4 Teh. Akust 2 - Merjenje prostorske in gradbene akustike
Transcription
4 Teh. Akust 2 - Merjenje prostorske in gradbene akustike
5. Merjenje prostorske in gradbene akustike Prof. dr. Mirko Čudina Ljubljana, 2012/2013 1 5. Merjenje prostorske in gradbene akustike vključuje: - Merjenje odmevnega časa, T60 - Merjenje koeficienta absorpcije, α - Merjenje izolirnosti, Rw in - Merjenje difuzije, s 2 5.1. Določanje odmevnega časa Odmevni čas lahko: - Računamo ali - Merimo 3 1 5.1.1. Izračun odmevnega časa (a) V primeru difuznega zvočnega polja, koeficienta absorpcije α < 0,2, ter če upoštevamo še absorpcijo zvoka v zraku, kar ustreza ekvivalentu 4mV, uporabljamo Sabinovo enačbo: T 60 S a b = 0,1 6 3 ⋅ V A c el T 60 Sab = (5.1) 0 ,163 ⋅ V A cel + 4 m ⋅ V V - Volumen prostora (5.2) n Acel = S ⋅ α Sab = ∑ [Si ⋅ (α Sab )i ] =α 1S1 + α 2 S2 + α 3 S3 + ......... + α i Si i =1 5.1.1. Izračun odmevnega časa (b) V primeru, ko je koeficient absorpcije α >0,2 uporabljamo ustrezno Eyring-ovo enačbo: T 60 Ey = 0,163 ⋅V − S cel ln(1 − α ) + 4 ⋅ mV (5.3) 0,163 = (24·ln10)/c m je gostota energije na m ali zmanjšanje zvočnega tlaka v dB/m: m = ∆Lzr / 4,34 (5.4) Drugi člen v imenovalcu v enačbah (5.1) in (5.3) v zaprtih manjših prostorih lahko zanemarimo. 5 5.1.1. Izračun odmevnega časa (c) Pri modeliranju prostora lahko odmevni čas približno izračunamo po Sabinovi formuli, če so poznani: višina H = …… m dolžina L = …… m širina B = …… m S koeficientom absorpcije: asten = …, atal = ……, astropa = …… Za povprečni aavg = …… je efektivna absorpcijska površina Ae=…… m2 Za sobo s prostornino V =……. m3 je pripadajoči odmevni las T60 = 0,161V/Ae = …….. sek. http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/acoustic/revtim.html#c4 6 2 5.1.1. Izračun odmevnega časa (d) Stene Material Okna, vrata in druge površine Material Dimenzija Spredaj x Zadaj x Levo x Desno x Strop x Tla x Koliko 125 Hz 250 Hz 500 Hz 1000 Hz 2000 Hz 4000 Hz Ocenjeni odmevni čas T60 sobe je …… sek 7 5.1.1. Izračun odmevnega časa (e) Windows,Doors and other Surfaces Material Walls Material Size How Many 0 Front Gyps um board Glas s-windows x 1 4 0 Back Gyps um board Glas s-windows x 1 4 0 Gyps um board Left Glas s-windows x 1 6 0 Right Gyps um board Glas s-windows x 1 6 0 Ceiling Concrete-painted Glas s-windows x 1 24 0 Floor Wood floor Carpet on concrete x 1 24 125 Hz 250 Hz 500 Hz 1000 Hz Estimated RT60 of your room is 2000 Hz 1.8 4000 Hz seconds http://www.sae.edu/reference_material/pages/Reverberation%20Time%20Calculator.htm 5.1.1. Izračun odmevnega časa (f) Materiali absorpcijskih površin s 125 Hz koeficienti α 0,01 Tla: marmor: 82 m2 Strop: absorpcijski razred B : 82 m2 0,75 Čelna stena: beton z ometom: 21 m2 0,01 Opečna stena z ometom: 53 m2 0,03 Lesena vrata 0,12 0,10 Steklo na oknih: 35 m2 Zavese: 33 m2 0, 10 Sedeži - leseni: kom 32 0,03 Ekvivalentne absorpcijske površine (m2) 125 Hz Tla: marmor: 82 m2 0,82 Strop: absorpcijski razred B: 82 m2 61,50 bela 2 Čelna stena: beton z ometom: 21 m2 2,10 Opečna stena z ometom: 53 m2 1,59 0,31 Lesena vrata: 2, 6 m2 3,50 Steklo na oknih: 35 m2 Sedeži - leseni: kom 32 0,96 Zavese 33 m2 3,30 Klopi in pult: 12 m2 0,96 0,13 Parapeti z radiatorji: 13 m2 Prazna predavalnica s sedeži 75,17 Odmevni čas T (s) za 125 Hz 0,52 prazno predavalnico 250 Hz 0,48 250Hz 500Hz 1000Hz 2000Hz 0,01 0,75 0,01 0,03 0,10 0,15 0,20 0,03 250 Hz 0,82 61,50 2,10 1,59 0,26 5,25 0,98 6,60 0,98 0,26 80,34 0,02 0,90 0,01 0,04 0,08 0,10 0,30 0,04 500 Hz 1,64 73,80 2,10 2,12 0,20 3,50 1,28 9,90 1,28 0,39 96,21 0,02 0,90 0,02 0,04 0,05 0,05 0,40 0,05 1000 Hz 1,64 73,80 4,20 2,12 0,13 1,75 1,60 13,20 1,60 0,52 100,56 0,03 0,03 0,90 0.80 0,03 0,03 0,05 0,06 0,05 0,05 0,05 0,05 0,50 0,55 0,05 0,05 2000 Hz 4000Hz 2,46 2,46 73,80 65,60 6,30 6,30 2,65 3,18 0,13 0,13 1,75 1,75 1,60 1,60 16,50 18,15 1,60 1,60 0,65 0,78 107,54 101,55 500 Hz 0,40 1000 Hz 2000 Hz 0,36 0,39 4000Hz 4000 Hz 0,38 9 3 5.1.2. Merjenje odmevnega časa (a) T60 = 60 a) ∆t ∆L p [s] (5.5) Lp dB 0 ∆Lp α 60 čas t ∆t b) c) Slika 5.1. Merjenje odmevnega časa: a) princip merjenja, b) določanje T60 in c) T30 10 5.1.2. Merjenje odmevnega časa (b) Odmevni zvok je vsota vseh odbitih zvokov v prostoru Slika 5.2. Merjenje odmevnega časa T30 11 5.1.2. Merjenje odmevnega časa (c) Odmevni čas lahko merimo kot totalno vrednost za vse frekvence ali pri posameznih frekvenčnih pasovih, praviloma v 1/3 oktavnih oz. (terčnih) in sicer pri: 40 Hz, 50 Hz, 63 Hz, 80 Hz, 100 Hz, 125 Hz, 160 Hz, 200 Hz, 250 Hz, 315 Hz, 400 Hz, 500 Hz, 630 Hz, 800 Hz, 1000 Hz, 1250 Hz, 1600 Hz, 2000 Hz, 2500 Hz, 3150 Hz, 4000 Hz, 5000 Hz, 6300 Hz, 8000 Hz, 10000 Hz. Odmevnost je enaka po celem prostoru. Zvoč ni tlak v Pa Raven zvočnega tlaka v dB Časovni interval povprečenja τ 120 100 80 60 40 20 0 0 0.33 0.66 Čas v s a) 1.0 120 100 80 60 40 Časovni interval znotraj katerega izvajamo interpolacijo 20 0 0 0.33 0.66 1.0 Čas v s b) Slika 5.3. a) Časovni potek signala zvočnega tlaka p(t), b) Časovni potek ravni zvočnega tlaka Lp(t) 12 4 5.1.2. Merjenje odmevnega časa (d) Na sliki 5.4 so prikazane posamezne faze izmerjenega odmevnega časa. Direktni impulz zgodnji odmevi pozni odmevi Raven [dB] 10 dB odmevnost Čas [msek] 30 msek 250 msek 0.6 - 3 sek b) a) Slika 5.4. Odmevni čas: a) prikaz impulznega odmeva s prikazom zgodnjih odmevov (rdeče) in poznih odmevov (zeleno), b) natančnejša razdelitev obdobij v odmevnem času Odmevni čas variira od 0 s v večji gluhi sobi do ca. 16 s v odmevnici prostornine 200 m3. V drugih prostorih so vrednosti nekje vmes. V učilnicah in predavalnicah je do 1,5 ÷ 0,8 s in v snemalnem studiu do 0,3 sekunde. 13 1 1.5 2 2.5 125 16 kHz 60 3 8000 12.5 kHz 70 16000 8 kHz 10 kHz 80 4000 6.3 kHz 90 2000 100 2 1.8 1.6 1.4 1.2 1 0.8 0.6 0.4 0.2 500 4 kHz 5 kHz 110 1000 400 Hz 120 250 130 Odmevni čas [s] Raven zvočnega tlaka [dB] 5.1.2. Merjenje odmevnega časa (e) Oktave [Hz] Čas [s] a) b) Slika 5.5. a) T60 pri različnih tercah za predavalnico V/8, b) primerjava T60 za predavalnici V/2 in V/8 pri različnih oktavah. T20 Slika 5.6. Primerjava izmerjenih vrednosti za odmevni čas T20 za impulzni odmev 1.-, 2.- in 3.reda z izračunanimi vrednostmi po Sabinu s pomočjo komercialnega paketa (softwera) za prostorsko akustiko - program CATT 14 5.1.2. Merjenje odmevnega časa (f) M7 M6 M8 M5 M9 M4 M10 M3 M11 M2 M12 M1 1200 M9 M11 M6 M8 M12 M5 M7 M4 M3 M2 1000 Vokumen v m3 M10 800 600 400 200 0 III/3 III/4 III/5 V/2 V/8 Predavalnica M1 w o d in W b) Source Source Blackb oard Blackboar Source Blackboard Source Blackboard Source Odmevni čas v s V/8 V/2 Blackboard 1,8 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 Co mputer room Wooden lin ing III/3 Wooden lin ing III/4 a) Wooden lin ing III/5 III/3 III/4 III/5 V/2 V/8 Predavalnica c) Slika 5.7. a) Merjenje odmevnega časa v predavalnicah na FS, b) primerjava med volumni predavalnic in c) primerjava med izmerjenimi T60 za vseh 5 predavalnic 15 5 5.1.2. Merjenje odmevnega časa (g) b) a) Slika 5.8. Merjenje parametrov prostorske akustike: a) merjenje odmevnega časa v neki cerkvi in b) impulzni odziv pri merjenju T60 16 5.1.2. Merjenje odmevnega časa (h) Slika 5.9. Merjenje odmevnega časa v Cankarjevem domu (ZAG) 17 5.1.2. Merjenje odmevnega časa (i) Slika 5.10. Merjenje odmevnega časa z referenčnim virom v Cankarjevem domu 18 6 5.1.2. Merjenje impulznega odziva (j) Ker se prostor lahko predpostavi kot akustični prenosni sistem, podaja impulzni odziv kompleten popis sprememb opazovanega zvočnega signala, ki potuje iz ene točke prostora v drugo, in skoraj vsi parametri, ki nas zanimajo, se lahko izpeljejo iz njega, vsaj v principu. Impulz je lahko poljubne oblike znotraj frekvenčnega obsega 10 kHz (kar je za akustiko prostora dovolj), katerega trajanje ne sme biti daljše od 50 ms. Na sliki 5.35 je prikazan autokorelogram v odmevnici s playback metodo. Slika 5.11. Autokorelogram filtriranega impulza s centralno frekvenco 2000 Hz: a) na abscisi je enota 20 ms, b) isto kot a) vendar je enota na abscisi 5 ms 19 5.1.2. Standardni zvočni vir (k) Pri meritvah prostorske akustike je izrednega pomena usmerjenost zvočnega vira, saj usmerjen zvočni vir seva v eno smer več zvoka kakor v drugo, zato so dejanske meritve nepopolne. Da bi se temu izognili se za meritve impulznega odziva v prostoru uporablja standardni zvočni vir, ki seva zvok v vse smeri enako- neusmerjeno, (slika 5.12). Ta ima sistem 12 do 20 enakih in enako razporejenih zvočnikov na obodu pravilnega polihedrona ali dodecaedra (geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih rombov - peterokotnikov). Vendar je treba poudariti, da je strogo vzeto ta vir hrupa neusmerjen le pri nizkih frekvencah. Slika 5.12. Dodecahedron zvočnik za akustične meritve 20 5.2. Merjenje koeficienta absorpcije Merjenje koeficienta absorpcije je možno: - v odmevnici in - v Kundtovi ali impedančni cevi 21 7 5.2.1. Merjenje koeficienta absorpcije v odmevnici (a) b) a) Slika 5.13. Merjenje koeficienta absorpcije v odmevnici: a) postavitev vzorca na tleh odmevnice in b) impulzni odziv in izmerjenimi odmevnimi časi po terčnih pasovih Površina preskušanega materiala je običajno med 10 in 12 m2 in z razmerjem širine proti dolžini od 0,7 do 1. 22 5.2.1. Merjenje koeficienta absorpcije v odmevnici (b) V odmevnici primernih dimenzij merimo koeficient absorpcije po standardu SIST EN ISO 11654-99. Merimo odmevni čas s T60‘ in brez preizkušanca T60. V primeru s preizkušancem je odmevni čas krajši, zaradi zmanjšanja gostote zvočne energije. Iz razmerja časov dobimo absorpcijski koeficient po Sabinu αSab: α Sab = 55,3 ⋅V Sc 1 S '− S ' − T60 S 'T60 (5.6), pri tem so: c hitrost zvoka v zraku 340 m/s, S' - celotna površina vseh površin odmevnice z montiranim preizkušancem, S površina preskušanega materiala. Vrednost koeficienta absorpcije po Sabinu αSab je lahko zaradi difrakcije na robovih preizkušanca tudi večja od 1. 23 5.2.1. Merjenje koeficienta absorpcije umetniških slik (c) Merjenje koeficienta absorpcije umetniških slik v akreditirani odmevnici volumna 201 m3 po EN ISO 20354-98 standardu. Slika 5.14. Merjenje koeficienta absorpcije umetniških slik v odmevnici po ISO 20354-98 standardu 24 8 5.2.1. Merjenje koeficienta absorpcije umetniških slik (d) Izmerjene vrednosti koeficienta absorpcije umetniških slik (12 olj na platnu) s celotno površino 11,33 m2 (od tega je bilo 6,91 m2 ali 61% površina platna in preostalih 4,42 m2 ali 39% površina lesenih okvirjev) so a) 1 0.9 0.8 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 63 Absorpcijski koeficient Absorpcijski koeficient prikazane na sliki 5.15a. Na sliki 5.15b je prikazana primerjava s koeficientom absorpcije filca treh različnih debelin 10, 20 in 30 mm. 125 250 500 1K 2K 4K b) Frekvenca Hz 1 0.9 0.8 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0 63 30 mm Filc Slike 125 250 500 1K 20 mm 10 mm 2K 4K Frekvenca Hz Sliki 5.15. a) Koeficient absorpcije umetniških slik in b) primerjava s filcom različnih debelin Vidimo, da je koeficient absorpcije umetniških slik do 0,25, kar pomeni, da absorbirajo do 25% celotne vpadle zvočne energije in to v najbolj slišnem delu spektra govornih frekvenc, med 500 in 1500 Hz, kar je rezultat zračne rege za platnom, ki deluje kot resonator. 25 5.2.1. Merjenje koeficienta absorpcije umetniških slik (e) Vpliv debeline barvnih nanosov na platnu Absorpcijski koeficient 0,6 platno + olje (2 x debel nanos) paltno + olje (1 x debel nanos) platno + olje (srednje debel nanos) platno + olje (tenek nanos) platno + grund 0,5 0,4 0,3 platno brez grunda 0,2 0,1 Prazna Kundtova cev 0 0 500 1000 1500 2000 Frekvenca [Hz] 2500 3000 Slika 5.16. Absorpcijski koeficienti za različne debeline barvnih nanosov na platnu umetniških slik merjeno v impedančni (Kundtovi) cevi Vpliv debeline zračne rege za platnom: a) brez barve in b) z barvnim nanosom) Slika 5.17. Učinek zračnosti za platnom na koeficient absorpcije: a) za čisto platno in b) za platno 26 z oljnim barvnim premazom debeline 1,5 mm 5.2.2. Merjenje koeficienta absorpcije v Kundtovi cevi (a) vložek z majhno refleksijo preskušanec (npr. steklena volna) zvočnik premik mikrofona L D1 D2 zaključna plošča skala za ugotavljanje položaja miktrofona Slika 5.18. Merjenje α v Kundtovi (Impedančni) cevi s premikanjem enega mikrofona Merimo razliko med maksimalno in minimalno ravnjo zvočnega tlaka stojnega valovanja v cevi ∆L v dB ter lego prvega in drugega minimuma, anti log(∆L / 20) − 1 anti log(∆L / 20) + 1 α n = 1 − 2 (5.7) 27 9 5.2.2. Merjenje koeficienta absorpcije v Kundtovi cevi (b) Generator signala Pisalnik računalnik Testni vzorec Absorpcijski vložek Slika 5.19. Merjenje α v Kundtovi (Impedančni) cevi z dvema fiksnima mikrofonoma Ker je absorpcijski koeficient α odvisen od frekvence ga praviloma merimo pri različnih frekvencah, navajamo pa ga za posamezne oktavne pasove. 28 5.3. Merjenje zvočne izolirnosti Razlikujemo: - Merjenje zvočne izolirnosti pred zvokom v zraku - Merjenje zvočne izolirnosti pred udarnim zvokom 29 5.3.1. Določanje zvočne izolirnosti sten pred zvokom v zraku (a) I L2 = 10.log 2 I0 I L1 = 10. log 1 I0 τ, S 1 2 W1 = I1 .S W 2 = ( I 1 . S ).τ = I 2 . S A2 = α .S Slika 5.20. Določanje zvočne izolirnosti pregrade med prostoroma (brez stranskega prenosa zvoka) Zvočno izolirnosti določimo z meritvami po sliki 9.10 in izračunamo s pomočjo naslednje enačbe: R = L1 − L2 + 10 log (S / A2 ) (5.8) pri tem je S - skupna površina testirane pregrade (npr. vrata ali okna), v m2, in A2 = S ⋅ α Sab - celotna zvočna absorpcija v sprejemni 30 sobi po Sabinu v m2. 10 5.3.1 Določanje zvočne izolirnosti sten pred zvokom v zraku (b) Če so pri prenosu zvoka med prostoroma udeležene tudi stranske poti prenosa zvoka, npr. v zgradbah, potem je zvočna izolirnost, t.i. gradbena zvočna izolirnost R’, po naslednji enačbi: S 1 n R ' = L1 − L 2 + 10 log 12 L = 10 ⋅ log10 ∑100,1Li (5.9) A2 n 1 pri tem je: L1 povprečna raven zvočnega tlaka v sobi z virom hrupa pri dani frekvenci v dB, L 2 povprečna raven zvočnega tlaka v sprejemni sobi (brez vira) pri dani frekvenci v dB, S12 - skupna površina testirane pregrade (stene med prostoroma), (to je običajno površina preskušanega panela, npr. vrata ali okna, medtem ko površino stene, zaradi majhnega vpliva, lahko zanemarimo), v m2, in A2 = S ⋅ α Sab celotna zvočna absorpcija v sprejemni sobi po Sabinu v m2. V praksi nas pogosto zanima le izolacija med enim in drugim prostorom, v teh primerih izračunamo zmanjšanje hrupa po naslednji enačbi: RNR = L1 − L 2 (5.10) 31 5.3.1. Določanje eno-številčne vrednosti izmerjene zvočne izolirnostisten pred zvokomv zraku (c) 70 sprejemna sosedna soba mikrofon na vrtljivem stojalu mikrofon na vrtljivem stojalu zvočnik ojačevalnik filter generator hrupa a) filter merilni ojačevalnik zapisovalnik ravni hrupa Izolirnost pregradne stene soba z virom hrupa 60 50 40 30 20 100 200 400 500 800 1600 3150 centralna frekvenca 1/3 oktave Hz b) Slika 5.21. Merjenje zvočne izolirnosti pregradnih sten: R je normirana ali referenčna krivulja, R' je izmerjena krivulja gradbenega elementa, Rw odčitamo pri 500 Hz 32 5.3.1. Določanje eno-številčne vrednosti izmerjene zvočne izolirnostisten pred zvokomv zraku (d) Slika 5.22. Tipičen sistem za merjenje zvočne izolirnosti s Single/Dual Channel Real-time Analyzers, Types 2123 and 2133 33 11 Izolirnost pregradne stene v dB 5.3.1. Določanje enoštevilčne vrednosti zvočne izolirnosti pregradnih sten Rw pred zvokom v zraku (3) 70 60 R 50 40 3 R je normirana ali referenčna krivulja, R' je izmerjena krivulja gradbenega elementa, Rw odčitamo pri 500 Hz erco 1 d B/t o r c Rw=45 dB /te dB R’ 30 20 100 200 400 800 1600 3150 500 centralna frekvenca 1/3 oktave Hz Slika 5.23. Določanje enoštevilčne vrednosti zvočne izolirnosti pregradnih sten Normirano ali referenčno krivuljo R premikamo vzporedno po 1 dB toliko časa, da je povprečno odstopanje zvočne izolirnosti pregrade v negativni smeri, pod standardno krivuljo (šrafirana površina) med 1 in 2 dB. 34 5.3.1. Določanje ovrednotene gradbene zvočne izolirnosti Rw’ (e) V kolikor vpliv prenosa zvoka po stranskih poteh ni zanemarljiv, kar je v terenskih razmerah običajno, takrat govorimo o gradbeni zvočni izolirnosti Rw’. Gradbena zvočna izolirnost se določa na osnovi podatkov o zvočni izolirnosti posameznih gradbenih elementov ali sklopov za merodajne poti prenosa zvoka, in sicer po standardih iz serije SIST EN 12354. Nekaj primerov gradbene zvočne izolirnosti R'w so podani v tabeli 5.1. Konstrukcijski sklop Opečni zid Opečni zid Betonska stena Montažna predelna stena Montažna predelna stena 2x mavčne plošče Opeka + mavčne plošče Okna dvojna zasteklitev Sobna vrata Dvojna vrata Debelina pregrade 15 cm + omet 18 cm + omet 15 cm 73 kg/m2 18 kg/m2 Ia (dB) 43 47 53 41 28 40 52 25 15 30 Tabela 5.1. Primeri indeksov ocenjene zvočne izolirnosti R'w Slika 5.24. Merjenje izolirnosti pregradnih sten v EMPA Zurich 35 36 12 5.3.2. Merjenje zvočne izolirnosti pred udarnim zvokom R (a) A A B B B B b) a) Slika 5.25. Merjenje zvočne izolirnosti stropa pred udarnim zvokom: a) standardni izvor udarnega zvoka, b) normirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka pri različnih frekvencah zvoka 37 5.3.2. Normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka (b) Normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka v prostoru pod podno konstrukcijo v dB je: A AT Ln ' = Lu ' −10 log o = Lu '−10 log o 60 0,163 V AS 2 (dB) (5.11) pri tem je: Lu' z meritvami ugotovljena raven udarnega zvoka v prostoru pod podno konstrukcijo v dB, Ao je konstanta (10 m2), AS 2 = S ⋅ α Sab je ekvivalentna absorpcijska površina sprejemnega prostora po Sabinu, V je prostornina prostora pod medetažno konstrukcijo v m3 in T60 je odmevni čas prostora pod medetažno konstrukcijo v s. 38 Normirana jakost udarnega zvoka dB 5.3.2. Določanje eno-številčne vrednosti izolirnosti pred udarnim zvokom Rw’ (c) Izolirnost stropnih konstrukcij pred udarnim zvokom določamo s pomočjo standardne krivulje zvočne izolirnosti Rnw’ pri 500 Hz. a) 70 2 60 R' R=64 dB w 50 40 8 parket estrih 5 izolacija 10 betonska plošča 30 20 100 200 400 500 800 1600 3150 Centralna frekvenca 1/3 oktave Hz b) Slika 5.26. a) Oblika protokola o izmerjeni zvočni izolirnosti stropne konstrukcije; R je normirana ali referenčna krivulja, R' je izmerjena krivulja gradbenega elementa, Rw odčitamo pri 500 Hz, b) skica strukture preskušane konstrukcije Standardno krivuljo R, ki predstavlja minimalno vrednost zvočne izolirnosti stropne konstrukcije proti udarnem zvoku (slika 5.25), premikamo vzporedno po 1 dB toliko časa, da je povprečno odstopanje normiranih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v negativni 39 smeri (v tem primeru nad standardno krivuljo) med 1 in 2 dB. 13 5.3.2. Korekcija eno-številčne vrednosti izolacije pred udarnim zvokom (d) Poleg enoštevilčne vrednosti Lnw’ standard SIST EN ISO 7172:1997 uvaja še korekcijo za spektralno prilagoditev Cl. Enoštevilčna vrednost korekcije za spektralno prilagoditev Cl predstavlja vrednost, ki jo je potrebno prišteti k vrednosti Lnw’, da dobimo dejanski zvočnoizolacijski učinek za zaščito pred hrupom hoje. Postopek določanja vrednosti Cl iz podatkov o normiranih ravneh zvočnega tlaka udarnega zvoka v posameznih frekvenčnih pasovih je opredeljen v istem standardu. Primer 4: Za ugotovljene vrednosti Lnw’ (Cl) = 68(+1) dB pomeni, da znaša efektivna ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka za hojo po podni konstrukciji 68+1 = 69 dB. 40 5.3.3. Različni deskriptorji za zvočno izolirnost v Evropi (a) Slika 5.27. Deskriptorji za zvočno izolirnost proti zvoku v zraku in udarnem zvoku v Eevropi 41 5.3.3. Predlog za poenotenje deskriptorjev za zvočno izolirnost proti zvoku v zraku in proti udarnem zvoku v Evropi (b) Tabela 5.2. Predlog za nove deskriptorje zračnega in udarnega hrupa v zgradbah namenjenih za stanovanja Področje uporabe zvočne izolirnosti Optimalni deskriptor Optimalno frek. območje Novo ime Hrup v življenjskem prostoru od sosedov Rw + C50-5000 50 – 5000 Hz Rliving Prometni hrup Rw + Ctr,50-5000 50 – 5000 Hz Rtraffic Razumljivost govora Rw + Cspeech Udarni hrup v stanovanjih Ln,w + CI,50-2500 200 – 5000 Hz Rspeech 50 – 2500 Hz Rimpact 42 14 5.3.3. Definicija zvočne izolirnosti in referenčne vrednosti (c) Rxx = 10⋅ lg PIncident PTransmitte d dB Rxx = 10 ⋅ lg ∑10 ∑10 Li /10 i ( Li − Ri ) / 10 dB i (5.12) (5.13) Li = Spekter referenčnega vira 0 -10 Li / dB -20 -30 living traffic -40 speech Fig. 5.287. Referenčni spekter vira za zvok v zraku -50 50 100 200 400 800 1600 3150 43 frequency / Hz 5.3.3. Definicija zvočne izolirnosti za udarni zvok in referenčna vrednost (d) Za ISO teptalno napravo (5.14) 0 Rimpact P = 10 ⋅ lg Incident PRadiated Rimpact ∑10 Li 10 = 10 ⋅ lg i ( Li − Ri ) 10 ∑10 i -10 Li / dB -20 -30 impact -40 -50 50 (5.15) 100 200 400 800 1600 3150 frequency / Hz (5.16) Ri = 78 + 10 ⋅ lg ( f i 1 Hz ) − Ln,i (5.17) Rimpact = 119 − ( Ln , w + C I ,50 − 2500 + 15) Fig. 5.29. Referenčni spekter vira za udarni zvok 44 5.3.3. Ime in prevzem novega standarda v bodočnosti (e) Stari standard ISO 717 novi standard ISO 16 717 Prehodno obdobje Fig. 5.30. Prehodno obdobje do prevzema standarda 45 15 5.3.3. Delovan skupina za pripravo standarda (e) Fig. 5.31. Delovna skupina za izdelavo novega standarda ISO 16 717 46 5.4. Merjenje difuzije zvočnega valovanja (a) Porazdelitev usmerjenosti odbitega zvočnega polja se določi eksperimentalno z merjenjem razprševanja (scattering) zvoka v različnih smereh od difuzorja s pomočjo usmerjanja mikrofona v različne smeri in primerjavo s poznejšo intenzivnostjo zvoka dobljeno v ustreznih časih relativno z vpadnim direktnim zvokom pri motenem zvočnem viru. Zvočnik Rotirajoči panel Os rotacije Mikrofon Zvočnik na tleh Vzorec na vrtljivem podstavku a) b) Slika 5.32. a) Zgradba eksperimenta za merjenje razprševanja zvoka od hrapave površine, b) merjenje koeficienta absorpcije zrcalno odbitega zvoka 47 5.4. Merjenje difuzije zvočnega valovanja (b) Slika 5.33. Koeficient razprševanja (scattering) v odvisnosti od frekvenc za materiale z različno hrapavostjo površin, od 0,015 do 0,9 Vrednosti na sliki 5.32 so dobljene za koeficient razprševanja (scatterin) pri srednji frekvenci 707 Hz ali v povprečju od 500 do 1000 Hz. Izven tega območja so po Odeonu (Danska) koeficient razprševanja razširili v vrednosti za nižje ali višje oktavne pasove z uporabo interpolacije in ekstrapolacije. 48 16 5.4. Merjenje difuzije zvočnega valovanja (c) Pogosto nas ne zanima toliko diagram razprševanja ampak slika katera karakterizira difuzno refleksijo stene. V ta namen se celotna odbita energija razdeli v del s in druga z 1-s, ki označujeta relativne energije zrcalno in difuzno odbitih komponent. Nas zanima kako izmeriti s, ki je definiran kot: s= I spec (5.18), I o (1 − α ) pri tem Io in Ispec pomenita vpadno in zrcalno odbito valovanje, α je koeficient absorpcije preizkušanca. Eksperimentalne rezultate koeficienta razprševanja (scattering) δ = 1-s, ki jih je dobil Vorländer po direktni metodi (povprečje čez vse smeri vpada zvoka) v odmevnici, kaže slika 5.33. Polcilinder Pravokotne letve δ odmevnica prosto polje Frekvenca [kHz] a) Frekvenca [kHz] b) Sliki 5.34. Koeficient razprševanja (scattering), δ = 1-s nepravilno postavljenih letev na ravni panel v odvisnosti od frekvenc; metoda v prostem polju, metoda v odmevnici: a) polcilindrični prerez (premera 2 cm) in b) pravokotni prerez (z dolžino stranice 2 cm) 49 5.4. Implementacija absorpcijskega materiala v obliki kock za povečanje difuzije zvoka v prostoru in kontrolo odmevnega Časa (d) Slika 5.35. Koncertna dvorana, obdelana nad orkestrom. Minneapolis Orchestra Hall iz 4.11.1974. 50 5.5. Natančnost akustičnih meritev Problem je obdelan v privzetem standardu ISO 140-2 (Akustika - Meritve zvočne izolacije v stavbah in gradbenih elementih, 2. del: Določanje, verifikacija in uporaba podatkov o natančnosti). Za arhitekta so v tem standardu pomembne le informacije o nenatančnosti akustičnih meritev, ki so posledica slučajnih in sistemskih napak, in da mora upoštevati, da obstaja precejšnja toleranca v natančnosti merilnih rezultatov. Kar pomeni, da mora predvideti ustrezno rezervo zvočne izolirnosti, to je, da predvidi večjo stopnjo zvočne izolirnosti gradbenega elementa kot jo standard predpisuje. Poleg tega standarda je še en krovni standard »Visokogradnja – izražanje zahtev koristnika, 3. del Akustični zahtevi«, ki govori o zahtevah koristnikov prostora. V tem standardu so navedene zahteve koristnika prostorov po zaščiti pred motnjami povzročenimi s hrupom, zaščiti pred prisluškovanjem (med sosednjimi prostori) in zagotavljanju akustične kvalitete prostora.51 17