Izbrali smo gospodarska vozila leta

eTransport.si
Vodilna slovenska revija o gospodarskih vozilih, logistiki in prometu
JUNIJ 2015
LETNIK 15 • ŠTEVILKA 6
CENA
2,90 EUR
TOP 100
LET
največji CESTNI
PREVOZNIKI
TEST
Scania
VELIKA
R 450
REPORTAŽA
Tehnika:
ogon
hidravlični p
ni
Jeseni obvez temi
asistenčni sis
Test: Renault Trafic & Opel Vivaro
Izbrali smo gospodarska vozila leta
3
%
Prihranite tri odstotke
goriva z našimi zadnjimi
izboljšavami.
Posodobljen Scania Eco-roll
Nova Scania 450 Euro 6 SCR
Novo olje, ki varčuje z
gorivom
Prostovrteči retarder
Gremo naprej.
DODATNE IZBOLJŠAVE NA PODROČJU UČINKOVITOSTI GORIVA.
Za nas ne obstajajo premajhni deli. Vsak del ima svoj pomen. Zato vedno
izboljšujemo vse, kar delamo. To je tisto, kar nas žene naprej.
Po predstavitvi serije Scania Streamline smo nadaljevali z izboljšavami in
razvojem naših tovornjakov. Zadnji rezultat razvoja je serija posodobitev, ki
zmanjšajo porabo goriva za tri odstotke.
Izjemen izkoristek goriva potrjujejo dejstva. Spremljajte
zmogljivost naših motorjev na področju porabe goriva na
www.scania.com/moveforward.
Scania. Vedno s pogledom naprej.
www.scania.si
Vklopite varnostno SMS sporočilo
Preprečite večje finančne izgube v primeru zlorabe kartice
“...Ustavil sem se na bencinski črpalki, natočil gorivo, plačal in se odpeljal. Čez čas sem prejel
SMS o izvedenem dvigu na bančnem avtomatu v višini 120 €. Preveril sem v denarnici
in ugotovil, da kartice nimam pri sebi. Poklical sem številko, ki je bila zapisana v SMS sporočilu
in takoj uredil preklic kartice. Varnostno SMS sporočilo je preprečilo možnosti nadaljnjih zlorab.“
Vklopite storitev Varnostno SMS - sporočilo.
Svetujemo vam, da na svoji banki povprašate o storitvi Varnostno SMS – sporočilo, ki vas obvesti
o zlorabi, nudi možnost preklica kartice in prepreči nadaljnje zlorabe.
www.bankart.si
Vsebina // UVODNIK
Številka 06 – Junij 2015
Vsebina
Novice
18
6 Slovenija in svet
13 Previdno s plačilnimi karticami
Test, vozili smo, aktualno
14 100 največjih
17 50 največjih cestnih potniških prevoznikov
18 Razstava vozil in šoferski praznik
22 Gospodarsko vozilo leta
36 15 uspešnih let
39 Pravi dolgoprogaš
22
44 Resen avtobus
46 Večnamenski medmestnež
48 Zmagovalca GVL 2015
52 Volkswagnov obrtnik
54 Marljiva mravljica
58 Korak do avtopilota
62 Specializirani za prevoz kontejnerjev
63 Gotovina na poti
64 CMR odgovornost in zavarovanja (8. del)
66 Pobuda Sekcije za promet
58
68 Norbert Kiss v življenjski formi
Logistika
70 Svet prikolic
72 Sejem Transport in logistika – München 2015
76 Logist leta 2014
78 Zasnove za učinkovitejši železniški promet
80 Nastaja enotni evropski prometni prostor
81 Servisne informacije
82 Križanka
4
// Transport // junij 2015.
68
54
Izdajatelj Tehnis, d.o.o.
Transport show
•D
irektor
Janko Zrim
•G
lavni in odgovorni urednik
Borut Štajnaher
•A
vtorji
Matej Jurgele
Martina Kermavner
Aljaž Vidovič
Martin Skušek
Josip Orbanić
Zoran Samardžić
dr. Bojan Beškovnik
•N
aslov uredništva
Linhartova 3
1000 Ljubljana
tel.: 01 430 60 60
faks: 01 439 36 10
e-pošta: [email protected]
•T
ajništvo
Tanja Kokot
tel.: 01 430 60 60
e-pošta: [email protected]
•M
arketing in oglasno trženje
Martina Kermavner
gsm: 031 728 800
tel.: 01 430 60 65
e-pošta: [email protected]
•O
blikovanje in
grafična priprava
Studio Tehnis d.o.o.,
Katja Podržaj
•T
isk
Schwarz print, d.o.o.
Ljubljana
•D
istribucija
Delo prodaja, d.d. in
Pošta Slovenije
Revija Transport izhaja
enkrat mesečno.
Letno izide 10 številk.
Cena posameznega izvoda
je 2,90€.
Letna naročnina znaša 28,97€.
Poštnina in
DDV sta vključena v ceno.
ISSN 1580 - 4488.
Revija šteje med grafične
izdelke, za katere se plačuje
9,5-odstotni davek
na dodano vrednost.
Maj je bil pri nas povsem pod­
rejen pripravam in izvedbi Tran­
sport showa. Res smo se potrudili
in upam, da ste tega mnenja tudi
vsi, ki ste se sprehodili po velikem
razstavnem prostoru na parkiri­
šču BTC Logističnega centra. Ob
raznovrstnem dogajanju smo iz­
brali slovensko gospodarsko vozi­
lo leta, revija Transport pa je tam
proslavila tudi 15 izhajanja. Sku­
paj z vsemi prisotnimi smo naz­
dravili s penino in si razdelili spe­
cialitete z žara. Tokratna razstav
gospodarskih vozil je bila peta, mi pa smo z mislimi že pri pripravi
naslednjega Transport showa. V nadaljevanju revije si lahko v sliki
in besedi ogledate kaj vse je bilo tokrat na ogled in kaj se je dogajalo.
Pred nami je poletje in s tem povezane gneče na cestah in prepovedi
voženj ob koncih tedna, pa tudi kakšna zapora karavanškega predo­
ra ni izključena, tako da svetujem mirne živce in hladno kri, če boste
obtičali kje na cesti.
Med poletno turistično sezono, ki traja od 1. 7. od 31. 8. se promet­
na varnost navadno precej poslabša, saj se vožnja poleti razlikuje od
vožnje v drugih obdobjih leta. Večja gostota prometa in raznovrst­
nost prometnih udeležencev z različnimi vozniškimi izkušnjami,
so največje težave na cestah v vročih poletnih dneh. Najpogostej­
ša vzroka prometnih nesreč pa še naprej ostaja prehitra vožnja in
vožnja pod vplivom alkohola. Želim vam čim bolj varno vožnjo, s
čim manj zastoji in da bi varno prišli na cilj. Če pa ste na dopustu,
nikar ne hitite, morje vas bo počakalo. Pa srečno vožnjo!
Borut Štajnaher
Copyright © Revija Transport
Kakršna koli reprodukcija in
posredovanje edicije ali njenih
posameznih delov sta dovoljena
le s pisnim soglasjem izdajatelja.
Revija Transport je članica mednarodne žirije Avtobus leta.
Transport // junij 2015. //
5
Novice // aktualno iz slovenije in sveta
Iveco
DAF
Nov Daily 4x4
Tovornjak na pedala
Po velikem uspehu novega Dailyja, ki je prejel nagrado kot zmagovalec prestižnega “International Van of
the Year 2015” tekmovanja, Iveco sedaj predstavlja
novo različico Daily 4x4. Vozilo se ponaša z veliko
močjo in fleksibilnostjo, saj s pogonom 4x4 vstopa v
popolnoma novo kategorijo. Na voljo je v dveh različicah, pri čemer lahko izbiramo med enojno kabino
medosne razdalje 3050 ali 3400 mm ter dvojno kabino za posadko sedmih oseb s 3400 mm medosne
razdalje. Prav tako lahko glede na potrebe izbiramo
med 3,5- in 5,5-tonsko različico. Vozilo je v vsakem
primeru opremljeno s trpežnim 3-litrskim motorjem
Euro 6, ki proizvede 170 KM in 400 Nm navora. Nanj
je priključen 6-stopenjski menjalnik, preko
katerega se moč prenaša do osrednjega
razdelivca pogona, s
štirimi posebej nizkimi prestavami. Tako
imamo skupno na voljo
24 prestavnih razmerij, ki zmorejo premagati vsako strmino in
prečkati najresnejše
terene.
Pri DAF-u so razširili svojo ponudbo specialnih različic tovornjaka XF Euro 6. Sedaj je na voljo tudi
kot otroški tovornjak na pedala. Narejen je posebej
za tiste otroke, ki sanjajo, da bi imeli svoj lasten
tovornjak, vendar so še malce premladi. Atraktivni
oranžni otroški tovornjak je možno naročiti preko
spleta ali uradnih trgovcev DAF-a. Na voljo so tudi
druge elegantne, funkcionalne in kakovostne igrače
in oblačila za otroke. DAF pa prav tako predstavlja
novo kolekcijo oblačil zanj in njo ter druge edinstvene DAF dodatke, ki bodo zagotovo navdušili vse privržence znamke.
Freightliner Inspiration
Sistem samodejne vožnje
je realnost
Kot kaže, bodo ameriški špediterji lahko kmalu počivali
med vožnjo. Predstavili so prvi tovornjak, v katerem
bo voznik lahko na avtocesti že danes s pritiskom na
gumb predal volan svojemu elektronskemu asistentu. Pri tem se bodo tovrstni tovornjaki povezali tudi v
samovozeče konvoje, ki bodo porabili manj goriva in
pomagali povečati pretočnost ceste. Tovornjak ima v
sprednjem odbijaču nameščen radarski sistem in dva
senzorja. Skupaj prepoznavajo morebitno približevanje
vozil s stranskih cest in nadzirajo vozno ter okoliško
površino do 250 metrov pred vozilom. O tem bomo
več pisali v naslednji številki.
Volvo Trucks
Samodejni vklop prednjega
pogona
Volvo Trucks je prvi proizvajalec tovornjakov na svetu,
ki pri tovornjakih za gradbeništvo ponuja vklop prednjega pogona. Funkcija samodejnega preprečevanja
zdrsa pogonskih koles vklopi pogon sprednje osi, če
zadnja kolesa izgubijo oprijem na spolzki ali neutrjeni
podlagi. Za voznika to pomeni boljše manevrske sposobnosti, za lastnika prihranke goriva, za tovornjak pa
manjšo obrabo. Mnogi vozniki vklopijo sprednji pogon
ali zaporo diferenciala že vnaprej, preden pridejo do
težavnega odseka, da ne bi obtičali. Volvova funkcija
samodejnega preprečevanja zdrsa pogonskih koles
vklopi pogon sprednjih koles med vožnjo in samo za
toliko časa, kot je ta res potreben. Samodejno preprečevanje zdrsa pogonskih koles spada med standardno opremo Volva FMX s konfiguracijama 4x4,
6x6 ter tudi 8x6, ter je na voljo za celotni program
motorjev različic Euro 3, 4, 5 in 6.
Novice // aktualno iz slovenije in sveta
Iveco
MAN
Razkrit novi Eurocargo
Interschutz 2015
Eden
izmed
vohunov je na
spletu
objavil
sliko popolnoma
odkritega, čisto
novega modela
tovornjaka Iveco
Eurocargo. Ko
je prišla na trg
trenutno aktualna različica modela Eurocargo,
je vizualno izgledala precej enako, kot prejšnja
generacija, ki jo
je nadomestila.
Tokrat ni tako,
saj je videti, da so na oddelku za oblikovanje podjetja
Iveco zavihali rokave in vizualno prenovili prihajajočo
generacijo vozila. Nova generacija deluje precej bolj
moderno in nasmejano. Druge podrobnosti in tehnične novosti za enkrat še niso znane, lahko pa jih pričakujemo še letos.
MAN s svojim širokim spektrom vozil TGL, TGM in TGS
pokriva širok razpon masnih razredov od 7,5 do 44 t
za veliko različnih dejavnosti, s katerimi se soočajo gasilske in reševalne službe. MAN bo svoje številne tehnične novosti predstavil na sejmu Intershutz 2015, ki
se junija odvija v Hannovru. Za prikaz obsega svojih vozil
bodo pri MAN-u predstavili veliko različnih variant posameznega modela, vse od različnih konfiguracij podvozij
do različnih
tipov kabin
in nadgradenj. Predstavljena
vozila
si
bo mogoče ogledati
v hali 27.
Na
sliki
je
predstavljen
MAN TGM
18.340 z
motorjem
Euro 6.
MOL
Zlata MOL kartica
Renault Trucks
Fotografski natečaj
Renault Trucks vas vabi, da sodelujete na fotografskem natečaju Renault
Trucks T, mednarodno tovorno vozilo leta 2015, in se potegujete za eno
od 60 maket! Na natečaju lahko sodelujete tako, da naložite fotografijo, na kateri je Renault Trucks T, na spletno stran Truckers Gallery. Pri
tem označite kvadratek “Sodelujem na fotografskem natečaju Renault
Trucks T in se strinjam s pravili”. Natečaj se je začel 1. aprila in traja do
31. avgusta. Prvih 10 nagrad bo izbrala žirija, naslednjih 50 zmagovalcev
pa bo določenih z žrebom. Fotografski natečaj najdete na spletnem naslovu: http://truckersgallery.renault-trucks.com/.
Po uspešni uvedbi sprejema
kartic MOL na cestninskih postajah DARS v Sloveniji sedaj
sprejemajo Zlato kartico MOL
tudi za plačilo cestnine v Češki
republiki. Cestnina se lahko poravna na vseh kontaktnih točkah
in distribucijskih mestih na predin poplačniški sistem. V drugem
primeru je potrebno skleniti pogodbo z Direktoratom za ceste
in avtoceste Češke republike.
Registracija za poplačniški sistem je na voljo na kontaktnih
točkah in distribucijskih mestih.
Novice // aktualno iz slovenije in sveta
Palete
EPAL na poti
uspeha
V prejšnji številki smo objavili članek o EPAL-u (Evropskem
združenju za palete). Po pomoti smo pozabili navesti avtorja
članka. Avtor članka je g. Ivan
Kerec, ki se mu za nevšečnost
opravičujemo.
Renault Trucks
Peresno lahek mešalec 8x4
Tovornjak Renault Trucks C XLoad je v celoti namenjen prevažanju betona
in popolnoma prilagojen tako asfaltirani cesti kot terenski podlagi. Tovornjak
konfiguracije 8x4 z dvojnimi pnevmatikami na zadnjih
oseh ima lastno težo zgolj 9200 kg, ki je certificirana s
strani francoskega certifikacijskega organa UTAC. Ultra
lahki C XLoad tako omogoča prevoznikom, da optimizirajo svoje prevoze, saj lahko naenkrat prepeljejo večjo
količino tovora in tako povečajo svojo stroškovno učinkovitost. Naenkrat lahko prevažamo 8 m3 betona, kar
pomeni, da v 16-ih vožnjah prepeljemo enako količino
betona, kot običajen tovornjak v 17-ih vožnjah. Zraven
tega pa tovornjak kljub manjši teži ohranja svojo robustnost, saj je prihranek na teži posledica uporabe aluminija pri izdelavi nadgradnje. To pomeni, da vozilo pride že
iz tovarne z nameščenim mešalcem cementa, kar prav
tako zmanjšuje čakalne čase.
Timocom
Spletne platforme
Ena izmed Timocomovih delavnic v Sloveniji se je odvijala tudi na šoli B&B v Kranju. Delavnico je vodila Tina
Pandža, področni vodja za Slovenijo. Na delavnici so
predstavili Timocomove spletne platforme, TC Profile® (spletni transportni imenik za Evropo), TC eMap®
(Program za izračun poti in sledenje vozil), TC eBid®
(Program za razpisne platforme) in TC Truck&Cargo®
(Borzo tovora, kjer dnevno razpolagajo do 450.000
ponudb tovora in/ali tovornih vozil). Njihove proizvode
naj bi uporabljalo okoli 35.000 transportnih podjetij.
Po teoriji in razlagi je sledilo tudi praktično delo z orodji. Udeleženci so lahko v živo preizkusili uporabo mask
za dodajanje tovora ali vozil, ali pa so iskali določen tovor in se seznanili s Timocomovimi orodji. Vsak izmed
udeležencev je prejel tudi certifikat.
10
// Transport // junij 2015.
Novice // aktualno iz slovenije in sveta
Za doplačilo je možno naročiti tudi kamero za pomoč pri vzvratni vožnji.
Partner bo na začetku dostopen s preverjenim 1,6-litrskim BlueHDi motorjem, ki razvija tri stopnje moči: 55 kW,
73 kW in 88 kW. Motorji so do 15
odstotkov varčnejši in čistejši. Na voljo
je tudi kot potniška izvedba tepee ali kot
dostavna izvedba z dvema dolžinama.
Novost v ponudbi pa je električna izvedenka, ki lahko po zagotovilih proizvajalca z enim polnjenjem prepelje do 170
km, življenjski rok baterij pa je podaljšan
na 8 let. Cenovna paleta prenovljenega
partnerja se začne pri 14.900 evrih.
Peugeot
Novi partner
Tudi družina majhnih dostavno-potniških vozil, ki
jo Peugeot trži pod imenom partner, je prišla na
vrsto za osvežitev. Le-ta je najbolj opazna na sprednjem delu, kjer jer nova maska, v kateri se sedaj
bohoti lev, logotip podjetja. Sprednji odbijač je masivnejši in sega vse do luči, nad lučmi za meglo pa
so sedaj svoj prostor našle LED dnevne luči.
V notranjost tudi pri partnerju sedaj najdemo
7-palčni zaslon, občutljiv na dotik, povezljivost z
zunanjimi napravami pa omogoča sistem MirrorLink. Zanimivo pa je, da lahko sistem upravljamo
tudi z glasom (slovenskega jezika še ne prepozna).
Fiat
Novi doblo
Doblo je zelo pomemben člen Fiatov ponudbe
lahkih gospodarskih vozil, saj je to najbolj prodajan model v letu 2014, nov model pa bo to
pozicijo zagotovo zadržal. Novi Doblo četrte
generacije pa prinaša še več uporabnosti, več
zmogljivosti in več vrednosti.
Avto se ponovno izdeluje v treh izvedbah – cargo, combi, workup (šasija), pozneje pa bo na
Foto: 10-1,2
voljo še potniška izvedba panorama. Največ se pričakuje od izvedbe combi, saj ima nosilnost 750 kg, ob tem pa se v njem lahko
prevaža še 5 oseb. To je odlična kombinacija za majhne obrtnike,
ki si lahko pri nakupu obračunajo DDV.
Popolnoma prenovljeni zunanjost in notranjost spajata najsodobnejšo obliko, ki spominja na osebno vozilo, in lahko gospodarsko
vozilo v model, ki izraža živahnost, varnost in moč. Motorna paleta
je sestavljena iz šestih turbodizelskih motorjev s prostornino 1,3 in
1,6 litra. Novi Doblo Cargo je na voljo že za 11.110 EUR.
12
// Transport // junij 2015.
Varnost
Previdno s
plačilnimi karticami
Živimo v času, ko je plačevanje s plačilnimi karticami nekaj
povsem običajnega in vsakdanjega, zato je prav, da poznamo
in upoštevamo nasvete za bolj varno ravnanje s plačilnimi
karticami. Še posebej nam to znanje pride prav v poletnih
mesecih, ko več potujemo in plačujemo s plačilnimi karticami,
in v prednovoletnem času, ko vse drvi po novoletnih nakupih.
Med
izpostavljenimi kategori­
jami uporabnikov so zagotovo tudi po­
klicni vozniki, saj so zaradi narave dela
in stalnega premikanja po različnih dr­
žavah lahko lahka tarča različnih nepri­
dipravov in finančnih zlorab. Da bi bilo
tveganje čim manjše, smo vam pripravili
nekaj osnovnih nasvetov, kako bolj var­
no poslovati s plačilnimi karticami in se
učinkovito izogniti tveganju zlorab.
Osnovna navodila
Plačilno kartico je treba razumeti kot de­
nar. Kartico imejte vedno pri sebi in je ne
puščajte v vozilu ali hotelski sobi. Osebno
številko (PIN) si zapomnite in je nikdar
ne hranite skupaj s kartico. Novo plačilno
kartico takoj podpišite, saj je veljavna le
podpisana, hkrati pa s tem zmanjšate mo­
žnost zlorabe. Staro kartico (neveljavno
ali preklicano) takoj razrežite! Preventiv­
no si shranite telefonsko številko za blo­
kado kartice (najboljše kar v vaš prenosni
telefon) in v primeru kraje ali izgube takoj
pokličite. Ob uporabi oziroma plačilu kar­
tice nikoli ne izpustite izpred oči, sledite
postopku avtorizacije in na koncu preve­
rite znesek na izpisku. Na prodajnih me­
stih ne podpisujte potrdil (slipov), ki niso
namenjena takojšnjemu plačilu blaga ali
storitve in so napisana z vnaprejšnjimi
datumi ali so celo prazna.
Uporaba bančnega avtomata
Pomembno je, da med opravljanjem ka­
tere koli transakcije na bančnem avto­
matu nihče ne sme videti vaše osebne
številke! Pri vpisovanju osebne številke
priporočamo, da z roko zastrete tipkov­
nico, če kdo stoji preblizu, ga prosite,
naj se odmakne. Kartico uporabljajte
na tistih bančnih avtomatih, ki stojijo
na obljudenem, dobro osvetljenem me­
stu. Če zaznate kakršna koli odstopanja
od običajnega delovanja (neobičajne re­
že, kamere, dodatne zahteve po vpisu
PIN-a …) vzemite kartico, zapustite ban­
čni avtomat in o dogodku čim prej obve­
stite svojo banko in policijo.
Takoj, ko ugotovite krajo ali izgubo kar­
tice, pokličite na v vašem prenosnem
telefonu shranjeno telefonsko številko
za blokado kartice in prijavite izgubo ali
krajo kartice. Sum kraje obvezno prijavi­
te tudi najbližji policijski enoti.
Na kaj moram paziti pri
poslovanju v tujini?
V tujini je dobro razpolagati z več različ­
nimi karticami. Pred potovanjem preve­
rite veljavnost kartice in razpoložljiv li­
mit. Kopirajte svojo kartico in potni list
ter kopije hranite ločeno in varno, saj ta­
ko v primeru izgube ne boste ostali brez
vsega. V gneči imejte torbico ali denar­
nico tesno ob sebi, v hotelskih sobah ali
apartmajih pa uporabljajte sefe za hra­
njenje dragocenosti, gotovine in kartic.
Svetujemo vam, da se na svoji banki poza­
nimate o storitvi Varnostno SMS – sporo­
čilo. Slednje lahko prepreči večje finančne
izgube v primeru zlorabe bančne kartice,
saj uporabnika z obvestilom na prenosni
telefon obvesti o dejavnostih, izvedenih
z bančno kartico. Ob sumu, da plačila ali
dviga na bankomatu ali … niste opravili
vi, lahko nemudoma izvedete preklic kar­
tice in preprečite nadaljnje zlorabe.
Več nasvetov in navodil za poslovanje s
plačilnimi karticami si oglejte na
www.bankart.si.
Transport // junij 2015. //
13
100
največjih
Predstavljamo vam seznam 100 največjih avtoprevozniških podjetij v Sloveniji,
katerih osnovna dejavnost je cestni prevoz blaga (H-49.410), na podlagi
finančnih podatkov za leto 2014.
Vir: Bisnode
Pozitivne napovedi v gospodarstvu in
rast prodaje gospodarskih vozil (revija
Transport 2/2015) se pozitivno odraža
tudi v analizi dejavnosti H (promet in
skladiščenje), ki izkazuje 6,44-odstotno
rast prihodkov od prodaje v letu 2014,
medtem ko celotno gospodarstvo v Slo­
veniji beleži 2,80-odstotno rast.
Kljub temu moramo biti pri napovedih
za naprej previdni, kajti v dejavnosti
v povprečju skorajda ni bilo večjih in­
vesticij, saj prirast sredstev izkazuje le
0,08-odstotno povečanje. Dolgoročno
lahko to pomeni izgubo konkurenčno­
sti in povečanje zahtev po investiranju
v prihodnjih letih. Nadaljevalo se je tudi
čiščenje panoge iz prejšnjih let oziroma
je bilo zaznati negativno nataliteto rasti
v panogi H, saj je bilo v letu 2014 izbri­
sanih 929 podjetij, novoustanovljenih
pa 800.
Sicer pa so napovedi optimistične tako
glede na splošne napovedi gospodarske
rasti kot tudi na dogajanja v panogi, kjer
sta predvsem rast čistega dobička in pri­
hodkov v letu 2014 dala panogi zalet in
spodbudo novim investitorjem za nova
vlaganja.
Še pojasnilo k tabeli. Analiza je nareje­
na na podlagi podatkov zaključnega ra­
čuna za leto 2014, kjer je bilo osnovno
merilo skupno ustvarjeni prihodki. Za
boljšo oceno o uspešnosti in velikosti
podjetja smo dodali še podatke o izka­
zanem dobičku oziroma izgubi, številu
zaposlenih in primerjavo z letom 2013.
* Razširjeno analizo panoge H – promet in skladiščenje s statističnimi podatki si lahko od 20. junija 2015 v celoti ogledate na www.eTransport.si.
14
// Transport // junij 2015.
CESTNI PREVOZ BLAGA
Naziv podjetja
Celotni prihodki
2014 (EUR)
Čisti dobiček/
izguba 2014
(EUR)
Število zaposlenih
2014
Celotni Prihodki
2013
Mesto
2013
1
EUROTEK d.o.o.
27,133,285
-973,225
248
29,224,146
1
2
AVTOTRANSPORTI KASTELEC
KASTELEC LADO S.P.
23,536,129
1,312,777
139
21,158,805
2
3
JURČIČ & CO., d.o.o.
17,610,046
699,895
150
17,120,826
4
4
T.L. SIRK d.o.o.
17,297,359
406,013
106
14,999,856
6
5
GATIS d.o.o.
15,415,858
54,860
51
20,131,788
3
6
PETRANS d.o.o.
15,116,365
1,103,903
74
13,828,077
8
7
KOBAL DUŠAN s.p.
15,023,570
544,272
107
11,357,345
13
8
GEFCO d.o.o.
14,895,617
-156,735
21
11,444,171
14
9
KO-TRANS d.o.o.
14,736,328
1,008,563
108
13,670,895
10
7
10
GLOBUS d.o.o.
14,440,958
331,420
106
14,750,253
11
FRIKUS d.o.o.
13,391,942
-384,549
82
13,800,856
9
12
ŠPEDICIJA GOJA d.o.o.
13,018,221
179,879
85
10,649,641
19
13
PLOJ d.o.o.
12,754,090
646,125
33
12,445,170
11
12
14
PETEK TRANSPORT d.o.o.
12,736,849
629,665
101
12,268,904
15
GLOBAL SISTEM d.o.o.
12,705,830
362,253
101
15,218,330
5
16
SIGR d.o.o.
12,305,415
29,199
17
11,566,831
13
17
BRUS d.o.o.
11,614,814
1,068,970
98
11,200,467
16
18
PFEIFER d.o.o.
11,569,386
891,210
75
10,680,019
18
19
DANIEL FIJAVŽ S.P.
11,544,797
531,485
86
10,761,522
17
20
TNT Express Worldwide, d.o.o.
10,506,579
349,432
99
9,740,618
23
21
PREVOZNIŠTVO KLAUT d.o.o.
8,934,866
591,808
54
7,628,612
34
22
AVTOTRANSPORT KOVAČIČ d.o.o.
8,927,092
104,838
37
9,375,942
25
23
HABJAN TRANSPORT d.o.o.
8,416,195
489,950
45
8,160,285
31
24
KLEMEN TRANSPORT,
KLEMEN PIŠKUR S.P.
8,303,181
494,090
64
5,403,581
65
25
OMAHEN-TRANSPORT d.o.o.
8,118,474
709,652
46
7,859,013
32
26
ŽIHER d.o.o.
8,083,402
73,870
35
9,703,380
24
27
KOPTRANS d.o.o.
7,926,488
112,594
6
6,634,418
42
28
DAKA, d.o.o.
7,552,000
-25,702
15
7,660,514
33
29
FORBIZ d.o.o.
7,530,827
542,770
44
6,812,285
39
30
BRANKO KOLENC, S.P.
7,500,767
107,779
25
6,562,185
43
31
FRIGOTRANSPORT
PIŠEK & HSF d.o.o.
7,464,991
394,798
49
7,361,508
36
32
TIGAR, d.o.o.
7,295,781
472,323
61
5,516,531
63
33
AVTOPREVOZNIŠTVO VINKO
NASTRAN S.P.
7,051,336
160,921
48
7,525,915
35
34
URDIH TRANSPORT d.o.o.
6,928,656
312,305
61
5,979,990
54
35
CAT LOGISTIC, d.o.o.
6,895,250
461,056
39
9,019,450
29
36
INTERLINE d.o.o.
6,811,549
16,983
4
6,328,774
45
37
LESTRANS d.o.o.
6,756,909
297,598
22
5,788,896
59
38
AVTOTRANSPORTI ZUPANČIČ
d.o.o.
6,741,585
492,051
39
6,715,621
40
39
FIJAVŽ d.o.o.
6,696,743
618,424
45
5,904,928
57
40
HOEDLMAYR d.o.o.
6,688,035
-236,786
44
6,087,613
49
41
DACAR d.o.o.
6,669,794
354,555
41
6,016,491
53
42
TRAMPER d.o.o.
6,625,898
82,846
54
6,944,830
37
43
DVORNIK d.o.o.
6,450,969
689,116
63
5,872,621
58
44
KS LOGISTIK d.o.o.
6,375,060
146,806
75
5,907,027
56
45
JERMAN d.o.o.
6,355,827
409,294
58
5,588,221
62
46
SILTONI d.o.o.
6,308,351
298,068
48
5,965,072
55
47
DARK TRANS d.o.o.
6,230,697
397,268
46
6,086,797
50
48
MAKŠE d.o.o.
6,192,305
608,348
48
5,706,411
60
49
UNIVERZALNA LOGISTIKA d.o.o.
6,136,182
2,398
58
6,423,245
44
50
TOPP d.o.o.
6,129,948
474,141
45
6,072,307
51
Transport // junij 2015. //
15
CESTNI PREVOZ BLAGA
Naziv podjetja
Celotni prihodki
2014 (EUR)
Čisti dobiček/
izguba 2014
(EUR)
Število zaposlenih
2014
Celotni Prihodki
2013
Mesto
2013
51
TRAIG d.d.
6,121,530
23,329
60
6,154,998
47
52
SEČNIK TRANSPORT d.o.o.
6,091,232
489,930
49
5,620,483
61
53
PREVOZI MAČEK, d.o.o.
5,902,279
227,064
8
233,279
1375
54
BELLO d.o.o.
5,861,276
348,974
36
5,106,173
69
55
AGILITY LOGISTIC d.o.o.
5,805,191
-1,195,317
11
6,904,382
38
56
ZNASS d.o.o.
5,770,810
530,282
44
5,293,951
66
57
MARJAN BERGANT S.P.
5,754,131
42,950
36
6,027,196
52
58
AŽMAN d.o.o.
5,649,285
370,134
46
5,498,339
64
59
KAASS - AVTO d.o.o.
5,630,668
155,622
40
4,901,821
75
60
COMARK, d.o.o.
5,532,104
134,915
11
4,263,076
89
5,377,500
266,678
43
5,003,165
71
5,368,501
98,121
60
3,548,793
107
AVTOPREVOZNIŠTVO DACAR
ANTON S.P.
AVTOPREVOZNIŠTVO
GRANDOVEC ANTON S.P.
61
62
63
BOŠTJAN MAČEK s.p.
5,283,719
83,334
41
5,282,517
67
64
ENES DRAGANOVIĆ s.p.
5,228,654
267,489
65
5,049,197
70
65
JUDEŽ d.o.o.
5,173,834
477,911
22
4,880,738
76
66
EMILIJAN FIJAVŽ d.o.o.
5,129,025
404,131
35
179
4781
67
JOEBSTL d.o.o.
5,109,949
3,461
27
6,143,855
48
68
NOVAK TRANSPORT d.o.o.
5,058,416
23,384
52
5,216,446
68
69
A-SPRINT d.o.o.
5,052,479
298,628
12
2,792,573
147
70
VILI FIJAVŽ s.p.
5,002,376
322,880
43
4,298,830
87
71
AVTOPREVOZNIŠTVO ALOJZ
ANZELJ S.P.
4,976,047
228,443
25
4,061,427
97
72
ŠTEMPIHAR d.o.o.
4,907,413
548,827
21
4,683,971
78
73
SETRANS d.o.o.
4,893,565
475,305
24
4,254,210
90
74
DARKA NOVAK S.P.
4,842,418
234,536
41
4,503,332
84
75
LESOJ d.o.o.
4,831,824
285,306
18
4,930,513
72
76
CAMPAGNOLO KOPER d.o.o.
4,723,640
19,146
40
4,849,050
77
77
PREZA d.o.o.
4,614,528
561,169
21
4,191,789
92
78
VITRANS, d.o.o.
4,606,636
242,948
25
3,860,758
103
79
SAMO URDIH S.P.
4,563,462
229,394
50
4,192,358
91
80
S.ROJKO d.o.o.
4,540,935
291,546
41
4,928,118
73
81
ŽARN KRŠKO d.o.o.
4,474,084
822,773
20
2,232,565
187
82
JATIS d.o.o.
4,434,699
329,888
28
4,342,390
85
83
AVTO - KOČEVJE d.o.o.
4,368,220
181,479
20
4,265,516
88
84
BONTA d.o.o.
4,335,888
205,786
34
3,278,755
121
85
PAN TRANSPORT d.o.o.
4,300,562
241,950
31
3,532,900
108
86
KOBAL TRANSPORTI d.o.o.
4,292,810
417,056
106
3,522,455
109
87
TRANSPORT MARO AVTO d.o.o.
4,267,956
228,757
24
3,929,974
100
88
ŠKOFIC PROMET d.o.o.
4,229,478
375,368
22
4,129,539
93
89
SLAVKO ŠEGA S.P.
4,208,462
196,311
29
4,300,728
86
90
FRIGOLOGO d.o.o.
4,071,152
15,454
50
4,013,285
98
91
WEST TRANSPORT d.o.o.
4,068,251
182,488
28
4,904,007
74
92
TRANSPORTI ŽIŽEK d.o.o.
3,997,621
54,751
27
3,932,927
99
93
MAR-TRA d.o.o.
3,985,692
16,847
4
4,576,412
81
94
UROŠ ŠKRINJAR S.P.
3,957,324
119,470
41
4,062,972
96
95
VIRNEK d.o.o.
3,955,502
192,986
19
3,080,691
131
96
STELE TRANS d.o.o.
3,898,201
167,457
31
3,923,931
101
97
ANTON GRAŠIČ d.o.o.
3,882,763
32,029
38
3,732,473
105
98
TALEN d.o.o.
3,803,911
28,089
19
655,462
632
99
MEDOL d.o.o.
3,792,825
159,407
15
2,296,765
181
ANDREJ TRAMPUŽ S.P.
3,765,551
132,813
17
3,204,499
126
100
16
// Transport // junij 2015.
50
največjih
CESTNIH
POTNIŠKIH
PREVOZNIKOV
CESTNI POTNIŠKI PROMET
Naziv in sedež podjetja
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
Objavljamo seznam 50 največjih
cestnih potniških prevoznikov
20
v Sloveniji, katerih osnovna
21
22
23
dejavnost je mestni primestni
24
kopenski potniški promet
25
(H-49.310) ter medkrajevni in
26
drugi cestni potniški promet
(H-49.391).
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
LPP d.o.o.
ALPETOUR - POTOVALNA
AGENCIJA d.d.
IZLETNIK CELJE d.d.
ARRIVA ŠTAJERSKA d.d.
ARRIVA DOLENJSKA IN
PRIMORSKA d.o.o.
KORATUR d.d.
AP MS d.d.
KAM-BUS d.o.o.
INTEGRAL BREBUS
BREŽICE d.o.o.
INTEGRAL VOZNIK d.o.o.
PROMET MESEC d.o.o.
TM VISTA d.o.o.
INTEGRAL - ZAGORJE
d.o.o.
INTEGRAL STOJNA
KOČEVJE d.o.o.
AVTOBUSNI PREVOZI
RIŽANA d.o.o.
DOBER DAN ROGAŠKA
JOŽE FLUCHER S.P.
MPOV d.o.o. VINICA
MARKO JAMŠEK s.p.
STREET TOUR d.o.o.
PORTOROŽ
INTEGRAL NOTRANJSKA
d.o.o. CERKNICA
TAJHMAN TURIZEM, d.o.o.
SINTRAKO d.o.o.
INTEGRAL AP TRŽIČ d.d.
AVTOPREVOZNIŠTVO
MARTIN - VALENTINA
FRELIH S.P.
NERED d.o.o.
GRATOURS d.o.o.
ŠKOFJA VAS
EDO ŽAGAR s.p.
ROK JAKLIČ s.p.
SANABOR d.o.o.
EDVARD VENGUST d.o.o.
RUDI TURS d.o.o.
TOP LINE d.o.o. PORTOROŽ
VANDROV’C d.o.o.
AP WEBER d.o.o.
VUČKO TOURS ŽELJKO
VUKOJEVIĆ S.P.
RANCAS d.o.o.
JAKOB KLEMENČIČ s.p.
KAJIČ d.o.o.
GERČAR PREVOZI d.o.o.
TADEJ POLIČNIK s.p.
BRANKO OGRINC S.P.
NOVAK BUS d.o.o.
FRANCI OBLAK s.p.
M&M TOURS,
MITJA MOŠKOTEVC s.p.
PREVOZI PRIJATELJ d.o.o.
PETER MIRT s.p.
ANITA LIPIČNIK s.p.
KAMOT SISTEM d.o.o.
LAPUH JOŽE s.p.
BENOTOURS
BERNARD JESENKO s.p.
Celotni prihodki
v 2014
46,246,945.00
Čisti dobiček
/ izguba
66,684.00
Število
zaposlenih
882
21,198,114.00
2,641,465.00
315
19,859,945.00
17,036,024.00
1,238,820.00
1,563,272.00
308
232
13,691,874.00
479,698.00
194
7,777,543.00
7,770,717.00
5,219,682.00
242,542.00
623,246.00
531,467.00
113
138
84
4,682,372.00
395,867.00
67
3,317,855.00
3,303,672.00
3,236,881.00
278,340.00
31,018.00
71,474.00
40
12
11
2,824,998.00
243,138.00
47
2,362,755.00
189,993.00
25
2,345,450.00
139,148.00
19
2,108,642.00
73,440.00
17
2,096,868.00
1,854,687.00
45,273.00
98,036.25
25
2
1,812,967.00
164,791.00
21
1,639,361.00
245,527.00
16
1,606,696.00
1,583,940.00
1,483,240.00
64,951.00
37,899.00
128,330.00
19
14
21
1,414,191.00
47,452.50
13
1,317,215.00
84,651.00
12
1,028,888.00
77,606.00
7
979,320.00
970,523.00
945,930.00
917,325.00
864,304.00
772,349.00
747,549.00
742,728.00
113,385.75
19,349.25
66,665.00
49,016.00
82,377.00
18,568.00
109,614.00
19,438.00
3
7
2
7
8
4
2
6
697,235.00
37,634.25
6
667,810.00
667,687.00
625,276.00
607,718.00
593,186.00
590,228.00
587,192.00
561,591.00
73,989.00
45,874.50
16,789.00
13,078.00
17,601.00
23,140.50
15,583.00
51,894.75
7
4
7
7
1
5
11
8
468,733.00
12,889.50
3
467,852.00
464,957.00
458,614.00
457,144.00
452,033.00
43,197.00
14,142.00
12,984.75
14,517.00
14,090.25
4
4
3
4
1
451,408.00
20,277.75
3
Transport // junij 2015. //
17
TRANSPORT SHOW 2015
Razstava vozil
in šoferski
praznik
22. in 23. maja smo uspešno organizirali 5. Transport show, poslovno,
razstavno in zabavno prireditev, ki je kljub nekoliko slabšemu vremenu
naletela na odličen odziv tako razstavljavcev kot tudi obiskovalcev.
Prevozniški praznik so popestrile različne spremljajoče prireditve – izbor
za gospodarsko vozilo leta, atraktivni topless car wash, Martin Krpan,
Mama Manka …
18
// Transport // junij 2015.
Transport // junij 2015. //
19
TRANSPORT SHOW 2015
Konec maja je že tradicionalno
rezerviran za Transport show.
Tokrat že peti, ponovno v naši
organizaciji, je na razstavne prostore
privabil kar 35 razstavljavcev in
veliko število navdušencev nad
tovornjaki in vsem, kar sodi zraven.
Številni razstavljavci, med nji­
mi vsi uvozniki gospodarskih vozil
(Mercedes, MAN, Iveco, Scania, Vol­
vo in Renault Trucks), so predstavili
svoje novosti, predstavljena so bila
tudi priklopna vozila Krone, Schmitz
Cargobull in Schwarzmuller, spoznali
smo se z novimi pnevmatikami, zava­
rovalniškimi storitvami, ki so jih de­
lili na razstavnih prostorih podjetja
Asko, Lutz Assekuranz in Hypo Alpe
Adria, o sledenju ste se lahko pozani­
mali pri podjetju CVS, dodatno opre­
mo za vaša vozila so ponujali tudi pri
podjetjih Forch, Gorenc, Hidravlik
Servis in MF-CT, rezervne dele sta
ponujali podjetji G-Truck in Prima,
za stekla poskrbijo pri podjetju Car­
glass, ugodne servisne storitve ponu­
ja Prigo, za prodajo vašega rabljenega
vozila pa bodo poskrbeli pri Mascusu.
Prireditev je v petek slovesno odprl
gospod Jože Mermal, predsednik
uprave BTC, kjer je v nagovoru pou­
daril pomen logistike in prevozništva
za slovensko gospodarstvo ter samo
družbo BTC d.d. Sledila je slovesna
20
// Transport // junij 2015.
 Prireditev je v petek slovesno odprl gospod Jože Mermal, predsednik uprave BTC.
Fantje iz serije tekmovanj za najmočnejšega Slovenca – Martin Krpan – so močno
napeli mišice, najboljši pa so se okrepčali z mesninami Kodila in zlato Radgonsko penino.
ki sta na zelo atraktiven način oprali
veliko masko mogočnega Peterbilta.
Ob glasnem spodbujanju in navija­
nju množice sta uprizorili vroč šov in
obiskovalci so ju nagradili z bučnim
aplavzom.
Tudi fantje iz serije tekmovanj za naj­
močnejšega Slovenca – Martin Krpan
– so močno zavihali rokave in napeli
mišice. Nosili so polne sode in aku­
mulatorje ter se borili s sekundami in
stotinkami. Med vsemi tekmovalci se
je tokrat za najmočnejšega Slovenca
okronal Marko Porovne. Aktiven dan
sta s svojima nastopoma zaključili
skupini Mama Manka in Mladi Spo­
mini, kaj so posamezni razstavljavci
pokazali na svojih prostorih, pa si
preberite v nadaljevanju reportaže.
podelitev naslova za Gospodarsko vozilo leta, ki ga revija
Transport&Logistika s partnerskimi mediji organizira že
deseto leto.
Po uradnem delu so ustvarjalci revije Transport, skupaj
z udeleženci otvoritve, proslavili 15 let izhajanja revije,
kjer je urednik Borut Štajnaher poudaril, da so v tem času
izdali preko 150 revij in popisali več kot 11.000 strani ter
tako postali prvi medij slovenskega prevozništva.
Bogata ponudba je tako v petek kot tudi v soboto na raz­
stavišče v Logističnem centru BTC privabila veliko obi­
skovalcev, ki so se navduševali nad razstavljenimi tovor­
njaki in opremo.
Ob robu sejemskega dogajanja so se v soboto na strokov­
nem posvetu srečali tudi predstavniki Sekcije za promet
pri OZS in Združenja za promet pri GZS ter razpravljali o
spremembi zakona o prevozih v cestnem prometu, ki sta
od resornega ministrstva izposlovali, da se ponovno od­
pre zakon o prevozih v cestnem prometu in da se popra­
vijo nekatera določila, ki bi bolj prišla do živega nelojalni
konkurenci.
Za dobro vzdušje in dodatno zabavo pa smo poskrbeli tu­
di mi, pri reviji Transport, z bogatim programom. Če je
koga zeblo, se je zagotovo ogrel ob nastopu dveh deklet,
Transport // junij 2015. //
21
Gospodarsko
vozilo leta
Deseti tradicionalni izbor
za gospodarsko vozilo leta
je tudi letos k sodelovanju
pritegnil rekordno število
glasovalcev. Na začetku
maja smo v uredništvu
revije Transport prešteli
glasove, ki so prišli po pošti
in elektronski pošti, ter jim
dodali glasove članov žirije
in tako dobili zmagovalce v
posameznih kategorijah za
naziv gospodarsko vozilo
leta 2015.
22
// Transport // junij 2015.
 Nagrajenci z leve: nagrado za avtobus leta je prejel Martin Strier, direktor MAN
Truck & Bus Slovenija. Borut Gazvoda, direktor Opel Slovenija je prejel nagrado za
dostavnik leta, Miguel Angel Calderon direktor Marketinga za regijo Adriatic pri
podjetju Renault Nissan je prevzel nagrado za dostavnik leta in Damjan Cirman,
direktor področja gospodarska vozila pri podjetju Autocommerce pa je prevzel nagrado za tovornjak leta.
GVL 2015
 Med podeljevanjem nagrad za gospodarsko vozilo je nagrado podelilo tudi
 Tovornjak leta – MB Actros SLT
podjetje TimoComovemu uporabniku, ki je v preteklem letu objavil največ
ponudb tovora na borzi Truck&Cargo®. Letošnji zmagovalec je bilo podjetje
Špedicija Goja, d. o. o.
Marca smo vam v izbor ponudili tri­
najst vozil v treh kategorijah: dostavnik
leta, avtobus leta in tovornjak leta. Gla­
sovali ste lahko kar dva meseca in mora­
mo reči, da ste bili zelo pridni. Poslali ste
nam 1934 glasovnic, ob tem pa opravili
še 2921 klikov na naši spletni strani.
V kategoriji dostavnik leta so med finalisti
Mercedes-Benz Vito, Iveco Daily, Renault
Traffic/Opel Vivaro, Citroën Jumper/Pe­
ugeot Boxer/Fiat Ducato, kjer smo izbrali
dvojček Renault in Opel. Ob prevzemu
plaket sta Miguel Angel Calderon in Bo­
rut Gazvoda poudarila, da sta zadovoljna
s priznanjem in da si ga vozilo, ki je pov­
sem novo, zares zasluži.
V kategoriji avtobus leta so bili finalisti:
Setra MD, MAN Lions City CNG in Isuzu
Visigo. Zmaga je pripadla Bavarcem, na­
grado pa je prevzel Martin Strier, direktor
MAN Truck&Bus Slovenija, in poudaril,
da MAN letos praznuje 100 let, odkar
proizvajajo tovornjake in avtobuse, pri­
sotne pa so nato obdarili s slastno torto.
V kategoriji tovornjak leta so bili finalisti:
MAN TGX D38, Mercedes-Benz Actros
SLT in Volvo FH 16. Priznanje je tokrat
prejel Actros, Damjan Cirma, ki je prevzel
plaketo, pa je povedal, da je to njihov naj­
večji tovornjak v ponudbi in da jih nekaj
vozi tudi po Sloveniji, enega pa smo lahko
videli tudi na Transport showu.
Vsem, ki ste sodelovali v izboru, se zahva­
ljujemo, kot smo obljubili, pa smo 10 glaso­
valcev (5 preko spleta in 5 preko glasovnic
po pošti) izžrebali in jim bomo po pošti po­
slali praktične nagrade naši pokroviteljev.
 Izbor in podelitev nagrad za gospodarsko vozilo leta je potekala pod budnim
očesom urednika Boruta Šajnaherja.
Zmagovalcem in izžrebancem čestitamo,
mi pa se ponovno srečamo na 6. Transport
showu 27. in 28. maja prihodnje leto.
Izžrebani glasovalci:
Andrej Štajdohar
Rok Mrak
Matej Birk
David Lokmič
Miran Roškar
Filip Istenič
Jadranka Samardžija
Zvonka Logar
Marko Rojc
Miha Mravlje
GOSPODARSKO
VOZILO LETA 2015
Zmagovalci:
• Dostavnik leta:
Renault Trafic/Opel Vivaro
• Avtobus leta:
MAN Lions City CNG
• Tovornjak leta:
Mercedes-Benz Actros SLT
Transport // junij 2015. //
23
TRANSPORT SHOW 2015
Renault Trucks
Renault Trucks je na svojem razstavnem prostoru na ogled postavil tovornjak Renault Trucks T Optifuel 460. Vozilo združuje
najsodobnejše tehnologije in poseben Fuel Eco paket storitev.
Stranke je želel opozoriti, da lahko z varčnimi proizvodi prispevajo k večjim donosom in manjšemu onesnaževanju okolja,
hkrati pa je želel opozoriti na povsem novo poletno poprodajno
akcijo, ki velja v pooblaščenih servisnih centrih Renault Trucks.
Renault Trucks se je pridružil reviji Transport pri praznovanju
15. obletnice delovanja v Sloveniji in s svojo udeležbo
podprl njeno delovanje ter angažma za transportno dejavnost.
GZS
Združenje za promet je skupaj z Luko Koper partner v projektu iFreightMED-DC, pri katerem skupaj z ostalimi partnerji projekta iz Katalonije – Španija, Languedoc-Roussillona
– Francija in Ligurije – Italija na Hrvaškem, ki je prav tako
partnerica, vzpostavljajo mrežo Odborov za razvoj intermodalnih storitve prevoza tovora. Izhodišče tega evropskega
projekta – Mediteran je izboljšati železniške in intermodalne
prevozne storitve v partnerskih državah in regijah. Njihov
pilotni projekt v okviru tega evropskega projekta je hitrejša
železniška in intermodalna povezava Luke Koper z Bavarsko.
Matik
Podjetje Matik se ukvarja s prodajo nadomestnih delov za
težka tovorna vozila in priklopnike, pa tudi za gradbene in
poljedelske stroje ter lažja transportna vozila in njihove priklopnike. Ponudba zajema tudi široko paleto zaščitnih delovnih oblačil, izdelkov za delavnice in dodatno opremo, kar so
tudi predstavili na Transport showu. Z obiskom njihovega
predstavitvenega prostora so bili zadovoljni, kajti s tem dokazujejo, da so zaupanja vreden partner.
24
// Transport // junij 2015.
Mercedes-Benz
Na razstavnem prostoru podjetja Autocommerce je bilo
možno videti najbolj prodajan model tovornega vozila v lanskem letu Actros 1845 LS in tovornjak leta Actros SLT
za specialne prevoze, ki je prejel nagrado tovornjak leta v
Sloveniji. Obema velikanoma je družbo delal lani povsem
prenovljeni lahki dostavnik Vito.
Schmitz Cargobull
Nemški proizvajalec je predstavil hladilniško polprikolico z lastnim hladilnim agregatom Schmitz Cargobull. V soboto je
bila na showu cela ekipa Schmitz Cargobull Slovenija in vsi so
bili z obiskom razstavnega prostora zelo zadovoljni.
V podjetju Schmitz Cargobull d. o. o. pozdravljajo takšno prireditev, ker je stroškovno sprejemljiva in ker zna organizator
z dodatno aktivnostjo privabiti obiskovalce.
Transport showov se bodo udeležili tudi v prihodnje.
G-Track
Na Transport showu so se prestavili kot ponudnik oziroma
trgovec nadomestnih delov za tovorna vozila, prikolice in avtobuse. Bil so nameščeni v glavnem prireditvenem šotoru in
s tem prišli v stik s strankami na zelo oseben in sproščen
način. Kljub slabem vremenu so poudarili, da je show uspel,
bil dobro obiskan, program in ponudba pa izvrstna.
Transport // junij 2015. //
25
TRANSPORT SHOW 2015
Scania
Scania je predstavila vlačilec R 450 racionalno vozilo z
majhno lastno težo, manjšimi stroški vzdrževanja in nizko
porabo goriva. Že nekaj časa so pri Scanii tudi uradni trgovec in serviser lahkega dostavnega programa Volkswagen,
zato so predstavili tudi model VW Crafter Furgon 35 2.0
TDI z nadgradnjo za temperaturni režim od 0 stopinj za
prevoz zdravil. Predstavili so tudi svoje storitve, kot so Scania Rent – najem vozil, upravljanje voznega parka (Scania
Fleet Management System), izobraževanje voznikov (Scania
Driver Training) in Scania Leasing – finančne storitve.
Transfelix
Z revijo Transport sodelujejo že vrsto let, zato je bila udeležba na Transport showu logična. Pohvalili so odlično zasnovo
sejemskega prostora in pester program. V podjetju Trans
Felix, d. o. o., kot enemu izmed večjih prodajalcev rezervnih
delov in pnevmatik za tovorna vozila različnih tipov pri nas, so
prisotnost dojemali bolj kot možnost sproščenega druženja s
strankami, kar jim je tudi uspelo, saj se je “rampa“ njihovega
razstavnega prostora vedno zapirala med zadnjimi. Z veseljem se bodo tudi v bodoče odzvali vabilu, reviji Transport pa
so tudi čestitali ob 15. rojstnem dnevu.
DKV
Transport showa so se udeležili predvsem zaradi srečanja
in pogovora z velikim številom svojih strank, kar jim je tudi
uspelo. Strankam so bili tudi na razpolago za njihova vprašanja in pobude. Organizacija je bila zelo dobra, na vreme pa
žal niso imeli vpliva. Zadovoljni so bili tudi z obiskom in izrazili
pohvalo organizatorju.
26
// Transport // junij 2015.
Volvo Trucks
Volvo Trucks je predstavil prvaka med Volvovimi tovornjaki, Volvo FH 16 s 750 KM, ki je bil opremljen s
posebno prikolico. V njej so predstavili: 13-litrski Volvov
motor in menjalnik I-Shift. Poudarek so dali novi tehnologiji in tako razstavili tudi Volvo FH z menjalnikom Dual
Clutch, ki je bil javnosti predstavljen preteklo leto in je
vse bolj popularen med Volvovimi kupci tudi v Sloveniji.
Volvo, d. o. o., v Sloveniji to leto praznuje 15 let od
ustanovitve podjetja in bilo jim je v veliko čast, da so se
lahko predstavili na poseben način in v ta namen obiskovalcem Transport showa na ogled ponudili najboljše,
kar Volvo Trucks lahko ponudi v tem trenutku.
Schwarzmuller
Predstavili so testno prikolico – Ultralight, ki je rezervirana
za Slovenijo. Zaradi velikega zanimanja si stranke lahko rezervirajo tudi termin za preizkus. Z obiskom so bili zadovoljni,
prav tako s poslovnim delom, saj so prejeli kar nekaj naročil.
Timocom
Na Transport showu so obstoječim strankam predstavili novo funkcijo v borzi tovora TC Truck&Cargo®. Ker postaja
trenutna lokacija vozila vedno pomembnejša tudi v povezavi
z iskanjem tovora, je TimoCom svojo aplikacijo za izračun
poti in sledenje TC eMap® povezal s svojo borzo tovora TC
Truck&Cargo® in s tem ustvarja še eno obliko pomoči pri
vsakodnevnem delu svojih strank.
Že tradicionalno so podelili nagrado TimoComovemu uporabniku, ki je v preteklem letu objavil največ ponudb tovora
na borzi Truck&Cargo®. Letošnji zmagovalec je bilo podjetje
Špedicija Goja, d. o. o.
Transport // junij 2015. //
27
TRANSPORT SHOW 2015
Iveco
Zastopnik za gospodarska vozila Iveco, podjetje Benussi, je
na Transport showu predstavilo mednarodni dostavnik leta
daily z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki je novost v tem razredu ter omogoča natančno in hitro prilagajanje prestav. Družbo sta mu delala črn in bel stralis hi-way.
Še zlasti zanimiv je bil črni, saj prihaja z vrha ponudbe in je
zelo bogato opremljen.
Asko
Asko se je tudi letos predstavljal s svojimi zavarovalniškimi
rešitvami na področju logistike in transporta. Predstavljali so
lastne produkte, kot so prevozniška odgovornost, kasko T&T
in cargo on-line aplikacija. Vsem obiskovalcem so postregli
s tradicionalnim mesnim sirom, bavarskimi klobasami in bavarskimi prestami, manjkal pa ni niti širok izbor pijač.
Kljub slabemu vremenu so zelo veseli velikega obiska razstavnega prostora in bi se na ta način želeli zahvalil vsem,
ki so jih obiskali. Velika zahvala gre tudi Goldwing združenju
Slovenije, katerega predstavniki so se udeležili dogodka in se
ustavili na njihovem razstavnem prostoru. Kot večina udeležencev petega Transport showa 2015 se tudi oni že veselijo
naslednjega showa.
Prigo
Na Transport showu je podjetje Prigo iz Brezovice predstavilo svojo okvirno ponudbo. Namen sodelovanja je bil predvsem predstaviti podjetje Prigo, d. o. o., Brezovica, kot pooblaščenega serviserja znamk Mercedes-Benz in MAN. Še
posebej velik poudarek so letos namenili novi veji storitev na
področju hladilnih agregatov THERMO KING. Vzpostavili so
nove poslovne kontakte in se srečali z obstoječimi poslovnimi
partnerji, s katerimi so še okrepili sodelovanje. Tak način
trženja bodo nadaljevali tudi v prihodnje, obenem pa se zahvaljujejo vsem, ki so obiskali njihov razstavni prostor.
28
// Transport // junij 2015.
DAF
Pri Cordia d.o.o. - DAF Center so obiskovalcem
Transport showa predstavili dve izvedbi njihovega največjega tovornjaka XF. Eden je bil opremljen s kabino Space Cab, drugi pa s kabino
SuperSpace Cab. DAF je z letošnjim letom še
izboljšal motor Euro 6 in predstavil nov način
vbrizga goriva, s katerim so uspeli zmanjšati
porabo, z novo MX Brake zavoro pa je tudi zavorni učinek še boljši.
Gorenc
Podjetje se je predstavilo prvič. Ukvarjajo se z obnovo kamionskih platišč (peskanje in lakiranje). Predstavitev so dojeli
resno in se predstavili kakovostno, čeprav dotlej niso imeli
občutka, kako prireditev poteka in kolikšna je obiskanost. Bili
so pozitivno presenečeni, saj je bila prireditev zelo dobro organiziran in zastopana s strani ponudnikov – razstavljavcev.
Kljub slabemu vremenu so s prireditve prišli s pozitivnimi vtisi
in se je bodo v bodoče zagotovo še udeležili.
MF-CT
Predstavljali so širok spekter produktov in storitev, ki jih nudijo. Predstavili so lastno proizvodnjo, v katero spadajo produkti eno-, dvo- ali tristrani prekucniki, kesoni vseh vrst, specialne prikolice … Velik poudarek so v zadnjih letih namenili
tudi renomiranim tujim podjetjem, ki jih zastopajo.
Na letošnjem Transport showu so si obiskovalci tako lahko v
živo ogledali HYVA Wet kit za pogon kiper prikolic in prikolic s
pomičnim podom, kompresorja GHH CS 750 Light In Chassis in CS 700 Light ter razstavno specialno prikolico / oder,
ki je njihov izdelek.
Transport // junij 2015. //
29
TRANSPORT SHOW 2015
MAN Truck & Bus Slovenija
Obiskovalci so si lahko ogledali tovorno vozilo MAN TGX
z motorjem D38, ki trenutno predstavlja vrhunec 100
letnega razvoja MAN-ovih motorjev in doseže do 640
KM s pomočjo dvostopenjskega turbo polnilnika, ter
vozilo, ki omogoča izjemen prihranek pri porabi goriva
MAN TGX Efficinet Line 2. Posebej zanimivo je bilo potovanje v preteklost, ki so ga v podjetju MAN pripravili
ob 100 obletnici proizvodnje tovornih vozil in avtobus
MAN. Razvoj okolju prijaznih in varčnih vozil je bil vedno
eden izmed glavnih ciljev podjetja MAN Truck & Bus in
enako ostaja tudi danes.
OZS
S ciljem po vzpostavitvi notranjega trga za cestni transport,
ki bi temeljil na pošteni konkurenci, je bila na evropski ravni
sprejeta Uredba (ES) št. 1071/2009, s katero so bila določena skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti
cestnega prevozništva.
Ta skupna pravila lahko pripomorejo k visoki ravni strokovne usposobljenosti cestnih prevoznikov, racionalizaciji trga,
izboljšanju kakovosti opravljenih storitev, kar je v interesu cestnih prevoznikov, njihovih strank in celotnega gospodarstva,
ter k večji varnosti v cestnem prometu. Spodbudijo lahko
tudi učinkovito izvajanje pravice do ustanavljanja podjetij za
cestni prevoz.
Prima Filtertehnika
Podjetje Prima Filtertehnika je na Transport showu predstavilo svojo ponudbo filtrov, v kateri najdete vse tipe filtrov
za tovorno vozilo, delovni stroj ali kmetijsko mehanizacijo.
Zastopajo proizvajalca filtrov Cummins (Fleetguard filtri) in
Donaldson. Njegove izdelke so predstavili tudi v Ljubljani.
TCI TRADING
Transport show so izkoristili za druženje s strankami, saj
so skupaj proslavili 15 let delovanja podjetja. Strankam so
predstavili posebno lahko coil liner ultra polprikolico, ki je
težka vsega 6180 kg. Hladilnik spada že v klasično ponudbo proizvajalca Krone, kot novost v ponudbi podjetja TCI pa
so predstavili polprikolico Avstrijskega proizvajalca Peischl
s pomičnim podom. Kot zanimivost smo lahko na njihovem
prostoru videli tudi dve tovorni vozili s častitljivo letnico nastanka, ki pa sta bili povsem obnovljeni.
CVS Mobile
Podjetje CVS Mobile, je na sejmu predstavilo obstoječe rešitve ter novosti, ki so si jih ogledali tako dolgoletni poslovni
partnerji kot tudi radovedni obiskovalci. Obiskovalci prireditve
so lahko spoznali celoten nabor opreme, ki jo podjetje CVS
Mobile vgrajuje v vozila in v živo tudi preizkusili, kako sistem
deluje. Sistem CVS Mobile je za lastnike in upravitelje v oznih
parkov posebej pomemben, saj v realnem času zazna tako
točenje goriva kot nepooblaščeno iztočenje goriva, o tem jih
samodejno opozori. Poleg tega je veliko zanimanja pritegnila
predstavitev inovativnih rešitev za oddaljeno spremljanje delovnega časa voznikov v realnem času ter nadzor temperature hitro pokvarljivega blaga v hladilnih komorah.
Lutz Assekuranz
Otmar J. Tuma, eden izmed direktorjev LUTZ Assekuranz Maklergesellschaft m.b.H. centrale na Dunaju, Robert Waltl in Matthias Stadlober iz graškega biroja LUTZ Assekuranz, kot tudi Maša Svetek,
predstavnica združenja slovenskih avtoprevoznikov GIZ INTERTRANSPORT, so se predstavili skupaj.
Družba LUTZ je predstavljala svojo ponudbo zavarovanja, kjer ena
polica –z visoko zavarovalno vsoto – krije odgovornost cestnega prevoznika v skladu s Konvencijo CMR (mednarodni prevozi), slovensko
zakonodajo ter kabotažo. Odgovarjali so na vprašanja povezana s
transportnimi zavarovanji. Kar nekaj obiskovalcev je strokovnost
svetovalcev prepričala in so se za produkte družbe LUTZ odločili. V
okviru združenja slovenskih avtoprevoznikov GIZ INTERTRANSPORT
so obiskovalci pridobivali informacije o zvezkih TIR, pomočjo pri povračilu davka iz tujine, posredovanjem na arbitražnem sodišču za področje transporta v EU, borzo tovorov s sistemom garancije plačil
prevozniških storitev ter dostopom do IRU aplikacij.
Transport // junij 2015. //
31
TRANSPORT SHOW 2015
Foerch
Predstavili so svoj program TRUCKline, v katerega vključujejo orodja, potrošni material, svetlobna telesa, kemijo (lepila,
čistila, maziva, nega …), pribor za popravilo ponjav in še
veliko več. Torej vse to, kar potrebuje transportno podjetje
oziroma delavnica za gospodarska vozila.
Hidravlik servis
Na sejmu se je podjetje predstavilo z nadgradnjo dvigala Fassi F365RA.2.26 na vozilu Mercedes Benz Arocs. So generalni zastopnik dvigal FASSI in nudijo strokovne nasvete,
pestro ponudbo dvigal glede na želje in potrebe strank ter
hiter servis in rezervne dele. Novost, ki so jo želeli predstaviti, je bila avtovleka SCA D, italijanskega proizvajalca ISOLI.
Na ogled je bila tudi dvižna ploščad PNT 205 NLX na vozilu
Renault Maxity, prav tako italijanskega proizvajalca ISOLI.
Mascus Adria
Svoj razstavni prostor so imeli tudi predstavniki spletnega
oglasnika MASCUS ADRIA (www.mascus.si), in sicer kot zastopniki najhitreje rastočega spletnega oglasnika za prodajo
transportnih vozil, gradbene mehanizacije, kmetijske opreme ter skladiščne in gozdarske mehanizacije.
Svojo oranžno stojnico so imeli kar v glavnem prireditvenem
šotoru, kjer se je ustavilo največ obiskovalcev. Po predvidevanjih je bilo v soboto prisotno večje število obiskovalcev transport showa, ki so lahko uživali ob različni glasbeni spremljavi in pestrem zabavnem dogajanju z vrhuncem Truck wash
dogodka, ki je razveselil mnoge obiskovalce. Lep pozdrav do
naslednjega Transport showa.
Avtohiša Malgaj
Avtohiša Malgaj se je predstavila z lahkimi gospodarskimi
vozili: Traffic Furgon 120 dCi TwinTurbo in Master podaljšano kabino dCi 135 TwinTurbo. Obiskovalcem so ponudili
informacije o vozilih, prisluhnili njihovim individualnimi željam
in ponudili rešitve za njihove dostavne potrebe. Prav tako so
ponudili dodatne ugodnosti v primeru nakupa preko Renault
financiranja. Ponosni so bili tudi na podeljeno nagrado traficu, ki je postal slovenski dostavnik leta. Zahvaljujejo se vsem,
ki so jih obiskali!
32
// Transport // junij 2015.
Avtovleka Kopitar
Avtovleka Kopitar je predstavila 70 tonsko dvigalo TCM
700c, ki je posebej opremljeno za reševanje v tunelih in pod
težkimi pogoji, kot recimo delo z viadukta. Dvigalo je bilo specialno oblikovano za potrebe Avtovleke pri priznanem italijanskem podjetju T.C.M Italia iz Termolija. Scania Slovenija je odstopila nekaj prostora za predstavitev VW CADDY - potujočo
delavnico na terenu. Vozilo za prevoz in reševanje osebnih
vozil MAN 12.250BL pa so prikazali na razstavnem prostoru MAN. Pohvalili so strokovno izpeljano prireditev, izvrstni
družabni program in možnost neformalnega klepeta z vsemi
udeleženimi.
Kobal TransportI
Na osrednjem delu razstavišča je podjetje Kobal Transporti
predstavilo posebno nadgradnjo v obliki solze, ki znižuje zračni upor in s tem vpliva na nižjo porabo goriva. Nadgradnjo
so razvili sami, več o njej pa bomo napisali v naslednji številki
revije Transport.
Carglass
Že drugič se je predstavilo tudi podjetje Carglass®. Svoje delovanje so predstavili z mobilno enoto, s katero opravijo servis na
vozilih, kjer koli stranka to želi, ne glede na to, ali gre za osebno vozilo, tovornjak, kombi ali delovni stroj. Obiskovalci so si z
zanimanjem ogledali mobilno delavnico, ki ima identične zmogljivosti kot navadna delavnica. Z mobilnim servisom vam storitev približajo in kadar koli opravijo servis na vašem dvorišču.
Ker je popravilo vetrobranskega stekla paradni konj podjetja
Carglass, je bil fokus predstavitve na popravilih. Ob tem so
predstavili tudi fleet pregled vozil in fleet popravil.
Eko Obnova Eurogume
Podjetje EKO OBNOVA EUROGUME je na Transport showu
predstavilo dejavnost obnavljanja pnevmatik za pogonsko os,
prikolice in vse osne pozicije za mednarodni prevoz, regionalni prevoz, cestno-terensko vožnjo in avtobuse.
Transport // junij 2015. //
33
TRANSPORT SHOW 2015
Hypo Alpe-Adria
Transport show sta družbi, Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. in
Hypo Alpe-Adria-Leasing d.o.o., izkoristili za izmenjavanje
informacij in izkušenj na področju financiranja vseh vrst
transportnih vozil in prikolic. Mesto, kot je takšna prireditev,
omogoča ponudniku finančnih storitev neposredno srečanje
s fizičnimi osebami in predstavniki pravnih oseb ter predstavitev aktualne ponudbe. Kljub slabšemu vremenu je bil njihov
cilj na tej prireditvi izpolnjen. Verjamejo, da so tudi obiskovalci dobili podroben vpogled v njihove storitve.
Celotna reportaža in galerija slik na
www.eTransport.si
34
// Transport // junij 2015.
Transport // junij 2015. //
35
15 uspešnih let
Revija Transport je že 5. organizirala odmevno prireditev
Transport show. Tudi letos je bila prireditev v BTC Logisitč­
nem centru, ustvarjalci revije pa so se predstavili v posebnem
šotoru, kjer so proslavili 15 let izdajanja revije. Organizacija
takšne prireditve je kar velik zalogaj, a so se ga lotili vestno in
preudarno ter na razstavo pritegnili kar 35 razstavljavcev.
Zahvaljujemo se pokroviteljem razstave gospodarskih vozil in Transport showa 2105:
36
// Transport // junij 2015.
Test // SCANIA R 450 LA 4X2 MNA
Pravi dolg
38
// Transport // junij 2015.
oprogaš
Scania je edina poleg Iveca, ki ponuja v težkem
programu motorje zgolj s SCR tehnologijo za
zagotavljanje Euro 6 standardov.
Besedilo: Martin Skušek; fotografije: Martin Skušek in Janko Zrim
Obljuba dela dolg. Pred slabim letom
smo testirali Scanio 410. Takrat so na­
povedali, da bo na tržišče prišel tudi
nekoliko močnejši motor. Sedaj je tu
13-litrski motor z močjo 331 kW/450
KM. Po prostornini in moči je v sredini
ponudbe, je pa najmočnejši iz ponudbe,
ki za zagotavljanje norm Euro 6 upora­
blja le SCR sistem.
Testno vozilo je bilo opremljeno s Sca­
nia Opticruise sistemom, ki s pomo­
čjo sistema Scania Active Prediction
(SAP) ne le olajša delo voznika, tem­
več tudi zmanjša porabo vozila. Pred
začetkom testne vožnje smo nastavili
parametre, po katerih bomo opravili z
našo progo. Seveda smo izbrali način
ECO. Nastavili smo potovalno hitrost
na 84 km/h in spuščanje po klancu
navzdol na 89 km/h. Takoj, ko smo
dosegli potovalno hitrost, smo prepu­
stili delo elektroniki.
Transport // junij 2015. //
39
Naj omenim, da se je med doseganjem
potovalne hitrosti vseh 12 prestav
zvrstilo gladko in vedno pod 1500 vr­
tljaji, ne glede na to, da je kompozicija
imela 40 ton NDM. Prvi klanec proti
Trojanam je premagovala 450-ka brez
zmanjševanja hitrosti. Vmes smo mo­
rali nekoliko zmanjšati hitrost zaradi
prometa. Še preden smo se spustili s
Trojan, je potovanje prevzela elektroni­
ka. Dolgi klanec navzdol. Proti vznožju
zavira in ohranja hitrost aktivni tempo­
mat. Tik pred iztekom klanca se vklopi
Eco-Roll-Sistem. V prvi etapi smo se
še malo poigrali, zato je nekoliko večja
40
// Transport // junij 2015.
poraba. Če bi vozilo prevozilo to pot
samo z uporabo CCAP (Cruise Control
with Active Predication), bi bila poraba
za kakšen liter manjša. Ne, ne govorim
o dveh sistemih. Govorim o aktivnem
tempomatu, ki s pomočjo podatkov iz
GPS-a in reliefa ceste komunicira z me­
njalnikom (Opticruise) tako, da vozilo
pri vožnji vedno deluje optimalno.
Scania Freewheeling
Retarder
Pri prestavnem razmerju pogonske osi
2,59:1 so vrtljaji pri potovalni hitrosti
84 km/h znašali pod 1200 vrtljajev v
minuti. Druga tretjina je bila prevože­
na brez pomoči elektronike. Edino, kar
je ostalo od pomagal, je bil sistem naj­
večje hitrost pri vožnji po klancu nav­
zdol. Običajni turbinski polnilnik, hišno
vbrizgavanje goriva pod visokim tlakom
(XPI) in štirje ventili na valj je dovolj za
doseganje največjega navora z 2350 Nm
med 1000 in 1300 vrtljaji v minuti. Pro­
žnost motorja se izkaže, ko je potrebno
obvoziti ali prehiteti počasnejše vozilo.
Ni nepotrebnega prestavljanja navzdol
in s tem izgube časa. Tudi pri zaviranju
sam motor dobro zavira. V pomoč pri za­
viranju je tudi nov Scanijin prosto vrteč
retarder (Scania Freewheeling
Retarder) s 4100 Nm navora.
Največja razlika med 410- in
450-konjskim motorjem se je
pokazala pri premagovanju klan­
ca pri Bistrici ob Sotli. Štiristo­
petdesetka ga je »premagala« s
hitrostjo 30 km/h v sedmi pre­
stavi. Za to je zadostovalo 1220
vrtljajev v minuti. Le tik pod
vrhom je Opticruise prestavil v
šesto prestavo in hitrost je padla
za tri kilometre na uro z istimi
vrtljaji. Medtem, ko ga je manj
močnejša izvedenka celega pre­
magala v šesti prestavi. Spušča­
nje smo prepustili avtomatiki.
Najvišjo hitrost po klancu nav­
zdol smo nastavili na 59 km/h.
Vozilo je samo zaviralo in držalo
ukazano hitrost. Po potrebi je
prestavilo navzdol, držalo vrtlja­
jev med številom 2000 in 2200,
tako da je bila izkoriščena mo­
torna zavora skupaj z retarder­
jem. Res odlično opravljeno delo.
Zadnjo tretjino se nismo nič igra­
li. Nastavili smo potovalno hi­
trost na 85 km/h in spuščanje po
klancu na 90 km/h. Testno vozilo
je že bilo opremljeno s sistemom
zaviranja v sili, ki bo obvezen za
tovorna vozila od letošnje jeseni
naprej. Tako smo prepustili di­
namiko vožnje elektroniki, naš
pa je bil multifunkcijski volanski
obroč. Vožnja je potekala pov­
sem gladko. Edino prestavlja­
nje je bilo v višnjegorski klanec.
Pa še tega smo premagali v enaj­
 Prepoznavna kabina z dodelavami, ki kljubuje času.
Šestvaljnik
Šestvaljnik s trinajst litri prostornine in 331 kW moči je dobavljiv bodisi samo s SCR ali pa z
EGR in SCR sistemom čiščenja izpušnih plinov. Razlika med obema načinoma je zmanjšana
teža vozila za približno 50 kilogramov pri neuporabi EGR. Naslednja razlika je nekoliko povečana
poraba tekočine AdBlue. Če poraba AdBlueja pri kombinaciji obeh sistemov znaša med 3 in 4
odstotki, pri samem SCR čiščenju znaša 7 odstotkov na porabljeno gorivo. Je pa zaradi tega tudi
nekoliko več prostora okoli
motorja. Med samo vožnjo
pa razlik ne boste občutili.
 Najmočnejši linijski
šestvaljnik samo
s SCR tehnologijo
čiščenja izpušnih
plinov.
 Običajni turbinski
polnilnik (s fiksno
geometrijo) zagotavlja potrebno moč
motorju.
Transport // junij 2015. //
41
Test // SCANIA R 450 LA 4X2 MNA
Dolgoprogašica
 Priročna mizica na sovoznikovi strani.
Osnova sedanje kabine sega v prejšnje
tisočletje. Z zamenjavo serije 3 s serijo
4 se kabina ni več bistveno spremenila,
pa čeprav v letu 2004 kabine dobijo črkovne označevanje. Na testnem vozilu je
bila tako oznako R, kar pomeni največja
Scania. Kabina izvedbe Topline ponuja
kar se da veliko udobja in je namenjena dolgoprogašem. Veliko odlagalnega
prostora, zračnost kabine in še kaj bi
lahko temu dodali. Dodatno optimizacijo
pri udobju s seboj prinese ime Streamline. V osnovi je opremljena samo z eno
udobno posteljo, pod katero je hladilnik,
in s predaloma, ki sta dostopna tudi z
zunanje strani. Ni pa nič narobe, če se
dokupi dodatna postelja in s tem pridobi
še veliko več odlagalnega prostora. Ta
pa še kako prav pride na daljših poteh.
Tudi brez postelje je dovolj prostora za
odlaganje različnih stvari. Čeprav je na
tleh kabine manjši motorni tunel, še zelo
visok voznik ne bo imel težav s prehodom izza vozniškega sedeža na desno
stran kabine ali pa pri preoblačenju.
 Predal, namenjen drobnarijam na desnem
spodnjem delu stropne konzole s predali.
 Vtičnici za 12 V in 24 V na sovoznikovi strani.
sti prestavi. Navzdol pa tako ni kaj pripomniti. Streamline
izvedba vozila pomeni tudi izboljšano aerodinamiko in izpo­
polnjenim delovanje sistemov vključno z Opticruise. Tudi šti­
ristodesetka je bila Streamline, vendar je bil motor nekoliko
slabotnejši. Posledično je imela 410-ka nekoliko večjo porabo.
Najbolj opazno je pri drugi etapi. Čeprav je bila slabotnejša iz­
vedenka opremljena z izvedbo kabine G, je bila v povprečju za
4 litre bolj žejna na sto prevoženih kilometrov.
Scania R 450 je pravi dolgoprogaš. Prostorna kabina, močan in
elastičen motor zagotavljata udobno in ekonomično vožnjo. Sis­
tem manj pod kabino pomeni cenejše obratovalne stroške. Čeprav
pa je lahko ta motor tudi opremljen z EGR sistemom. Vendar se
sprašujem, zakaj bi imel oba sistema, če je dovolj samo en. Kot
42
// Transport // junij 2015.
 Kljub letom še vedno odličen voznikov
Osebna izkaznica
km/h
40
50
60
70
80
vrt./min.
1044
1063
1020
1170
1092
etapa
Ljubljana–
Dramlje
Dramlje–Brežice
Brežice–
Ljubljana
Skupaj
prestava
9
10
11
11
12
drugo pa AdBlue nima takšne cene, da bi
se poznalo to pri nekoliko večji porabi le­
-tega. Ne nazadnje je tudi poraba dizelske­
ga goriva nekoliko manjša kot pri izvedbi
z obema sistemoma. Odločitev je pač na
strani kupca. Pri Scanii pa vam ponudijo
tudi ugodno financiranje in zavarovanje.
Gorivo
litri / Ø l / 100
km
Čas (ure:min)
km
pov. hitrost
(km/h)
22,8 / 25,2
1:08
90,5
76
26,31 / 36,4
1:30
72,2
47
27,66 / 27,2
1.17
101,6
77
76,77 / 29,6
3:55
264,3
67,4
MOTOR
Scania DC 13-147, vodno hlajen 6-valjni linijski motor, turbinski polnilnik s fiksno
geometrijo lopatic (FGT) in hladilnikom polnilnega zraka, elektronsko krmiljen vbrizg goriva
po skupnem vodu (Scania XPI), vsak valj s svojo glavo, štirje ventili na valj, EURO 6 s
pomočjo: SCR, DOC, DPF
Prostornina
12.700 cm3
Največja moč
331 kW (450 KM) od 1900 vrt./min.
Največji navor
2350 Nm med 1000 in 1300 vrt./min.
PRENOS MOČI
delovni prostor.
Scania GRS895R; 12-stopenjski z delilnikom, avtomatsko prestavljanje s sistemom
Opticruise s funkcijo Eco-Roll
PODVOZJE
Spredaj
listnate vzmeti, blažilca, stabilizator, 7500
kg, pnevmatike 315/80 R22.5 XF
Zadaj
štiri zračne blazine, blažilca, stabilizator,
11.500 kg, pnevmatike 315/70 R22.5
XD
ZAVORE
na vseh kolesih kolutne zavore, integriran Scania prosto vrteč retarder R4100, motorna
zavora (avtomatska, 256 kW (348 KM) pri 2400 vrt./min.)
VARNOSTNI SISTEMI
EBS, ASR, ESP, Cruise Control z Active Prediction, Scania Eco-roll.
DIMENZIJE
Dolžina
5935 mm
Širina
2550 mm
Višina (brez spojlerja)
3860 mm
Medosna razdalja
3700 mm
Masa praznega vozila
7400 kg
Največja dovoljena masa
44,000 kg
Cena testnega vozila
103,786 evrov + DDV
Transport // junij 2015. //
43
Test // ROŠERO TOP CLASS
Resen avtobus
Ob pogledu na nos vozila boste vedeli, da je to le daily, a ko se odpro vrata in
vstopite v Rošero nadgradnjo, boste začudeni, saj sta tam ob širokem hodniku
tudi po dva sedeža v vsaki vrsti.
Potrebujete prevoz od hotela do
letališča ali pa imate manjšo skupino,
ki bi šla na izlet, daily bo poskrbel za to.
Ivecov Euro 6 motor s prostornino treh
litrov in z močjo 125 kW, ob pomoči roč­
nega 6-stopenjskega menjalnika (samo­
dejni je tudi na voljo), bo zagotovo zado­
voljil vse potrebe, pa še poraba bo precej
nižja kot pri večjem avtobusu.
Odvisno od izvedbe je v vozilu prostora:
–Turistični: 22–29 + 1 + 1 sedežev /
možnost: hladilnik, kuhinja, stranišče,
dvigalo za invalide;
– Šolski: do 33 + 1 + 1 sedež, možnost:
dvigalo za invalide;
–Primestni: 21–27 sedežev, 9–16 sto­
jišč, možnost: hladilnik, dvigalo za in­
valide;
–Mestni (dve verziji): 11 sedišč in 25
stojišč ali 10 sedišč in 23 stojišč ter
najmanj 1 mesto za invalidski voziček,
saj je vedno na voljo ročna ploščad za
invalide.
Vozilo je opremljeno z varnostnimi siste­
mi ABS, ASR in ESP, kolutnimi zavorami
na vseh kolesih, za mehko zaviranje pa
skrbi Telma retarder. Nadgradnja je na­
 Voznikov delovni prostor je pregleden, stikala so na levi, po armaturi pa je veliko odlagalnih površin in predalov.
44
// Transport // junij 2015.
 Prednji del avtobusa je originalni Iveco in zato ni skrbi s pregrevanjem motorja zaradi pomanjkanja dotoka
zraka do motorja in težav z rosenjem prednjega stekla.
 Skoraj 3 m3 velik prtljažni prostor izza vozila in pod
njim zagotavlja dovolj prostora za prtljago potnikov.
Motor je spredaj.
rejena iz najkakovostnejših profilov iz nerjavnega jekla
in kompozitnih materialov, zaščitenih z impregnacij­
skim voskom, kar zagotavlja dolgo življenjsko dobo brez
 Resen avtobus s štirimi sedeži v vrsti.
popravil in brez rjavenja. Zadnja os je zračno vzmetena in omogoča
regulacijo višine vozila in trdoto.
Za udobje potnikov in voznika skrbi klimatska naprava z močjo 14,5
kW, postavljena na streho vozila, v pomoč pa ji je tudi Iveco klimatska
naprava za voznika, vzdolžno konvektorsko ogrevanje s programsko
nastavljivim Webasto vodnim grelcem pa bo poskrbelo, da bo tudi po­
zimi v avtobusu prijetna klima. Atermična, dvojna, zatemnjena stekla
skrbijo za zaščito pred soncem.
Notranjost je osvetljena s pomočjo LED svetilk, ki ustvarjajo doma­
če vzdušje, servisni bloki so moderni. Potnike razvaja tudi radio z
DVD sistemom, ki filme predvaja preko 19-palčnega LCD monitorja.
Voznik si zunanja ogledala, ki so tudi ogrevana, nastavlja s pomočjo
elektrike, prav tako so senčniki električno pomični. Za lažjo vzvra­
tno vožnjo skrbijo kamera in senzorji, na hrbtu pa je lahko namešče­
na vlečna kljuka ali dodatni prtljažnik, če standardni v dnu vozila ni
dovolj velik. V testnem avtobusu je bilo prostora za 27 potnikov, ki
sedijo na komfortnih Kiel Advance sedežih, poseben zložljiv sedež
je na voljo za vodiča, medtem ko pa je voznikov sedež Pilot extreme
zračno vzmeten. Za prodajo in rezervne dele v Sloveniji skrbi pod­
jetje Higer bus.
Transport // junij 2015. //
45
Prestavljamo // MAN Lion’s Intercity
Večnamenski medmestnež
MAN Lion’s Intercity je v vseh pogledih optimalno pripravljen na način uporabe, ki mu je
namenjen - primestni in šolski avtobus. Odlikuje ga pragmatična oblika, ki ga nedvoumno
uvršča med ostale prepoznavne člane MAN-ove družine avtobusov.
Ob visoki uporabnosti in funkcional­
nosti ter udobju ponuja tudi visoke stan­
darde varnosti: EBS (Electronic Braking
System), ABS (Anti-lock Braking Sy­
stem), ASR (Traction Control System),
BA (Brake Assist) in ESP (Electronic Sta­
bility Programme), DSP (Dynamic Stabi­
lity Programme) in ROP (Roll-over Pro­
tection), EBA (Emergency Brake Assist),
TPM (Tyre Pressure Monitoring).
Dvoosni avtobus, ki je na voljo v dveh
dolžinah – 12,28 in 13,05 metra, po­
ganja 6-valjni motor, ki razvija 213 kW
moči in 1100 Nm navora. Motor je znan
po svojih zmogljivostih in nizki porabi.
Voznikov delovni prostor je ergonom­
sko oblikovan, sedeži za potnike pa so
oblikovani tako, da ne zavzemajo preveč
prostora, kljub temu pa ponujajo dovolj
 55 ali 59 sedežev ter do 29 stojišč.
46
// Transport // junij 2015.
udobja. V izvedbi Lion’s Intercity je 55
sedežev, med tem ko izvedba Lion’s In­
tercity C, ponuja 59 sedežev, na voljo pa
je tudi 29 stojišč ter dve mesti za inva­
lide na vozičku. Udoben je tudi vstop v
avtobus skozi dvoje pnevmatskih vrat,
ki se odpirajo navzven in so zastekljena
z enojnim steklom. Vrata št. 2 so lahko
izdelana v enojni ali dvojni širini.
Kakovost materialov, izdelave in monta­
že pri avtobusih Lion’s Intercity seveda
ustreza visokim MAN-ovim kakovo­
stnim zahtevam: kakovostni in vzdržlji­
vi plastični materiali s prijetnim tridi­
menzionalnim videzom; za vzdrževanje
enostavne, vendar kljub temu odporne
površine z veliko odpornostjo proti UV
žarkom (preprečevanje krhkosti in oble­
delosti); stabilno ogrodje; velika natanč­
 Voznikov delovni prostor je pregleden
in prepoznavne.
nost prileganja z ozkimi in enakomer­
nimi režami; robustna konstrukcija in
povezave, ki zanesljivo prenesejo tudi
velike in pogoste obremenitve; optimal­
na zaščita pred korozijo s katodnim po­
topnim barvanjem (KTL).
 Na zadnjih dvokrilnih vratih je nameščena tudi ploščad za
vstop invalidov.
Test // RENAULT TRAFIC IN OPEL VIVARO
Zmagovalca
GVL 2015
Leta 2001 sta Renault in Opel združila moči in razvila uspešno linijo gospodarskih vozil.
Druga generacija trafica in vivara, ki si zopet deli vse osnovne elemente – podvozje,
motorje, menjalnike, nadgradnje …, bo tako imela težko nalogo, da ubrani ta sloves,
a vozili imata močne adute, s katerimi bosta nadaljevali tržni uspeh.
Besedilo in fotografije: Matej Jurgele in Borut Štajnaher
Eden izmed razlogov je tudi original­
nost. Tako trafic kot tudi vivaro sta se
že na prvi pogled ločila od konkurence
in tako je tudi z najnovejšo generacijo.
Znano je, kaj tržišče zahteva, tako da
obe vozili svojim uporabnikom nudita
točno to, drugačnost, kakovost in teh­
nološko naprednost.
Začnimo s tistim, kar oko najprej opa­
zi – oblikovalske rešitve. Na sprednjem
delu najdemo atraktivno oblikovano
masko in v maski logotip podjetja, ka­
mor vozilo pripada. Na prvi pogled je
opazno, da vozilo prinaša sporočilo ele­
gance, kakovosti in imidža. Vetrobran­
sko steklo je sedaj bolj nagnjeno in bolj
jasno deli kabino od motornega prosto­
48
// Transport // junij 2015.
ra. Novi model je daljši za 21 centime­
trov. 10 centimetrov gre na račun večjih
odbijačev in boljše zaščite pešcev, med­
tem ko preostalih 11 centimetrov zares
zaznamuje prirastek v smislu tovorne­
ga prostora, saj ima osebna različica za
200 litrov večji prtljažnik, tovorna pa
vase sprejme tri evropalete.
Ergonomija voznikovega delovnega
prostora je odlična. Pozicija sedenja in
mere so prilagojene tistim, ki jih najde­
mo v novem espacu. Sam prostor ponu­
ja največ odlagališč – kar 90 litrov. 14
predalov in vdolbin različnih velikosti
od 0,2 do 54 litrov bo poskrbelo, da bo
prav vsaka drobnarija našla svoj pro­
stor. Pa še to, vsi predali in odlagališča
 Velika razlika med generacijama.
 Velika, poudarjena rešetka maske,
luči, ki se zajedajo
v blatnik in so
razpotegnjene vse
do A-stebrička, ter
dolga ostra bočna
linija privabljajo
poglede.
Osebna izkaznica
Motor: turbodizelski, 4-valjni vrstni motor
Prostornina: 1598 ccm3
Največja moč (kW/KM): 103/140
Največji navor v Nm pri vrt/min: 340/1750
Mere (d x š x v (mm)): 4999 x 1956 x 1971
Medosna razdalja (mm): 3098
Masa/nosilnost (kg): 1820/1200
Menjalnik: 6-stopenjski, ročni
Najvišja hitrost (km/h): 181
Pospešek 0–100 km/h (s): 10,8
Povprečna poraba na 100 km (l): 6,8
Emisije CO2 (g/km): 155–160
 Novi opel vivaro kombinira funkcionalnost lahkega dostavnega
vozila z udobnostjo potniškega vozila.
Premišljena notranjost
Snovalci so uporabili tudi logiko, s katero so želeli kabino narediti kot mobilno pisarno. Notranjost obeh vozil je
zasnovana tudi kot mobilna pisarna, saj si kupec lahko
privošči različno povezanost s svetom. Pri traficu in pri
vivaru je osrednji zaslon na dotik lahko velik 18 centimetrov, sistem pa omogoča tudi glasovno vodenje mobilnega telefona, navigacije in ostalih aplikacij. Pri Oplu
se sistem imenuje IntelliLink, pri Renaultu pa R-Link.
Na voljo je tudi poseben nosilec za mobilni telefon, za
bolj zahtevne pa tudi nosilec in povezava za tablični računalnik, ki se preko Bluetootha poveže z notranjostjo vozila in lahko preko zvočnikov v vozilu poslušate glasbo z vašega računalnika, sprejemate
elektronsko pošto ter
se usmerjate ali
sprejemate telefonske klice. Uporabna
malenkost je tudi kamera za vzvratno vožnjo, ki sliko projicira
kar v del vzvratnega
ogledala.
Transport // junij 2015. //
49
Test // RENAULT TRAFIC IN OPEL VIVARO
so premišljeno vkomponirani v splošni
videz voznikovega delovnega prosto­
ra. Preglednost je, zahvaljujoč velikim
vzvratnim ogledalom, dobra tako spre­
daj kot zadaj.
Stikala, ki so vsa nova, so povsem pri
roki in ne zahtevajo dolgotrajnega pri­
vajanja, saj nam je povsem logično,
kje se nahajajo.
Napredna tehnologija je skrita očem.
Tako pod motornim pokrovom obeh
vozil najdemo enak motor najnovej­
še generacije, ki ima vsega 1,6 litra
prostornine, a je opremljen s twin
turbo (dvojno turbino) tehnologijo,
ki daje vozilu izredno poskočnost in
dinamične vozne lastnosti. Pri vsega
1500 vrtljajih motor ponuja že 340
Nm navora in prepričljivo pospešuje
vse do končnih 180 km/h, saj razvi­
ja 103 kW/140 KM. Dobrodošla je
funkcija EcoDrive, ki zmanjša navor
in moč motorja, prilagodi odzivnost
stopalke za plin, zmanjša se odjem
moči klimatske naprave in sistema
za ogrevanje, s čimer se občutno
zniža poraba goriva, a je vožnja bolj
lenobna.
Na izredno visoki ravni je tudi var­
nost, saj poleg ABS-a in elektronske
razporeditve zavorne sile EBD pod­
Za daljša potovanja
Vozilo zaradi nove platforme in novega podvozja sedaj veliko lepše »leži« na cesti in tudi ko
je prazno, ne poskakuje. Dobra zvočna izolacija v kabino ne spusti veliko neprijetnih zvokov,
pa tudi motorne vibracije so zelo zadušene, tako da sploh ne veste, da je pred vami pod
motornim pokrovom dizelski agregat. Najmočnejši BiTurbo požene polno obremenjeno vozilo
tudi do 180 km/h.
poro vozniku ponujajo tudi sistemi
za zaviranje v sili (Emergency Bra­
ke Assist – EBA), sistem za pomoč
pri speljevanju v klancu (Hill Start
Assistant – HSA), elektronski nad­
zor stabilnosti (Electronic Stabili­
ty Program – ESP), sistem nadzo­
ra vleke (Traction Control – TC) in
tudi sistem za zmanjšanje možnosti
prevračanja (Roll Over Mitigation).
Kombi še vedno ostaja kombi, to­
da vse več proizvajalcev dokazuje,
da lahko transportno vozilo izgle­
da tudi elegantno. Navezi Opel-Re­
nault-Nissan je to ponovno uspelo,
saj je novi vivaro po svojih voznih
lastnostih in opaznem zunanjem vi­
dezu (seveda, če odštejemo zunanje
dimenzije) prej osebno kot tovorno
vozilo.
 Sveža pri traficu je tudi barva –
bambus zelena zagotovo ne bo ostala
neopažena.
50
// Transport // junij 2015.
Predstavljamo // VW CRAFTER
Volkswagnov
obrtnik
Volkswagnova zgodba o dostavnih vozilih je stara že več kot 65 let.
Del te izjemo uspešne zgodbe je tudi model crafter – obrtnik.
Leta 1950 je VW na trg poslal prvega
transporterja, da bi zadovoljil potrebe
in povpraševanja po tovrstnem vozilu. Z
razvojem gospodarstva je transporter v
določenih merilih postal premajhen, za­
to so Nemci staknili glave in leta 1975
trgu ponudili prvi LT. Ime je izpeljan­
ka iz »Lasten-Transporter« oz. tovorni
transporter. Kar dvajset let je kraljeval
na trgu, prodanih pa je bilo več kot pol
milijona primerkov. Leta 1995 si je svojo
pot začel utirati LT druge generacije. 11
let kasneje so predstavili novo generacijo
vozila, ki je bila tako nova, da so ji spre­
menili celo ime. Od leta 2006 se imenu­
je crafter, kar je izvedenka iz angleške
besede craftsman, ki v prevodu pomeni
obrtnik.
52
// Transport // junij 2015.
 Kabina izpolnjuje vse zahteve, ki jih lastnik pričakuje od gospodarskega vozila.
 Pomoč na cesti ali cestarska služba ni problem.
 Štiri dolžine, tri višine – prevoz ljudi ali do 17 m3 tovornega prostora.
lahko vsak najde nekaj zase. Konkre­
tno: sedaj najmočnejši motor z močjo
120 kW/163 KM, pri relativno nizkih
1800 vrtljajih na zadnja kolesa prena­
ša 400 Nm navora. BlueMotion tehno­
logija omogoča, da crafter obnavljala
energijo in polnila baterije med zavira­
njem. Crafterjevi motorji so sedaj bolj
odzivni na pritisk stopalke za plin,
zmogljivejši, bolj ekonomični ter lažji
in čistejši.
Večja nosilnost
 Preverjen dvolitrski TDI ponuja 4
različne stopnje moči.
Pri Volkswagnu trdijo, da ima crafter
zaradi številnih očem nevidnih izbolj­
šav manjšo lastno maso, kar omogoča
večjo nosilnost. Zaradi manjše porabe
in podaljšanih servisnih intervalov bo­
do skupni stroški lastništva nižji tudi
do 25 odstotkov (trditve proizvajalca).
Med malenkosti, ki znižujejo stroške,
spada tudi sistem za zaščito pred ko­
rozijo, saj so predeli, ki so najbolj izpo­
stavljeni, dvakrat pocinkani. Vgradnja
kakovostnejših komponent dovoljuje
proizvajalcu, da dosedanje dvoletno
garancijsko obdobje podaljša na tri leta
oziroma do 250.000 prevoženih kilo­
metrov, kar je v tem sektorju osamlje­
na, a zelo suverena gesta.
Euro 6
Prvo resnejše osveževanje se je zgodilo
leta 2010, ko je Euro 5 prejel motorje s
tehnologijo BlueTDI. Sedaj se lahko po­
novno pohvali z novimi Euro 6 motorji,
sistemom Star/stop in nekaj stilskimi
spremembami.
Crafter je na voljo s tremi različnimi no­
silnostmi, tremi medosnimi razdaljami,
tremi višinami strehe in šestimi izvedba­
mi: furgon, furgon s podaljšano kabino,
kombi, keson, šasija in bus.
Nova konjenica
Nov dvolitrski motor ponuja štiri sto­
pnje moči 80, 84, 100 in 120, tako da
 Crafter je idealen za vse vrste nadgradenj, tudi za najzahtevnejše.
Transport // junij 2015. //
53
Tehnika // HIDRAVLIČNI POGON
Marljiva mravljica
Če se izrazim s pohodniškim žargonom, lahko rečem, da je Arocs iz Mercedes-Benza tisto
vozilo, s katerim lahko vedno odkrivamo nove poti. Ampak ne tiste lažje in ne bližnjic, ampak
tiste, ki iz vozila potegnejo vsako kapljico napora. Kamnolom Erkenbrechtsweiler v okolici
Stuttgarta je bil pravi poligon za prikaz Arocsa z dodatnim prednjim hidravličnim pogonom in
s turbo retarder sklopko. Ti dve novosti v ponudbi spremenita vozilo v pravo dvoživko.
Besedilo: Matevž Udovič, dipl. inž. tehnol. prom. / Fotografije: Mercedes-Benz
Hidravlični pogon prednje
osi – HAD (Hydraulic Auxiliary
Drive)
Tovorna vozila se gibljejo po različnih
cestah. Za pogon vozila v normalnih
okoliščinah in na utrjenih cestah zado­
stuje normalen pogonski sklop z enoj­
nim diferencialom. Če se vozila obča­
sno gibljejo po kamnolomih, gozdovih,
ali pa tam, kjer so cestišča neutrjena,
kmalu naletijo na zmanjšan oprijem.
Mercedes-Benz je za taka vozila pred­
videl prednji hidravlični pogon, ki ga
uporabljamo takrat, ko vozilo vozi po
cestišču, kjer vladajo slabše razmere
oprijema. S svojim delovanjem daje vo­
zilu dodatno vlečno moč.
Prednji hidravlični pogon HAD
Prednji hidravlični pogon je tehnološko
54
// Transport // junij 2015.
 Kamnolom in peskokop sta območja, kjer se voznik lahko počuti kot otrok v
peskovniku, saj ve, da mu HAD nudi dodatno vlečno moč.
izveden popolnoma drugače,
kot pa klasičen prednji pogon z
diferencialom, ki za prenos na­
vora na pogonska kolesa potre­
buje kardansko gred in razde­
lilno gonilo. Prednost HAD-a je
predvsem v nižji lastni masi vo­
zila in nižji porabi goriva v pri­
merjavi z vozili, ki imajo pogon
na vsa kolesa. Uporabljamo ga
lahko v vseh segmentih prevo­
za. Na voljo je v Actrosu, Arocsu
in Antosu, v konfiguraciji pogo­
na 4x2, 6x2 in 6x4 z motorji tipa
OM 470 in OM 471 ter ročnim
in avtomatiziranim PowerShift
3 menjalnikom.
Zmogljiva hidravlična črpalka je
srce HAD pogona. Vgrajena je
na zadnji del agregata in gnana
s pomočjo zobčeniškega preno­
sa preko glavne gredi motorja.
Hidravlična črpalka ustvari 350
 Hidravlični
motor s tlačnimi
vodi.
 Vožnja
v klanec za
voznika ni več
stresno opravilo.
 Zadrževanje
vozila na previsu
klanca s TRC
sistemom.
litrov pretoka hidravlične te­
kočine na minuto in 450 barov
pritiska. Hidravlični motorji so
vgrajeni v pesto kolesa in pre­
tvarjajo hidravlični pritisk v
kinetično energijo. To je hidra­
vlični, radialni večbatni motor s
centralno nameščeno pogonsko
enoto in desetimi valji, razpore­
jenimi v krogu. Vsak hidravlični
motor je močan 40 kW in ustva­
ri 6250 Nm navora. Za prenos
hidravličnega pritiska od hidra­
vlične črpalke do hidromotorja
skrbijo tlačni vodi, v katerih je
pritisk olja 450 barov. V celo­
tnem sistemu je 32 litrov hidra­
vlične tekočine. Za optimalno
hlajenje tekočine skrbi hladilni
sistem, katerega moč je 20 kW.
HAD sistem je 575 kilogramov
lažji in ponuja 10 odstotkov
nižjo porabo goriva v primerjavi
z vlačilcem, ki ima 4x4 pogon.
Prvo redno vzdrževanje je pri
600.000 kilometrih.
Hidravlični pogon je vozniku na
voljo pri hitrosti do 25 km/h. Če
je pogon aktiviran preko pre­
klopnega stikala na armaturni
plošči in je hitrost vozila večja
od 25 km/h, pogon samodejno
preide v mirovanje. Takoj ko pa­
de hitrost pod mejno vrednost,
se pogon vklopi avtomatično
v delovno stanje. Pogon deluje
tudi takrat, kadar vozimo vzvra­
tno. Vlečna moč HAD-a se ne
prekine niti takrat, kadar vozilo
menja prestave, saj hidravlično
črpalko poganja glavna gred mo­
torja. Aktiven je do 6. prestave v
smeri naprej in do 2. prestave v
smeri nazaj. Elektronski sistem
TCU nadzira celoten pogonski
sklop. Zaradi tega deluje HAD
vedno z optimalnim navorom in
brez vrtenja v prazno.
Preizkus v praksi
Delovanje in uporabo hidra­
vličnega prednjega pogona smo
preizkusili tudi v praksi. HAD
sistem je bil vgrajen v vlačilec
Arocs 1845 LS s pogonsko kon­
figuracijo 4x2 in s prekucno pol­
prikolico.
Smiselno bi bilo, da je takšna
konfiguracija vozila za prevoz
gradbenega materiala na evrop­
skih gradbiščih stalnica. Le na
tak način ekonomično in učin­
kovito prevažamo material.
Vozilo smo najprej preizkusili
na utrjenih asfaltiranih cestah.
Med premagovanjem serpentin
se je s svojo močjo izkazal agre­
Transport // junij 2015. //
55
Tehnika // HIDRAVLIČNI POGON
gat, ki pri vsega 1100 vrtljajih
na minuto proizvaja kar 2200
Nm navora. Pri krmiljenju med
serpentinami prednji hidravlič­
ni pogon ne predstavlja nobe­
ne ovire, saj je volanski obroč
lahkoten za krmiljenje in tudi
obračalni krog vozila ni okrnjen
v primerjavi s pogonom na vse
štiri osi. Z utrjene ceste smo
zavili v kamnolom. Z Arocsom
smo nemudoma zagrizli v kla­
nec. Glej ga zlomka, vozilo se
po nekaj metrih vožnje v klanec
ustavi. Kolesa na pogonski osi se
vrtijo v prazno, saj nimajo opri­
jema. Kljub zapori diferenciala
se vozilo še vedno ne premakne
nikamor. Vleka 40 ton skupne
mase v klanec, kjer ni dovolj
oprijema na pogonskih kolesih,
ni mačji kašelj. Do izraza je v ta­
ki situaciji prišel HAD. Vozilo je
počasi pridobivalo na hitrosti in
tudi na oprijemu. Izpod kabine
se je slišal le značilen dodaten
hrup, ki ga povzročata hidravlič­
na motorja. Prednji hidravlični
pogon se s svojo dodano vlečno
močjo izkaže tudi v situacijah,
kjer se vozilo zaradi neutrjenega
terena samo zakoplje.
Turbo retarder
sklopka – TRC (turbo
retarder clutch)
strmini obmirovalo s pomočjo
turbo retarder sklopke in ne s
pomočjo zavor. Rahel premik
pedala za plin – in vozilo lahko
nežno premikaš naprej in nazaj
po klancu. Za običajno lamelno
sklopko bi bil ta manever pogu­
ben. Prednost TRC sklopke je, da
omogoča natančno manevriranje
vozila pri nizkih hitrostih ne gle­
de na naklon klanca.
Pri speljevanju z mesta ali mane­
vriranju vozila se moč motorja
na pogonski sklop vozila, prena­
ša preko hidravličnega olja, ki se
pretaka med rotorjem turbine in
rotorjem črpalke. Da lahko TRC
zadržuje vozilo, potrebuje veliko
kinetično energijo olja. Slednjo
Poleg vlačilcev s HAD pogonom
smo preizkusili tudi oba Arocsa
8x8 in 8x4, ki imata vgrajeno
turbo retarder sklopko. TRC sis­
tem primarno vgrajujejo na mo­
dele SLT, ki so namenjeni za pre­
voz izrednih tovorov velike teže.
Turbo retarder sklopka združuje
hidravlično sklopko in retarder.
Uporablja se pri speljevanju,
manevriranju in zaviranju po
klancu navzdol. Izziv nam pred­
stavlja vožnja Arocsa 4151 8x8
v precej strm klanec. Vsak izku­
šeni voznik si bo pred premago­
vanjem strmega klanca poskušal
pridobiti čim večji zalet, da bo
lahko klanec premagal brez ve­
čjih zapletov. Zaženemo se brez
zaleta in sredi klanca odvzame­
mo plin vozilu. Vozilo se rahlo
premakne po klancu navzdol in
obstane na strmini. Vozilo je na
56
// Transport // junij 2015.
 Turbo retarder sklopka.
 Blato, luže,
pesek, asfalt …
dosežemo takrat, ko agregat de­
luje v območju vrtljajev motorja
med 1000 in 1300 v/min; v tem
območju imamo na voljo maksi­
malen navor agregata 2500 Nm.
Stisnjen zrak medtem potiska olje
v ohišje sklopke. Navor se na po­
gonska kolesa prenaša s pomočjo
olja. Ko vozilo spelje, se s pomo­
čjo centrifugalne sile olje iz ohišja
umakne. Za prenos moči nato po­
skrbi klasična torna sklopka.
Pri spustu po klancu navzdol se
sklopka spremeni v močan re­
tarder. Med zaviranjem je rotor
črpalke blokiran in olje se s po­
močjo zraka črpa nazaj v ohišje.
Motorna zavora in retarder sta
kos skoraj vsakemu spustu, saj
skupaj tvorita kar 979 konjskih
sil zavorne moči. Polna zavorna
moč je na voljo že pri nizkih hi­
trostih, saj je zavorna moč odvi­
sna od št. vrtljajev glavne gredi.
TRC sklopko je moč dobiti tudi še
v Actrosu in Antosu v kombina­
ciji s PowerShift 3 menjalnikom.
Arocs s tema dvema novostma
vsekakor postane pridna in ne­
ustrašna mravljica pri svojem
delu na gradbiščih. Pri sami
vožnji dobiš vtis, da bodo prej
odpovedale voznikove psihične
sposobnosti, kot pa tehnične la­
stnosti vozila.
TEHNIKA
Korak do avtopilota
Varnostni sistemi AEBS (Advanced Emergency Braking System – napredni sistem
zaviranja v primeru nevarnosti), v katerega sta vključena tudi sistem ACC (Adaptive
Cruise Control – prilagodljivi tempomat) in sistem LDWS (Lane Departure Warning
System – sistem za opozarjanje na nezaželeno zapuščanje voznega pasu), bodo od
1. novembra letošnjega leta obvezni v skoraj vseh težkih tovornjakih in avtobusih, ki se
bodo prvič registrirali v državah EU in EFTA.
Besedilo: Zoran Samardžić / Fotografije: arhiv RT
Pred natančno tremi leti, apri­
la 2012, je Evropska komisija
sprejela uredbi 347/2012 in
351/2012, s katerima je proi­
zvajalcem gospodarskih vozil
naložila obvezo, da v večino
modelov vgradijo še dva varno­
stna sistema serijsko – AEBS in
LDWS. Prvega novembra se bo
končal prehodni rok in od tega
dneva dalje bodo morali biti to­
vornjaki in avtobusi, ki se prvič
registrirajo v 28 državah Evrop­
ske unije in štirih državah čla­
nicah evropskega združenja za
prosto trgovino (EFTA – Euro­
pean Free Trade Association) –
Norveški, Švici, Lihtenštajnu in
58
// Transport // junij 2015.
 Opozarjanje na nenamerno zapuščanje voznega pasu s tresenjem sedeža.
 AEBS spre-
mlja promet
pred vozilom in
pomaga pri zaviranju, da bi se
zmanjšal nalet.
 LDWS - Lane
Departure
Warning System
– sistem za
opozarjanje na
nezaželeno zapuščanje voznega
pasu.
Ko voznik ne reagira
Napredni sistem za zaviranje
v primeru nevarnosti (AEBS)
je tehnično podprt s sistemom
ACC (prilagodljivi tempomat, ki
prilagaja hitrost glede na vozilo
pred seboj in po potrebi tudi za­
vira), katerega evropski proizva­
jalci tovornjakov in avtobusov
kot dodatno opremo ponujajo
že dve desetletji. ACC omogoča
samodejno vzdrževanje nasta­
vljenih parametrov hitrosti in/
ali oddaljenosti od vozila pred
seboj. S tem sistemom je vožnja
precej bolj varna in sproščena.
V zadnjem času je ta sistem še
nadgrajen in ojačan z dodatnimi
sistemi, ki opozarjajo na nalet z
vozilom ali objektom pred nami
– FCW (Forward Collision War­
ning) – in z že prej omenjenim
AEBS sistemom. Vsi ti sistemi
postanejo aktivni v trenutku, ko
radar oziroma senzorji in pame­
tna elektronika prepoznajo ne­
varnost možnega trka.
Pomoč zaspanim in
utrujenim
 Srce AEBS je
radar, nameščen
v sprednjem
delu vozila.
Tudi sistem LDWS (Lane De­
parture Warning System), ki ga
pri Volvu imenujejo LKS – Lane
Kepping Support, pri MAN-u pa
LGS – Lane Guard System … je
že dolgo znan. Pri Mercedesu so
Islandiji – obvezno opremljeni s
temi sistemi, ki močno poveču­
jejo varnost.
Še pred sprejetjem prej omenje­
nih uredb je vseh sedem »ve­
likih« proizvajalcev težkih to­
vornjakov in najbolj pomembni
proizvajalci avtobusov v Evropi
ta sistem že ponujalo za dopla­
čilo, tako da so sprejetje uredbe
dočakali pripravljeni. Sedaj je
čas, da se na nov izdatek poča­
si privadite tudi kupci, saj bodo
prodajalci ob uvedbi teh siste­
mov skoraj zagotovo dvignili
ceno vozil za odstotek ali dva.
Tega vsekakor ne bi smeli vzeti
kot dodaten strošek, saj na kon­
cu varnost voznika, potnikov in
drugih udeležencev v prometu
nima cene!
Transport // junij 2015. //
59
TEHNIKA
Za koga so sistemi
obvezni?
S sistemom AEBS bodo morala
biti po 1. novembru opremljena
vsa vozila, ki bodo prvič registri­
rana v kategorijah M2, M3 in N3,
opremljena s pnevmatskim ali hi­
dravličnim zavornim sistemom in
zračnim vzmetenjem zadnje osi,
ampak ne vsa! Zakonodajalec je iz
racionalnih razlogov sprejel nekaj
izjem. Tako so v prvi fazi uvajanja
uredbe 347/2012 izvzeta off-road
vozila, vozila z več kot tremi osmi,
vozila za posebne namene, vlačilci
za vleko polprikolic iz kategorije
N2, katerih masa presega 3,5 tone,
vendar ni večja od 8 ton, vozila z
mehanskim vzmetenjem na vseh
oseh, vozila za prevoz potnikov v
kategorijah M2 in M3 razreda A,
razreda I in razreda II. Podobno
velja tudi za sistem LDWS.
 Črte na cestišču spremlja kamera nameščena izza vetrobranskega stekla.
ga v actrosu ponudili že leta 2000, pri MAN-u v seriji TGA pa
leto dni pozneje. Sistem opozarja voznika, če le-ta nenamer­
no zapelje iz smeri vožnje, oziroma če prevozi talno označ­
bo na levi ali desni strani vozila. Osnova sistema je kamera,
nameščena na sredino armaturne plošče, ki spremlja vodo­
ravne oznake na cesti (črte) in poskuša odrediti sredinsko
linijo vožnje ter skrajno točko proti črti, do katere se vozilo
lahko varno približa. Kadar vozilo prečka črto in ob tem ni
bil vključen smernik, vas bo sistem opozoril na ta dogodek
na različne načine: s tresenjem sedeža, volanskega obroča, z
zvočnimi signali …
Sistem ne reagira takoj, saj bi tako preveč vznemirjal vozni­
ka. Za delovanje so potrebni določeni pogoji: hitrost vožnje
nad 60 km/h, oznake na cesti morajo biti dovolj vidne, hi­
trost bočnega premikanja mora biti večja od 0,8 m/s.
LDWS sistem se vključi vedno, ko se zažene motor, večina
proizvajalcev pa omogoča, da se sistem izključi s pomočjo
stikala, nameščenega na armaturni plošči.
Znan že 23 let
Prvi sistem, ki je opozarjal na nenamerno spremembo voznega pasu (vožnja preko črte), je že leta 1992 predstavil
Mitsubishi in ga vgradil v model debonair, ki je bil namenjen
pretežno za japonski trg. Pozneje so ga kot opcijo (dodatno
opremo) ponudili tudi drugi japonski proizvajalci. Pot po Evropi je začel konec devetdesetih let, najprej v gospodarskih vozilih, v osebnem programu pa je sistem prvi ponudil Citroën
leta 2005 v modelu C5.
60
// Transport // junij 2015.
Predstavljamo // Podjetje Europacific, d. o. o.
Specializirani
za prevoz kontejnerjev
Podjetje Europacific
s sedežem v Kopru je
specializirano za prevoz
kontejnerjev, jaht in jadrnic.
Podjetje ima 12-letno
tradicijo pri organizaciji
cestnega, pomorskega in
zračnega prevoza. Podjetje
je član združenja TAPA in
Fiata, posedujejo pa tudi
AEO certifikat.
Rok Kobal, direktor in lastnik podjetja Europacific.
Besedilo: Boštjan Saje, inž. log. / Fotografije: Europacific, d. o. o. in Boštjan Saje
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2003 kot Europacific lo­
gistika, d. o. o., v letu 2007 pa so ustanovili novo podjetje
Europacific transport, d. o. o., ki deluje znotraj družbe Euro­
62
// Transport // junij 2015.
pacific logistika, d. o. o. Poleg sedeža v Kopru imajo še svoji
podružnici na letališču Brnik in na Reki, ki skrbita za logistič­
ne tokove svojih naročnikov. Na Brniku poslujejo že 5 let in
nudijo odpremo letalskih pošiljk z vsemi prisotnimi letalski­
mi prevozniki, na Reki pa nudijo odpremo kontejnerjev. Na
relaciji Nemčija–Avstrija–Anglija z dostavnikom dostavljajo
tudi hitre pošiljke, kontejnerske prevoze pa na relaciji Avstri­
ja–Madžarska–Češka–Slovenija za različne naročnike, vklju­
čujoč korejskega proizvajalca zabavne elektronike in korej­
skega avtomobilskega velikana. Znotraj skupine in s partnerji
nudijo prevoze jadrnic, jaht in vse kosovne prevoze zunaj ga­
baritov. Z vsemi svetovnimi ladjarji, ki imajo podružnice v
Sloveniji, preko Luke Koper prevažajo na uvozu kontejnerje
po vsej CEE, največ pa na tržišča v Izrael in na Daljni vzhod,
kontejnerje na izvozu pa pretežno na ameriške trge, v Izrael
in na Daljni vzhod. So solastniki skladiščnega podjetja, kjer
nudijo carinsko skladišče, ki ima 3000 m2 zaprtih skladiščnih
prostorov, štiri rampe za tovornjake in 10.000 m2 površin, ki
so okrog skladišča.
Vozni park šteje trenutno 9 tovornjakov za prevoz kontejner­
jev. Vsi tovornjaki imajo motor tipa Euro 5. S prikolico LOW
BED izvajajo izredne prevoze, imajo pa tudi lastno vozilo za
izvajanje spremstva izrednih prevozov.
Predstavljamo // YES!Money
Gotovina na poti
V dobi elektronskega
poslovanja in množične
uporabe plačilnih kartic
se velikokrat zgodi, da vaš
voznik na poti potrebuje
gotovino.
Praktično vsi stroški na poti so plačljivi z gorivnimi karti­
cami oz. z napravami za elektronsko cestninjenje, zato se goto­
vini v tovornjakih, kolikor se le da, izogibamo.
Potem pa se zgodi – vašega voznika zaustavi kontrola, ki vam
bo kaj hitro zaračunala znesek, ki se lahko meri tudi v tisočih
evrov, saj je vaš tovornjak kot vreča denarja, ki se vozi naokrog.
Kot nalašč hočejo še gotovino ...
»Če ne plačaš do te in te ure, gre tovornjak za mrežo,« so neiz­
prosni in se za odgovor voznika, da toliko denarja nima, seveda
ne zmenijo.
Če denarja res ne boste priskrbeli takoj, bo naslednji dan zne­
sek še višji, saj boste plačali še parkirnino (tudi po 100 in več
evrov na dan), stroške hotela, poleg tega pa boste zamudili na
naklad, razklad, trajekt itd.
V tem in ostalih podobnih primerih se lahko poslužite hitre in
učinkovite rešitve – VISA kartice Yes!Money.
Razdelite prazne VISA kartice Yes!Money voznikom čim prej,
rešitev vašega problema je samo nekaj klikov stran! Obiščite
www.yesmoneycard.com in napolnite kartico v nekaj sekun­
dah. Sistem deluje ves čas, 24 ur na dan, sedem dni v tednu,
tudi izven delovnega časa bank. Pogoj je le, da imate na vašem
Yes!Money računu dovolj sredstev za transakcijo.
Imetniki Yes!Money kartic lahko koristijo tudi našo pravno po­
moč v primerih, da se s kaznijo ne strinjajo. Primer bo obravna­
vala ekipa mednarodnih odvet­nikov iz Belgije, ne glede na to, v
kateri državi ste bili kaznovani.
Prihranite si nevšečnosti, dodatne stroške in izgubo časa ter
sprostite vaš tovornjak v nekaj minutah!
Adler – vaš partner za rezervacije trajektov, tunelov Frejus in
Mont Blanc, vlakov Novarra- Freiburg, Brenner – Worgl, itd.
Zastopa:
Adler, d. o. o., Kranj
www.adler-transport.si
E-pošta: [email protected]
Transport // junij 2015. //
63
LUTZ ASSEKURANZ
CMR odgovornost in zavarovanja
(8. del)
Pogosto prevladuje mnenje, da členi od 17. do 29. četrtega poglavja CMR konvencije
v celoti razlagajo odgovornost prevoznika. To do neke mere sicer drži, kljub temu pa
je možno v drugih členih CMR konvencije zaslediti tudi druge odgovornosti. Tako se na
primer v 11. členu CMR konvencije nahaja tudi odgovornost pošiljatelja. Konkretno je v
tem primeru govora o dokumentih in informacijah (glej tudi H7 ZPPCP-1).
Besedilo: vodilni trio družbe LUTZ ASSEKURANZ: Herbert Hasenhütl, Karl Jungmann in Otmar J. Tuma
11. člen CMR konvencije se
glasi:
1. Za carinske in druge postopke, ki naj
bodo opravljeni pred izročitvijo blaga,
mora pošiljatelj priložiti tovornemu listu
ali dati na razpolago prevozniku potreb­
ne listine in ga oskrbeti z vsemi podatki,
ki jih ta zahteva.
2. Prevoznik ni dolžan preizkušati, ali so
takšne listine in podatki v redu in ali za­
doščajo. Pošiljatelj odgovarja prevozniku
za vso škodo, ki mu jo je povzročil s tem,
da so takšne listine in podatki manjkali,
da niso zadoščali ali niso bili v redu, ra­
zen če prevoznik ni pravilno ravnal ali je
ravnal malomarno.
3. Za posledice izgube ali nepravilne upo­
rabe listin, ki so navedene in priložene
tovornemu listu ali izročene prevozniku,
odgovarja prevoznik kot pooblaščenec,
le da odškodnina, ki gre v njihovo breme,
64
// Transport // junij 2015.
ne more presegati one, ki bi jo bil dolžan
plačati za izgubo blaga.
6. in 11. člen CMR konvencije tako do­
ločata, da morajo biti carinski in drugi
postopki opravljeni s strani pošiljatelja
pred predajo blago (torej v času njego­
vega posedovanja), razen če je drugače
dogovorjeno. Poleg tega mora pošiljatelj
na licu mesta prevoznika oskrbeti z vse­
mi podatki, ki jih ta zahteva. Pošiljatelj
kot proizvajalec ali trgovec (in s tem pro­
dajalec) mora kot strokovnjak za blago
celovito poznati predpise, ki so potrebni
za to, da prevoznik preda tovor v okviru
normalnega poteka. To naj bi dokaj lo­
gično pomenilo, da ima pošiljatelj obi­
čajno opravka z le nekaj vrstami blaga in
bi se mu s tem zaupalo, medtem ko ima
prevoznik pogosto opravka z veliko raz­
ličnimi vrstami tovora. V poštev pridejo
raznovrstna potrdila, kot so izvozno in
uvozno dovoljenje, certifikati za končne
uporabnike, potrdila o karanteni, potrdi­
la o kakovosti, Carnet TIR, veterinarsko­
-medicinski dokumenti …, ki morajo biti
pravočasno predani prevozniku.
Iz 11. člena 2. odstavka CMR konvencije
je mogoče podatki sklepno ugotovitev,
da morajo biti prevozniku dokumenti
podani pravočasno in v celoti. Enako ve­
lja za izdajo zahtevanih dokumentov.
Pod pogojem, da prevoznik ni storil ni­
kakršne napake, pošiljatelj odgovarja
prevozniku za vso škodo, ki mu jo je pov­
zročil zaradi manjkajočih listin in podat­
kov, ki niso zadoščali zahtevanim pogo­
jem. Napaka prevoznika, ki pošiljatelja
delno ali popolnoma oprosti odgovor­
nosti, pa nastane takrat, ko bi prevoznik
lahko že na samem začetku z obveznim
preverjanjem listin zaznal, da spremlja­
joči dokumentni niso ustrezni, o tem pa
pošiljatelja ni obvestil, kadar odstrani
plombo z vozila, če blago med prevozom
iz večjega števila palet preloži na manjše
število ali če na primer zavrne sodelova­
nje pri carinskih in drugih postopkih.
V primeru, da pošiljatelj v primeru, v
katerem običajno ne bi krivdno odgovar­
jal, prevozniku povzroči škodo, pa mora
prevozniku odgovarjati za vso nastalo
škodo. Po navadi gre tukaj za upravne
stroške, stroške povezane z mirovanjem,
finančne stroške v primeru nepopolnih
prevoznih dokumentov in zasegom to­
vornega vozila ali napake zaradi pomanj­
kljive dokumentacije pri izvozu zaščite­
nih vrst živali.
Nasprotno pa odgovarja prevoznik ta­
krat, ko so papirji, ki so navedeni v to­
vornem listu in podpisani, izročeni s
strani pošiljatelja (tudi, če niso navedeni
v tovornem listu), izgubljeni ali nepravil­
no uporabljeni. Za posledice izgube ali
nepravilne uporabe listin, ki so navedene
in priložene tovornemu listu ali izroče­
ne prevozniku, odgovarja prevoznik kot
pooblaščenec, le da odškodnina, ki gre v
njihovo breme, ne more presegati one, ki
bi jo bil dolžan plačati za izgubo blaga.
Ta škoda, ki se določi na podlagi nacio­
nalnega prava, je omejena, v najslabšem
primeru pa se ovrednoti s pomočjo nor­
me v 29. členu CMR konvencije, ki izniči
v 23. členu navedeno omejitev.
11. člen (3) ne določa, kako prevoznik
odgovarja, če napačno uporablja od poši­
ljatelja pravilno izpolnjene dokumente.
Odgovornost se v tem primeru določa
na podlagi nacionalnega prava.
V primerjavi obeh scenarijev odgovorno­
sti – odgovornost pošiljatelja do prevo­
znika na eni strani in odgovornost prevo­
znika do pošiljatelja na drugi strani – je
izrednega pomena, da je prevoznik ustre­
zno pravno zaščiten. V prvem primeru
naj bi si prevoznik s podpisom pravne
zaščite z ustreznim pravnim podjetjem
zagotovil dobro izhodišče v primeru uve­
ljavljanja svojih zahtevkov v odnosu do
pošiljatelja, za drugi primer pa naj bi v
okviru pravilne CMR police nastala prav­
na zaščita. Pri tem je treba biti pozoren
na to, da številne CMR police zajemajo
izčrpne podlage odgovornosti (na primer
le izguba in poškodba), medtem ko dru­
ge police določene primere odgovornosti
izključuje iz okvirov pravne zaščite (na
primer zahtevke, navedene v 11. členu
(3) SMR konvencije). Pri podjetju Lutz
Assekuranz pa se to ne dogaja: tu so na­
mreč temeljito zajete vse, v okviru CMR
konvencije normirane komponente odgo­
vornosti (tudi tiste, navedene v 11. členu
(3) CMR konvencije), ki so seveda tudi
zavarovane oziroma jih je možno zavaro­
vati. Izplača se, če prevoznik svoje CMR
police prepusti podjetju Lutz Assekuranz,
da jih natančno preuči.
Za nadaljnja vprašanja in za različne
zavarovalne rešitve so vam strokovnjaki podjetja Lutz Asekuranz na voljo.
Nadaljevanje sledi.
Vprašanja naslovite na
[email protected]
Transport // junij 2015. //
65
Pobuda Sekcije za promet pri OZS in Združenja za promet pri GZS
Čas je za ponovno spreminjanje
zakona o prevozih v cestnem prometu
Obe avtoprevozniški združenji sta od resornega ministrstva izposlovali, da se ponovno
odpre zakon o prevozih v cestnem prometu in da se popravijo nekatera določila, ki bi
bolj prišla do živega nelojalni konkurenci. Še vedno so problem tudi nekateri primeri
»ekscesnih« kazni za prekrške avtoprevoznikov. So pa razlog za zakonske spremembe
tudi zgledi iz tuje transportne zakonodaje ter sodna praksa doma in v tujini.
Odkar predstavniki avtoprevozni­
kov sodelujejo v delovni skupini, katere
namen je evidentirati probleme, ki se
kažejo pri izvajanju cestnotransportne
zakonodaje, ter predlagati zakonske
izboljšave, je čutiti, da lažje prepričajo
pristojne na ministrstvu glede tega, kdaj
je obstoječa zakonodaja zrela za spre­
membe. V omenjeni delovni skupini so
se v zadnjem obdobju veliko ukvarjali z
vprašanji nelojalne konkurence in tako
tej tematiki nekako določili prioritetno
mesto na seznamu predvidenih zakon­
skih sprememb.
Licence tudi za vozila do 3,5
tone skupne teže?
Eno od kapitalnih vprašanj, ki so si ga
avtoprevozniki zastavili na posvetu v
okviru dvodnevnega dogajanja na prire­
ditvi Transport show, je bilo, ali bi kaza­
lo uvesti licence tudi za tovorna vozila
do teže 3,5 tone skupne teže. Uteme­
ljenost postavitve takega vprašanja je
izhajala iz mnogih ugotovitev, da danes
veliko tovornega prometa opravijo tudi
vozila pod 3,5 t, ki za to ne potrebujejo
licence. Predvsem se v tej kategoriji naj­
dejo različna kombinirana vozila in celo
večji kmetijski traktorji. Čeprav ta vo­
zila na prvi pogled »obdelujejo« drugo
tržno nišo, pa so močno skočila v zelnik
tudi večjim vozilom, ki lahko opravljajo
prevoze le z licenco. Resno konkurenco
vsekakor predstavljajo nekatera podje­
tja, ki so v zadnjem času nabavila večje
število vozil pod 3,5 t (slišali smo tudi
o novih avtoprevozniških podjetjih, ki
imajo tudi 50 in več tovrstnih vozil in
66
// Transport // junij 2015.
vozijo za zbirni
promet na medna­
rodnih relacijah).
Očitno ta pojav na
transportnem tr­
gu napeljuje na to,
da imamo opraviti
s problemom nelo­
jalne konkurence,
ki jo omogoča nee­
nak formalnoprav­
ni položaj. Prevo­
zniki, ki za svoja
vozila potrebujejo
licenco, morajo za
njihovo pridobitev izpolniti več pogo­
jev, kar je vsekakor povezano z določe­
nimi poslovnimi stroški, prevoznikom
z vozili, ki ne potrebujejo licence, pa so
ti pogoji prihranjeni in prav tako tudi
stroški. Prevozniki z licencami morajo
pri svojem delu upoštevati niz pravil; če
jih kršijo, jih doletijo kazni. Prevozniki
brez licenc niso obremenjeni s temi pra­
vili in posledično tudi ne s sankcijami
za njihovo nespoštovanje. K temu, da
bi bilo primerno licence uvesti tudi za
tovorna vozila pod 3,5 t, po svoje pri­
govarja tudi rešitev, ki velja za potniški
promet. Tam so uvedene licence tudi za
kombinirana vozila, imajo jih celo avto­
taksisti (ki strogo zagovarjajo licence
za taksi prevoze). Močan argument za
uvedbo licenc za tovorna vozila pod 3,5
t teže je lahko tudi podobno razmišlja­
nje v Evropi, ki se vse bolj nagiba k ta­
kšni rešitvi. Sicer pa uredba EU govori,
da naj bi bil izvzem omenjenih vozil iz
licenciranja bolj izjema kot pravilo.
Predlog za takšno zakonsko spremem­
bo na področju licenc je med udeležen­
ci posveta naletel na različne, tudi zelo
nasprotujoče si odzive. Eno od mnenj
je tako bilo, da razširitev licenc tudi na
lažja tovorna vozila ne rešuje ničesar,
naj bi pa predvsem prinesel dodaten de­
nar izdajateljema licenc. Nadalje je bilo
slišati, da bodo kombije še naprej vozili
študenti, zato bi bilo treba licenco ve­
zati na voznika. Do zdaj – tako eden od
razpravljavcev – licenci nismo znali dati
prave funkcije.
Na drugi strani pa se je več udeležencev
zavzelo za to, da bi vsi, ki opravljajo ko­
mercialne prevoze, morali izpolnjevati
iste pogoje poslovanja. Prav tako naj bi
bili deležni enakih kontrolnih ukrepov
nadzornih organov. Kakorkoli že, za­
enkrat razprava o tej tematiki ni uspela
nakazati, katera od obeh opcij ima več
možnosti, da prevlada, seveda pa bo o
tem še tekla beseda na organih obeh
prevozniških združenj, pa še kje.
Med predlogi za zakonske spremembe,
ki prihajajo iz državnih pisarn, se je to­
krat znašel predlog glede oznak na vozi­
lu. Oznake na vozilih so bile pred leti že
predmet intenzivnih preigravanj, takrat
v smeri njihovega ukinjanja. Sicer pa naj
bi bil zgled za ta ukrep vzet iz taksi de­
javnosti. Tu so bila mnenja bolj enotna.
Udeleženci so nasprotovali nekakšni
standardizirani nalepki in menili, da
naj bo »grafični videz« vozil individual­
na stvar vsakega avtoprevoznika, ki se s
tem želi tudi promovirati.
Zakaj so podjemne pogodbe
v prevozništvu problem,
drugje pa ne?
Na udeležence posveta je bilo v zvezi
z zakonom o prevozih naslovljeno še
vprašanje o možnostih dela oz. zapo­
slovanja voznikov v prevozniških pod­
jetjih. Natančneje se je vprašanje nana­
šalo na možnosti sklepanja podjemnih
pogodb, pri čemer bi zakonodajalec
želel dobiti informacijo, kakšne (koli­
kšne) omejitve naj bi veljale za to vrsto
pogodbenega dela. Povedati je treba, da
sta pristojno ministrstvo in prometni
inšpektorat za rešitev z omejenim šte­
vilom delovnih ur, temu pa se bolj ali
manj upirajo v sindikatih, ki opozar­
jajo, da pri delu na podlagi podjemnih
pogodb prihaja do elementov rednega
dela. Prevozniki so precej enoglasno
podprli to možnost zaposlovanja, saj se
velikokrat znajdejo v situaciji hipno po­
večanega dela, zato bi morali imeti mo­
žnost tovrstnega začasnega zaposlo­
vanja. Zdi se jim, da so zapostavljeni,
kajti v drugih gospodarskih in obrtnih
dejavnostih problema s takšnim zapo­
slovanjem nimajo.
V nadaljevanju je bil predstavljen še pre­
dlog Uredbe o izvajanju Uredbe (ES), št.
1071/2009. Gre za uredbo, ki postavlja
merila za izgubo dobrega ugleda pravne
osebe in upravljavca prevozov ter dolo­
čila glede števila prekrškov, ki jih prevo­
zniki (oz. njihovi vozniki) ali upravljavci
prevozov naredijo v obdobju zadnjih
dveh let. Predlog so oblikovali v resor­
nem ministrstvu, svoje dopolnitve (ki
so že bile upoštevane) pa sta dali obe
avtoprevozniški združenji. Potrebno je
povedati, da je sankcioniranje, vključno
z odvzemom licence, vsebovano že v naši
sedanji zakonodaji, omenjena uredba pa
naj bi razdelala predvsem postopkovno
plat in s tem olajšala delo obema izda­
jateljema pri odvzemanju licenc. Kot je
bilo posebej poudarjeno, je izključno na
avtoprevoznikih, da se odločijo, ali je za­
nje predlog uredbe sprejemljiv ali ne.
Uredba določa, kdaj pravna ali fizična
oseba (oz. upravljavec prevozov) nima
dobrega ugleda, kdaj ga izgubi in kdaj
ponovno pridobi, kdaj in na kakšen na­
čin se izvede začasni in trajni odvzem
izvodov licence EU ali same licence EU,
kdaj se upravljavca prevozov razglasi za
neprimernega in kdaj spet pridobi pri­
mernost.
Izguba dobrega ugleda doleti upravljav­
ca prevozov tedaj, ko je pravnomočno
obsojen za kaznivo dejanje zoper go­
spodarstvo, zoper pravni promet, zoper
človečnost, zoper delovno razmerje in
socialno varnost, zoper varnost javnega
prometa, za kaznivo dejanje nedovolje­
ne proizvodnje ali prometa s prepove­
danimi drogami, nedovoljenimi snovmi
v športu in predhodnimi sestavinami za
izdelavo prepovedanih drog ter za kazni­
vo dejanje trgovine z ljudmi.
Če podjetje izgubi dober ugled in če je v
podjetju več upravljavcev prevozov, izgu­
bijo dober ugled vsi upravljavci, ki so vpi­
sani v nacionalni elektronski register. Iz­
jema velja za upravljavca, ki je v podjetju
manj kot leto dni. Upravljavec prevozov
je neprimeren dve leti od pravnomoč­
nosti sodbe, po dveh letih pa prenehajo
veljati pravne posledice sodbe. Kvalifika­
cijo primernosti pridobi z dnem, ko po­
novno opravi preizkus znanja.
Sorazmerno stopnjevanje
sankcij
Uredba našteva, katere so hujše kršitve v
cestnem transportu. Predlog pa prinaša
tudi sankcijski sistem, ki upošteva načelo
stopnjevanja. Tako se prevozniku za huj­
še kršitve, ki jih je storil v zadnjih dveh
letih, najprej izda pisno opozorilo, nato
pa za več hujših kršitev začasni odvzem
posameznih izvodov licence, zadnja sto­
pnja pa je izguba dobrega ugleda, kar po­
meni odvzem licence EU in razglasitev
upravljavca prevozov za neprimernega.
Prevozno podjetje in upravljavec prevo­
zov pa ponovno pridobita dober ugled,
ko je v nacionalnem registru prevozni­
kov evidentirano manjše število hudih
kršitev od sankcijskega praga oz. ko pre­
nehajo veljati pravne posledice obsodbe.
Razprava o tem dokumentu je prispe­
vala nekaj zanimivih stališč, ki so iz­
stopala. Če naj bi dokument razumeli
Franc Medvešek, avtoprevoznik iz Radeč
pri Zidanem Mostu: »Prepričan sem, da
je pri nas preveč
papirologije in da
so vse stvari pretirano regulirane.
Prevozniki potrebujemo manj, toda jasno napisane
zakone, predvsem
pa
potrebujemo
učinkovito delo nadzornih organov. Širjenja sistema licenc
torej ne podpiram.«
Bojan Praper, avtoprevoznik s Prevalj:
»Če hočemo, da bomo imeli več poštene
konkurence, potem je nujno prevoznikom, ki opravljajo
komercialne prevoze v tovornem
prometu, izenačiti pogoje poslovanja. Če imamo
licence mi, ki
imamo vozila nad
3,5 tone, potem
naj jih imajo tudi
tisti z vozili pod
3,5 tone.«
kot orodje, s katerim bo lažje voditi po­
stopke proti hujšim kršiteljem in tako
lažje preganjati nelojalno konkurenco,
ki izhaja iz kršitev, potem je bilo med
prisotnimi avtoprevozniki čutiti kar ne­
kaj nedoslednosti v njihovem načelnem
zavračanju in obsojanju nelojalne kon­
kurence. Nekateri so se namreč zavzeli
za tolerantnejše prepoznavanje hujših
kršitev. Zelo udarno je zvenela zahteva,
da bi bilo treba radikalno spremeniti
razmerje v višini kazni, ki jih za prekr­
ške plačujeta voznik in prevoznik, kajti
prevozniki praktično nimajo preventiv­
nega vpliva na prekrškovna dejanja vo­
znika, ko je ta na vožnji. Naj bi pa tudi
s prejemanjem uredbe preveč ne hiteli,
ker bi bilo bolje odločiti se potem, ko bo
z določbami iz uredbe več izkušenj tudi
v Evropi.
Janez Kukovica
Transport // junij 2015. //
67
DIRKE TOVORNJAKOV
Norbert Kiss
v življenjski formi
Tokratne dirke FIA ETRC, ki so se odvijale na prizorišču v avstrijskem Spielbergu in italijanskem
Misanu, so pokazale, da je Norbert Kiss v izvrstni formi. Če je pred dvema letoma Benedek
Major s takrat 17-timi leti postal najmlajši zmagovalec dirke FIA ETRC, je Kiss tokrat kot prvi
tekmovalec v prvenstvu ETRC uspel osvojiti vse štiri zmage v vikendu. S tem je zbral 80 točk v
le enem koncu tedna in ostalim tekmovalcem nakazal, kakšna sezona sledi.
Besedilo: Matej Jurgele; fotografije: Buggyra
Zmaga za Kissa pred Lackom
in Hahnom
Za start prve dirke v avstrijskem Spiel­
bergu so bile razmere razmeroma ugo­
dne. Malo oblakov, prijetnih 18 ºC in
predvsem suho. Iz najboljšega štartnega
položaja se je pognal Kiss, sledili so mu
Lacko, Vršecky in Hahn. Hahnu je kmalu
uspelo prehiteti Čeha in tako smo dobili
prve tekmovalce na stopničkah.
Ob startu druge dirke se je dobro izkazal
Smith in ko je želel mimo Reinerta, je pri­
šlo do trčenja. Smith je nazadoval na osmo
mesto, krog kasneje je moral odstopiti tu­
di Reinert. Z njegovim odstopom je vodil­
ni duo dohitel Kiss, ki je pred tem uspel
prehiteti obe Buggyri in Albaceteja. Nato
se je začel boj med Hahnom in Kissom,
pred njima pa je kraljeval še Körber. Kiss
ga je le uspel prehiteti, nato pa še Körberja
in druga zmaga je bila na pladnju.
Sledila je tretja dirka in – tretja zmaga,
česar niso pričakovali niti v njegovem
68
// Transport // junij 2015.
 Kjer je dim je tudi ogenj in dirke so ognjene.
moštvu. Že po startu je bilo namreč vse
jasno. Kiss je prevzel vodstvo in si takoj
privozil nekaj prednosti pred zasledoval­
ci. Ta pa se je iz kroga v krog le še po­
večevala. Na koncu je imel tri sekunde
prednosti pred Lackom in Hahnom.
Pred 24.000 gledalci je Madžar Kiss v če­
trti dirki postavil nov rekord. Prvič je en
voznik s štirimi zmagami v enem viken­
du zbral 80 točk.
Dež v Misanu
Kmalu po dirki za SuperPole v Misanu
se je usulo iz neba, ekipe pa so hitele
dirkalnike pripravljati na spremembo
vremena. Dež ni pojenjal, tekmovalci so
odpeljali dva uvodna kroga, ob startu pa
so zaplapolale rumene zastave. Posledič­
no so se tekmovalci razvrstili tako, kot
so dirko pričeli. In če ne bi nihče storil
napake, bi se dirka najverjetneje tudi
končala v tem vrstnem redu, a za to je
poskrbel prav Kiss. Hahn in Lacko sta
takoj izkoristila priložnost in ga prehite­
la. Hahn si je s tem manevrom zagotovil
tudi zmago. Lacko je ostal drugi, Kiss pa
tretji.
Druga dirka je bila bolj zanimiva. V prvi
startni vrsti sta stala Robineau in Ro­
drigues. Portugalec je že takoj ob startu
krepko nazadoval. Robineauju je šlo mal­
ce bolje. Dolgo se je obdržal na četrtem
mestu, potem ko so ga že v prvem krogu
prehiteli Janiec, Vršecky in Kiss. Pritisk
nanj so še vedno vršili Lacko, Hahn in
Körber. Kmalu se je Robineau zavrtel,
Körber je treščil vanj, medtem ko so se
ostali uspeli izogniti nevarnosti. Kiss
je medtem uspel prehiteti Vršeckyja,
kasneje pa tudi Lacka. Dirka se je hitro
pomikala proti zadnji tretjini, ko je Kiss
uspel prehiteti tudi trenutno vodilnega
Janieca. Nekaj trenutkov kasneje pa je
slednjega prehitel še Lacko in prva tri
mesta so bila oddana.
 V Avstriji je dirke pospremila tudi parada tovornjakov.
Pred začetkom prve nedeljske dirke
je kazalo, da bo tudi ta potekala v de­
ževnem vremenu. Po startu si je Kiss
takoj privozil enormno prednost, za­
radi česar je bila dirka že odločena.
Trenutno nepremagljivi Madžar si je
tako ponovno privozil zmago v stilu od
starta do cilja. Za drugo mesto pa so se
ostali vozniki pošteno spopadli. Vse do
ciljne ravnine je namreč Lacko silovi­
to napadal, toda na koncu se je moral
zadovoljiti s tretjim mestom, takoj za
Hahnom.
Dvojna zmaga za Buggyro
Natančno pred začetkom zadnje nedelj­
ske dirke se je 35.000 gledalcem poka­
zalo sonce, temperatura pa se je komaj
dvignila na 20 stopinj. Na prvo štartno
mesto se je postavil Rodrigues. Toda v
prvem mestu Portugalec ni mogel dol­
go uživati, saj je za njim pošteno počilo.
Körber in Reinert sta trčila. MAN sle­
dnjega je pristal v Kissovem dirkalniku,
Körberjev dirkalnik je obstal prečno na
stezi in v trenutku je zaplapolala rdeča
zastava. Medtem ko se je MAN sicer še
uspel odvleči do boksov, je Iveco obstal
in so ga morali odpeljati.
Nadaljevanje dirke je sledilo s polurno
zamudo. Tokrat pa Rodrigues ni imel to­
like sreče ob startu. Že v prvem zavoju je
Vršecky švignil mimo Portugalca, neko­
liko kasneje tudi velika večina zasledo­
valcev. S prvo prekinitvijo pa še ni bilo
konec dramatičnega dogajanja. V ozadju
je prišlo do prerivanja med Lenzom in
Teodosiem, zaradi česar se je prvi zavrtel
in zapeljal s steze, Teodosio pa je s polno
hitrostjo trčil v MAN-a in poletel visoko
v zrak. Pošteno poškodovana tovornjaka
sta tako obstala v izletni coni in pričako­
vati je bilo, da bo prišlo do ponovne pre­
kinitve. Toda vodstvo dirke se je odločilo
uporabiti dvojno rumeno zastavo.
Vršecky je vodil dirko, sledili so mu Lac­
ko, Kiss, Albacete in Hahn. Čeprav je bil
Hahn hitrejši od Španca, ga ta ni spustil
predse. Vodilni trio se je medtem odda­
ljeval. Kiss si je sicer želel na prvo mesto,
a ga Čeha nista spustila naprej. Še pred
koncem je Lacko prehitel Vršeckyja, ki
pa nato naprej ni spustil Kissa, Albacete
pa ne Hahna. Kot šesti se je skozi ciljno
ravnino pripeljal Janiec, in sicer pred Ro­
driguesom in Ellen Lohr.
Vrstni red po treh dirkah
 Kiss je letos nezaustavljiv.
1
1
2
55
3
2
4
33
5
23
6
7
7
8
8
27
Norbert Kiss
HUN
MAN
Adam Lacko
CZE
Freightliner
Jochen Hahn
GER
MAN
David Vršecky
CZE
Freightliner
Antonio Albacete
ESP
MAN
René Reinert
GER
MAN
Anthony Janiec
FRA
MAN
Gerd Körber
GER
Iveco
209
155
147
121
110
Transport // junij 2015. //
63
44
38
69
SVET PRIKOLIC
Pripravlja: Matej Jurgele
Lamberet
TCI
Pod kitajsko okrilje
Peischl
Na začetku meseca maja je Xinfei France prevzel 100-odstotni delež podjetja Lambe­
ret SAS, ki se ukvarja s proizvodnjo hladilnih prikolic. Xinfei France je francosko hče­
rinsko podjetje kitajskega državnega koncerna Avic. Pod tem imenom od leta 2008
dalje obstaja skupina Avic (Aviation Industry Corporation of China), ki je koncern,
ki zajema letalsko industrijo, prav tako pa tudi področje logistike in transporta, fi­
nančne ustanove, izdelavo strojev in avtomobilov. Zajema več kot 200 podjetij v več
kot 100 državah, zaposluje pa približno 400.000 ljudi. Priključitev podjetja Lamberet
Xinfei France naj ne bi vplivala na menedžment podjetja: Erick Mejean ostaja gene­
ralni direktor, Lamberet SAS pa ostaja registriran v Franciji. Mejean obljublja z novim
vlagateljem velike priložnosti: “Lamberet je zdaj član močne industrijske skupine, s
pomočjo katere se bodo okrepile njene zmogljivosti, predvsem v smislu inovacij in
konkurenčnosti. Z uporabo sinergij pa se podjetju Avic ponuja priložnost, da utrdijo
svoj položaj na novih strateških trgih.” Podjetje Lamberet SAS je
bilo ustanovljeno aprila 2009, in sicer po likvi­
daciji Lamberet Constructions
Isothermes SA.
Podjetje TCI, ki v Sloveniji in na Hrva­
škem zastopa in prodaja priklopna vozi­
la renomiranega nemškega proizvajalca
Krone, je odslej zastopnik tudi za pri­
klopna vozila Avstrijskega proizvajalca
Peischl. Podjetje Peischl no novost na
našem trgu, saj so ser že pred časom
predstavljali tudi na Celjskem sejmu, a
od slej bo možno njihove prikolice ter re­
zervne dele naročati tudi v Sloveniji.
Schmitz Cargobull
Schmitz Cargobull
100 %
Kot del svoje “100 % Schmitz Cargobull”
strategije so pri podjetju Schmitz Cargo­
bull predstavili še en element, ki njiho­
vo strategijo še dodatno utrjuje: svojo
pnevmatiko in z njo povezano servisno
storitev. Ta je bila razvita v sodelovanju
s priznanim proizvajalcem pnevmatik,
podjetjem Hankook. Pnevmatike na pri­
kolicah morajo izpolnjevati dve ključni
zahtevi: imeti morajo nizek kotalni upor
in dolgo življenjsko dobo. V nasprotju s
pnevmatikami, ki so nameščene na vlečnem vozilu, so pnevmatike na prikolicah izpo­
stavljene enkratnim obremenitvam, kot so radialne sile pri vožnji okoli ostrih voga­
lov in obraba zaradi slabega cestišča. Podjetji sta tako sklenili, da poleg dolgoročnega
medsebojnega sodelovanja skleneta tudi pogodbo za prihodnje strateško sodelova­
nje na mednarodnem področju. Prvovgradnja Hankook pnevmatik bo tako najprej
osredotočena na evropsko tržišče, in sicer v devetih različnih dimenzijah pnevmatik:
19,5 in 22,5 palcev, med temi pa bo tudi pnevmatike za Mega-Trailer prikolice v di­
menzijah 244/40 R 22.5. Nanje bodo nameščali pnevmatike e-cube-Max serije, ki
bodo dostavljene neposredno v proizvodne obrate podjetja. Poleg pnevmatik pa bodo
strankam ponudili tudi Pneunet storitev, ki je na voljo na več kot 280 bencinskih
servisih po vsej Nemčiji.
70
// Transport // junij 2015.
Multifunkcijsko dno
MF6
Novo PIEK certificirano dno podjetja
Schmitz Cargobull bo stranke prepričal
med drugim tudi z veliko odpornostjo
proti obrabi, s tihostjo, z večjo odporno­
stjo proti drsenju in odličnim ter varnim
načinom pritrjevanja tovora. Pohodno
dno, katerega so poimenovali MF6, je
vzdolžno dno s prečnimi zarezami, ki za­
gotavljajo dober oprijem. Ker je glasnost
pri nakladanju in razkladanju precej
nižja od PIEK predpisanih 60 dB, je dno
posebej primerno za uporabo na obmo­
čjih, kjer se zahteva nizka stopnja hru­
pa. Multifunkcijsko dno ima tudi TUV
certifikat za ustrezen drsni koeficient za
prevoz lesenih palet in jeklenih zabojni­
kov. Za varno pritrditev tovora je v tleh
nameščenih šest profilov za pritrjevanje
tovora. Prav tako je od aprila dalje na
voljo tudi večnamenska pritrdilna pali­
Kögel
Nova kontejnerska prikolica Port 40
Kögel je predstavil popolnoma novo kon­
tejnersko šasijo Port 40 Light. Odlikujejo
jo številne izboljšave na področju obreme­
nitev. Šasija se tako ponaša z majhno ma­
so, ki pri osnovni različici znaša manj kot
4.000 kg. Dovoljena bruto masa je 41.000
kilogramov, primerna pa je za prevoz tako
20-, kot tudi 40- palčnih kontejnerjev v iz­
vedbi »High Cube.« Nanjo je moč naložiti
do 37.000 kg tovora, s čimer je prikolica
tudi uporabna za intermodalne prevoze. Z opcijami, kot so lahka aluminijasta platišča, aluminijaste podporne noge in aluminijasti­
mi zračnimi rezervoarji zavornega sistema, pa je moč njeno osnovno maso še zmanjšati. Köglovi inženirji so pri zasnovni upoštevali
nekaj idej, ki so uporabljene in preskušene že z modelom Port 20 Tankplex, poleg tega pa so razvili tudi tako imenovani »križni
sistem«. S tem so znižali maso in obenem utrdili konstrukcijsko trdnost varjene prikolice. Kot zagotavljajo pri Köglu je prikolica
enostavna za uporabo, prav tako pa ne
potrebuje veliko vzdrževanja. Za lažje na­
tovarjanje in raztovarjanje na rampah, je
Port 40 Light opremljena z 70 milimetr­
skim zamikom. To pomeni, da se lahko
prikolico bolj približa rampi, prav tako pa
se zmanjša razdalja luknje med rampo in
prikolico. Pri Köglu zagotavljajo, da bodo
v prihodnjih mesecih tudi ostali modeli
Port serijsko opremljeni z optimiziranim
zadnjim koncem.
ca (MFS), ki se opre v tla in strop. MFS
omogoča nove in raznovrstne načine pri­
trjevanja raznovrstnega blaga. Odvisno
od potrebe je mogoče MFS palice upo­
rabiti na različnih koncih prikolice. Pri­
trdilne luknje na dnu prikolice se naha­
jajo vzdolž celotne prikolice, omogočajo
pa odličen oprijem. Prav tako preprosto
je tudi upravljanje, in sicer z vzvodnim
mehanizmom, ki obenem tudi zmanjšu­
je možnost nastanka poškodb. Pohodni
profili so izdelani iz aluminija, medtem
ko so povezovalni elementi izdelani iz
nerjavnega ali pocinkanega jekla.
Transport // junij 2015. //
71
Logistika
Besedilo: Josip Orbanić
Sejem Transport in
logistika – München 2015
Letos je med 5. in 8. majem v Münchnu potekal vodilni svetovni sejem na področju logistike,
mobilnosti, informacijskih tehnologij in preskrbovalnih verig. To je bil že 15. sejem po vrsti.
Na razstavi je sodelovalo 2050 razstavljavcev iz 62 držav. V devetih halah in na zunanjem
prostoru so se predstavili vsi, ki kaj pomenijo na področju logistike in mobilnosti. Tam so bili
tudi logisti iz Slovenije. V času enodnevnega obiska, prvi dan sejma, smo stopili do naših in
drugih udeležencev in zabeležili poglavitne poudarke z besedo in fotografijo.
Na prvi dan je obisk običajno manjši, vendar se zberejo vo­
dilni s tega področja na otvoritveni slovesnosti. Po tradiciji
sejem odpre minister za transport in digitalno infrastruk­
turo. Tako je bilo tudi letos. Alexander Dobrindt je v otvo­
ritvenem nagovoru poudaril več zadev. Na začetku je moral
omeniti stavko nemških strojevodij, ki je potekala sočasno s
sejmom in vrgla slabo luč na logistično dejavnost. Izrazil je
upanje, da bodo udeležene strani našle čim prej rešitev. »Par­
tnerstvo velja največ v poslu,« je poudaril, tako pa je tudi med
delavci in delodajalci. Kljub stavki je navedeno, da vozi 67 %
vlakov. Avtor članka je za potovanje uporabil vlak in ni bilo
težav, razen rahle zaskrbljenosti.
Letošnji sejem je imel glavno temo – digitalizacija v logistiki. O tem bomo še pisali. Minister je poudaril, da je digitaliza­
cija tukaj in jo je treba sprejeti in učinkovito uporabiti. Izvedli
bodo testni projekt odseka digitalizirane avtoceste, kjer bi se
učili vseh prednosti in težav. Poleg tega je kot glavno področje
navedel infrastrukturo, kot poglavitno za sektor, gospodar­
stvo in prebivalstvo. Nemčija bo v razvoj prometno-logistične
infrastrukture namenila več denarja. »Logistiki zahtevamo
od politike predvsem rešitve za bolehno infrastrukturo in
boljše pogoje za poslovanje na mednarodnem trgu. Industrija
4.0 in digitalizacija so pomembne teme prihodnosti«, je pou­
daril Dobrint.
Z otvoritvenega ceremoniala velja omeniti še poseben poz­
drav predstavnikom držav, ki so se udeležili otvoritve, in
sicer Bahrajnu, Savdski Arabiji in Hrvaški. Pomen logistike
za Nemčijo potrjuje tudi podatek, da nudi več kot 3 milijone
delovnih mest.
Udeleženci iz Slovenije
Poleg tradicionalnih in stalnih udeležencev sejma v Münchnu
– Luke Koper in Slovenskih železnic – smo obiskali še raz­
stavne prostore podjetij SŽ-VIT, Adria Transport, TimoCom
in Asco.
Slovenske železnice SŽ Tovorni promet so imele velik in
lepo urejen razstavni prostor v hali B6, ki je namenjena žele­
zniškim logistom in sorodnim dejavnostim. Pogovarjali smo
se z direktorico SŽ Tovorni promet Melito Rozman Dacar,
Markom Tancarjem, Bojanom Vajdo, Robertom Gabrom in
72
// Transport // junij 2015.
drugimi, ki so skrbeli za kontakte s strankami. Predstavljajo
standardne in nove produkte pod geslom »povezujemo Evro­
po – connecting Europe«, ki so predstavljeni v barvno slikovi­
tem prospektu in dodatnih gradivih. Lansko leto jih je hudo
prizadela naravna ujma – žled, vendar so bili z ogromnimi na­
pori doseženi dobri rezultati. Prav zaradi tega so se odločili,
da za vsakih 100 na novo prepeljanih vagonov zasadijo drevo
na območju, prizadetem z naravno ujmo. Tako simbolično in
stvarno poudarjajo ekološki prispevek in prednost železnice.
SŽ-VIT (vleka in tehnika) je družba v Skupini SŽ, ki skrbi
za vleko vlakov in vzdrževanje voznih sredstev. Prisotni so
bili na samostojnem razstavnem prostoru, poleg SŽ. Pogovar­
jali smo se s Heleno Hostnik Simončič, odgovorno za prodajo
in marketing, ter z njenimi sodelavci. V posebni publikaciji
VITal, izdani posebej za sejem, so predstavili svojo dejavnost,
načrte in partnerje, s katerimi sodelujejo. Poleg glavnega
naročnika – Slovenskih železnic – seznam zajema čez 30, ve­
činoma tujih podjetij, za katere delajo. To je znatno več kot
pred dvema letoma, ko so se na podoben način predstavili na
sejmu.
Luka Koper se je predstavila na dveh razstavnih prostorih,
samostojnem v hali B4 in skupaj z združenjem severnoja­
dranskih pristanišč NAPA v hali B3. Oba razstavna prostora
sta bila velika in reprezentativna. Poleg storitev tudi oni pro­
movirajo zdravo življenje, ki ga ponazarja tekaška majica, ki
jo dobijo obiskovalci. Slogan na majici je »Keep moving with
Port of Koper«. Pogovarjali smo se s Sebastjanom Šikom in
drugimi sodelavci na obeh razstavnih prostorih. Zaradi do­
brih rezultatov v zadnjih letih vlada splošni optimizem. Zlasti
razveseljuje rast kontejnerskega prometa, ki zajema 36 % to­
naže in je na prvem mestu v strukturi tovora. V najnovejšem
Adria Transport je prvi zasebni železniški prevoznik v Slo­
veniji, ustanovljen leta 2009 s strani Luke Koper in avstrijske­
ga prevoznika GKB. Prisotni so bili na razstavnem prostoru
skupine LTE, v okviru katere poslujejo in ki letos obeležuje 15
let obstoja. Direktor Matjaž Mesec nam je predstavil njihovo
delo in razvoj. Vozijo približno 1000 vlakov na leto iz Kopra/v
Koper. Imajo približno 4-odstotni tržni delež v Sloveniji in ra­
čunajo na nadaljnjo rast. Tudi njih je prizadela naravna ujma
– žled in promet opravljajo z dizelskimi lokomotivami. Nji­
hov simbolični prikaz je 15 zastavic za posamezne države na
območju Evrope, v katerih delujejo. Njihova lokomotiva, po
besedah direktorja, prevozi pot iz Romunije do Nizozemske
brez odpenjanja z vlaka.
TimoCom je imel velik razstavni prostor v hali A5. Pogovarjali
smo se s Tino Pandža, odgovorno za Slovenijo, sicer menedžer­
ko za Južno in Vzhodno Evropo. Predstavila nam je delovanje
njihovih mednarodno uveljavljenih produktov, zlasti borze
prevozov TC Truck&Cargo. Njihove storitve so dobro uvelja­
vljene in se naprej razvijajo, kljub nekaterim pripombam. Poleg
navedene storitve strankam na sejmu predstavljajo še produk­
te TC eBid (upravljanje razpisov) in TC eMap (izračun poti in
sledenje).
prospektu, ki ga nudijo na razstavnem prostoru, je luka lepo
in na kratko predstavljena. Slogan je: Central Europe via Slo­
venia – SHORTER SMARTER PARTNER (Srednja Evropa čez
Slovenijo – KRAJŠE PAMETNO PARTNERSKO). Luka Koper
je v času sejma predstavila novo spletno stran.
Asko mzp, d. o. o. Slovenija je imel svoj razstavni prostor v
hali A5. Že 20 let so prisotni na trgu v Evropi in 3 leta v Sloveni­
ji. Specializirani so kot zavarovalniški posrednik za transport.
Po besedah direktorja Damjana Jančeca nudijo celovit spekter
Transport // junij 2015. //
73
Logistika
zavarovalniških produktov za transportna podjetja. Čeprav so
v Sloveniji šele na začetku, se je njihova vloga že uveljavila in
posli se dobro razvijajo.
Drugi razstavljavci in spremljajoče
prireditve
Poleg obiska navedenih razstavljavcev iz Slovenije si je treba
obvezno ogledati še marsikaj. Kot smo omenili, nam je nekaj
časa vzela otvoritvena slovesnost. V vsaki hali deluje forum,
kjer se predstavljajo različne teme. Odločil sem se za forum:
Inteligentni svet – poti v prihodnje na področju transporta in
logistike. Tema je vsekakor zanimiva. Ker je bila nosilna tema
sejma digitalizacija, bomo o tem napisali poseben prispevek v
eni od prihodnjih izdaj.
V železni načrt obiskov sejma Transport logistika, ki jih opra­
vljam že desetletja, sodi še obisk zunanjega razstavišča, kjer so
železniška in cestna vozila. Letos je bilo tam precej manj vozil
kot v preteklosti. Bistvenih novosti je bilo malo. Na dan obiska
je družba VTG predstavila prvo železniško cisterno v Evropi
za prevoz LNG (tekočega plina). Doslej so to lahko delali le v
kontejnerjih, cestnih vozilih in ladjah, odslej pa so s posebno
izolacijo dosegli, da plin vzdrži v tekočem stanju do 6 tednov.
Nekaj časa je treba nameniti še za inovacije in publikacije.
Obisk razstavišča inštituta Fraunhofer je vedno pomembno
doživetje. Ni časa za prezentacije in demonstracije, ki jih izva­
jajo, toda pridobiš informacije iz prve roke in si vzameš gradi­
vo za domov. Prav tako izhaja več revij, časopisov, knjig in še
kaj drugega, kar spoznaš in marsikaj vzameš. Na koncu sem
obiskal še majhno stojnico Hrvaške gospodarske zbornice, kjer
se predstavljajo štiri podjetja: Zagrebtrans, Janko Gredelj, Lu­
ka Zadar in Transagent. Luka Reka je predstavljena z lukami
združenja NAPA. Opazili smo še tovarno Đuro Đaković, ki je
prikazala vagon cisterno.
Jasno je, da se bežno obišče se marsikaj, vendar če želiš kaj
več, se moraš povsod ustaviti in se pogovoriti s prijaznimi pro­
motorji svojih podjetij, za kar pa zmanjkuje časa. Za zaključek
lahko rečem, da je obisk sejma veliko doživetje, obisk pa je na­
poren. Dve noči na vlaku in celodnevno tekanje po halah se na
koncu izplača, saj človek tukaj dejansko občuti, kam gre danes
ta svet. Svet je še vedno v krizi, čeprav poskuša prikazati, da
je ni. Udeležba Slovenije na sejmu je pomembna, vendar skro­
mna. Le enkrat v zgodovini je uspelo, da so se vsi pomembni
logisti udeležili sejma. Ali bi odgovorni razmislili in ponovno
poskusili? Kot prvo je treba v okviru ministrstva določiti ne­
koga, ki bo odgovoren za logistiko, podobno kot je prijazna in
zgovorna gospa Dorothee Bär odgovorna na nemškem ministr­
stvu za promet in digitalno infrastrukturo. Pogledali smo tudi
statistiko po končanem sejmu. Kaže na ponoven rekord. Sejem
je obiskalo čez 55.000 obiskovalcev oziroma 3000 več kot leta
2013. Naslednji sejem bo od 9. do 12. maja 2017.
Vodni viri in Južna železnica
Vodni viri in Južna železnica na biosfernem območju Kras in (porečju Reke) je
naziv razstave, ki je odprta v parku Škocjanske jame. Podrobnosti so na http://
www.park-skocjanske-jame.si. Gre za predstavitev enega največjih vodooskrbnih
sistemov, ki je nastal ob gradnji Južne železnice Dunaj–Trst leta 1857. Pri Gornjih
Ležečah so našli vodne vire in zgradili dva velika vodna zbiralnika, ki sta omogočila
napajanje lokomotiv in delo železničarjev vse do Nabrežine. V času Italije pa so
zgradili močno črpališče ob reki Reki in ga vključili v ta sistem. Ta industrijska dediščina še obstaja, vendar počasi izginja. Apel za ukrepanje je eden od poglavitnih
ciljev razstave. Vredno si jo je ogledati v prečudovitem okolju, ki je kot edino pri
nas na seznamu svetovne naravne dediščine pri Unescu. Na fotografiji je prikazan
severni zbiralnik vode, ki je danes precej naravno zaraščen.
Ladijski pretovor v tonah in TEU po pristaniščih
Severnojadranske luke so v letu 2014 poslovale uspešno, saj so le
Benetke zabeležile občutnejši upad prometa. Prav tako so glavne
evropske luke napredovale. Koper se dobro drži tako pri skupnem
Pristanišče
Benetke
Trst
Ravena
Reka
Koper
Rotterdam
Hamburg
74
2014 ton
21.800.000
56.113.694
24.460.154
9.025.081
18.965.351
444.733.000
145.700.000
// Transport // junij 2015.
2013 ton
24.411.377
56.585.708
22.486.318
8.687.220
17.999.663
440.464.000
139.026.717
Indeks
89
99
109
104
105
101
105
tovoru kot tudi pri kontejnerjih. Le pri potniškem prometu so zabeležili upad za 10 odstotkov. Podatki so
v tabeli (vir: Luka Koper)
2024 TEU
456.068
476.507
222.548
149.838
674.029
12.297.570
9.700.000
2013 TEU
438.829
458.497
226.879
131.310
600.440
11.621.046
9.229.305
Indeks
104
104
98
114
112
106
105
NOVIČKE
Intereuropa kljub težavam
pozitivna
Intereuropa je na ravni koncerna v letu 2014 ustvarila
140,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 11
odstotkov pod načrtovano ravnjo. Prodajni načrt ni bil
dosežen predvsem zaradi vpliva konflikta v Ukrajini na
poslovanje Intereuropine ukrajinske družbe. Poleg tega
so slabe gospodarske razmere na Hrvaškem otežile nadomeščanje upadlega prihodka iz carinskih storitev po
vstopu v Evropsko unijo. Koncern je obdobje zaključil s
5,1 milijona evrov dobička iz poslovanja in 0,3 milijona
evrov čistega dobička. V obvladujoči družbi Intereuropa,
d. d. pa je bilo ustvarjenih 300.000 evrov
čistega
dobička.
Navedimo še nekaj
podatkov o Koncernu Intereuropa:
število
zaposlenih:
1425, vozni park:
112 lastnih tovornjakov,
priklopnih
in drugih dostavnih
vozil, 232.200 m2
lastnih
skladiščnih
površin ter 1.711.000 m2 lastnih zemljišč. Včlanjeni
so v mednarodne organizacije – FIATA, IATA, FETA, FONASBA, BIMCO in IRU. Dokaz kakovosti je certifikat ISO
9001:2008, lastna poslovna mreža pa je razširjena v
naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Makedonija, Albanija in Ukrajina. Podatki so vzeti z njihove spletne strani.
Adria Airways je v prvem četrtletju leta 2014 prepeljala 203.633 potnikov, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Lani je Adria
Airways prepeljala 1,113 milijona potnikov, od tega v rednem prometu
približno 917.000, v čarterskem pa 196.000. Čisti dobiček je dosegel
921.000 evrov, dobiček iz poslovanja pa tri milijone evrov. (STA)
***
Slovenske železnice letos načrtujejo nakup petih dizelskih lokomotiv.
Trenutno urejajo projektno dokumentacijo, lokomotive pa bodo nabavili
predvidoma jeseni. (STA)
***
Za nakup 72-odstotnega deleža Intereurope naj bi se po neuradnih
informacijah zanimala dva do trije potencialni strateški partnerji, iz
zahodne in vzhodne Evrope. (Dnevnik)
***
Ideji, da bi pod enotno oblast združili pristanišče v Trstu, pristanišči v
Tržiču (Monfalcone) in San Giorgiu di Nogaro, letališče Ronchi ter logistične centre na Fernetičih, Cervignanu in Gorici, odločno nasprotujejo
v Trstu. (Il Piccolo, Finance)
***
Družba Benussi je kupila kompleks Viatorja & Vektorja na Rudniku za
18,5 milijona evrov. Formalnosti se še usklajujejo. Benussi je pooblaščena uvoznica tovornih in dostavnih vozil Iveco za Slovenijo in Hrvaško. Površina zemljišča na Rudniku je 114.785 kvadratnih metrov,
skupna etažna površina objektov pa 23.222 kvadratnih metrov. Več
kot 13.000 kvadratnih metrov je tudi parkirišč. (Delo)
***
Luka Koper je v prvih treh mesecih letošnjega leta obdelala 5 milijonov
ton blaga, kar je 3 % več kot lani. Na kontejnerskem terminalu so
pretovorili 192.596 kontejnerskih enot (TEU), kar je 19 odstotkov več
kot v enakem obdobju lani. Marca so pretovorili celo do sedaj največjo
mesečno količino, in sicer več kot 72 tisoč kontejnerskih enot. Pretovorili so tudi 135.577 avtomobilov ali 19 % več kot lani. (Luka Koper)
***
22. 4. 1885 je bil ustanovljen prvi kolesarski klub na slovenskem z imenom Laibacher Bicycle-Club 1885 (LBC), torej pred 130 leti. Dve leti
pozneje pa je bil ustanovljen Klub slovenskih biciklistov Ljubljana 1887.
Slovenske železnice v letu
2014 z dobičkom
Kot poročajo na svoji spletni strani, skupina Slovenske
železnice že tretje leto zapored posluje pozitivno. Čisti
poslovni izid Skupine SŽ leta 2014 znaša 14,4 milijona
evrov. Leta 2010 je znašala izguba 19,8 milijonov, potem
pa se je postopoma
zgodil preobrat. Poslovni prihodki Skupine SŽ so lani znašali
557 milijonov evrov
in so bili v primerjavi z letom 2013
višji za dobrih deset
odstotkov. Na rast
poslovnih prihodkov
je najbolj vplivala rast
prihodkov v podjetju
SŽ-Tovorni promet, ki
je lani prepeljalo skoraj 18,8 milijona ton
tovora, kar je za šest
odstotkov več kot leto prej. Tudi za letošnje leto načrtujejo
nadaljnje izboljšave.
Transport // junij 2015. //
75
Logistika
Besedilo: Josip Orbanić
Logist leta 2014
Slovensko logistično združenje (SLZ) oz. njegovi predhodniki že desetletje podeljujejo
priznanje Logist leta. Prejmeta ga podjetje in posameznik, ki sta v določenem letu
izpeljala odmeven projekt na področju logistike.
Letos je bilo to priznanje podeljeno
desetič. Prejela sta ga podjetje Kemofar­
macija, d. d., Ljubljana in Aleš Lampret,
vodja logistike za celovito upravljanje
logistike.
Kemofarmacija ima več kot 160 zapo­
slenih, več kot 15.000 izdelkov na zalogi
in neomejeno po naročilu, več kot 400
dobaviteljev in več kot 1000 kupcev.
Mednje spadajo vse javne in bolnišnične
lekarne, večina zdravstvenih centrov, ve­
terinarjev in specializiranih trgovin.
Deluje od leta 1947, od leta 2004 je član
skupine Celesio, od leta 2014 pa svetovne
platforme za oskrbo zdravstva McKesson.
Preko sodobnega spletnega portala Elo­
na za naročanje in komunikacijo s kupci
sprejmejo dnevno več kot 700 klicev in
obdelajo več kot 450 naročil, od katerih
je 90 % elektronskih.
Iz prijave projekta, ki mora zadostiti še­
stim kriterijem odličnosti logistike (orga­
nizacijski, tehnološki, informacijski, eko­
nomski, razvojni in okoljski), je razvidno,
da ima podjetje Kemofarmacija organizi­
 Predsednik SLZ Igor Žula, Logist leta Aleš Lampret in izr. prof. dr. Bojan Rosi,
predsednik komisije.
rano in vodeno logistiko na visoki ravni
ter jo stalno izpopolnjuje.
Priznanje sta v okviru konference »Keep
IT Simple« 9. aprila 2015 podelila pred­
sednik komisije izr. prof. dr. Bojan Rosi,
ki je podal odločitev komisije in jo obra­
zložitev, ter predsednik SLZ Igor Žula.
Prejemnik priznanja Aleš Lampret je
v zahvalnem nagovoru poudaril, da je
priznanje zahvala za dosedanje delo in
spodbuda vsem njegovim sodelavcem za
nadaljnje izboljšave.
Konferenca »Keep IT Simple« 2015
Slovensko
logistično združenje
(SLZ) je 9. aprila 2015 v Ljubljani organi­
ziralo že drugo konferenco z domiselnim
imenom »Keep IT Simple«. Namen kon­
ference je predstaviti sodobne informa­
cijsko-komunikacijske (IT) tehnologije
in rešitve v logistiki. Številni obiskoval­
ci, zanimive teme in referenti ter dobra
organizacija so lepo izpolnili dan in obo­
gatili vse prisotne z novimi rešitvami in
pridobitvami na področju IT v logistiki,
pri nas in v svetu.
Predstavljenih je bilo sedem tem, vse so
bile zelo zanimive in aktualne. Glavni
zvezdi konference sta bila samodejno
vodeno vozilo (AGV), ki je v živo pred­
stavilo svoje možnosti v preddverju kon­
76
// Transport // maj
junij 2015.
 Avtomatsko vodeno vozilo tovarne TPV premika voziček po stezi, označeni z
magnetnim trakom.
ferenčne sobe, in »pametna očala« Atlas
PickByGlass za prostoročno delo v skla­
dišču. Ti dve novosti, ki so ju predstavili
strokovnjaki novomeške TPV in Epilog,
kažeta na povsem nova obzorja v proi­
zvodni in skladiščni logistiki.
O navedeni in vseh drugih novostih, ki
smo jih spremljali na konferenci, bomo
obsežneje pisali v eni izmed naslednjih
številk naše revije, saj kažejo nove tren­
de in že aktualne dosežke naših logistič­
nih in proizvodnih podjetij.
Transport // junij 2015. //
77
Logistika
Zasnove za učinkovitejši
železniški promet
Klasični transport po železnici bodo postopoma zamenjale nove tehnologije. Nekatere med
njimi so za sedaj dokaj futuristične, vendar pa lahko upravičeno pričakujemo, da bodo
sčasoma le vpeljane. Tehnologija Maglev še vedno deluje dokaj futuristično, vendar se že
desetletje uporablja v transportne namene. O nekoliko bolj futurističnem konceptu vlaka
Hyperloop, ki ga je zasnoval izumitelj Elon Musk, smo že pisali v eni od naših preteklih številk.
Tokrat pa še o novih zasnovah, ki bi pomembnejše spremenile železniški potniški promet.
Besedilo: dr. Bojan Beškovnik
Super hitri vlak Maglev je realnost, če­
prav se zdi za večino razvitega sveta še
vedno zelo futuristični koncept hitrega
potovanja po železnici. Vlak Maglev te­
melji na tehnologiji delovanja magne­
tnega lebdenja. Od tod tudi ime Maglev,
ki izvira iz besedne zveze »Magnetic le­
vitation«. Med superprevodnimi magne­
ti in elektromagneti v tračnici nastane
odbojna sila, ki vlakovno konstrukcijo
78
// Transport // junij 2015.
dvigne nad tračnico. S spreminjanjem
polaritete in moči elektromagnetov v
tračnici se regulirata hitrost in smer pre­
mikanja vlakovne kompozicije.
Kitajska je leta 2004 kot prva zgradila
komercialno povezavo na omenjeni teh­
nologiji. Celoten projekt izgradnje pove­
zave med mestom Šanghaj in letališčem
Pudong v razdalji 30,5 km je stal 1,33
milijarde dolarjev. Najkrajši čas potova­
nja znaša 7 minut in
20 sekund, pri čemer
vlak vozi s polno hi­
trostjo. Vlak lahko do­
seže hitrost 350 km/h
v dveh minutah in po­
zneje razvije najvišjo
hitrost kar 431 km/h.
Stroškovna
analiza
obratovanja prikazuje
pozitivno poslovanje
pri letnem prometu 4
milijone potnikov.
Japonska namerava
pospešeno graditi že­
lezniško omrežje na
tej tehnologiji. Po­
membno
povezavo
med Tokiom in Nagojo naj bi zgradili do
leta 2027. Razdaljo v dolžini 286 km naj
bi vlak prevozil v 40 minutah. Pozneje
naj bi povezali še mesti Nagoja in Osaka.
Čas potovanja med Tokiom in Osako bi
ob najvišji hitrosti 505 km/h znašal vse­
ga 67 minut. Ta projekt naj bi bil zaklju­
čen do leta 2045.
Rusi nadaljujejo s
konceptom jedrskega
pogona
Ideja za uporabo jedrske energije pri po­
gonu lokomotiv v železniškem prometu
je stara že skoraj 60 let. Rusija oziroma
takratna Sovjetska zveza je v šestdesetih
letih prejšnjega stoletja aktivno delala
na izgradnji lokomotive, ki bi jo poganja­
la jedrska energija. Idejo sta po šestdese­
tih letih ponovno obudili ruski podjetji
Russian Railways in državni velikan s
področja jedrske energije – Rosatom.
Pred tremi leti sta podjetji potrdili name­
ro po izgradnji koncepta jedrskega vlaka,
ki bi za pogon uporabljal podobno tehno­
logijo kot podmornice na jedrski pogon.
Na vlaku bi bil namreč nameščen manjši
reaktor, ki bi bil lahko uporaben tudi za
oskrbo določenih postajališč ali industrij­
skih središč v Sibiriji. Vlak naj bi bil na za­
četku namenjen zgolj za znanstvene razi­
skave in preučevanja delovanja ter analizo
možnosti nastanka nesreč, saj bo šlo za
prvi in edini tovrstni projekt na svetu.
Vlak bi bil operativen na transsibirski
povezavi, kjer bi lahko razvil visoko hi­
trost in po poročanju ruskih medijev naj
bi takšna trasa imela najmanj negativnih
vplivov, ki bi lahko povzročili morebitno
nesrečo. Prav možnost nastanka prome­
tnih ali drugačnih nesreč je ključni dejav­
nik pri upočasnjenem razvoju omenjene
tehnologije. Posledice ob nesrečah bi lah­
ko imele katastrofalne učinke na okolje
in ljudi v neposredni bližini tragičnega
dogodka.
Futuristični koncept
»premikajočih se platform«
Podjetje Priestmangoode je zasnovalo
koncept »Moving platform« oziroma pre­
mikajočih se platform, ki zasleduje idejo
zmanjševanja zaustavljanja vlakov na
postajališčih. Hitri vlaki namreč porabijo
veliko energije in časa pri zaustavljanju
ter pri postankih na železniških postajah.
Pri podjetju Priestmangoode se sprašuje­
jo, ali so železniške postaje, ki zahtevajo
veliko finančnih vložkov za izgradnjo in
pozneje za vzdrževanje, sploh potrebne.
Na tej osnovi predlagajo povezovanje lo­
kalnih vlakov, ki krožijo na trasah večjih
urbanih središč, s hitrimi vlaki, ki pove­
zujejo bolj oddaljene lokacije. Vlaka se
na določeni točki, pri vzporedni vožnji
na ločenih tirih, povežeta s hidravličnimi
vrati oziroma prehodnimi tuneli. Pri tem
se vzpostavi prehodni koridor, ki potni­
Koncept Moving Platforms
kom omogoča di­
rekten prehod iz
lokalnega vlaka na
regionalni vlak in
v nasprotni smeri.
Tehnologija
ne
zahteva posoda­
bljanja železniške
i n f ra s t r u k t u re.
Potrebne pa bi bile
investicije v nove
potniške vagone.
Ob tem se po­
stavlja tudi vpra­
šanje obstoja in
namena že izgrajenih železniških postaj
in povratka investiranih sredstev. Tako
gre zagotovo za dolgoročnejši projekt.
Nedvomno je koncept »premikajočih se
platform« zanimiv s stališča uporabnika,
saj bi se skrajšal čas potovanja in zapo­
redna uporaba različnih transportnih
sredstev, od avtomobilov do avtobusov
in tramvajev, ter posledično zmanjšalo
onesnaževanje okolja. Gre za pristop, ki
potrebuje drugačen pogled na tradici­
onalno delovanje železniških vozlišč in
celotne infrastrukturne mreže.
Kitajska zasnova vlaka brez
postanka
Podoben koncept direktnega vstopa
in izstopa potnikov brez zaustavljanja
vlaka so zasnovali Kitajci. Kitajski obli­
kovalec Chen Jianjun je oblikoval reši­
tev, pri kateri se vlak visoke hitrosti ne
ustavlja na železniških postajah in kljub
temu omogoči varen ter preprost izstop
ali vstop potnikov. Nad železniškim ti­
rom je postavljena viseča platforma, ki
omogoča priklop in odklop posebnega
transportnega vagona, ki je namenjen le
prehodu potnikov.
Ob prihodu hitrega vlaka na postajališče
se transportni vagon zatakne na streho
hitrega vlaka in postopoma drsi po strehi
vlaka do zadnjega dela vlakovne kompozi­
cije, kjer se dokončno priklene. Med tran­
sportnim vagonom in streho zadnjega
vagona v vlakovni kompoziciji se odprejo
prehodna vrata, ki omogočijo navpični
spust potnikov v vlak. V nasprotni smeri
(navzgor) vstopijo potniki, ki želijo izsto­
piti na naslednji postaji. Vlak nato skupaj
s transportno enoto nadaljuje pot do na­
slednje postaje. Ob prihodu na postajo
se nov transportni vagon priklopi na po­
tujoči vlak, obstoječi transportni vagon
pa se odklopi in ustavi na postajališču. S
tem potniki izstopijo na želeni postaji. Ta
transportni vagon sprejema nove potnike
do naslednjega prihoda hitrega vlaka.
Projektant ocenjuje, da bi izgradnja ta­
kšne tehnološke rešitve med Pekingom
in Kantonom, ki ima kar 30 postajališč,
prihranila dobri dve uri in pol potovalne­
ga časa. Ker se vlak ne ustavlja in tudi ne
pospešuje, bi bil pomemben prihranek
tudi z energetskega vidika in trajnostne­
ga razvoja železnice. Gre pa le za osnovo
koncepta, ki ni še predviden za uporabo
v praksi. Pred tem bi bilo potrebno po­
drobnejše razdelati tudi možnosti vsto­
pa in izstopa za potnike s posebnimi po­
trebami, potrebne investicijske okvirje
in varnost celotne železniške mreže.
Vsekakor je na področju železniškega
transporta mnogo zanimivih zasnov, ki
bi se lahko v doglednem času tudi reali­
zirale, vendar pa je prehod novih zasnov
in tehnologij v železniškem prometu po­
časnejši kot v cestnem ali pomorskem
prometu. Tako bomo morali še malce po­
čakati, da jih tudi v praksi preizkusimo.
Transport // junij 2015. //
79
Aktualno
Nastaja enotni
evropski prometni prostor
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc dejavno gradi enotni evropski prometni
prostor in Sloveniji svetuje, da se v to dejavno vključi.
Evropska komisija si bo v svojem pet­
letnem mandatu prizadevala za razvoj
prometnega omrežja ter za konkurenčen,
pameten, vključujoč in trajnostni promet.
Vzpostaviti želi enoten notranji evropski
trg, ki pa bo potreboval sodobno urejen
promet. »Zato je moje temeljno poslan­
stvo ustvarjanje pogojev za razvoj in
udejanjenje enotnega transportnega pro­
stora, ki bo omogočal neoviran in varen
prevoz ljudi, blaga, storitev in informacij,
in ki bo pregleden, predvidljiv in vsestran­
sko povezan,« je na nedavnem srečanju z
gospodarstveniki na Gospodarski zborni­
ci Slovenije povedala evropska komisarka
za promet Violeta Bulc.
Naložbe, digitalizacija, skrb
za okolje
Bulčeva bo posebno pozornost namenila
naložbam v promet (zlasti v prometno
infrastrukturo), digitalizaciji cestnega
prometa in prehodu k okolju in ljudem
prijaznemu prometu. Naložbe bodo na­
menjene gradnji evropskega hrbteničnega
(železniškega) omrežja, devetih predvide­
nih koridorjev in vzpostavitvi kapilarne­
ga sistema, ki te koridorje povezuje z lo­
kalnim zaledjem. Največje pozornosti pa
bo deležen železniški promet.
Digitalizacija cestnega prometa bo omo­
gočala intermodalnost (med cestnim, že­
lezniškim in pomorskim prometom) in
bo predvsem koristila integrirani logisti­
ki. Pri vseh vrstah prometa pa se vzpo­
stavljajo upravljavske ravni za obvlado­
vanje prometnih podatkov, obenem pa z
digitalno agendo dobivamo regulativni
okvir za izmenjavo, varnost in dosto­
pnost teh podatkov. S tem se bo povečala
tudi tržna privlačnost prometnega sek­
torja, razlaga evropska komisarka.
Prehod k okolju in ljudem prijaznemu
prometu pa bo temeljil zlasti na zmanj­
šanju izpustov CO2, elektrifikaciji pro­
meta ter alternativnim gorivom na
osnovi obnovljivih virov.
Evropska komisija s tako imenovanim
Junkerjevim načrtom (skladom) za na­
ložbe skupaj namenja 315 milijard evrov,
 »V svojem mandatu se bom
osredotočila na digitalizacijo, uporabo
alternativnih goriv ter elektrifikacijo, ki
bo temeljila na alternativnih gorivih in
internacionalizaciji evropskih transportnih rešitev«, pravi evropska komisarka
za promet Violeta Bulc.
za gradnjo omrežij, tudi prometnih, pa
24,4 milijarde. Gradnji hrbteničnega
prometnega omrežja pa je v obliki nepo­
vratnih sredstev posebej namenjena mi­
lijarda evrov. Pri kandidiranju za evrop­
ska sredstva bo ključno, da so v projekte
vključeni tudi zasebni vlagatelji.
Moramo se povezovati
Prednostne naloge Slovenije v prometu
so po besedah Violete Bulc oblikovati
bolj povezan, učinkovit, trajnosten in
uravnotežen prometni sistem, ki bo za­
gotovil nemoten pretok blaga, ljudi in
informacij ter povečal konkurenčnost
države kot del enotnega evropskega
prometnega prostora. Vsaka rešitev pa
mora vsebovati elemente zmanjševanja
izpustov CO2, digitalizacije in internaci­
onalizacije, pri čemer se moramo zave­
dati, da vse kar delamo, delamo za ljudi.
80
// Transport // junij 2015.
Servisne informacije
CENE BENCINA V EVROPI 8. 6. 2015
država
bencin 95
bencin 98/100 Dizel
Albanija
177,000 ALL (1,262 EUR)
1,250 EUR (1,250 EUR)
1,511 EUR (1,511 EUR)
11.900,000 BYR (0,753 EUR)
2,100 BAM (1,074 EUR)
Avstrija
Belgija
Belorusija
BIH
Bolgarija
Češka
Črna gora
Danska
Estonija
Finska
Francija
Grčija
Hrvaška
Irska
Islandija
Italija
Kosovo
Latvija
Liechtenstein
Litva
Luksemburg
Madžarska
Makedonija
Moldavija
Nemčija
Nizozemska
Norveška
Poljska
Portugalska
Romunija
Rusija
Slovaška
Slovenija
Srbija
Španija
Švedska
Švica
Turčija
Ukrajina
V. Britanija
2,190 BGN (1,120 EUR)
32,340 CZK (1,180 EUR)
1,320 EUR (1,320 EUR)
11,410 DKK (1,529 EUR)
1,189 EUR (1,189 EUR)
1,546 EUR (1,546 EUR)
1,440 EUR (1,440 EUR)
1,584 EUR (1,584
EUR)
10,180 HRK (1,347 EUR)
1,390 EUR (1,390 EUR)
221,400 ISK (1,502 EUR)
1,693 EUR (1,693 EUR)
1,050 EUR (1,050 EUR)
1,099 EUR (1,099 EUR)
1,540 CHF (1,470 EUR)
1,160 EUR (1,160 EUR)
1,242 EUR (1,242 EUR)
377,300 HUF (1,212 EUR)
70,500 MKD (1,145 EUR)
17,270 MDL (0,895 EUR)
1,490 EUR (1,490 EUR)
1,727 EUR (1,727 EUR)
14,450 NOK (1,640 EUR)
4,790 PLN (1,156 EUR)
1,536 EUR (1,536 EUR)
5,770 RON (1,295 EUR)
35,630 RUB (0,567 EUR)
1,364 EUR (1,364 EUR)
1,364 EUR (1,364 EUR)
141,900 RSD (1,183 EUR)
1,306 EUR (1,306 EUR)
14,190 SEK (1,519 EUR)
1,530 CHF (1,460 EUR)
4,700 TRY (1,572 EUR)
20,900 UAH (0,829 EUR)
1,164 GBP (1,591 EUR)
1,360 EUR (1,360 EUR)
1,565 EUR (1,565 EUR)
2,200
BAM (1,125
EUR)
2,570 BGN (1,314 EUR)
1,360 EUR (1,360 EUR)
1,229 EUR (1,229 EUR)
1,612 EUR (1,612 EUR)
1,492 EUR (1,492 EUR)
10,870 HRK (1,438 EUR)
1,758 EUR (1,758 EUR)
1,100 EUR (1,100 EUR)
1,148 EUR (1,148 EUR)
1,600 CHF (1,527 EUR)
1,294 EUR (1,294 EUR)
72,000 MKD (1,170 EUR)
1,794 EUR (1,794 EUR)
14,950 NOK (1,697 EUR)
4,990 PLN (1,204 EUR)
1,565 EUR (1,565 EUR)
1,407 EUR (1,407 EUR)
150,900 RSD (1,258 EUR)
1,433 EUR (1,433 EUR)
14,690 SEK (1,573 EUR)
1,590 CHF (1,517 EUR)
22,600 UAH (0,896 EUR)
1,254 GBP (1,714 EUR)
176,000 ALL (1,255 EUR)
1,180 EUR (1,180 EUR)
1,310 EUR (1,310 EUR)
13.800,000 BYR (0,873 EUR)
2,100 BAM (1,074 EUR)
2,270 BGN (1,161 EUR)
31,940 CZK (1,166 EUR)
1,190 EUR (1,190 EUR)
9,650 DKK (1,294 EUR)
1,159 EUR (1,159 EUR)
1,354 EUR (1,354 EUR)
1,297 EUR (1,297 EUR)
1,296 EUR (1,296 EUR)
9,490 HRK (1,255 EUR)
1,310 EUR (1,310 EUR)
212,100 ISK (1,439 EUR)
1,550 EUR
(1,550 EUR)
1,050 EUR (1,050 EUR)
1,079 EUR (1,079 EUR)
1,590 CHF (1,517 EUR)
1,110 EUR (1,110 EUR)
1,091 EUR (1,091 EUR)
378,400 HUF (1,216 EUR)
57,000 MKD (0,926 EUR)
16,470 MDL (0,854 EUR)
1,252 EUR (1,252 EUR)
1,387 EUR (1,387 EUR)
13,250 NOK (1,504 EUR)
4,690 PLN (1,132 EUR)
1,284 EUR (1,284 EUR)
5,730 RON (1,286 EUR)
34,690 RUB (0,552 EUR)
1,221 EUR (1,221 EUR)
1,252 EUR (1,252 EUR)
148,900 RSD (1,241 EUR)
1,207 EUR (1,207 EUR)
13,800 SEK (1,477 EUR)
1,580 CHF (1,508 EUR)
4,100 TRY (1,371 EUR)
21,900 UAH (0,868 EUR)
1,254 GBP (1,714 EUR)
Izžrebani reševalci:
Med prispelimi rešitvami nagradne križanke iz aprilske števil­
ke revije Transport smo izžrebali naslednje reševalce:
Tomaž Koblar, Blejska Dobrava
Branko Ogrinc, Grahovo
Danijel Urdih, Izola
Peter Lašič, Rače
Lara Roškar, Ptuj
Marija Breznik, Luče
Niko Bergant, Vodice
NASLEDNJA ŠTEVILKA REVIJE
TRANSPORT IZIDE 10. julija
eTransport.si
Transport // junij 2015. //
81
Zabava // križanka
Nagrade podarja podjetje
RENAULT TRUCKS, Volvo d.o.o, PE Ljubljana Vič.
Rešitve pošljite do 29. 5. 2015 na naslov:
Revija Transport, Linhartova 3,
1000 Ljubljana, s pripisom »Križanka«.
Ime in priimek
Naslov
Geslo
K
TE
PE
A
T
BO
SO
27. - 28. maj 2016
Ljubljana - BTC - Logistični center