Tahografske novosti Asistenčni sistemi Redno usposabljanje

Transcription

eTransport.si
Vodilna slovenska revija o gospodarskih vozilih, logistiki in prometu
MAREC 2015
LETNIK 15 • ŠTEVILKA 3
CENA
2,90 EUR
LET
GOSPODARSKO
VOZILO LETA 2015
AKTUALNO
Tahografske novosti
Asistenčni sistemi
Redno usposabljanje
daje
Statistika pro busov
prikolic in avto
db
Novosti na gra
področju
i na
Slovenci drug
tekmovanju
TEST: Fiat ducato 130 multijet 35H maxi
enem
Vsebina // UVODNIK
Številka 03 – Marec 2015
Vsebina
Novice
16
6 Slovenija in svet
12 Novosti na področju tahografov
14 Redno usposabljanje voznikov
Test, vozili smo
16 Komunalna pehota
18 Prepričljiva rast
22 Odskok
24 Minibus ali dostavnik
18
26 Nova generacija poslovanja
30 Asistent slepega kota
33 Izbor se začenja!
36 S pomladjo nova storitev
38 Mali velikan
42 Polepitev tovornih vozil, kombijev in prikolic
44 Slovenci drugi na regionalnem tekmovanju
Logistika
38
46 CMR odgovornost in zavarovanja (5. del)
48 Celovita ponudba na enem mestu
50 Svet prikolic
52 Logistične novice
54 Letalski promet v 2014 na krilih rasti
56 Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji
58 Olajšave tudi za avtobuse
60 Stanje se izboljšuje
62 Križanka
4
// Transport // marec 2015.
44
Prišla je pomlad
Izdajatelj Tehnis, d.o.o.
•D
irektor
Janko Zrim
•G
lavni in odgovorni urednik
Borut Štajnaher
•A
vtorji
Matej Jurgele
Martina Kermavner
Aljaž Vidovič
Josip Orbanić
Zoran Samardžić
dr. Bojan Beškovnik
•N
aslov uredništva
Linhartova 3
1000 Ljubljana
tel.: 01 430 60 60
faks: 01 439 36 10
e-pošta: [email protected]
•T
ajništvo
Tanja Kokot
tel.: 01 430 60 60
•M
arketing in oglasno trženje
Martina Kermavner
gsm: 031 728 800
tel.: 01 430 60 65
•O
blikovanje in
grafična priprava
Studio Tehnis d.o.o.,
Katja Podržaj
•T
isk
Schwarz print, d.o.o.
Ljubljana
•D
istribucija
Delo prodaja, d.d. in
Pošta Slovenije
Revija Transport izhaja
enkrat mesečno.
Letno izide 10 številk.
Cena posameznega izvoda
je 2,90€.
Letna naročnina znaša 28,97€.
Poštnina in
DDV sta vključena v ceno.
ISSN 1580 - 4488.
Revija šteje med grafične
izdelke, za katere se plačuje
9,5-odstotni davek
na dodano vrednost.
Z marcem se za-
čenja
meteorološka
pomlad. Čas, ko vse
zaživi in zacveti. Počasi bomo lahko pozabili
na tiste tri dni v letošnji zimi, ko je bil na
cestah kaos, saj bomo
prav kmalu sneli zimske gume in jih nadomestili z letnimi, kar
pomeni manj trenja, manj vibracij in manj hrupa. Kolesa se bodo
tako še močneje zavrtela, vendar, pozor, bodite pozorni na delovni
čas, saj so z novim letom začele veljati nove kazni na tem področju. Sicer so nekoliko nižje kot doslej, a vam bodo cariniki in policaji
preverili vsako malenkost v tahografu. Skoraj vsak mesec se enkrat
združijo in skupaj še z delovnim inšpektorjem ter tržnim inšpektorjem izvedejo poostren nadzor na enem izmed naših obavtocestnih
počivališč. Kaj so pregledovali v akciji, ki je potekala februarja, in
kakšne kršitve so odkrili, si lahko preberete v nadaljevanju revije.
Prav tako v nadaljevanju pišemo o Ivecovih vozilih za komunalni
sektor, zapeljali pa smo še novi Isuzujev model visigo in prenovljeni
fiat ducato.
Z mesecem marcem začenjamo že deseti izbor za gospodarsko vozilo leta. Vabljeni k sodelovanju, saj bomo le tako skupaj izbrali pravega junaka, nekaj srečnežev pa čakajo tudi praktične nagrade naših pokroviteljev. Izbor bo trajal dva meseca, zmagovalca pa bomo
razglasili 22. maja na naši prireditvi Transport show v BTC-ju.
Svoje glasove lahko oddate preko glasovnice v reviji in preko spletne
strani GVL.si ali etransport.si.
Naj zmaga najboljši.
Pa srečno vožnjo!
Borut Štajnaher
Copyright © Revija Transport
Kakršna koli reprodukcija in
posredovanje edicije ali njenih
posameznih delov sta dovoljena
le s pisnim soglasjem izdajatelja.
Vabljeni tudi na naš portal, kjerkoli že ste, na cesti ali morju, v zraku ali na železnici
Transport // marec 2015. //
5
Novice // aktualno iz slovenije in sveta
Scania
Testiranje nove
generacije
tovornjakov
Vohunske fotografije iz Švedske
kažejo, da Scania na Švedskem
že testira novo generacijo tovornjakov. Opaženi so bili različni
modeli tovornjakov v fazi zimskega testiranja. Najbolj zanimiva sta vlačilec s Topline kabino
in tovornjak z 8x4 konfiguracijo
podvozja. Vozila so seveda popolnoma zakamuflirana, vendar
švedski viri navajajo, da bo nova
kabina nekoliko širša. Prav tako
je opaziti nekaj sprememb na
dnu kabine, saj delujejo blatniki
bolj zliti s kabino.
Mercedes Benz
Novi vito 4x4
Novi mercedes vito je edini model v svojem razredu, pri katerem lahko
izbiramo med sprednjim in zadnjim pogonom, na voljo pa je tudi s štirikolesnim pogonom. Uspešen 4x4 pogon je zasnovan na modelu s pogonom
na zadnja kolesa, ki s sredinskim diferencialom razporeja navor med
sprednjo in zadnjo osjo v razmerju 45:55. Pomembno vlogo pri zagotavljanju dobre razporeditve navora ima Electronic Traction Sistem, ki je
povezan s sistemoma ESP in ASR, ter lahko blokira kolesa, pri katerih bi
sicer na spolzki podlagi prišlo do zdrsa. Ker so pri novem modelu mehanske zapore diferenciala zamenjane z elektronskimi, je novi vito 4x4 samo
50 kg težji od modela s pogonom na zadnja kolesa.
eTransport.si
6
DAF
Vlačilec s krmilno
zadnjo osjo
DAF je predstavil vlačilca CF in XF s
krmiljeno zadnjo osjo. Vozila so bila
razvita posebej za uporabo, ki zahteva visoko nosilnost v kombinaciji
z maksimalno okretnostjo. Triosni
vlačilci imajo krmilno zadnjo os z
nosilnostjo 7,5 tone. Vlačilca CF in
XF s krmiljeno zadnjo osjo se bosta
zato pogosto uporabljala za prevoz
gradbenih materialov in strojev, in
sta primerna tudi za namestitev dvigala za kabino. Pri vlačilcih so na
voljo motorji PACCAR MX-11 s 396
KM ali 440 KM, ter PACCAR MX-13 s 410 KM, 460 KM ali 510KM. Vlačilec DAF CF je na voljo z dnevno, spalno
ali space kabino, medtem ko je DAF XF na voljo s space ali superspace kabino. Vse kombinacije vozil so že na voljo.
Autocomerce d.o.o. - Popravek
V prejšnji številki smo v prispevku o pregledu trga pri izjavi g. Damjana Cirmana pomotoma navedli ime
podjetja AC Intercar. V drugi polovici leta 2010 se je AC-Intercar d.o.o. preimenoval v Autocommerce d.o.o.
in od takrat AC-Intercar d.o.o. ne obstaja več. Za napako se opravičujemo.
7
DAF
Milijon DAF-ov
Nizozemski premier Mark Rutte se je udeležil
slavnostnega dogodka, ko so v DAF-ovi tovarni
v Eindhovnu izdelali milijonti tovornjak. Po kratki
slovesnosti je vozilo predal Bálintu Révészu iz
Madžarske, ki bo novega XF 460 uporabljal za
prevoz cistern.
Volvo Trucks
Nagrada za kakovostno inovacijo leta
Že drugo leto zapored je Volvo Trucks prejel prestižno evropsko nagrado za
kakovostno inovacijo leta. Tokrat so nagrado prejeli za inovativni avtomatiziran
ročni menjalnik z dvojno sklopko I-Shift Dual Clutch. S to rešitvijo tovornjak med
prestavljanjem ne izgubi niti hitrosti niti moči, temveč omogoča neprekinjeno in
prijetno vožnjo. Ta vrsta prenosa je bila prvotno razvita za visokozmogljive športne
avtomobile in se uporablja v avtomobilski industriji. Volvo Trucks je prvo podjetje
na svetu, ki je to tehnologijo uporabilo v težkih vozilih. Leta 2013 je Volvo Trucks
prejel nagrado za kakovostno inovacijo leta za Dynamic Steering, sistem stabilizacije krmiljenja.
Renault Trucks
Novosti na gradbenem
področju
Podjetje Renault Trucks bo na sejmu Intermat v Parizu
predstavilo najnovejše novosti v gradbenem segmentu tovornih vozil. V ospredju bodo mešalec betona C
XLOAD, C 8x4 Tridem in K Xtrem. Pri modelu C XLOAD so uspeli zmanjšati lastno težo, zato bodo lahko
gradbeniki dodatno naložili tovornjak in s tem na vsakem potovanju povečali produktivnost in stroškovno
učinkovitost. C 8x4 Tridem, ki ima štiri krmiljene osi,
ima zmanjšan radij obračanja za 90 cm. Tovornjak je
bil zasnovan tudi za nadgradnje z veliko obremenitvijo
na zadnjem delu vozila, kot sta platforma z dvigalom
in ločljivi prekucnik. Tovornjak, idealen za uporabo v
kamnolomih, K 8x4 XTREM ima okrepljeno podvozje,
novi Optidriver XTREM menjalnik in 24” pnevmatike, ki
so odobrene za uporabo na cestnih površinah.
8
Mercedes-Benz
Tourismo odslej še varnejši
Tourismo je najbolj prodajan avtobus proizvajalca Mercedes-Benz. Z marcem je obogaten še s serijskim sistemom AEBS (Advanced Emergency Braking System)
in asistentom za ohranjanje smeri (SPA). Sistem AEBS
omogoča avtonomno zaviranje. Sistem preko radarja
in kamere na prednjem steklu spremlja stanje pred
avtobusom. Elektronika v primeru nevarnosti trka samodejno sproži zaviranje v sili. Serijska vgradnja najnovejših varnostnih tehnologij v program avtobusov je
izjemnega pomena tudi za splošno varnost v prometu.
Peugeot
Novi partner
Nova partner in partner tepee sta bila deležna stilske
in tehnološke prenove. Dizajn se ponaša s prenovljeno
okrasno masko, ki je usklajena z drugimi modeli znamke. Zaradi robustnega videza, moderne in povezljive
opreme ter nove družine motorjev Euro 6, ki so bolj
varčni in zmogljivi, sta vozili zdaj še bolj privlačni. V slogu s časom nista pozabila niti na temeljna načela, ki
so krojila njun uspeh: neprimerljiva zanesljivost, fleksibilnost in modularnost v kombinaciji z zglednimi tovornimi kapacitetami in udobnim bivanjem v notranjosti.
9
Volkswagen
Četrta generacija caddyja
Po uspešnih enajstih letih
na trgu s prodanimi 1,5
milijona enot. Volkswagen
predstavlja novo, četrto
generacijo modela caddy.
Spremembe zunanjega videza so predvsem očitne
na sprednjem delu vozila,
vse do B stebrička, medtem ko je tovorni prostor
ostal praktično nespremenjen. Prenovljen sprednji
del ima novo masko in luči,
ki so oblikovane po vzoru
golfa. Na zadnjem delu so
dodali majhen strešni spojler in prenovili svetlobna
telesa. Vsi novi motorji izpolnjujejo standard Euro 6
in imajo Start & Stop sistem. Novi caddy bo na voljo
s štirimi dizelskimi motorji,
tremi bencinskimi motorji in
CNG motorjem.
Mercedes-Benz
CapaCity L – nov največji
mestni avtobus
Mercedes-Benz je ob koncu leta predstavil najnovejšo različico mestnega avtobusa CapaCity L. Gre za
zgibni avtobus, ki v velikih mestnih središčih omogoča idealno alternativo tramvajem. Število potnikov, ki
potujejo z avtobusi, se po celotni Evropi povečuje.
CapaCity L v dolžino meri kar 21 metrov in sprejme
do 191 potnikov. Zaradi izjemne okretnosti izpolnjuje
standarde za registracijo v cestnem prometu, čeprav presega dovoljenih 18,75 m. Avtobus poganja
165 kW (360 KM) ali kar 290 kW (349 KM) dizelski
agregat. Tudi varnost je na visokem nivoju. Na novo
razvit sistem ATC nadzira delovanje hidravličnega zgiba. Na spolzkem vozišču stabilizira avtobus s hidravliko in sistemom ESP.
10
Belgija
Nemška cestnina
Novo cestninjenje
Novi cestni
odseki
Belgija bo 1. januarja
2016 predvidoma uvedla
nov satelitsko podprt cestninski sistem za tovorna
vozila nad 3,5 t. Cestninski
sistem bo zajemal obstoječe belgijsko cestno omrežje, za uporabo katerega je
potrebna eurovinjeta (Flandrija, Valonija in Bruselj),
in nadomestil do takrat
veljavno eurovinjeto v Belgiji. Cestnina se bo lahko obračunala tako s predplačniškim kot tudi z odloženim
plačevanjem. Eurovinjeta je cestnina, ki omogoča uporabo avtocestnega omrežja v Belgiji, na Nizozemskem,
v Luksemburgu, na Danskem in Švedskem. Gospodarska vozila s skupno dovoljeno maso, ki presega 12 ton,
morajo uporabljati evrovinjeto za vožnjo po avtocestah
in cestah z obveznim plačilom cestnine v državah, kjer
velja eurovinjeta. Avtobusi niso predmet tovrstnih plačil.
Veljavnost eurovinjete je lahko dnevna, tedenska, mesečna ali letna, pri čemer je nakup elektronsko shranjen in ni treba imeti s seboj dokazila o plačilu. Cenik
najdete na povezavi: https://www.eurovignettes.eu/
portal/en/tariffs/tariffs?reset=true.
V Nemčiji se cestnina za tovorna vozila zaračunava na
12.800 kilometrih avtocest
in 1200 kilometrih zveznih
cest za vsa tovorna vozila, ki
presegajo 12 ton (ne velja za avtobuse). S 1. julijem
2015 se jim bo pridružilo še nekaj dodatnih kilometrov
avtocest in zveznih cest. Skupaj se bo cestnina zaračunavala na prek 15.100 kilometrih cest. Zadnja sprememba obračuna cestnine se je zgodila 1. januarja letos, ko so vozila, glede na emisijski razred, razporedili
v 6 kategorij – A, B, C, D, E in F. Odvisno od razreda
vozila se plačuje višina cestnine. Zneski so enaki za
zvezne ceste in avtoceste. S 1. oktobrom 2015 se bo
cestnina pričela zaračunavati tudi za vsa tovorna vozila, ki presegajo 7,5 t. S tem sprememb še ni konec.
V letu 2018 Nemčija načrtuje, da se bodo cestnine
za tovorna vozila pobirale na vseh cestah. Zaradi lege
Nemčije se tovorni promet povečuje. S tem želi država
urediti financiranje vzdrževanja cestne infrastrukture.
Vsak naj plača toliko, kolikor prevozi, ne glede na prevoznika – domači ali tuj. To predpisuje zakon “Das Bundesfernstraßenmautgesetz (BFStrMG)”.
Aktualno
Novosti na področju
tahografov
Januarja je minilo eno leto, odkar so v veljavi spremembe Zakona o delovnem času in
obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD).
V vmesnem obdobju se je nadzor zelo zaostril. Pooblastilo za izvajanje nadzora nad prevozi
po cesti so v skladu s 6. točko 32. člena dobili dodatno še carinski organi.
Besedilo: Jože Cuderman, sodni izvedenec za tahografe in tahografske zapise
Ta zakon določa pristojne organe in njihova pooblastila ter
naloge, nosilce javnih pooblastil, njihova pooblastila in način
podelitve teh pooblastil ter uradne evidence in globe za prekrške za izvrševanje:
– Uredbe (ES) št. 561/2006,
– Uredbe Sveta (EGS) 3821/85, katero je medtem nadomestila
uredba 165/14,
– AETR,
– direktive 2006/22/ES, 2002/15/ES in 2009/5/ES.
Zakon sam po sebi ni prinesel drastičnih sprememb. Prej bi rekel, da je del, kjer so navedene sankcije, bolj človeški. Za manjše
prekrške so globe dokaj nizke. Na primer za prekoračitev vožnje
v dveh tednih od dovoljenih 90 ur na največ 100 ur je globa »le«
40 €. Enako velja tudi za druge prekrške glede dnevnega počitka, odmora, dnevne vožnje, odmora med delovnim časom itd.
Na drugi strani pa so se zelo podražile globe za manipulacijo s
tahografom oziroma njihovimi zapisi. Tukaj znašajo globe tudi
več kot 50.000 €.
S tem je zakonodajalec želel doseči, da se ne prirejajo podatki,
ampak če že naredite prekršek, je boljše, da ga ne prikrivate. Do
tu vse lepo in prav. Problem je v tem, da vas večina vozi v glavnem po drugih državah. In tam je sankcioniranje še zmeraj po
starem. Plačate za prekršek tudi 1000 €, zanj pa bi v Sloveniji
plačali 40 €. Rešitev bi bila v enotnih evropskih globah. Menim,
12
da do tega še nekaj časa ne bo prišlo. Pomembno je, da vas za
prekršek, za katerega so vas že kaznovali, ne smejo še enkrat in
zato, če že morate plačati, je boljše tam, kjer je ceneje.
Tretja tema, ki jo moram omeniti, pa je vodenje evidenc, izdajanje list odsotnosti, upoštevanje nočnega dela, poprečje
delovnega časa šestnajstih tednov, snemanje kartic voznikov,
snemanje digitalnih tahografov in pravilna uporaba kartic ter
tahografskih lističev. Pri navedenem so globe velike. Začnejo se
od 40 € pa do 750 € na dan, tako da se hitro nabere zelo visoka
globa. Na področju tahografov delam že 27 let in v vseh letih
opažam, da običajno prevozniki, dokler ne plačajo globe, težko
uredijo te zadeve. Po drugi strani pa primanjkuje znanja na tem
področju. Zato je zelo pomembno, da se vodje voznih parkov
seznanijo oziroma izobrazijo z vsemi zahtevami, ne samo teoretično preko zakonov, uredb in pravilnikov, ampak tudi praktično. V Sloveniji je nekaj zelo dobrih strokovnjakov in specializiranih podjetij na tem področju in vložek v izobraževanje sem
vam zelo hitro povrne. Dodatno se pojavlja tudi težava pri snemanju in analiziranju kartic ter digitalnem tahografu. Večina
programov ne podpira slovenske zakonodaje, zato morate biti
zelo previdni pri nakupu le-teh. Razvoj programov je šel korak
naprej in sedaj, vsaj po mojem mnenju, morajo biti program
ter vsi podatki dosegljivi na spletu in dostopni kjer koli preko
gesla. Če imate program inštaliran na en računalnik, zelo hitro
pride do izgube podatkov in posledično visokih glob. Dodatno
prihranite tudi čas in urejene imate vse evidence avtomatsko.
Naj na koncu še enkrat poudarim, da je zelo pomembno znanje
pravil, ki vplivajo na delo prevoznikov. Pokazalo se je, da podjetja ob poznavanju uredb, pravilnikov in zakonov lahko optimizirajo svoje delo ter prihranijo pri stroških in se izognejo
previsokim globam. Podjetja bi dodatno morala spremljati delo
voznikov in jih mesečno opozarjati na storjene prekrške. S tem
dosežete zmanjšanje kršitev voznikov. Poleg tega se običajno
pokaže, da voznik velikokrat niti ne ve, da dela prekršek. Zato
je pomembno, da se vzrok prekrška razišče in ugotovi, zakaj je
do njega prišlo. Boljše, da to naredite v podjetju, kot da čakate
nadzor na cesti oziroma podjetju.
Tahografi Cuderman
pravi naslov za vaše vozilo!
• Kontrola, popravila, vgradnja, seminarji
• Programska oprema prilagojena slovenski
zakonodaji
KRANJ, Ljubljanska cesta 22
www.taho.si; [email protected];
tel.: 031 275651
13
Aktualno // 2. del
Redno usposabljanje voznikov
Temeljna kvalifikacija voznika je potrebna za izvajanje prevozov s tovornim vozilom ali
avtobusom v komercialne namene. V praksi pomeni, da mora vsak poklicni voznik, ki
želi opravljati poklic voznika, najprej pridobiti temeljno kvalifikacijo, pozneje pa se redno
usposabljati, da lahko to delo opravlja.
Besedilo: Marko Kroflič, dipl. inž. tehnol. prom.
Kandidat lahko pridobi temeljno kva-
lifikacijo s preizkusom znanja ali s pospešeno pridobitvijo temeljnih kvalifikacij. V
primeru, da je kandidat uspešno zaključil
srednješolsko poklicno izobraževanje za
voznika vozil v cestnem prometu, lahko
dobi poleg spričevala o zaključenem izobraževanju tudi spričevalo o pridobljeni
temeljni kvalifikaciji za prevoz blaga in
prevoz potnikov, ki ga izda pooblaščeni
center brezplačno, oziroma če ta organizacija nima pooblastila, to spričevalo izda
center, ki ima pooblastilo.
Pridobitev temeljnih kvalifikacij s preizkusom znanja obsega teoretični in praktični preizkus. K praktičnemu preizkusu
sme pristopi kandidat, ki že ima opravljen izpit ustrezne kategorije. Če kandidat nima opravljenega izpita ustrezne
kategorije, mora ta najprej začeti usposabljanje za pridobitev temeljne kvalifikacije pri pooblačeni organizaciji in
pridobiti potrdilo za to. Na podlagi tega
opravi vozniški izpit. Na podlagi potrdila
o opravljenem vozniškem izpitu in spričevala o temeljni kvalifikaciji upravna enota
izda vozniško dovoljenje.
Kandidat lahko praktični in teoretični
preizkus opravlja pri različnih pooblaščenih centrih. Za del preizkusa pridobi
potrdilo, ki ga predloži drugemu pooblaščenemu centru. Na dan, ko poteka izpit,
se usposabljanje kandidatov ne sme več iz-
vajati. Izpit poteka v slovenskem jeziku. V
primeru, da je kandidat tuja fizična oseba,
se uporablja tudi v tujem jeziku. Komisija
mora zagotoviti izpitne pole v jeziku, ki ga
tujec razume. Preizkus znanja opravi tisti,
ki doseže najmanj 60 odstotkov skupnega
števila točk. Ocena preizkusa je »je opravil« ali »ni opravil«. Kandidat, ki ne soglaša
z oceno, se lahko pritoži pri predsedniku
komisije.
Pospešeno pridobivanje temeljne kvalifikacije obsega vsa znanja in cilje, v obliki
tečaja, ki traja najmanj 140 ur. Kandidat
po tečaju opravi preizkus znanja in ob tem
opravi še najmanj 9 ur individualne vožnje
v spremstvu učitelja vožnje. Po uspešno
zaključnem preizkusu znanja komisija izda spričevalo.
Katerega rednega usposabljanja se moram udeležiti?
Redno usposabljanje po programu 1 se je začelo izvajati 1. decembra 2014. Kako pa naprej?
Koda 95 poteče v letu 2015 – udeležiti se morate usposabljanja za program 2011, 2012,
2013, 2014 in program 1.
2014, program 1 in program 2.
program 1, program 2 in program 3.
Koda 95 poteče v letu 2018 – udeležiti se morate usposabljanja za program 2014, program
1, program 2, program 3 in program 4.
Po končanem usposabljanju se naslednje leto udeležite programa usposabljanja, ki je na vrsti
naslednje leto.
V primeru izgube, uničenja, kraje ali tatvine spričevala je treba to priglasiti pooblaščenemu centru, ki je spričevalo izdal. Ta
izda potrdilo, da je pridobil temeljno kvalifikacijo oziroma je opravil redno usposabljanje. V potrdilu je naveden datum
pridobitve, vrsta prevozov in datum, do
katerega velja koda 95.
Redno usposabljanje je obvezno za vse
voznike in ga morajo vsi, ki so opravili prvi tečaj rednega usposabljanja, opravljati
vsakih pet let pred iztekom veljavnosti
spričevala. To usposabljanje se izvaja vsako leto po predvidenem programu (od
programa 1 do programa 5, vsako leto en
program), ki traja najmanj sedem ur skupaj. Voznik, ki je opravil temeljno kvalifikacijo, pristopi k rednemu usposabljanju
naslednje leto po pridobljeni kvalifikaciji.
Če voznik ne opravi usposabljanja za katerega od programov, mora tega nadomestiti do poteka veljavnosti kode 95. V
primeru, da se voznik ne odloči za usposabljanje in mu koda 95 poteče, mora pred
podaljšanjem opraviti programe usposabljanja, ki so predvideni za preteklih
pet let od leta, ko voznik želi podaljšati
veljavnost kode 95. Po končanem rednem
usposabljanju (35 ur po vseh petih predvidenih programih) vozniku pooblaščeni
center izda spričevalo, ki potrjuje opravljeno 35-urno redno usposabljanje.
Redno usposabljanje poteka v obliki teča-
Pogrešitev, izgubo ali tatvino izkaznice mora imetnik naznaniti izdajatelju v
osmih dneh oziroma v osmih dneh po
vrnitvi iz tujine.
ja, ki traja 35 ur in je razdeljen na pet programov po 7 ur. Voznik opravi redno usposabljanje v letu, ko mu poteče veljavnost
kvalifikacije. Usposabljanje za posamezen
program tekočega leta se lahko začne izvajati 1. decembra predhodnega leta.
Voznik se lahko dnevno udeleži samo enega 7-urnega usposabljanja. Ena ura usposabljanja traja 45 minut. V sedmih urah
morajo biti vsaj trije 15-minutni odmori.
Po opravljenem rednem usposabljanju
voznik dobi potrdilo o delnem usposabljanju, na katerem je naveden program,
po katerem se je usposabljal, in vsebina.
Voznik se lahko vsako leto udeleži usposabljanja pri drugem pooblaščenem centru.
Dolžan je predložiti potrdila o že izvedenih usposabljanjih. Pooblaščen center, ki
je izvedel zadnje usposabljanje, vozniku
izda spričevalo, ki potrjuje, da je opravil
35-urno usposabljanje ter arhivira vsa
predhodno izdana potrdila o delnih usposabljanjih. S spričevalom voznik na upravni enoti zaprosi za novo vozniško dovoljenje, na katerega se vpiše nova veljavnost
kode 95 (pet let). Voznik lahko izkazuje
svojo usposobljenost tudi z izkaznico o temeljnih kvalifikacijah, za katero se vloga
prav tako vloži na upravni enoti. Oblika in
vsebina te izkaznice je natančno določena.
Za vse tečaje rednega usposabljanja morajo pooblaščeni centri obvestiti pristojno
ministrstvo najmanj štiri dni pred začetkom. Iz obvestila morata biti razvidna datum in ura izvedbe, točen naslov lokacije
izvajanja usposabljanja, program, po katerem se bo usposabljanje izvajalo in predvideno število kandidatov. Med samim izIzenačenje veljavnosti različnih veljavnosti vozniške kvalifikacije oziroma kode 95
(za prevoz oseb in prevoz blaga) se po
končanem rednem usposabljanju izenači, in sicer z veljavnostjo tiste kategorije,
ki velja dlje časa.
Tuji državljani
Državljani tretjih držav lahko v Sloveniji
pridobijo temeljno kvalifikacijo, če so zaposleni pri podjetju s sedežem v Republiki Sloveniji ali zanj delajo. Enako velja
tudi za tiste voznike, ki se želijo zaposliti
pri takšnem podjetju in potrebujejo temeljno kvalifikacijo za pridobitev delovnega dovoljenja. Ti vozniki lahko pridobijo
vozniško izkaznico šele po pridobitvi delovnega dovoljenja.
vajanjem usposabljanja mora pooblaščen
center imeti poimenski seznam udeležencev. Kontrolo nad izvedbo usposabljanj
izvaja prometni inšpektorat, ki izvaja kontrolo tudi na terenu. Ministrstvo, pristojno za promet, vodi evidenco o opravljenih
preizkusih znanja in opravljenih rednih
usposabljanjih v elektronski obliki. Pooblaščeni centri pristojnemu ministrstvu
posredujejo letna poročila o izvedenih izpitih za pridobitev temeljne kvalifikacije
in rednih usposabljanjih voznikov.
Predstavljamo
Komunalna pehota
Videti na enem mestu tako široko paleto komunalnih vozil je zelo redka priložnost.
Ivecova vozila so se že večkrat izkazala za dobre gostitelje različnih nadgradenj, vse od
plugov za čiščenje cest pa do velikih pobiralcev smeti.
Brez posebnih tovornjakov, ki urejajo mestni utrip, ne bi bi-
lo življenja in mesta ne bi mogla funkcionirati. Tudi na tem
področju je novosti vedno veliko, saj tehnika napreduje iz
dneva v dan. Tokrat smo si lahko ogledali kar 12 vozil z različnimi nadgradnjami, namenjenimi pretežno komunalnim potrebam. Udeleženci te posebne predstavitve smo se na enem
mestu lahko prepričali o zmožnostih vozil in nadgradenj, kot
so: vozilo za odvoz smeti, selecto smetar, prekucnik z dvigalom, vozila za zimsko službo …
Med vsemi smo izbrali tri, ki na neki način izstopajo in so še
posebej uporabni v mestnih gnečah:
Eurocargo 14t – prekucnik in dvigalo:
Osnovo tvori iveco eurocargo, s 14 tonami bruto mase, s
šestvaljnim motorjem, ki razvije moč 161 kW/220 KM.
Na iveco šasiji je bil nameščen prekucnik, vsi profili so ojačani, ob tem pa so povišane tudi pnevmatike. Nadgradnja nosi
ime znanega avstrijskega izdelovalca Palfinger. Ima tristranski prekucnik in teleskopsko zadnjo stranico za prevoz cevi
daljših od 6 metrov. Za lažje natovarjanje je na šasiji še dvigalo PK8500A.
16
Daily 7t – smetar Farid
selecto-Gradatin:
Vozilo iveco daily s 7 tonami bruto mase poganja 3-litrski motor z močjo 155 kW/210 KM. Vozilo je enkratno po tem, da
je zadnja os opremljena z zračnim vzmetenjem. Nadgradnja
pripada italijanskemu proizvajalcu Farid. Selecto smetar je
opremljen z dvema ločenima posodama za zbiranje odpadkov.
Prvi prostor meri 2,6 m3, drugi pa 5 m3. Oba prostora sta opremljena s potisno ploščo in imata možnost zbijanja odpadkov v
razmerju 3:1. V oba prostora lahko nalagamo kante, velike do
360 litrov.
Eurocargo 16t – smetar
Mazzocchia-Alfateh
Vozilo iveco eurocargo 16 ton skupne mase in šestvaljnim motorjem, ki razvije moč 206 kW/280 KM.
Šasija ima na zadnji osi zračno vzmetenje. Smetarska nadgradnja je velika 14 m3 in prihaja iz italijanske delavnice Mazzocchia. Prostor za zbiranje odpadkov je opremljen s potisno
ploščo in možnostjo zbijanja odpadkov v razmerju 6:1 in je
opremljen z mehanizmom za dvigovanje posod z odpadki, velikih do 1100 litrov.
Statistika // PRIKOLICE
Prepričljiva rast
V prejšnji številki smo vam predstavili podatke o prvih registracijah pri lahkih in težkih
gospodarskih vozilih, tokrat pa smo pobrskali še po podatkih o prvič registriranih novih
priklopnih vozilih in po podatkih o prvih registracijah avtobusov.
V lanskem letu smo na slovenske
ceste postavili kar 40 odstotkov več priklopnih vozil kot leta 2013. Podatek je
zelo zanimiv, saj prodaja priklopnikov
ni nikoli tako tesno sledila prodaji tovornjakov. Nekakšno nenapisano pravilo se glasi, da bi morala prikolica zdržati
dve vlečni vozili. A je več kot očitno, da
so naši prevozniki v času krize manjkrat
pogledali za novim priklopnikom in da
je sedaj čas, da se tudi ta del voznega
parka posodobi.
Nesporni favoriti na našem trgu so
nemški proizvajalci priklopnih vozil,
saj so kar trije med najboljšimi štirimi.
Naši kupci cenijo njihovo robustnost,
natančno izdelavo, kakovost, razvejano servisno mrežo in relativno kratke
V EU je bilo lani registriranih 173.000
priklopih vozil, kar je za 8 odstotkov več
kot leta 2013.
18
Schmitz Cargobull
 Bojan Miklavc: »Prodali smo več
polpriklopnikov s cerado, kot smo
pričakovali.«
Ko me vprašate, kako smo zadovoljni z letom 2014, je moj odgovor, da smo in nismo. Smo, ker nam je uspelo prodati veliko
več polpriklopnikov s ponjavo kot leto prej,
tu smo torej presegli naša pričakovanja, in
nismo, ker smo prodali precej manj polpriklopnikov hladilnikov, kot smo načrtovali.
Zadovoljni smo tudi s prodajo špediterskih
nadgradenj, tako tistih s ponjavo kot tudi
hladilniških.
V letu, v katero smo že kar globoko zakoračili, so naša pričakovanja optimistična.
V hiši imamo že lepo število naročil za prvi
kvartal, pa tudi napovedi naših partnerjev,
koliko prikolic nameravajo v tem letu kupiti
ali zamenjati, so zelo obetavne.
Krone – TCI, d. o. o.
Leto 2014 je bilo za nas, ki prodajamo priklopna vozila, precej boljše
kot leto poprej. Pri podjetju TCI smo okrevanje trga predvidevali, a
se je prodaja odvijala še boljše, kot smo pričakovali. Povpraševanje je
bilo veliko, saj so prevozniki obnavljali vozne parke. Mi bi lahko prodali
še kako vozilo več, a smo imeli občasno težave z dobavnimi roki, ki so
se nepričakovano raztegnili. Iz Ljubljane oskrbujemo tudi hrvaški trg,
zato smo mnenja, da je pred nami še eno dobro in pozitivno leto, je pa
zaradi različnih dejavnikov (kriza z Rusijo, vojna v Ukrajini …) zelo težko
napovedati, kakšna bo dejansko letošnja prodaja, saj naši prevozniki
sedaj manj vozijo na krizne trge.
Pri Kroneju dajemo velik poudarek kakovosti, tehnološkemu napredku
in zadovoljstvo strank, in tako bo tudi v prihodnje, saj bomo v letošnjem letu predstavili kar nekaj novosti na področju priklopnih vozil.
 Željko Čurić, TCI: »Pri Kroneju dajemo velik poudarek kakovosti, tehnološkemu napredku in zadovoljstvu
strank.«
Schwarzmüller
Leto 2014 je bilo za nas uspešno in
je predstavljalo prvo resno okrevanje
na trgu po letu 2008. Občutek je,
da bo trg letos še bolj oživel. Naše
stranke so bolj sproščene, vedo, kar
hočejo in kam želijo. Izjemno je zanimanje za Schwarzmüller Ultralight
prikolice, najsi bo govora o cisternah,
ceradah, kiperskih ali gozdarskih prikolicah. Tukaj imamo največ izkušenj,
stranka pa pričakovane uporabniške
koristi in s tem prednost na trgu. V
leto 2015 zremo z optimizmom.
 Boris Zupanič, dipl. oec.:
»Zbrali smo kar 230 naročil za
naše izdelke, sicer je bilo registriranih nekaj manj, a smo
s tržnim deležem zadovoljni.«
V mojem svetu je
pomembna
učinkovitost. In
moj Cool Liner
znamke Krone.
Vrhunska učinkovitost
hlajenja
KRONE zmogljiva prikolica je na voljo v izvedbi Cool Liner Duoplex Steel z jeklenimi
ploščami vzdolž celotne dolžine. Robustno, praktično, učinkovito. KRONE polprikolice
Cool Liner so izdelane po meri za intenzivno uporabo v prevozu blaga pri zahtevani
temperaturi. Šasija, konstrukcija in oprema − vse je stabilno in premišljeno izdelano.
Od fleksibilnega zračnega kanala, za tekočino neprepustnih tal, do zadnje ključavnice
iz nerjavečega jekla: vse najmanjše podrobnosti so usklajene z najvišjimi zahtevami.
TCI TRADING d.o.o.
Stegne 7, 1000 Ljubljana
Tel: 01 511 32 40
Fax: 01 511 32 45
e-mail: info@tci-trading si
internet: www.tci-trading.si
19
Statistika // PRIKOLICE
Kögel – Petrans, d. o. o.
 Jure Rečnik: »Uspešno prodajo pripisujemo predvsem živahnemu trgu, osebnem odnosu do
kupcev in širokem naboru kakovostnih polpriklopnikov Kögel.«
V podjetju Petrans, d. o. o. smo zelo zadovoljni s
prodajo polpriklopnikov Kögel v letu 2014. Naša
rast je presegla rast trga, tako da smo nekoliko
povečali svoj tržni delež. Uspešno prodajo pripisujemo predvsem živahnemu trgu, osebnem odnosu
do kupcev in širokem naboru kakovostnih polpriklopnikov Kögel. Za leto 2015 je nehvaležno napovedovati prodajne rezultate, ki so odvisni predvsem
od odločitev kupcev, ali bodo nadaljevali s posodabljanjem svojih voznih parkov ali pa se bodo rajši
odločili za vzdrževanje že obstoječe opreme. Pri
Petrans, d. o. o. bomo našim kupcem še naprej
ponujali celovito prodajno in poprodajno storitev.
S predstavitvijo kakovostnih tehnoloških rešitev na
polpriklopnikih Kögel pa želimo še izboljšati svoj položaj na slovenskem trgu.
dobavne roke. Največ vozil je še vedno polprikolic s cerado,
njihov odstotek pa se vrti okoli številke 70. Dobrih deset odstotkov celotne prodaje odpade na hladilnike, največji prodajni skok pa so zabeležile prikolice za spravljanje lesa iz gozda.
To lahko pripišemo velikemu žledolomu lani januarja.
Že nekaj let zapovrstjo je številka ena v Sloveniji Schmitz Cargobull, ki si je tudi lani odrezal dobro tretjino našega trga, če pa po-
gledamo samo segment vozil z izolativno
nadgradnjo (hladilniki) ima Schmitz Cargobull v Sloveniji kar tričetrtinski delež.
Krone je v lanskem letu uspel zdržati četrtinski delež, močno pa sta se popravila
tako po prodajnih številkah kot tudi po
tržnem deležu Schwarzmüller in Kögel.
Še kar nekaj znamk se najde med prvimi registracijami na našem trgu, a vsi
skupaj dosegajo le dobrih 20 odstotkov
trga. Med njimi pa še najbolj izstopata
Berger in Kässbohrer.
Tudi po izjavah sodeč je bilo leto, ki je za
nami, zelo plodno in podobnega pričakujejo tudi letos. Prevozniška dejavnost kljub
številnim pretresom in težavam še vedno
prinaša kruh številnim slovenskim družinam, ker pa naši prevozniki vozijo pretežno na zahod, potrebujejo novejša vozila,
ki imajo čistejše motorje, k njim pa sodijo
tudi nove, napredne in lepe prikolice.
Prve registracije priklopnih vozil
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Skupaj:
Znamka
2013
2014
Schmitz
Cargobull
Krone
Schwarzmüller
Kogöl
Berger
Kässbohrer
Ostali
279
353
245
102
92
9
7
114
848
312
175
152
21
20
160
1193
Priklopniki po namenu
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Ponjava
Hladilniki
Gozdarske
Prekucniki
Za zabojnike
Cisterne
Ostalo
eTransport.si
NOVA SPLETNA STRAN
Prilagojena tudi za
mobilne uporabnike.
20
810
143
60
55
45
20
60
1193
Statistika // AVTOBUSI
Odskok
Avtobusni trg je lani prekosil sam sebe. Še vedno je na prvem mestu Mercedes,
sledita pa mu MAN in Iveco.
Avtobusi so posebna zvrst prodajnih
artiklov na našem trgu. Na njem že leta kraljujeta Mercedes in MAN, saj so
njihovi avtobusi najbolj priljubljeni za
opravljanje turističnih prevozov. Trg je
skozi vsa leta vzdrževal raven okoli 100
vozil, lani pa je konkretno poskočil. Odskok trga je vedno odvisen od različnih
razpisov, še najpogosteje od razpisov
ljubljanskega LPP, a sta lani vozni park
močno posodobila tudi Alpetour in mariborski Marprom. Zanimivo pa je, da se
skoraj nihče ni odločil za Mercedes, temveč pretežno za Man, Iveco in Scanio.
In kako je Mercedes še vedno na prvem
mestu? V lanskem letu se je močno dvignil trend nabave manjših, namenskih
avtobusov iz razreda mini in midibus,
in tu kraljuje Mercedes, saj je bilo največ
manjših avtobusov narejenih prav na
njihovi osnovi. Odlično se je v tem razredu odrezal tudi Otokar, ki je skupno po
prodaji na četrtem mestu. Lepo je opaziti tudi prebujanje domače proizvodnje.
 Pregled prodaje avtobusov za zadnjih deset let.
V Mariboru je ponovno zaživela proizvodnja, o kateri bomo pisali v eni izmed
naslednjih številk. Večina izdelkov, sedaj
s pomočjo kitajskega kapitala, gre sicer
Prve ragistracije avtobusov v
2014
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Mercedes-Benz
MAN
Iveco
Otokar
Scania
TAM Durabus
Ostali
Skupaj
59
40
25
16
10
6
16
172
Novi avtobusi nad 11 metrov
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
22
MAN
Mercedes-Benz
Irisbus
Scania
Setra
TAM Durabus
Neoplan
Otokar
Skupaj
38
25
23
10
5
3
2
2
108
Prvič registrirani rabljeni
avtobusi
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
v izvoz, a nekaj vozil je ostalo tudi v Sloveniji.
Zanimiv je tudi izvor avtobusov. Že leta večina avtobusov prihaja v Evropo
iz Turčije. Tudi v tokratni statistiki je
njihovo število več kot 65 odstotno. Z
20 odstotki je na drugem mestu država
porekla Francija, od koder prihajajo Iris-
Mercedes-Benz
Setra
MAN
Van Hool
Neoplan
Volvo
Ostali
Skupaj
23
15
9
5
5
5
13
75
busi. Po pet odstotkov pa so si razdelili
Nemci, Slovenci ter vsi ostali.
Razvoj trga bomo še spremljali, verjetno
pa letos trg ne bo tako velik. Omeniti pa
je še treba, da je ob novih avtobusih prvič slovenske tablice dobilo še skoraj 75
rabljenih avtobusov, namenjenih predvsem turističnim vožnjam in tudi tu je
na prvem mestu Mercedes-Benz.
Izvor avtobusov iz druge roke pa pokaže,
da jih 45 odstotkov prihaja iz Nemčije,
35 odstotkov iz Turčije in 20 odstotkov
iz ostalih držav.
23
Test // ford tourneo connect grand 1,6 TDCi
Minibus ali
dostavnik
Ford je v zadnjem obdobju močno zapletel poimenovanje svojih modelov, zato za začetek
razčistimo nekaj pojmov. Če je beseda o potniški izvedenki, se ime začne z nazivom
tourneo, če je tovorna izvedenka, s transit, šele nato pa pride ime modela – courier,
connect ali custom. Po tej razlagi vam bo jasno, da smo preizkusili potniško izvedenko,
saj se le-ta imenuje tourneo connect, ki pa je bila še dodatno podaljšana in nosi v imenu
še dodatek grand.
Besedilo in fotografije: Borut Štajnaher
Deset let po predstavitvi prve generacije tega modela je na našem trgu končno povsem novo vozilo. Zbogom kruto
in trdo podvozje z listnatimi vzmetmi
zadaj. Vozilo je sedaj spredaj naslonjeno
na MacPhersonovo vzmetno nogo, zadaj
pa na multilink. To omogoča nova platforma C1, na kateri stojijo tudi focus, C-max in kuga.
Avtomobil je na voljo v dveh dolžinah.
Krajši meri 4,42 metra, mi pa smo preizkusili za 40 centimetrov daljšo različico,
ki omogoča namestitev še dveh sedežev
v zadku.
24
Tisto, kar najbolj preseneti, je vsekakor modularnost notranjosti. Ta ford
se v trenutku iz minibusa spremeni v
mali dostavnik. Zadnja dva sedeža sta
lepo zložena v dnu vozila, prav tako pa
lahko v dno povsem elegantno spustimo tudi vse tri sedeže v srednji vrsti, s
čimer dobimo povsem ravno površino
in kar 2,6 kubičnega metra velik prtljažni prostor. Da olajšamo vstop potnikov ali nalaganje prtljage, sta na boku
drsna vrata, ki se široko odprejo. Seveda pa je največje udobje spredaj, kjer
voznik in sovoznik uživata v vožnji,
kot s kakšnim osebnim avtomobilom.
Multifunkcijski volanski obroč, merilniki in sredinska konzola so pregledni
in prepoznavni, prevzeti iz hišnih modelov. Nad glavo najdemo uporabno
polico, prav tako je celotna notranjost
prilagojena odlaganju večjih in manjših predmetov, tako lahko v predal v
vratih odložimo tudi 1,5 litra veliko
plastenko.
Položaj za volanom je dober, zahvaljujoč izdatno nastavljivem sedežu in
volanu. Ročica 6- stopenjskega ročnega
menjalnika je postavljena v dno sredin-
 Notranjost je
svetla in pregled
na, stikala in
gumbi so znani iz
Fordovega osebnega programa.
ske konzole in samodejno sede
v roko voznika. Dobra je tudi
preglednost naprej, medtem ko
so za vzvratno vožnjo in bočno
parkiranje v pomoč senzorji in
kamera, ki sliko projicira kar v
notranjem vzvratnem ogledalu.
Na testu smo tokrat preizkusili
trenutno najmočnejši motor v
ponudbi, 1,6 TDCi, ki razvije 85
kW/115 KM. Motor, prav tako
že stari znanec iz drugih Fordovih modelov, deluje zelo uglajeno in v nobenem delovnem
režimu ne iritira voznikovega
slušnega sistema. Je pa v tem
vozilu na posebni preizkušnji,
saj je vozilo samo težko 1,6 tone, ob tem pa ima še nosilnost
550 kilogramov. Zato so zmogljivosti precej bolj skromne
kot pri osebnih vozilih. Najvišja
hitrost tako znaša le 165 km/h,
pospešek do 100 km/h traja 14
sekund, še najbolj pa moti neodzivnost motorja pod 1500
vrtljaji, zato je treba večkrat
prestaviti v nižjo prestavo.
Ford tourneo connect je oblikovno svež in tehnološko dovršen
avtomobil, ki se lahko pohvali
tudi s sistemom SYNC, preko
katerega lahko radio, klimo ali
telefon upravljate kar s pomočjo
glasu. Če so bili v tem razredu
do sedaj prevladujoči francoski
proizvajalci, pa so v connectu
dobili močnega tekmeca.
 Tudi če uporabljamo vseh
sedem sedežev je prtljažnik še
vedno velik 300 litrov, lahko pa
se raztegne vse do 2,6 kubika.
25
Test // fiat ducato 130 multijet 35H maxi
Nova generacija
poslovanja
Besedilo: Matej Jurgele / Fotografije: Borut Štajnaher
Pri Fiatu so moderniziranega in lepotno prenovljenega ducata predstavili lani. Opremljen
je z novimi asistenčnimi sistemi, s prenovljenim informacijsko-razvedrilnim sistemom in
spremenjenim sprednjim delom.
LED tehniki (dnevne luči).
26
S to potezo so pri Fiatu nekoliko
razbili monotonost običajno škatlastih dostavnikov in naredili
novega ducata, na videz modernejšega in agresivnejšega. Na
voznikovem sedežu se sedi udobno. K temu pripomorejo tudi nekoliko trši sedeži, ki se izkažejo
kot solidni in hrbtu prijazni tudi
ob daljših vožnjah. Za lažji
vstop bi lahko namestili še
kakšno ročico na A stebričku. Upravljanje pomembnejših funkcij ne
zahteva veliko telovadbe
po kabini, deloma tudi zaradi na volanu nameščenih tipk za
upravljanje radia in prostoročnega telefoniranja, ki ga je možno
Višina
1,95 m
Širina 1,88 m
Globina
3,7 m
Novosti v notranjosti prenov
ljenega ducata bi lahko opisali kot
rahlo zadržane, vendar opaz
ne.
Kromirane obrobe merilnikov
vam bodo takoj padle v oči. Če pa
se na voznikovem sedežu nagnete
nekoliko naprej, boste takoj opazili spremenjen pokrov motorja
z izboklino. Krivina hladilnika je
optično podaljšana proti prednjima žarometoma, ki sta za
doplačilo
na voljo
tudi v
Širina 1,42 m
Nakladalni
rob 60 cm
z osrednjim informacijsko-razvedrilnim sistemom spariti na že
znani način. Desno od volana se
nahaja ergonomsko dobro postavljena prestavna ročica serijskega
šeststopenjskega menjalnika.
Kot je za tovrstna vozila v navadi,
je armaturna plošča izdelana iz trde plastike, le sredinski del okoli
5-palčnega na dotik občutljivega
zaslona in avtomatske klimatske
naprave je odet v črno lesketajočo
plastiko. Desno se nahaja 12-voltna vtičnica in držalo za manjše
pločevinke, pod stikali, med katerimi je tudi tisto za upravljanje
sistema za samodejno zaviranje
ob spustu, ki deluje odlično tudi
ob snežnih razmerah, pa se nahajata dve odlagalni mesti za večje steklenice in priročen predal
za prenosni telefon. Dve manjši
odlagalni mesti sta levo in desno
od volanskega obroča, primerni
za manjše stvari in kovance. Če
k temu prištejemo še predale na
vratih, zaprt predal na sredini armaturne plošče in predal pred no-
 Novosti v
notranjosti so
zadržane, vendar opazne.
gami sovoznika, bi lahko dejali, da
teh ob rednem pospravljanju vozila ne bi smelo zmanjkati. Da so
stekla in vzvratna ogledala eklek-
tično pomična, o tem najverjetneje ni treba izgubljati besed.
Pogrešali pa smo vzvratno kamero, ki je pri vozilih brez sredinske-
Test // fiat ducato 130 multijet 35H maxi
ga vzvratnega ogledala vse pogosteje del serijske opreme.
Kot bi vozil osebni
avtomobil
Krmiljenje je lahkotno, s čimer je
ducata možno preprosto krmiliti skozi ozke ulice. Pri nekoliko
agresivnejšem zavijanju sili vozilo s pogonom na sprednji kolesni
par nekoliko v podkrmarjenje,
vendar se kmalu zatem vklopi
EPS, ki diskretno popravi voznikovo napako. Pri prečkanju udarnih jam in prečnih grbin ducato
sicer nekoliko poskakuje, vendar
je generalno gledano udobje med
vožnjo solidno. Spremenjene
stopalke ne zahtevajo veliko moči, kljub nežnejšemu pritiskanju
zagotavlja zavorni pedal natančno odmerjanje zavorne moči,
celoten zavorni sistem pa ducata
upočasni brez obotavljanja.
Tokratno testno različico je poganjal posodobljen 2,3-litrski multijet euro 5+ motor, ki predstavlja
sredino ducatove ponudbe. Iz
sebe iztisne 96 kW (131 KM) in
320 Nm navora pri 1800 vrtljajih
v minuti, v kombinaciji s šeststopenjskim menjalnikom (na voljo
je tudi avtomatska različica) pa se
izkaže kot dobra rešitev za mešano uporabo. Motor je ravno prav
okreten v prometu, predvsem
zahvaljujoč visokemu navoru pri
nizkih vrtljajih, na avtocesti pa
tudi ni preveč požrešen. Pospeševanje je uglajeno, do 3000 vrtljajev »vleče« štirivaljni agregat brez
28
 Kot pravijo
pri Fiatu, so pri
ducatu sedaj
občutno izboljšali trpežnost in
zanesljivost.
zadržkov, čez to mejo pa postane
malce glasen in neodziven. Šeststopenjski menjalnik pripomore
k zmanjšanju števila vrtljajev,
tako da tudi vožnja s 130 km/h
ostane prijetna. Pri Fiatu so se
tokrat resnično potrudili kabino
dobro zvočno izolirati.
In poraba? V tovarni zagotav
ljajo, da se je možno peljati že
s porabo 7 litrov na 100 prevoženih kilometrov, bolj realna
številka pa se giblje med 9 in 10
litri plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Prostornina posode za gorivo je 90 litrov,
kar zadošča za okoli 1000 prevoženih kilometrov.
Prostora na pretek
Kot pravijo pri Fiatu, so glede na
prejšnji model občutno izboljšali
Osebna izkaznica:
trpežnost in zanesljivost, zahvaljujoč izkušnjam, pridobljenim
pri izvažanju in preizkušanju modela ducato po vsem svetu. Prav
tako je možno med samo vožnjo,
predvsem pa pri ostrem zavijanju
navkreber, zaznati dodatno ojačitev ključnih vozlišč na karoseriji,
saj je vzvojnega zvijanja karoserije občutno manj kot pri predhodnem modelu, izpopolnjeni tečaji
vrat pa to še dodatno dopolnjujejo. Različica, ki smo jo preizkusili,
se ponaša s 3,7 metra dolgim tovornim prostorom, medtem ko
višina znaša 1,95 in širina 1,88
metra. Širina med blatnikoma
je 1,42 metra. V testnega ducata
bi tako lahko spravili 13 kubikov
tovora, zmožen pa je prepeljati do
1400 kilogramov tovora. Višina
nakladalnega praga znaša 60 centimetrov.
Ker se delovne zahteve spreminjajo in vse več proizvajalcev
teži k učinkovitosti, tehnološkemu napredku in zanesljivosti, so
se tudi pri Fiatu odločili, da sledijo tem trendom. Seveda so pri
novem ducatu dodali še večjo
mero udobja. Ducato tako (po)
ostaja prva izbira za tiste, ki si
želijo preprosto vozilo za upravljanje, obenem pa z zadostno
mero varnosti in prilagodljivosti poskrbi, da je tovor vedno
dostavljen varno, hitro in, kar
je danes skoraj najpomembnejše, cenovno ugodno in ekološko
sprejemljivo.
fiat ducato 130 multijet 35H maxi
Motor
Prostornina (cm3)
turbodizelski, 4-valjni vrstni motor
2287 cm3
Največja moč (kW/KM):
96/131
Največji navor v Nm pri
vrt./min.:
320/1800
Mere (d x š x v (mm)):
5998 x 2050 x 2522
Medosna razdalja (mm):
Masa/nosilnost (kg):
Menjalnik:
Tovorni prostor (m3):
4035
2090/1410
6-stopenjski, ročni
13
Najvišja hitrost (km/h):
154
Povprečna poraba na 100
km (l):
9,5
Emisije CO2 (g/km):
153
Varnost // asistent slepega kota
Asistent
slepega
kota
Besedilo: Andrej Godeša / Foto: Daimler, RT
Statistika prometnih nesreč je neizprosna. Trčenja med
zavijanjem vozil sodijo med najbolj pogoste in najtežje vrste
prometnih nesreč, povezanih s težkimi tovornimi vozili in
drugimi nezaščitenimi udeleženci prometa. Če šofer ni
dovolj pozoren, se kolesarji in pešci kaj hitro lahko znajdejo
v nevarnosti. Novi asistent slepega kota (Blind Spot
Assist) zanesljivo opozarja voznika pred nevarnostmi med
zavijanjem v kritičnih situacijah z omejenim vidnim kotom.
Še več – prav tako nadzira krivuljo premikanja priklopnika
in opozarja tudi pri nevarnosti za trčenje z nepremičnimi
ovirami, kot so na primer semaforji ali cestne svetilke. Na
enak način podpira voznika tudi pri menjavi voznega pasu.
30
Sven Ennerst, vodja razvoja in nabavne službe družbe Daimler Trucks, je
med predstavitvijo jeseni 2014 poudaril:
»Razvoj tehnologije ‘Blind Spot Assist’ je
več ali manj zaključen. Prava eksplozija
trčenj med zavijanjem tovornjakov nam
pri Daimlerju ni dala miru, vendar je treba
pred uvedbo na trg opraviti še obsežno testiranje. To pomeni, da bo treba prevoziti
še na tisoče testnih kilometrov in sistem
preizkusiti na različnih konfiguracijah vozil. Od vodilnega pri uvajanju novih tehnologij kupci pričakujejo rešitve, ki bodo
postale kažipot drugim – še posebej, ko
gre za izboljšave, ki pomenijo aktivno varnost. Te imajo pri družbi Daimler Trucks
najvišjo prioriteto.«
Število nesreč, v katerih so udeleženi tovornjaki, se ob pomoči različnih sistemov
asistence zmanjšuje. Tendenca je jasna
in pozitivna. V preteklih letih in desetletjih so se zmogljivosti prevoza tovora po
cesti večkrat povečale. Če obravnavamo
nesreče, v katerih so udeleženi tovornjaki,
je hkrati število ponesrečenih ali mrtvih
udeležencev v prometu v Evropi močno
upadlo. A med tovornjaki, pešci in kolesarji še naprej ostaja neenakopravno razmerje moči: nevarnost pri neželenih srečanjih med tovornjaki in pešci ali kolesarji
nastane zaradi ekstremno velikih razlik
 V stebričku
A na sopotnikovi
strani bo v višini
pogleda voznika
začela utripati opozorilna
LED svetilka v
obliki rumenega
trikotnika.
v masi. Posledica: vsak peti smrtno ponesrečeni pešec ali kolesar
znotraj naselij v Nemčiji je umrl
po trčenju s tovornjakom. Zunaj
naselja beleži statistika med 10 in
15 odstotkov tovrstnih nesreč s
smrtnim izidom.
Po pričakovanjih se pri nesrečah
tovornjakov med zavijanjem v desno koncentrirajo kontaktna mesta na prednji desni strani vozila.
Tu se med prometno nesrečo pri
precej več kot 50 odstotkih zgodi
prvi udarec. Novi Mercedes-Benzov asistent slepega kota ‘Blind
Spot Assist’ bo reševal življenja.
Na lastno iniciativo, vendar tudi
zaradi številnih povratnih informacij kupcev je Mercedes-Benz
razvil pomočnika slepega kota
vožnje. Omogočil bo pravočasno
ukrepanje in reševal bo življenja.
Tako na primer Združenje nem-
 Novi asistent
slepega kota
(Blind Spot
Assist) zanesljivo opozarja
voznika pred
nevarnostmi
med zavijanjem
v kritičnih situacijah z omejenim
vidnim
 Naloga asistenta slepega
kota je informirati voznika, če
se objekt znajde
ob strani poleg
vozila.
ških zavarovalnic GDV (Gesamtverband der Deutschen Versicherungswirtschaft)
pričakuje,
da bo novi asistent slepega kota
omogočil izogibanje kar polovici vseh nesreč med tovornjaki in
pešci oziroma kolesarji. Število s
tem povezanih smrtnih žrtev bi
se lahko zmanjšalo skoraj za eno
tretjino.
Novi Mercedes-Benzov asistent
slepega kota pa zna še več. Šoferja med zavijanjem ne opozarja le
na druge udeležence v prometu,
temveč ga posvari tudi pred grozečim trkom z nepremičnimi objekti
– na primer prometnimi znaki ali
cestnimi lučmi – in služi kot sistem asistence pri menjavi voznega pasu na desno, vse do najvišje
dovoljene hitrosti. Srce novega
asistenta slepega kota je radarski
sistem čutil na sopotnikovi strani
pred zadnjo osjo tovornjaka. Sistem je naravnan tako, da pokriva
celotno dolžino vozila, pa naj bo
to priklopnik ali vlačilec. Radarski
snop je razširjen tako, da zajame
še prostor do dveh metrov pred
vozilom.
Naloga asistenta slepega kota je
informirati voznika, če se objekt
znajde ob strani poleg vozila. V
drugem koraku ga bo sistem ponovno opozoril, če bo voznik začel
ali nadaljeval z vožnjo, ki bi lahko
pomenila nevarnost za trčenje.
Če se bo premični objekt znašel v
stranskem območju nadzora, bo
sistem voznika optično opozoril.
V stebričku A na sopotnikovi strani bo v višini pogleda voznika začela utripati opozorilna LED svetilka v obliki rumenega trikotnika.
Svetilka bo intuitivno preusmerila
pozornost voznika na situacijo
poleg njegovega vozila. Pri nevarnosti trčenja bo sledilo dodatno
optično in zvočno opozorilo: LED
svetilka bo začela utripati v rdeči
barvi in z večjo močjo, oglasil pa se
bo še opozorilni piskač.
Če bodo senzorji med zavijanjem
zaznali v območju krivulje obračanja tovornjaka statično oviro,
kot na primer semafor ali cestno
svetilko, se bo prav tako vključilo
optično in zvočno opozorilo. Ta
obsežna podpora vozniku bo delovala v celotnem območju hitrosti
vozila od nepremičnega stanja, na
primer čakanje pred semaforjem,
pa do najvišje dovoljene hitrosti.
31
32
gvl 2015
Izbor se začenja!
Ponovno je leto naokoli in naša revija skupaj s partnerji
začenja novo akcijo »Gospodarsko vozilo leta«. Akcijo
letos prirejamo že desetič. Kar nekaj tovornjakov,
dostavnikov in avtobusov smo okronali z lento
najboljšega, zato vam tokrat ponovno ponujamo v izbor
vozila, ki so nova in so prišla na trg v zadnjem letu. Ta
vozila predstavljajo zadnje novosti iz sveta gospodarskih
vozil, predvsem pa pri njih prednjačijo nove tehnologije
ter čisti in zmogljivi motorji.
GOSPODARSKO
VOZILO LETA 2015
Dosedanji zmagovalci
2006 – Scania R
2007 – Volvo FH
2008 – MAN TGX/TGS
2009 – MB Actros
2010 – Scania R
2011 – MB Atego hybrid
2012 – MB Actros
2013 – Volvo FH
2014 – Renault T
Letos izbiramo v treh kategorijah: avtobus leta, dostavnik leta in tovornjak leta.
Pri avtobusih spremljamo uvajanje novih
tehnologij in pogonskih goriv. Dostavniki
se razvijajo in nadgrajujejo, tako da nudijo več udobja in tehnoloških poslastic svojim lastnikom. Pri tovornjakih pa v letu,
ki je za nami, ni bilo pretiranih novosti, so
pa proizvajalci ponudili številne izvedenke, ki se ponašajo z močnejšimi motorji,
ki olajšajo delo svojim lastnikom.
Katero izmed ponujenih finalistov pa je
najbolj zaznamovalo preteklo leto, nam
boste pomagali določiti tudi vi, bralci.
Kot v preteklih letih smo tudi tokrat
glasovanje razdelili v dva dela. V prvem
Pravila glasovanja
GVL 2015
Organizator izbora in imetnik blagovne znamke Gospodarsko vozilo
leta (GVL) je podjetje Tehnis, d. o. o.
oziroma revija Transport & Logistika.
Soorganizatorji in medijski partnerji
so še revije Mehanik in voznik, Prometni vestnik in Obrtnik-podjetnik.
Obsežna pravila so na spletni strani
eTransport.si.
delu boste glasovali samo vi – preko
priložene glasovnice v reviji (poštnina
je že plačana) in preko spletne strani
www.gvl.si ali www.etransport.si.
Morda bo prav vaš glas odločilen in bo
pretehtal v korist katerega izmed finalistov. Z glasovanjem pa si lahko prislužite
tudi eno od praktičnih nagrad naših pokroviteljev. Po končanem glasovanju, ki
bo trajalo do konca aprila, bo svoje glasove dodala še komisija.
Slovesna razglasitev in podelitev
plaket Gospodarskega vozila leta
2015 bo 22. maja 2015 na naši prireditvi Transport Show v Ljubljani.
Med glasovalce, ki bodo glasove oddali
preko tiskanih glasovnic in jih poslali po
pošti, bomo razdelili nekaj praktičnih
nagrad naših pokroviteljev.
Naj zmaga najboljši!
www.gvl.si
33
gvl 2015
Finalisti
Kategorija:
Kategorija:
avtobus leta
Setra MD
MAN lions city CNG
Okolju prijazen, zmogljiv in varčen. Euro 6 CNG motorji zglobnega avtobusa MAN Lion’s City GL CNG z izjemno nizko ravnjo
onesnaževanja ponujajo okolju prijazno rešitev za mestni promet. 18,75 metra dolg zglobni avtobus lahko prepelje do 142
potnikov in ima pet dvojnih vrat. Trenutno je edini avtobus s
petimi dvojnimi vrati na trgu. MAN-ova inovacija omogoča optimalen pretok potnikov in krajši čas čakanja na postajališčih.
Isuzu visigo
Isuzu je predstavil povsem nov koncept turističnega avtobusa, ki ga krasita atraktiven dizajn in sodobna tehnologija. Nova oblika sedežev, širok hodnik, visoka bočna stekla, sodobni
servisni moduli, to je le nekaj malenkosti, ki izboljšajo udobje
potnikov. Za nočno doživetje skrbi sistem LED svetil, na voljo
pa je tudi bogat multimedijski paket. V vozilu se lahko pelje od
35 do 39 potnikov, za pogon pa skrbi sodoben Euro 6 motor.
TOVORNJAK
LETA 2015
AVTOBUS
LETA 2015
S 515 MD in S 516 MD sta vstopna modela v svet turističnih avtobusov serije 500. Navkljub le 3560 mm višine sta še vedno obdržala atraktivni videz, kot ga imata večja brata. Oznake pomenijo razliko v dolžini: 515 je dolg 12.295 mm, 516 pa 13.115 mm. Oblika
je skoraj enka kot pri večjih modelih, razlika se pojavi pri sprednjih
žarometih in manjšem vetrobranskem steklu. Kokpit je pregleden,
izstopa pa desno od volana nameščena prestavna ročica.
34
tovornjak leta
MAN TGX D38
MAN je na sejmu
gospodarskih vozil
IAA 2014 predstavil
model TGX D38, ki
se ponaša z novim
15,2-litrskim motorjem. Motor ponuja
tri stopnje moči: 382
kW/520 KM, 412
kW/560 KM in 471
kW/640 KM. Velika
prostornina in velika
moč omogočata, da je poln navor na voljo že pri 930 vrt./min.
in se razteza vse do 1350 vrt./min. TGX D38 tako zagotavlja
suvereno dinamičnost pri vleki že ob najnižjih vrtljajih.
Mercedes-Benz SLT
Oznaka SLT razkriva, da to niso navadni tovornjaki, temveč tovornjaki velikih zmožnosti. Da bi ta vozila lahko izvedla zahtevno nalogo, so opremljena z
novim OM 473 motorjem.
To je vrstni šestvaljnik, ki
iz 15,6 litra prostornine iztiska 380 kW/517 KM, 425
kW/578 KM in 460 kW/625
KM. Zastavonoša je actros
4163 8x4 – največji in najmočnejši Mercedesov serijski tovornjak.
Volvo FH 16
Že 27 let ponuja Volvo tovornjake z zmogljivejšimi motorji.
Danes je ponudba moči pri FH 16 še posebej visoka. Vse se
začne z močjo 404 kW/550 KM. To je tudi edina izvedba,
kjer še lahko izbirate med ročnim
ali samodejnim menjalnikom, pri močnejših izvedbah 478
kW/650 KM, še posebej pa pri najmočnejšem motorju z
močjo 551 kW/750
KM, pa je na voljo
izključno
12-stopenjski samodejni
menjalnik I-Shift.
Kategorija:
dostavnik leta
DOSTAVNIK
LETA 2015
Citroën jumper/
peugeot boxer/
fiat ducato
Sodelovanje med Citroënom, Peugeotom in Fiatom je dolgo že 20 let. Lani so
skupaj predstavili že četrto generacijo
priljubljenih dostavnikov, ki jih vsakodnevno srečujemo na naših cestah. Številne motorne različice in karoserijske
izvedenke omogočajo široko izbiro kupcem, ki jim bo to vozilo olajšalo njihovo
vsakodnevno delo.
Renault trafic/
opel vivaro
Sodelovanje med proizvajalci ni nič novega, saj se s tem razdelijo stroški razvoja. Takšno sodelovanje med Oplom
in Renaultom traja že 13 let, saj skupaj
razvijata lahki gospodarski vozili vivaro in trafic. Francozi so že leta vodilni v
prodaji takšnih vozil s prostornino od
2 do 22 m3, medtem ko je vivaro najbolj prodajan gospodarski model nemškega proizvajalca.
Iveco daily
Tretja generacija priljubljenega dailyja
ponuja odličen spoj tradicije in inovacij. Daily še naprej osvaja s preprostimi
rešitvami za vsakodnevno uporabo in s
svojo veliko nosilnostjo. To je zanesljivo
in prilagodljivo vozilo, kar znajo ceniti njegovi uporabniki. Čeprav je vozilo
ohranilo svojo prepoznavnost, pa proizvajalec navaja, da je na njem kar 80 %
delov novih.
Glasuj za
svojega favorita
na
www.GVL.si
Mercedes-Benz vito
Vito se tokrat predstavlja v tretji generaciji. Je vozilo za vse namene, od obrti do družinskih potreb, zvečer pa se z njim lahko odpeljete tudi na ples ali v gledališče. Lahko
je delavec ali gospod v svečani obleki. Da bi to dosegli, ni bil dovolj le redizajn, temveč
je vito sedaj povsem nov avtomobil, z resnimi konstrukcijskimi posodobitvami.
35
MAN SERVICECARE®
S pomladjo
nova storitev
Cenovni pritisk na prevoznike blaga in oseb je vedno večji. Povečanje učinkovitosti in ukrepi za
zmanjšanje stroškov so zato vedno bolj v ospredju. MAN Solutions že dolgo združuje storitve in
pakete celovitih ukrepov, ki pomagajo pri zniževanju stroškov. Od marca 2015 bo tako proaktivno
upravljanje vzdrževanja s storitvijo MAN ServiceCare® brezplačno na voljo vsem MAN-ovim strankam.
Roman Orešnik, vodja poprodaje, MAN Truck & Bus Slovenija, d. o. o.,
pojasnjuje kaj prinaša paket ServiceCare®.
»Redno vzdrževanje je neizogibno pri
zagotavljanju razpoložljivosti vozil. Daljnovidno upravljanje rokov za vzdrževanje sicer ni obvezno, je pa zelo smiselno. S
pomočjo storitve MAN ServiceCare® lahko naše stranke prenesejo usklajevanje
in upravljanje teh rokov na servisno delavnico MAN. V tem primeru mi prevzamemo vzdrževalne postopke in njihovo
načrtovanje. Slednje je smiselno, saj s tem
stranke zmanjšajo stroške in se lahko lažje
osredotočijo na jedro njihovega poslovanja. Torej lahko v miru pozabijo vse,
kar so morali
prej vedeti o
vzdrževanju,
saj bomo zato poskrbeli
mi. In vse to
jim ponujamo
brezplačno.
36
S storitvijo MAN ServiceCare® ponujamo inovativni paket za proaktivno
upravljanje vzdrževanja, ki poveča število delovnih ur ter znatno zmanjša čas
popravil in vzdrževalne stroške. S tem
MAN ServiceCare® znatno prispeva k
zniževanju skupnih stroškov voznega
parka. Večja gospodarska učinkovitost
kot posledica inteligentnega partnerstva, več časa za jedro poslovanja, manj
dela z upravljanjem voznega parka – vse
to je MAN ServiceCare®.«
Kakšni pa so pogoji za
pridobitev MAN ServiceCare®
paketa?
»Predhodni pogoj za MAN ServiceCare®
je opremljenost vozil s sistemom MAN
TeleMatics® in naročilo na paket storitev
BASIC, ki je vsekakor ključ do trajnega
optimiziranja stroškov in omogoča uporabo portala s podatki o vzdrževanju,
kjer lahko z analizo uporabe vozila
zmanjšate porabo
goriva in obrabo.
Podatki se z vozila
brezžično posredujejo portalu za vzdrževanje MAN. Vzdrževalni portal MAN
omogoča pregled nad podatki o času, prevoženi razdalji in vzdrževanju, ki temelji na osnovi obrabe. Servisna delavnica
MAN prejme ob vsaki posodobitvi podatke o obratovalni pripravljenosti vozila, o
čemer obvesti stranko. S tem je omogočeno proaktivno upravljanje vzdrževanja, ki
je pogoj za dolgoročno in učinkovito načrtovanje terminov za vzdrževanje.«
Kako poteka MAN Service
Care®?
»Informacije s podatki o vzdrževanju z
vozila se posredujejo neposredno na servis MAN, kjer za nadzor nad njimi skr-
Dodatni prihranki:
Prihranki se lahko še dodatno povečajo
v kombinaciji z drugimi storitvami MAN:
Servisne pogodbe MAN
Optimalno zanesljivost načrtov in izračunov zagotavlja kombinacija storitev
MAN ServiceCare® in servisnih pogodb
MAN. Pri storitvi MAN ServiceCare®
prevzamemo upravljanje vzdrževanja, s
servisnimi pogodbami MAN pa ponujamo celovit paket storitev servisa in vzdrževanja, ki za ugoden pavšalni mesečni
znesek razbremeni stranke vseh skrbi.
MAN TeleMatics®
Uporabnost se lahko poveča z dodatnimi paketi storitev MAN TeleMatics®, s
katerimi stranke prejmejo individualno
ponudbo za zmanjševanje stroškov.
bi MAN-ova ekipa. V servisni delavnici
MAN se roki za vzdrževanje proaktivno
združijo in načrtujejo. V času, ko je načrtovan vzdrževalni poseg, bodo zagotovljeni rezervni deli in strokovno osebje.
Servisna delavnica MAN po telefonu
obvesti stranko o prihajajočem vzdrževalnem posegu in uskladi
njegovo
izvajanje.
Prav tako stranke redno obvešča o stanju
vozila.
Obisk delavnice je torej tako kratek, kot je
le mogoče, in predvsem samo tako dolg,
kot je nujno potrebno. Slednje ima odločilno prednost: največja učinkovitost,
povečana razpoložljivost vozila ob zmanjšanem času mirovanja – obisk delavnice
takrat, ko je vse pripravljeno.«
Kakšne so
prednosti MAN
Service Care®?
»Proaktivno upravljanje vzdrževanja znižuje
obratovalne
stroške in
povečuje
dobiček .
MAN ProfiDrive®
Dodatne prihranke je mogoče doseči v
kombinaciji s storitvijo MAN ProfiDrive®,
kjer se vozniki na profesionalnih izobraževanjih v praksi naučijo, kako prihraniti
10 % goriva in voziti bolj okolju prijazno.
In to se izplača.
Skupni stroški voznega parka so sestavljeni iz cele vrste spremenljivk, na
katere lahko vplivamo v večji ali manjši
meri, skupaj pa lahko znatno vplivajo na rezultat. Proaktivno upravljanje
vzdrževanja s storitvijo MAN ServiceCare® vpliva na tri spremenljivke,
ki sestavljajo več kot 50 % TCO (Total
Cost of Ownership – skupni stroški lastništva):
• Gorivo: zmanjševanje porabe z doslednim upravljanjem vzdrževanja in
optimalno tehnično nastavljenim vozilom.
• Upravljanje: prihranek zaradi prenosa upravljanja vzdrževanja na servis
MAN.
• Vzdrževanje in popravila: zmanjšanje
tveganja, povezanega z izpadom in nenačrtovanimi popravili. Prihranki se
lahko še dodatno povečajo v kombinaciji z drugimi storitvami MAN.«
37
Vozili smo // ISUZU VISIGO
Mali velikan
Novost na slovenskem prostoru, Isuzu Visigo, je bila prvič predstavljena v Kortrijku
2013. Minibus, kateremu vzorniki so veliki avtobusi.
Besedilo: Skušek Martin; fotografije: Borut Štajnaher
Že ime nam pove, iz katere
tovarne prihaja. Isuzu, točneje Anadolu Isuzu, iz Turčije. Ob
ustanovitvi podjetja leta 1984
je bilo to prvo turško-japonsko
podjetje v avtomobilskem sektorju v Turčiji. Isuzu pa ni neznanka v Sloveniji. Kar nekaj
modelov Turquoise se še vozi
po naših cestah. Sedaj pa se Isuzu ponovno vrača v Slovenijo preko uradnega prodajalca,
podjetja HIGER BUS, d. o. o.
Visigo sodi v skupino minibusov.
S svojo dolžino sodi med večje
minibuse oziroma je za slab meter krajši od kratkih izvedb ˝odraslih˝ avtobusov. Veliko vetrobransko steklo in pod njim izseki
velikanskih krožnic zaznamujejo
prednji del vozila. Tudi luči so
del teh krožnic, kot da bi se avtobus smejal. Tudi bok vozila se
38
 Kot zahtevajo v oblikovalski šoli: pregleden, preprost, svetel in prostoren voznikov delovni prostor.
 Potniku
so namenjeni
udobni sedeži,
opremljeni z
varnostnimi
pasovi.
 Na levi in
desni strani
odlagalno polico
zaključuje predal
s ključavnico.
 Servisne sete
povezuje modra
luč.
vtisne v spomin. Izstopata previsa. Zadnji previs s 3010 mm je za
dober meter daljši od prednjega.
Med osi je postavljen prtljažni
prostor s 5,5 kubičnega metra.
Dostopen je z leve in desne strani vozila preko para prtljažnih
vrat na vsaki strani. Na avtobusu
so dvoja izstopno-vstopna vrata.
Da si voznik ne maže rok, odklepa in odpira vrata s pomočjo
daljinskega upravljalnika. Posebnost boku vozila daje tudi C
stebriček, ki je sestavljen iz dveh
delov, med katerima je vstavljeno steklo. Da se Visigo zgleduje
po večjih avtobusih, priča tudi
postavitev klimatske naprave na
prednji del vozila. Tako se streha
 V motornem
prostoru je
dovolj prostora
tudi za močnejšo mehanikovo
roko.
počasi dviguje od vetrobranskega stekla do najvišje točke vozila, 3368 mm na vrhu klimatske
naprave. Od tu dalje se linija
strehe spušča proti koncu vozila,
kjer se ponovno nekoliko dvigne
zaradi zadnjega spojlerja. Zadek
vozila zaznamuje osvetljen napis
Isuzu, ki pride do izraza v temi.
Velikost pnevmatik 265/70 R
19,5 in izvedba podvozja sta
krivca za ne preveliko razdaljo
med tlemi in vozilom. To olajša
potniku vstop v vozilo. Čeprav so
v vozilu ravna tla, je stojna višina
1950 mm. Na voljo je od 35 do
39 udobnih sedežev. Tudi potniški sedeži so tista stvar, po kateri
si lahko zapomnimo visiga. Prijetno blago na sedežih, dokaj visoki naslonski del, preklopna mizica in bočni pomik sedežev proti
sredini vozila potniku dajo občutek, da se nahaja v velikem avtobusu, ne pa v vozilu dolgem vsega 9,5 metra. Seveda so vsi sedeži
opremljeni z varnostnim pasom.
Steklene površine je opcijsko
možno povečati še s steklenimi
površinami na strehi vozila. Demonstracijsko vozilo je imelo na
prednjem delu panoramsko steklo (med vetrobranskim steklom
in klimatsko napravo) namesto
običajne strehe. Tudi, ko ni več
tiste zunanje svetlobe in se pokaže potreba po dodatni svetlobi, so se pri Isuzuju izkazali. Vse
notranje luči so v LED tehniki.
Glavne luči so indirektne, medtem ko so pomožne v modri barvi. V modernih servisnih setih so
bralne lučke in dodatne šobe za
prezračevanje. Hlajenje in gretje
v potniškem prostoru se nastavljata s pomočjo sistema HVAC.
Ta sistem omogoča ločeno nastavitev prezračevanja pri vozniku
in potnikih ter tudi natančno
nastavitev želene temperature.
In kaj imajo še ˝veliki˝? Hladilnik. Serijsko je tu, v armaturni
39
Vozili smo // ISUZU VISIGO
menjalnik, s katerim pa pride
tudi stopalka sklopke. Ne glede na to, ali se motorja drži
avtomatiziran menjalnik ali
običajni, sta varčevanju z zavornimi oblogami namenjena
motorna zavora in retarder.
Veliki malček Visigo zna biti
mamljiva zadeva. S svojimi lastnostmi je nekoliko večji kot
običajni minibusi, pa vseeno
manjši od najkrajših velikih avtobusov. S pravo ceno zna zakrpati kakšno škrbino.
 Prtljažni prostor ni ne velik in ne majhen.
konzoli, na voljo je tudi dodaten
hladilnik v zadnjem delu vozila
ali pa spredaj. Spredaj je serijsko vgrajen tudi grelec za vodo.
Voznikov prostor je konkretno
odmerjen. Pod velikim volanskim obročem se skrivata ročici
za upravljanje z lučmi, smerokazi in brisalci. V sredini armature je nameščenih pet števcev in
mednje stisnjen displej. Desno
v armaturni konzoli v pokončni
vrsti se razvrstijo multimedijski
set, krmiljenje klimatske naprave in digitalni tahograf. V treh
skupinah so po armaturni plošči razvrščena velika stikala. Ker
stikal ni veliko, je dovolj razmika
med njimi, da ne pride do nezaželenega vklopa. Pod levim voznikovim steklom so nameščeni
ročna zavora, stikalo ogledal,
stikala tempomata in stikalo za
odpiranje voznikovega okna. Veliko svetlobe in prostora je tudi
na voljo na predelu, namenjenem spremljevalnemu osebju.
Notranje udobje se kaj hitro razblini, če vozilo ni opremljeno s
pravim podvozjem. Spredaj je
posamično vzmetenje z dvema zračnima blazinama, zadaj
so skrite štiri zračne blazine.
Številka štiri se pojavi tudi pri
zavorah. Torej štiri kolutne zavore so opremljene z EBS ESC.
Na kocu nam ostane še pogonski sklop. Največji del slednjega
predstavlja Cumminsov motor
ISD 6,7 E 6 250 B z emisijskim
razredom Euro 6. Šestvaljnik s
prostornino 6,7 litra iz sebe stisne pri 2100 vrtljajih v minuti
254 konjskih moči. Med 1200
40
 Visigo je nekoliko večji kot običajni minibusi, pa vseeno manjši od najkrajših velikih avtobusov.
in 1600 vrtljajev na minuto
dosega 1000 Nm največjega
navora. V demonstracijskem
vozilu je bil med motor in pogonsko os serijsko postavljen
avtomatiziran ZF-ov šeststopenjski menjalnik z oznako ZF
6 AS 1010 BO. Na voljo je tudi
običajni ročni šeststopenjski
Osebna izkaznica:
MERE IN MASE
Dolžina
Širina
Višina
Sprednji previs
Zadnji previs
Notranja višina (največ)
Masa praznega vozila
Največja dovoljena masa
9560 mm
2452 mm
3368 mm
1890 mm
3010 mm
1950 mm
9200 kg
13.500 kg
ISUZU VISIGO
MOTOR
Cummins ISB 6,7 E6 250 B, vodno hlajen,
z dovodom goriva po skupnem vodu, s turbinskim polnilnikom
in s hladilnikom polnilnega zraka
Valji
6
Prostornina
6700 cm3
Največja moč
254 KM pri 2100 vrt./min.
Največji navor
1000 Nm med 1200 in 1600 vrt./min.
PRENOS MOČI
Sklopka
suha sklopka
avtomatiziran šeststopenjski
Menjalnik
ZF 6 AS 1010 BO
PODVOZJE
Vzmetenje spredaj
posamične obese, dve zračni blazini
Vzmetenje zadaj
toga os, štiri zračne blazine
na vseh kolesih kolutne zavore z
Zavore
EBS sistemom, motorna zavora,
retarder
Pnevmatike
265/70 R 19,5
Predstavljamo // podjetje m7, d. o. o. – marking
Polepitev
tovornih
vozil,
kombijev in prikolic
Ko kupimo tovorno vozilo, prikolico ali kombi, je čas za razpoznavnost našega podjetja.
Primerno jih moramo oblepiti z napisi, ki odražajo našo transportno dejavnost.
Avtor besedila: Boštjan Saje, inž. log. / Fotografije: MarKing
Podjetje je bilo ustanovljeno leta
2003 in sledi svoji viziji biti najkakovostnejši in najinovativnejši ponudnik na
tem področju. Razvili so svojo blagovno
znamko MarKing, ki je postala sinonim
za visokokakovostne avtomobilske grafike in polepitev vozil. Najprej so začeli z
polepitvijo reli vozil v motošportu, nato
pa so te bogate izkušnje prenesli tudi na
tovorna vozila, kombije in prikolice.
Vrste nalepk za tovorna
vozila
V ponudbi za tovorna vozila imajo tri
linije kit nalepk. Cenovno najugodnejše
so že pripravljene Truck Kit nalepke, ki
jih ponujajo za različne znamke in modele tovornih vozil MAN, Iveco, DAF, Mercedes, Scania, Volvo itd. Te predstavljajo
najboljši kompromis med ceno nalepk
in končnim videzom vozila. V ponudbi je več vrst grafik (klasičnih, retro ali
dinamičnih videzov) različnih cenovnih
razredov. Nalepke Truck Kit Plus so prav
po želji stranke personalizirane osnovne
kit nalepke in lahko vključujejo logotip
42
oziroma želeni napis. Da bi dosegli popolno individualnost in enkratnost vašega tovornega vozila, v ponudbi posebno
mesto zaseda Custom Truck Design, ki
predstavlja povsem unikatno oblikovanje po naročilu stranke. Za polepitev va-
šega tovornega vozila poskrbi strokovno
usposobljen kader z bogatimi izkušnjami. Same nalepke so izdelane iz kakovostne folije, pred vplivom sončnih žarkov
pa so zaščitene z UV-zaščito. Garancija
na storitev je 1+2 leti.
Večja prepoznavnost na trgu
Dobra polepitev vozila velja za najcenejšo investicijo v oglaševanje in višanje prepoznavnosti vašega podjetja oziroma blagovne znamke, saj je zagotovljena dolgotrajnejša prisotnost sporočila v javnosti. MarKing je pravi naslov za vas, če iščete kakovostno rešitev za polepitev vozil.
Tekmovanje // SCANIA TOP TEAM
Slovenci drugi na
regionalnem tekmovanju
Slovenska ekipa je zasedla drugo mesto,
z le petimi točkami zaostanka za zmagovalci.
Letos se je tekmovanja udeležilo rekordno
število tekmovalcev, več kot 8000 iz 62 držav.
Z namenom, da vzbuja tekmovalni duh med zaposlenimi v svojih servisnih delavnicah, pa tudi, da jih na svojevrsten način izobražuje, da postanejo vrhunski strokovnjaki v poslu, ki ga opravljajo, je
Scania že pred šestindvajsetimi leti, najprej za svojo servisno mrežo
na Švedskem, organizirala prvo interno tekmovanje Top Team. V
sezoni 2012/2013 je bilo prvič organizirano tudi tekmovanje v regiji
East Adriatic, kjer so v finalu v Zagrebu zmagali fantje iz servisnega
centra na Kozini.
Sezona 2014/2015 pa se je letos zaključila sredi februarja v Beogradu, kjer se je med seboj pomerilo pet ekip s petimi člani iz Slovenije,
Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in prvič tudi iz Makedonije.
Čeprav so bila pravila nekoliko spremenjena, pa so naloge ostale podobne. Vsaka ekipa je morala rešiti tri naloge, za vsako nalogo pa so
imeli na voljo 20 minut: teorija (50 vprašanj) ter odpravljanje elektronskih težav na avtobusu in na tovornjaku. Ob znanju, izkušnjah
in hitrosti se je od tekmovalcev pričakovala tudi sistematičnost.
Letos so največ točk (98) zbrali tekmovalci iz Hrvaške. Naša ekipa,
ki so jo sestavljali dva tekmovalca s Kozine, dva iz Ljubljana in eden
iz Maribora, je s 93 točkami zasedla drugo mesto, medtem ko je za
tretje mesto ekipa Srbije zbrala 90 točk.
Zmagovalna ekipa se bo udeležila evropskega polfinala, ki se bo
odvijalo 28. marca v Bratislavi. Za tekmovalce iz Južne Amerike se
bo polfinale odvijal prav tako marca v Argentini, za azijske mojstre
pa septembra v Kitajski. Veliki finale, kamor se bo uvrstilo 10 ekip,
pa se bo odvijal od 3. do 5. decembra v Södertälju na Švedskem.
 Drugouvrščena ekipa iz Slovenije (z leve): Uroš Zupančič,
Jan Prislan, Robert Jeseničnik (vodja ekipe), Gorazd Logar in
Tomaž Budin.
44
 Slovensko moštvo
na reševanju prve naloge,
odpravljanje okvare na
avtobusu.
 Diagnosticiranje in
odpravljanje
okvare na
tovornjaku
hrvaške ekipe.
Zmagovalcu prejšnje sezone, ekipi iz Avstralije, je pripadla nagrada
100.000 evrov.
Letos je tekmovalo na svetovnem nivoju 8000 tekmovalcev iz 62
držav. Povprečna starost tekmovalcev je bila 32,5 let, povprečne delovne izkušnje pa 12 let.
 Med odmorom so morali tekmovalci poskrbeti tudi za
psihofizično stanje z vajami. V vlogi šarmantnega trenerja se
je pojavila regijska direktorica podpore prodaji in marketingu
v Scanii Urška Fon Satler.
KONVENCIJA CMR
CMR odgovornost in
zavarovanja (5. del)
V zadnjih štirih izdajah revije Transport smo dodobra predstavili odgovornost cestnega prevoznika in točke,
na katere mora biti prevoznik pri sklepanju zavarovanj pozoren. Podrobno smo predelali tudi prvo poglavje
Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz tovora po cesti (CMR konvencija) in sovpadajoča vprašanja s
področja plačil, tovora, cest, vozil in prevoza preko meje. Osredotočili smo se na 2. člen CMR konvencije
in sovpadajoča vprašanja s področja zavarovanja, dotaknili pa smo se tudi prevoza po morju v primeru
»havarije« pri prevozu s trajektom in zavarovanja takšnih prevozov. V zadnji izdaji pa smo se posvetili 3.
členu CMR konvencije (78. člen ZPPCP-1), ki govori o osebah, za katere je prevoznik odgovoren.
Besedilo: Herbert Hasenhütl, Karl Jungmann in Otmar J. Tuma
V tokratni izdaji pa se osredotočamo
na 4. člen, ki pravi: »Prevozna pogodba je
potrjena z izdajo tovornega lista. Na obstoj
ali veljavnost prevozne pogodbe ne vpliva,
če tovorni list manjka, če ni pravilen ali če
se izgubi. Zanjo veljajo kljub temu določbe
tega sporazuma.«
Iz drugega stavka 4. člena tako izhaja, da
tukaj ni govora o formalni pogodbi, kar
pomeni, da prevozna pogodba velja za
sklenjeno tudi, če ni tovornega lista. Poleg tega obstajajo številne določbe v CMR
konvenciji, katerih učinek stopi v veljavo
šele tedaj, ko so v tovorni list vpisani vsi
potrebni podatki.
Težave z dokazili
Neobstoj tovornega lista lahko na primer
vodi do problemov z dokazili. V primeru
sodne razprave mora obravnavano sodišče
upoštevati namere strank, katerih dokazila temeljijo na podlagi samo enostransko
izdanih dokumentov, ali/in temeljijo na
izjavi prič, ki pa si lahko preprosto nasprotujejo. To pa predstavlja časovno izgubo in
nastanek nepotrebnih stroškov. Temu se
je moč izogniti z izdajo ustreznih tovornih
listov. V primeru, da tovorni list ni podpisan s strani pošiljatelja in prevoznika, mora biti vsak posamezni vnos, na katerega
točnost se sklicuje, dokazan z obeh strani.
Ustrezno podpisan tovorni list pa po drugi strani služi v skladu z 9. členom CMR
konvencije kot dokaz nasprotnega in kot
izpolnitev prevozne pogodbe, kot tudi za
prevzem blaga prevoznika. To pomeni, da
46
gre za izpodbojno dokazno gradivo, vseeno pa nosi stran, ki se bori za točnost izjav
zbranih v transportnem listu, breme dokazovanja.
Pomen tovornega lista je tudi v tem, da
je vpis določenih dogovorov/sporazumov
osnova za njegovo učinkovitost. Sporazumno povečanje zajamčenega najvišjega
zneska v smislu vrednostne deklaracije ali
vpis posebnega interesa v tovorni list glede pošiljke ni zahtevano le na podlagi besedila v 24. členu CMR konvencije, temveč
je nujno potrebna tudi formalna potrditev
s strani judikature.
Kolektivna odgovornost prevoznikov nastane pri predaji tovora podprevozniku
(in tako dalje). Ta je zapisana v IV. poglavju CMR konvencije in konstitutivno
veže prevoznike takrat, ko vsak naslednji
prevoznik in za njim sledeči podprevoznik
prevzame tovorni list. To pa seveda lahko
obstaja le takrat, ko je tovorni list izdan.
Tudi v primeru pravice do razpolaganja
s tovorom igra tovorni list izjemno pomembno vlogo, kot je moč sklepati iz 12.
člena (3) in (5) CMR konvencije. Navsezadnje zahtevajo od prevoznika v 8. členu
zapisane določbe, da ob prevzemu blaga
prevoznik preverja pravilnost navedb v tovornem listu, ki se tičejo števila tovorkov
ter njihovih označb in številk, in da na zunaj preveri stanje blaga in njegove zaobale.
5. člen ureja formalne predpise, še posebej
to, da mora biti tovorni list izdan v treh
izvirnikih, in da imajo vsi izvirniki enak
pravni pomen. V primeru, da manjkajo
podpisi na treh originalnih tovornih listih, ni več govora o CMR tovornem listu v
pravnem pomenu besede, s tem pa se izničijo tudi njegovi dokazljivi učinki.
Podatki v tovornem listu
6. člen ureja, kateri podatki morajo biti
navedeni v tovornem listu. Tukaj bomo
izpostavili določene točke:
* Kraj izstavitve; tukaj se zahteva zapis
natančnega podatka kraja izstavitve
z ulico in hišno številko, če ta obstaja,
drugače je treba dodati drug, a prav tako
natančen geografski opis;
* Prejemnik; natančni podatki o prejemniku so pomembni že zaradi dostave
na pravi kraj. Navsezadnje ima lahko/
mora ‘pravi’ prejemnik ob dospetju blaga v kraj, ki je določen za izročitev, pravico zahtevati drugi primerek tovornega
lista.
* Opis blaga in embalaže; točnost je tukaj
izrednega pomena, natančnejše določbe
pa so zapisane v 8. in 9. členu CMR konvencije.
* Podatki o kosmati teži blaga; to je pomembno takrat, ko pošiljatelj želi izvesti
kontrolo v skladu z 8. členom (3) CMR
konvencije.
* Izjavo, da veljajo za prevoz določbe CMR
konvencije, ne glede na kakršne koli
drugačne predpise (6. člen CMR konvencije).
* Prepoved prekladanja: ta določba se pogosto nanaša na občutljivo blago.
* Druge podrobnosti; stranki lahko v to-
vorni list navedeta tudi kakršne koli
druge podrobnosti, kot so opozorila in
ki služijo za dodatno pojasnjevanje.
7. člen jamči, da je pošiljatelj odgovoren
za vse stroške, izgubo in škodo, ki jo pretrpi prevoznik zaradi nepravilnih in neustreznih podatkov. V nasprotnem primeru je prevoznik odgovoren za stroške
in škodo zaradi opustitve izjave, da za
prevoz veljajo določbe CMR konvencije.
Pošiljatelj jamči, če vpiše prevoznik na pošiljateljevo zahtevo v tovorni list podatke,
omenjene v prvem odstavku tega člena.
Takrat se šteje, da je to storil v pošiljateljevem imenu, razen če se ne dokaže nasprotno.
Zavarovanje potencialne
odgovornosti?
Z zavarovalno-tehničnega pogleda imajo
členi od 4 do 7 naslednjo pomembnost:
povsod tam, kjer je prevoznik tovora povezan z izdanim tovornim listom in neprimerno ravna s tovorom, mu grozi prevozniška odgovornost, ki naj bi jo krilo
zavarovanje prevozniške odgovornosti.
Skrbni prevozniki naj bi s pomočjo izučenih zavarovalnih agentov ali sami preve-
rili, ali so vse možne odgovornosti krite
s strani zavarovalne police prevozniške
odgovornosti in/ali so zavarovalne vsote
dovolj visoke za kritje nastale škode. Pogosto prevladuje napačno prepričanje, da je
odgovornost prevoznika, zapisana v CMR
konvenciji, vezana zgolj na izgubo, poškodovanje, kot tudi na prekoračitev dobavnega roka. Poleg teh namreč obstajajo
še druge odgovornosti, ki pa jih številne
zavarovalne police ne vključujejo. Mednje
sodijo tudi:
* odgovornost zaradi opustitve izjave, da
veljajo za prevoz določbe CMR konvencije, ne glede na kakršne koli drugačne
predpise (7. člen (3) CMR konvencije);
* odgovornost zaradi izgube ali nepravilne uporabe listin (11. člen (3) CMR konvencije);
* odgovornost zaradi neizvršenih navodil
(12. člen (7) CMR konvencije);
* odgovornost zaradi izbire tretje osebe
pri razlaganju blaga (16. člen (2) CMR
konvencije);
* odgovornost zaradi izgube (20. člen
CMR konvencije);
* napake pri plačilu po povzetju (21. člen
CMR konvencije);
* nastanek različnih škod, ki nastanejo na
podlagi 29. člena CMR konvencije.
Za nadaljnja vprašanja in za različne
zavarovalne rešitve so vam strokovnjaki podjetja Lutz Asekuranz na voljo.
Nadaljevanje sledi.
Vprašanja naslovite na
[email protected]
Predstavljamo
Celovita ponudba
na enem mestu
Letos februarja je podjetje Aleksander Svetelj d.o.o. odprlo novo poslovalnico v Ljubljani,
in sicer na naslovu Pot k Sejmišču 28b, Ljubljana - Črnuče.
Podjetje Aleksander Svetelj d.o.o. je prisotno na slovenskem trgu že od leta 1992. Prvotna dejavnost podjetja je bila
izvedba in posredovanje avtobusnih prevozov. Takratna situacija na trgu ni nudila možnosti širitve dejavnosti brez velikih
investicij, ki jih podjetje tedaj ni bilo sposobno financirati. Zato
so se odločil, da to dejavnost opustijo in pričnejo s prodajo rezervnih delov za gospodarska vozila.
Glede na to, da v Sloveniji leta 1997 ni bilo mogoče kupiti kvalitetnih
rezervnih delov za sprejemljivo ceno, se je porodila ideja, da odprejo
trgovino z rezervnimi deli za gospodarska vozila. Kljub težkim začetkom je trgovina poslovala vse bolje. Leta 1999 se je pojavila potreba
po najemu novih skladiščnih prostorov v Škofji Loki. Asortiment izdelkov se je hitro širil in kmalu so prostori postali premajhni. Tako
se je leta 2003 podjetje v celoti preselilo na Hrastje 52e pri Kranju.
Leta 2011 so odprli poslovno enoto v Celju, na naslovu Gaji 44, z začetkom letošnjega leta pa so poslovno enoto odprli tudi v Ljubljani.
Trgovina z originalnimi in nadomestnimi deli za gospodarska vozila
Mercedes, Man, Renault, Volvo, Scania, Daf, Iveco ter za vse vrste
tovornih prikolic.
48
V podjetju strankam nudijo prodajo rezervnih delov za vse vrste
gospodarskih vozil in prikolic. V trgovini z nadomestnimi deli voznikom gospodarskih vozil
zagotavljajo popolno ponudbo nadomestnih delov originalne
kakovosti. V prodajni paleti so zastopani največji proizvajalci
komponent za gospodarska vozila.
V podjetju Aleksander Svetelj želijo strankam ponuditi
najboljšo kvaliteto za primerno ceno.
Prodajni program zajema:
HENGST - filtri goriva, olja, zraka in notranjega prostora
DINEX - izpušni sistemi
EBERSPRÄCHER - izpušni sistemi
ELRING - tesnila motorja
CONTITECH - zračne blazine
SAF HOLLAND - deli podvozja in vlečna sedla ter pribor
FERODO - zavorni diski in ploščice
MOOG - vezni in potisni drogovi, roke stabilizatorjev in
stabilizatorji trikot ...
HOLSET, KKK - turbo polnilci
BORGWARNER - visco sklopke, turbo polnilci
WABCO, KNORR - ventili, zavorne čeljusti in pribor
HELLA - program svetil in elektrike
VIGNAL, TRUCKLITE, PROPLAST, ASPÖCK - program svetil
FEBI - deli za gospodarska vozila
PE automotive - deli za gospodarska vozila
DAYCO - jermena in napenjalci
FRIMATEC - črpalke vode
OPTIBELT - jermena
LASO - črpalke vode
WAECO - kondenzatorji zraka in hladilniki hrane
MAGGI - snežne verige
MAHLE - deli motorja
ERICH JAEGER - električni kabli, vtikači, vtičnice
BOSCH: alternatorji, zaganjači
SACHS: sklopke, amortizerji
PARLOK: blatniki, zaboji za orodje, ...
RINGFEDER: vlečne sklopke in garniture
BEHR HELLA: hladilniki, raztezne posode
ter ostali proizvajalci ...
PE Kranj I Hrastje 52e, tel. 04 20 18 100, fax.: 04 20 18 108, [email protected]
PE Celje I Gaji 44, tel./fax.: 03 49 04 500, [email protected]
PE Ljubljana I Pot k sejmišču 28b, tel.: 05 90 97 780, [email protected]
Maribor
Velenje
Murska
sobota
Ptuj
PE Celje
PE Kranj
PE Ljubljana
Nova
gorica
Postojna
Novo
mesto
Koper
N A D O M E S T N I
D E L I
Z A
G O S P O D A R S K A
V O Z I L A
SVET PRIKOLIC
Pripravlja: Matej Jurgele
Asphaltprofi
thermo s certifikatom
Od začetka letošnjega leta dalje je pri gradnji nemških zveznih cest in
avtocest predpisana uporaba tako imenovanih termo prikolic. Pogoji za
prevoz asfalta so tako jasno definirani: količnik toplotne upornosti (vrednost R) mora znašati preko 1,65 m2K/W. In tem kriterijem prikolica
podjetja Fliegel asphaltprofi thermo ustreza. Vsak, ki se odloči za nakup
omenjene prikolice, pa ob nakupu tudi dobi certifikat proizvajalca, da
prikolica ustreza temu standardu.
MX nagrada
Drugič zapored so pri Schmitz Cargobull prejeli trofejo: »Logistika in management omrežij«. Ekipa in vodja oddelka prikolic s ponjavami, so žirijo
navdušili z doslednim osredotočanjem na dobavne roke in z rezultatom,
da lahko stranka individualno prikolico dobi v zgolj 18 urah. Ta hitrost
temelji na usposobljeni ekipi sodelavcev v proizvodnih obratih, ki lahko
zaradi vsakodnevnih izkušenj dosežejo najboljše možne izboljšave v procesu proizvodnje. Zaradi izmenjave izkušenj v MX-omrežju lahko podjetje
pridobi dodatne impulze, ki podjetju omogočajo učinkovitejšo in strankam
prilagojeno proizvodnjo. Drugič po letu 2010 pa so pri Schmitz Cargobull kompetenčnem centru iz Vredena prejeli nagrado »Automotive Lean
Production« (za tako imenovano vitko proizvodnjo), in sicer v kategoriji
»Mednarodno srednje veliko podjetje«.
50
Prva serija
intermodalnih prikolic
Van de Poel, podjetje s sedežem v Herenthoutu, je nedavno prevzelo
prvo serijo intermodalnih oprtnih prikolic Krone. Dobavljene prikolice so
tako prešle v uporabo, in sicer so namenjene stalnemu prevozu blaga v
severno Italijo. Naročilo je del Van de Poelovega strateškega načrta, ki
vključuje povečanje obsega dela, obenem pa zmanjšanje skupne količine
škodljivih emisij CO2 za 20 odstotkov v naslednjih petih letih. Zadnji nakup intermodalnih prikolic bo podjetju omogočil pošiljanje večjih količin
blaga, in sicer na ekološko in ekonomsko sprejemljivejši način. Oprtne
prikolice podjetja Krone so opremljene z dodatnimi pritrdilnimi mesti in
opremo, ki zagotavlja največjo mogočo fleksibilnost in zavarovanje blaga.
Prikolice je certificirana za železniški transport, in sicer s certifikatom
Code XL. Uporaba Krone drsne strehe je prav tako dovoljena za uporabo
v železniškem prometu, in sicer do hitrosti 140 km/h (Code XL).
Prodaja zrasla
na 1,6 milijarde evrov
Skupina Krone je v lanskem poslovnem letu zabeležila za 1,6 milijarde
evrov prihodkov od prodaje. To je devet odstotkov več v primerjavi s
predhodnim letom (1,5 milijarde evrov). Prodaja na domačem trgu je
zrasla za pet odstotkov na 459 milijonov evrov, istočasno pa se je izvoz
povečal za 11 odstotkov na 1,2 milijarde evrov. Na področju prodaje
gospodarskih vozil beležijo 17-odstotno rast. Kot tudi že v preteklosti
ostaja Nemčija najpomembnejše tržišče, pri izvozu pa so največja tržišča
Skandinavija, Baltik in Vzhodna Evropa.
BPW je prevzel Adete
S prvim januarjem 2015 je BPW prevzel specializirano podjetje za izdelavo plastike, kompozitnih vlaken in lahkih rešitev, Adete – Advanced
Engineering & Technologies GmbH. S tem je wiehlsko podjetje z dolgoletno tradicijo naredilo korak naprej v smeri širjenja znanja v smislu tehnološkega napredka. Podjetje BPW, Bergische Achsen KG je dve tretjini
letnega prometa v višini 1,1 milijarde evrov ustvarilo z njihovo osnovno
dejavnostjo, izdelavo podvozij. V prihodnje želijo na trgu nastopiti kot
mobilni partner za transportno področje in sistemski partner za izdelavo
vozil. S tem namenom so tudi prevzeli določena podjetja, s čimer bodo
pokrivali področja svetlobnih teles, izdelave šasij, telematike in plastičnih
ter kompozitnih vlaken. Pod njihovo okrilje sodi tudi dansko hčerinsko
podjetje HBN-Teknik, kjer izdelujejo Eco Air zračne rezervoarje, blatnike
in zračne blazine za podvozje. Z inženirskim podjetjem Adete, s katerim
so v preteklosti že razvili skupne koncepte, bodo v prihodnje sodelovali
pri izdelavi umetnih materialov in lahkih rešitev. Skupen projekt je bil
GFK zračni
modul »Eco Vision«, s katerim
so v letu
2012 osvojili nagrado »Trailer
Innovation«.
Transport za profesionalce
SES 210 Special je Flieglova prikolica za prevoz različnih gospodarskih
vozil. Čeprav je osnovni namen prevoz starodobnih vozil, je s prikolico
mogoče prevažati druga tovorna vozila in gradbene stroje. Uporabna
je tako za trgovce z gospodarskimi vozili, najemna podjetja, mehanične
delavnice in druge obrate z velikim voznim parkom – za pomoč na cesti
in dostavo. Podjetja lahko tako sama prevažajo svoja vozila in so pri tem
neodvisna od dragih vlečnih služb. Dodatna prednost SES 210 je tudi
preprosto in varno upravljanje; vitel z vlečno močjo 5,5 tone na vratu
prikolice, katerega moč je mogoče z dodatnim vpetjem še povečati, poskrbi za varno nalaganje tovornjaka na prikolico. S tem je tudi nalaganje
težkih tovorov na prikolico preprosto. Čeprav gre za enoosno prikolico, je
to mogoče obremeniti z do 14 tonami mase. Preprosto upravljanje, nizki
stroški vzdrževanja in stabilnost pri nalaganju in razlaganju tovora, kot
tudi med samim prevozom so karakteristike, ki naredijo SES 210 izredno
rentabilno prikolico za prevoze gospodarskih vozil.
Novice // LOGISTIČNE NOVICE
Pripravlja: Josip Orbanić
Vsi za drugi tir
Drugi tir
V zadnjem času se veliko govori, da bi se končno
začel graditi drugi tir Koper–Divača. V času pisanja
tega članka smo dobili zagotovilo, da je dosežena
vsesplošna podpora tej naložbi in da bo vlada poslala
v februarju na Evropsko unijo vse potrebno, da se dobi četrtina sredstev za ta projekt. Preostalo bodo iskali iz zasebnih virov. Če se to ne bi zgodilo, potem je
vprašanje, kako bo z evropskimi sredstvi in ali se bo
drugi tir sploh gradil. Vsi so za, vendar so aktivnosti
doslej potekale neusklajeno. Da bi pospešili projekt,
so v Divači naredili konkreten korak. V ponedeljek, 2.
februarja 2015, je šla v Luko Koper županja Občine
Divača Alenka Štrucl Dovgan s sodelavci. Županja je
vodstvu Luke Koper predala pismo o podpori v prizadevanjih za izgradnjo tega projekta, ki je ključen za
dolgoročni razvoj pristanišča. Divaški občinski svet in
občinska uprava sta v pismu izrazila pomen in upravičenost te investicije in poudarila, da bosta tudi v prihodnje proaktivno
delovala za ures
ničitev projekta.
Študija, ki sta jo pripravila profesorja Aleš Groznik in
Jože P. Damijan, ugotavlja, da mora Slovenija začeti z
intenzivnejšimi investicijami v posodobitev in povečanje
zmogljivosti prometne infrastrukture, predvsem železniške, ki močno zaostaja za drugimi evropskimi državami.
Drugi tir Koper–Divača je po podatkih Ministrstva za
infrastrukturo RS vreden 1,35 milijarde evrov. V prvi vrsti je treba pridobiti razpoložljiva EU sredstva, ki
znašajo kar 25 odstotkov vrednosti projekta, in sicer
385 milijonov evrov. Preostali del projekta bi financirali s kreditom pri Evropski investicijski banki in z izdajo
obveznic. V tem primeru bi letna anuiteta znašala med
18 in 51 milijonov evrov. Ta sredstva bi zagotovili s
koncesijsko dajatvijo, ki jo Luka Koper plačuje državi
(glede na predvideno rast prometa bi ta znašala med 5
in 9,5 milijona evrov letno), z dividendami od poslovanja
Luke Koper (6 do 10 milijonov evrov letno), od uporabnine Slovenskih železnic (6,7 do 12,7 milijona evrov) in
s tako imenovanim bencinskim centom (1 cent/liter),
kar bi prineslo dodatnih 22 do 27 milijonov evrov. Vseh
prihodkov skupaj bi tako bilo letno med 40 in 60 milijoni, kar bi omogočilo nemoteno plačevanje finančnih
obveznosti. Z uporabo namenskih sredstev bi tako lahko naložbo v drugi tir poplačali v triindvajsetih letih. Pri
tem velja izpostaviti še to, da je v strošku projekta drugi
tir vštet tudi DDV, ki znaša kar 234 milijonov evrov in
ta denar bi lahko država namenila drugim projektom na
področju prometne infrastrukture.
 Županja Občine Divača Alenka
Štrucl Dovgan in
predsednik uprave
Luke Koper Dragomir Matić
31 projektov prometne
infrastrukture
Hrvaška je Evropski komisiji predstavila 77 projektov
v skupni vrednosti 21,54 milijarde evrov. Hrvaški projekti so večinoma s področja prometne infrastrukture,
energetike in zaščite okolja. Vrednost hrvaških projektov z Junckerjeve liste v prihodnjih treh letih je 7,47
milijarde evra. Največ projektov, 31, je s področja
prometne infrastrukture v skupni vrednosti 6,98 milijarde evrov. Sedem projektov, vrednih 1,5 milijarde
evrov, je tudi s področja znanja, inovacij in digitalne
ekonomije.
 Osnovna prometna mreža Hrvaške (ceste – rdeča, želez
nice – zeleno in plovne poti – modro)
52
 Postaja Koper čaka na začetek druge povezave z
notranjostjo.
Prva električna avtocesta
Med pristaniščem v Los Angelesu in Long Beachu v
ZDA bo od julija 2015 dalje obratovala prva električna
avtocesta v svetu. Testna vožnja na razdalji treh kilometrov je v teku, v promet pa bo predana avtocesta
na razdalji 30 km. Opremo bo dal nemški Siemens.
Vozilo bo verjetno iz skupine Volvo, čeprav s Siemensom sodelujeta tudi Scania
in Mercedes-Benz. Sistem
elektrovleke bo podoben
železnici z vodniki nad avtocesto in odjemnikom toka
na strehi vozila. Ključni za
uspeh so stroški. Študija
kaže, da bo treba samo za
vozno omrežje odšteti od
1,1 do 2,5 milijona evrov
na kilometer.
NOVIČKE
Za in proti privatizaciji
Direktor DARS-a je 9. 2. 2015 povedal: Promet skozi predor Markovec naj bi
predvidoma stekel sredi maja. Skupna vrednost naložbe v predor in hitro cesto
znaša okoli 157 milijonov evrov. Primorska dobiva “objekt, ki bo v veliki meri
odpravljal težave v samem Kopru”.
***
Slovenija naj bi v prihodnje izvažala v Kitajsko tudi mleko. Na področju prehrane
največ izvažamo vino, okrog milijon litrov letno, hmelj in mineralno vodo.
***
 Za (sedež GZS) in proti privatizaciji (Kongresni trg)
V soboto, 7. 2. 2015, smo imeli enkratno priložnost
udeležiti se manifestacij ZA in PROTI. V Sloveniji namreč že nekaj let teče poteka diskusija, kako naprej
z državnim premoženjem. Nič ni narobe z državno lastnino, če država poskrbi za učinkovito upravljanje in
dobičkonosnost. Pri nas se žal to ni uresničilo oziroma
se ni uresničilo v potrebni meri. Večina ljudi se v to ne
poglablja, oblikovala pa sta se dva tabora, ki zagovarjata nasprotne pristope. Na sedežu GZS smo se ob 15.
uri udeležili shoda zagovornikov privatizacije (http://
za-privatizacijo.org). Dvorana je bila polna, kamer in fotoaparatov veliko in vse je bilo videti zelo spodbudno.
Tudi govorci od Slovenije do Švice so bili strastno za privatizacijo. Nasprotnike so obsojali z absurdom in tudi,
da rajši „častno bankrotiramo kot narod“, kot poiščemo
primernejše lastnike. Slogan je: »Razjahajte tega konja!
Razjahajte gospodarstvo«. Rekli so, da so zbrali več kot
10.000 podpisov. Uro zatem se je na Kongresnem
trgu, pri sidru, zbrala večja in hrupnejša množica, s
transparenti in ozvočenjem iz lastnega agregata. Slogan je bil »Proti privatizaciji, za delavsko upravljanje«.
Rekli so, da so zbrali 14.000 podpisov. Na tem shodu
so nastopali različni govorci, med drugimi tudi iz Luke
Koper, ki je pozvala ZA drugi tir Koper–Divača in PROTI
razprodaji pristanišča. Spomnimo – na seznamu petnajstih podjetij za privatizacijo sta med drugimi Adria
Airways in Adria Airways tehnika. Aerodrom Ljubljana
je že prodan, največ razprave pa je o prodaji Telekoma.
20 različnih vrst kamer vas
spremlja!
Britanski časopis Daily Mail je objavil članek z naslovom:
Poznaš sovražnika? Neverjetno, obstaja 20 različnih
vrst kamer za vohunjenje avtomobilistov. Jih opazite,
preden one opazijo vas? Nekatere kamere se uporabljajo za lov na kriminalce, druge za zbiranje podatkov,
največ pa za spremljanje prometa. Nekatere se uporabljajo direktno za kaznovanje voznikov. Namreč država
letno zbere 284 milijonov funtov iz tega naslova. V zadnjem času so vozniki postali bolj pozorni na te vohune.
Odkrili so enega na odseku ceste M25 v Kentu, ki je v
desetih dneh ujel 668 voznikov v prekršku.
 Tako to izgleda – kamere povsod.
Minister Gašperšič je v Odmevih TVS 9. 2. 2015 povedal, da je vse popolno
za oddajo zahteve EU za sredstva drugega tira Koper–Divača. Izvlečni tir naj
bi začeli graditi že letos oziroma naslednje leto, vse skupaj pa bi trajalo do
leta 2022.
***
Časopis Delo - Posel&Denar je 9. 9. 2015 objavil veliko shemo železniških
povezav v soseščini, ki lahko obidejo Slovenijo in tvorijo jedrno TEN-T omrežje. Najbolj so aktivni v Avstriji, ki gradi novo progo Gradec–Celovec, vredno
5,4 milijarde evrov s 33 km dolgim predorom pod Golico, in novo progo pod
Semmeringom, dolgo 27 km v vrednosti 3,1 milijarde evrov. Tudi Hrvaška je
aktivna v smeri Reka–Zagreb–Budimpešta.
***
Na posvetu Veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji (Fakulteta za arhitekturo)
smo slišali tudi:
– Velik izziv je tudi pomanjkanje denarja za vzdrževanje prometne infrastrukture. Če ne vzdržujemo, se stroški vzdrževanja čez čas večkratno povečajo. Za
zagotavljanje ustreznih razmer bi morali nekaj let investirati od 150 do 200
milijonov evrov na leto za vzdrževanje državnih cest in 150 milijonov evrov na
leto za vzdrževanje železniške infrastrukture.
– Ukrepi na železniški infrastrukturi od Kopra do madžarske meje: prenova
obstoječe proge Divača–Koper, vključno z rekonstrukcijo postaje Divača, brezžično omrežje GSM-R, izvlečni tir v Kopru, prenova in elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš, nadgradnja vozlišča Pragersko. V prihodnje pride na vrsto tudi
drugi tir Maribor–Šentilj.
Logistika
Besedilo: Dr. Bojan Beškovnik
Letalski promet v 2014
na krilih rasti
Leto 2014 je bilo za letalski promet zelo dobro leto. Na globalnem nivoju je bila
dosežena 4,5-odstotna rast tovornih tonskih kilometrov, kar predstavlja pomembno
nadgradnjo rasti, ki je v letu 2013 znašala 1,4 odstotka. Najhitreje raste trg Srednjega
vzhoda. Prav tako IATA (International Air Transport Association) poroča o še višji letni
rasti letalskega potniškega prometa. Le-ta naj bi na globalnem nivoju porasel za
5,9 odstotka. Najvišjo rast dosegata trga Srednjega vzhoda in Azija-Pacifik.
Poročili združenja IATA za tovorni
in potniški promet navdajata celotno
letalsko industrijo z optimizmom, saj
je bilo leto 2014 uspešno tako z vidika
povpraševanja kot tudi z vidika realizacije poslov. V drugem polletju lanskega
leta je prišlo do znižanja cene pogonskega goriva, kar je izboljšalo tudi finančno
poslovanje letalskih prevoznikov. Četudi
se pojavljajo ugibanja in dvomi o zdravju
globalne ekonomije, le-to ni imelo večjega vpliva na poslovanje v dejavnosti letalskega prometa.
Rast tovornega prometa
IATA izpostavlja, da tovorni promet poganja visoka rast trgov v razvoju. Predvsem izstopata tržišči Srednjega vzhoda
in Azije, vključujoč promet prek Pacifika.
Regija Azija-Pacifik je prispevala kar 46
odstotkov celotne rasti tovornega prometa. Rast v tej regiji sloni na razvoju
trgov južne Azije, okrevanju Japonske in
naraščajočem povpraševanju ZDA. V le-
tu 2014 je ta regija dosegla 5,4-odstotno
rast tovornega prometa.
Tržišče Srednjega vzhoda je prispevalo
slabo tretjino celotne rasti tovornega
prometa v svetovnem merilu. Pri tem je
doseglo kar 11-odstotno letno rast oziroma najvišjo med vsemi regijami. Rast
temelji na razvoju tovornih hub točk za
letalski promet, ki so podprte z novimi
mednarodnimi linijami oziroma povezavami. Letalske družbe Srednjega vzhoda
nakupujejo nova letala in povečujejo lastno kapaciteto, kar je vplivalo na zniža-
nje zasedenosti tovornega prostora.
Pozitivne novice prihajajo tudi iz Severne Amerike. Tržišče je v letu 2014 raslo
na podlagi rasti gospodarstva ZDA. Rast
je sicer nižja v primerjavi s hitro razvijajočimi se trgi, vendar je 2,4-odstotno
povečanje dober obliž na rane, ki so jih
letalski prevozniki utrpeli v letu 2013,
ko je regija zabeležila upad.
Evropa je dosegla nižjo rast od pričakovanj celotne industrije. Le-ta je znašala
okoli 2 odstotka in je posledica gospodarskih dogajanj na evropskem trgu,
Tabela 1: Tovorni promet v 2014 (Vir: IATA poročilo, februar 2015)
54
December 2014/December 2013
2014/2013
tonski km
zmogljivost
zasedenost
tonski km
zmogljivost
zasedenost
Afrika
12,2 %
–0,6 %
33,8 %
6,7 %
0,9 %
30,7 %
Azija/Pacifik
5,9 %
6,1 %
55,6 %
5,4 %
5,7 %
55,4 %
Evropa
2,3 %
3,9 %
48,6 %
2%
3%
46,9 %
Latinska Amerika
–4,5 %
–1,7 %
41,6 %
0,1 %
0,3 %
41,8 %
Srednji vzhod
11,3 %
16,3 %
43,9 %
11 %
11,1 %
44,5 %
Severna Amerika
2,8 %
–0,8 %
36,2 %
2,4 %
–0,5 %
35,3 %
Skupaj trgi
4,9 %
4,6 %
46,4 %
4,5 %
3,7 %
45,7 %
vključujoč sankcije proti Rusiji. Regiji
Latinske Amerike in Afrike sta manj
pomembni, vendar gre izpostaviti rast
prometa v Afriki. Ta regija je namreč dosegla 6,7-odstotno rast oziroma drugo
najvišjo rast med vsemi regijami. Latinska Amerika je edina zabeležila upad tovornega letalskega prometa, kar gre pripisati gospodarskim težavam predvsem
Brazilije in Argentine.
Izenačena rast
povpraševanja in
zmogljivosti
Zmogljivost svetovne letalske flote za
tovorni promet (mednarodni in domači
trg) se je v letu 2014 okrepila za 3,7 odstotka. Gre sicer za nekoliko nižjo rast v
primerjavi s povpraševanjem, vendar je
treba upoštevati, da je stopnja rasti zmogljivosti na mednarodnem prometu nekoliko višja, in sicer 4,2 odstotka.
Rast zmogljivosti tovornega prostora
zadržuje zasedenost letal na dobrih 45
odstotkih. Najnižjo zasedenost so v letu
2014 imeli prevoznik na afriškem trgu.
Le-ta je znašala 30,7 odstotka zmogljivosti. Slabih 5 odstotkov višjo zasedenost so imeli v Severni Ameriki. Najvišjo
zasedenost letalskega tovornega prostora so zabeležili prevozniki v regiji Azija-Pacifik. Na letni ravni je presegla 55
odstotkov. Evropa in Srednji vzhod sta
bili v okviru povprečja, in sicer pri 46,9
oziroma 44,5 odstotka.
Potniški promet
Letalski potniški promet je dosegel višjo
rast kot tovorni promet. IATA ocenjuje
letno rast na 5,9 odstotka. Skupno naj bi
bilo prepeljanih več kot 3,3 milijarde potnikov oziroma za 170 milijonov več kot
v letu 2013. Lanskoletni december je bil
za 6,1 odstotka boljši kot december v letu 2013. Gre torej za uravnoteženo rast,
ki segment potniškega prometa navdaja z optimizmom tudi
za letošnje leto, čeprav je bilo
ob koncu leta opaziti upadanje
povpraševanja na trgu Azije in
Pacifika.
Ta trg je najpomembnejši trg
potniškega letalskega prometa, saj predstavlja tretjino celotnega potniškega prometa.
Sledita tržišči Severne Amerike in Evrope s 25,2- oziroma
23,7-odstotnim deležem. Krepi
se trg Srednjega vzhoda, katerega delež sedaj znaša okoli 10
odstotkov.
To tržišče je doseglo najvišjo
rast, ki je presegla 12 odstotkov. Ob tem
so prevozniki povečali prevozne zmogljivosti za 11,5 odstotka. Regije Azija-Pacifik, Latinska Amerika in Evropa
so dosegle povprečne rasti med 5,8 in
7,1 odstotka. Razočarani so prevozniki Severne Amerike, saj je bila rast le
2,7 odstotka. Ob tem so povečali lastne
zmogljivosti za 2,4 odstotka, da bi dosegli 83,6-odstotno zasedenost letalskih
zmogljivosti.
Veliko težje razmere obratovanja so
imeli prevozniki na afriškem trgu. IATA
izpostavlja težave z virusom ebola na
nekaterih afriških trgih kot pomemben
dejavnik manjšega povpraševanja potniškega letalskega prometa. Ta regija je
dosegla le 0,3-odstotno rast, ob tem, da
so bili zadnji meseci leta v rahlem upadanju. Posledično so letalski prevozniki
zabeležili najnižjo zasedenost prevoznih
zmogljivosti. Le-ta je znašala 68,4 odstotka.
Rast povpraševanja višja od zmogljivosti
Letalski prevozniki so v letu 2014 povečali prevozne zmogljivosti potniške
letalske flote za 2 odstotka, kar je povišalo povprečno stopnjo zasedenosti
potniških sedežev na 80 odstotkov. Gre
za najvišjo povprečno letno stopnjo zasedenosti po začetku globalne gospodarske krize, ki je v letu 2009 dosegla
dno, ko so prevozniki zabeležili le okoli
74-odstotno zasedenost letalskega prostora. Najvišjo stopnjo zasedenosti beležijo v ZDA, kjer imajo na domačem trgu
84,8-odstotno zasedenost in pri mednarodnih prevozih 81,7 odstotka. Evropski
prevozniki so dosegli 80,8-odstotno zasedenost, ki je bila v mesecu decembru
na ravni decembra 2013 (77,8 odstotka).
V drugi polovici leta se je povprečna
zasedenost potniškega prostora nekoliko spustila, predvsem zaradi povečanja
zmogljivosti prevoznikov v regijah Azija-Pacifik in Srednjega vzhoda ter rahlega upada povpraševanja na čezpacifiških
letalskih servisih. V mesecu novembru
so prevozniki prevzeli 139 novih letal in
nato v decembru dodatnih 168 letal. Istočasno so prizemljili 164 letal, kar je ob
koncu leta vplivalo na povečanje ponudbe letalskega potniškega prometa.
Zagotovo je bilo leto 2014 pozitivno za
mednarodni letalski promet. Naj na »krilih rasti« jadra tudi v letu 2015.
Tabela 2: Potniški promet v letu 2014 (vir: IATA poročilo, februar 2015)
December 2014/December 2013
2014/2013
PPK*
zmogljivost
zasedenost
PPK*
zmogljivost
zasedenost
Afrika
–1,1 %
–1 %
69,6 %
0,3 %
2,5 %
68,4 %
Azija/Pacifik
8,9 %
7,4 %
77,4 %
7,1 %
7,5 %
77,2 %
Evropa
4,5 %
4,3 %
77,6 %
5,8 %
5,2 %
80,8 %
Latinska Amerika
6,9 %
6,8 %
79,7 %
6,4 %
4,1 %
79,8 %
Srednji vzhod
13,9 %
14,6 %
77,7 %
12,6 %
11,5 %
78,4 %
Severna Amerika
1,9 %
4%
82,8 %
2,7 %
2,4 %
83,6 %
Skupaj trgi
* Prihodki potniški promet
6,1 %
6,2 %
78,7 %
5,9 %
5,6 %
79,7 %
55
Logistika
Besedilo: Josip Orbanić
Strategija razvoja prometa
v Republiki Sloveniji
Ministrstvo za infrastrukturo RS je sredi decembra 2014 objavilo osnutek dokumenta
pod nazivom Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Gre za obsežen dokument,
ki naj bi krojil usodo prometno-logistične panoge do leta 2030. V bistvu se je na ta
dokument čakalo že nekaj let in to, kar je v njem zapisano, pravzaprav obravnava področja
in projekte, ki bi morala biti že v celoti ali delno realizirani. Na kratko bomo predstavili
dokument in tudi nekaj razmišljanj o njegovi dopolnitvi. O dokumentu teče javna razprava
in vsak lahko poda predloge in pripombe na e-naslov: [email protected]. Strategijo najdete na
spletni strani Ministrstva za infrastrukturo RS: http://www.mzi.gov.si.
Namen, vsebina in vizija
strategije
Namen strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji (RS) je:
• prikazati izhodišča, potrebe in možnosti za razvoj ključnih področij prometa
v RS,
• pripraviti usklajen program razvoja
ključnih področij prometa v RS,
• zagotoviti predhodne pogojenosti za
črpanje EU sredstev v finančnem obdobju 2014–2020 za področje prometa.
V prvem poglavju so opisana vsa izhodišča, ki jih je bilo potrebno pri pripravi
strategije upoštevati. V drugem poglavju
je opisana organiziranost ministrstva,
odgovornega za promet v RS, ter njegova usposobljenost za izvajanje nalog na
področju prometa, v tretjem poglavju pa
je predstavljen prometni model, analiza
prometnih tokov v letu 2030 in njihovo vrednotenje s predlogi ukrepov. Sledi
SWOT analiza za področje prometa v RS
kot celote in za posamezne sektorje. V petem poglavju je opredeljena vizija razvoja
prometa v RS, splošni cilji in pokazatelji,
s katerimi bomo spremljali uresničevanje
ciljev. Sledi opredelitev območij obdelave
podatkov. V sedmem poglavju so opredeljeni problemi, specifični cilji in ukrepi
na splošni ravni. V zadnjem poglavju je
kratek uvod v celovito presojo vplivov na
okolje (CPVO). Strategija ima 240 strani,
okolijsko poročilo 198 strani in še priloge.
Vsekakor gre za obsežen dokument.
56
 Zasnova prometnega omrežja iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije
Vizija prometne politike je definirana
kot zagotavljanje trajnostne mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva.
Izhaja iz osnovne dejavnosti prometa,
transporta in logistike, ki predstavlja
premeščanje oziroma premikanje ljudi, blaga in informacij v prostoru in času. Beseda »zagotavljanje« pomeni, da
bo država z ukrepi prometne politike
zagotovila tako trajnostno mobilnost
prebivalstva kot tudi trajnostno oskrbo gospodarstva. Beseda »trajnostna«
se nanaša na učinkovito delovanje prometnega sistema, ki deluje v presečišču
okolijskega, socialnega in ekonomskega
vidika.
Glavni poudarki strategije
Strategija se dotika številnih področij, ki
so pomembna za prebivalstvo in gospodarstvo. Našteva številne cilje, ukrepe,
projekte ipd. Šest glavnih ciljev je: izboljšati mobilnost in dostopnost, izboljšati
oskrbo gospodarstva, izboljšati prometno varnost in varovanje, zmanjšati
porabo energije, zmanjšati stroške uporabnikov in upravljavcev ter zmanjšati
okolijske obremenitve.
Te cilje naj bi dosegli z 10 naslednjih
ukrepov: optimizacija sistema javnega potniškega prometa, ozaveščanje
javnosti in izobraževanje, posodobitev
obstoječe prometne infrastrukture, novogradnja optimalne prometne infrastrukture, zagotoviti ustrezno povezanost pristanišča z zaledjem, širitev in
tehnološka posodobitev pristanišča, širitev in tehnološka posodobitev letališč
in navigacijskih služb zračnega prometa,
razvoj logističnih centrov, uvedba sodobnih prevoznih sredstev, zagotavljanje
tehnične ustreznosti prevoznih sredstev.
Za merjenje doseganja ciljev po posameznih področjih so opredeljeni kazalniki
(pokazatelji).
Vsekakor so za uresničevanje pomembni
konkretni ukrepi. Le-teh je skupaj 105,
in sicer za železnice 29, ceste 37, mestni
promet 22, pomorski promet 11 in zračni promet 6. Kot primer opisa ukrepa
navajamo ukrep R1 za železniško progo
Koper–Ljubljana: Koridor, ki povezuje
Koper in Ljubljano z vzhodno Evropo, se
večinoma uporablja za prevoz tovora, vendar ponuja tudi možnost za mednarodni
potniški promet na odseku od Divače do
Ljubljane. Je del sredozemskega in baltsko-jadranskega koridorja TEN-T. Da bi
se spopadli s pričakovano rastjo potreb
po prevozu tovora v pristanišču Koper in
s podobno rastjo v gospodarstvu, je treba
povečati zmogljivost. Poleg tega je Koper
glavno slovensko pristanišče TEN-T in eno
od najpomembnejših pristanišč v Jadranskem morju. Poleg povečanja zmogljivosti
glede na pomembnost železniške povezave za tovorni promet bo moralo železniško
omrežje izpolniti naslednja minimalna
tehnična merila: 22,5 t osne obremenitve,
750 m dolge vlake, ERTMS, elektrifikacija.
Osnova za projektno hitrost je 100 km/h,
vendar bo treba slednjo potrditi glede na
ekonomska merila v okviru študije upravičenosti (skupaj z glavnimi parametri za
železniško progo, kjer bo tudi določeno, ali
je potrebna dvotirna proga).
 Shematski prikaz usklajenosti splošnih ciljev s cilji TEN–T uredbe o tehnični
specifikaciji za interoperabilnost železniškega sistema za konvencionalne hitrosti
(2011/275/EU).
Kot vidimo, še vedno ni eksplicitne odločitve za gradnjo drugega tira na koprski
progi, čeprav je to ena od glavnih strateških usmeritev za nekaj naslednjih let.
Nekoliko bolj odločno je napisan ukrep
Ro.1 Avtocesta Draženci–Gruškovje (HR).
Nekaj pripomb in predlogov
Naslov dokumenta je treba razširiti še na
mobilnost in logistiko, ker je tako tudi
vsebinsko koncipiran.
• Čeprav je vloga železnice poudarjena,
je treba kaj več zapisati in narediti, da
se to dejansko tudi uresniči. Brez tega,
da bo storitev na železnici oziroma
v kombinaciji železnica-cesta boljša
oziroma vsaj zadovoljiva, ne moremo
pričakovati preobrata. Torej treba je
izboljšati storitev (hitrost, udobnost,
zanesljivost, organizacijo …) znotraj
Slovenije in v mednarodnem okolju.
• Storitev mobilnosti (potniškega prometa) je boljši železniški promet,
boljši avtobusni promet, integracija
obojega in še drugih segmentov. Če
se z vlakom oziroma v kombinaciji ne
bomo vozili hitreje in udobneje, ne bo
napredka.
• Logistika je v strategiji premalo zajeta.
Treba ji je nameniti več prostora in na
enem mestu zbrati in dodati to, kar je
pomembno, da se Sloveniji da vloga, ki
jo ima na sečišču prometnih koridorjev
in oplemeniti njena geoprometna lega.
Tukaj izpostavljamo koncept učinkovite in trajnostne logistične iniciative
GREULOG ipd. Slovenija bi morala aktivnejše delovati in postati integrator
globalne logistike za srednjo in južno
Evropo (tudi s partnerstvom Nemčije,
Avstrije, Kitajske …).
• Razmisliti tudi o standardu na glavni
osi: tripasovna avtocesta in dvotirna
elektrificirana železniška proga.
• Železniški sistem bo moral sprejeti
odločitev o zamenjavi enosmernega
elektrovlečnega sistema z izmeničnim.
• Nekaj je treba narediti na ljubljanskem
potniškem centru. Ker je projekt Emonika neaktiven, je treba na obstoječem
stanju (v krajšem obdobju par let)
izboljšati in integrirati železniški in
avtobusni promet z ustreznimi storitvami.
• Pri razvoju kolesarstva je treba graditi ločene steze. Treba je ustvariti cone
brez biciklistov.
• Izhajati je treba iz realnih možnosti
financiranja in prioritet ter racionalnega investiranja. Postopki in gradnja
morajo biti hitrejši in boljši kot doslej.
Odgovornost mora biti jasna. Določiti
prioritete in na njih resno delati, da se
že v tej dekadi kaj pokaže.
Končni dokument bi moral biti kratek,
jasen in jedrnat.
57
Aktualno
Olajšave
Olajšave tudi za avtobuse
Tudi v avtobusih so vgrajeni novi, ekološko čistejši motorji,
zato so prevozniki mnenja, da si tudi oni pri nabavi novih
vozil zaslužijo olajšave.
Vse do leta 2014, je zakon veleval, da so do olajšav
upravičeni vsi, ki nabavljajo novo tovorno vozilo z najmanj
Euro 5 motorjem, oziroma avtobus z Euro 4 motorjem.
S 1. 1. 2014 pa se je zakon spremenil in za tovornjake
valja, da so do olajšav upravičeni vsi, ki so nabavili vozilo z
Euro 6 motorjem, med tem ko pri avtobusih le tisti, ki bi
kupili električni ali hibridni avtobus. Takšnih avtobusov v Sloveniji praktično ni. Zato želijo člani Obrtne in Gospodarske
zbornice Slovenije opozoriti državo, da to ni pošteno in da
tudi njim pripadajo olajšave za nabavo Euro 6 in tudi Euro
5 motorjev. Dana je bila obljuba s strani ministrstva za finance, da bodo to uredili, a po več kot letu dni prošenj iz
obeh zbornic, niso dobili tehničnega pojasnila zakaj olajšav
ni možno dobiti. Šele po dolgih pogovorih in tihi grožnji s
protestom, so jih na ministrstvu uslišali in izenačili s kolegi
iz prevozniške branže.
Člani obeh zbornic pa s tem niso povsem zadovoljni, saj se
čutijo ogoljufane, ker leto dni niso dobili nobene olajšave ter
da je preskok iz Euro 4 neposredno na Euro 6 prevelik, ter
da bi olajšave, tudi za nazaj, dobili še tisti, ki so lani nabavljali vozila z Euro 5 motorji.
Sedaj je zopet na potezi vlada, avtobusni prevozniki pa upajo, da bodo zadevo rešili še pred koncem marca, saj je do
konca meseca potrebno oddati bilance in če ne bo nove
zakonske podlage za subvencije bo »vstran« vrženo še eno
leto. Pri obeh zbornicah še poudarjajo, da z olajšavami država ne izgubi veliko, temveč je to spodbuda prevozniku, ki bo
ob nabavi novejših vozil zagotovo zaposlil še kakšnega voz
nika in skozi prispevke ter davke delno pokril to subvencijo.
 Tiskovno konferenco so skupaj pripravili člani Obrtne in Gospodarske zbornice Slovenije.
UETR
Novo vodstvo
UETR je bil ustanovljen leta 1998 in danes zastopa več kot
200.000 manjših in srednjih transportnih podjetij, ki imajo
skupaj preko 430.000 tovornih vozil. Naloga organizacije je,
da vzpostavlja dialog z inštitucijami v EU in omogoča članom
da prispevajo k oblikovanju transportne politike ter zbira podatke o novih zakonih in jih posreduje svojim članom.
V začetku februarja je organizacija dobila novega predsednika. To je postala Nemka Dagmar Wäscher, ki je do sedaj
vodila nemško prometno zvezo. Dagmar želi organizacijo še
okrepiti, da bo lahko še bolj konstruktivno delovala pri sprejemanju novih zakonov na ravni UE.
 Eden od podpredsednikov tega združenja, predstavnik slovenskih prevoznikov, je predsednik sekcije za promet pri Obrtni
zbornici Slovenije, Andrej Klobasa.
58
Logisitika
Skupščina
Slovenskega logističnega združenja
Slovensko logistično združenje (SLZ) je imelo svojo redno letno skupščino. Združenje začenja svoje tretje leto delovanja.
Na osnovi poročila predsednika in organov združenja je moč
oceniti, da je v preteklem letu delovalo uspešno. Vse zastavljene naloge niso bile realizirane, a so bile glavne aktivnosti
in dogodki zelo dobro izpeljani in obiskani. Glavni dogodek
– kongres »Oskrbne verige v znanosti in praksi«, ki je bil oktobra v Laškem, je obiskalo 130 udeležencev. Zelo uspešen
je bil tudi IT dogodek. Podelili so tudi priznanje Logist leta
(Klemen Bavdek - Sportina) in za življenjsko delo (Rok Svetek
- Schenker, Adria Kombi). Združenje ima 128 članov, kar je
36 % več kot leto prej. Tudi finančno poročilo je pozitivno.
Glavna pozornost pa je bila namenjena letošnjim dogajanjem in načrtu dela. Poleg redne letne skupščine, so
letos izvedene že tri aktivnosti: obisk LogiMAT v Stuttgartu, Živi laboratorij - pospeševanje inovacij na području logistike in IKT ter odziv/pripombe na dokument Prometna
strategija RS.
SLZ je lanjsko leto z UM Fakulteto za logistiko v Celju sklenilo pogodbo o štipendiranju dveh študentov in z ULJ Fakulteto za pomorstvo in promet Portorož enega študenta.
Ta aktivnost se nadaljuje in morda se bo razširila tudi na
srednje šole, kar je bilo predlagano na tej skupščini. Glavni
dogodek bo tudi letos mednarodni poslovno logistični kongres »Oskrbne verige v znanosti in praksi«, ki bo v Mariboru
sredi oktobra. Potrjena je že udeležba visokih predstavnikov
logističnih podjetij in politikov iz Slovenije in Evrope. Letos
bo prvič pripravljen Slovenski teden logistike. Fakulteta za
logistiko Celje/Krško namreč obeležuje 10. obletnico in bo
praznovala 12. in 13. oktobra, tako da bo ves teden izpolnjen z logističnimi dogodki.
Precej pestro bo maja. Najprej bo skupaj z GZS in OZS organiziran obisk sejma Transport&Logistika 7. In 8. maja v
Münchnu, potem pa sodelovanje na Transport Showu v BTC
Ljubljana 23. in 24. maja.
 Predsednik SLZ Igor Žula poroča na skupščini
Združenje se je letos vključilo tudi v aktivnosti ELA (Evropskega logističnega združenja) za nagrado projekt leta in strokovnjak leta. Glede na uspeh lanske IT konference, bo organizirana tudi letos na temo opreme in podpore skladiščenju. V
okviru združenja pa se ustanavlja IT sekcija.
Načrtovan je tudi obisk logistične konference BVL v Berlinu,
tovarne AUDI in WITRON. Skupaj z GZS se bodo udeležili predstavitve slovenske logistike v Vietnamu in Indoneziji,
ki bo novembra. Lani je bil podoben dogodek v Shangaju.
V pripravi pa je še nekaj dogodkov: obisk dobre proizvodne
prakse v tovarnah Revoz in TPV Novo mesto, delavnica računovodstvo in finance ter dogodka Intralogistika v organizaciji
Stojana Grgiča.
Kot je bilo rečeno na sami konferenci in se vidi iz izvedenih in
načrtovanih aktivnosti, se je SLZ aktivno vključilo v logistična
dogajanja pri nas.
eTransport.si
NOVA SPLETNA STRAN
Prilagojena tudi za
mobilne uporabnike.
59
Aktualno
Stanje se izboljšuje
Slovenski policisti, skupaj s carino in inšpektoratom za cestni promet ter delo skoraj
vsak mesec izvedejo poostren nadzor tovornih vozil in avtobusov po metodologiji akcije
»Morska deklica«. Nadzor je mednarodno usklajen.
Pri zadnji akciji, ki je potekala 12. 2. 2015 med 16.30 in
21.30 uro na počivališču Lipce, smer Ljubljana, smo bili prisotni
tudi mi. Nosilec in organizator navedene akcije je bila policija.
Kot običajno pri obsežnejših akcijskih nadzorih, ki so mednarodno dogovorjeni, so bili z namenom celovitega in učinkovitega nadzora v nadzor vključeni še drugi nadzorni organi, tudi
inšpektorji za cestni promet Inšpektorata za infrastrukturo RS,
pristojni za področje nadzora prevozov v cestnem prometu. Sodelovali pa so tudi cariniki in inšpektor za delo.
Med akcijo smo se pogovarjali z izvajalci nadzora, ki so nam
zaupali, da podobne akcije izvajajo redno enkrat na mesec in
da se stanje na naših cestah izboljšuje. Predvsem se danes po
naših cestah vozijo novejša vozila, vozniki in lastniki pa dajejo
tudi več na varnost, tako da je vozil z neustrezno opremo precej
manj kot pred leti. Vozniki tudi bolj spoštujejo socialno zakonodajo, saj je prekoračitev delovnega časa prav tako manj kot
pred leti. Več je kršitev na področju prevoza nevarnega blaga,
kjer se prevozniki ne držijo vseh predpisov, in na področju dela. Pri slednjem še posebej, če voznik ni redno zaposlen, saj so
pogodbe med vozniki in delodajalci nejasne, slabo napisane ali
pa jih sploh ni.
Pri zadnji akciji so nadzorni organi pregledali 17 tovornih vozil
in 2 avtobusa. Dvanajst tovornih vozil je imelo domače registrske tablice, 4 vozila so bila iz EU, eno pa iz tretjih držav. Inšpektorji za cestni promet so v opravljenih nadzorih v enem primeru
ugotovili nepravilnost po Zakonu o prevozih v cestnem prometu
(ZPCP-2) ter dve kršitvi po Zakonu o delovnem času, odmorih in
počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnem
prometu (ZDCOPMD). Za ugotovljene kršitve so bile kršiteljem
izdane globe, v enem primeru domačega prevoznika pa se bo
izvedel še postopek na sedežu prevoznika. Dodatno je policija
ugotovila nepravilnosti pri prevozu nevarnih snovi ADR.
 Podobne akcije se izvajajo enkrat mesečno in so usklajene s
tujimi nadzornimi organi.
 Med pregledom carinik preverijo tudi tovor.
Število kontroliranih:
– tovorna vozila registrirana, v RS
12
– tovorna vozila, registrirana v EU
4
– tovorna vozila, registrirana v
tretjih državah
1
– avtobusi, registrirani v RS
1
– avtobusi, registrirani v EU
1
Kršitve:
– prevoz nevarnega blaga (ADR)
1
– nepravilnost po Zakonu o prevozih
 Ustavljajo se naključno mimo vozeča vozila z domačimi in tujimi registrskimi ta-
blicami, ne glede na to kam in kaj vozijo. Tako je bil pod drobnogled vzet tudi Poljski
avtobus, ki je vozil Korejske turiste.
60
v cestnem prometu (ZPCP-2)
– kršitve po Zakonu o delovnem času
1
2
Servisne informacije
CENE BENCINA V EVROPI 3. 3. 2015
država
bencin 95
bencin 98/100 Dizel
Albanija
169,000 ALL (1,205 EUR)
1,158 EUR (1,158 EUR)
1,423 EUR (1,423 EUR)
11.900,000 BYR (0,827 EUR)
1,950 BAM (0,997 EUR)
2,290 BGN (1,171 EUR)
30,400 CZK (1,106 EUR)
1,160 EUR (1,160 EUR)
10,690 DKK (1,432 EUR)
1,109 EUR (1,109 EUR)
1,411 EUR (1,411 EUR)
1,371 EUR (1,371 EUR)
1,565 EUR (1,565 EUR)
9,390 HRK (1,223 EUR)
1,320 EUR (1,320 EUR)
207,600 ISK (1,345 EUR)
1,530 EUR (1,530 EUR)
1,050 EUR (1,050 EUR)
1,027 EUR (1,027 EUR)
1,490 CHF (1,389 EUR)
1,160 EUR (1,160 EUR)
1,157 EUR (1,157 EUR)
351,800 HUF (1,159 EUR)
65,000 MKD (1,058 EUR)
18,360 MDL (0,963 EUR)
1,275 EUR (1,275 EUR)
1,645 EUR (1,645 EUR)
15,070 NOK
(1,751 EUR)
4,490 PLN
(1,080 EUR)
1,326 EUR (1,326 EUR)
5,460 RON (1,229 EUR)
35,650 RUB (0,509 EUR)
1,217 EUR (1,217 EUR)
1,308 EUR (1,308 EUR)
133,900 RSD (1,104 EUR)
1,227 EUR (1,227 EUR)
13,340 SEK (1,428 EUR)
1,480 CHF (1,380 EUR)
4,360 TRY (1,545 EUR)
23,500 UAH (1,224 EUR)
1,097 GBP (1,504 EUR)
Avstrija
Belgija
Belorusija
BIH
Bolgarija
Češka
Črna gora
Danska
Estonija
Finska
Francija
Grčija
Hrvaška
Irska
Islandija
Italija
Kosovo
Latvija
Liechtenstein
Litva
Luksemburg
Madžarska
Makedonija
Moldavija
Nemčija
Nizozemska
Norveška
Poljska
Portugalska
Romunija
Rusija
Slovaška
Slovenija
Srbija
Španija
Švedska
Švica
Turčija
Ukrajina
V. Britanija
1,360 EUR (1,360 EUR)
1,488 EUR (1,488 EUR)
2,100 BAM (1,074 EUR)
2,610 BGN (1,334 EUR)
1,200 EUR (1,200 EUR)
1,149 EUR (1,149 EUR)
1,475 EUR (1,475 EUR)
1,416 EUR (1,416 EUR)
10,090 HRK (1,315 EUR)
1,620 EUR (1,620 EUR)
1,100 EUR (1,100 EUR)
1,076 EUR (1,076 EUR)
1,550 CHF (1,445 EUR)
1,219 EUR (1,219 EUR)
67,000 MKD (1,091 EUR)
1,307 EUR (1,307 EUR)
1,714 EUR (1,714 EUR)
4,750 PLN (1,143 EUR)
1,398 EUR (1,398 EUR)
1,350 EUR (1,350 EUR)
142,900 RSD (1,178 EUR)
1,354 EUR (1,354 EUR)
13,840 SEK (1,481 EUR)
1,540 CHF
(1,436 EUR)
25,000 UAH (1,302 EUR)
1,197 GBP (1,641 EUR)
168,000 ALL (1,198 EUR)
1,139 EUR (1,139 EUR)
1,276 EUR (1,276 EUR)
13.800,000 BYR (0,959 EUR)
1,950 BAM (0,997 EUR)
2,220 BGN (1,135 EUR)
30,540 CZK (1,111 EUR)
1,080 EUR (1,080 EUR)
9,550 DKK (1,280 EUR)
1,169 EUR (1,169 EUR)
1,311 EUR (1,311 EUR)
1,299 EUR (1,299 EUR)
1,285 EUR (1,285 EUR)
9,050 HRK (1,179 EUR)
1,240 EUR (1,240 EUR)
209,600 ISK (1,358 EUR)
1,431 EUR (1,431 EUR)
1,050 EUR (1,050 EUR)
1,039 EUR (1,039 EUR)
1,560 CHF (1,455 EUR)
1,100 EUR (1,100 EUR)
1,075 EUR (1,075 EUR)
368,400 HUF (1,214 EUR)
55,000 MKD (0,895 EUR)
17,390 MDL (0,912 EUR)
1,161 EUR (1,161 EUR)
1,363 EUR (1,363 EUR)
14,110 NOK (1,639 EUR)
4,590 PLN (1,104 EUR)
1,143 EUR (1,143 EUR)
5,600 RON (1,261 EUR)
34,610 RUB (0,494 EUR)
1,117 EUR (1,117 EUR)
1,220 EUR (1,220 EUR)
145,900 RSD (1,202 EUR)
1,178 EUR (1,178 EUR)
13,650 SEK (1,461 EUR)
1,550 CHF (1,445 EUR)
3,810 TRY (1,351 EUR)
23,000 UAH (1,197 EUR)
1,166 GBP (1,599 EUR)
Izžrebani reševalci:
Med prispelimi rešitvami nagradne križanke iz decembrske
številke revije Transport smo izžrebali naslednje reševalce:
Andrej Dobnikar, Moravče
Marko Korošec, Poljčane
Nika Radoslav, Koper
Jože Švab, Radlje ob Dravi
Gregor Škoda, Šentrupert
Nika Bajda, Trbovlje
NASLEDNJA ŠTEVILKA REVIJE
TRANSPORT IZIDE 3. aprila
eTransport.si
61
Zabava // križanka
Nagrade podarja podjetje Scania Slovenija d.o.o.
Rešitve pošljite do 31. 3. 2015 na naslov:
Revija Transport, Linhartova 3,
1000 Ljubljana, s pripisom »Križanka«.
Ime in priimek
Naslov
Geslo

Tahografske novosti Asistenčni sistemi Redno usposabljanje

Transcription

Similar documents

Vodja kadrovske službe (m/ž)

Letak - GIZ Intertransport

informacije o zavarovanju odgovornosti cestnih

Izbrali smo gospodarska vozila leta

Slovenka na vrhu Alp

Dan Alpske konvencije