Andreja Dover, prof. 2012/2013, Gimnazija Bežigrad

Raziskovalno delo 3.D
Mentorica: Andreja Dover, prof.
2012/2013, Gimnazija Bežigrad
KAZALO VSEBINE
1
Povzetek .............................................................................................................................. 4
2
Uvod .................................................................................................................................... 5
3
Opredelitev naloge in postavitev hipotez ............................................................................ 6
4
Poraba vode ......................................................................................................................... 7
5
Poraba papirja ..................................................................................................................... 9
6
Količina odpadkov ............................................................................................................ 12
6.1
Kateri (okolju škodljivi) odpadki nastanejo pri laboratorijskih vajah in kam gredo? ... 13
6.2
Pomen reciklaže odpadkov............................................................................................ 17
6.3
Učinkovitost zbiranja ločenih odpadkov po razredih .................................................... 19
7
Poraba energije za ogrevanje ............................................................................................ 22
8
Poraba elektrike ................................................................................................................ 24
8.1
Učinkovitost elektronskih tabel ..................................................................................... 25
8.2
Alternativni načini napajanja šole ................................................................................. 30
9
Prevoz dijakov in zaposlenih v šolo.................................................................................. 31
10
Ogljični odtis ................................................................................................................. 38
10.1
Ogljični odtis posameznega dijaka ................................................................................ 39
10.2
Ogljični odtis Gimnazije Bežigrad ................................................................................ 41
11
Razprava in zaključek ................................................................................................... 42
12
Literatura ....................................................................................................................... 45
13
Priloge ........................................................................................................................... 47
13.1
Vprašalnik za snažilke (o ločevanju odpadkov) ........................................................ 47
13.2
Vprašalnik za podjetje Snaga .................................................................................... 47
13.3
Anketa za dijake Gimnazije Bežigrad ........................................................................... 48
13.4
Ogljični odtis Gimnazije Bežigrad za leto 2012 ........................................................... 49
13.5
Ogljični odtis Gimnazije Bežigrad za leto 2011 ........................................................ 51
KAZALO SLIK
Slika 1: Škatla za zamaške na naši šoli (foto: N. Đukič). ........................................................ 19
Slika 2: Elektronska tabla Promethean Activboard+2; model, na katerem sva izvajala meritve.
Sestav vsebuje projektor ter elektronsko tablo. ........................................................................ 25
Slika 3: Definicija steradiana ................................................................................................... 26
Slika 4: Energija hoje (vir: gettyimages.com) .......................................................................... 30
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Poraba vode v storitvenih dejavnostih (vir: ARSO) ............................................... 7
Grafikon 2: Primerjava dnevne porabe vode na Gimnaziji Bežigrad in na povprečni šoli
(litri/učenec/dan) (vir: Gimnazija Bežigrad in Koželj, 1987) ................................................... 8
Grafikon 3: Ravnanje z nevarnimi odpadki v obdobju 2002-2009 v Sloveniji (vir: ARSO)... 15
Grafikon 4, 5: Uspešnost ločevanja plastnek in ostankov hrane .............................................. 20
Grafikon 6, 7: Uspešnost ločevanja žvečilnih gumijev in aluminijaste folije .......................... 20
Grafikon 8: Količina ogljičnega odtisa posameznika .............................................................. 39
KAZALO TABEL
Tabela 1: Vrednost porabljene energije za gretje v letu 2012 .................................................. 22
1
Povzetek
Ključne besede: Gimnazija Bežigrad, poraba, ukrepi, ogljični odtis
Okoljska problematika postaja vse bolj aktualna, malomarnost pa vse bolj pogosta lastnost
ljudi. »Moje malo dejanje nima nikakršnega pomena za okolje,« je pogosta misel v današnji
družbi. Toda nekaj posameznikov tvori skupino, skupine skupnosti, skupnosti narod in narodi
človeštvo. In vsa mala dejanja se tako seštejejo in marsikaj prizanesejo naravi. Šolske
institucije otroke in mladostnike vzgajajo, predvsem pa imajo možnost, da so vzoren zgled. V
šolah se tako lahko naučimo pravilnega razmišljanja, odnosa do okolja in prijemov, ki
pripomorejo, da bodo naši potomci lahko izkusili naravo v čim manj okrnjeni podobi.
Seznanili smo se s konkretnimi podatki Gimnazije Bežigrad in na podlagi ugotovljenega dali
predloge in ukrepe, s katerimi bi lahko zmanjšali porabljene količine tudi z investicijami, ki bi
se izkazale na dolgi rok. Postavili smo nekaj splošnih hipotez, katerih interpretacija kaže na
stopnjo ekološke prijaznosti Gimnazije Bežigrad. Raziskovanje smo zaključili z izračunom
ogljičnega odtisa gimnazije in jo tako opredelili kot zeleno oz. ne.
2
Uvod
"Ekologija je novi opij ljudstva," je nekoč v slavni Marxovi maniri razglasil slovenski filozof
(in bivši Bežigrajčan) Slavoj Žižek[1]. In res, skrb za okolje je v navezavi z globalnim
segrevanjem postala sredstvo za prepričevanje ljudi v njihovo krivdo pri okoljski
problematiki. Sami sebe dojemamo kot motnjo v ravnovesju, ki jo je potrebno povrniti v
prvotno stanje. Na drugi strani se nahaja brezobzirna logika vladajočih ekonomskih modelov,
ki ekologijo vidijo kot oviro na spontani poti napredka - a ideologiji sta komplementarni in
odgovornost za stanje planeta polagata na pleča posameznika.
Tako se dandanes na vse obeša pridevnike, kot so "zeleno," "okolju prijazno," "eko," "bio" …
Vsak produkt se bolje prodaja, če je v ceno všteto še dobro delo; ob nakupu takega izdelka
kupimo občutek, da smo naredili nekaj koristnega. A tovrstni prodajni manevri so pravzaprav
le vzvod obstoječega sistema, s katerimi nas prepričujejo, da delujemo v prid našim idealom.
Resnica je ravno obratna, saj tako vzdržujemo taisto strukturo, ki je povzročila okoljsko krizo.
Odgovornost posameznika in institucij je tako protislovna. Po eni strani so to sestavni deli
večjega kompleksa, ki se je znašel v krizi, in so tako s svojim ravnanjem soodgovorni za
nastalo situacijo. A obenem je ta kompleks s svojim vsiljenim skupkom idej in prepričanj tisti,
ki je osnoval podlago za današnje probleme.
Zavedati se moramo, da je človek kot produkt evolucije tudi sam del narave in da povratek v
naravni red in harmonijo ni mogoč, saj le-ta ne obstaja. Boj proti globalnemu segrevanju je
posledično boj za ohranitev naše vrste in ne proces, s katerim bomo rešili planet.
Rešitev bo tako morala biti celovita. Obsegati bo morala zahteve po bolj gospodarnem,
varčnem, trajnostnem ravnanju – in to skozi politiko, ne le aktivizem. Najti je treba način,
kako največje države onesnaževalke prisiliti k upočasnitvi uničevalnega napredka, in hkrati
spodbujati razvoj zaostalih ekonomij. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na individualni in
lokalni nivo. Ločevanje odpadkov, ugašanje luči, namestitev električnih celic na streho in
podobno so povsem smotrna dejanja in manifestirajo pripravljenost ljudi, da soodločajo o
svoji prihodnosti. A tako početje mora biti podkrepljeno z jasnimi ukrepi na globalni ravni,
kar pa zahteva korenito spremembo v mišljenju ljudi in našem načinu dojemanju nas samih,
politike in planeta.
David Sotošek
[1]
Censorship Today: Violence, or Ecology as a New Opium for the Masses [internet]. [citirano 5.4.2013].
Dostopno na naslovu: http://www.lacan.com/zizecology1.htm.
3
Opredelitev naloge in postavitev hipotez
Glavno vprašanje naše naloge je že v samem naslovu. Se Gimnazija Bežigrad kot institucija in
ena vidnejših gimnazij zaveda splošne okoljske problematike ali še ni prestopila na zeleno
pot, ki pelje v prijaznejšo prihodnost naravi? Postavili smo našo prvo hipotezo, da Gimnazija
Bežigrad spada med bolj ekološke šole.
Gimnazija Bežigrad je varčna pri porabi vode, vendar ne pri porabi papirja, je naša
druga hipoteza. Kot dijaki smo pozorni na vsa gradiva v tiskani obliki, ki jih dobivamo med
poukom in teh je ogromno, velikokrat pa so nepotrebna.
Pred pričetkom raziskovalnega dela smo se zavedali, da je Gimnazija Bežigrad šola, ki ne
izkorišča vseh ugodnih oziroma obnovljivih virov energije, zato smo med drugim postavili
tezo, da bi Gimnazija Bežigrad s prenovo in obnovo zmanjšala potrebo po porabi toplote
in elektrike za 1/3.
Ugotavljamo tudi, da v Sloveniji že dalj časa obstajajo razne subvencije in tudi finančna
nepovratna sredstva Republike Slovenije oz. Evropske unije, zato smo se vprašali: Ali
Gimnazija Bežigrad izpolnjuje kriterije za bolj vestno črpanje finančnih sredstev oziroma
subvencij za prenovo oziroma posodobitev šole?
Hkrati smo tudi začeli razmišljati, da za zeleno šolo ni pomembno le, kaj delamo v njej,
vendar tudi izven nje, zato nas je zanimalo, ali dijaki in profesorji Gimnazije Bežigrad večkrat
za prevoz v šolo in iz nje uporabljajo javni prevoz ali osebne avtomobile oziroma druga
prevozna sredstva.
Vse številčne podatke o porabi Gimnazije Bežigrad smo dobili v računovodstvu gimnazije.
4
Poraba vode
Voda je dobrina, ki je življenjskega pomena za ljudi pa tudi za druge žive organizme. Je
glavna sestavina celotne biosfere. Človeško telo v 60-70% sestavlja voda, nekatere rastline pa
lahko vsebujejo tudi do 90% vode. Tako vidimo, da je nedvomno eden izmed ključnih virov za
naš obstoj. Vodo potrebujemo tudi zunaj našega telesa. Nepogrešljiva je pri vzdrževanju
ustrezne higiene, pri pridelovanju hrane … Pomembno vlogo ima tudi v gospodarskem
pogledu: kot industrijska surovina, prenašalka energije, energetski vir ipd.
Pomembno je, da se zavedamo, kako velik pomen ima voda za naše življenje, in da ravnamo z
njo karseda varčno. Živimo sicer v območju, ki je skozi vse leto preskrbljeno z vodo, vendar
pa kljub temu že nastajajo problemi pri oskrbi z vodo, ki se iz leta v leto povečujejo.
Pomembno je, da varčujemo pri vsaki, četudi zelo majhni stvari, saj za lepšo prihodnosti šteje
vsaka kapljica privarčevane vode.
V storitvenih dejavnostih se porabijo velike količine vode na enoto (grafikon 1), ki so
praktično nepogrešljive, saj so potrebne za higienske standarde ipd. Šole so ene izmed
varčnejših dejavnosti, saj dnevno uporabijo zgolj od 2-30 litrov na učenca, kljub temu pa je
tukaj še nekaj možnih ukrepov, ki bi lahko to porabo v šolah še zmanjšale (Arso, 2013).
poraba v litrih
Poraba vode v storitvenih dejavnostih
500
450
400
350
300
250
200
150
100
50
0
Grafikon 1: Poraba vode v storitvenih dejavnostih (vir: ARSO)
Gimnazija Bežigrad ima (po podatkih iz leta 2012) v povprečju manjšo porabo vode na
učenca (12 l/dan) kot povprečna slovenska šola (16 l/dan; Koželj, 1987) (grafikon 2).
Rezultati so zelo vzpodbudni, saj to pomeni, da se učenci že zavedajo problematike in
pomena varčevanja z vodo in posledično z njo ravnajo pazljivo.
Grafikon 2: Primerjava dnevne porabe vode na Gimnaziji Bežigrad in na povprečni šoli (litri/učenec/dan)
(vir: Gimnazija Bežigrad, 2012; Koželj, 1987)
Tako kot je v avtobusu vedno prostor še za enega potnika, tako so pri porabi virov vedno
možni še dodatni ukrepi pri varčevanju. Nekaj od teh bi uporabnika omejevala, nekaj pa bi jih
lahko uvajali brez vidnih sprememb. Verjetno je vsak, ki je kdaj obiskal stranišče na
Gimnaziji Bežigrad, ugotovil, da kotlički ne delujejo brezhibno. Včasih ob potegu voda ne
priteče, drugič pa teče predolgo in gre v nič. Radi bi opozorili, da tu nastajata dva problema.
Prvi je higienski, saj zaradi nepotegnjene vode fekalije ostajajo v školjki, drugi pa je še bolj
pereč, saj voda po nepotrebnem teče v odtok. Pipe na šoli so zastarele in nehigienske. Navoj
najprej primemo z umazanimi rokami, ki si jih nato umijemo. Nato zopet primemo za navoj,
ki je umazan še od prejšnjega dotikanja. To je eden od razlogov, da se umazanija širi, s tem pa
se razširjajo tudi različne okužbe. Učinkovitejše bi bile senzorične pipe, pri katerih ni
direktnega stika rok s pipo in s tem povezanih težav, poleg tega pa so te pipe bolj varčne, saj
spustijo curek vode le v trenutku, ko zaznajo toploto.
Urša Kopač, Ana Rugelj
•
•
•
Koželj, B. Vuk, D. 1987. Splošna ekologija z varstvom okolja.Maribor: Obzorja.
ARSO. Raba vode. [internet]. [citirano dne: 16.2.2013]. Dostopno na:
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=20.
Pomen vode. [interenet]. [citirano 20.2.2013]. Dostopno na: www.bcnaklo.si/uploads/media/POMEN_VODE.doc
5
Poraba papirja
Najina naloga je bila sprva ugotoviti porabo papirja in predlagati ukrepe za njeno
zmanjšanje. V procesu izdelave te naloge pa sva le-to uspela razširiti še na ločevanje in
odmetavanje papirja.
Za začetek nekaj statistike: za proizvodnjo ene tone papirja se porabi 26.000 litrov vode,
toliko elektrike kot jo porabi povprečno gospodinjstvo v 6 mesecih, v zrak pa se izpusti
približno tona toplogrednih plinov. Eni največjih porabnikov papirja so ravno javne ustanove,
med njimi še posebej šole. Po izjavi računovodstva je bil zaradi velike porabe papirja na
gimnaziji Bežigrad potreben javni razpis, na katerem je bil izbran najcenejši ponudnik, v tem
primeru podjetje Copia d.o.o. Konkretne porabe papirja se pravzaprav ne da izmeriti, ker
naročilo vsebuje vse pisarniške storitve in pripadajoč material: poleg papirja torej tudi kartuše,
pisarniške sponke, splošno vzdrževanje kopirnih strojev ipd. Vseeno sva po svojih močeh
skušala ugotoviti porabo papirja in njegovo ločevanje.
Ukrepi, ki jih na šoli že izvajamo:
-Uporaba elektronskih medijev pri pouku (do neke mere).
-Zabojniki za ločevanje odpadkov (reciklaža papirja).
-Uporaba Moodla in intraneta (vendar se vsa obvestila objavljena na intranetu tudi tiskajo
tako, da prihranka ni).
Ukrepi, ki bi še nadaljnje zmanjšali porabo/uporabo papirja:
-Obojestransko tiskanje učnih in delovnih listov ter dokumentacije: nekateri profesorji to že
počno, vendar ne vsi. Nekateri profesorji celo tiskajo delovne liste pri katerih je več kot
polovica edine strani prazne.
-Namestitev električnih sušilcev za roke pri umivalnik na sanitarijah in v učilnicah.
-Več učnih vsebin na spletu (npr. preko Moodla) in oddajanje nalog ter ostalih pisnih izdelkov
preko Moodla namesto reševanja tiskanih učnih listov in pisanja raznoraznih nalog na papir.
To je konec koncev namen spletne učilnice. Določeni profesorji (še posebej aktiv kemikov)
uporabljajo napačen pristop saj mislijo, da to, da naložijo delovni list na Moodle nato pa od
dijakov zahtevajo, da ga natisnejo sami kakor vedo in znajo zmanjša porabo papirja.
-Večina revij na katere je naročena šola in ki se nahajajo v šolski knjižnici izhaja tudi v
elektronski obliki. Če bi se šola odročila od tiskanih različic teh revij in bi se namesto tega
naročila na elektronske, bi poleg prihranka papirja dijaki lahko prebirali te revije tudi doma s
univerzalnim šolskim uporabniškim imenom in geslom.
Problemi, ki se pojavljajo:
-Velik del dijakov se ponavadi sploh ne ozira na to, kam mečejo odpadke. Po pregledu
zabojnikov sva ugotovila, da je temu res tako. V pogovoru z enim izmed delavcev na šoli pa
sva ugotovila tudi, da morajo snažilke same sortirati odpadke, ki jih dijaki odvržemo narobe.
Pregled smetnjakov je pokazal, da je delež narobe odvrženih odpadkov izjemno velik.
Analiza vsebine zabojnikov za papir
Meritve so potekale dne 11. 3. 2013 po končani 6. šolski uri. Pregledala sva nekaj naključno
izbranih smetnjakov za papir po učilnicah in na hodnikih in ugotovila, da večina vsebuje
predvsem embalažo in odpadke, ki sicer spadajo v koš za organske smeti. V nekaterih
učilnicah je bilo sicer stanje nekoliko boljše.
Legenda:
H… hodnik (številka označuje nadstropje; morebitna številka za njo in piko pomeni, da je bilo zabojnikov v tem
nadstropju več; črka P pomeni, da se zabojnik nahaja na hodniku v prizidku šole)
U… učilnica (številka označuje številko učilnice)
HODNIK
Zabojnik
H4
H1.1
H1.2
H0
P-H2
P-H1
Zaradi relativne praznosti sva sklepala, da je bil pred kratkim izpraznjen, zato v njem
večje nesnage ni bilo.
Najbolj nesnažen med vsemi, predvsem ogromne količine lončkov za kavo, tetrapakov,
in plastičnih ovitkov za hrano. Papir je bil v veliki manjšini (absolutni zmagovalec).
Zaradi velike prikritosti in lociranosti v precej neobljudenem delu 3. nadstropja, ta
zabojnik ni veliko v uporabi, in je pogosto zelo snažen.
Ovitki vseh vrst (ovitki čokolad …), robčki, verjetno tudi organski odpadki (sodeč po
močnem vonju gnijočega sadja).
Vseboval je vrečke in oddajal močan vonj po organskih odpadkih.
Vseboval je tetrapake.
Bil je zvrhano poln tetrapakov.
Sveže praznjen, a prva nova smet v njem je bil ovitek čokolade.
Poln ovitkov, embalaže in tetrapakov.
UČILNICE
Zabojnik
U64
U62
U26
!U22
U13
Vsi odpadki so bili pravilno ločeni.
Vseboval je lončke za kavo in še uporaben, nepopisan bel list formata A4.
Vseboval je plastenko.
Zabojnik je bil, kot se spodobi za razred 3.D, povsem snažen.*
Bil je v sorazmerno urejenem stanju.
H3.1
H3.2
H2
*Učilnica 22 je po nam neznanem naključju matična učilnica avtorjev.
Anketa "Ločevanje papirja na Gimnaziji Bežigrad"
Anketo sva za začetek prek družabnih omrežij poslala najinim sošolcem s prošnjo, naj si
vzamejo minuto svojega dragocenega časa in rešijo zgornjo anketo, po možnosti pa jo
pošljejo še komu. V našem razredu je v šolskem letu 2012/13 31 učencev, od teh jih je anketo
izpolnilo le 16, torej okvirna polovica. Rezultati so zaradi sorazmerno majhnega vzorca
anketiranih tako lahko zavajujoči. Vsem, ki so anketo izpolnili se najlepše zahvaljujeva, saj
so pripomogli k temu, da je najina naloga bolj celovita.
Zahvalila bi se rada najini razredničarki, ge. profesor Andreji Dover, ki nama je pri nalogi
pomagala z nasveti, posredovala nama je nekatere, za najino nalogo pomembne, podatke iz
računovodstva, med drugim pa nama je omogočila tudi pogovor z gospo Matejo Česen.
Pogovor z njo nama nama je dal povod za dobro razpravo o splošnem odnosu dijakov te šole
do čistoče, vendar ga zaradi neodobravanja nekaterih sošolcev nisva mogla vključiti v samo
nalogo.
Gregor Pirnat, Arne Jakob Zakrajšek
6
Količina odpadkov
Z vsakim dnem na šoli proizvedemo ogromno odpadkov, pa naj so to laboratorijski odpadki,
odpadki malice ali drugi. Če bi se zavedali nepravilnih dejanj in bi bili seznanjeni s
posledicami naše »malomarnosti«, bi verjetno mnogi ravnali popolnoma drugače. Količina
takih in drugačnih odpadkov se iz leta v leto povečuje, kar je logična posledica napredka in
razvoja industrije ter gospodarstva, vendar pa ekološki bonton krepko zaostaja za njima.
V lanskem koledarskem letu 2012 je na Gimnaziji Bežigrad nastalo skupno 93.570 kg
odpadkov. Komunalnih odpadkov smo »pridelali« 80.850 kg, kar pomeni, da smo naših 7
zabojnikov izpraznili kar 105-krat. Preostali del pa predstavlja 12.720 kg odpadkov, nastalih
pri vajah iz kemije in biologije, ter organske odpadke. Naša biološka zabojnika smo tako
izpraznili v lanskem letu 53-krat.
Začenši pri malici, predlagava, da bi se biološki del odpadkov malice odlagal na šolski
kompost ali pa da bi šola te odpadke posredovala tistim, ki jih znajo najbolj optimalno
uporabiti. Vedno več dijakov svoje malice zaradi različnih razlogov ne poje v celoti in tako so
koši z biološkimi odpadki vedno bolj polni. Pogosteje se dogaja, da proizvajalec vlaga veliko
več truda v kompleksno in večkratno ovito podobo malice kot pa v njeno kvaliteto.
Odpadkom, nastalim pri vajah kemije, ne moremo zmanjšati strupenosti in vpliva na okolje,
lahko pa jih reduciramo z zmanjšanjem skupin pri vajah in posledično manjšo porabo
kemikalij. Z enakimi ukrepi bi se lahko soočili tudi pri vajah iz biologije.
Božidar Janjilovič, Filip Kejžar
6.1 Kateri (okolju škodljivi) odpadki nastanejo pri laboratorijskih vajah
in kam gredo?
V gospodinjstvih se vsakodnevno srečujemo z veliko količino nevarnih odpadkov, kot so
čistila, laki, barve, topila, olja, kemikalije, pesticidi in biocidi, kisline in podobno. Z
nevarnimi snovmi in kemikalijami se srečujemo tudi pri laboratorijskih vajah iz biologije in
kemije. Želela sva ugotoviti, katere so tiste snovi, ki nastajajo pri naših vajah in so zdravju in
okolju škodljive ter kako te snovi recikliramo. Tovrstnim odpadkom je potrebno nameniti
posebno pozornost, saj so nevarni tako človeku kot tudi okolju. Na vsakem izdelku, ki spada k
nevarnim odpadkom, je zapisano, kako ga uporabljati ter kako ravnati z njim ob koncu
uporabe.
Nevarni odpadki ne spadajo na ekološki otok ali med mešane komunalne odpadke. Pri
odstranjevanju kemikalij moramo biti zelo previdni, tudi če so količine zelo majhne (lepplanet.si, 2013).
Ugotovila sva, da pri vajah iz biologije ne uporabljamo škodljivih kemikalij, občasno pa se
srečujemo z različno koncentriranimi organskimi kislinami (etanojska kislina CH3COOH). Te
so tako razredčene, da jih lahko z vodo izplaknemo v lijak. Uporabljamo pa veliko
pripomočkov, ki jih je po vaji potrebno dezinficirati, biološke odpadke in papir pa ustrezno
razvrstimo v zabojnike. Drugače je pri vajah iz kemije, kjer se redno srečujemo z nevarnimi
snovmi. Zato tudi uporabljamo haljo, zaščitne rokavice in zaščitna očala. Pozanimala sva se,
kako s temi odpadki ravnamo po izvedenih poskusih in kako se razvrščajo produkti, ki smo
jih pri vajah dobili. V Evropi deluje 1174 organizacij in podjetij, ki razgrajujejo oziroma
regenerirajo različne vrste kemikalij. V Sloveniji z nevarnimi odpadki ravna podjetje Kemis v
Kranju.
Nevarni odpadki zahtevajo zaradi možnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali na okolje
pazljivo ravnanje, poostren nadzor in posebno obdelavo. Nevarne odpadke lahko opredelimo
glede na lastnosti v skladu z uredbo o ravnanju z odpadki in imajo vsaj eno od naslednjih
lastnosti (Kemis, 2013):
H1: eksplozivno
H2: oksidativno
H3a: lahko vnetljivo
H3b: vnetljivo
H4: dražilno
H5: zdravju škodljivo
H6: strupeno
H7: rakotvorno
H8 : jedko
H9: infektivno
H10: strupeno za reprodukcijo (teratogeno - škodljiv vpliv na plod)
H11: mutageno (škodljiv vpliv na dedno zasnovo)
H12: odpadek, ki sprošča strupene snovi v stiku z vodo, kisikom ali
zrakom
H13: odpadek, nevaren zaradi možnosti izluževanja snovi z nevarnimi
lastnostmi
H14: eko toksično
Pri najini profesorici kemije sva se pozanimala, s katerimi nevarnimi snovmi smo se do sedaj
srečevali, oziroma katere so največkrat v uporabi med izvajanjem vaj. Navedenih je nekaj
pogostih primerov, za kaj več pa bi morala vprašati gospo asistentko, ki pa na žalost za pomoč
ni imela časa.
1) Oksidativne kemikalije (H2) povzročijo močno eksotermno reakcijo, kadar so v stiku z
drugimi snovmi, predvsem vnetljivimi. To so:
diaminsrebrov (I) ion [Ag(NH3)2]+
Cu2+(aq) v OHKMnO4 v OH- ali H+
2) Vnetljive in zelo lahko vnetljive kemikalije (H3a in H3b) tekoče kemikalije, ki imajo
izredno nizko plamenišče in nizko vrelišče, ter plinaste kemikalije, ki so vnetljive v stiku z
zrakom pri navadni temperaturi in tlaku. Pri nas so predvsem v 3. letniku v uporabi
alkoholi (npr. etanol C2H5OH).
3) Strupene,dražilne in zdravju škodljive kemikalije (H4,H5,H6):
Strupene kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi
kožo že v majhnih količinah povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare
zdravja. To velja za vse vrste aromatov, večinoma pa delamo z benzenom C6H6
oziroma z derivati benzenovega obroča.
Zdravju škodljive kemikalije so snovi, ki lahko povzročijo takojšnje okvare zdravja pri
zaužitju, vdihavanju ali ob stiku s kožo. To so heksan, triklorometan (kloroform),
modra galica in nikelj.
Dražilne kemikalije so snovi, ki povzročajo draženje kože, oči in dihal. V določenih
primerih povzročijo tudi hude poškodbe oči. Take snovi so: nekatera čistilna sredstva,
natrijev karbonat (oči), kalcijev klorid (oči), heksan (koža).
4) Jedke kemikalije (H8) poškodujejo ali uničijo živo tkivo, če pridejo v stik z njim. To so
koncentrirane kisline (pri nas predvsem žveplova kislina H2SO4(aq)-10%, klorovodikova
kislina HCl(aq)-10%) in baze (natrijev hidroksid NaOH-nasičena), brom, srebrov nitrat in
fenol.
5) Rakotvorne (H7), strupene za reprodukcijo (H10) in mutagene (H11) kemikalije:
rakotvorne kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo
povzročijo raka ali povečajo pogostnost njegovega nastanka. Taki so vsi aromati (npr.
benzen C6H6, naftalen C10H8).
S kemikalijami tipa H1 (eksplozivno), H9 (infektivno), H12 in H13 ne delamo, okolju
škodljivi odpadki (H14 - eko toksično) pa so praktično vsi, razen tisti, ki jih lahko razredčene
z vodo speremo v odtok (osbos.si, 2011).
Nevarni odpadki na Gimnaziji Bežigrad
Majhne količine v vodi topnih kemikalij (npr. etanol, raztopine nestrupenih kovin) se lahko
izlije v laboratorijski odtok in izplakne z veliko vode. Ne sme pa se izlivati organskih topil, ki
so v vodi netopna, zlasti če so gorljiva. Nestrupene trdne, v vodi netopne snovi (žveplo,
indikatorski papirji) se odlagajo v koš za odpadke. Za odlaganje večjih količin odpadnih
kemikalij se uporabljajo primerne posode, v katere jih zbiramo ločeno:
Posoda 1: za kisle in alkalne raztopine ,
Posoda 2: za strupene anorganske soli, kot so soli težkih kovin in kromati,
Posoda 3: za v vodi netopne in topne organske snovi, ki ne vsebujejo halogenov in
Posoda 4: za vse halogenirane organske snovi in odpadke reakcij halogeniranja org.
snovi.
Vsebino posode 1 se občasno nevtralizira, nato izlije v laboratorijski izliv in izplakne z veliko
vode. Odpadke iz posod 2, 3 in 4 pa se odda podjetjem (Kemis), ki uničujejo in predelujejo
nevarne odpadke. Podjetja nevarne odpadke/kemikalije največkrat sežgejo.
Leta 2009 je v Sloveniji nastalo 99,3 tisoč ton nevarnih odpadkov, kar je 47 % več kot leta
2002, vendar 36 % manj kot leta 2008, ko so nastale največje količine nevarnih odpadkov v
zadnjih letih. V letu 2009 (grafikon 3) je bilo skupaj predelanih 61 % nevarnih odpadkov,
odstranjenih pa 39 %. Pri tem je bilo največ nevarnih odpadkov recikliranih (49 %), odloženih
(26 %), sežganih je bilo 14 %, kot gorivo pa je bilo uporabljenih 9 %. V primerjavi z letom
2007, se je delež odloženih nevarnih odpadkov malenkost povečal, delež recikliranih pa
nekoliko zmanjšal (Arso, 2013).
Grafikon 3: Ravnanje z nevarnimi odpadki v obdobju 2002-2009 v Sloveniji (vir: ARSO).
Lenar Rahmatullin, Ester Premate
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Kemis [internet]. [citirano 27.03.2013]. Dostopno na naslovu: http://www.kemis.si/.
Nevarni odpadki [internet]. [citirano 20.03.2013]. Dostopno na naslovu: http://www.lep-planet.si/orecikliranju/nevarni-odpadki/.
Onesnaževanje tal [internet]. [citirano: 09.12.2012]. Dostopno na naslovu:
http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/225-onesnaevanje-tal
Opis nevarnih odpadkov [internet]. [citirano 27.03.2013]. Dostopno na naslovu:
http://www.kemis.si/ravnanje-z-odpadki/opis-nevarnih-odpadkov-.
Oznake za nevarnost [internet]. [citirano 27.03.2013]. Dostopno na naslovu: http://www.osbos.si/ekemija/e-gradivo-tmp/1-sklop/oznake_za_nevarnost.html.
Praktikum iz organske kemije [internet]. [citirano: 09.12.2012]. Dostopno na naslovu:
http://studenti.fkkt.uni-lj.si/wp-content/uploads/group-documents/6/1322262719-praktikum_delno.pdf
Ravnanje z odpadki [internet]. [citirano 27.03.2013]. Dostopno na naslovu:
http://www.kemis.si/ravnanje-z-odpadki/ravnanje-z-odpadki.
Statistični urad Republike Slovenije (Predelane, odstranjene količine odpadkov po statističnih regijah,
Slovenija, letno) [internet]. [citirano 20.03.2013]. Dostopno na naslovu: http://www.stat.si/
Zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/2003 - uradno prečiščeno besedilo ZKem-UPB1, stran
15069) [internet]. [citirano 05.01.2013]. Dostopno na naslovu: http://www.uradnilist.si/1/content?id=46005.
6.2
Pomen reciklaže odpadkov
Nekateri odpadki - kot so odpadna embalaža, steklo, odpadna električna in elektronska
oprema, papir, izrabljene gume - so izdelani iz kakovostnih surovin, ki jih lahko s predelavo
pripravimo za ponovno uporabo. Tako prihranimo naravne vire surovin, v večini primerov pa
je predelava tudi manj energetsko potratna kot pridobivanje primarne surovine, zato s
predelavo in reciklažo prihranimo tudi energijo. Z ločenim zbiranjem in reciklažo ter s
predelavo odpadkov precej zmanjšamo delež odpadkov, ki končajo na deponiji. Tako se
podaljša življenjska doba deponij, pa tudi manj jih je treba na novo urediti. Z recikliranjem
odpadkov zagotavljamo ponovno uporabo odpadnih snovi oz. materialov iz industrije,
kmetistva in gospodinjstev z namenom, da zmanjšamo izrabo naravnih virov (ekostran.si,
2013).
Gleda na možnost uporabe recikliranih snovi lahko z reciklažo izdelamo materiale z enako ali
s spremenjeno kakovostjo. V nekaterih primerih pa povrnemo samo funkcionalnost
določenega izdelka oz. sestavnega dela izdelka. Ločimo med:
-
zaprto reciklažo, kjer se surovina porabi za izdelavo istega proizvoda (steklo, papir),
odprto reciklažo, kjer se surovina uporabi za izdelavo proizvoda nižje kakovosti
(plastika),
ekvivalentno zaprto recikliranje, kjer se zbrani material uporabi namesto originalnega
(rezervni deli).
Že samo ime reciklaža prihaja iz angleške besede RECYCLE, kjer pomeni re- ponovno, cycle
pa krog (Imbitea.si, 2013).
Razvite države se sistematično ukvarjajo s področjem reciklaže, saj se zavedajo učinkov, ki bi
jih neizrabljeni potenciali odpadkov lahko povzročili našemu okolju. Bistven preobrat pa bo
recikliranje doseglo z naraščanjem cen ter pomanjkanjem primarnih virov.
Recikliranje papirja
Vsi se zavedamo, da – enako kot ostale naravne vire – papirja nikoli ne smemo uporabljati
malomarno in potratno. Evropa je sicer velika porabnica papirja, vendar je po podatkih
organizacije CEPI po recikliranju papirja svetovni prvak, saj kar 66 % papirja po uporabi
Evropejci recikliramo. To je kar veliko, če vzamemo v obzir, da se 19 % teh proizvodov ne da
ponovno reciklirati (sanitarni papir, knjige, arhivi ...). Konkretno to pomeni, da je 90 %
časopisov in kartonskih škatel narejenih iz recikliranega papirja.
Papir je treba reciklirati, ker s tem ohranjamo gozdove, varčujemo z energijo in zmanjšujemo
izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Recikliran papir je do okolja dokazano bolj prijazen kot
nov papir (vir: CEPI). Pri recikliranju se porabi manj surovin (lesa in vode), energije, manj oz.
skoraj nič kemikalij, bistveno pa se zmanjšajo izpusti CO2 v ozračje. Po ugotovitvah nemške
raziskave (IFEU, 2006) prav tako ni zaznavnih razlik med recikliranim in proizvodnim
papirjem – ne po kakovosti in ne po barvi (edm.si, 2013).
Recilkliranje embalaže
Plastika je trpežna in kemično inertna, zato se razgrajuje zelo počasi. Odpadna plastika tako
predstavlja velik delež odpadkov, ki jih »ustvari« današnja družba. V mnogih državah tako
obstajajo programi za recikliranje plastike. Iz plastike naredijo plastiko nižje kakovosti
za industrijsko uporabo. Tako prihranijo nafto. Reciklaža plastike je postopek, ki spreminjanja
ostanke plastičnih mas oz. odpadno plastiko v uporabne izdelke (Wikipedia, 2013).
Teja Jamnik, Neža Krivonog
•
•
•
Bitea. [internet]. [citirano 29.3.2013]. Dostopno na: http://www.Imbitea.si/bitea4a.jsp.
Ebm. [internet]. [citirano 29.3.2013]. Dostopno na:
http://ebm.si/zamedije/Gradivo_za_medije17022011.pdf.
Reciklaža plastike. [internet]. [citirano 29.3.2013]. Dostopno na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Recikliranje#Plastika.
6.3
Učinkovitost zbiranja ločenih odpadkov po razredih
Zaradi večanja števila ljudi na svetu se kopiči vedno več odpadkov. Čedalje večja pozornost
je namenjena recikliranju. Tudi na naši šoli poteka ločevanje odpadkov in pozanimali smo se,
kako uspešno je naše zbiranje, kaj se potem z odpadki zgodi in kako lahko z zbiralnimi
akcijami zamaškov, ki so zadnje čase zelo razširjene, nekomu pomagamo.
Tudi na naši šoli imamo koše za ločeno zbiranje odpadkov, vendar smo opazili, da odpadki
niso vedno v pravem košu. Zato smo se pozanimali, kako uspešno je recikliranje na šoli. Za
boljši vpogled v problem smo postavili nekaj vprašanj snažilkam (priloga 2), ki delajo na naši
šoli, in pripravili anketo za dijake (priloga 4). Iz odgovorov snažilk smo ugotovili, da je
ločevanje med dijaki razmeroma neuspešno. Večina snažilk za dijaki ponovno pregleda koše,
kar jim za en koš vzame okrog 4 minute. Okvirno smo sešteli vse koše in prišli do ugotovitve,
da če bi to morala početi ena sama snažilka, bi za to porabila skoraj 14 ur dnevno. Zato je
razumljivo, da vseh košev ni mogoče pregledati in tako mnogi odpadki končajo na napačnem
mestu.
Posebno pozornost smo namenili tudi zamaškom (slika 4), za katere imamo na šoli poseben
koš, in vprašali ali dijaki odstranijo zamašek iz plastenke, preden jo odvržejo. Izvedeli smo,
da dijaki večinoma tega ne počno. Vendar pa so vse snažilke odgovorile, da ob pregledu
košev same odstranijo zamaške in jih odvržejo v njim namenjen koš. Sicer pa snažilke niso
vedele, kaj se zgodi z odpadki, ko zapustijo šolo.
Slika 1: Škatla za zamaške na naši šoli (foto: N. Đukič).
Iz odgovorov skoraj 90 dijakov Gimnazije Bežigrad smo ugotovili, da mnogokrat ne
poskrbijo za pravilno ločevanje odpadkov. Anketa je pokazala, da več kot 50% dijakov
plastenko odvrže z zamaškom, čeprav jih več kot 60% ve, da se zamaški zbirajo v dobrodelne
namene. Glede na odgovore snažilk in stanje v naših koših nas je presenetilo dejstvo, da so
dijaki v povprečju svoje ločevanje ocenili z oceno 3,64 (1-sploh ne ločujem, 5-vedno ločujem,
po potrebi se pozanimam, kam kakšen odpadek spada).
Dijake smo tudi povprašali, v kateri koš bi odvrgli določene odpadke. Vsi dijaki so pravilno
odgovorili na vprašanje, kam bi vrgli plastenko (grafikon 4) in ostanke hrane (grafikon 5). Za
žvečilni gumi (grafikon 6) se jih je za pravilni koš (koš za ostale odpadke) odločilo malo manj
kot 70%, pri aluminijasti foliji (grafikon 7), ki spada v embalažo, se je pravilno odločilo le
dobrih 60% (po: ABC odpadkov, 2013).
Grafikon 4, 5: Uspešnost ločevanja plastnek in ostankov hrane
Grafikon 6, 7: Uspešnost ločevanja žvečilnih gumijev in aluminijaste folije
… ko odpadki zapustijo šolo
V pogovoru z vodjo skupnih služb Gimnazije Bežigrad smo izvedele, da vse naše odpadke
prevzame podjetje Snaga. Temu podjetju smo po telefonu zastavili nekaj vprašanj (priloga 3)
glede odpadkov, ki zapustijo šolo. Večine le-teh, ki so ločeni po zabojnikih, ne pregledajo
ponovno, razen če delavci vidijo odpadke, ki ne spadajo zraven. Zavedanje, da je ločevanje
odpadkov za okolje zelo pomembno, se povečuje, vendar pa je še vedno veliko ljudi, ki
odpadkov ne ločuje oziroma jih ne ločuje pravilno. Podjetje Snaga samo ne reciklira
odpadkov, vendar je v njihovih načrtih, da uvedejo tudi to. Najprej jih predajo podjetju, ki se
ukvarja z reciklažo, od tam pa reciklirani material nadaljuje pot v nov izdelek. Trenutno
največ odpadkov izvažajo v tujino, največ v Italijo, nekaj papirja pa izvažajo tudi na Kitajsko.
Zbiralne akcije
Mnogokrat slišimo za zbiralne akcije zamaškov, katerih namen je finančno pomagati ljudem,
ki si določenih življenjsko pomembnih stvari ne morejo privoščiti. Zanimalo nas je, zakaj
zamaški ne spadajo k embalaži, v kaj se reciklirajo in kako lahko sploh pomagamo z
zbiralnimi akcijami. Zamaški se načeloma lahko reciklirajo skupaj z ostalo embalažo, vendar
pa jih je veliko lažje predelati v čisto plastiko. Zbiralne akcije po navadi potekajo na mnogih
krajih za isto osebo, saj se za eno tono zamaškov dobi le okrog 300 evrov. Na naši šoli se
zbirajo zamaški za Simona, ki je v eksploziji mine zgubil obe nogi, da mu omogočimo nakup
protez, s pomočjo katerih bo lahko bolje živel. Ko se bo po več lokacijah po vsej Sloveniji
nabralo dovolj zamaškov, jih bodo prodali podjetju MPI reciklaža.
Čeprav sta ločevanje odpadkov in njihova reciklaža pomembna za ohranitev Zemlje, se mnogi
tega ne zavedajo. Zdi se nam pomembno, da se ljudi, predvsem pa učence in dijake seznani z
okoljskimi problemi in morebitnimi rešitvami, kako lahko stanje izboljšamo. Ena izmed
rešitev je zagotovo tudi ločevanje odpadkov. V šoli imamo skoraj na vsakem koraku koše za
ločeno zbiranje odpadkov, pogrešamo pa koše za ostale odpadke, ki jih ni mogoče uvrstiti
med embalažo, papir oziroma biološke odpadke.
Neža Đukič, Špela Šmid in Patricija Brečko
•
•
•
•
ABC odpadkov [internet] [citirano: 14.2.2013]. Dostopno na:
http://www.komunala-radovljica.si/storitve/abc-odpadkov/81
Kam gredo ločeno zbrani odpadki? [internet] [citirano: 14.2.2013]. Dostopno na:
http://www.slopak.si/slopak/aktualno/novica?aid=53
Ločevanje in zbiranje odpadkov [internet] [citirano: 14.2.2013]. Dostopno na:
http://www.snaga.si/locevanje-zbiranje-odpadkov
Simonova zgodba [internet] [citirano: 14.2.2013]. Dostopno na:
http://zasimona.si/kaj-se-je-zgodilo/
7
Poraba energije za ogrevanje
Tabela 1: Vrednost porabljene energije za gretje v letu 2012
ČASOVNO OBDOBJE
23/12/2011-24/01/2012
24/01/2012-28/02/2012
28/02/2012-26/03/2012
26/03/2012-23/04/2012
23/04/2012-24/05/2012
24/05/2012-26/06/2012
26/06/2012-24/07/2012
24/07/2012-26/08/2012
26/08/2012-25/09/2012
25/09/2012-24/10/2012
24/10/2012-25/11/2012
25/11/2012-24/12/2012
SKUPAJ
megavatnih ur – kilovatnih ur
(mwh – kwh)
216 – 216 000
273 – 273 000
101 – 101 000
7 – 7 000
33 – 33 000
9 – 9 000
18 – 18 000
18 – 18 000
19 – 19 000
21 – 21 000
33 – 33 000
135 – 135 000
883 – 883 000
ZNESEK BREZ DDV (€)
10.273,59
12.978,70
4.792,59
313,44
1.561,99
427,24
871,95
842,15
912,45
992,23
1.581,99
6.408,78
41.957,10
Poraba je ogromna (tabela 1), saj je izkoristek izjemno slab, zato predlagamo ukrepe za
zmanjšanje porabe toplote, ki smo jih navedli. Investicija v prenovo šole in izboljšanje
izolacije bi se poplačala šele po 10-15 letih. Kljub temu smo kot šola dolžni pokazati, da nam
ni vseeno za prihodnost okolja in ljudi. Zato naprošamo vse, ki bi bili potencialno lahko
vključeni v projekt prenove, da premislijo o njem in se pametno odločijo.
Ukrepi so povzeti po besedilu v reviji National Geographic Junior.
Ukrepi na področju gradnje in materiala
Za začetek bi bilo zelo pomembno povedati, da za manjšo uporabo toplote lahko poskrbimo,
še predno začnemo graditi. Pri tem je več kriterijev:
- pravilna oziroma dobra lokacija, kjer bo stal nek kompleks kraj; kjer je večino časa
zelo mrzlo, se ne splača graditi hiše, če hočemo biti racionalni pri porabi toplote,
- dobro premišljena lega dreves uravnava temperaturo v hiši; zelene krošnje poleti
nudijo senco, pozimi pa, ko listje odpade, puščajo sončnim žarkom prosto pot do hiše,
- dvojno zastekljena okna zmanjšujejo potrebo po ogrevanju in hlajenju; zaradi njih je v
hiši vse leto prijetno,
- uporaba stiropora pomembno je tudi uporabljati izolacijske materiale, ki dodatno
preprečujejo izgubljanje optimalne energije,
- pri gradnji je pomembno, da kupujemo kakovostnejša vrata, okna itd., saj so le ti bolj
zatesnjeni in tako manj toplote pronica skozi, pri tem pa imajo produkti daljšo življenjsko
dobo,
- pomembno je tudi, s katero barvo bomo na koncu hišo prepleskali, saj svetlejše barve
odbijajo svetlobne žarke (posledično toploto), temne pa privlačijo.
Ukrepi na področju notranjega prostora:
- pri ogrevanju prostora lahko uporabimo kamin in tako namesto premoga ali plina
uporabimo tudi biomaso ali druge gele, ki so ekološki,
- senzorni grelci lahko uporabimo grelce, ki imajo senzor za uravnavanje toplote v
prostoru (ko ta zazna, da je toplote dovolj, se izključi sam),
- zelo pomembne so tudi tkanine če imamo odeje iz volne in drugih toplih tkanin, se
bomo hitreje ogreli in tako ne bomo povečali potrebe po dodatnih virih,
- žaluzije dopuščajo, da v objekt pozimi pronicajo sončni žarki, poleti pa nas zaščitijo
pred vročino.
Ukrepi, ki jih lahko izvajamo sami pri sebi:
- ko nam je mrzlo, raje oblecimo pulover, kot pa da vklapljamo radiator ali kakšno drugo
grelno telo,
- redno lahko hodimo na predavanja, kjer se informiramo o ukrepih za zmanjšanje porabe
toplote,
- svoje znanje delimo tudi z drugimi in tako povečamo prizadevanje za zmanjšanje splošne
porabe toplote,
- dijaki naj namesto tega, da so okna ves čas odprta na »kip«, raje na široko odprejo vsa
okna med odmorom.
David Sotošek, Jan Groznik, Ardian Ameti
•
National Geographic Junior. 2008. Naravi prijazna hiša – najnovejša ekotehnologija za tvoj dom, let.
2008. št. 48, str. 26-27.
8
Poraba elektrike
Letna poraba elektrike interaktivnih tabel (grobi približki)
Izračun porabe el. v enem dnevu: 240[1] x 200W x 7h = 336 kWh
Izračun porabe el. v enem letu: 336 kWh x 189 dni[2] = 63504 kW
[1]
[2]
240 - št. vseh računalnikov
189 dni - št. dni, ko smo prisotni v šoli
Letna poraba elektrike računalnikov in LCD zaslonov (grobi približki)
Izračun porabe el. v enem dnevu: 43[3] x 100W x 7h= 30.1 kWh
Izračun porabe el. v enem letu: 30.1 kWh x 189 dni[2] = 5689 kWh
[3]
43 - št. vseh interaktivnih tabel
Poraba elektrike pred in po namestitvi interaktivnih tabel in računalnikov
Pred: (1.016.911 kWh - 69.193 kWh =) 947.771 kWh
Po: 1.016.911 kWh
Ugotovitev: poraba elektrike se je povečala za 7.3%
Ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike:
− Ugašanje računalnikov in projektorjev, ko niso potrebni (torej med odmori in odmori
uslužbencev)
420 min – 55 min = 365 min = 6.083 h
69193 – 60128 = 9065 kWh
Ugotovitev: če bi med odmori ugašali računalnike in interaktivne table, bi letno zmanjšali
porabo elektrike za 9065 kWh = 1% (9056 kWh x 0,0071€/kWh = 643€ letno)
Možen ukrep: uporaba nalepk z dejstvi o racionalni porabi (s tem spodbujamo ekonomično
razmišljanje ljudi).
Urban Cehner, Timon Zupanc
8.1
Učinkovitost elektronskih tabel
Na Gimnaziji Bežigrad imamo 44 interaktivnih tabel znamke Promethean (slika 5). Zanimala
naju je njihova poraba, kam gre ta električna energija, ocenila sva investicijo, ter nekatere
dijake in profesorje povprašala po njihovem mnenju o tablah.
Slika 2: Elektronska tabla Promethean Activboard+2; model, na katerem sva izvajala meritve. Sestav vsebuje
projektor ter elektronsko tablo.
Znanstveni vidik
S fizikalnega stališča naju je najprej zanimala poraba elektronskih tabel. Z merilcem porabe
električne energije sva izmerila porabo računalnika v učilnici (iMac) ob ugasnjeni elektronski
tabli. Ta je znašala 88 W, ob vključitvi table pa se je povzpela na 296 W, tako da poraba table
znaša 208 W. Kakor nama je razložil prof. fizike S. Zamuda, veliko večino te energije porabi
projektor, saj se tabla napaja s pomočjo računalnika prek USB kabla.
Nato sva s pomočjo »luksmetra« izmerila osvetljenost table (v luksih [lx]). Luks je izpeljana
merska enota: 1 luks = 1 lumen/m2, pri čemer je lumen [lm] enota za svetlobni tok (zaznana
moč svetlobe). Tudi lumen je izpeljana enota: 1 lumen = 1 kandela × steradian. 1 steradian je
prostorski kot z vrhom v središču enotske krogle, na površini pa omejuje ploščino, ki je enaka
kvadratu polmera (slika 6). Kandela je osnovna fizikalna enota in je definirana kot svetilnost,
ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja frekvence 540×1012 Hz, oziroma v vsak
steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči. [4] [5] [6] [9]
Na kratko:
lx = cd × st / m2
Slika 3: Definicija steradiana
Osvetljenost sva merila z različnih razdalj pri nastavljeni 50% svetlosti table ter različnih
zatemnitvah učilnice in prišla do dokaj presenetljivih rezultatov. Rezultati bi morali padati s
kvadratom razdalje, vendar te hipoteze zaradi velikega vpliva zunanje svetlobe nisva mogla
ne potrditi ne ovreči, zato sva ta del poskusa označila kot neustreznega in nadaljevala
merjenje le v popolnoma zatemnjeni učilnici.
Na enem metru razdalje je bila izmerjena osvetljenost le 40 lx, kar je dosti manj, kot če bi
gledali skozi okno na ne preveč sončen dan, saj se vrednosti zlahka povzpnejo do nekaj 100
lx, pa tudi vrednosti računalniškega zaslona – merjene iz enake razdalje – so bile nekoliko
višje. Iz tega lahko sklepamo, da sama površina table slabo odbija svetlobno energijo, ki jo
nanjo projicira projektor. Tako same količine svetlobe od elektronskih tabel ne moremo kriviti
za pekoč občutek v očeh nekaterih dijakov, na katerega pa naj bi po besedah profesorja fizike
A. Lobnika vplival predvsem nenaraven in neizrazit kontrast barv na tabli. Ta razlika je očitna
predvsem, če isto sliko gledamo hkrati na računalniku in na tabli. Škodljivost za oči je tako še
en vidik uporabe elektronskih tabel, ki je vreden omembe. Vendar pa ga zaradi obširnosti
problema in nedostopnosti sredstev za izvedbo poskusov, saj bi bili ti do določene mere
medicinske narave, to tematika, v katero se še vedno poglabljajo strokovnjaki na najvišjem
nivoju znanstvenega raziskovanja. Kljub temu znanstvene študije kažejo, da okolje
zanemarljivo vpliva na pojav slabovidnosti in da pri tem glavno vlogo igra dednost [8].
Zanimiva je tudi raziskava univerze v Rostocku, ki se nanaša na kakršno koli uporabo
predstavitve s PowerPointom. Ta dokazuje, da predstavitve v primerjavi s klasičnimi
prosojnicami negativno vplivajo na pomnjenje, saj animacije in ostali učinki ter sestavni deli
predstavitve možgane zasičijo z nepotrebnimi informacijami in ti tako niso sposobni dobrega
pomnjenja ključnih podatkov. Zaradi neverjetnih rezultatov je bila študija v zadnjih letih
izvedena kar dvakrat in v obeh primerih so strokovnjaki prišli do istih ugotovitev [10].
Finančna plat investicije in uporabe interaktivnih tabel
Eden od poglavitnih načinov merjenja upravičenosti neke investicije, v ekonomski
terminologiji poznan pod angleškim izrazom »opportunity cost« (strošek »odločitve«), je
količina nekega drugega izdelka, dobrine ali usluge, ki je ustrezajoča finančni vrednosti
konkretne investicije [1]. Mehanizem se predvsem uporablja v povezavi z drugimi,
neekonomskimi aspekti določene investicije, saj z njim zaradi enostavne ponazoritve,
poenostavimo odločanje tudi osebam, ki niso dobro podkovane v ekonomskih znanostih.
Da lahko metodo uporabimo na našem primeru interaktivnih tabel na Gimnaziji Bežigrad,
moramo poznati tako stroške nakupa, vzdrževanja in uporabe (strošek porabe električne
energije, servisiranja, tehničnih in fizičnih prilagoditev za instalacijo tabel ipd.), kot tudi
ostale možne naložbe investitorja – Gimnazije Bežigrad – podobne vrednosti. Zaradi
pomanjkljivih podatkov o ceni interaktivnih elektronskih tabel in pripadajoče opreme na
slovenskem, pa tudi svetovnem trgu ter cene montaže in drugih povezanih stroškov, sva se
avtorja odločila, da kot celoten strošek privzameva nakazila Gimnazije Bežigrad podjetju
Miška d.o.o., slovenskemu dobavitelju izdelkov britanskega proizvajalca šolskih
pripomočkov in opreme Promethean Ltd. Ker je Gimnazija Bežigrad družba, ki prejema
sredstva iz državnega proračuna, so podatki o njenem finančnem poslovanju z drugimi
podjetji javnosti dostopni na spletni aplikaciji Komisije za preprečevanje korupcije
Supervizor [11].
Od začetka poslovanja julija 2007 do vključno zadnjega nakazila februarja 2013 je Gimnazija
Bežigrad po podatkih Komisije za preprečevanje korupcije dobavitelju elektronskih tabel
Promethean podjetju Miška d.o.o., nakazala 122.514,94 € [11]. Domnevno to zajema nakupno
ceno vseh elektronskih tabel s pripadajočo opremo, dobavo ter montažo. Na šoli se nahaja 44
elektronskih tabel dveh različnih tipov, ki pa se po tehničnih lastnostih ne razlikujeta v
tolikšni meri, da bi to po mnenju avtorjev vplivalo na rezultate in dognanja analize.
Glede na to, da je bil nakup elektronskih tabel eden od največjih izrednih izdatkov Gimnazije
Bežigrad v zadnjih 10 letih, sva avtorja povprašala končne uporabnike, torej profesorje in
dijake o njihovem mnenju glede izboljšanja kakovosti pouka kot rezultata uporabe
elektronskih tabel. Odziv večine dijakov je precej pozitiven, saj se jim zdi, da interaktivne
predstavitve pogosto olajšajo razumevanje snovi, saj je z njimi možno nazorno prikazati
postopke, poskuse, videoposnetke in filme, različne predmete ter mnogo drugega, ki jih zaradi
različnih omejitev dijaki drugače ne bi mogli videti. Prav tako je bila kot velika prednost
omenjena možnost neposrednega dostopa do svetovnega spleta prek profesorjevega
računalnika in tako takojšnjega dostopa do informacij.
Na drugi strani pa so bila stališča profesorjev nekoliko bolj deljena. Večina je kot prednost
navajala podobne razloge kot dijaki, pri redkih dodatno še prihranek časa pri pisanju na tablo
zaradi uporabe predhodno pripravljenih predstavitev s PowerPointom. Precej profesorjev,
predvsem tistih, ki niso najbolj spretni pri uporabi novodobne tehnologije, pa se je pritoževalo
nad nepotrebno porabo časa ob prižiganju in nezaželenih zapletih pri uporabi. Ker so tudi
najbolj vešči pri uporabi tabel priznali, da le redko oz. skoraj nikoli ne uporabljajo dokaj
zamudne elektronske pripomočke, kot so ravnilo in ostali pripomočki, preglednice, grafe in
geometrijske elemente, ki so v bistvu glavna prednost elektronskih tabel pred klasičnimi
projektorji, ki projicirajo sliko na platno, sva avtorja prišla do sklepa, da bi finančno
racionalnejši projektorji ob skupni uporabi navadnih ti. »belih« tabel dovolj dobro služili
potrebam pouka na Gimnaziji Bežigrad. Ob predpostavljeni okvirni ceni projektorja in platna
okoli 600 € (cene projektorjev se gibljejo od 300 do več tisoč evrov, cene platna od 100 do
nekaj sto evrov; tako sva avtorja vrednost kompleta ocenila na 600 € saj za to vsoto dobimo
komplet primerne kvalitete glede na zahteve; zavedamo se da so cene v spletni trgovini
nekoliko nižje od cen dobaviteljev, vendar pa je treba upoštevati tudi količinski popust na
primeru nakupa opreme za šolo ipd.), bi prihranek na primeru celotne šole znašal okrog
95.000 €. V to ni vključena cena montaže projektorjev, ki pa ni bistven strošek in bi prihranek
zmanjšala za nekaj odstotkov.
Gledano z vidika stroškov, je v škodo tako elektronskim tablam kot tudi projektorjem strošek
porabljene električne energije. Ob teoretični uporabi tabel – table so v aktivnem stanju – 4,5
ur na delovni dan (upoštevati je treba, da vse učilnice niso stalno zasedene in da table niso
vedno prižgane) to na celi šoli nanese cca. 200 ur delovanja dnevno, cca. 4000 ur mesečno.
Izmerjena poraba tabel je bila v aktivnem stanju 208 W in pri ceni poslovne električne
energije v drugem polletju 2012 z dajatvami [2] 0,112 €/kWh strošek el. energije za el. table
znaša približno 100 € mesečno. Ker je to za družbo velikosti Gimnazije Bežigrad precej
majhna vsota, lahko ta aspekt zanemarimo.
V prid klasičnega projektorja ovržemo tudi mnenje, da ob izključni uporabi »belih« tabel
poraba alkoholnih kemičnih svinčnikov predstavlja pomemben strošek, saj je cena petih na
spletni trgovini Mimovrste [7] okoli 10 €. Izdatki potemtakem ne bi bili omembe vredni.
Tako sva avtorja prišla do spoznanja, da z najinega stališča in stališča te raziskave nakup
interaktivnih tabel ni bil najboljša odločitev, saj bi navadni projektorji dovolj dobro služili
tej nalogi. Vseeno pa so table odločno spremenile način in kakovost samega pouka –
podajanja snovi – na bolje.
*Opomba: pod pojmom elektronska tabla je povsod, če ni drugače navedeno, mišljen sestav interaktivne table
Promethean+2 –, projektorja in pripadajoče opreme.
Andraž Gnidovec, Ingo Oblak
•
•
[1] Copp, A., Lawrence, J. in Stoddard, S. 2008. AQA Economics AS. Cheltenham: Nelson Thornes
Ltd.
[2] Elektro energija. [internet]. [citirano: 4.3.2013]. Dostopno na naslovu: http://www.elektroenergija.si/2/Podjetja.aspx.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
[3] Hammond, C.J., Snieder, H. in ostali. Genes and Environment in Refractive Error: The Twin Eye
Study. [internet]. [citirano: 4.3.2013]. Dostopno na naslovu:
http://www.iovs.org/content/42/6/1232.short.
[4] Kandela. [internet]. [citirano: 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kandela.
[5] Luks. [internet]. [citirano: 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Luks.
[6] Lumen. [internet]. [citirano: 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Lumen.
[7] Mimovrste. [internet]. [citirano: 4.3.2013]. Dostopno na naslovu:
http://www.mimovrste.com/katalog/1283/predstavitvene-table.
[8] Myopia. [internet]. [citirano: 4.3.2013]. Dostopno na naslovu:
http://www.chg.duke.edu/diseases/myopia.html.
[9] Steradian. [internet]. [citirano: 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Steradian.
[10] Studie der Powerpoint Präsentationen. [internet]. [citirano: 9.12.2012]. Dostopno na naslovu:
http://www.uni-rostock.de/detailseite/news-artikel/professor-warnt-vor-power-point-praesentation.
[11] Supervizor. [internet]. [citirano: 9.12.2012]. Dostopno na naslovu: http://supervizor.kpk-rs.si.
Slika 1: Activboard+2. [internet]. [citirano 25.3.2013]. Dostopno na naslovu:
http://www.interactiveboard.co.uk/Activboard_2.htm.
Slika 2: Steradian. [internet]. [citirano 5.3.2013]. Dostopno na naslovu:
http://www.mathsisfun.com/geometry/steradian.html.
8.2
Alternativni načini napajanja šole
Energija je cesta do lepše, učinkovitejše ter varnejše prihodnosti. In šole so zibelke prihodnjih
rodov, v šolah se vzgaja generacija, ki bo tvorila človeštvo v prihodnosti in razvijala čistejše
vire energije, tako da je poskus napredka zdaj lahko zelo spodbuden za prihodnost.
Cena ene same kilovatne ure po Petrolovem ceniku veljavnem od prvega septembra leta 2012
je 0,06572 evra (brez DDV), medtem ko že preprosta sončna elektrarna na strehi Ekonomske
fakultete v Ljubljani proizvede povprečno 120.750 kWh letno, kar se prevede v prihranek
približno 8 tisoč evrov. Toda ker smo mi Gimnazija Bežigrad in naj bi bili gimnazija, ki izšola
bodoče voditelje gospodarstva in države, bi morali iti dlje kot samo do izkoriščanja sončne
energije.
Ko pomislite na alternativne vire energije, pomislite
na jedrsko, sončno in vetrno energijo, toda obstaja
veliko več kot to. Obstaja še energija morja
(valovanje in plimovanje), energija hoje, termalna
energija ter še mnogo drugih. Za šolo je seveda
najlažja in najpogosteje uporabljena sončna energija,
toda brez prevelikih stroškov bi se dalo izkoriščati
tudi druge alternativne vire. Energija hoje (slika 7) je
dokaj nedaven in obetaven izum, temelji na
piezoelektričnih kristalih, ki proizvajajo elektriko, ko
se deformirajo.
Slika 4: Energija hoje (vir: gettyimages.com)
Obleči celotne stopnice šole, ki predstavljajo najbolj prehodno območje šole, bi stalo
približno 1.5 milijona evrov. Taka investicija se ne bi povrnila v času našega življenja in
gotovo ne v denarni obliki. Benjamin Franklin, eden od ustanoviteljev ZDA, je rekel: »Znanje
je investicija z največjimi obrestmi.« In ker je šola ustanova za oblikovanje uma mladih, bi se
investicija v novo tehnologijo nedvomno odrazila v umih mladostnikov oz. znanstvenikov
prihodnosti.
Tine Ogrinc, Luka Perič
•
•
•
Curie, P. 2008. Piezoelectric Ceramics Properties & Applications. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Alternative energy. 2013. [internet]. [citirano 26.3.2013]. Dostopno na: http://www.altenergy.org/.
Piezoelectric sensor. 2013. [Internet]. [Citirano 26.3.2013]. Dostopno na:
http://en.wikipedia.org/wiki/Piezoelectric_sensor.
9
Prevoz dijakov in zaposlenih v šolo
S pomočjo ankete sva ugotavljali, kako najini vrstniki prihajajo v šolo in iz nje, povprašali
sva tudi, kaj vedo o varčni vožnji. Na najina vprašanja se je odzvalo 81 dijakov.
Prevoz dijakov
Letnik:
Kot je razvidno iz tortnega modela, je skoraj polovica odgovorov iz tretjega letnika.
Prevoz v šolo:
Največ dijakov v šolo pride z avtobusom ali pa jih pripeljejo, kar je bilo pričakovano.
Prevoz iz šole:
Le malo dijakov iz šole uporablja drugačen način prevoza. Edina opaznejša razlika je v tem,
da gre večina tistih, ki jih v šolo pripeljejo starši, domov z avtobusom.
Naslednje vprašanje je bilo odprto. Dijaki so prosto odgovarjali na vprašanje: Varčna vožnja
omogoča nižjo porabo goriva in s tem zmanjšanje emisije toplogrednih plinov. Si že slišal/a
za varčno vožnjo - kaj veš oz. si predstavljaš pod tem pojmom?
31 dijakov trdi, da za varčno vožnjo še ni slišalo, ostali pa so zanjo že slišali in so podajali
zelo raznolike odgovore, na primer:
Vožnja z mestnim prometom (avtobusi itd), vožnja s prijatelji (več oseb v enem
avtomobilu).
To pomeni, da zaviraš počasi in prav tako zlagoma pospešuješ, ter na splošno voziš
umirjeno.
Da, nekaj vem, ker mi je o tem razlagal oče - ne speljuješ in zaviraš »na silo« (prehitro),
voziš tako hitro, kot je treba (ne divjaš po avtocesti, če se ti ne mudi), paziš na pravilno
prestavo (da niso obrati preveliki ali premajhni), pri nas doma pa tudi pazimo na čim
manjšo težo avtomobila, zato naš tank nikoli ni napolnjen do vrha.
Hibridni avtomobili, ki delujejo na alternativa goriva poleg fosilnih.
Manjši obrati = manjša poraba za ultimativno vožnjo 1,500 obratov je »glih kul«;
ultimativna je vožnja z 80 km/h (najboljši kompromis med hitrostjo in porabo); čim manj
krame v avtu (vsaka teža poveča porabo); pri mestni vožnji se izogibaj semaforjem (»če
maš jajca čez rumeno potegni«); (optional) iz avta vrzi »zoprn folk«; ni samo varčna,
ampak še bolj prijetna vožnja; pred rdečim semaforjem stopi s plina in izračunaj
ultimativno hitrost, da ujameš zeleno brez plina => »folk te tko ne mara ampak zmanjšaš
porabo«; redni servis avta, menjava olja = manj trenja = manj porabe.
Devet od anketiranih dijakov ima vozniški izpit, od tega so jih šest osvestili o varčni vožnji:
Omenili so, da je potrebno voziti v pravilni prestavi in da je potrebno motor ugasniti, če
dolgo stoji,
Dovolj napolnjene pnevmatike, ne vozimo s prtljažnikom brez potrebe, zaviramo z
motorjem in ne z zavorami ...
Postavili sva še dve vprašanji, s katerimi sva želeli preveriti, kako dobro predstavo imajo
dijaki o porabi goriva in onesnaževanju.
Z izvajanjem načel varčne vožnje je mogoče prihraniti tudi do ____ goriva:
1-5%
1
1.2%
5-10%
13
16%
10-15%
21
25.9%
15-25%
29
35.8%
25-50%
12
14.8%
več kot 50%
5
6.2%
Vsi rezultati
81
Emisije iz cestnega transporta v Sloveniji predstavljajo kar ____ vseh emisij CO2,
povzročenih s transportom. (Pri tem vprašanju sva opazili, da dijaki niso pozorno prebrali
vprašanja.)
1-20%
2
2.5%
20-40%
18
22.2%
40-70%
35
43.2%
70-90%
25
30.9%
več kot 90%
1
1.2%
Vsi rezultati
81
Prevoz zaposlenih
S podobno anketo sva ugotavljali, kako zaposleni na naši šoli prihajajo v šolo in iz nje,
povprašali sva tudi, kaj vedo o varčni vožnji. Na najina vprašanja se je odzvalo 46
zaposlenih.
Prevoz v šolo:
Prevoz iz šole:
Presenetljivo veliko zaposlenih za prevoz uporablja kolo ali avtobus, kar je prijaznejše okolju
kot pa vožnja z avtomobilom, ki še vedno prevladujejo kot prevozno sredstvo naših
zaposlenih.
Koliko kilometrov ste oddaljeni od šole?
0-5km
18
39.1%
5-10km
14
30.4%
10-15km
4
8.7%
15-20km
3
6.5%
20-25km
2
4.3%
25-30km
1
2.2%
30-35km
1
2.2%
35-40km
0
0%
40-45km
1
2.2%
45-50km
1
2.2%
več kot 50km
1
2.2%
Vsi rezultati
46
Koliko časa potrebujete za pot od doma do šole?
manj kot 10 min
4
8.7%
10-20 min
13
28.3%
20-30 min
14
30.4%
30-40 min
9
19.6%
40-50 min
3
6.5%
50-60 min
2
4.3%
več kot 60 min
1
2.2%
Vsi rezultati
46
Zgornji podatki o oddaljenosti od šole pojasnjujejo odgovore na prejšnje vprašanje, torej zakaj
tako velik odstotek zaposlenih prihaja v šolo s kolesom oziroma peš.
Vsi od anketiranih zaposlenih imajo vozniški izpit.
Na odprto vprašanje o varčni vožnji, so zaposleni odgovarjali bolj točno kot dijaki.
Varčna vožnja omogoča nižjo porabo goriva in s tem zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Ste že slišali za varčno vožnjo - kaj veste oz. si predstavljate pod tem pojmom?
Pod varčno vožnjo si predstavljam vožnjo z električnimi avtomobili oz. avtomobili, ki
imajo drugačno gorivo kot je nafta in posledično nimajo toplogrednih plinov.
Pod pojmom "varčna vožnja" si predstavljam vozilo, ki ima določene okoljske lastnosti,
predvsem pa je varčna vožnja odvisna od posameznika - voznika (ne vozimo se na kratke
razdalje, med postanki ugašamo motor, ugašamo nepotrebne porabnike ...).
Predvidevanje, kdaj se bo morda potrebno ustaviti (npr. pred semaforjem), ob čemer lahko
le zmanjšamo hitrost in se počasi približamo križišču, zaradi česar popolna zaustavitev
morda ne bo potrebna, s tem pa tudi ne speljevanje, ob čemer se porabi največ goriva.
Sem že slišala in jo tudi uporabljam.
Ali vas šola spodbuja k izvajanju varčne vožnje?
Na področju varčne vožnje bi lahko šola naredila veliko več z opozorili. (Hanžič, 2012)
Zaposleni, ki so odgovorili z »da«, so se tudi malo pošalili:
nižja plača :-),
pomanjkanje parkirišč,
s primerno kolesarnico, zaradi česar je prevoz s kolesom ustreznejši,
razlaga ukrepov v državah Srednje Evrope.
Postavili sva jim enaki vprašanji kot učencem, da bi primerjali odgovore z dijaškimi.
Z izvajanjem načel varčne vožnje je mogoče prihraniti tudi do ____ goriva:
1-5%
1
2.2%
5-10%
14
30.4%
10-15%
13
28.3%
15-25%
12
26.1%
25-50%
6
13%
več kot 50%
0
0%
Vsi rezultati
46
Emisije iz cestnega transporta v Sloveniji predstavljajo kar ____ vseh emisij CO2,
povzročenih s transportom.
1-20%
5
10.9%
20-40%
17
37%
40-70%
14
30.4%
70-90%
8
17.4%
več kot 90%
2
4.3%
Vsi rezultati
46
Za možnost varčevanja z varčno vožnjo imajo odrasli boljšo predstavo, kar je pričakovano, saj
vsakodnevno spremljajo porabo svojega vozila, medtem ko večina učencev sploh še ni sedla
za volan.
Pri zadnjem vprašanju so bili nepozorni tako učitelji kot dijaki, saj je pravilen odgovor »več
kot 90%«. Predvidevava, da je večina odgovarjala v smislu, kolikšen delež prispeva promet k
celotnemu onesnaževanju.
Tina Gspan, Katja Opresnik
•
Hanžič, K. 2012. Ekolist: Znižanje porabe goriva in toplogrednih emisij cestnega transporta z varčno
vožnjo in nagrajevanjem zaposlenih. Maribor. Str: 41-46
10
Ogljični odtis
Ogljični odtis predstavlja seštevek vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih posredno ali
neposredno proizvaja človek, organizacija ali sam izdelek (Zakon o podnebnih spremembah,
2011). Emisije toplogrednih plinov so lahko neposredne iz dejavnosti, ki jih organizacija
nadzoruje (izgorevanje fosilnih goriv), posledica porabe električne energije (z nakupom
elektrike je organizacija posredno odgovorna za sproščanje nastalega CO2), in posredne
zaradi proizvodov in storitev (nastajanje emisij pri pripravi in prevozu surovin). Ogljikov
dioksid pri tem izraža ekvivalent prispevka različnih toplogrednih plinov. Torej ne gre le za
izpuste ogljikovega dioksida, ampak je ta uporabljen kot veljavna referenčna enota za vse
toplogredne pline, zato se ogljični odtis podaja v tonah CO2e (Umanotera, 2009).
V zadnjih letih se je ogljični odtis uveljavil kot samostojno orodje in podatek, ki odraža
količino izpustov toplogrednih plinov in s katerim lahko komuniciramo, ter kot kazalnik, ki ga
lahko uporabljamo pri ogljičnem menedžmentu (Simonič, 2012). Zaenkrat je poročanje o
izpustih toplogrednih plinov v Sloveniji obvezno le za največje obremenjevalce, za vse ostale
pa predstavlja veliko priložnost za zniževanje stroškov poslovanja, vzpostavljanje
konkurenčne prednosti, krepitev blagovne znamke in usmeritev v ‘zeleno’ tržno nišo.
Za izračun ogljičnega odtisa gimnazije Bežigrad smo uporabili metodologijo Carbon Trust GHG Protocol, ki je eno najbolj razširjenih orodij za računanje ogljičnih odtisov
(http://www.carbontrust.co.uk). Ogljični odtis Gimnazije Bežigrad smo izračunali z orodjem
»The Carbon Calculator«, ki omogoča izračun emisije neposrednih (npr. sežig fosilnih goriv
na sami lokaciji ipd.) in posrednih virov (npr. električna poraba in službene poti).
Rebeka Grčar, Sara Uhan
•
•
Umanotera. 2009. Ogljični odtis: Primeri iz prakse iz Velike Britanije in Slovenije. Ljubljana:
Umanotera.
Simonič, G. 2012. Ogljični odtis - merilo za ocenjevanje vplivov na okolje. Finance, 6. februar 2012.
10.1 Ogljični odtis posameznega dijaka
Številke izpustov CO2 na leto na prebivalca so več kot zastrašujoče. Če se bo tako
nadaljevalo, bomo naš planet popolnoma opustošili, vendar ostaja upanje, da naša dejanja
spremenimo in rešimo svet. Kot pa pravi pregovor, moramo »najprej pomesti pred svojim
pragom« - torej začeti pri sebi. Izračun ogljičnega odtisa posameznega dijaka Gimnazije
Bežigrad bi nas moral postaviti na realna tla in nas posledično prisiliti k premisleku o
postopku zmanjšanja emisij.
Gimnazija Bežigrad naj bi s svojim ogrevanjem šole, prevozom dijakov in uslužbencev ter
porabo elektrike oblikovala svoj ogljični odtis. Vendar pa različni posamezniki, ki so na
kakršen koli način povezani z gimnazijo, ne vplivajo na ta izračun enako:
-
Posameznik, ki se v šolo pripelje s kolesom, prispeva: 0,7 ton C02
Posameznik, ki za prevozno sredstvo uporablja avtomobil, prispeva: 2,6 ton C02
Posameznik, ki se pripelje z vlakom, prispeva: 1,6 ton C02
Povprečna količina ogljičnega odtisa, ki je značilna za Evropo, je 10 ton CO2 na
posameznega prebivalca. Iz grafa je razvidno, da najvišjo količino ogljičnega odtisa pripada
gospodarsko eni najrazvitejših držav - ZDA, kjer je količina izpustov CO2 kar dvakrat večja
kot v povprečju v Evropi. Vendar pa visoka gospodarska razvitost ne pomeni nujno tudi
močno onesnaževanega okolja. To potrjuje dejstvo, da ima Japonska povprečje precej nižje od
ameriškega, pa tudi evropskega.
Grafikon 8: Količina ogljičnega odtisa posameznika
Ne glede na to, da ima Evropa količino ogljičnega odtisa med najnižjimi na svetu, je
ravnotežna mera veliko nižja. Vrednost, ki bi bila okolju najbolj primerna, šteje le 2 toni CO2
na prebivalca, saj bi naša atmosfera glede na število prebivalcev na Zemlji takrat lahko
vzdrževala stalno količino CO2 v ozračju (Umanotera, 2013).
Eva Janež, Daša Pokrajčevič, Urša Brinovec
•
•
Kako potratna je vaša hiša. [internet]. [citirano 28.3.2013]. Dostopno na:
http://www.petrol.si/zapisi/kako-potratna-je-vasa-hisa
Umanotera. [internet]. [citirano 27.3.2013]. Dostopno na naslovu:
http://www.umanotera.org/index.php?node=170.
10.2 Ogljični odtis Gimnazije Bežigrad
V program za izračun ogljičnega odtisa (Business Carbon Calculator) sva vnesli podatke o
šoli, številu dijakov (1043) in številu vseh zaposlenih (113). Vse količinske podatke sva
vnašali v letnih vrednostih kot vsoto posameznih mesecev leta 2012. Potrebni so bili podatki o
porabi energentov, toplote, indirektnih virih emisij, med katere sodi prevoz zaposlenih v
službo (z avtomobili, javnimi prevozi, kolesi, vlaki, taksiji ali peš), ter poraba papirja in vode.
Skupna vrednost ogljičnega odtisa Gimnazije Bežigrad za leto 2012 je po najinem izračunu
551 CO2e/leto (priloga 5). Glede na število dijakov (1043) je vrednost ogljičnega odtisa
Gimnazije Bežigrad 0,53 ton/leto letno na posameznega dijaka.
Rezultati izračuna ogljičnega odtisa so razdeljeni na tri področja:
− področje 1 (scope 1) - neposredne emisije [0 tCO2e/leto]
− področje 2 (scope 2) - posredne emisije [516 tCO2e/leto]
− področje 3 (scope 3) - druge posredne emisije [35 tCO2e/leto]
Rezultati niso popolnoma zanesljivi , saj nismo imeli vseh podatkov. Največja odstopanja so
lahko pri drugih posrednih emisijah, saj nismo imeli podatkov o prevozu vseh zaposlenih v
šolo. Le približno polovica zaposlenih je odgovorila (46 od 113), tako da so emisije
izračunane samo s temi podatki (torej povprečne vrednosti). Pri računanju smo uporabili
drugačno metodologijo kot za leto 2011, saj prejšnja ni bila več dostopna. Rezultati so vseeno
primerljivi, saj je metodologija zelo podobna (bili so zahtevani enaki podatki).
Vrednost ogljičnega odtisa znaša za leto 2011 573,6 ton CO2e/leto (priloga 6). Glede na
število dijakov (1043) je vrednost ogljičnega odtisa v letu 2011 znašala 0,55 ton/leto na
posameznega dijaka.
Rezultati izračuna ogljičnega odtisa leta 2011 so razdeljeni na tri področja:
− področje 1 (scope 1) - neposredne emisije [0 tCO2e/leto]
− področje 2 (scope 2) - posredne emisije [529.09 tCO2e/leto]
− področje 3 (scope 3) - druge posredne emisije [44.54 tCO2e/leto]
Iz rezultatov je razvidno, da je ogljični odtis leta 2012 skoraj enak kot leta 2011, vendar so
izpusti tako posrednih kot tudi drugih emisij manjši leta 2012 kot leta 2011. Razlike so zelo
majhne; lahko bi jih pripisali tudi nezadostni oziroma nepopolni količini podatkov iz leta
2012.
Julija Damjanovič, Nejka Progar
•
Business Carbon Calculator. [internet] [citirano: 10.4.2013]. Dostopno na:
http://www.renewablechoice.com/business-carbon-calculator.html
11
Razprava in zaključek
V sestavku nameravamo pregledati hipoteze, postavljene na začetku naloge in jih bodisi
potrditi, bodisi ovreči.
Začnimo pri drugi hipotezi. Ta se glasi, da Gimnazija Bežigrad varčuje z vodo, ne pa tudi s
papirjem. Hipotezo smo v procesu raziskovanja potrdili, čeprav le delno. Po podatkih iz leta
2012 en dijak naše gimnazije porabi le 12 litrov vode na dan, medtem ko je učenec povprečne
slovenske šole leta 1987 porabil tudi do 16 litrov. Vseeno pa bi porabo vode lahko še
zmanjšali, začenši s popolno prenovo šolskih sanitarij. Vse prepogosto je namreč obiskovalec
sanitarij lahko priča nefunkcionalnim WC-kotličkom, ki vode ne puščajo oziroma iz njih
vseskozi curlja. Prav tako bi prihranili, če bi namesto sedanjih zastarelih pip namestili
senzorske pipe oz. vsaj pipe z vzmetnim mehanizmom. Te vodo puščajo bolj ekonomično in
so nasploh bolj higienične. V zadnjem času je »stalna praksa« na naši šoli očitno postala
občasno zaklepanje moških stranišč. S tem se poraba vode ne zmanjša, se pa poveča nejevolja
moške populacije na šoli.
Pri porabi papirja pa je nekoliko drugače. Konkretne porabe tu sploh ni moč meriti, saj šola
ves papir skupaj z vsemi ostalimi pisarniškimi pripomočki kupuje prek javnega razpisa z
enotno naročilnico. Po izjavi računovodstva je bil tak ukrep nujen zaradi velike porabe
papirja. Za več podrobnosti gl. poglavje 5. Vseeno pa lahko iz lastnih izkušenj tudi drugi del
hipoteze potrdimo.
Naša naslednja teza je bila, da je poraba elektrike in toplote na naši šoli precej velika in da
ne izkoriščamo vseh možnosti obnovljivih virov energije. Hipoteza je potrjena. V prid
temu govorijo podatki, ki pričajo o tem, da je poraba ogromna. Krivdo gre pripisati predvsem
slabi izolaciji in dejstvu, da se predvsem v zimskih mesecih učilnice zračijo nepravilno.
Neštetokrat smo namreč priča, kako so v zimskih mesecih poleg razbeljenih radiatorjev na
stežaj odprta okna. Ob tem očitno nikomur ne pride na misel, da se ob takem načinu zračenja
porabi veliko več energije za ogrevanje.
Poraba elektrike pa se je po drugi strani povečala predvsem zaradi uporabe t. i. pametnih tabel
(s pripadajočimi projektorji) in stalno prižganih računalnikov. Uporaba sodobne tehnologije je
pouk v marsičem olajšala, vendar je s seboj prinesla tudi vrsto slabosti. Mnenja o tem, ali se je
nakup sploh splačal, so zato deljena. Več o tem lahko preberete v poglavju 8.1.
Današnje šolsko poslopje je bilo sicer zgrajeno leta 1936, zato je v marsikaterem pogledu že
zastarelo, nekateri njegovi deli pa so potrebni prenove. Vse skupaj nas privede do zadnje
(oziroma prve) hipoteze, ki pravi, da Gimnazija Bežigrad spada med bolj ekološke šole.
Žal moramo to hipotezo, ki nekako zajema vse ostale, ovreči. Po naših ugotovitvah na
marsikaterem nivoju s področja ekologije naša šola močno »šepa na obe nogi«. O tem smo
veliko povedali v naših sestavkih, zato se ne bomo ponavljali.
Že sam naslov naše naloge sicer postavlja tudi vprašanje: Ali je Gimnazija Bežigrad »zelena«
oziroma ekološko osveščena šola ali ne. Gimnazija Bežigrad sicer trenutno ni vključena v
program Ekošola, čeprav naj bi si v zadnjem času za vstop vanj bolj prizadevala. Pa si na
kratko oglejmo, kaj Ekošola sploh je in zakaj bi pravzaprav bilo dobro, če bi bila naša šola
članica te skupnosti. V predstavitvi na uradni strani programa je zapisano: »Program Ekošola
je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen
spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi
njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in
širše.« (Predstavitev Ekošole. [internet]. [citirano 15. 4. 2013]. Dostopno na naslovu:
http://www.ekosola.si/predstavitev-ekosole/). Program tako spodbuja predvsem vzgojo in
izobraževanje za okoljsko odgovornost, učinkovito rabo naravnih virov (vode, odpadkov,
energije). Njegovi cilji so prav tako vzgajanje in izobraževanje za zdrav način življenja v
zdravem okolju in tudi razvoj pozitivnih medsebojnih odnosov. Če vse to povežemo z ukrepi,
ki jih v ta namen na Gimnaziji Bežigrad že izvajamo, ugotovimo, da naša šola trenutno le
deloma zadošča pogojem za vstop. Prvič, dijaki se, kot smo mnogokrat poudarili v naši
nalogi, preredko zavedajo pomembnosti trajnostnega razvoja. Odpadkov ne ločujejo v
zadostni meri. Tudi z energijo nismo najbolj varčni. To gre predvsem na rovaš nepravilnega
zračenja v zimskih mesecih in pa nekoliko pretirani modernizaciji šole. Glede varčevanja z
vodo pa bi se, kot smo že omenili, dalo še veliko narediti s prenovo vodovodnega sistema. Po
našem mnenju naša šola prav tako izvaja premalo ukrepov za ekološko osveščanje. Vsakoletni
projekti 3. letnikov so bolj ali manj edini, pri katerih vsaj četrtina dijakov dobi možnost, da se
nekoliko zamisli nad stanjem na gimnaziji. Oziroma se jim vse to zdi nesmiselno zapravljanje
časa. Predvsem slednje je bilo žal precej pogosto slišati iz ust nekaterih.
Kljub vsemu verjamemo, da Gimnazija Bežigrad lahko izpolnjuje pogoje za vstop v program
Ekošola. Ne zaradi dodatnih finančnih sredstev, ki jih roko na srce v zadnjem času ni na
pretek, temveč zaradi dobrega imena šole. Ta gimnazija naj bi veljala za gimnazijo z
večinoma nadpovprečno uspešnimi dijaki, ki predstavljajo ponos šole. Toda prav dijaki naše
šole obenem vse prevečkrat pokažejo premajhno odgovornost pri najbolj preprostih stvareh –
varčevanju z vodo, energijo, ločevanju odpadkov ipd. O vzrokih za tako situacijo bi se dalo
razpravljati. Morda se premalo opozarja na pomembnost trajnostnega razvoja, obstaja pa tudi
možnost, da je nam (»bežigrajčanom«) ta uspešnost in »nadpovprečnost« stopila v glavo in se
nam to ne zdi pomembno ter so nam take zemeljske reči (varčevanje, ločevanje) pod častjo.
Če to drži, je problem še veliko težji, kot se zdi. Srčno upamo, da ni tako in je situacija
rešljiva.
V vsakem primeru pa nič ne bo pomagalo, če naša in prihodne generacije na tej šoli za ta
problem ne bodo dovolj odprte. Kakor koli bomo že ukrepali, najprej bomo morali začeti pri
sebi. Vsaka kapljica vode šteje in z vsakim pravilno ločenim odpadkom prispevamo k bolj
neokrnjenemu svetu. Posamezniki tvorijo skupnosti, samo skupnosti pa lahko dosežejo nekaj
več.
Z dobrim zgledom lahko pomaga vsak. Prvi korak je korak posameznika, ki teži k tem, da
postane korak ljudstva.
12
Literatura
ABC odpadkov [internet] [citirano: 14.2.2013]. Dostopno na: http://www.komunalaradovljica.si/storitve/abc-odpadkov/81.
Alternative energy. 2013. [internet]. [citirano 26.3.2013]. Dostopno na:
http://www.altenergy.org/.
ARSO. Raba vode. [internet]. [citirano dne: 16.2.2013]. Dostopno na:
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=20.
Bitea. [internet]. [citirano 29.3.2013]. Dostopno na: http://www.Imbitea.si/bitea4a.jsp.
Curie, P. 2008. Piezoelectric Ceramics Properties & Applications. Ljubljana: Državna
založba Slovenije.
Ebm. [internet]. [citirano 29.3.2013]. Dostopno na:
http://ebm.si/zamedije/Gradivo_za_medije17022011.pdf.
Kam gredo ločeno zbrani odpadki? [internet] [citirano: 14.2.2013]. Dostopno na:
http://www.slopak.si/slopak/aktualno/novica?aid=53.
Kemis [internet]. [citirano 27.03.2013]. Dostopno na: http://www.kemis.si/.
Koželj, B. Vuk, D. 1987. Splošna ekologija z varstvom okolja.Maribor: Obzorja.
Ločevanje. 2013. [internet]. [citirano 31.3.2013]. Dostopno na naslovu:
http://english.jhl.si/snaga/locevanje/bio
Ločevanje in zbiranje odpadkov [internet] [citirano: 14.2.2013]. Dostopno na:
http://www.snaga.si/locevanje-zbiranje-odpadkov.
Onesnaževanje tal [internet]. [citirano: 09.12.2012]. Dostopno na:
http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/225-onesnaevanje-tal.
Opis nevarnih odpadkov [internet]. [citirano 27.03.2013]. Dostopno na:
http://www.kemis.si/ravnanje-z-odpadki/opis-nevarnih-odpadkov-.
Oznake za nevarnost [internet]. [citirano 27.03.2013]. Dostopno na: http://www.osbos.si/ekemija/e-gradivo-tmp/1-sklop/oznake_za_nevarnost.html.
Piezoelectric sensor. 2013. [Internet]. [Citirano 26.3.2013]. Dostopno na:
http://en.wikipedia.org/wiki/Piezoelectric_sensor.
Praktikum iz organske kemije [internet]. [citirano: 09.12.2012]. Dostopno na:
http://studenti.fkkt.uni-lj.si/wp-content/uploads/group-documents/6/1322262719praktikum_delno.pdf.
Ravnanje z odpadki [internet]. [citirano 27.03.2013]. Dostopno na:
http://www.kemis.si/ravnanje-z-odpadki/ravnanje-z-odpadki.
Ravnanje z odpadki. [internet]. [citirano 29.3.2013]. Dostopno na:
http://www.ekostran.si/node/13.
Reciklaža plastike. [internet]. [citirano 29.3.2013]. Dostopno na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Recikliranje#Plastika.
Reciklaža stekla.2013. [internet]. [citirano 31.3.2013]. Dostopno na naslovu:
http://www.kemija.org/index.php/kemija-mainmenu-38/24-kemijacat/55-reciklaa-inzgodovina-stekla
Simonič, G. 2012. Ogljični odtis - merilo za ocenjevanje vplivov na okolje. Finance, 6.
februar 2012.
Simonova zgodba [internet] [citirano: 14.2.2013]. Dostopno na: http://zasimona.si/kaj-seje-zgodilo/.
Statistični urad Republike Slovenije (Predelane, odstranjene količine odpadkov po
statističnih regijah, Slovenija, letno) [internet]. [citirano 20.03.2013]. Dostopno na:
http://www.stat.si/.
Umanotera. 2009. Ogljični odtis: Primeri iz prakse iz Velike Britanije in Slovenije.
Ljubljana: Umanotera.
Zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/2003 - uradno prečiščeno besedilo ZKemUPB1, stran 15069) [internet]. [citirano 05.01.2013]. Dostopno na: http://www.uradnilist.si/1/content?id=46005.
13
Priloge
13.1 Vprašalnik za snažilke (o ločevanju odpadkov)
1. V kakšni meri dijaki ločujejo odpadke? (1-zelo veliko ločujejo, 5-sploh ne ločujejo)
1 2 3 4 5
2. Ali koše z ločenimi odpadki še enkrat pregledate in izločite neprimerne odpadke?
DA NE
Če ste odgovorili z da, koliko časa Vam pregledovanje enega koša povprečno vzame?
____________________________________________________________________
3. Ali je večina plastenk odvržena brez zamaškov?
DA NE
4. Ali zamaške, ki so še na plastenkah odstranite in jih daste na zbirno mesto?
DA NE
5. Ali veste, kaj se zgodi odpadki, ko zapustijo šolo?
DA NE
Če da, kaj?
____________________________________________________________________
13.2 Vprašalnik za podjetje Snaga
1. Ali še enkrat preverite, če so odpadki pravilno ločeni?
a. Ali pregledovanje vzame veliko časa oziroma precej upočasni reciklažo?
2. Ali je še veliko odpadkov narobe ločenih?
3. Kaj naredite z materialom, ki ga reciklirate?
4. Zakaj zamaški ne smejo v embalažo?
13.3 Anketa za dijake Gimnazije Bežigrad
Pozdravljeni! Smo dijakinje 3. letnika in v okviru projektne naloge Gimnazija Bežigrad Zelena šola izvajamo anketo o ločevanju odpadkov. Zelo vam bomo hvaležne, če si boste
vzeli čas in jo izpolnili.
1. Ali veš za kaj se zbirajo zamaški?
DA NE
Če da, za kaj? ______________________________________________________________
2. Oceni svoje ločevanje odpadkov. (1-vedno ločujem, 5-nikoli ne ločujem)
1 2 3 4 5
3. Kaj narediš s plastenko z zamaškom?
a) odvržem jo v koš za embalažo
b) odstranim zamašek, nato odvržem v embalažo
c) vržem jo v najbližji koš
d) odvržem jo na tla
e) drugo: ________________________________________________________________
4. Tabela: označi v kateri koš odvržeš določen odpadek
embalaža
biološki odpadki
aluminijasta
folija
ostanki hrane
kartonska
embalaža
žvečilni gumi
pokvarjeni
mlečni izdelki
ogledalo
ovitek od
čokolade
plastenka
zvezek
brošura
cigaretna
škatlica
čajna vrečka
jogurtov lonček
kemični svinčnik
lasje
Hvala za sodelovanje!
papir
drugi odpadki
13.4 Ogljični odtis Gimnazije Bežigrad za leto 2012
13.5 Ogljični odtis Gimnazije Bežigrad za leto 2011