Gorica in Nova Gorica - Oddelek za geografijo

UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
JASMINA ŽIŽMOND
Gorica in Nova Gorica – eno mesto, dve usodi
Zaključna seminarska naloga
Mentor: red. prof. dr. Andrej Černe
Univerzitetni študijski program
prve stopnje: GEOGRAFIJA - DVO
Ljubljana, 2014
Izvleček
Gorica in Nova Gorica – eno mesto, dve usodi
Namen zaključne seminarske naloge je predstaviti povezovalne točke med Gorico in Novo
Gorico, podati pregled skupnih projektov ter predstaviti njune težave v sodelovanju. Meja, ki
jo je Pariška mirovna pogodba začrtala leta 1947 je Gorico odrezala od njenega naravnega
zaledja, ki je tako ostalo brez središča. Posledično so na jugoslovanski strani meje začeli z
gradnjo Nove Gorice. Jugoslovanska in italijanska stran sta bili prisiljeni vzpostaviti takojšnje
stike, saj so v Jugoslaviji ostali pomembni infrastrukturni objekti. S tem se je začelo čezmejno
sodelovanje, ki se je krepilo z odpiranjem meje. Ključni pri odpiranju meje so bili Videmski
in Osimski sporazumi, vstop Slovenije v Evropsko unijo in v schengensko območje. Kljub
temu, da si mesti od nekdaj prizadevata za čim večjo povezanost, je razlika med njima jasna.
Veliko idej o sodelovanju je neuresničenih, izmenjava med mestoma temelji predvsem na
materialnih dobrinah. Pomemben del uradnega sodelovanja predstavljajo tudi projekti,
financirani v sklopu evropskih programov. Le-teh je bilo izpeljanih največ v prvih letih po
vstopu v Evropsko unijo, ko so bila prizadevanja o povezanosti Goric velika. Kot kaže pa
zgodovinsko ozadje, kulturne in jezikovne ovire, želja po ohranjanju raznolikosti in sožitju v
okviru dveh mest prevlada nad idejo o enem mestu.
Ključne besede: čezmejno sodelovanje, čezmejni projekti, državna meja, Nova Gorica,
Gorizia
Abstract
Gorizia and Nova Gorica – one city, two fates
The purpose of the final seminar paper is to present the common points between Gorizia and
Nova Gorica, to give an overview of common projects and to present cooperation problems.
The border determined by the Paris Peace Treaty of 1947 cut off Gorizia from its natural
hinterland which consequently remained without its centre. As a result, the construction of
Nova Gorica began on the Yugoslav side of the border. Yugoslav and Italian sides were
forced to establish immediate contact as significant infrastructural facilities were situated in
Yugoslavia. This was the start of the cross-border cooperation which was only strengthened
after the fall of the border. The key elements that allowed this were Udine and Osimo
Agreements as well as Slovenia's accession to the European Union and to the Schengen area.
Despite the fact that cities always strove for collaboration, the difference between them is
evident. Therefore, many ideas about collaboration remain unrealized and exchange between
cities is mainly based on material goods. However, projects funded in the context of European
programmes represent an important part of the collaboration between the two cities. Most of
them were carried out in the first years after Slovenia’s accession to the European Union
when the idea to closly link the two cities was most appealing. Nevertheless, it seems that the
historical background, cultural and language barriers, the desire to preserve the diversity and
harmony within the two cities takes precedence over the idea of one united city.
Keywords: cross-border cooperation, cross-border projects, state border, Nova Gorica,
Gorizia
2
Pogosto uporabljene okrajšave
EZTS - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje
EU - Evropska unija
FJK - Dežela Furlanija-Julijska krajina
MONG - Mestna občina Nova Gorica
PHARE - Poland and Hungary : Assistance for Restructuring their Economies (Pomoč za
prestrukturiranje gospodarstva Poljske in Madžarske; kasneje se je program uveljavil za
pomoč srednje- in vzhodnoevropskim državam)
PHARE CBC - Phare Cross-border Co-operation (Program Phare za čezmejno sodelovanje)
3
KAZALO
1. UVOD .................................................................................................................................... 5
2. METODE DELA .................................................................................................................. 5
3. OBMOČJE PROUČEVANJA ............................................................................................ 6
3.1. GORICA ............................................................................................................................. 8
3.2. NOVA GORICA ................................................................................................................ 11
4. MEDNARODNE POGODBE IN SPORAZUMI ............................................................ 15
4.1. PARIŠKA MIROVNA POGODBA ......................................................................................... 15
4.2. VIDEMSKI SPORAZUMI .................................................................................................... 16
4.3. OSIMSKI SPORAZUMI ....................................................................................................... 17
5. ČEZMEJNO SODELOVANJE ........................................................................................ 18
5.1. ZAČETKI URADNEGA SODELOVANJA ............................................................................... 18
5.2. SODELOVANJE OD 1970 DO 1990 .................................................................................... 18
5.3. SODELOVANJE PO LETU 1990 DO VSTOPA SLOVENIJE V EU ............................................ 19
5.4. SODELOVANJE PO VSTOPU V EU DO DANES..................................................................... 20
6. EVROPSKI PROGRAMI POVEZOVANJA .................................................................. 21
7. ČEZMEJNI PROJEKTI ................................................................................................... 22
7.2. IZPELJANI ČEZMEJNI PROJEKTI ........................................................................................ 22
7.2.1. Avtobusna medmestna linija ................................................................................... 22
7.2.2. Čezmejna porodnišnica ........................................................................................... 24
7.3. NEURESNIČENI ČEZMEJNI PROJEKTI ................................................................................ 25
7.3.1. Čezmejni kolesarski sistem ..................................................................................... 25
7.3.2. Evropski univerzitetni pol ....................................................................................... 27
7.3.3. Čezmejna bolnišnica ............................................................................................... 27
8. POVEZOVALNE TOČKE................................................................................................ 28
8.1. IGRALNIŠTVO .................................................................................................................. 28
8.2. BENCINSKI TURIZEM ....................................................................................................... 29
8.3. TRGOVSKI CENTRI ........................................................................................................... 31
8.4. DELOVNA SILA ................................................................................................................ 31
8.5. TRG EVROPE ................................................................................................................... 32
8.6. MALOOBMEJNI PROMET .................................................................................................. 32
8.7. OSTALO .......................................................................................................................... 34
9. SKLEP ................................................................................................................................. 35
10. SUMMARY....................................................................................................................... 37
11. VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 39
11. SEZNAM SLIK, FOTOGRAFIJ, KART, PREGLEDNIC, GRAFIKONOV IN
PRILOG .................................................................................................................................. 44
4
1. UVOD
Gorica in Nova Gorica sta v Sloveniji poleg Gornje Radgone in avstrijskega mesta Bad
Radkersburg, edini primer čezmejnega somestja. Medtem ko je Gorica staro mesto, saj je v
pisnih virih prvič omenjena že leta 1001, Nova Gorica ne šteje niti še 70 let. Mesto je nastalo
po 2. svetovni vojni, ko je bila na tem območju določena nova meja med Italijo in
Jugoslavijo, ki je odrezala mesto Gorica od zaledja, ki je tako ostalo brez središča. Posledično
se je leta 1947 začela gradnje Nove Gorice, ki je zrasla v pomembno regionalno središče.
Sprva skoraj nepropustna meja med mestoma se je z leti vedno bolj odpirala. Tako
jugoslovanska kot italijanska stran sta se že zgodaj zavedali, da je povezovanje in ohranjanje
stikov ključnega pomena za razvoj obeh Goric. Nekateri so označili prizadevanja Gorice in
Nove Gorice o združevanju, da mesti kot stičišče narodov postaneta neke vrste raziskovalni
laboratorij in informacijski center za navezovanje gospodarskih stikov med Vzhodom in
Zahodom (Šušmelj, 1997). Zamisel o povezavi obeh mest je odmevala v evropskem prostoru
in mnogi so bili presenečeni kako propusten je bil ta del meje v času železne zavese. Gorici
sta bili dokaz premagovanja kulturnih, jezikovnih in političnih ovir.
Povezovanje Goric se je kazalo in se kaže še danes v sodelovanjih na različnih področjih:
gospodarskih, kulturnih, športnih, izobraževalnih idr. Namen zaključne seminarske naloge je
predstaviti povezovalne točke med mestoma in podati pregled skupnih sodelovanj in
projektov, predvsem v sklopu EU. Pregled bo vključeval tudi opis neizpeljanih projektov in
težav v sodelovanju med Gorico in Novo Gorico.
2. METODE DELA
Zaključna seminarska naloga je temeljila predvsem na kabinetnem delu in sicer, pregledu
literature in virov o Gorici in Novi Gorici s področja geografije, sociografije, mednarodnega
prava ter mednarodnih odnosov. Literatura in viri so dela tako slovenskih kot italijanskih
avtorjev, kar nudi vpogled na razmišljanje, dojemanje in doživljanje dogajanja ob meji skozi
oči avtorjev z obeh strani. Podatki, ki se nanašajo na starejše časovno obdobje, so predvsem iz
literature, novejši podatki pa v veliki meri elektronski viri, saj je novejše literature o Gorici in
Novi Gorici precej manj. V nalogo sem poskušala vključiti tudi čim več svojega znanja in
opazovanj, ki jih imam kot domačinka.
Zaključna seminarska naloga vsebuje zaradi nazornejše predstavitve slike, karte, grafikoni in
preglednice.
Terensko delo je obsegalo fotografiranje na proučevanem območju.
5
3. OBMOČJE PROUČEVANJA
Proučevano območje zajema obmejni mesti in regionalni središči Gorica in Nova Gorica.
Območje se nahaja ob slovensko-italijanski meji, v osrčju Goriškega polja. Na severu meji na
Solkansko polje, na vzhodu se nadaljuje v Vipavsko dolino, na jugu prehaja v Kras in na
zahodu v Furlansko nižino. Gre torej za stičišče različnih naravnogeografskih in kulturnih
značilnosti.
Karta 1: Obravnavano območje
Reliefno gledano je proučevano območje ravnina, nadmorske višine se gibljejo večinoma pod
100 m n. v. Najvišja točka (148 m) je na grajskem griču v Gorici, najnižja (30 m) na gladini
Soče (Krajevni leksikon …, 1995). Ravnina je prekrita s prodnimi naplavinami, ki sta jih
nanesli reki Soča in Vipava; gre za karbonatne kamnine (apnenec) kvartarne starosti. Debelina
naplavine, v kateri se drobir meša s plastmi drobnejšega materiala, znaša pri Gorici od 35 do
80 m. Opravka imamo torej z akumulacijskim rečno-denudacijskim reliefom (Krajevni
leksikon…, 1995; Geografski atlas Slovenije, 1998).
Ozemlje je na stičišču Julijskih Alp, Krasa, Furlanske nižine in Jadranskega morja, zato ima
podnebje sredozemske in celinske značilnosti. Po Ogrinu (1996, str. 45) ima območje zaledno
submediteransko podnebje, kjer je primarni višek padavin v jeseni in sekundarni na prehodu
pomladi v poletje ter primarni minimum padavin na prehodu zime v pomlad in sekundarni v
obeh osrednjih poletnih mesecih. Povprečna letna količina padavin je med 1200 in 1700 mm.
6
Padavinski režim je sredozemski (Ogrin, 1996). Julija in avgusta je običajno suša (Ogrin,
Plut, 2009).
Ekspozicije so ugodne, južne do zahodne. Gre za zelo osončeno območje, katerega povprečna
letna količina kvaziglobalnega obsevanja znaša med 4400-4800 MJ/m2. Povprečna letna
temperatura zraka je med 10-12°C, povprečna januarska 0-4°C, povprečna julijska 20-22°C
(Geografski atlas Slovenije, 1998). Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2100-2400 ur/leto)
ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Sredozemskemu podnebju sorodne razmere
ustvarjajo ugodne pogoje za rast toploljubnih rastlin in na sušo prilagojenih submediteranskih
rastlinskih združb ter nekaterih kulturnih rastlin, v najugodnejših legah tudi oljke (Ogrin,
2009).
Veter je dokaj šibak. Prevladujeta severovzhodnik (burja) in jugovzhodnik. Burja občasno
podira tudi drevesa in povzroča materialno škodo. V zadnjih letih je bila najmočnejša v
novembru 2013, februarju 2012 in marcu 2010.
Onesnaženost zraka z onesnaževali, katerih glavni vir emisije sta promet in industrija
(žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid) je majhna – koncentracije so večinoma
pod spodnjimi ocenjevalnimi pragovi. Najbolj problematični so poletni meseci, ko so visoke
koncentracije ozona. Na onesnaženost zraka vplivajo tudi zračne mase iz Padske nižine, ki je
zaradi industrije in prometa med najbolj onesnaženimi okolji v Evropi, vendar zaenkrat ni
znano v kolikšni meri (Kakovost zraka …, 2007).
Na obravnavanem območju Goriškega polja se stekajo v Sočo, ki teče ob mestnem robu
Gorice, le trije majhni desni pritoki: Pevmica (ital. Piumizza), Grojnica (ital. Groina) in
Koren. Pevmica izvira v Humu v Goriških brdih (pod imenom Potok), Grojnica se izliva v
Sočo blizu Pevmskega mostu, reguliran potok Koren, ki izvira v Kromberku, pa prečka
državno mejo pri mejnem prehodu na Škabrijelovi ulici in teče skozi središče mesta.
Nedvomno je Soča (ital. Isonzo) eden izmed najpomembnejših oblikovalcev pokrajine na
Goriškem, zlasti po zadnji ledeni dobi, ko se je začel krčiti ledenik v Soški dolini. Reka je
začela tedaj na naplavinah oblikovati korito ter sčasoma ustvarila terase, na katerih leži
sedanja Gorica. Soča je tekla v davnini vzhodneje med Solkanom, Vrtojbo in Mirnom. Ko se
je zmanjšala količina vodovja, se je njena pot utesnila, padec pa se je zvečal. Danes teče Soča
mimo Gorice niže od svoje nekdanje struge. Na italijansko stran priteče zraven mejnega
prehoda pri Rdeči hiši (Rožna Dolina) tudi Vrtojbica, ki se vrne po približno 300 m ponovno
na slovensko stran. Talne vode ni dovolj za potrebe prebivalstva; tako goriški kot novogoriški
mestni vodovod prejemata pitno vodo iz Mrzleka (Krajevni leksikon …, 1995).
Na prodnatih naplavinah se je razvila evtrična rjava prst, ki je značilna za ravninski svet
(Repe, 2010). Gre za zelo rodovitno prst, ki jo izrabljajo v kmetijske namene. V širši okolici
Goric, kjer prevladuje flišnata podlaga, je tako razvito poljedelstvo, vinogradništvo,
zelenjadarstvo in sadjarstvo. Večje gozdno območje je gozd Panovec.
7
3.1. Gorica
Preglednica 1: Osnovni podatki Občine Gorica
Gorica
(ital. Gorizia)
Slika 1: Grb Občine Gorica
Vir: Città di Gorizia (GO), 2014.
Nadmorska višina
84 m
Površina
41,1 km2
Število prebivalcev
35.532 (1. 1. 2013)
Gostota
861 preb./km2
prebivalstva
Vir: Statistiche Istat, 2014.
Gorica (tudi Stara Gorica, ital. Gorizia) je glavno mesto Goriške pokrajine, ene izmed štirih
pokrajin dežele Furlanije-Julijske krajine. Mesto, ki leži tik ob slovensko-italijanski meji, se
razprostira na ravnici, ki jo je ustvarila reka Soča (Jazbar, Vogrič, 2002).
Kraje na Goriškem so staroselci naselili že v prazgodovini in zelo verjetno je, da je bilo prvo
naselje v spodnjem delu mesta, kjer so tudi kasneje prebivali v glavnem revnejši sloji. Gorica
je uradno dobila ime 28. aprila 1001, ko je cesar Oton III. v listini, s katero podeljuje
oglejskemu patriarhu Ivanu ozemlja, med drugim polovico vasi Gorica, izrecno navedel, da se
v slovanskem jeziku imenuje Gorica. Gorica je torej vas, ki je nastala po prihodu Slovanov in
dobila slovensko ime po vzpetini ali nizkem griču (iz slovanske 'gore' in njene izpeljanke
'gorica' za vzpetino ali nizek grič, poraščen z vinsko trto) (Miklavčič Brezigar, 1998; Kladnik,
2003).
Do leta 1001 je bila Gorica še kmečka vasica. Kasneje se je razvijala v mesto, delila se je na
gornje grajsko naselje in spodnje mesto. Grajsko naselje je nastalo ob koncu 10. stoletja na
pobočju griča, na katerem je bil v 12. stoletju zgrajen grad. Naselje je varovalo zunanje
obzidje. Leta 1307 je gornje mesto dobilo mestne pravice in statut. Spodnje mesto je dobilo
mestne pravice leta 1455. Tega leta sta se srednjeveški mesti dokončno združili (Jazbar,
Vogrič, 2002).
Razvoj vasi Gorica v mesto je najtesneje povezan z nastopom goriških grofov, plemičev, ki so
v 12. stoletju prišli s Tirolske ter si v Gorici postavili Goriški grad (Miklavčič Brezigar,
1998). V poznem srednjem veku je postala Gorica zaradi prisotnosti grofov pomembno
središče. Vas pridobiva prav z njimi formalno-pravno podobo mesta. Goriška grofija je
dosegla višek svoje moči in teritorialne razsežnosti v 14. stoletju. Odmikanje meja v vse smeri
in širjenje tržišča je pomenilo za Gorico razvoj obrtniških in trgovinskih dejavnosti, ki so se
8
sčasoma pridružile primarnima kmetijstvu in živinoreji. S smrtjo zadnjega goriškega grofa
Lenarta leta 1500 je rodbina izumrla, ozemlje Goriške pa je po dedni pogodbi pripadlo
Habsburžanom (Jazbar, Vogrič, 2002).
Fotografija 1: Stari del mesta Gorice (pogled z Goriškega gradu)
Avtorica: Jasmina Žižmond, 2014.
Naslednik, cesar Maksimilijan I. iz habsburške dinastije cesarjev Avstrije, se je več let bojeval
z Beneško republiko za prevlado v tem prostoru (prva beneško-avstrijska vojna 1508-1516,
druga 1615-1617). Po zmagi Habsburžanov je goriško območje prešlo v okvir avstrijske
monarhije in ostalo pod njim do leta 1918 (Miklavčič Brezigar, 1998). Pod habsburško vlado
se je gospodarska in tudi kulturna raven Gorice naglo dvignila. V mesto so se začeli
priseljevati trgovci in obrtniki iz drugih krajev, predvsem iz Furlanije in Karnije, tudi iz
Beneške republike (Perat, 2012).
Gorica je do sredine 15. stoletja štela 2000 ljudi. Naglo se je razvijala in število meščanov se
je v 16. stoletju bliskovito dvignilo. Ob koncu 16. stoletja je imela Gorica pet mestnih vrat, tri
trge, 2000 hiš in 7000 prebivalcev. Obzidano in z nasipom obdano mesto je bilo že
prenapolnjeno s hišami, zato so se te gradile izven obzidja. Goriški so dajale v tem času
posebno značilnost fevdalne rodbine, ki so imele odločilno politično in gospodarsko moč.
Med najmočnejšimi je bila družina Coronini (Jazbar, Vogrič, 2002).
18. stoletje je obdobje, ko se je Gorica razbohotila na vseh področjih. Novo mestno središče je
v tem obdobju Travnik. Zlato obdobje sta omogočala daljši čas brez vojn in vladavina Marije
Terezije. V času njenega vladanja sta se zelo razvili trgovina in industrija, napredovali so tudi
v kmetijstvu (Krajevni leksikon…, 1995).
Do krajše prekinitve vladanja Habsburžanov je prišlo konec 18. in začetek 19. stoletja (leta
1797 in 1805 za nekaj mesecev, 1809-1813), ko so Goriško zasedli Francozi. Od leta 18091813 je postala Gorica del Ilirskih provinc. Po odhodu Francozov je ponovno pripadla Avstriji
9
in v sklopu te države ostala do leta 1918, ko je s prestola mogel odstopiti cesar Karel I.
(Perat, 2012). Po razpadu Avstrije je Gorica prešla pod Italijo.
Prvo polovico 20. stoletja sta zaznamovali 1. in 2. svetovna vojna. Italija je vstopila v 1.
svetovno vojno maja 1915 in sicer v boj na soški fronti (Miklavčič Brezigar, 1998). V Gorico
je italijanska vojska prvič prišla avgusta 1916, dokončno pa jo je zasedla novembra 1918
(Jazbar, Vogrič, 2002). Po prvi svetovni vojni je Primorska pripadala Italiji. Italijani so
pospešeno uvajali svojo oblast in priseljevali italijanske državljane na novopridobljeno
ozemlje. Po letu 1927 so italijanske oblasti prepovedale slovenske gospodarske družbe,
kulturna društva … (Miklavčič Brezigar, 1998). Iz Gorice se je odselilo veliko Slovencev
rojenih izven ozemlja priključenega kraljevini Italiji (Jazbar, Vogrič, 2002). Sledilo je
obdobje fašističnega zatiranja in diktature, ki se je izteklo ob kapitulaciji Italije septembra
1943, zatem so se zvrstile nemška zasedba, osvoboditev in vključitev v cono A Julijske
krajine (Kladnik, 2003).
Po 2. svetovni vojni na Goriškem nastopi nemirni čas v pričakovanju mednarodnih odločitev
o novih mejah. Goriška je bila nato dobri dve leti razdeljena na dve vojaški upravni enoti,
cono A, pod zavezniško, in cono B, pod jugoslovansko upravo. 15. septembra 1947 Pariška
mirovna konferenca razdeli Primorsko, Gorica ostane pod Italijo, vendar popolnoma odrezana
od svojega zaledja (Vipavske doline, Brd, Soške doline). Slovenci v Gorici postanejo narodna
manjšina, na slovenski strani meje pa se začne gradnja Nove Gorice. V prvih povojnih letih se
je družbeno življenje osredotočilo na obnovitvena dela. Zaradi izgube ozemlja in železne
zavese Gorica izgubi vlogo središča. Gorica je po vojni prišla na prva mesta glede
brezposelnosti v Italiji (Jazbar, Vogrič, 2002). Mesto se preusmeri od vrtnarskih, trgovskih in
deloma industrijskih dejavnosti k terciarnim dejavnostim (Krajevni leksikon…, 1995).
Danes je Gorica središče Goriške pokrajine in pomembno upravno, gospodarsko, kulturno in
izobraževalno središče z razvitimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi. V mestu je več
osnovnih in srednjih šol, tudi dvojezičnih, podružnica Univerze v Trstu in Univerze v Vidmu
in druge izobraževalne inštitucije. Mesto z okolico ima dobrih 35.000 prebivalcev; število od
90. let naprej večinoma upada, prav tako upada tudi število rojstev. Prevladuje zrelo in staro
prebivalstvo.
Preglednica 2: Gibanje števila prebivalcev v Občini Gorica
Leto 1857
1880
1890
1900
1910
1921
Število 21.460 25.309 26.793 31.432 37.161 34.852
preb.
1961
1971
1981
1991
2001
2002
42.187 42.352 41.557 38.505 35.637 35.771
2006
36.172
2007
36.110
2008
35.966
2009
35.980
2010
35.798
2011
35.208
1931
38.116
1936
40.578
1951
40.627
2003
36.041
2004
36.615
2005
36.418
2012
35.532
2013
35.349
Od leta 2001 naprej so podatki za 31. december.
Vir: Krajevni leksikon, 1995; Popolazione Gorizia 2001-2013, 2014.
10
Grafikon 1: Starostna piramida občine Gorica
Prebivalstvo občine Gorica po petletnih starostnih
skupinah in spolu, 1. 1. 2013
80-84 let
70-74 let
60-64 let
50-54 let
40-44 let
30-34 let
ženske
moški
20-24 let
10-14 let
0-4 let
1.750 1.250
750
250
250
750
1.250 1.750
Vir: Statistiche Istat, 2014.
3.2. Nova Gorica
Preglednica 3: Osnovni podatki za Novo Gorico
Nova Gorica
Slika 2: Grb Mestne občine Nova Gorica
Vir: Heimer, 2006.
Nadmorska višina
92 m
Površina
3,5 km2
Število prebivalcev
12.997 (1. 1. 2013)
Gostota
prebivalstva
Vir: SURS, 2014.
3720,9 preb./km2
Nova Gorica, središče Mestne občine Nova Gorica, je mlado obmejno mesto na Goriškem
polju. Mesto se razteza na 3,5 km2 (Največja naselja …, 2014) in šteje približno 13.000
prebivalcev (SURS, 2014). Zgrajeno je bilo po 2. svetovni vojni, kot nadomestilo za
izgubljeno, Italiji prisojeno Gorico (Kladnik, 2003). Skupaj z Gorico tvori čezmejno somestje
(ang. twin cities1).
Twin cities - Najpogosteje gre za dve mesti ali urbani središči, ki sta nastali v neposredni geografski
bližini, se prostorsko širita in vse bolj združujeta ter tako izgubljata prehodni pas, ki je med njima. Mesti
imata lahko povsem različen zgodovinski, politični, gospodarski in kulturni razvoj. Najpogosteje se takšna
mesta razvijejo ob fizičnih mejah, na primer ob večjih rekah, soteskah, redkeje tudi ob gorskih prelazih
(prehodih). Državne meje so drugi najpogostejši dejavnik za njihov nastanek. Združevanje mest spodbujajo
prometni tokovi, trgovina, lokalne migracije in turizem (Pogačnik, 2002).
11
1
Zamisel za novo središče Goriške se je razvila že kmalu po tem, ko so bile znane odločitve
glede nove zahodne meje Jugoslavije (Marušič, 1988). Takrat je velik del Goriške, Posočja in
spodnjega dela Vipavske doline ostal brez naravnega središča, ki je oblikovalo ta prostor že
od srednjega veka. Tedanji politiki so zato sklenili zgraditi novo mesto (Kladnik, 2003). Ob
tej priložnosti je bil aprila 1947 ustanovljen poseben delovni odbor, ki naj bi pripravljal
izgradnjo novega mesta v bližini Gorice in odločal o njegovi mikrolokaciji (Marušič, 1988).
Prve urbanistične osnutke in skice novega mesta je izdelal arhitekt Božidar Gvardijančič,
končno verzijo urbanizma pa je leta 1947 določil arhitekt in urbanist Edvard Ravnikar. Izhajal
je iz principa modernega mesta, ki naj bi bilo zračno, svetlo in prostorno, «mesto v parku», z
ločenimi območji (Kladnik, 2003). Novo Gorico je torej zasnoval kot vrtno mesto z jasno
ločenimi stanovanjskimi, poslovnimi, upravnimi, proizvodnimi in drugimi četrtmi. Ločil je
tudi območja namenjena motornemu prometu in pešcem. Gostota pozidanih površin naj bi
bila majhna. Ta koncept se je uveljavil le na začetku gradnje ob dveh osrednjih ulicah,
Kidričevi in Erjavčevi, drugod so načrtovalci uveljavili drugačne koncepte (Kratka zgodovina
…, 2014).
Slika 2: Osnovna zamisel Nove Gorice - 1947 (E. Ravnikar)
Vir: Torkar, 1987.
V oktobru in novembru 1947 so skupine prvih delavcev začele izvajati pripravljalna dela, 3.
decembra 1947 pa so prišle prve mladinske delovne brigade iz različnih predelov Jugoslavije
ter skupaj s prostovoljnim delom frontovcev postavile temelje novemu središču (Marušič,
1988). 13. junija 1948 je bil položen temeljni kamen novega mesta na gradbišču prvih šestih
stanovanjskih blokov (Kladnik, 2003). Konec januarja so po skoraj dvomesečnem delu
delovišče zapustile prve brigade (Marušič, 1988). Ime Nova Gorica se je v zakonskem aktu
prvič pojavilo leta 1949, tri leta kasneje je Nova Gorica postala mesto (Kladnik, 2003).
Arhitekturni razvoj Nove Gorice ni sledil zamisli Ravnikarja. Tako so nekateri ugotavljali, da
je bila Nova Gorica poskusno polje urbanističnega planiranja (Kladnik, 2003). Prva leta, ko so
12
še delali po njegovih načrtih, so mladinske delovne brigade do konca leta 1950 zgradile šest
stanovanjskih blokov, znanih kot «ruski bloki», občinsko stavbo in nebotičnik (Miklavčič
Brezigar, 1998; Kratka zgodovina, 2014). Sčasoma so zrasla večja naselja stanovanjskih
blokov, novi objekti s Kulturnim domom in Trgovsko hišo. Ravnikarjevo zamisel so med
hitro rastjo mesta večkrat spremenili, od prvotne parkovne zasnove pa je ostalo okoli dvesto
vrst domačih in eksotičnih dreves ter grmov (Kratka zgodovina, 2014).
Slika 3: Ravnikarjev koncept magistrale kot središča mesta
Vir: Velušček in sod., 2004.
Prvi prebivalci so se vselili v novo zgrajene stanovanjske bloke v začetku leta 1950 (Marušič,
1988). Večina se jih je v novo mesto doseljevala zaradi zaposlitve v okoliški industriji.
Prihajali so večinoma iz ožje in širše podeželske okolice. Do leta 1953 je bila dograjena tudi
prva upravna stavba za Oblastni ljudski odbor Nova Gorica, kjer je danes sedež občine
(Miklavčič Brezigar, 1998).
Leta 1955 podpisani Videmski sporazum o maloobmejnem prometu je dvignil pomen
novogoriškega območja kot obmejnega območja in kot povezovalca gospodarskega
sodelovanja obmejnih držav in mest. Spodbudil naj bi sodelovanje med italijanskim in
slovenskim narodom ter pripomogel k oblikovanju novih odnosov v prid slovenski etnični
skupnosti v Italiji. Iz tega izhajajo tudi prizadevanja za odpravo meja med Gorico in Novo
Gorico (Kladnik, 2003).
V devetdesetih letih je nasproti občinske palače zrasel ob prvem nebotičniku v mestu nov
poslovno-stanovanjski kompleks, ki s sosednjim Slovenskim narodnim gledališčem zaokroža
prostor pred njo. S tem je trg pred občinsko stavbo, splošno imenovan «travnik», dobil
današnjo podobo (Miklavčič Brezigar, 1998).
Nova Gorica nima izrazitega mestnega središča zaradi koncepta «magistrale», glavne mestne
ulice, ki naj bi funkcionirala kot središčna os (Kidričeva ulica). Magistrala, ob kateri je
nanizanih še nekaj javnih stavb (pošta, banka, občinska stavba …) se na severnem delu
zaključuje z zabaviščnim centrom Nove Gorice – igralnico Perla. Med zgradbe, ki dajejo Novi
Gorici kot «mestu v parku» pečat zgoščenega urbanega kompleksa, sodijo visoki stanovanjski
13
bloki na ulici Gradnikove brigade, zgrajeni ob koncu sedemdesetih let, znani tudi pod
imenom «kitajski zid». Tedaj je namreč mestu že začelo primanjkovati prostora za široko
razraščeno gradnjo, in zaradi navala prebivalcev v urbanizirano središče, se je kmalu pojavil
ne ravno značilen tip arhitekture za Novo Gorico, ki s svojimi mnogimi zelenicami, z
vrtnicami, drevjem in grmovnicami med bloki upravičeno slovi kot «mesto vrtnic» (Miklavčič
Brezigar, 1998).
Nova Gorica je danes upravno središče istoimenske občine. Je tudi sedež mnogih
gospodarskih organizacij. Kot šolsko središče označujejo Novo Gorico štiri osnovne šole, tri
srednje šole, Univerza Nova Gorica (s sedežem v Rožni Dolini), Fakulteta za uporabne
družbene študije in Evropska pravna fakulteta (zasebni visokošolski zavod). K gospodarski
razvitosti mesta z okolico prispeva lega ob meji, ki odpira vrata na tuje tržišče.
Najpomembnejši podjetji s sedežem v Novi Gorici sta Hit in Elektro Primorska. Nova Gorica
je cestno in železniško vozlišče ob stiku Soške in Vipavske doline ne le za domači promet,
ampak tudi za promet s tujino.
Novo Gorico nekateri imenujejo tudi «mesto mladih». Poimenovanje se je uveljavilo, ker se
je v mesto od začetka petdesetih let naseljevalo mnogo mladih ljudi in družin. Danes je
prebivalstvena struktura drugačna, precej raznolika, narašča število zrelega in starejšega
prebivalstva. Število prebivalcev od 90. let naprej rahlo upada.
Preglednica 4: Število prebivalcev v Novi Gorici
Leto
1948
1953
1961
1971
1981
3.942
5.098
8.721
13.931
Število 2.823
preb.
2010
2011
2012
2013
2014
13.150 13.178 13.037 12.997 12.986
1991
14.638
Od leta 2008 naprej so podatki za 1. januar.
Vir: Mestna naselja v Republiki Sloveniji, 2003; SURS, 2014.
Grafikon 2: Starostna piramida Nove Gorice
Prebivalstvo Nove Gorice po petletnih starostnih
skupinah in spolu, 1. 1. 2013
80-84 let
70-74 let
60-64 let
50-54 let
40-44 let
Ženske
30-34 let
Moški
20-24 let
10-14 let
0-4 let
750
500
250
0
250
500
750
Vir: SURS, 2014.
14
2002
13.491
2008
13.290
2009
13.054
4. MEDNARODNE POGODBE IN SPORAZUMI
V poglavju so opisani glavni mednarodni dokumenti, ki so bili ključnega pomena pri
določevanju jugoslovansko-italijanske meje in ki so vplivali na njeno propustnost ter s tem na
razvoj Gorice, predvsem pa Nove Gorice. Gre za dokumente, ki so bili sklenjeni do sredine
70. let prejšnjega stoletja in z izjemo Osimskih sporazumov prenehali veljati z vstopom
Slovenije v EU.
4.1. Pariška mirovna pogodba
Pariška mirovna pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu, med zmagovalkami in
poraženkami 2. svetovne vojne, je v veljavo vstopila 15. septembra 1947. Po njej je
Jugoslaviji pripadel večji del ozemlja, ki ga je Italija dobila po tajnem Londonskem
sporazumu leta 1915 kot nagrado za svoj prestop na stran antantne zavezniške koalicije.
Vendar nova razmejitev med državama, ki je bila sprejeta na osnovi francoskega predloga kot
kompromis med zahtevami Jugoslavije in Italije oz. med zahtevami zahodnih zaveznikov, ki
so nastopali v korist Italije, in Sovjetske zveze kot zagovornice Jugoslavije, ni bila dokončna.
Državna meja je bila sprejeta kot začasna, z možnostjo premikov do 500 m (Šušmelj, 2010).
Slika 4: Potek zahodne meje po 2. svetovni vojni
Avtor: Brane Sotošek, 2007.
15
Meja je enotno zgodovinsko pokrajino Goriško razdelila na dva dela: na mesto Gorica z
manjšim zaledjem, ki je ostalo v Italiji, in na naravno zaledje, ki je pripadlo Jugoslaviji.
Jugoslaviji je pripadlo 92 % prejšnje pokrajine Goriške, vendar je ostalo 74 % prebivalcev te
enote v Italiji. Državna meja, ki je bila takrat še posebej neprehodna, je prekinila stoletja
trajajočo povezanost in soodvisnost mesta in zaledja (Šušmelj, 1997).
Kljub vsemu sta bili jugoslovanska in italijanska stran prisiljeni vzpostaviti takojšnje stike, saj
so v Jugoslaviji ostali pomembni infrastrukturni objekti (vodovod, elektrarne, železnica) od
katerih je bila Gorica odvisna. Z aneksi k Pariški mirovni konferenci so rešili nekatere
obmejne probleme. Z aneksom št. 5 se je Jugoslavija obvezala, da bo še naprej nemoteno
oskrbovala Gorico z vodo. Z aneksom št. 9/b pa je bilo dogovorjeno, da morajo elektrarne na
Soči obratovati tako, da ima italijanski del Goriške zagotovljen zadosten pretok vode za
namakanje kmetijskih zemljišč in isto ceno električne energije (Šušmelj, 1997).
15. člen je obvezoval Italijo, da primerno zavaruje etnične manjšine in jim da ustrezne
svobodščine (Krajevni leksikon …, 1995).
4.2. Videmski sporazumi
Prvi Videmski sporazum, Sporazum o maloobmejnem prometu med FLRJ in Republiko
Italijo, je bil podpisan 3. februarja 1949. Njegov glavni namen je bilo omogočiti
dvolastnikom (lastnikom zemljišč, ki so glede na stalno prebivališče ostali v drugi državi)
prehajanje meje s posebno dovolilnico, t. i. prepustnico (Šušmelj, 1997). Pariška mirovna
pogodba iz leta 1947 namreč ni upoštevala katastrskih meja in lastniške strukture.
Predvidevala je sicer olajšave za obmejno trgovino in posebne dogovore med Jugoslavijo
oziroma Italijo in STO, ki naj bi omogočili lažji pretok blaga na tem delu državne meje.
Upravičenci do prepustnice za prehajanje državne meje so bili le lastniki zemljišč in ožji
sorodniki, ki so živeli z lastnikom v skupnem gospodinjstvu na obeh straneh državne meje z
območja 10-kilometrskega obmejnega pasu. Sporazum je omogočal pridobitev prepustnice
tudi pastirjem, oglarjem in gozdarjem, če so se zadrževali na območju sosednje države več kot
en dan. Drugi prebivalci niso imeli pravice do stalnih prepustnic. Sporazum je bil torej zelo
omejevalen, saj je bilo veliki večini prebivalstva kljub sorodstvenim in drugim vezem zelo
oteženo prehajanje državne meje (Šušmelj, 2009).
Sporazum tudi ni predvideval ratifikacije, kar je običajno pri mednarodnih sporazumih, saj je
vstopil v veljavo z dnevom podpisa. Do ratifikacije je prišlo šele leto po sprejetju
Londonskega memoranduma2, 20. avgusta 1955. Na osnovi Videmskega sporazuma so bili na
državni meji med Jugoslavijo in Italijo postopoma urejeni mejni prehodi, izdajati so začeli
prepustnice, kar je naletelo na izjemen odziv ljudi (Šušmelj, 2009).
Na osnovi Londonskega memoranduma in vzporedno z Videmskim sporazumom sta bila 30.
marca 1955 v Rimu podpisana še dva sporazuma, in sicer Sporazum o lokalni trgovinski
2
Londonski sporazum , podpisan 5. oktobra 1954 v Londonu, je sporazum med Jugoslavijo, Italijo, Veliko
Britanijo in ZDA. Memorandum je določil italijansko-jugoslovansko mejo, čeprav je bil le začasni dogovor
in so Italijani za nekatere dele vse do Osimskih sporazumov uporabljali izraz demarkacijska črta, hkrati pa
je, vsaj na papirju, zagotovil tudi pravice manjšin. Je pa Slovenija z Londonskim memorandumom prvič v
svoji zgodovini dobila neposreden izhod na morje. Z Londonskim memorandumom je Italija izgubila Istro,
Slovenija pa Trst in Gorico (STA, 2004). Sporazum je uredil tudi vprašanje osebnega, blagovnega in
javnega prometa med bivšima conama STO. Ob tem sta se državi dogovorili, da se ta maloobmejni promet
razširi za celotno obmejno območje vzdolž državne meje (Šušmelj, 1997).
16
menjavi med Tržaškim ozemljem in okraji Buje, Koper, Sežana in Nova Gorica ter Goriški
sporazum o lokalni menjavi med obmejnimi območji Goriške in Videmske pokrajine na
italijanski strani ter območji okrajev Sežana, Nova Gorica in Tolmin. Oba sporazuma sta
bistveno prispevala k razvoju blagovne menjave v obmejnem območju, pa tudi povečala
preskrbljenost prebivalcev z blagom široke potrošnje (Šušmelj, 2009).
Sprva so prepustnice omogočale le štiri potovanja mesečno, s čimer se italijanska stran ni
strinjala in novembra 1969 je bilo na zasedanju komisije doseženo, da se je od leta 1970 lahko
potovalo neomejeno. Količine blaga, ki jih je posameznik lahko prenesel so ostale še vedno
strogo določene (Šušmelj, 2009).
Odpiranje državne meje, ki jo je omogočil Videmski sporazum, in s tem pretok idej, kulture
ter spreminjanja miselnosti je bistveno prispevalo k hitrejšemu razvoju celotne Primorske.
Sporazum je bil pomemben tudi za gospodarski in turistični razvoj Primorske. Odločilno je
prispeval k zmanjšanju napetosti ob meji, saj sta se tu srečevala dva ideološko nasprotujoča si
politična sistema. Carinske in valutne olajšave so ob takratnem nizkem življenjskem
standardu, ob pomanjkanju tehničnih in drugih dobrin znatno prispevale k izboljšanju
življenjskih pogojev v obmejnem prostoru in tudi k obnovi sorodstvenih, prijateljskih in
uradnih stikov med občinami in drugimi organizacijami. Koristil je obema manjšinama,
slovenski in italijanski, ki sta tako dobili možnost večjega povezovanja z matičnima
narodoma (Šušmelj, 2009).
Z vstopom Slovenije v EU je Slovenija postala del skupnega gospodarskega prostora s
prostim pretokom blaga in storitev. Prenehale so veljati omejitve glede prenosa blaga in
denarja. Po vključitvi Slovenije v schengensko območje leta 2007 je postala slovenskoitalijanska državna meja notranja meja v okviru EU, na kateri je bil ukinjen policijski nadzor,
s čimer je prenehal veljati tudi Videmski sporazum (Šušmelj, 2009).
Zastavlja se vprašanje, zakaj je izvajanje Videmskega sporazuma doseglo tak razmah in take
učinke, saj takega pojava niso opazili na nobeni drugi meji, čeprav skoraj ni države, ki ne bi
sklenila enega ali več sporazumov o maloobmejnem prometu (Vidmar, 1997). Razlog tega
izjemnega razmaha maloobmejnega prometa je verjetno predvsem v nenaravni državni meji,
ki je bila začrtana s Pariško mirovno pogodbo. Mejna črta je posegla v prostor, ki je bil
stoletja enotno gospodarsko in kulturno območje (Vidmar, 1997).
4.3. Osimski sporazumi
Osimski sporazumi so bili podpisani 10. novembra 1975 v Osimu di San Pietro blizu Ancone.
Z uveljavitvijo sporazumov je prenehal veljati Londonski memorandum o soglasju med SFRJ
in Republiko Italijo, sprejet 5. oktobra 1954. Z njimi sta državi uredili nekatere pereče
medsebojne odnose (vprašanje meja, razvoj gospodarskega sodelovanja, pravice manjšin ipd.)
(Balkovec in sod., 1995). Sporazumi so stopili v veljavo 3. aprila 1977 (Šušmelj, 2010).
Sporazumi vsebujejo več dogovorov in pogodb, s katerimi je bila dokončno potrjena oziroma
sporazumno določena meja med obema državama v tistih delih, ki jih mirovna pogodba z
Italijo z dne 10. februarja 1947 ni natančno določevala. Obe strani sta prevzeli obveznost za
zaščito manjšin v svojih državah, sporazumi pa so med drugim zagotavljali tudi izboljšanje
življenjskih razmer v obmejnem pasu in predvidevali dolgoročno industrijsko sodelovanje,
skupna vlaganja in izmenjavo tehnologije. Republika Slovenija je postala naslednica
sporazumov leta 1992 (Balkovec in sod., 1995).
17
Po podpisu Osimski sporazumov so se sprostili odnosi ob državni meji, kar je imelo za
posledico številna pobratenja med občinami, krajevnimi skupnostmi in sosednjimi občinami v
Italiji. Zlasti so se razvili stiki na kulturnem in športnem področju. Prišlo je do poglobljenega
sodelovanja med občinama Gorica in Nova Gorica v uresničevanju skupnih projektov, ki so
jih predvideli ti sporazumi. Pomembno se je okrepilo tudi gospodarsko sodelovanje (Šušmelj,
2010).
5. ČEZMEJNO SODELOVANJE
5.1. Začetki uradnega sodelovanja
Do srečanj med predstavniki oblasti z obeh strani meje je prihajalo zelo zgodaj, saj je bilo
potrebno urejati vsakodnevne težave v obmejnem prostoru, vendar o tem ni uradnih podatkov.
Do prvega uradnega srečanja delegacij obeh občin je prišlo jeseni 1964. V ospredju je bilo
reševanje vsakodnevnih problemov, zlasti na urbanističnem področju, kot tudi prometna
povezava med Podonavjem in Padsko nižino. Predstavniki Nove Gorice so izrazili odločnost,
da se bodo kar najbolj trudili za odprtje mejnih prehodov. Dogovorili so se tudi o kulturnem
sodelovanju, sodelovanju zdravnikov ter sodelovanju na športnem področju. Skupna
delegacija obeh občin je 26. novembra 1964 obiskala slovenski izvršni svet v Ljubljani in
predstavila projekt graditve avtoceste med Slovenijo in FJK ter druge oblike obmejnega
sodelovanja (Šušmelj, 1997).
Delo je 31. maja 1965 pisalo, da so stiki med Novo Gorico in sosednjo goriško pokrajino
bogati in da je sodelovanje uspešno. Samo leta 1964 je bilo med predstavniki lokalnih oblasti
in raznih organizacij okrog 100 raznih stikov in pogovorov (Šušmelj, 1997).
5.2. Sodelovanje od 1970 do 1990
Ponovna pomembna skupna seja upraviteljev Gorice in Nove Gorice je bila 28. julija 1971 v
Kromberku. Govorili so o desetletnih izkušnjah s sodelovanjem, ki so jih ocenili zelo
pozitivno. Predstavili so različne projekte in težave s katerimi so se srečevali na širšem
območju Nove Gorice in Gorice, postavili pa so tudi zahtevo po odprtju mejnega prehoda na
Erjavčevi ulici. Nova Gorica se je takrat želela tudi priključiti na plinovod, ki so ga gradili v
Gorici (Šušmelj, 1997).
Za poglabljanje odnosov med občinama je bilo pomembno tudi srečanje med delegacijama
obeh občin v Novi Gorici julija 1974. Takrat so sprejeli skupno deklaracijo o sodelovanju, v
kateri so bile začrtane oblike sodelovanja. V dokumentu so predstavniki obeh občin poudarili,
da je proces odpiranja meje prinesel zelo ugodne posledice tako prebivalstvu ob meji kot tudi
obema narodoma. Poudarjen je bil pomen odprte meje za izboljšanje položaja slovenske
manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Deklaracija ugotavlja, da se je zlasti poglobilo
sodelovanje na področju kulture, šolstva in športa. Manj uspešno je bilo sodelovanje na
gospodarskem področju (Šušmelj, 1997).
V letu 1975 se je dotedanje sodelovanje med občinama Gorica in Nova Gorica bistveno
razširilo. Na uradnem srečanju delegacij obeh občin v Gorici so bile ustanovljene skupne
komisije, ki naj bi poglobljeno in tudi samoiniciativno spodbujale raznovrstne oblike
sodelovanja. Za komisije so se odločili, ker občasna srečanja niso zadostovala poglabljanju in
širitvi sodelovanja na tem obmejnem območju. Ustanovljene so bile komisije za gospodarsko
18
sodelovanje; za kulturo, izobraževanje, mladinska in športna vprašanja; za urbanizem in
varstvo okolja; za vodno gospodarstvo in plinovod ter komisija za tisk in informacije. V
naslednjih letih so te komisije opravile pomembno delo (Šušmelj, 1997).
Pomemben dogodek v odpiranju meje je bilo odprtje novega mejnega prehoda na Erjavčevi
ulici 23. februarja 1980. Prvotno je bilo mišljeno, da bi bil ta prehod nadomestilo za prehod za
pešce na Pristavi, ki naj bi ga po odprtju Erjavčeve zaprli. Predvideno je bilo tudi, da bo čez ta
prehod vozil medmestni avtobus, kar pa se takrat ni uresničilo (Šušmelj, 1997). Danes je
prehod na Pristavi še vedno namenjen le pešcem, prehod na Erjavčevi pa je po letu 2007 odprt
tudi za avtomobilski promet.
Fotografija 2: Mejni prehod na Erjavčevi ulici
Avtorica: Jasmina Žižmond, 2014.
Srečanja delegacij in ostalih organizacij so se redno vrstila vse do samostojnosti Slovenije
(Šušmelj, 1997).
5.3. Sodelovanje po letu 1990 do vstopa Slovenije v EU
Tudi v Novi Gorici so se rodile nove zamisli, s pomočjo katerih naj bi Nova Gorica v
sodelovanju z območjem Gorice postala eden ključnih členov približevanja Slovenije Evropi.
Predsednik občinske skupščine Sergij Pelhan je pripravil predlog o zbliževanju dveh mest, o
Novi Gorici in Gorici kot enem mestu, ter sprožil tako polemike kot odobravanje na obeh
straneh meje. Predlog je predvideval postavitev dotedanjih dobrih odnosov med mestoma na
višjo raven, ob realnosti, da državna meja ostaja in z njo tudi obe mesti, vsako v svoji državi.
Predlog je vseboval vrsto konkretnih pobud, ki bi olajšale sodelovanje in zbližale mesti kot
npr. brezcarinska cona, skupen RTV-studio, skupno nastopanje v širšem evropskem prostoru,
predloge za bolj odprto mejo, prehod z osebno izkaznico, skupno načrtovanje obeh mest,
uskladitev mestnih avtobusnih prog, urejanje skupnih zadev na področju šolstva, kulture,
športa in zdravstva, za skupne raziskovalne projekte in še druge predloge (Šušmelj, 1997).
Zamisel o povezavi obeh Goric je odmevala v evropskem prostoru in na to temo je bila
organizirana vrsta strokovnih posvetov. Nekateri so označili prizadevanja Gorice in Nove
Gorice o združevanju, da mesti kot stičišče narodov postaneta neke vrste raziskovalni
19
laboratorij in informacijski center za navezovanje gospodarskih stikov med Vzhodom in
Zahodom (Šušmelj, 1997).
Politične spremembe v letu 1994 v Italiji, ki so jih povzročili zlasti sodni procesi, povezani s
podkupninskimi aferami in odstopi nekaterih odbornikov, tudi župana v letu 1993, so vplivale
tudi na odnose do Slovenije in obmejno sodelovanje. Občina Gorica je svojo mednarodno
aktivnost omejila zgolj na najnujnejše in protokolarne zadeve. Novo občinsko vodstvo je
postalo bolj zadržano v odnosih do Slovenije ter s posebno resolucijo jeseni 1994 podprlo
zahteve italijanske vlade do Slovenije. Njen vstop v pridruženo članstvo Evropske unije so
pogojevali z izpolnjevanjem postavljenih pogojev, zlasti glede vrnitve esulskega premoženja.
Kljub temu pa občina Gorica ni podcenjevala odnosov z Novo Gorico in se je vključevala v
realne skupne akcije. Občini sta usklajevali programe za natečaj Phare in INTERREG, skupaj
sta nastopili pri gradnji avtoceste itd. (Šušmelj, 1997).
Letno so se v Gorici in Novi Gorici vrstila srečanja županov. Pomemben napredek v
sodelovanju med občino Gorica in Nova Gorica je bila leta 1995 ustanovitev skupnega urada
kot osnovnega organa za usklajevanje pobud za razvoj in promocijo obmejnega sodelovanja
(Šušmelj, 1997).
Sicer pa je 90. leta zaznamoval začetek približevanja Slovenije k EU, ki se je začel leta
1993, ko sta EU in Slovenija sklenili sporazum o sodelovanju. Že naslednje leto se je
Slovenija pridružila čezmejnim programom, ki so se nedvomno uveljavili kot pomembno
orodje razvojnega priključevanja Slovenije k EU. V obdobju 1994-1999 se je Slovenija
vključila v čezmejno sodelovanje z Italijo, z deželama FJK in Venetom ter začela ustvarjati
osnovo za intenzivnejše sodelovanje območij ob meji (Ambrosi in sod., 2004).
Italija in Slovenija sta v obdobju med 1995 in 1999 sodelovali v programih čezmejnega
sodelovanja Phare in INTERREG IIA, ki so prispevali k izboljšanju in okrepitvi čezmejnega
sodelovanja v skupnih obmejnih regijah (Program pobude …, 2014). Eno najpomembnejših
obdobij pa je predstavljalo programsko obdobje 2000-2006, ko se je slovensko-italijansko
čezmejno sodelovanje utrjevalo v sklopu programa INTERREG IIIA.
5.4. Sodelovanje po vstopu v EU do danes
Po vstopu Slovenije v EU temelji uradno čezmejno povezovanje predvsem na programih, ki
se izvajajo in financirajo v sklopu EU. Najprej se je sodelovanje nadaljevalo v sklopu
Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006. V naslednjem
programskem obdobju sta državi sodelovali v Operativnem programu čezmejnega
sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Projekti iz tega obdobja so še vedno v izvajanju. Z
letošnjim letom se uvaja Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20142020. Čezmejna sodelovanja v sklopu EU so opisana v naslednjem poglavju.
20
6. EVROPSKI PROGRAMI POVEZOVANJA
Evropski čezmejni programi so se nedvomno uveljavili kot pomembno orodje priključevanja
Slovenije k EU. V preteklem obdobju sta Italija in Slovenija med drugimi čezmejnimi in
bilateralnimi državnimi pobudami sodelovali v programih čezmejnega sodelovanja Phare3 in
INTERREG4, ki so prispevali k okrepljenemu čezmejnemu sodelovanju v slovenskoitalijanskem obmejnem območju (Program pobude …, 2014). Kot država kandidatka je bila
Slovenija deležna pomoči v sklopu programa Phare, po vstopu v EU pa je pomoč prejemala v
sklopu programa INTERREG III.
S podpisom Okvirnega sporazuma med Vlado Republiko Slovenije in Komisijo Evropske
unije o uresničevanju ukrepov o finančnem, tehničnem in drugih oblikah sodelovanja, dne 7.
oktobra 1992, je Slovenija postala prejemnica tehnične pomoči v okviru programa Phare
(Dosedanja pomoč …, 2014). V program čezmejnega sodelovanja INTERREG se je vključila
na pobudo Evropskega parlamenta, ki je pobudo INTERREG I in II dopolnil s programom
PHARE za čezmejno sodelovanje, s čimer je bilo državam nečlanicam omogočeno izvajanje
programov, v katere so se sicer lahko vključevale le države članice (Ambrosi in sod., 2004).
Leta 2001 sta državi v obsežnem procesu oblikovanja programa, ki je vključeval partnerje z
obeh strani meje, sestavili Skupni programski dokument INTERREG IIIA / PHARE CBC
Slovenija-Italija 2000-2006, ki je določal skupno strategijo za razvoj slovensko-italijanskega
čezmejnega območja. V projektih, ki so nastali iz tega programa, se je razvilo več lokalnih in
regionalnih partnerstev. Izvajanje programa je okrepilo gospodarstvo regije ob hkratnem
varstvu okolja (Program pobude …, 2014).
Po vstopu Slovenije v EU leta 2004 sta Slovenija in Italija začeli delovati v okviru programa
INTERREG III za čezmejno sodelovanje, prejšnji program Phare pa je bil opuščen. V ta
namen sta državi partnerici revidirali Skupni programski dokument INTERREG IIIA /
PHARE CBC Slovenija-Italija 2000-2006 in ga preoblikovali v Program pobude Skupnosti
INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006 (Program pobude …, 2014). Projekti tega
programskega obdobja so se izvajali do leta 2008, ko je potekalo že sodelovanje v sklopu
Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Slednji projekti
se bodo izvajali do leta 2015.
Slovenija in Italija bosta čezmejno sodelovanje poglabljali tudi v naslednjem programskem
obdobju v sklopu Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20142020. Cilj programa bo ustvarjanje rasti in novih delovnih mest, obvladovanje podnebnih
3
Program PHARE (=Poland and Hungary Assistance for the Restructuring of the Economy), ustanovljen
leta 1989, je bil sprva oblikovan z namenom zagotavljanja gospodarske podpore v nastajajočih poljskih in
madžarskih demokracijah. Leta 1994 je postal ključni instrument pomoči državam Srednje in Vzhodne
Evrope v njihovem približevanju EU (Dosedanja pomoč …, 2014). Zagotavljal je finančno pomoč za
podporo procesa ekonomske preobrazbe, hkrati pa pomagal okrepiti novooblikovane demokratične družbe
(Program Phare, 2014).
4
INTERREG je pobuda, ki si prizadeva za sodelovanja med regijami v EU. Program obstaja od leta 1989,
njegovo izvajanje se je uradno začelo julija 1990 (INTERREG I, 2010) in se financira iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj (ESRR) (Ambrosi in sod., 2004).
21
sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanje revščine in socialne izključenosti
(Programsko obdobje …, 2014).
V preglednici (Priloga 1) so prikazani projekti, izpeljani v okviru EU, ki so vključevali oz.
vključujejo obravnavano območje. Nekateri projekti so se začeli že pred vstopom Slovenije v
EU v okviru predpristopnega programa Phare. Razvidno je, da je bilo največ projektov
izpeljanih v prvih letih po priključitvi Slovenije k EU. Temu lahko pripišemo začetno
navdušenje ob združitvi v sklopu EU, ki je bila pomemben mejnik v sodelovanju med
državama in mestoma Gorica in Nova Gorica. Iz preglednice je razvidno, da je največ
projektov izpeljanih na področju kulture in okolja.
Omenimo lahko tudi EZTS GO (ital. GECT GO) oz. Evropsko združenje za teritorialno
sodelovanje za območje občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter - Vrtojba. Gre za instrument,
ki je bil zastavljen zaradi različne zakonodaje in postopkov, njegova naloga pa je
uresničevanje programov in projektov ali specifičnih nalog s področja čezmejnega
sodelovanja (EZTS GO, 2014). Po zaslugi združenja so občine tudi skrajšale in poenostavile
postopke pri pridobivanju evropskega denarja (Željan, 2014). Konvencijo o ustanovitvi so
župani občin ustanoviteljic podpisali v Gorici februarja 2010. Slovenska vlada je ustanovitev
EZTS odobrila junija 2010, italijanska maja 2011. Skupščina se je prvič sestala februarja
2012 (Zgodovina ozemlja …, 2014). Cilj ETZS-ja je spodbujanje gospodarskega in
socialnega razvoja ter skupno nastopanje v evropskih ustanovah za krepitev političnih,
gospodarskih, socialnih in kulturnih vezi med prebivalci teh treh občin. Kot glavna naloga pa
je v njihovem statutu navedeno izvajanje programov teritorialnega sodelovanja ali projektov,
ki jih sofinancirajo Evropska skupnost in drugi finančni mehanizmi (Evropska združenja ...,
2012).
7. ČEZMEJNI PROJEKTI
V poglavju so opisani pomembnejši projekti, ki so bili izpeljani ali zgolj načrtovani v obdobju
zadnjih petnajstih let.
7.2. Izpeljani čezmejni projekti
7.2.1. Avtobusna medmestna linija
Medmestna in hkrati čezmejna avtobusna proga, dolga 7 km, je bila odprta 30. novembra
2002. Šlo naj bi za prvo tovrstno medmestno čezmejno povezavo na območju Evrope (STA,
2002). Medmestni avtobusni promet je do konca tega leta potekal poskusno in za potnike
brezplačno. Linija je bila vzpostavljena po dolgoletnih željah, da se mesti združita v celoto,
obenem pa bi ceste razbremenili prekomernega prometa ter deloma rešili problem parkiranja
(Avtobusna medmestna …, 2002a). Avtobusa sta vozila od ponedeljka do sobote vsako uro
(10 čez uro) od 8.10 do 19.40, s prekinitvijo ob 14.10 po naslednji progi: Avtobusna postaja
Nova Gorica – Kidričeva ulica – Vojkova ulica – Lavričeva ulica – Cankarjeva ulica – MP
Erjavčeva – Travnik – Corso Italia – železniška postaja Gorica (Avtobusna medmestna …,
2002b).
Projekt je začel v večji meri nastajati leta 2000 po zaslugi raziskovalnega projekta Conpass, ki
ga je bil v celoti financiran z evropskim denarjem in je bil namenjen izdelavi študijskih
primerov čezmejne mobilnosti. Pri projektu je sodelovalo okrog deset držav, predloženih je
22
bilo približno 60 projektov, v končni fazi pa jih je bilo izbranih šest, ki so bili za Evropo
najpomembnejši. Med njimi je bil izbran tudi načrt čezmejne avtobusne proge med Gorico in
Novo Gorico. V izvirnem načrtu je bila predvidena razširitev proge na občino Šempeter Vrtojba, a ni prišlo do realizacije načrta (Premagali so …, 2012).
Karta 2: Proga medmestne avtobusne linije
Vir: Google Maps, 2014.
Ob zaključku leta 2002 sta se Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica dogovorili, da
poskusno obdobje podaljšata še za en mesec, in sicer od 1. do 31. januarja 2003. Prevoze sta
še naprej opravljali podjetji Avrigo d.d. Nova Gorica (dopoldanski prevozi) in Apt iz Gorice
(popoldanski prevozi). Dogovorjeno je bilo, da ostanejo prevozi brezplačni, dokler italijanski
prevoznik, podjetje Apt iz Gorice, ne prejme vsa ustrezna dovoljenja s pristojnega
italijanskega ministrstva. Potek proge je ostal nespremenjen, spremenil se je vozni red. Z
avtobusne postaje v Novi Gorici avtobus odpelje vsako uro (5 minut čez uro) od 8.05 do
12.05 in od 15.05 do 17.05, na zadnji dve vožnji pa se iz Nove Gorice odpravi ob 18.50 in
19.50. Z železniške postaje v Gorici prav tako odpelje vsako uro (35 minut čez uro) od 8.35
do 12.35 in od 14.35 do 16.35, na zadnji dve vožnji prosti Novi Gorici pa se je odpravi ob
18.20 in 19.20 (Avtobusna medmestna …, 2002b).
V decembru 2002 se je za brezplačno vožnjo odločilo 4811 potnikov iz obeh mest, v januarju
pa je bilo število prepeljanih potnikov bistveno nižje, saj sta oba prevoznika skupaj prepeljala
2117 potnikov. Oba prevoznika tako nista pokrila stroškov prevoza, saj bi morala mesečno
skupaj prepeljali okrog 6000 potnikov. V Avrigu so kljub temu vztrajali, da se medmestna
linija obdrži, saj so se zavedali, da javni promet v večini domačih in tujih mest posluje z
23
izgubo, zato pa ima kar nekaj pozitivnih učinkov na kakovosti življenja v lokalni skupnosti. S
tem se znižuje tudi količina škodljivih avtomobilskih plinov v ozračju (STA, 2003). Rekordno
število potnikov je bilo zabeleženo leta 2009, in sicer 23.148. V povprečju na mesec
prepeljejo 1.600 potnikov, letno pa okoli 20.000. Ob večjih prireditvah v Gorici oziroma v
Novi Gorici, se število potnikov na čezmejni liniji poveča (200.000 potnikov, 2012).
Po uvedbi plačila sredi februarja 2003 (230 tolarjev oz. 1 evro) se je število prepeljanih
potnikov prepolovilo. Na Avrigu so ugotovili, da so z uvedbo vozovnic izgubili predvsem
slovenske šolarje, ki obiskujejo srednje šole onkraj meje, starejši potniki, pa so kljub voznini
še naprej uporabljali avtobus (STA, 2003). Potnikov je po mnenju nekaterih malo, ker
zaenkrat ni velikih potreb, da bi prebivalci enega ali drugega mesta hodili čez mejo. Število
tistih, ki bi imeli dnevne opravke ali delo čez mejo je malo. Kdor vstopi na avtobus v Italiji,
lahko izstopi le v Sloveniji in obratno. S tem preprečujejo konkurenco in prekrivanje znotraj
posameznega mesta (Apuzzo, 2008).
Predstavniki obeh avtobusnih podjetij in občin so se že od začetka zavedli, da avtobusna linija
ne bo prinašala dobička. Linija je predvsem simbolične vrednosti. Ostaja ponos, da sta bili
mesti povezani že pred vstopom Slovenije v EU. Smiselno bi bilo poiskati načine, da bi
postala linija privlačnejša za italijanske potnike. Danes jo uporabljajo zlasti Slovenci,
predvsem upokojenci, ki gredo v Italijo. Progo bi tako lahko npr. prilagodili lokacijam v Novi
Gorici, ki so za italijanske državljane najbolj privlačne - na primer trgovska središča. Vse je
odvisno tudi od politik urbane mobilnosti, spodbujanja javnih prevozov in omejevanja
uporabe zasebnih avtomobilov, ki jih bosta izvajali Gorica in Nova Gorica v mestnem in
čezmejnem prostoru (Premagali so …, 2012).
7.2.2. Čezmejna porodnišnica
Ob novici, da se ukinja goriško porodnišnico (na ulici Vittorio Veneto), se je začelo
razmišljati o čezmejnem porodniškem oddelku, kjer bi se matere iz Italije, ki živijo ob meji,
namesto v Tržič (ital. Monfalcone), Videm (ital. Udine) ali Palmanovo usmerjalo v
šempetrsko porodnišnico (Splošna bolnišnica ''dr. Franca Derganca'' Nova Gorica), ki je od
meje oddaljena le slab kilometer.
Julija 2014 je do zaprtja goriške porodnišnice tudi prišlo. Zaprtje je bil eden izmed prvih
ukrepov nove deželne zdravstvene reforme. Letno se v goriški porodnišnici namreč rodi manj
kot 500 otrok, kar naj bi bilo premalo za varno delo oddelka, ki zahteva neprekinjeno
dežurstvo osebja in potrebno opremo (Poročila …, 2014). Predstavniki novogoriške splošne
bolnišnice in italijanske dežele FJK so tako 18. julija 2014 podpisali sporazum, po katerem
lahko nosečnice iz Goriške pokrajine rojevajo v šempetrski porodnišnici brezplačno. O
možnostih, da bi italijanske nosečnice rojevale v šempetrski bolnišnici, so se vpleteni
dogovarjali več let. Tako možnost je ponudilo tudi EZTS, ki je bilo pred leti ustanovljeno za
tesnejše sodelovanje občin Nova Gorica, Gorica in Šempeter - Vrtojba, vendar do hitrega
dogovora zaradi različnih birokratskih ovir ni prišlo. Dogovor o čezmejnem sodelovanju na
področju porodništva sedaj omogoča ženskam s stalnim bivališčem v občinah Fara, Gorica,
Moš, Števerjan, Šlovrenc in Sovodnje ob Soči, da rodijo v najbližji porodnišnici (STA, 2014).
Največja ovira je bilo vprašanje, kako naj italijanske zavarovalnice plačujejo za opravljene
zdravstvene storitve svojih zavarovank. Doslej so namreč morale tiste Italijanke, ki so rodile v
šempetrski porodnišnici, porod plačati same, in sicer okrog 700 evrov za naravni porod in
24
1800 evrov za porod s carskim rezom. V Italiji imajo enotno ceno za porod, ki se giblje nekje
med slovenskima cenama. To je za šempetrsko porodnišnico sprejemljivo, saj imajo z Italijo
dogovor, da plačajo enotno ceno ne glede na vrsto poroda (STA, 2014). Pred porodom morajo
nosečnice pridobiti izjavo s katero se Italija zavezuje, da bo stroške poroda krila šempetrski
bolnišnici (Bucik Ozebek, 2014).
Polemike je povzročalo tudi vprašanje o državljanstvu, a se le-to dodeli glede na
državljanstvo staršev in ne glede na kraj rojstva (STA, 2014). Prednost je tudi ta, da
jezikovnih ovir ni, saj v šempetrski bolnišnici govorijo tudi italijansko. Po zagotovilih
direktorja šempetrske bolnišnice je bila njihova porodnišnica urejena za približno 2500
porodov na leto, zdaj pa se jih rodi približno 900 letno. Porodnišnica v Gorici ima manj
porodov kot šempetrska, tako da skupno ne bi presegli najvišjega števila možnih porodov (V
Gorici ukinjajo …, 2014).
V šempetrski bolnišnici se zavedajo, da masovnega prihajanja italijanskih porodnic v
Šempeter ne bo. Direktor slednje v tem bolj kot priložnost za povečanje rojstev v šempetrski
porodnišnici, vidi simbolni pomen odprtja mej v zdravstvu (Bucik Ozebek, 2014).
7.3. Neuresničeni čezmejni projekti
Največja težava Goric je brez dvoma sodelovanje na institucionalni ravni. Idej o sodelovanju
je veliko, zaustavi pa se pri financah, dolgotrajnih birokratskih postopkih, političnih
nestrinjanjih. Tako je bilo zamujenih veliko priložnosti, ki bi lahko povezale mesti. V
nadaljevanju so opisane tri najpomembnejše, o katerih se je v javnosti veliko razpravljalo, a
žal do izvedbe ni prišlo.
7.3.1. Čezmejni kolesarski sistem
28. aprila 2012, na dan, ko Gorica praznuje svoj rojstni dan, je zaživela storitev «Gorizia in
bici» («Gorica na kolesu») z namenom širjenja in razvijanja koncepta trajne mobilnosti. S
projektom želijo izboljšati tudi kakovost zraka v mestu. Storitev, ki jo upravlja Občina Gorica
in je v uporabi od 3. maja 2012, zajema pet parkirnih postaj s 54 prostori za kolesa (tri
postaje, vsaka z desetimi kolesi, in dve postaji, vsaka po dvanajst koles). Postaje so
postavljene tam, kjer je priliv mimoidočih največji, posebna pozornost pa je bila pri
postavljanju posvečena intermodalnemu transportu (vlak-kolo, avtobus-kolo, avtomobil-kolo)
(Gorizia in bici …, 2012). Postaje se nahajajo na trgu pred županstvom (Piazza Municipio),
ob parkirišču pred železniško postajo, na Travniku (Piazza della Vittoria), pred sedežem
videmske univerze (via Diaz) in ob parkirišču drevoreda Oriani (viale Oriani) (Željan, 2012b).
Uporabniki ob registraciji plačajo nadomestilo za uporabo ter varščino (Gorizia in bici …,
2012). Poleg elektronske kartice dobi vsak uporabnik še ključavnico. Ob registraciji je
potrebno plačati polog (kavcijo) v višini 10 evrov in dodatnih 5 evrov, kar je minimalna vsota
za polnjenje kartice. Turisti po predhodnem plačilu kavcije v višini 10 evrov plačajo 3 evre
dnevno (Gorizia, 2013). Kolo si je mogoče izposoditi tudi z deželno elektronsko zdravstveno
izkaznico, s tem pa je Gorica prva občina v državi, ki je ta dokument uporabila še v drug
namen. Prve pol ure je izposoja kolesa brezplačna, nato plačljiva. Tako naj bi spodbudili
predvsem uporabo koles na kratke razdalje in ne za ves dan (Novo Gorico in Gorico …,
2012). Kolesa so na voljo 24 ur na dan.
25
Karta 3: Lokacije izposojevalnih postaj v Gorici
Vir: Gorizia in bici…, 2014.
Fotografija 3: Izposojevalna postaja na Travniku
Avtorica: Jasmina Žižmond, 2014.
Skupna vrednost projekta na italijanski strani je znašala 220.000 evrov. 70 % stroškov sta krili
Ministrstvo za okolje in Fundacija goriške hranilnice (Fondazione Carigo), ki je nakazala
15.000 evrov, ostalih 30 % stroškov je krila občina (Bike sharing …, 2012). V nekaj mesecih
so imeli na italijanski strani že približno sto rednih uporabnikov. Po besedah odgovornih med
uporabniki prevladujejo ljudje, ki pridejo z vlakom na delo v mesto in si kolo izposodijo na
železniški postaji. Če se bo projekt dobro prijel ga nameravajo nadgrajevati (Novak, 2012b).
26
Kolesarski sistem se je preselil v Novo Gorico po predlogu novogoriškega župana Mateja
Arčona. Prva postaja, pred Eda centrom je bila postavljena poleti 2012. Po prvotnih načrtih
naj bi testno postajališče v Novi Gorici postaviti že v začetku maja, ko so v sosednji Gorici
začeli s projektom, a še vedno ni bilo dorečeno, kdo bo na slovenski strani upravljal z
izposojo koles (Novak, 2012a). Poleti 2013 se je izkazalo, da obe Gorici ne bosta povezani s
sistemom izposoje električnih koles. Novogoriška občina je namreč prekinila pogodbo z
videmsko družbo In Bici, sklenjeno oktobra 2012, ki bi morala tako kot v sosednji Gorici tudi
v Novi Gorici poskrbeti za opremo postaj za izposojo koles. Družba In Bici se namreč ni
držala dogovora, zato so odgovorni na slovenski strani poslali ultimat, na katerega se družba
In Bici ni odzvala in tako se je občina odločila za dokončno prekinitev pogodbe. Po besedah
novogoriškega župana Mateja Arčona bodo za izposojo poskrbeli sami. Župan upa tudi na
sodelovanje posameznikov in organizacij. Prepričan je, da je zanimanje potencialnih
uporabnikov izposoje električnih koles v Novi Gorici veliko. Izposoja bo najverjetneje
brezplačna oziroma s kavcijo, kolo pa bo treba vrniti na mestu izposoje (Željan, 2013).
Za prevoz med Novo Gorico in Gorico sicer domačini poleg lastnih prevoznih sredstev in
mestnega potniškega prometa že doslej uporabljajo kolesa, obiskovalci mest pa doslej te
možnosti niso imeli.
7.3.2. Evropski univerzitetni pol
Prvi pogovori o ustanovitvi evropske čezmejne univerze segajo v 90. leta prejšnjega stoletja.
Prvotna ideja je bila ustanovitev univerzitetnih in post-univerzitetnih tečajev v predelih že
obstoječih univerz na obeh straneh meje. Centralni položaj v projektu bi imel Univerzitetni
pol v Gorici (Univerza v Trstu) (ital. Polo Universitario di Gorizia) (Zeriali, 2007).
Gre za enega izmed prvi projektov, ki bi moral biti izpeljan v sklopu EZTS občin Gorica,
Nova Gorica in Šempeter - Vrtojba. Prvo srečanje županov s tem namenom je bilo
organizirano aprila 2012. Ideja je bila zgraditi center, kjer bi študenti z vsega sveta dosegali
visoko izobrazbo na področju novih tehnologij in inženirstva. Pri tem so bili mišljeni
predvsem talentirani iz držav v razvoju, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Goriški župan
Romoli je kot možno lokacijo omenil bivšo bolnišnico, ki se nahaja ob meji in predstavlja
stičišče vseh treh občin. Za začetek bi lahko bil center univerzitetnega pola lahko tudi na
novogoriški Politehniki (Bisiach, 2012).
Na Univerzi v Novi Gorici (na Politehniki, ki se nahaja v Rožni Dolini) je že pred leti število
diplomiranih iz tujine znašalo 54 % in prav zaradi velikega števila tujih študentov izvajajo
veliko predavanj v angleščini. Rektor Univerze v Novi Gorici je mnenja, da bi Evropska
univerza morala simbolično stati ob meji, zato bi bili prostori stare bolnišnice tudi po
njegovem mnenju najbolj primerni (Primo ok …, 2012).
Sicer pa ima Visoka šola za umetnost (Univerza v Novi Gorici) od septembra 2012 prostore v
Palači Alvarez (ital. Palazzo Alvarez), kjer so prostori Videmske univerze.
7.3.3. Čezmejna bolnišnica
Tako kot že v zgoraj opisanem primeru čezmejne porodnišnice, govorimo o povezovanju
goriške in šempetrske bolnišnice.
27
Zračna razdalja med goriško in šempetrsko bolnišnico je le dobrih 300 m. Bolnišnici bi bili
povezani s podzemnim tunelom, ki bi omogočil hitro izmenjavo podatkov. Pri dogovarjanju
so se poleg zakonodajnih in gradbenih težav pojavile še politične. Velik del mestne in deželne
desnice je namreč nasprotoval ideji o čezmejnem sodelovanju na zdravstvenem področju.
Projekt je tako propadel, zgradili so novo bolnišnico, ki se je odprla decembra 2008 na robu
Gorice (blizu železniške postaje) (Zeriali, 2007).
8. POVEZOVALNE TOČKE
V poglavju so opisane pomembnejše povezovalne točke med Gorico in Novo Gorico.
8.1. Igralništvo
Nova Gorica je že nekaj desetletij center igralništva na Goriškem in tudi v Sloveniji ter širšem
območju prek državne meje. Zaradi velikega števila igralnic in igralnih salonov na tako
majhnem teritoriju in pomembne vloge igralništva pri gospodarskem razvoju, mesto nekateri
imenujejo «slovenski Las Vegas». Igralništvo se je v Novi Gorici pričelo razvijati leta 1984 z
odprtjem prve igralnice ameriškega tipa v Evropi, Casinò Park. Nov koncept je temeljil na
dostopnosti igralništva čim večjemu številu ljudi, na zabavnem preživljanju prostega časa,
igranju na igralnih avtomatih, ponujal je široko dodatno ponudbo in zmerno obdavčitev
(Prašnikar, Pahor, Kneževič, 2005). Igralnica je usmerila turistični razvojni zagon celotne
regije.
Nova Gorica je postala prepoznavna po igralništvu po zaslugi podjetja Hit d.d., ki je od leta
1983 s 1.500 zaposlenimi, nosilec turistične dejavnosti v Novi Gorici in ima približno 86 %
delež v celotni igralniški ponudbi Nove Gorice. Ima dolgoletno tradicijo in je eno izmed
največjih turističnih podjetij v Sloveniji. Glavnino prihodka družba Hit d.d. ustvari z
igralniško dejavnostjo, znotraj katere gre pretežen del prihodka (okrog 95 %) pripisati tujim
gostom, predvsem Italijanom. Na letni ravni igralnici Hit-a d.d. v Novi Gorici, Casinò Park in
Perlo, obišče več kot 1,1 milijonov gostov. Skoraj 90 % igralniškega prometa v Sloveniji je
realiziranega v zahodni Sloveniji, od tega 70 % v Novi Gorici (Prašnikar, Pahor, Kneževič,
2005).
V Italiji so v severnem delu države štiri igralnice, od tega je najbližja v Benetkah (Botto,
2009). Italijanski gostje se tako odločijo za obisk igralnic oziroma igralnih salonov na
Goriškem, kjer so samo v Novi Gorici tri igralnice (Perla, Casinò & Hotel, Park, Casinò &
Hotel in Princess Casinò), v bližnji okolici pa še dva igralna salona (Casinò Fortuna v Rožni
Dolini, Hotel Casinò Paquito v Volčji Dragi). V novogoriških igralnicah predstavljajo
italijanski gosti okoli 90 % gostov (Ricciardi, 2010). Italijanski gostje prihajajo iz širšega
obmejnega območja, FJK, Benečije, Lombardije in Emilije Romanje. Da bi privabili čim več
gostov, se Hit povezuje z različnimi agencijami. Italijane poleg igranja privablja tudi ostalo
dogajanje v igralnicah (različni nastopi, predvsem pevski in plesni) ter ponudba hrane in
pijače.
Gospodarska kriza in različni načini širjenja igralništva na italijanskem trgu se kažejo tudi v
osebni porabi igralniških gostov. Leta 2012 je zaradi nameščanja 30.000 novih avtomatov,
legalizacije iger prek spleta, davčnih olajšav za prireditelje iger na srečo, legalizacije turnirjev
v pokru in drugih varčevalnih potez italijanskih oblasti (npr. podražitev goriva, zniževanje
28
plač in pokojnin) bil obisk slovenskih igralnic ob italijanski meji manjši od načrtovanega.
Kljub temu je Hit posloval bolje od najbližje italijanske konkurence, igralnic v Benetkah in
Sanremu (STA, 2012). Število italijanskih obiskovalcev se je zmanjšalo tudi po uveljavitvi
protikadilskega zakona, ki je v Sloveniji stopil v veljavo avgusta 2007 (Geminiani, 2008).
Na strani koristi, ki jih igralništvo prinaša Novi Gorici je zagotovo ekonomski razvoj. Hit
zaposluje samo v Novi Gorici več sto ljudi iz Nove Gorice in širše okolice, delo zagotavlja
tudi velikemu številu študentov.
8.2. Bencinski turizem
Bencinski turizem je doživel razcvet v obdobju italijanske gospodarske krize, ko so se morali
Italijani prilagoditi in znižati življenjski standard pri vseh stvareh, tudi pri avtomobilih. Tako
so začeli Italijani, ki živijo blizu slovenske meje, izkoriščati občutno cenejše cene goriva v
Sloveniji. Pri Petrolu zaznavajo povečan obisk italijanskih državljanov od sredine leta 2011,
ko so tamkajšnje cene pogonskih goriv precej narasle (Željan, 2012a). Prodaja na slovenskih
bencinskih servisih je toliko višja, kolikor je višja razlika med maloprodajno ceno v Italiji in
pri nas.
Sodeč po informacijah, ki jih je za obdobje 2010/2011 zabeležilo italijansko Ministrstvo za
infrastrukturo in promet, se je v 20 letih cena bencina zvišala za 170 % (Caro benzina …,
2012). Dokaz so tudi nenehne podražitve goriva v zadnjih letih. Leta 2007 je bilo v Gorici
prodanih 17,8 milijonov litra bencina, leto zatem pa 8,6 milijonov litra. Količina je upadla
torej za skoraj polovico. Kasneje se je situacija še poslabšala, padec je znašal okrog 70 %
(Fain, 2013).
Kot odziv na velik odliv italijanskih voznikov v Slovenijo, je bila leta junija 2008 uvedena v
pokrajini FJK kartica ki omogoča nakup goriva po ugodnejših cenah glede na oddaljenost od
meje (ital. tessera bianca). Kartico, ki stane 15 evrov se lahko uporablja izključno za vozilo,
ki je bilo prijavljeno ob izdaji kartice (Rilascio della …, 2014). S tem ukrepom so želeli čim
bolj konkurirati slovenskim cenam in zadržati italijanske voznike pred odhodom čez mejo.
Popust na gorivo lahko koristi vsaka pokrajina, ker to dovoljuje zakon 549 iz leta 1995. V
praksi je možno spremembe uveljavljati od leta 1997 naprej (Friuli Venezia …, 2011).
Sprva so razdelili obmejna območja glede na količino popusta na pet pasov. Z oddaljevanjem
od meje se je količina popusta zmanjševala.
Preglednica 5: Vrednost olajšav po pasovih (EUR/liter)
Pas
Vrsta goriva
Bencin
Dizel
1
0,281
0,170
2
0,266
0,161
3
0,246
0,150
4
0,209
0,123
5
0,178
0,091
Vir: Carburanti: rideterminato …, 2008.
Novembra 2011 je velika zadolženost Italije pripeljala do odstopa premierja Silvia
Berlusconija. Nasledil ga je Mario Monti, ki je med ukrepi pod sloganom Rešimo Italijo (ital.
29
Salva-Italia) uvedel tudi visoke trošarine za bencinsko in dizelsko gorivo. Nova italijanska
vlada je trošarine povečala za 8,2 (bencin) oziroma 11,2 (dizel) centa na liter, kar je po
upoštevanju DDV-ja (21 %) pomenilo 9,9 (bencin) oz. 13,6 (dizel) centa na liter (Torti,
2011). Italijansko gorivo je z omenjenim ukrepom postalo najdražje v Evropi, saj je liter
goriva dosegel ceno med 1,7 in 1,8 evra (Cerar, 2011). Istočasno je bil sprejet tudi nov zakon,
ki je zamenjal tistega iz leta 1997. Ukinjena je bila razdelitev območja na 5 pasov, uvedli so
nov sistem, ki je razdelil teritorij na dve območji. V prvem območju je prispevek 21 (bencin)
oz. 14 centov (dizel), v drugem pa 12 (bencin) oz. 8 centov (dizel). Uporabnikom hibridnih
vozil pripada dodatnih 5 centov olajšave (Carburante scontato …, 2011).
Preglednica 6: Vrednost olajšav za gorivo (v EUR)
Območje 1
Veljavnost
Od
Do
1. 11. 2011
1. 2. 2012
2. 2. 2012
31. 3. 2012
1. 4. 2012
24. 4. 2012
25. 4. 2012
31. 5. 2012
1. 6. 2012
Vir: Il sistema …, 2014.
Bencin
0,210
0,270
0,210
0,270
0,210
Dizel
0,140
0,140
0,140
0,140
0,140
Območje 2
Bencin
0,140
0,140
0,140
0,150
0,140
Dizel
0,090
0,090
0,090
0,090
0,090
Po uvedbi višjih trošarin na goriva se je število italijanskih kupcev v Sloveniji občutno
povečalo. Novogoriški bencinski servisi sicer ne spadajo med najbolj obiskane v primerjavi z
ostalimi v bližnji okolici (npr. Miren, Rožna Dolina, Vrtojba, Vencò v Goriških brdih), a
italijanski vozniki predstavljajo velik delež kupcev. Kupci pa ne prihajajo le iz goriške
pokrajine, ampak sodeč po registrskih tablicah tudi iz Vidma in Trsta. Marsikdo se odpravi v
Slovenijo na izlet, izkoristi nakup goriva in dobrin (Purassanta, 2011).
Gorivo je v Italiji doseglo rekordne cene avgusta 2012, ko je preseglo vrednost dveh evrov
(Di Marzo, 2012). Italijanski distributerji so poskušali cene večkrat znižati in jih približati
slovenskim z različnimi promocijami in nižanjem marž. Ponekod so dosegli, da so bile cene
bencina za nekaj centov nižje od slovenskih, vendar le za nakup z regionalno kartico
(Benzina, prezzo inferiore …, 2011). Za italijanske kupce predstavljajo najugodnejšo izbiro
distributerji, ki so neodvisni od velikih naftnih družb in niso vezani na organizirano
distribucijo (ital. distributori low cost ali pompe bianche) in prodajajo gorivo tudi za več kot
10 centov ceneje kot je povprečje za državo (Caro benzina …, 2012).
Leta 2014 je bila na italijanski strani prvič po sedmih letih zabeležena rast prodaje goriva.
Zabeleženi podatki se nanašajo na leto 2013 za Goriško pokrajino. Natočenih je bilo skoraj 42
milijonov litrov goriva oz. 7 % več kot leta 2012 (Gorizia, vendite …, 2014). Konkurenčne
cene naj bi bile posledica dogovora med distributerji in naftnimi družbami, ki so znižale
dobavno ceno ter upravljalcev bencinskih postaj, ki so zmanjšali profitne marže (Fain, 2013).
Sicer pa prihaja do odliva italijanskih kupcev tudi v ostale sosednje države, Avstrijo, Francijo
in Švico. Takšen odliv italijanskih kupcev v FJK je leta 2012 predvidoma oškodoval državno
blagajno za 250 milijonov evrov oz. 50 milijonov evrov na regijski ravni (Candieracci, 2012).
30
Preglednica 7: Cene goriv v Sloveniji in Italiji
Cene goriva (v EUR), dne 19. 8. 2014
bencin 95
Slovenija
1,443
Italija
1,810
bencin 98/100
1,477
1,852
dizel
1,360
1,678
Vir: Cene goriv, 2014.
8.3. Trgovski centri
Trgovski centri v Novi Gorici so brez dvoma ena izmed najbolj privlačnih točk za slovenske,
predvsem pa italijanske kupce. Tako so se nakupovalni tokovi povsem obrnili. Še desetletje
nazaj so v Italijo po nakupih množično hodili Slovenci, ki so kupovali oblačila in obutev,
gospodinjske aparate, hrano, vse boljša trgovska ponudba na slovenski strani pa je ta tok
zaustavila. Goriški prodajalci so tako izgubili velik del kupcev in marsikatera mala trgovina
se je na ta račun zaprla.
Leta 2008 so na obrobju Nove Gorice odprli nakupovalni center Qlandia, ki je med Italijani
najbolj priljubljen. Prav tako na obrobju mesta, blizu meje, se nahajata nakupovalni center
Supernova in Obi, ki sta se odprla leta 2012. Obe lokaciji omogočata odličen dostop tako
kupcem s slovenske kot tudi z italijanske strani, kar je eden izmed pomembnejših dejavnikov
za tako veliko obiskanost. Na italijanske kupce ciljajo vsi prodajalci, saj se zavedajo, da v
Gorici ni primerljive ponudbe. V Qlandii italijanski kupci predstavljajo od 25 do 30 odstotkov
obiska čez teden in do 60 odstotkov obiska čez vikend (Novogoriški OBI …, 2009). Italijani
se v Novo Gorico odpravljajo tudi zaradi cenejših cen določenih dobrin. Najbolj priljubljeni
so cigareti, meso in mleko, ki so mnogo cenejši kot v Italiji. Priljubljena so tudi poceni kosila
v Sparovi restavraciji v Qlandii.
Kljub temu, da se je število slovenskih kupcev na italijanski strani zelo zmanjšalo, pa se po
določene izdelke Slovenci še vedno odpravljajo čez mejo. Gre predvsem za italijanske
znamke tekstila in obutve, ki so v Italiji cenejša kot pri nas. Veliko jih opravi tudi nakup živil
v poslovalnicah cenejših trgovskih verig. Med drugim kupujejo izdelke, ki se dobijo v
slovenskih trgovinah, vendar so ti narejeni za vzhodnoevropski trg in menda slabše kakovosti.
Dokler bodo takšne razlike v cenah in tudi kakovosti izdelkov, lahko pričakujemo, da se bodo
slovenski kupci odpravljali v Italijo in obratno.
8.4. Delovna sila
Ko govorimo o delovni sili, je zagotovo večji pretok Slovencev v Italijo, kot Italijanov v
Slovenijo. Razlog je predvsem v plačah, ki so lahko v Italiji tudi do trikrat višje. Posebna
oblika dela, ki je za to območje značilna pa je pomoč na domu, ki jo opravljajo starejše
slovenske ženske v Italiji enkrat ali večkrat tedensko. Slovenke čistijo, likajo, kuhajo, varujejo
otroke in negujejo starejše, delajo družbo, redkeje tudi kuhajo.Gre za delo na črno, ki je
prisotno na tem območju že več desetletij in predstavlja pomemben zaslužek Slovenkam.
Številčnih podatkov o razsežnosti te oblike dela ni (Bucik Ozebek, 2012).
Čeprav gre za delo na črno, je ta oblika dela znana med prebivalci obeh strani meji, tudi med
organi pregona, vendar so le-ti bolj pozorni na nezakonite priseljence kot pa na dnevne
obmejne delovne migrante. Na splošno velja, da se italijanska policija s slovenskimi dnevnimi
31
migrantkami ne ukvarja in tudi pred dobrim desetletjem sprejet italijanski zakon o omejevanju
dela na črno jim ni prinesel težav. Z italijansko gospodarsko krizo se je potreba po plačani
hišni pomoči zmanjšala, a ni pričakovati, da bi izginila, saj število starejših prebivalcev
narašča in je pomoč na domu še vedno ena od cenejših oblik oskrbe (Bucik Ozebek, 2012).
Slovenski delavci, ki govorijo italijanski jezik, so tudi iskana delovna sila predvsem za delo v
različnih trgovinah. Italijanski trgovci se namreč zavedajo, da tudi slovenski kupci
predstavljajo pomemben del dobička in zato se temu primerno prilagajajo. V Novi Gorici in
okolici potrebe po takšnem zaposlovanju ni, saj večina domačinov govori italijanski jezik.
8.5. Trg Evrope
Pred novogoriško železniško postajo je od leta 2004 Trg Evrope (ital. Piazza Transalpina), ki
je nastal kot obeležje ob vstopu Slovenije v EU. Trg krasi mozaik s fragmenti številke 57/15,
ki je označevala nekdanji mejni kamen v središčni točki trga (Željan, 2014). Trg, ki leži točno
na sredini slovensko-italijanske meje je simbol za čezmejno povezovanje Gorice in Nove
Gorice. Ob odprtju so si mnogi prizadevali, da bi postal povezovalna točka, kjer bi se odvijale
razne prireditve in srečanja, a je le-teh precej manj, kot bi si želeli. Tako je danes predvsem
zanimiv za turiste, domačinom pa služi največkrat kot parkirišče.
Fotografija 4: Središče Trga Evrope
Avtor: Jasmina Žižmond, 2014.
Nasproti trga stoji železniška postaja Nova Gorica, kjer so bili do konca leta 2013 tudi
prostori turistične agencije Lastovka, ki je prav tako v železniški stavbi in je skrbela za oglede
muzeja na temo državne meje. Hkrati je družina, ki je imela agencijo v lasti, skrbela tudi za
turistične informacije. Od takrat naprej turistične info točke ni, kar bi se pričakovalo na takšni
lokaciji (Željan, 2014), saj bi bila v pomoč turistom in imela velik vpliv na promocijo
območja.
8.6. Maloobmejni promet
V MONG je lociranih pet mejnih prehodov, ki so s pristopom k schengenskem sporazumu
izgubili svojo osnovno namembnost, kar pomeni, da ne služijo neposredni mejni kontroli na
državni meji. V sosednji občini Šempeter - Vrtojba se nahajata v neposredni bližini še dva
mejna prehoda.
32
Mejni prehodi za mednarodni promet: Mednarodni mejni prehod Vrtojba, Mednarodni mejni
prehod Nova Gorica (Rožna Dolina).
Mejni prehodi za obmejni promet: Obmejni mejni prehod Nova Gorica I. (Erjavčeva ulica),
Obmejni mejni prihod Pristava, Obmejni mejni prehod Solkan I, Obmejni mejni prehod
Šempeter.
Kmetijski mejni prehod: Solkan Polje – Salcano II.
Karta 4: Mejni prehodi na območju Nove Gorice in okolice
Čezmejni osebni promet je na območju Nove Gorice in Gorice razmeroma velik. Po podatkih
Direkcije RS za ceste za obdobje 2000-2013 je na mejni točki Rožna Dolina promet osebnih
vozil v porastu. Večjo razliko v rasti je tako na mejni točki Rožna Dolina kot Vrtojba zaznati
po letu 2008. Točen razlog za takšno razliko ni znan, predvidevamo pa lahko, da je eden
izmed razlogov gospodarska kriza. Takrat se je povečal pretok italijanskih državljanov v
Slovenijo; čez mejo so se odpravljali predvsem po nakupih nekaterih občutno cenejših živil in
goriva. Na mejni točki Vrtojba je v zadnjih letih zabeležen padec v številu osebnih vozil.
Kljub temu, da se štetje prometa na mejnem prehodu na Erjavčevi ulici ne izvaja, je to
verjetno, sploh v zadnjih letih, najbolj oblegan prehod, saj gre za najkrajšo povezavo med
mestoma.
33
Preglednica 8: Število osebnih vozil na mejnih točkah Rožna Dolina in Vrtojba, 20002013
Leto
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
6.217
6.026
5.687
5.878
6.006
6.038
6.006
6.116
7.905
Rožna
Dolina
5.154
4.712
4.776
4.948
5.173
6.793
6.973
8.894
Vrtojba 5.238
2009
8.331
2010
8.532
2011
9.281
2012
9.677
2013
9.262
8.468
9.731
10.094
9.159
8.183
Vir: Promet, 2014.
8.7. Ostalo
Med obmejnimi prebivalci so zelo priljubljeni različni sejmi. Najbolj znan in priljubljen je
Andrejev sejem (tudi Karočke oz. Fiera di Sant’Andrea) v Gorici, ki poteka tradicionalno
konec novembra ali začetek decembra na glavnih ulicah v centru Gorice. Na sejmu
postavljajo vrtiljake in adrenalinska igrala ter stojnice s slaščicami, modnimi dodatki in
ostalimi izdelki nomadski trgovci iz Italije. Sejem, ki privabi več tisoč otrok in odraslih
povezuje širše zaledje obeh Goric.
Prav tako že tradicionalno na italijanski strani ob petkih poteka sejem, kjer prevladujejo
prodajalci z oblačili (predvsem kitajski prodajalci), modnimi dodatki in obutvijo, ponujajo pa
tudi ostalo ponudbo, vse po razmeroma nizkih cenah. Sejem poteka vsak petek dopoldne na
ulici Catterini tik ob slovensko-italijanski meji in pritegne predvsem slovenske kupce.
Zadnja leta se uveljavljajo različni kulinarični dogodki. Eden največjih in najbolje obiskanih
je dogodek Gusti di Frontiera/Okusi ob meji. Vinsko-kulinarični sejem se odvija konec
septembra v Gorici že od leta 2003, vendar je množično obiskan šele zadnjih nekaj let. Z leti
se je sejem prostorsko in ponudbeno vedno bolj širil in danes ponuja hrano, pijačo in ostale
izdelke iz skoraj vse Evrope in tudi izven njenih meja. Leta 2013 je postal sejem čezmejni, saj
so ponudbo razširili tudi v center Nove Gorice.
Pomembnejša sejma sta še Pollice verde in Expomego, ki se odvijata na sejemskem
razstavišču v Gorici. Pollice verde, ki poteka od leta 2005 (v aprilu) je sejem vrtnarstva,
Expomego, ki poteka že dobrih 40 let pa je predstavitveni sejem goriškega območja (področje
gospodarstva, turizma, kulture). Na Expomegu se predstavljajo italijanski in slovenski
razstavljalci. Od leta 2013 sodeluje pri njegovi organizaciji poleg družbe Udine e Gorizia
Fiere tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica iz Nove Gorice (Sejem čezmejen …, 2013).
Na kulturnem področju je veliko sodelovanj na področju glasbe, gledališča in filma.
Tradicionalna prireditev je Cecilijanka (revija pevskih zborov v Kulturnem centru Lojze
Bratuž v Gorici). Prireditve se odvijajo tudi na Trgu Evrope (npr. ob obletnicah vstopa v EU,
v sklopu festivalov), a teh je dokaj malo. Goriški muzeji z obeh strani meje so združeni v
Muzejsko mrežo Goriške (ital. Rete museale del Goriziano), ki omogoča vstop po znižani
ceni.
34
Na izobraževalnem področju ni veliko povezovanja. Pomembne so predvsem dvojezične
osnovne in srednje šole v Gorici, ki jih obiskuje tudi nekaj slovenskih otrok. Italijanski otroci
se v Novi Gorici večinoma ne izobražujejo.
Kar se tiče povezovanja na turističnem področju, bi ga zagotovo lahko bilo veliko več. Če se
držimo strogo meje, ki določa obseg mest, se možnosti za turizem precej zmanjšajo v
primerjavi s širšim območjem, ki zajema Goriška brda, Vipavsko dolino, Kras in Furlansko
nižino, kjer se odpira veliko možnosti na področju vinogradništva, sadjarstva, zelenjadarstva
in drugih domačih obrti. Vendar mesti vsekakor premoreta dovolj raznolikosti, ki jih lahko
ponudita turistom. Po mnenju nekaterih bi bilo območje turistično veliko bolj privlačno, če bi
se Gorici z okolico predstavljali kot enoten prostor, saj ima skupaj za ponuditi veliko več,
predvsem pa raznoliko, kot vsaka posamezno.
Zgodovinsko gledano, bi lahko mesti izkoristili medvojno dogajanje, ko je bilo to področje
del soške fronte. V nobenem izmed mest ni muzejske zbirke, ki bi prikazovala to obdobje.
Možne so tudi uprizoritve bitk, kjer so statisti v uniformah in scenografija temu primerna.
Letošnje leto bi lahko v ta namen še posebej izkoristili, saj beležimo 100-letnico začetka 1.
svetovne vojne.
Neizkoriščen je tudi potencial reke Soče (ital. Isonzo), ki prečka mejo v Solkanu in teče po
obrobju Gorice.
9. SKLEP
Nova Gorica je mlado mesto, ki je nastalo leta 1947 po podpisu Pariške mirovne pogodbe.
Takrat določena državna meja je namreč odrezala Gorico od naravnega zaledja, ki je tako
ostalo brez središča. Meja je prva leta popolnoma prekinila stoletja trajajočo povezanost in
soodvisnost Gorice in zaledja.
Ključnega pomena pri odpiranju meje so bili Videmski sporazumi, podpisani konec 50. in
začetek 60. let prejšnjega stoletja. Sporazumi so omogočili prehajanje državne meje s
posebnimi dovolilnicami, t. i. prepustnicami. Sprva je bil prehod dovoljen le dvolastnikom
(lastnikom zemljišč, ki so glede na stalno prebivališče ostali v drugi državi), kasneje so
omogočili prehod tudi ostalim prebivalcem obmejnega območja, a sprva le štirikrat mesečno.
Neomejeno se je na pobudo italijanske strani lahko potovalo od leta 1970. Sporazumi so bili
pomembni tudi za blagovno menjavo na obmejnem območju, preskrbljenost prebivalcev z
blagom široke potrošnje ter dvigom kvalitete življenja.
Med ključne dogodke spadajo tudi odprtje mejnega prehoda na Erjavčevi ulici leta 1980, ki
predstavlja najkrajšo povezavo med centroma mest, vstop Slovenije v EU maja 2004 in
priključitev Slovenije schengenskemu območju decembra 2007. Meja se je takrat popolnoma
odprla, odpravljen je bil nadzor na meji, ki je omogočil prost prehod.
Uradno sodelovanje med občinama se je začelo leta 1964. Na srečanjih so delegati iskali
možnosti za poglabljanje odnosov in sodelovanje na različnih področjih. Leta 1975 so bile
ustanovljene tudi posebne komisije, ki naj bi poglobljeno in samoiniciativno spodbujale
raznovrstne oblike sodelovanja. Srečanja delegacij in ostalih organizacij so se redno vrstila
vse do samostojnosti Slovenije.
35
90. leta je zaznamoval začetek približevanja Slovenije k EU. Območji Gorice in Nove Gorice
sta se najprej povezovali v projektih programa Phare, s polnopravnim članstvom Slovenije v
EU, pa so bili projekti izpeljani v sklopu programov INTERREG. Trenutno se evropski
projekti izvajajo v sklopu Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija
2007-2013. V izvajanju bodo do leta 2015. Največ evropskih projektov je bilo izpeljanih v
prvih letih po priključitvi Slovenije k EU. Temu lahko pripišemo začetno navdušenje ob
združitvi v sklopu EU, ki je bila pomemben mejnik v sodelovanju med državama in mestoma
Gorica in Nova Gorica. Na proučevanem območju ima pomembno vlogo tudi Evropsko
združenje za teritorialno sodelovanje, ki povezuje občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter –
Vrtojba ter omogoča lažje povezovanje na institucionalni ravni in pridobivanje evropskih
sredstev.
Med pomembnejšimi čezmejnimi projekti sta avtobusna medmestna linija in čezmejna
porodnišnica. Pri obeh projektih gre predvsem za simbolično vrednost, saj avtobusna linija ne
prinaša dobička, za čezmejno porodnišnico pa tudi ni pričakovati masovnega prihajanja
italijanskih porodnic. Gre torej za simbolno odprtje meja na področju prometa in zdravstva.
Veliko več je neuradnega sodelovanja. Trgovski centri v Novi Gorici so trenutno ena izmed
najbolj obiskanih točk za slovenske, predvsem pa italijanske kupce. Velika in raznolika
ponudba, predvsem pa občutno nižje cene nekaterih izdelkov (mleko, meso, cigarete)
privabljajo italijanske kupce, ki čez vikend predstavljajo tudi do 60 % vseh kupcev.
Poleg trgovskih centrov Italijane že tradicionalno privablja v Novo Gorico igralniški turizem,
ki beleži 90 % italijanskih gostov. V obdobju italijanske gospodarske krize je razcvet doživel
bencinski turizem. Najbolj povečan obisk italijanskih državljanov je bil v sredini leta 2011, ko
so tamkajšnje cene pogonskih goriv precej narasle. Prodaja na slovenskih bencinskih servisih
je toliko višja, kolikor je višja razlika med maloprodajno ceno v Italiji in pri nas. Leta 2014 je
bila v Goriški pokrajini prvič po sedmih letih zabeležena rast prodaje goriva.
Ko govorimo o delovni sili, je zagotovo večji pretok Slovencev v Italijo, kot Italijanov v
Slovenijo. Razlog je predvsem v plačah, ki so lahko v Italiji tudi do trikrat višje. Posebna
oblika dela, ki je za to območje značilna pa je pomoč na domu, ki jo opravljajo starejše
slovenske ženske v Italiji enkrat ali večkrat tedensko. Slovenski delavci, ki govorijo italijanski
jezik, so tudi iskana delovna sila predvsem za delo v različnih trgovinah. V Novi Gorici in
okolici potrebe po takšnem zaposlovanju ni, saj večina domačinov govori italijanski jezik.
Mesti s širšo okolico povezujejo tudi različni sejmi, ki se odvijajo v glavnem v Gorici
(Andrejev sejem, petkov sejem ob meji, Pollice verde, Expomego). Zadnja leta se uveljavljajo
različni kulinarični dogodki. Najbolj znana prireditev je Gusti di Frontiera/Okusi ob meji, ki
je leta 2013 postal čezmejen.
Sicer sodelovanja potekajo na skoraj vseh področjih, kulturnem, izobraževalnem,
gospodarskem in turističnem, a je potencial povsod neizkoriščen. Še največ potenciala se kaže
na turističnem področju, kjer bi bilo smiselno, da bi se Gorici predstavljali kot enoten prostor,
saj imata skupaj za ponuditi veliko več, predvsem pa raznoliko, kot vsaka posamezno. Še
boljše pa bi bilo, če bi se povezovali s širšo okolico, ki je pokrajinsko in delno tudi
ponudbeno gledano privlačnejša za turiste.
Največja težava Goric je brez dvoma sodelovanje na institucionalni ravni. Idej o sodelovanju
je veliko, zaustavi pa se pri financah, dolgotrajnih birokratskih postopkih, političnih
36
nestrinjanjih. Tako je bilo zamujenih veliko priložnosti, ki bi lahko povezale mesti, npr.
čezmejni kolesarski sistem, evropska univerza in čezmejna bolnišnica. Velikokrat prevladuje
razmišljanje, da pride do izpeljave projektov lahko le s pomočjo evropskih sredstev. Ovira za
čezmejno sodelovanje je različnost socialnih, finančnih, davčnih, pravnih in administrativnih
sistemov.
Sicer pa nihče ne želi, da iz dveh različnih mest, ki sta prostorsko sicer združeni, nastane eno
povprečno. Odprava državnih meja tudi ne pomeni odprave drugih vrst meja, ki obstajajo v
naši zavesti – psiholoških, kulturnih, socialnih, jezikovnih.
10. SUMMARY
Nova Gorica is a young city, created in 1947 after the signing of the Paris Peace Treaty. The
state border that was determined then cut off Gorizia from the natural hinterland which
consequently remained without its centre. In the first years, the border completely suspended
centuries-long interaction and interdependence of Gorizia and its hinterland.
The Udine Agreements, signed at the end of the 50s and at the beginning of the 60s had a
crucial role in opening of the national border. The agreements enabled the crossing of the
border by special permit. At first, the transition was only allowed to the people who owned
properties across the border, later the transition was enabled to the rest of the inhabitants of
the border area. However, this right was limited as they could only cross the border four times
a month. After the initiative from the Italian side, unlimited crossings were allowed from
1970. The agreements also contributed to trading in the border area, providing the population
with consumer goods and raising the quality of life.
Among the key events are also: the opening of the border crossing at Erjavčeva street in 1980,
which represents the shortest link between the centres of the two cities, Slovenia’s joining to
the EU in May 2004 and Slovenia's accession to the Schengen area in December 2007 when
boundary was fully opened and border controls were abolished.
A formal cooperation between the municipalities began in 1964. During the meetings, the
delegates were looking for opportunities to strengthen relations and cooperation in various
fields. In 1975, special commissions have been set up to promote diverse forms of
cooperation. Delegation meetings were held regularly up until Slovenia's gain of
independence.
The 90s were marked by the beginning of Slovenia's accession to the EU. The areas of
Gorizia and Nova Gorica were first linked on Phare program projects, and after Slovenia
became a full member of, the projects have been carried out in the framework of INTERREG
programs. Currently, the European projects are implemented under the Operational
Programme Italy-Slovenia 2007-2013. The greatest number of European projects was realised
in the first years after the accession of Slovenia to the EU. This can be attributed to the initial
enthusiasm after the accession to EU, which was an important milestone in the cooperation
between the two countries and cities of Gorizia and Nova Gorica. In the studied area, an
important role is played by the European grouping of territorial cooperation, which connects
the municipalities of Gorizia, Nova Gorica and Šempeter – Vrtojba. This cooperation
facilitates the integration at the institutional level and the acquisition of European funds.
37
Among the most important cross-border projects are the interurban bus line and cross-border
nursery. However, both projects are mostly symbolic as bus service is not profitable and the
mass ingress of Italian women in labour is not expected. It is therefore a symbolic opening of
the borders in the field of transport and health.
Moreover, the extent of informal cooperation is even greater. Shopping centres in Nova
Gorica are currently one of the most visited points by Slovenian and especially Italian
customers. Large and diverse offer and significantly lower prices of some products (milk,
meat, cigarettes, etc.) attract Italian buyers who over the weekend represent up to 60% of all
customers.
In addition to shopping centres, Italians are traditionally attracted by gambling tourism, which
records 90% of Italian guests in casinos of Nova Gorica. During the period of the Italian
economic crisis, fuel tourism has flourished. The highest number of Italian citizens was
registered in the middle of 2011, when local prices of fuels have risen considerably. Sales at
Slovenian service stations increased, as the difference between the higher retail price in Italy
and the lower in Slovenia became larger.
In regard to workforce, there is certainly a greater flow of Slovenians to Italy than the other
way around. The main reasons are wages, which in Italy may be up to three times higher. A
special form of work particular for this area is home help, carried out by elder Slovenian
women. Slovenian workers who speak Italian are also sought to work in different stores. In
Nova Gorica and its surroundings there is no need for such employment as most locals speak
Italian.
The cities and its surroundings are also connected through various fairs that take place mainly
in Gorizia (St Andrew's Fair, Friday fair along the border, Pollice verde, Expomego, etc.). In
the last years, various culinary events took place, the most famous of them being Gusti di
Frontiera / Tastes along the border, which took the cross-border nature in 2013.
In fact, cooperation takes place in almost all fields: cultural, educational, economic and
touristic, but this potential remains unexploited. The most promising is the tourism sector,
where it would be reasonable to represent Gorizia and Nova Gorica as a single space, because
together they have a larger and especially more various offer than separately. Even better
would be if they interacted with the surrounding areas that are more attractive for tourists.
The biggest problem of the two cities is with no doubt the cooperation at the institutional
level. There are many collaboration ideas, but they remain unrealised because of financial
issues, long bureaucratic procedures, political dissents, etc. These led to missed opportunities
that could have linked the two towns, such as cross-border cycling system, European
university and cross-border hospital. Many are convinced that the execution of projects is
possible only with the help of European funds. The obstacle for larger cross-border
collaboration lies in the difference of social, financial, tax, legal and administrative systems.
However, no one wants to create an average entity out of two geographically united cities,
which are otherwise very different. The abolition of national border does not mean the
elimination of other types of boundaries that exist in our consciousness - psychological,
cultural, social, and linguistic.
38
11. VIRI IN LITERATURA
1. 200.000 potnikov. Primorski dnevnik. 2012. URL:
http://www.avrigo.si/mma/cezmejniavtobus.pdf/2012121011192418/ (Citirano 28. 5.
2014).
2. Ambrosi, E., Rener, T., Fouere, E., Genorio, R., Suvorov, B., Zuccon, F., 2004.
Čezmejni programi med Slovenijo in Italijo : Z izkušnjami novim izzivom naproti.
Štanjel, Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj, Regionalna pisarna;
Ljubljana, Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje, 31 str.
3. Apuzzo, G. M., 2008. Oltre la cità divisa. Osservatorio balcani e caucaso. URL:
http://www.balcanicaucaso.org/Dossier/Dossier/Oltre-la-citta-divisa-II (Citirano 3. 5.
2013).
4. Avtobusna medmestna linija med Novo Gorico in Gorico. Mestna občina Nova
Gorica. 2002a. URL: http://www.novagorica.si/uprava_mestne_obcine/20080911113168/ (Citirano 17. 2. 2014).
5. Avtobusna medmestna linija med Novo Gorico in Gorico tudi v novem letu. Mestna
občina Nova Gorica. 2002b. URL: http://www.novagorica.si/uprava_mestne_obcine/20080911105329/ (Citirano 17. 2. 2014).
6. Balkovec, B., Cvirn, J., Dolenc, E., Drnovšek, M., Godeša, B., Goropevšek, B.,
Grdina, I., Guštin, D., Juvan, M., Komelj, M., Lazarević, Ž., Marušič, B., Pavlin, T.,
Pelikan, E., Perovšek, J., Pirjevec, J., Stergar, J., Stiplovšek, M., Svoljšak, P., 1995.
Slovenska kronika XX. stoletja. 1. izd. Ljubljana, Nova Revija, 598 str.
7. Benzina, prezzo inferiore alla Slovenia. Il Piccolo. 2011. URL:
http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2011/12/02/news/benzina-prezzo-inferiore-allaslovenia-1.2723426 (Citirano 11. 4. 2014).
8. Bike sharing anche a Gorizia: Si comincia con 35 biciclette. 2012. URL:
http://www.ecodallecitta.it/notizie.php?id=111749 (Citirano 3. 3. 2014).
9. Bisiach, M., 2012. Primo progetto Gect : Università europea all'ex ospedale civile.
2012. URL: http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2012/04/03/news/primo-progetto-gectuniversita-europea-all-ex-ospedale-civile-1.3769884 (Citirano 26. 5. 2014).
10. Botto, T., 2009. Nova Gorica, una Las Vegas praticamente in Italia. Dovatu. URL:
http://www.dovatu.it/news/nova-gorica-una-las-vegas-praticamente-in-italia-262/
(Citirano 1. 5. 2014).
11. Bucik Ozebek, N., 2012. Primorke po preživetje v Italijo. Dnevnik. URL:
http://www.dnevnik.si/clanek/1042549087 (Citirano 25. 5. 2014).
12. Bucik Ozebek, N., 2014. Čezmejna porodnišnica: Goričanke lahko brezplačno
rojevajo v Šempetru. Dnevnik. URL:
http://www.dnevnik.si/slovenija/primorsk/goricanke-lahko-brezplacno-rojevajo-vsempetru- (Citirano 24. 7. 2014).
13. Candieracci, D., 2012. L'esodo all'estero vanifica l'aumento delle accise sui carburanti.
URL: http://largoaigiovani.wordpress.com/2012/01/14/lesodo-allestero-vanificalaumento-delle-accise-sui-carburanti/ (Citirano 11. 4. 2014).
14. Carburante scontato Fvg: Da oggi il nuovo sistema. Messaggero Veneto. 2011. URL:
http://messaggeroveneto.gelocal.it/udine/cronaca/2011/11/01/news/carburantescontato-fvg-da-oggi-il-nuovo-sistema-1.1637843 (Citirano 25. 5. 2014).
15. Carburanti: Rideterminato sconto gasolio, benzina invariata. Regione Autonoma Friuli
Venezia Giulia. 2008. URL:
39
http://www.regione.fvg.it/rafvg/news/eventi.act?portale=yes&m=dettaglio&id=1173&
dir=/rafvg/cms/RAFVG/AT10/ (Citirano 5. 6. 2014).
16. Caro benzina: In 20 anni aumenti del 170%. URL:
http://news.klikkapromo.it/2012/08/caro-benzina-promozioni-in-corso/ (Citirano 14.
4. 2014).
17. Cene goriv. AMZS. URL: http://www.amzs.si/cene_goriv_po_evropi.aspx (Citirano
20. 8. 2014).
18. Cerar, G., 2011. Bencinski turizem se vrača. URL:
http://www.obala.net/obala/bencinski-turizem-se-vraca-55668/clanek (Citirano 11. 4.
2014).
19. Città di Gorizia (GO). URL:
http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=8317 (Citirano 5. 6. 2014).
20. Di Marzo, L., 2012. Benzina record, oltre due euro. Il Giornale. URL:
http://www.ilgiornale.it/news/cronache/benzina-record-oltre-due-euro-831298.html
(Citirano 12. 4. 2012).
21. Dosedanja pomoč programa Phare v Sloveniji v obdobju 1992-1997. URL:
http://www.evropa.gov.si/si/vkljucevanje-v-eu/program-phare/dosedanja-pomocprograma-phare-v-sloveniji-v-obdobju-1992-1997/ (Citirano 29. 5. 2014).
22. Evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). 2012. URL:
http://www.sbra.be/sites/default/files/uploads/obcasne_informacije/2012/oi_032012.pdf (Citirano 28. 7. 2014).
23. EZTS GO. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje »Območje občin: Comune
di Gorizia (I), Mestna občina Nova Gorica (SLO) in Občina Šempeter-Vrtojba
(SLO)«. URL: http://www.sempeter-vrtojba.si/javni-zavodi-gospodarske-in-drugedejavnosti/ezts-go/ (Citirano 28. 7. 2014).
24. Fain, F., 2013. Benzina, l'esodo in Slovenia si sta fermando. Il Piccolo. URL:
http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2013/02/28/news/benzina-l-esodo-in-slovenia-si-stafermando-1.6609371 (Citirano 15. 4. 2014).
25. Geminiani, R., 2008. Las Vegas all'italiana. La Stampa. URL:
http://www1.lastampa.it/redazione/cmsSezioni/societa/200806articoli/33866girata.asp
(Citirano 1. 5. 2014).
26. Geografski atlas Slovenije : Država v prostoru in času. 1998. Fridl, J., Kladnik, D.,
Orožen Adamič, M., Perko, D., Pogačnik, A., Belec, B., Drozg, V. Ljubljana, DZS,
360 str.
27. Gorizia. inBici. 2013. URL: http://www.inbici.eu/cms/data/citta/000003.aspx
(Citirano 4. 5. 2013).
28. Gorizia in Bici – Bike sharing. Commune di Gorizia. 2012. URL:
http://www3.comune.gorizia.it/it/gorizia-bici-bike-sharing (Citirano, 19. 2. 2014).
29. Gorizia, vendite di carburante in aumento dopo 7 anni. Messagero Veneto. 2014.
URL: http://messaggeroveneto.gelocal.it/cronaca/2014/01/09/news/gorizia-vendite-dicarburante-in-aumento-dopo-7-anni-1.8437295 (Citirano 10. 4. 2014).
30. Heimer, Ž., 2006. Coat of arms of Nova Gorica. URL:
http://www.crwflags.com/fotw/flags/si-084.html (Citirano 5. 6. 2014).
31. Il sistema di contribuzione sull'acquisto di carburanti. URL:
http://carburanti.regione.fvg.it/frame/framrid.htm (Citirano 28. 5. 2014).
32. Interreg I. URL: http://www.interact-eu.net/interreg_i/interreg_i/337/5751 (Citirano 6.
6. 2014).
33. Jazbar, E., Vogrič, Z., 2002. Gorica : po sledovih naše prisotnosti. Gorica,
Transmedia, 111 str.
40
34. Kakovost zraka v Novi Gorici v letih 2002-2006. 2007. Ljubljana, ARSO, 55 str.
URL: http://www.nova-gorica.si/mma_bin.php?id=5382 (Citirano 26. 5. 2014).
35. Kladnik, D., 2003. Vsa slovenska mesta. Ljubljana, ZIP – Zavod za intelektualno
produkcijo, 266 str.
36. Krajevni leksikon Slovencev v Italiji : Topografski, zemljepisni, zgodovinski,
kulturni, gospodarski in turistični podatki o krajih v Italiji, ki jih naseljujejo Slovenci
ali sodijo v isto upravno enoto. Knj. 2, Goriška pokrajina. 1995. Rupel, A. (ur.). Trst,
Devin, 286 str.
37. Kratka zgodovina. URL: http://www.novagoricaturizem.com/nova_gorica/kratka_zgodovina/ (Citirano 13.2. 2014)
38. Marušič, B., 1988. Nova Gorica. Motovun, Motovun, 144 str.
39. Miklavčič Brezigar, I., 1998. Nova Gorica. Vodnik po mestu. Ljubljana, Institut za
komunikacije in informatiko, 179 str.
40. Največja naselja po številu prebivalcev. SURS. URL:
http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&t
xtIme=NOVA%20GORICA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2929 (Citirano 5.
5. 2014).
41. Novak, N., 2012a. S kolesom čez mejo da, a ne na vrat na nos. Delo. URL:
http://www.primorske.si/Primorska/Goriska/S-kolesom-cez-mejo-da-a-ne-na-vrat-nanos.aspx (Citirano 4. 3. 2014).
42. Novak, N., 2012b. Čezmejna izposoja zamuja. Primorske novice. URL:
http://www.primorske.si/Primorska/Goriska/Cezmejna-izposoja-zamuja.aspx (Citirano
4. 3. 2014).
43. Novo Gorico in Gorico bodo povezali z električnimi kolesi. Delo. 2012. URL:
http://www.delo.si/novice/slovenija/novo-gorico-in-gorico-bodo-povezali-zelektricnimi-kolesi.html (Citirano 4. 3. 2014).
44. Novogoriški OBI center nov magnet za italijanske obiskovalce? Primorski dnevnik.
2009. URL: http://www.primorski.it/stories/home/28003/#.U4o3bvnV-zp (Citirano
25. 5. 2014).
45. Ogrin, D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, str. 39-56.
46. Ogrin, D., Plut, D., 2009. Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana,
znanstvena založba Filozofske fakultete, 246 str.
47. Perat, M., 2012. Gorica : Njene zanimivosti in njen čas. Gorica, Zadruga Goriška
Mohorjeva, 157 str.
48. Pogačnik, A., 2002. Twin cities and their role in border regions : The case of Gornja
Radgona/Bad Radkersburg. Remaking cities : Preservation and creation : Conference
summaries and workshop abstracts, str. 30
49. Popolazione Gorizia 2001-2013. 2014. URL: http://www.tuttitalia.it/friuli-veneziagiulia/29-gorizia/statistiche/popolazione-andamento-demografico/ (Citirano 9. 7.
2014).
50. Poročila ob petih. 2014. RTV SLO. URL: http://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174284394
(Citirano 30. 6. 2014).
51. PPS INTERREG IIIA SI-IT 2000-2006. URL: http://www.ita-slo.eu/program/interreg/
(Citirano 27. 7. 2014).
52. Prašnikar, J., Pahor, M., Kneževič, L., 2005. Analiza vpliva igralniške dejavnosti na
gospodarsko in družbeno okolje v občini Nova Gorica. Ljubljana, Ekonomska
fakulteta univerze v Ljubljani. URL: http://www.cek.ef.unilj.si/VplivIgralnistvaNaOkoljeVMONG.pdf (Citirano 2. 5. 2014).
41
53. Premagali so birokracijo, potencial je neizkoriščen. Primorski dnevnik. 2012. URL:
http://www.primorski.it/stories/za_rtvslo/216537/#.U4omHvnV-zo (Citirano 17. 2.
2014).
54. Primo ok di Nova Gorica all'Università europea. Coordinamento Adriatico. 2012.
URL:
http://www.coordinamentoadriatico.it/index.php?option=com_content&task=view&id
=4929&Itemid=38 (Citirano 26. 5. 2014).
55. Program Phare. URL: http://www.evropa.gov.si/si/vkljucevanje-v-eu/program-phare/
(Citirano 10. 6. 2014).
56. Program pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija-Italija. 2014. URL: http://old.itaslo.eu/util/bin.php?id=2005041516114525 (Citirano 28. 5. 2014).
57. Programsko obdobje 2014-2020. URL: http://www.itaslo.eu/program/programsko_obdobje_14_20/ (Citirano 10. 6. 2014).
58. Projekti 2000-2006. URL: http://www.ita-slo.eu/projekti/projekti_2000_2006/
(Citirano 27. 7. 2014).
59. Projekti 2007-2013. URL: http://www.ita-slo.eu/projekti/projekti_2007_2013/
(Citirano 27. 7. 2013).
60. Promet. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. URL:
http://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/ (Citirano 30. 7. 2014).
61. Purassanta, I., 2011. Slovenia, tornano le code per benzine e tabacchi. Messaggero
Veneto. URL: http://messaggeroveneto.gelocal.it/cronaca/2011/12/28/news/sloveniatornano-le-code-per-benzine-e-tabacchi-1.2929410 (Citirano: 11. 4. 2014).
62. Repe, B., 2010. Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela, 34, str.
143-166.
63. Ricciardi, P., 2010. Las Vegas slovena. Mondo in tasca. URL:
http://www.mondointasca.org/articolo.php?ida=19121&pag=2 (Citirano 1. 5. 2014).
64. Rilascio della tessera per la prima volta. CCIAA Udine. URL:
http://www.ud.camcom.it/P42A239C235S40/Rilascio-della-tessera-per-la-primavolta.htm (Citirano 25. 5. 2014).
65. Sejem čezmejen kot še nikoli doslej. Primorski dnevnik. 2013. URL:
http://www.primorski.it/stories/za_rtvslo/218884/#.U4rskPl_sus (Citirano 26. 5.
2014).
66. Sotošek, B., 2007. Slovenija po osvoboditvi. Vprašanje zahodne meje po koncu druge
svetovne vojne. URL: http://www.savelhobi.net/leksikon/zgodovina_sl/slovenija4.htm (Citirano 29. 7. 2014).
67. STA, 2002. Nova Gorica in Gorica od sobote povezani z medmestno avtobusno linijo.
URL: http://racunovodja.com/STA/Novica.aspx?id=60611 (Citirano 17. 2. 2014).
68. STA, 2003. Avtobusna povezava med Novo Gorico in Gorico ni več brezplačna.
URL: http://www.racunovodski-prirocnik.si/sta/Novica.aspx?id=62356 (Citirano 17.
2. 2014).
69. STA, 2004. Pol stoletja londonskega memoranduma. Dnevnik. 2004. URL:
http://www.dnevnik.si/svet/96957 (Citirano 22. 5. 2014).
70. STA, 2012. Italijanski gostje v slovenskih igralnicah trošijo vse manj. Siol.net. URL:
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/02/italijanski_gostje_v_slovenskih_igra
lnicah_trosijo_vse_manj.aspx (Citirano 5. 2. 2014).
71. STA, 2014. Italijanske mamice bodo rojevale pri nas. Primorske novice. URL:
http://www.primorske.si/Novice/Goriska/Italijanske-mamice-bodo-rojevale-pri-nas
(Citirano 24. 7. 2014).
72. Statistiche Istat. Istat. URL: http://dati.istat.it/ (Citirano 25. 5. 2014).
42
73. Statistični urad Republike Slovenije. URL: http://www.stat.si/index.asp (Citirano 25.
5. 2014).
74. Šušmelj, J., 1997. Odpiranje meje. Sodelovanje med Novo Gorico in Gorico. V:
Zoltan, J. (ur.). Nova Gorica - Gorica : Izzivi in možnosti sobivanja. Nova Gorica,
Mestna občina, str. 9-28.
75. Šušmelj, J., 2009. Trpko sosedstvo : Nekateri vidiki odnosov med sosednjima
državama v obdobju 1946-2001. Trst, ZTT EST, 355 str.
76. Šušmelj, J., 2010. Osimski sporazumi na Goriškem. V: Malnič, A., Šušmelj, J., Vuga,
T. (ur.). Osimo in Goriška : 35-letnica podpisa Osimskih sporazumov in 25-letnica
izgradnje briške ceste. Nova Gorica, Goriški muzej, str. 35-46.
77. Torkar, V., 1987. Racionalizacija urbane strukture Nove Gorice z arhitekturo mesta.
Nova Gorica, DESSA, 95 str.
78. Torti, M., 2011. Aumento benzina governo Monti , continua l'aumento incontrastato
delle accise sui carburanti. URL:
http://www.cronacamilano.it/approfondimenti/20506-aumento-benzina-governomonti-continua-l-aumento-incontrastato-delle-accise-sui-carburanti.html (Citirano 25.
5. 2014).
79. V Gorici ukinjajo porodnišnico. 2014. Delo. URL:
http://www.primorske.si/Primorska/Goriska/V-Gorici-ukinjajo-porodnisnico.aspx
(Citirano 24. 7. 2014).
80. Velušček, N., Medved, A., Komac, D., Ipavec, A., Doktorič, A., 2004. Mesto na
travniku: Videoesej o Novi Gorici (video DVD). Šempas, Zavod Kinoatelje; Gorica,
Kinoatelje.
81. Vidmar, C., 1997. Zgodovina in perspektive Videmskega sporazuma. V: Zoltan, J.
(ur.). Nova Gorica - Gorica : izzivi in možnosti sobivanja. Nova Gorica, Mestna
občina, str. 29-36.
82. Zeriali, S., 2007. Besede, besede, besede. Sconfinare. URL:
http://www.sconfinare.net/?p=76 (Citirano 22. 5. 2014).
83. Zgodovina ozemlja in EZTS. URL: http://www.euro-go.eu/sl/chi-siamo/storia-delterritorio-e-del-gect (Citirano 28. 7. 2014).
84. Željan, K., 2012a. Bencinski turizem: Italija na slovenski pogon. Delo. URL:
http://www.delo.si/novice/slovenija/bencinski-turizem-italija-na-slovenski-pogon.html
(Citirano 12. 4. 2014).
85. Željan, K., 2012b. Vse nared za čezmejno električno kolesarjenje. Delo. URL:
http://www.delo.si/novice/slovenija/vse-nared-za-cezmejno-elektricnokolesarjenje.html (Citirano 3. 3. 2014).
86. Željan, K., 2013. Čezmejna izposoja koles padla v vodo. Delo. URL:
http://www.delo.si/novice/slovenija/cezmejna-izposoja-koles-je-padla-v-vodo.html
(Citirano 4. 3. 2014).
87. Željan, K., 2014. Gorici, ki živita skupaj, a hkrati druga mimo druge. Delo. 2014.
URL: http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/gorici-ki-zivita-skupaj-a-hkratidruga-mimo-druge.html (Citirano 26. 5. 2014).
43
11. SEZNAM SLIK, FOTOGRAFIJ, KART, PREGLEDNIC, GRAFIKONOV IN
PRILOG
Slika 1: Grb Občine Gorica ........................................................................................................ 8
Slika 2: Osnovna zamisel Nove Gorice - 1947 (E. Ravnikar) ................................................. 12
Slika 3: Ravnikarjev koncept magistrale kot središča mesta ................................................... 13
Slika 4: Potek zahodne meje po 2. svetovni vojni.................................................................... 15
Fotografija 1: Stari del mesta Gorice (pogled z Goriškega gradu) ............................................ 9
Fotografija 2: Mejni prehod na Erjavčevi ulici ........................................................................ 19
Fotografija 3: Izposojevalna postaja na Travniku .................................................................... 26
Fotografija 4: Središče Trga Evrope ........................................................................................ 32
Karta 1: Obravnavano območje.................................................................................................. 6
Karta 2: Proga medmestne avtobusne linije ............................................................................. 23
Karta 3: Lokacije izposojevalnih postaj v Gorici ..................................................................... 26
Karta 4: Mejni prehodi na območju Nove Gorice in okolice ................................................... 33
Preglednica 1: Osnovni podatki Občine Gorica ......................................................................... 8
Preglednica 2: Gibanje števila prebivalcev v Občini Gorica ................................................... 10
Preglednica 3: Osnovni podatki za Novo Gorico ..................................................................... 11
Preglednica 4: Število prebivalcev v Novi Gorici .................................................................... 14
Preglednica 5: Vrednost olajšav po pasovih (EUR/liter) ......................................................... 29
Preglednica 6: Vrednost olajšav za gorivo (v EUR) ................................................................ 30
Preglednica 7: Cene goriv v Sloveniji in Italiji ........................................................................ 31
Preglednica 8: Število osebnih vozil na mejnih točkah Rožna Dolina in Vrtojba, 2000-2013 34
Grafikon 1: Starostna piramida občine Gorica ......................................................................... 11
Grafikon 2: Starostna piramida Nove Gorice ........................................................................... 14
Priloga 1: Seznam čezmejnih projektov
44
Izjava o avtorstvu
Izjavljam, da je zaključna seminarska naloga v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni
viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno zakonodajo.
Jasmina Žižmond
Ljubljana, 2. september 2014
45
PRILOGA 1: Seznam čezmejnih projektov
Ime projekta
Čas izvajanja
TRANS-PLAN: Čezmejno
prostorsko načrtovanje
september 2003–
marec 2005
Okrepitev Uradov za stike in
povezave občin Gorica, Nova
Gorica in Šempeter - Vrtojba
Glasbeni festival - Across the
border
september 2003–
maj 2007
Mestna občina Nova Gorica, Občina Šempeter Vrtojba
januar 2004–
december 2004
“Kulturni dom” (Nova Gorica), Masovna - Zavod
neistitucionalne kulture (Nova Gorica)
VONG 2005 - Varstvo okolja
pred posledicami požarov in
drugih nesreč na visokih
stanovanjskih in industrijskih
objektih
Onstran meja Evrope:
Čezmejno sodelovanje med
gledališči
Preseganje mej - v odkrivanju
skupnega prostora
januar 2004–
junij 2005
RRA Severne Primorske - Regijska razvojna
agencija (Nova Gorica), Mestna občina Nova
Gorica, Občina Šempeter - Vrtojba, Občina Brda,
Občina Miren - Kostanjevica, Občina Kanal ob
Soči
Mestna občina Nova Gorica, Občina Šempeter Vrtojba, Primorsko dramsko gledališče (Nova
Gorica)
Gimnazija “Nova Gorica”
april 2004–april
2007
maj 2004–avgust
2005
Partnerji v projektu
slovenski
RRA Severne Primorske - Regijska Razvojna
Agencija (Nova Gorica), Mestna občina Nova
Gorica, Občina Šempeter – Vrtojba, Občina Brda
italijanski
CIA - Confederazione Italiana Agricoltori / Italijanska
konfederacija kmetovalcev (Gorizia), CETA - Centro di Ecologia
Teorica Applicata / Center uporabne ekologije (Gorizia), Občina
Cormons, Občina Gorizia
Občina Gorizia (koristnik)
“Kulturni dom” (Gorizia) (koristnik), Cooperativa / Zadruga
“Dob” (Doberdò del Lago - Doberdob), Mala kulturna zadruga /
Piccola cooperativa culturale “Maja” (Gorizia), ZSKD - Zveza
Slovenskih Kulturnih Društev / Unione dei circoli culturali sloveni
(Gorizia)
Comando provinciale Vigili del fuoco / Pokrajinsko gasilsko
poveljstvo (Gorizia)
Občina Gorizia (koristnik), Kulturni center / Centro culturale
“Lojze Bratuž” (Gorizia)
Državni izobraževalni zavod s slovenskim učnim jezikom:
Klasični licej “P. Trubar” - Učiteljišče “S. Gregorčič” / Istituto
statale di istruzione con lingua d’insegnamento slovena: Liceo
classico “P. Trubar” - Magistrale “S. Gregorčič” (Gorizia)
(koristnik), Liceo scientifico statale / Državni znanstveni licej
“Michelangelo Buonarotti” (Monfalcone), Istituto statale
d’istruzione tecnica: Commerciale “L. Einaudi” - Industriale “G.
Marconi” / Državni tehnični izobraževalni zavod: Trgovski zavod
“L. Einaudi” - Industrijski zavod “G. Marconi” (Staranzano),
Istituto statale d’istruzione classica “D. Alighieri” - Scientifica
“Duca degli Abruzzi” - Magistrale “S. Slataper” / Državni klasični
izobraževalni zavod “D. Alighieri” - Znanstvena smer “Duca degli
Abruzzi” - Pedagoška smer “S. Slataper” (Gorizia)
Ekomanager
september 2004–
marec 2006
Politehnika “Nova Gorica”, Mestna občina Nova
Gorica
Oblikovanje muzejske mreže:
projekt RMG
september 2004
–marec 2007
Goriški muzej, Tolminski muzej, Kobariški muzej,
Mestna občina Nova Gorica, Občina Brda
Sodelovanje muzejev. Muzejske
mreže: Projekt RMG
september 2004
–danes
Spremljanje kvalitete voda v
čezmejnem območju
SABOTIN - Park Miru čezmejni turizem na dlani
november 2004–
avgust 2005
april 2005–
december 2007
Umetniki na meji
maj 2005–
september 2006
Goriški muzej, Kobariški muzej, Mestna občina
Nova Gorica, Goriški pokrajinski muzeji, Občina
Brda, Tolminski muzej
Mestna občina Nova Gorica (nosilec projekta),
Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica
Mestna občina Nova Gorica, Planinsko društvo
“Brda” (Dobrovo v Brdih), Zveza kulturnih
društev (Nova Gorica), Društvo “Soška fronta”
(Šempeter pri Gorici), Turistično društvo
“Solkan”, Občina Brda, Fundacija “Poti miru v
Posočju” (Kobarid), Goriški muzej, Planinsko
društvo “Nova Gorica”, Turistična zveza “Nova
Gorica”, Turistica – Visoka šola za turizem
Portorož - Univerza na Primorskem, RRA Severne
Primorske - Regijska Razvojna Agencija (Nova
Gorica)
Mestna galerija (Nova Gorica), Galerija “Artes”
(Nova Gorica)
Čezmejne mladinske glasbene
prireditve
maj 2005–
december 2007
“Kulturni dom” (Nova Gorica), Masovna – Zavod
neistitucionalne kulture (Nova Gorica), Mestna
občina Nova Gorica, Občina Šempeter - Vrtojba
47
SDZPI - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje /
Istituto regionale sloveno per l’istruzione professionale (Trieste)
(koristnik), SGZ - Slovensko Gospodarsko Združenje /
Associazione economica slovena (Gorizia), Pokrajina Gorizia,
Občina Gorizia, SKGZ - Slovenska Kulturno Gospodarska Zveza
/ Unione culturale economica slovena (Trieste), SSO - Svet
Slovenskih Organizacij / Confederazione delle organizzazioni
slovene (Trieste), Confindustria - Assindustria Gorizia - Unione
degli industriali della Provincia di Gorizia / Zveza industrijalcev
goriške pokrajine
Pokrajina Gorizia (koristnik) Musei provinciali di Gorizia /
Goriški pokrajinski muzeji, CARIGO - Cassa di Risparmio di
Gorizia / Hranilnica Gorica
CARIGO - Hranilnica Gorica
Občina Gorica
Consorzio / Konzorcij “Gorizia e l’Isontino” (Gorizia) (koristnik),
“Kulturni dom” (Gorizia)
“Kulturni dom” (Gorizia) (koristnik), ZSKD - Zveza Slovenskih
Kulturnih Društev (Gorizia), Mala kulturna zadruga / Piccola
cooperativa culturale “Maja” (Gorizia)
Občina Gorizia (koristnik), “Kulturni dom” (Gorizia)
VALO-PT - Celovit razvoj
tipičnih kmetijskih pridelkov
in izdelkov na čezmejnem
območju
september 2005–
december 2007
Kmetijsko gozdarski zavod - Kmetijsko gozdarska
zbornica Slovenije (Nova Gorica) (koristnik), ZRS
– Znanstveno Raziskovalno Središče - Univerzana
Primorskem (Koper) ROD - Razvojna agencija
(Ajdovščina)
Čezmejno sodelovanje za
nudenje zdravstvenih storitev
september 2005–
maj 2008
TRANSLAND 2007 Trajnostna prostorska zasnova
čezmejnega prostora SlovenijaItalija
december 2005–
december 2007
Zdravstveni dom “Osnovno varstvo” (Nova
Gorica), Splošna bolnišnica “F. Derganca”
(Šempeter pri Gorici), Mestna občina Nova
Gorica, Občina Šempeter - Vrtojba
Mestna občina Nova Gorica Občina Miren Kostanjevica, Občina Tolmin, Občina Idrija
Občina Vipava, Občina Šempeter - Vrtojba,
Občina Kobarid, Občina Cerkno, Občina Brda,
Direktorat za prostor - Ministrstvo za okolje in
prostor Republike Slovenije, Občina Ajdovščina,
Občina Kanal ob Soči
48
Pokrajina Gorizia (koristnik), Kmečka zveza / Associazione
agricoltori (Trieste), Coldiretti / Neposredni kmetovalci (Gorizia)
UAG - Unione degli Agricoltori Giuliani / Zveza kmetovalcev
Julijske krajine (Gorizia), CIA - Confederazione Italiana
Agricoltori / Italijanska konfederacija kmetovalcev (Gorizia),
Consorzio di tutela / Konzorcij za zaščito “Vini Collio”
(Cormons), Consorzio fra gli apicoltori della Provincia di Trieste /
Konzorcij čebelarjev tržaške pokrajine, MOISIR - Comitato
promotore per la valorizzazione dei prodotti lattiero caseari
dell’Altipiano carsico della Provincia di Trieste / Promocijski
odbor za vrednotenje mlečno - sirarskih izdelkov Krasa v Tržaški
pokrajini, TERGESTE DOP - Comitato promotore della
valorizzazione dell’olio di oliva extra vergine di Trieste / Odbor
za ovrednotenje tržaškega ekstra
deviškega oljčnega olja (Trieste), Pokrajina Trieste, Občina S.
Dorligo della Valle – Dolina, Občina Sgonico – Zgonik, Občina
Monrupino – Repentabor, Občina Duino Aurisina – Devin,
Nabrežina, Občina Doberdò del Lago – Doberdob, Občina
Savogna d’Isonzo – Sovodnje ob Soči, Občina Gorizia, Občina
Sagrado, Občina Fogliano – Redipuglia, Občina Monfalcone,
Občina Ronchi dei Legionari
Azienda per i servizi sanitari n. 2 / Podjetje za zdravstvene storitve
št. 2 “Isontina” (Gorizia) (koristnik), Občina Gorizia, ISIG Istituto di Sociologia Internazionale di Gorizia / Inštitut za
mednarodno sociologijo v Gorici (Gorizia)
Comunità montana / Gorska skupnost “Torre, Natisone e Collio”
“Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale”, Občina Doberdò del
Lago – Doberdob, Občina Gorizia
Poti okusov in doživetij
november 2011–
oktober 2014
Zgodovinske poti prve svetovne
vojne od Alp do Jadrana
oktober 2012–
april 2015
Goriški vrtovi
november 2012–
november 2014
Leto Silvana Furlana
(filmski večeri pod zvezdami)
2013
GoTraWaMa – Čezmejni sistem
za upravljanje z vodami na
urbanem območju Gorice in
Nove Gorice
2014–v izvajanju
CroCtal – Krajina in čezmejne
kolesarske poti
2014–v izvajanju
RRA severne Primorske - Regijska razvojna
agencija severne, Primorske d.o.o. Nova Gorica,
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Univerza
v Novi Gorici, Glasbena agencija Jota
Ustanova “Fundacija Poti miru v Posočju”, Občina
Brda, Občina Kanal ob Soči, Občina Komen,
Občina Miren - Kostanjevica, Mestna občina Nova
Gorica, Občina Šempeter - Vrtojba
Univerza v Ljubljani, RRA severne Primorske,
PRC - Posoški razvojni center, Ustanova Fundacija
BiT Planota, Vinska Klet Goriska Brda, Zavod
Republike Slovenije za zaposlovanje - Območna
služba Nova gorica
Mestna občina Nova Gorica (glavni organizator),
Ustanova Silvana Furlana, Kulturni dom Nova
Gorica, Slovenska kinoteka, Mednarodni filmski
festival Kino Otokom – Isola Cinema, Kinodvor.
Mestni kino., Ljubljanski mednarodni filmski
festival – LIFFE, Slovenski filmski center in
Animateka – mednarodni festival animiranega
filma
Univerza v Novi Gorici (vodilni partner),
Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, Mestna
občina Nova Gorica, Občina Šempeter - Vrtojba,
Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica,
Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje
Občina Renče-Vogrsko, Občina Miren Kostanjevica, Občina Brda, Občina Komen,
Občina Šempeter - Vrtojba, Občina Kanal ob Soči,
Mestna občina Nova Gorica, Kolesarska zveza
Slovenije
Vir: PPS INTERREG …, 2014; Projekti 2000-2006, 2014; Projekti 2007-2013, 2014.
49
Pokrajina Gorica, ITAS ''P. Aquileia'', Občina Spilimbergo,
UNPLI Comitato provinciale di Venezia, UNPLI Comitto
provinciale di Padova
Pokrajina Gorica (vodilni partner), Pokrajina Trst, Pokrajina
Videm, Comunita montana del Gemonese, Canal del ferro e Val
Canale, Comunita Montana del Torre, Natisone e Collio, Comune
di Gorizia, Comune di Monfalcone, ATS JEZIK-LINGUA
Italijanska konfederacija kmetovalcev (Gorizia), Združenje
kmetovalcev Gorizia, Cooperativa Sociale Arcobaleno, SC Onlus,
Evectors snc, Famiglia Cooperativa scarl
Hiša filma – Palazzo del cinema Gorizia (Kinoatelje, Transmedia,
Mediateca.GO, DAMS Cinema, Premio Sergio Amidei)
Univerza v Vidmu, Irisacqua Gorizia, Občina Goriza, Univerza v
Ferrari
Pokrajina Gorica (vodilni partner), Občina Gorica, Pokrajina
Ferrara, Pokrajina Padova, Pokrajina Videm, Avtonomna dežela
Furlanija Julijska Krajina