Knjižica Ekološka učna pot BioMura

Transcription

Knjižica Ekološka učna pot BioMura
Od mrt vic do reke
E
k
o
l
o
š
k
o
-
u
č
n
a
p
o
t
LIFE06NAT/SI/000066
Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji
Conservation of biodiversity of the Mura river in Slovenija
OD MR T VIC D O R E K E
Ekološka učna pot BioMura
Tekst: Milan Vogrin in Lidija Globevnik
Skice in zemljevidi: Iztok Kavčič
Hidrografski model: Andrej Vidmar
Fotografije: Matjaž Bedjanič, Lidija Globevnik, Milan Vogrin, Jože Pojbič
Grafično oblikovanje in priprava za tisk: Danijel Sušnik
Prevod v angleški jezik: Henrik Ciglič
Tiskano v 5000 izvodih
Tisk: Birografika Bori
Izdal: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2010
Knjižica je narejena v okviru akcije E9 projekta “Varstvo Biodiverzitete reke Mure v Sloveniji - BIOMURA”
(LIFE06NAT/SI/000066).
Nosilec projekta: Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, Ljubljana
Finančna podpora: LIFE NATURA in Republika Sloveniija Ministrstvo za okolje in prostor
Odgovorna voditeljica projekta: dr. Lidija Globevnik
Informacije in dogovor za vodenje po Ekološko učni poti BioMura:
Goran Ohman, tel.: +386 41 372 313
Informacijski center BioMura (Ribiški dom Trnek na Moti)
Prleška razvojna agencija Ljutomer, direktor: Goran Šoster
tel.: +386 41 797 613
Priporočamo dobro nepremočljivo obutev in zaščito pred krvi željnimi žuželkami.
Odveč ne bosta daljnogled in fotoaparat.
w w w . b i o m u r a . s i
»Od mrtvic do reke«
Reka Mura z ohranjeno rečno krajino je na evropski ravni prepoznana kot neprecenljivo naravno bogastvo in kot taka sodi
v omrežje Natura 2000.
Poplavni gozdovi, vlažni in močvirni travniki, mrtvice in rečni
rokavi, erodirane strme stene, prodišča in vijugavi tok reke so
prepoznavni elementi pokrajine ob Muri. To so tudi najvrednejši življenjski prostori, ki dajejo zatočišče in prebivališče tisočim rastlinskim in živalskim vrstam. Omenimo le nekaj suhoparnih številk: na območju reke Mure je bilo v Sloveniji ugotovljenih prek 600 vrst rastlin, prek 200 vrst ptic, 30 vrst sesalcev, 15 vrst dvoživk, 45 vrst rib, 50 vrst kačjih pastirjev, prek
1000 metuljev in hroščev in še bi lahko naštevali. Izjemna biotska pestrost je deloma posledica ugodne geografske lege,
predvsem pa različnih življenjskih prostorov, od rokavov, mrtvic, prodišč in poplavnih gozdov do kulturne krajine.
Ekološko-učna pot »Od mrtvic do reke« vam želi pričarati
košček v mozaiku čarobnega sveta reke Mure. Seznaniti vas
želi predvsem z mrtvicami, njihovim nastankom ter skrivnostnim živim svetom, ki mimoidočemu sprehajalcu vse prepogosto ostane skrito.
Mura
Foto: Jože Pojbič
Pot je dolga 2200 m in opremljena z informativnimi tablami.
V celoti je prehodna večji del leta, le v času poplav je za nekaj
dni nedostopna.
Mrtvica
Foto: Lidija Globevnik
Skica območja z informativnimi točkami
DOF-digitalni ortofoto posnetek; Geodetska uprava RS
Nasta janje in umir anje mr t vic
Mrtvice nastajajo in tudi izginjajo po naravni poti ob vseh
rekah. Najbolj značilne so ob nižinskih rekah. Takšna reka
je Mura v Sloveniji. Nižinske reke imajo široko »ovinkasto« strugo (z okljuki ali meandri) ali pa bolj razvejen sistem glavne (matične) struge in rokavov (stranskih strug)
z vmesnimi otoki.
Mrtvica nastane iz okljuka matične struge ali rokava. Ob
večjih pretokih voda spodjeda zunanjo stran okljuka. Zajeda je vedno večja, okljuk pa vedno daljši. Zavoja na začetku in koncu okljuka se sčasoma zbližata. Voda nato
prebije ožino in steče po krajši poti. Tako iz okljuka nastane rokav reke. Voda kmalu začne zasipavati spodnji
del rokava, zatem tudi zgornjega. Nastane mrtvica, od
glavne struge odrezan rokav. Mrtvice nastajajo tudi na
daljših, z matično strugo skoraj vzporednih rokavih, in sicer tako, da voda pri poplavah začne zasipavati vtočni
del rokava (mesto na glavni strugi, kjer se odcepi stranska struga).
Proces nastajanja mrtvic lahko traja več desetletij. Dolgoročno obstoj mrtvic brez občasnih poplav, ki prinesejo svežo vodo in novo življenje v mrtvico, ni mogoč. Voda
v mrtvico sicer priteče tudi iz tal. Pravimo, da mrtvico napaja podzemna voda. Če vode v mrtvici večino časa ni,
se začne zaraščati z drevjem.
Skica nastajanja mrtvic
Nadmorske višine (metri)
V današnjem času, ko Mura nima več proste poti, mrtvice le še izginjajo. Še pred nekaj desetletji je bilo mrtvic
ob reki bistveno več kot dandanes. Ostanke starih mrtvic
reke Mure najdemo tudi za visokovodnimi nasipi, vendar jih poplave Mure več ne dosežejo. Take so bolj podobne jezerom in ribnikom kot mrtvicam. Mrtvice še dodatno ogrožajo namerno zasipavanje, urbanizacija in intenzivno kmetijstvo.
Hidrografski model terena znotraj visokovodnih
nasipov, kjer je lepo viden razvejan sistem
rokavov in mrtvic. Avtor: mag. Andrej Vidmar
M r t vice so ze lo žive
Za številne živali so mrtvice in rokavi pravi raj. Med žuželkami največjo pozornost vzbujajo kačji pastirji, ki pa kljub zastrašujočemu imenu niso človeku prav nič nevarni. Najbolj živahni so v najbolj vročem delu dneva. Letajo samo od spomladi do jeseni, prek
zime so njihove ličinke na varnem na dnu voda. Ob Muri je bilo
ugotovljenih prek petdeset vrst. Po mrtvici je slovensko ime dobil
tudi eden izmed njih, mrtvični spreletavec Leucorrhinia caudalis,
ki v Sloveniji velja za kritično ogroženo vrsto. V mrtvicah ob Muri
živi medicinska pijavka Hirudo medicinalis, o čemer se bomo lahko prepričali, če v vodo pomočimo vsaj roko. Tudi ribe so doma
v mrtvicah, med njimi tudi velika senčica Umbra krameri, evropsko ogrožena vrsta. Svoj prostor v mrtvicah najdejo tudi dvoživke.
Med najpogostejšimi pa tudi najglasnejšimi so zelene žabe, in to
vse tri vrste, ki živijo pri nas. Zelo glasna je še ena zeleno obarvana žaba, ali bolje rečeno žabica. To je zelena rega Hyla arborea, ki
lahko preglasi tudi precej večje sorodnice. Tu živijo tudi rjave žabe,
med njimi je najzanimivejši plavček Rana arvalis, ki je pravi maneken med žabami, saj si samci za svatovanje »nadenejo« pražnje oblačilo modre barve. Za Muro sta značilna tudi nižinski urh Bombina bombina, ki izbira plitve zarasle mrtvice, ter redka in ogrožena
česnovka Pelobates fuscus, ki je ponočnjakinja, saj dan preživi zakopana v pesku ali mehki zemlji. Omeniti moramo še pupke, predvsem velikega pupka Triturus carnifex, evropsko ogroženo vrsto.
Večje mrtvice so zanimive tudi za ptice. V zaraščenih bomo
skoraj zagotovo videli črno lisko Fulica atra in zelenonogo tukalico Gallinula chloropus. Če v mrtvici raste tudi trst, lahko pričakujemo rakarja Acrocephalus arundinaceus, glasnega pevca, ki pa ga že močno ogroža izginjanje takšnih življenjskih prostorov. Rakarju lahko družbo dela tudi čapljica Ixobrychus minutus, katere pa zavoljo njene skrivnostnosti skoraj zagotovo ne bomo videli. Žal čapljica dela družbo rakarju tudi
pri ogroženosti; je še bolj ogrožena in manj številčna hkrati.
Čapljica - Ixobrychus minutus;
Foto: Milan Vogrin
Če mrtvice ne nastajajo več, če umetno zasipavamo rokave in mrtvice ter v to okolje vnašamo tujerodne živali, se manjša število naših avtohtonih vrst živali. Nekatere vrste lahko tudi izginejo.
Mrtvični spreletavec Leucorrhinia caudalis;
Foto: Matjaž Bedjanič
Plavček - Rana arvalis;
Foto: Milan Vogrin
Velika senčnica - Umbra krameri;
Foto: Janez Gregori
Črna liska - Fulica atra;
Foto: Milan Vogrin
Botanični vr tovi ob Mur i
Mrtvice so pravi botanični vrtovi, kjer na majhnih površinah najdemo
številne rastlinske vrste. Prav mrtvice so dom nekaterih najbolj značilnih močvirskih rastlin, ki so pri nas v večini primerov tudi redke in
ogrožene. Le kdo ne pozna belega lokvanja Nymphaea alba ter nekoliko manj znanega, a pogostejšega rumenega blatnika z manjšimi rumenimi cvetovi? V mrtvicah rasteta še dve izredno zanimivi rastlini, ki imata prav tako bele cvetove, vendar pozornost vzbujata predvsem zaradi zanimivo oblikovanih listov. Streluša Sagitaria sagittifolia ima kar tri
vrste različnih listov, eni so potopljeni, drugi plavajoči, tretji, nadvodni, pa so zagotovo najzanimivejši. Oblikovani so v obliki puščice, tako
da je rastlino mogoče z lahkoto prepoznati. Škarjica Stratiotes aloides
ima ozke suličaste liste, ki so na robovih še nazobčani in prej spominjajo
na kakšno agavo kot pa na vodno rastlino. Druge značilne rastline mrtvic so še žabji šejek Hydrocharis morsus-ranae, vodni orešek Trapa natans, kobuljasta vodoljuba Butomus umbellatus, plavajoča praprot plavček Salvinia natans ter seveda leče. V mrtvicah ob Muri bomo srečali vse
štiri pri nas pojavljajoče se vrste.
Mrtvica je obkrožena s trdimi listavci, predvsem hrasta doba Quercus robur in velikega jesena Fraxinus excelsior, na nekaterih mestih pa tudi s
poljskim Ulmus minor in dolgopecljatim brestom U. laevis. So tipični obrečni gozdovi nižin. Vse bolj se v sestoje vrašča tudi tujerodna robinija
Robinia pseudoacacia.
Sibirska perunika - Iris sibirica;
Foto: Milan Vogrin
Mrtvica;
Foto: Matjaž Bedjanič
Rumeni blatnik - Nuphar luteum;
Foto: Milan Vogrin
Mrtvica ;
Foto: Lidija Globevnik
Vodni orešek - Trapa natans;
Foto: Milan Vogrin
Vodna škarjica - Stratiotes aloides;
Foto: Matjaž Bedjanič
Beli lokvanj - Nymphaea alba;
Foto: Milan Vogrin
Plavček - Salvia natans;
Foto: Milan Vogrin
Živl jen je na produ
Na samo reko ni ravno vezano veliko živali in rastlin, slednje se bolje počutijo na bregovih in mrtvicah kot pa v hitri vodi. Se pa v vodi izvrstno počutijo
ribe, prek štirideset vrst jih je bilo ugotovljenih v Muri in njenih pritokih. Zaradi nespametnega ravnanja v preteklosti danes v Muri živi tudi več vrst neavtohtonih, tujerodnih vrst rib, ki jih je sem zanesel človek. Z zadnjih letih
se je na Muri naselil tudi bober, pričakovati je, da se bo širil in postal številčnejši, saj mu reka z rokavi to omogoča. Že dolgo Muro naseljuje vidra Lutra
lutra, s katero pa se skoraj zagotovo ne bomo srečali, kar velja tudi za bobra.
Čeprav so prodišča nestanovitna – vsako leto jih ob visokih vodah reka prestavi, počisti, tudi odnese – na njih vendarle teče življenje, vidno tudi našim
očem. Posebnež, ki živi na prodiščih in ga bomo s pozornim opazovanjem
verjetno videli, je mali deževnik Charadrius dubius. Tukaj preživi vse življenje, od veselega svatovanja do jajca in mladičev, le jeseni se odseli nekoliko
južneje.
Zelo zanimive vrste ptic naseljujejo strme erodirane bregove, ki jih vsako
leto na novo ustvari deroči tok reke. Med te sodijo vodomec Alcedo atthis,
breguljka Riparia riparia in veliko redkejši in izredno pisani čebelar Merops
apiaster. Vsem je skupno, da si rove, v katerih si na koncu naredijo gnezdo,
izkopljejo v obrežne stene s primernim materialom.
Strma erodirana brežina
Foto: Lidija Globevnik
Na redno poplavljenih mestih, večinoma na sedimentnih plasteh proda,
peska in mivke najbolje uspeva vrbovje, med katerim prevladujeta bela
vrba Salix alba in krha vrba S. fragilis. Takšna rastišča ustrezajo tudi belemu
topolu Populus alba in vse bolj ogroženemu črnemu topolu Populus nigra.
Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehki listavci), obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (trdi listavci) in ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi sestavljajo poplavni gozd, ki postaja vse redkejši na evropski ravni. Te življenjske prostore smo dolžni varovati ne samo zaradi evropskih predpisov,
pač pa in predvsem zavoljo živih bitij, ki tukaj prebivajo.
Jesenovje
Foto: Milan Vogrin
Prodišče
Foto: Matjaž Bedjanič
Strma erodirana brešina
Prodišče
Vrbovje - Salix alba
Foto: Matjaž Bedjanič
Začetek oblikovanja okljuka, Rečni rokav-otok
Skica prečnega prereza Mure z značilnimi habitati: strmi erodiran breg, prodišče in rečni rokav
Zelena krastača Pseudepidalea viridis;
Foto: Milan Vogrin
LIFE06NAT/SI/000066
Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji
Conservation of biodiversity of the Mura river in Slovenija
Inštitut za vode Republike Slovenije
Hajdrihova ulica 28c
1000 Ljubljana
www.izvrs.si
Inženiring za vode d.o.o.
Pot za Brdom 102
1000 Ljubljana
www.izvo.si
MURA – VGP, d.d.
Lipovci 256 B, 9231 Beltinci
www.sgp-pomgrad.si/si
Regionalna razvojna agencija Mura
Lendavska 5a
9000 Murska Sobota
web.rra-mura.com
Prleška razvojna agencija GIZ
Prešernova 2
9240 Ljutomer
www.prlekija.com
ZVN območna enota Maribor
Pobreška c. 20
2000 Maribor
www.zrsvn.si
Društvo za proučevanje
ptic in varstvo narave
Ptujska c. 91
2327 Rače
www.dppvn.eu
World Wide Fund Nature Austria
WWF Austria
Ottakringerstrasse 114-116 Vienna,
Austria
www.wwf.at