas je zapustila draga
Marija
Horvat
iz Bratonec
Iskrena hvala vsem,
ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu,
ji podarite cvetje in prižgete svečko.
Vsi njeni
Ugasnila je luč življenja,
se prižgala luč spomina,
ko ostaja v srcu tiha,
skrita bolečina.
Ko v ranem jutru ptički so zapeli,
oznanjali so lep pomladni dan,
nihče takrat še slutil ni,
da to bo dan,
ko zamrl bo tvoj smehljaj,
zastal korak,
ugasnil tvojih bo oči sijaj.
Pride čas, ko izmučeno
srce želi le spati ...
V SLOVO
ZAHVALA
Dragi sošolki in prijateljici
Katji Šinko
Mnogo prehitro si nas zapustila,
a v naših srcih boš živela večno!
Sošolke in sošolci
Ekonomske gimnazije M. Sobota
in prijatelji
V 90. letu je umrla draga mama,
tašča, babica, prababica, sestra in sorodnica
Marija Horvat
iz Rakičana
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,
darovali vence in cvetje, sveče, za svete maše in druge dobre
namene ter nam izrekli sožalje.
Lepa hvala tudi g. kaplanu Borisu Tibautu za opravljen pogrebni
obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Metki Vlaj.
Žalujoči vsi,
ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
V 83. letu je tiho odšla
od nas naša draga mama,
babica, prababica in sestra
Marija Špilak
iz Brezovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji
poti, ji poklonili sveče in cvetje, darovali za svete maše, za
mrliško vežico, nam pa izrekli sožalje. Najlepša hvala g. župniku,
govornici, pevcem in pogrebništvu Ferenčak.
Žalujoči vsi njeni
Odpočij si, naša mama,
naj ti sije nebeška luč
na kraju, kjer ni trpljenja
in bolečin ...
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustila naša
draga žena, mama, babica, tašča, sestrična in botra
Ana Vogrinčič
roj. Benkič
iz Domajinec 47
Vsi delamo napake,
eni imajo srečo,
ti je nisi imela.
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je zapustila 23-letna
Katja Šinko
iz Skakovec 53
Z bolečino v srcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem, sošolcem in sošolkam, poslovnim partnerjem
ter znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali
ob strani, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter jo pospremili
k preranemu počitku.
Hvala za darovane vence, cvetje, sveče,
za svete maše in v dobrodelne namene.
Lepa hvala g. župniku Andreju Zrimu za pogrebni obred,
pevkam in moškemu zboru s Cankove za odpete žalostinke,
gasilcem sektorja Cankova in drugim, mladini iz Skakovec in
drugim, govorniku in govornici, vaščanom,
reševalcem iz Murske Sobote, gasilcem iz Murske Sobote
ter pogrebništvu Banfi.
Draga Katja, v naših srcih boš večno živela z nami,
kajti mi te ne bomo pozabili.
Žalujoči:
mamica, očka, sestra Blažka
in stara mama
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem od hčerk, ki ste jo
pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje,
sveče in v dobrodelne namene.
Posebej hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in besede
slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
V 60. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljubljena
mama, sestra, tašča, svakinja in sestrična
17. 7. 1986–13. 5. 2009
Iskrena hvala vsem,
ki ste se v tako velikem številu poslovili od najdražjega Gogoja,
nam izrazili ustno in pisno sožalje,
darovali cvetje in sveče ter v druge namene.
Hvala vsem,
ki ste nam s svojo prisotnostjo kakorkoli pomagali
v najtežjih trenutkih našega življenja.
Ni hujšega gorja na sveti,
kot so zadušene solze.
Ko jim na dan ni dano vreti,
pekoče padajo v srce.
(S. Gregorčič)
V globoki žalosti – njegovi najdražji
Alojz Štertak
iz Nuskove 66
Vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu,
mu prižgete svečko ali prinesete rože,
iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji
Vse zeleni, vse dehti,
po vonju šmarnic že diši,
v pogled ujamejo prelepe se stvari,
le mama Marta mimo njih hiti,
saj v temi groba išče si
počitek v večnosti.
ZAHVALA
iz Slovenske ulice 24
v Černelavcih
ZAHVALA
Gorazd Granfol - Gogo
19. maja je minilo deset let,
odkar nas je zapustil naš dragi
Marta Kuzmič
Ljudje, ki jih imamo radi,
nikoli ne umrejo, le daleč so!
ZAHVALA
V SPOMIN
V 83. letu nas je zapustila draga mama,
babica, prababica in sestra
Žalujoči: mož Alojz, hčerke Marta, Elizabeta in Marjeta z
družinama ter drugo sorodstvo
Bilo je – življenje,
a je odšlo, bil je le hip,
a bogat in plemenit.
Tvoje življenje je odteklo
v kapljicah bolečine,
a spomin nate v nas nikdar ne mine.
Nada
Žganjar
iz Prešernove ulice 18
v Murski Soboti
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo
vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z
nami delili bolečino ob dnevih slovesa, darovali cvetje, sveče,
za svete maše in prostovoljne prispevke za porodnišnico v
Rakičanu ter nam pisno in ustno izrazili sožalje.
Iskrena hvala sodelavcem Pokrajinskega muzeja Murska Sobota,
posebej direktorici Metki Fujs za ganljive besede slovesa,
zaposlenim na Davčnem uradu Murska Sobota – oddelek
inšpekcije in zaposlenim v Mettisu International, d. o. o.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke in pogrebništvu Komunala.
Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali med njeno boleznijo in
ob slovesu.
Vsem še enkrat – iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Sandra z možem Tomažem, sin Tadej z
Doris, sestra Vera z možem Mirkom, brata Stanko in Duci
z družinama in drugo sorodstvo
Žalujoči svojci se zahvaljujemo vsem, ki ste drago mamo pospremili
na njeni zadnji poti, sorodnikom in sosedom, vsem, ki ste ji bili v
življenju v oporo, darovalcem cvetja, sveč in za svete maše ter vsem,
ki se boste kdaj z lepo mislijo ustavili ob njenem grobu.
Vsi njeni najdražji
Kdor svojo mater časti,
je kakor oni, ki zaklade nabira
Sirah, 3.5.
ZAHVALA
V 88. letu starosti je za večno zaprla oči naša draga mama,
babica in prababica
Verona Gjura
roj. Špiclin
iz Srednje Bistrice
Prisrčna hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili
sožalje in mamo pospremili na kraj zemeljskega počitka.
Za darove cvetja, sveč, za svete maše in druge namene iskrena hvala.
Osebju SB Murska Sobota, g. župniku, govorniku g. Duhu in
pogrebništvu Ferenčak ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri
pogrebnem obredu, lepa hvala.
Z globoko hvaležnostjo vsi njeni
Srednja Bistrica, 5. 5. 2009
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 30
OGLASI
30
21. maj 2009 –
K
E
C
N
E
J
A
R
NOVOZG
!
E
J
U
J
L
E
S
E
RAZV
Bogata otvoritvena ponudba!
10 dni 10 % otvoritveni popust za izdelke
bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov priznanih blagovnih znamk.
petek,
ponedeljek,
torek,
sreda,
četrtek,
22. maj
25. maj
26. maj
27. maj
28. maj
-
Gorenje
Bosch
Braun
Hoover
Philips
petek,
sobota,
sreda,
petek,
sobota,
29. maj
30. maj
3. junij
5. junij
6. junij
-
Electrolux
Candy
Remington
Beko
Gorenje
Darilo za nosečnice!
Za prvih 100 nosečnic ob nakupu in predložitvi materinske knjižice
bon za 5 €! Unovčljiv je pri naslednjem nakupu.
10 izdelkov v akciji Pokaži in prihrani
s popusti do 50 %!
Več kot
Cvetoči kitajski oslez/Hibiscus
Likalnik GORENJE, SIT 1650 EA
23,90 EUR
28,20 EUR
16,73 EUR
NajveËja mreæa poslovalnic
in najdaljπi delovni Ëas!
-30%
Na vsaki poπti je banka
in vsaj 50 prihranka
16,92 EUR
-40%
Jakna, Softshell
Različne velikosti.
47,90 EUR/kos
28,74 EUR/kos
Garnitura orodja PROWIN
139-delna.
NOV ZA»ETEK - paket ugodnosti za nove imetnike osebnega raËuna:
- brezplaËno vodenje osebnega raËuna (1 leto)
- brezplaËen pristop k elektronskemu banËniπtvu
- kartice z odloæenim plaËilom brez Ëlanarine (1 leto)
- viπja obrestna mera za prvi sklenjeni depozit
- niæja obrestna mera za kredite prvega pol leta po odprtju raËuna
- brezplaËna prva odobritev limita
79,63 EUR/grn
39,82 EUR/grn
-40%
VeË informacij: 080 80 58, www.pbs.si in na vsaki poπti.
-50%
Murske vestnik137,5x406+5mm.indd 1
13.5.2009 11:04:17
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 31
NAPOVEDNIK
– 21. maj 2009
Napovednik prireditev
Napovednik prireditev
DOGODEK
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 21. maja, bo na oddelku za transfuziologijo splošne bolnišnice krvodajalska akcija za OZRK Ljutomer.
V četrtek, 21. maja, ob 18. uri bo v prireditveni dvorani PIŠK-a otvoritev samostojne razstave slik avtorja Geze Gibičarja. Gostje bodo: Karel Turner (Murska Sobota), Elizabeta Novak (Rogaška Slatina), Dušan Horvat - Vajta (Pušča) in
fotograf Jure Zauneker.
VERŽEJ
V petek, 22. maja, ob 13. uri bo v gasilskem domu prijateljsko srečanje upokojencev občine Veržej z gosti.
V soboto, 23. maja, ob 20. uri bo v Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum procesija z lučkami.
V nedeljo, 24. maja, ob 15. uri bo na dvorišču Salezijanskega
zavoda romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice.
GORNJA RADGONA
V petek, 22. maja, ob 17. uri se bo začela prireditev 25 let
rocka v Radgoni, ki jo pripravlja KUD za razvoj alternativne kulture. Najprej bo v kulturnem domu foto razstava,
ob 18. uri bo okrogla miza, na didjeridooju pa bo nastopil
Sash. Ob 21. uri bo v pivnici Max predkoncertni party.
V ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri bo v Galeriji PAC otvoritev Kmicinih astrofotografij ob mednarodnem letu astronomije. Če bo lepo vreme, bodo po otvoritvi astronomska
opazovanja s teleskopom.
GRAD
V petek, 22. maja, ob 18. uri bo na gradu otvoritev razstave Narava Slovenije: Mura in Prekmurje, ki sta jo pripravila
Prirodoslovni muzej Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. Otvoritve se bosta udeležila direktorica Prirodoslovnega muzeja dr. Breda Činč - Juhant in dr. Tomi Trilar.
KRAŠČI
KONCERT
V soboto, 23. maja, ob 8. uri bo ob Ledavskem jezeru opazovanje ptic, ki ga bodo vodili člani društva DOPPS Željko
Šalamun, Kristjan Malačič in Gregor Domanjko.
MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA
V soboto, 23. maja, ob 10. uri bo nastopil v centru Mercator
ob 60-letnici centra imitator Elvisa Presleya.
ROGAŠOVCI
V nedeljo, 24. maja, ob 9.30 se bo začel ob dnevu evropskih
parkov 1. Pohod po Vrbovi poti, ki ga organizirata TD Rogašovci in JZ KP Goričko. Oba tudi zbirata prijave.
VANEČA
V nedeljo, 24. maja, bo Pohod mladosti, ki ga pripravlja
KTD Vaneča. Informacije: 031 783 653.
OTOVCI
V nedeljo, 24. maja, bo na Sadnem vrtu Smodiš sadjarski
piknik.
DOLENCI
V ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri se bo začelo opazovanje
nočnih metuljev v okviru vseevropskega monitoringa. Zbirno mesto bo bar Metuljček na Hodošu. Opazovanje bo vodil
mag. Matjaž Jež iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor.
LITERATURA
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 21. maja, ob 18. uri bo v Mladinski knjigi v Maximusu pogovor z avtorjem dr. Francetom Bučarjem, ki bo
podpisoval svojo novo knjigo Slovenci in prihodnost.
LENDAVA
V petek, 22. maja, ob 19. uri bo v centru Banffy predstavitev knjige Ko duša nima kam psihiatrinje Vlaste Meden Klavora. Predstavitev knjige bo spremljala razstava ilustracij iz
knjige. Knjigo bo predstavil Istvan Hagymas.
MELE
V torek, 26. maja, ob 17. uri bo v oljarni Šaruga literarno
srečanje.
Kino
Star Max Murska Sobota
(od 21. 5. do 27. 5.)
Ameriška znanstvenofantastična akcijska srhljivka Možje
X na začetku: Wolverine (vsak dan ob 21.30)
Ameriška družinska fantazijska avantura Srce iz črnila
(vsak dan razen pon. ob 17.20, pon. 16.50)
Ameriška družinska pustolovščina Noč v muzeju 2 (vsak
dan razen pon. ob 19.35, pon. 21.05, še pet. 21.50, sob. in
ned. 15.05)
Ameriška romantična srhljivka Dvojna igra (vsak dan ob
16.30)
V četrtek, 21. maja, ob 19. uri bo v dvorani kina Park dobrodelni koncert za otroke z avtizmom iz Pomurja pod geslom Glasba za upanje. Nastopili bodo naslednji izvajalci:
Langa, Manca Špik, Vlado Poredoš (Orlek), Samir Kobler
(Elvis The Legend), Bataljon, Tex Mex (Avstrija), Blue Groove (Avstrija), Zdenek Bily Dixieland Band in udeleženci
delavnice Govoreči bobni.
V četrtek, 21. maja, ob 19. uri bo v dvorani Glasbene šole
koncert orkestrov, zbora in komornih skupin.
V soboto, 23. maja, ob 17. uri bo v dvorani kina Park območno srečanje odraslih pevskih zborov.
V četrtek, 28. maja, ob 19.30 bo v Galeriji letni koncert ob
izdaji druge zgoščenke MPZ Društva vinogradnikov Goričko pod vodstvom zborovodje prof. Jožefa Slavička.
GORNJA RADGONA
V četrtek, 21. maja, ob 19. uri bo v dvorani glasbene šole diplomski recital pianistke Urške Orešič.
V petek, 22. maja, ob 19. uri bo v avli OŠ dobrodelni koncert šolskega sklada. Nastopili bodo: tamburaška skupina
Drotmantraši, pevka Ingrid Müller, mladinski pevski zbor
Luna, Zala Tirš (flavta) in Barbara Danko (violina). Zbrana
sredstva bodo namenjena za pomoč učencem.
V soboto, 23. maja, natanko ob 18. uri se bo na sejmišču
začel koncert 25 let rocka v Radgoni. Nastopile bodo skupine: Pridigarji, Odpisani, Železobeton, Muškat Hamburg,
Revenge/Wrong, Y, In-Sane, The Bad Artists, Little Ann,
CZD z rukolo, Social Split in Brez milosti. Prizorišče je pokrito.
LENDAVA
V petek, 22. maja, ob 19. uri bo v gledališko-koncertni dvorani letni koncert Komornega pevskega zbora Vita iz Lendave in otroškega pevskega zbora OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera. Zborovodja bo Jože Gerenčer.
BELTINCI
V petek, 22. maja, ob 21.30 bo v Ambasadi ŠKM koncert
skupine Ola Horhe (Beograd, live electro-punk).
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
V soboto, 23. maja, ob 20. uri bo v župnijski cerkvi koncert
komornega zbora Orfej v okviru praznovanja 20-letnice delovanja in priprave na mednarodno zborovsko tekmovanje
konec meseca v Pecsu. Na koncertu bo nastopil tudi Mladinski zbor Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer.
ČRENŠOVCI
V nedeljo, 24. maja, ob 17. uri bo v kulturnem domu območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih
viž.
GLEDALIŠČE
LENDAVA
Ameriška mistična srhljivka Angeli in demoni (vsak dan
razen sre. ob 18.45 in 21.35, sre. 21.15)
V četrtek, 21. maja, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni
dvorani muzikal My Fair Lady v izvedbi Szabadkai Nepszinhaz Magyar Tarsulata.
Ameriška drama Gran Torino (vsak dan ob 19.05)
BELTINCI
Ameriški animirani družinski film Pošasti proti Nezemljanom (vsak dan ob 16.40)
V ponedeljek, 25. maja, ob 18. uri bo v kulturnem domu
tragikomedija za male in velike otroke Kraljevi smetanovi
kolački avtorice Marthe Swintz v izvedbi gledališke skupine Slikepaprijlike in režiji Simone Cizar.
Belgijska glasbena šok komedija Ex bobnar (samo v pon.
ob 19.05)
Ljutomer
RAZSTAVE
Sobota, 23. maja: ob 20.00 ameriška romantična komedija
Strastna zapravljivka (Isla Fisher, Hugh Dancy, Krysten
Ritter, r.: P. J. Hogan)
MURSKA SOBOTA
Nedelja, 24. maja: ob 20.00 ameriški glasbeni dokumentarec Shine A Light (Rolling Stones, Bill & Hillary Clinton,
r.: Martin Scorsese)
V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava fotografij ob 90-letnici Gimnazije Murska Sobota z naslovom
S smehom skozi gimnazijska leta.
Gornja Radgona
V Galeriji PAC je na ogled razstava del Iva Bošnjakovića iz
Murske Sobote.
Petek, 22. maja: ob 19.00 ameriška komična drama Reci da
(Jim Carrey, Zooey Deschanel, Bradley Cooper, r.: Peyton
Reed)
Pojasnilo
V prispevku Z motorjem v drevje smo 7. maja poročali o nesreči motorista iz Markovec, ki se je z motorjem pri Domanjševcih zaletel v drevje in umrl.
Nesreča se je zgodila zaradi prevelike hitrosti in po
zadnjih podatkih tudi alkohola. Zapisali smo še, da
je motorist že zakrivil prometno nesrečo, v kateri je
ugasnilo človeško življenje, zato je moral v zapor. Dodati je treba, da je bil motorist večkrat obravnavan
na okrožnem soboškem sodišču. Zaradi neupravičene proizvodnje ter prometa z mamili in povzročitve
prometne nesreče iz malomarnosti je bil obsojen na
kazen treh let zapora, je pa res, da to ni bilo neposredno povezano z njegovo nesrečo. Če navedena dejstva ne držijo, se opravičujemo.
V Galeriji Murska Sobota je do 4. junija na ogled razstava fotografij Janeza Marenčiča in ilustracij Žareta Vrezca.
V razstavišču Pokrajinskega muzeja so do 30. maja na ogled
poznosrednjeveške umetnine.
Označite pravilni odgovor in
si prislužite vstopnico* za
ogled filmov v Star Maxu!
Kje v Murski Soboti si lahko ogledate film Angeli in demoni?
V Star Maxu.
V Koloseju.
Kupon nalepite na dopisnico in odgovor pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Odgovor s
svojimi podatki prav tako lahko pošljete po elektronski pošti na
naslov [email protected].
*Vsak teden bomo petim izžrebancem podelili po dve vstopnici, ki
jih bodo prejeli po pošti. Upoštevali bomo dopisnice in elektronsko pošto, ki bo prispela do četrtka, 28. 5. 2009.
31
od petka, 22., do četrtka, 28. maja
PETEK, 22. maja: 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro,
Simona Špindler - 06.15 Petkova hajka Bojana Rajka - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – Dopoldanski voditelj Beno Horvat - 10.30 Mali oglasi
- 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30 Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine (Jerneja) – 13.20
Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica Suzana
Panker -17. 00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val
nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.00 Knjižne novosti
– 19.15 Mladi val (Maša in Nika) –– 20.05 Zimzelenčki, Bojan Peček - 24.00 SNOP
SOBOTA, 23. maja: 05.00 Dobro jutro – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, ponovitev oddaje iz Osnovne šole Bodonci - 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.15 Potepajte se z
nami - 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitev oddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine (Marjan Dora) – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila in nogomet – 14.15 Oddaja tedna: Brod na Muri
(Bojan Rajk) - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila in javljanja s
prvoligaške nogometne tekme Nafta : Rudar – 17.30
Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00 Pesem našega srca, narodnozabavna lestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Kdor poje … oddaja o zborovskem petju,
nato Najlepše želje s čestitkami in pozdravi – 20.00
Zadnja poročila – 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje (Bojan Rajk) – 24.00 SNOP
NEDELJA, 24. maja: 05.00 Dobro jutro - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi (Silva
Eöry) – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 Izbor pesmi tedna – 09.30 Srečanje na
Murskem valu – 10.30 Nedeljska kuhinja: Radijska križanka, Suzana Panker - 12.30 Poročila –
12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce (Silva
Eöry) – 13.30 Čestitke, šport - 18.00 Na narodni farmi – 19.00 Poročila - 20.05 Samo za vas, Samo Budna - 24.00 SNOP
PONEDELJEK, 25. maja: 05.00 Dobro jutro, Irma
Benko – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič –
08.00 Poročila (Nataša) – 08.30 Šport, porodnišnica
- 09.15 Ponedeljkova tema – 10.15 Peti potač, oddaja o avtomobilizmu (Miha Horvat) - 11.15 Oaj, kak
san zlüfto: nogomet in Bojan Peček – 12.30 Anketa –
13.15 1. oseba ednine (Silva Eory) – Popoldne v rokah Bojana Rajka - 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje
– 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje –
17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke,
oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila – Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski … – 24.00 SNOP
TOREK, 26. maja: 05.00 Jutranji! Bojan Peček –
07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila (Silva Eory) – 08.30 Besede, besede – Dopoldanska voditeljica Simona Špindler - 10.30 Mali
oglasi - 11.15 Kratki stik – 12.30 Potrošniški nasvet,
Andrej Cimer – 13.15 1. oseba ednine (Nataša Brulc
Šiftar) – 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači
zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanski voditelj Bogdan Lemut - 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.
30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00
Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa,
Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Jukeboks in Boštjan Rous
– 24.00 SNOP
SREDA, 27. maja: 05.00 Jutranje prebujanje! Duško Radič – 07.40 Peter Potočnik iz Beograda –
08.00 Poročila (Lidija Magdič) - 08.45 Džoužijevo
pismo – 9.15 Aktualno v sredo - Dopoldanski voditelj Dejan Raj - 10.15 Župan Mestne občine Murska
Sobota – 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje
poslušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila - 13.15
1. oseba ednine (Lidija) - 13.30 Mali oglasi – 14.15
NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica Nevenka
Emri - 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje
– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila – 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00 Zadnja
poročila – 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) – 24.00 SNOP
ČETRTEK, 28. maja: 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! Dejan Fujs - 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme,
ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca, Sara
Rajh - 08.00 Poročila (Jernej Šavel) – 08.15 Kmetijski
strokovnjak - 09.15 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled
Vestnika (Petra Kranjec) – Dopoldanski voditelj
Boštjan Rous - 10.30 Mali oglasi - 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno – 13.15
1. oseba ednine – 14.15 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski - 16.40 Pesem tedna - 17.00 Osrednja poročila na
Murskem valu – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val
nagrajuje - 17.40 Mali oglasi, 18.00 Mali radio – Eva
Dora - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila – 20.05
Geza se zeza - 24.00 SNOP
Glasbene lestvice na Radiu Murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. Če te luna nosi – Golte
2. Ljubezen si moja edina – Štrk
3. Del srca – Ansambel Roka Žlindre
4. Najlepši spomini – Ans. Franca Žerdonerja
5. Lep pozdrav – Sicer
1. USE SOMEBODY – Kings Of Leon
2. LUCKY – Jason Mraz + Colbie Caillat
3. PRIMAVERA IN ANTICIPO –
Laura Pausini + James Blunt
4. POKER FACE – Lady Gaga
5. PLEASE DON'T LEAVE ME – Pink
PREDLOGA
Kmečki fant – Ans. Naveza
Lepi stari časi – Ans. bratov Poljanšek
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
1. IDEN DOJ PO KOBILJI – Mala Langa
2. Svet ljubezni – Moira
3. Zvezde – Daniel Horvat
4. Zakaj? – Prva Generacija
5. Tvoj pogled boža me – Sara Kozar
PREDLOGA
Mirne duše – Nova Legija
Stari Cigan – Gitano band
PREDLOGA
KNOW YOUR ENEMY – Green Day
GIVES YOU HELL – The All American Rejects
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. KAKOR ZVEZDI NA NEBU – V. Kreslin + Neisha
2. KO SE BO VRAČAL – Andraž Hribar
3. DAN KOT IZ SANJ – Monika Pučelj
4. ENO – Pika Božič
5. MOJE SRCE JE TVOJE – Marko Vozelj
PREDLOGA
NAPALM 3 – Siddharta
DRUGAČE NE ZNAM – Jadranka Juras
Nagrajenka Srečanja na Murskem valu: Tjaša Mlinarič, Lipovci 126, 9231 Beltinci
Kupon št. 21 – glasujem za skladbo
GLASBA NAŠEGA SRCA:
NSTSNMV:
DOMAČA PLOŠČA:
7 VELIČASTNIH:
Ime in priimek:
Naslov:
Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 26. maja 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
BARVA CMYK datum: 21. 05. 2009 VESTNIK stran 32
ZADNJA STRAN
32
NIČ SE NE ZGODI BREZ NAS ...
TUDI NA
21. maj 2009 –
boljša stran spleta
Vestnikov koledar
Č - 21. maj
FELIKS, vnebohod
P - 22. maj
MILAN
S - 23. maj
ŽELJKO
N - 24. maj
SUZANA
P - 25. maj
GREGOR
T - 26. maj
ZDENKO
S - 27. maj
JANEZ
21. maja bo
sonce vzšlo
ob 5. uri in 23
minut, zašlo pa
ob 20. uri in 35
minut. Dan bo
tako dolg 15 ur
in 12 minut. 24.
maja ob 14. uri
in 11 minut bo
na nebu nastopil
mlaj.
Tečajnica Banke Slovenije – referenčni
tečaji ECB 19. maja 2009
X enot nacionalne valute za 1 evro
Valuta
Ozn. val.
Šifra val.
ZDA
ameriški dolar
USD
840
1,3612
Hrvaška
hrvaška kuna
HRK
191
7,36
madžarski forint
HUF
348
278,18
švicarski frank
CHF
756
1,5146
angleški funt
GBP
826
0,8794
Madžarska
Švica
V. Britanija
Komentar tedna na Pomurje.si – uporabnik
miza o jubileju Radenske: »Laško je bilo
nekoč podnajemnik
Radenske na področjih
prodaje in skladiščenja
po celi Jugi. Namesto
da bi danes Radenska
rezala kruh Laščanom,
je ravno obratno.«
Tečaj
Od vseh preteklih direktorjev Radenske (no­ Zlatko Hohnjec in Jože Ivačič, bivša in bodoča
vejših) je na petkovi slovesnosti manjkal le mag. Tomaž
Blagotinšek – tudi Zvonko Murgelj je preveril zakaj: udeležil
se je 29. maratona v Radencih, in to kot tekmovalec. Bra­
vo! Foto: N. J.
sodelavca? Kdo ve, glede na to, da ima g. Hohnjec s par­
tnerjem v Celju odvetniško pisarno in da se je prijavil kot
morebitni stečajni upravitelj tudi na soboškem sodišču, bo
mogoče potreboval lokalne pravne nasvete … Foto: B. B. P.
Župan Občine Lendava mag. Anton Balažek, poslanec madžarske
narodne skupnosti dr. Laszlo
Göncz, pomočnik direktorja
Nafte Lendava Mihael Do­
minko, minister za gospo­
darstvo dr. Matej La­hovnik in
direktor Nafte Lendava mag.
Mirko Horvat. Skupaj na foto­
grafiji za anale in s pogledom
v smeri nove tovarne za pri­
hodnost. Foto: M. H.
VEČER PESMI, VINA IN IZBRANE
KULINARIKE V ZDRAVILIŠČU RADENCI
v soboto, 23. maja, ob 19.30
na terasi hotela Radin
• nastop mešanega pevskega zbora Lipa zelenela je
• degustacija vin Radgonskih goric
• nastop mešanega pevskega zbora Radenska
• izbrana kulinarična ponudba
Vljudno vabljeni!
Tudi zvezde niso varne pred novim
spletnim portalom. Foto: T. M.
Zdravilišče Radenci, Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci
Država
Kot je bilo mogoče opaziti na plesu četvorke Da je Gregorju Golobiču kosa tudi na košnji v Selu
v Murski Soboti, so stari slogani za mlade še vedno aktualni.
Pri čemer mladi pijejo javnosti na očeh, vse več starejših pa
skrivaj. Foto: N. J.
VSTOPNINE NI! Informacije: 02 520 27 33
dobro rezala, je poskrbel davkoplačevalec Erni Pap iz Či­
kečke vasi, ki je bil tudi najstarejši kosec na nedeljskem
tekmovanju. Foto: L. K.
– naročilnica (naročilo velja do pisnega preklica)
Naročnino bom plačeval za obdobje:
trimesečno (13 izvodov) – 18,85 evra
polletno (26 izvodov) – 37,70 evrov
letno (53 izvodov) – 76,85 evra
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Ime in priimek:
Naselje, kraj, številka:
Poštna številka in pošta:
Rojstni podatki: Kraj in datum: Davčna številka:
Podpis:
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Podjetje za informiranje, d. d., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo
samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. d., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. d., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. d., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh
obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. d.
Stalnica, steber, nepogrešljivi … kakorkoli jih poimenujemo, le redko jih lahko
dobimo vse tako zbrane, vsi skupaj pa imajo že veliko delovnih let v službi treh src: Milan
Verdev, Slavica Budja, Boštjan Novak, Teja Žbontar in Zoran Svetec.Foto: B. B. P.