Št. 207 ŠD Krašnja - Športna unija Slovenije

Transcription

Št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015, cena 1,00 EUR
Izdajo časopisa je omogočilo podjetje M&P Burja d.o.o.
2
Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015
ČISTILnA AKCIJA V KS KRAŠnJA
V soboto 11.4.2015, je občina organizirala čistilno akcijo s
sloganom Očistimo našo občino Lukovica. K sodelovanju so
povabili krajevne skupnosti in lokalna društva. Občina je ponudila vreče za smeti ter odvoz nabranih smeti, za zaščitno
opremo, torej rokavice, smo morali na KS poskrbeti sami. V
KS smo se odločili, da očistimo ob cestah in bolj obljudenih
sprehajalnih poteh, saj tam največkrat končajo nemarno odvržene smeti iz vozil, se pa nekateri posamezniki potrudijo in odvržejo v naravo tudi večje količine odpadkov navkljub dobro
organizirani službi za ravnanje z odpadki v občini.
K udeležbi smo povabili preko spletne strani, preko letakov obešenih na nekaterih ključnih mestih KS ter z letaki razdeljenimi v PŠ Krašnja in v baru Pod lipo.
Udeleženci akcije na končni postaji v baru Pod lipo.
Ne glede na maloštevilno udeležbo smo nabrali kar nekaj
vreč smeti …
Udeležba je bila skromna. Najverjetneje je k temu prispevalo tudi po dolgem času izredno lepo toplo vreme, ki so ga
številni krajani izkoristili za delo na njivah, v gozdovih ali okrog
svojih domovanj. Nekateri, predvsem mladi starši s svojimi
kratkohlačniki pa so se odzvali, saj so prepoznali v akciji tudi
vzgojno noto. Glede na nabrane odpadke je osveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki še vedno potrebno. V vrečah za
smeti so se znašle številne odvržene pločevinke piva in prazne
škatlice cigaret.
Ugotovili smo tudi, da se proti Krajnemu Brdu in Vrhu nad
Krašnjo vozijo številni ljubitelji hitre prehrane in prigrizkov, saj
smo pobirali veliko ostankov vrečk in ovojev raznih čipsov, napolitank, bombonov in čokoladic. Vsebina konča v želodčkih,
ovoj pa v gozdu. Nekateri svoje vrtne odpadke obogatene s
plastično in aluminijasto folijo kompostirajo kar ob cesti, ne
pa na kakšnem bolj primernem mestu. Našli smo tudi rabljene
otroške plenice, pa plastične zaboje in stara ohišja televizijskih
sprejemnikov …
Ob koncu akcije smo se zbrali v baru Pod lipo, kjer so otroci dobili zaslužen sladoled… Za pogostitev se baru Pod lipo
najlepše zahvaljujemo.
Varovanje okolja mora postati naš način življenja, zato
odpadke mečimo v koše za smeti. Odpadke ločujmo v ločene zabojnike, kupujmo izdelke, primerne za večkratno uporabo. Predvsem pa se zavedajmo, da ohranjamo okolje čisto ne
samo za nas, temveč tudi za prihodnje generacije.
GODBA LUKOVICA ZAIGRALA
nA PREDVEČER PRAZnIKA DELA
Pred 1. majem, praznikom dela, tradicionalno v Krašnji zaigra tudi godba na pihala. Tudi letos smo zadnje aprilsko popoldne nestrpno pričakovali godbo. Občinstvo je bilo tokrat
številno, saj smo se letos veselili tudi nove popestritve, kamniških mažoretk. Ob napovedanem času so prikorakala brhka
dekleta ob spremljavi živahnih napevov, v veselje starih in
mladih. Po programu smo povabili godce in dekleta na kratko
pogostitev. Ob slovesu so še enkrat zaigrali in pustili prijeten
vtis za uvod v večerna praznovanja.
POZIV STARŠEM OTROK, KI
UPORABLJAJO OTROŠKO IGRIŠČE
V KRAŠnJI
Novo igrišče v Krašnji je dobro obiskano in je prijetna popestritev za naše malčke, pa tudi nekoliko starejše otroke. Da
bi igrala dolgo služila namenu, jih je potrebno tudi primerno
3
vzdrževati. Zato vabimo vse starše, ki so redni gostje igrišča,
da se zberemo v soboto 13.6.2015 ob 9:30 na igrišču in skupaj
obnovimo zaščito na lesenih delih igral. Za material bo poskrbljeno, zaščito opremo prinesite seboj. Dobrodošli tudi otroci!
za KS Krašnja Urša Kos
InTERVEnCIJE In DOGODKI
V PGD KRAŠnJA
V preteklem obdobju smo imeli eno intervencijo, ki se je
na koncu izkazala, da požara v naravi ni. Dobili smo poziv, da
gori trava pri cestninski postaji Kompolje.Ko smo prišli na kraj,
ni bilo požara. Javili smo na ReCo, da v Kompoljah ni požara,
da pa pri cestniski postaji v Lokah požigajo vejevje, vendar gre
za kontroliran požig. Opravili smo še pogled okoliša in se vrnili
v garažo. Če požigate vejevje, travo ali opravljate kakšen drug
požig in ga nadzirate, pokličite 112 ali lokalne gasilce in povejte, da opravljate kontroliran požig, s tem obvestite ReCo (112).
S tem ste nam prihranili kakšno intervencijo, ki se na konce izkaže kot nepotrebna. Gasilci smo se udeležili dveh Florjanovih
maš, ene v Praprečah in druge v Šentgotardu. Šli smo tudi na
pogrebe naših kolegov. Obiskali smo tovarno Krka. V Pečah
je potekalo tekmovanje mladine v orientaciji v sorganizaciji
GZ Lukovica, Moravče, Domžale in Mengeš. Naši mladi so se
odrezali odlično. Zasedli so eno prvo mesto, tri ekipe so bile
druge, vsaka v svoji kategoriji, eno tretje mesto in četrto mesto. Ekipe, ki so bile prve in bodo šle na regijsko tekmovanje, ki
ga letos organizira GZ Lukovica in bo v Krašnji 24.5. 2015. Lepo
vabljeni, da navijate za naše ekipe, da se uvrstijo na državno
prvenstvo jeseni, ki bo v Litiji.
Za PGD Krašnja Gregor Rožič
4
V skupinah, ki delujejo v našem kulturnem društvu se vedno kaj dogaja
VEČER DOMOLJUBnIH
In PARTIZAnSKIH PESMI
Žal letos ni bilo med nami Silva Andrejka, ki je bil na ta večer vedno zelo dobre volje in je prvi zaplesal ob zvokih harmonike. Pogrešali smo ga in bilo jih je kar nekaj, ko so mi ob koncu
rekli: »Letos pa ni Silvota.« Prišli pa so Zinka, Tomaž in Mira.
Tako je bil Silvo v mislih še bolj z nami.
S ŠTAJERCEM V LJUBLJAnI
V DOLU PRI LJUBLJAnI
Večer petja domoljubnih in partizanskih pesmi, ki je v Krašnji tradicionalno vsako leto na predvečer Dneva upora, postaja vedno bolj obiskan. Veseli smo, da pridejo med nas tudi
iz drugih krajev naše občine. Tako v KUD Fran Maselj Podlimbarski vidimo, da smo naredili prav, ko smo začeli ohranjati te
pesmi in jih skupaj zapojemo na prijetnem večeru. Na srečanju preberemo še nekaj pesmi z domoljubno vsebino. Letos
so jih brale Irena Pustotnik, Brigita Rožič in Maruša Čebulj. Še
bolj veselo postane, ko zaigrajo Srečko Strehar, Uroš Križman,
Miro Klopčič in Ivan Lindič, spremlja pa jih naše petje. Po prireditvi posedimo v gasilskem domu na prijetnem druženju.
Naš »ravnatelj« iz igre, Marjan Ljubić, nam je organiziral
gostovanje v Dolu, kjer je tudi doma. Bilo ga je kar malo strah,
ker ni vedel, ali bomo imeli gledalce. Krašnjani namreč nismo
še nikoli igrali v Dolu, pa tudi njihove prireditve so običajno
ob sobotah ali petkih, naša predstava pa je bila v nedeljo. Že
med tednom smo pripravili oder in razsvetljavo. Ko smo prišli
v Dol Grega, Jernej, Gabrijel, Slavica in jaz, se nam je zdel oder
velik, ko pa smo ga napolnili z našim pohištvom, je bila slika
čisto drugačna. Strah, da ne bo obiskovalcev, je bil odveč. Nekaj gledalcev, ki so si predstavo ogledali v Krašnji, Marjanova
angažiranost in pomoč dolskega gospoda župnika je privabila v župnijsko dvorano veliko ljudi. Bili smo res presenečeni,
gledalci pa zadovoljni, saj so igralce nagradili z aplavzom tudi
med prizori.
Uspeh predstave je odvisen tudi od počutja igralcev v skupini. Postali smo res prijetna druščina. Naše igralke so vsak večer prinašale na vaje sladke domače dobrote, v Dolu pa sta nas
presenetili družini Rožič in Ljubić. Ob koncu predstave sta nam
pripravili pravo pojedino.
Da se radi družimo tudi, če ne igramo, je bil skupinski obisk
predstave v Moravčah, kjer so igrali člani gledališke skupine
iz Peč.
MOŠKA PEVSKA SKUPInA
OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPInA
V zadnjem mesecu so imeli kar dva nastopa. Najprej so 18.
aprila zapeli na Vokalnem večer kvartetov in kvintetov na Turjaku, 26. aprila pa v Motniku na prireditvi Nedeljsko popoldne
v Motniku.
PLETEnJE KIT IZ PŠEnIČnE SLAME
Učenci gledališkega krožka, ki ga je v šoli vodila Vesna
Čebulj, so otrokom v vrtcu in svojim sošolcem zaigrali igrico
Žabica Nagica. Pripravljali so jo vse leto. Bila je prijetna igrica
plesa, petja in igre.
ŠOPEK PESMI In SMEHA
ZA PRAZnIKE V MARCU
Skupina pevk in pevcev ljudskih pesmi pripravi vsako leto
prireditev za praznike v marcu. Tako je bilo tudi letos 29. marca. Prireditev je pripravila Magda Kreft, nastopili pa so tudi
otroci z igrico Žabica Nagica. Ko so se mladi igralci priklonili,
so povabili na oder še pevke in pevce, da so skupaj zapeli pesmico Jaz pa grem na zeleno trav'co.
Naše pletilje so zelo delovne. Na Brdu so učile plesti učence turističnega krožka in jim tako pomagale, da bodo dosegli
boljše rezultate na tekmovanju šol.
Med 1. In 3. majem 2015 se je v okviru spomladanske razstave tulipanov v Volčjem Potoku s svojo turistično ponudbo
predstavilo območje Srce Slovenije, ki sega od Kamnika do
dolenjskih gričev. V treh dneh se je na razstavnem prostoru
zvrstilo preko 150 sodelujočih. S svojimi unikatnimi izdelki se
je na stojnicah predstavilo 13 rokodelcev. Dogajanje pa sta popestrila tudi nastopa Godbe Domžale in plesalci Kanje Trzin.
5
6
Na koledarju za naslednje mesece pa je vpisanih že veliko
povabil.
OB 70. OBLETnICI OSVOBODOTVE
KOnCEnTRACIJSKEGA TABORIŠČA
MAUTHAUSEn
Na povabilo Srca Slovenije so 1. maja pletle v Volčjem Potoku tudi naše »preužitkarice«. Dan je bil hladen in deževen, tako
jih je kar precej zeblo. Kljub temu so zdržale in privabile k svoji
mizi veliko gledalcev (Na fotografiji »dopoldanska izmena«).
V nedeljo, 10. maja so se odpeljale na Bled, kjer je bila prva
tekma svetovnega pokala v veslanju. Ob tej priložnosti je bil
organiziran Urbanov sejem. Stojnice so bile ob jezeru v Mali
Zaki, kjer je potekalo tekmovanje. Tako je bilo ljudi, ki so se
sprehodili in se ustavili pri naših pletiljah zelo veliko.
V okviru društva izgnancev Domžale sem sprejela vabilo
in se udeležila spominske prireditve ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen v Avstriji. Prijetna skupina 30 udeležencev smo se z udobnim avtobusom
v zgodnjih jutranjih urah 10. maja odpravili na pot. Ta nas je
vodila preko Maribora, čez mejni prehod Šentilj, mimo Gradca
po avtocesti v smeri Linz v Zgornji Avstriji. Po petih urah vožnje smo prispeli v urejeno srednjeveško mesto Mauthausen,
3 km oddaljeno od Linza.
Koncentracijsko taborišče se nahaja na hribu nad omenjenim mestom. Pripeljali smo se do taborišča, od koder smo se
peš napotili k spomeniku slovenskim žrtvam. Vsaka država, ki
7
se vsem žrtvam poklonili ob skupni svečanosti. Ura je bila 11,
ko je bilo uradnega dela konec.
Pretreseni in šokirani smo si po skupinah ogledovali ostanke taborišča. Nemogoče si je predstavljati, kako so živeli, trpeli
in umirali. Še polni vtisov smo se pozno popoldne zapeljali čez
Šentilj in bili presrečni, da smo spet doma. »Tudi zrak je drugačen,« je bilo slišati z zadnjih sedežev v avtobusu.
Ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacizma in fašizma
sem vam to moje doživetje napisala v SPOMIN žrtvam in OPOMIN nam, ljudem.
Zdenka Šraj
je imela jetnike v tem taborišču, jim je po vojni postavila svoj
spomenik. Podstavek našega spomenika je kvadrataste oblike
iz kamna. Na njem je obeležje – ozko in visoko približno 2 m,
tudi kamnito in kvadraste oblike. Pred njim stoji iz železa narejen skelet človeškega telesa z dvignjenimi rokami. Na obeležju
je izpisana samo beseda OBTOŽUJEM, v spomin slovenskim
žrtvam v taborišču Mauthausen, imenovanem tudi PEKEL NA
ZEMLJI. Taborišče so gradili taboriščniki iz nemških koncentracijskih taborišč avgusta 1938. leta. Stoji v neposredni bližini kamnoloma, nahajališča granita. Kamen je bil namenjen za gradnjo stavb in tlakovanje cest po nemških mestih. Do taborišča
se ovinkasto vzpenja cesta. Na vrhu hriba se razprostira širna
ravnina, kjer so bile postavljene barake (20-25), namenjene jetnikom. Ti so bili iz vse Evrope in tudi drugih celin. Taborišče je
imela v oblasti Himmlerjeva zloglasna SS od avgusta 1938 do
5. maja 1945, ko so ga osvodobili ameriški vojaki. Po podatkih
je bilo v tem času zaprtih 200.000 ljudi, med njimi tudi 3500
Slovencev. Življenje jetnikov se je tu štelo v urah in dnevih. To
je bilo eno najhujših uničevalnih taborišč. Jetnike so pretepali
in pobijali ter jih morili s plinom. Naduti, prežeti s prezirom in
cinizmom, izšolani za izvajanje nasilja, so SS-ovci jetnike trpinčili do smrti. Za tisoče je bila edina pot iz tega pekla SMRT. Kamnolom se nahaja v globeli pod taboriščem, kamor je speljana
kamnita pot, ki se strmo po stopnicah (približno 180) spušča
navzdol. Tu, v tej globeli so jetniki trpeli neznosne muke in
delali v nečloveških razmerah, prenašali najhujša ponižanja
prežeta s hudobijo SS-ovcev. Na tisoče jih je umrlo na tem s
krvjo prepojenem prostoru. Dve naši udeleženki sta si še in še
ogledovali ta kraj, saj sta bila njuna očeta tu jetnika. Na srečo
sta se po vojni živa vrnila domov.
10. maja 2015 se je ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen nepregledna množica ljudi iz
vse Evrope in tudi od drugod poklonila spominu na vse jetnike,
ki so svoje življenje končali tu, v PEKLU NA ZEMLJI.
To je del polpretekle zgodovine, katere tvorci so si zamislili
svet samo za njihovo izbrano raso, ki naj bi prevladovala nad
drugimi. Mnoge narode so obsodili na iztrebitev, tudi Slovenci
smo bili na tem seznamu.
Ob 9h so se pričele slovesnosti ob posameznih spomenikih. Pogled mi je obstal na množicah prisotnih. Posebno veliko je bilo ob spomenikih mladih (iz Španije, Francije, Češke,
Italije). Izredno množični so bili predstavniki Rusije, Poljske,
Izraela, Češke, Španije, Srbije, Črne gore in še bi lahko naštevala. Mnoge delegacije so se žrtvam poklonile s petjem. Posebno izraelski predstavniki, oblečeni v svečane uniforme in s
petjem, so ponosno izstopali v tem prostoru. Nešteto ljudi jim
je prisluhnilo. Ob vsem tem vzdušju je bila slovenska proslava
skromna. Predstavnica države Slovenije, ministrica za delo,
družino in socialne zadeve, dr. Anja Kopač Mrak je imela svečani govor, nato pa so k spomeniku položili venec. Tudi udeležba je bila majhna, le državniška delegacija in mi. Skupaj smo
SIMOn BURJA – RAZISKOVALEC JAM
Naša mala občina premore resnično veliko število izjemnih
ljudi, ki s svojimi dejanji, znanji, sposobnostmi krepko presegajo naše meje občine in tudi države. Vendar pa jamarjev ni kaj
dosti med njimi.
- Simon, ste vi edini jamar v Črnem grabnu?
Čeprav je jamarija res bolj malo razširjen šport, bi se nekaj
jamarjev še našlo.
- Kdaj in kaj vas je tako prevzelo, da ste se začeli
ukvarjati z jamarstvom? Je potrebnega veliko
predznanja za raziskovanje ali je dovolj že močna želja
in volja? V katerem jamarskem društvu delujete?
Z jamarstvom se ukvarjam približno sedem let. Že prej sem
se potapljal in ker sem se potapljal čedalje več v naših jamah,
sem vse prevečkrat zašel tudi v »suhe« jame. Ker so jame postajale tehnično zahtevne, sem se vpisal v najbližji klub, to je
DZRJ Simon Robič Domžale. Za samo jamarijo ni potrebno
neko predznanje, obstajajo pa tudi tečaji, kjer lahko zainteresirani dobi tehnično znanje, ki je potrebno. Dobi tudi uradno
licenco (dovoljenje za samostojno raziskovanje) za raziskave.
8
- Prosim, najprej pojasnite izraz speleologija, ki se
pogosto uporablja, da ga bodo razumeli tudi vsi naši
bralci.
Speleologija je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem kraških
pojavov. Znanstveni cilji raziskav so predvsem geološke značilnosti, favna, flora. Bolj osnovni cilji pa so predvsem raziskovanje jam ter seveda evidentiranje tega.
- So tudi v naši občini kake zanimive jame?
Na območju med Moravčami in Domžalami je ostanek kraškega dela. Zato je tam nekaj zanimivih jam z značilnimi kraškimi pojavi. Omenil bi na primer Osoletovo jamo, kjer naše društvo tudi organizira vodenje za nejamarje, ki jih zanima kako
zgleda pod zemljo.
- V katerem delu Slovenije je največ jam in koliko so
raziskane?
- V Sloveniji je več kot 11.000 registriranih in vsako leto je
cca 500 novih najdenih jam. Seveda je največ jam na področju
slovenskega krasa, kjer so tudi najbolj znane jame kot Postojnska, Škocjanska in še bi lahko našteval. Tudi na območju Dolenjske in Kočevja je veliko jam. Malo drugačne pa so visokogorske jame, kjer jih največ najdemo na območju Kanina.
- Kraške jame so večinoma izdolbene iz karbonatnih
kamnin. So vse jame iz teh kamnin, oziroma iz katerih
so še?
Da, kraške jame so iz karbonatnih kamenin, večinoma
apnenčastih, saj se kalcij raztaplja v vodi in se potem pod ze-
mljo izloča iz vode, kjer nastajajo značilne kraške strukture.
Obstajajo pa tudi drugačne jame, na primer vulkanske jame, ki
so drugačnega izvora.
- V knjigi Jame in jamarji, sem prebrala, da je jamar kot
geograf, ki mora novo celino šele odkriti in narisati
njen zemljevid. Verjetno ste se vi s to ugotovitvijo
pogosto srečali.
Jamarji raziskujemo področja, katerih ne moremo vnaprej
predvideti, kaj se bo našlo. To je tudi srž jamarije, saj nikoli ne
veš, kaj te čaka za prvim vogalom, ožine vode, velika brezna,
konec, nov začetek ….
- Pri nas je najgloblje raziskana in znana tako imenovana jama , če je to jama, Divje jezero pri Idriji. Koliko
je vam znana?
Divje jezero je najgloblje raziskana podvodna jama - izvir
v Sloveniji. Saj so jo raziskali v dolžini 400 metrov in globine
160 metrov, kar je velik dosežek. Na žalost je razvpita predvsem zaradi smrtnih žrtev in je sedaj potapljanje v njem zelo
omejeno.
- Lani novembra ste bili izbrani za ime tedna, ker ste z
ekipo jamarjev, raziskali oziroma opravili spust 1200
metrov globoko in še 89 metrski potop v Renejevem
breznu na Kaninu. To zgodbo bi radi delili z vami tudi
bralci Društvenega informatorja.
Namen potopa v Renejevem breznu je predvsem iskanje
nadaljevanja jame in iskanje suhih delov, katere bi potem jamarji po suhem povezali. Sam projekt predstavlja predvsem
9
- Jame zagotovo niso same, v njih so našle ali imajo
svoj dom različna živa bitja, ki nikoli niso ugledala
sončne svetlobe.
logistični problem, saj je potrebno vso opremo (potapljaško,
hrano, opremo za bivake, ..) spraviti naprej v visokogorje
(vhod se nahaja na več kot 2200 m višine sredi Kaninskih podov) ter potem čez ožine in meandre cca 3 km globoko v Renejevem breznu. Skupina jamarjev za to potrebuje približno
dva dneva in pol. Navedeno pove o kakšni zahtevnosti jame
se gre. Tudi sami pogoji v jami so zahtevni (temperatura jame
2 stopinji, vlaga). Zato se je skupina razdelila na več manjših
grup, ki so se lahko hitreje gibale po jami. Pri samem potopu
sem sledil glavnemu rovu jame, vendar se je izkazalo, da glavni
rov nima hitrega izhoda na suho ter gre vedno globlje, tako
da sem se moral na doseženi globini obrniti. Seveda se nazaj
grede zariše poligon jame. Vračanje na površje je potekalo v
obratnem vrstnem redu. V sami jami smo bili pet dni. V akciji je
sodelovalo več kot 15 najbolj izkušenih jamarjev in je predstavljal enega od večjih jamarskih projektov v Sloveniji.
- Jame so pogosto polne tudi vode. Kakšna je ta voda?
Človek bi pričakoval, ker teče tako globoko, da je čista, pitna, bistra.
V visokogorskih izvirih je voda res čista in bistra, saj je vpliv
človeka majhen in voda se tudi prečisti. V nižjih kraških izvirih
je zelo različno. Sam Kras ima zelo majhno možnost očiščenja,
saj voda ne teče skozi plasti zemlje, kjer bi se očistila. Tipično
je to v primeru podzemnega toka reke Reke, kjer lahko vidiš
pritoke umazane vode, ki prihajajo s površja tudi »očiščene«
vode iz čistilnih naprav.
- Če že govoriva o vodi, pa dajva še o zraku. Kakšen
zrak dihate jamarji tam globoko spodaj?
Naravne jame ne predstavljajo težav z zrakom, saj same
kamenine prepuščajo zrak, zato je v jamah mogoče normalno
dihati zrak. Obstajajo redke izjeme, kjer zaradi gnitja organskih snovi ali umetnih zaprtij rovov, obstaja nevarnost pomanjkanja kisika.
- Kako zgleda plezanje v jamo, po rovih? Najbrž ni tako
kot pri plezalcih, ki plezajo na visoke vršace, po gladkih stenah. Razlika je že v tem, da oni plezajo v višave,
vi pa v nedrje naše ljube zemlje.
Jamarji se poslužujemo predvsem vrvnih tehnik za premagovanje raznih brezen. Zaradi specifike se uporablja predvsem
tehnično plezanje. Prostega plezanja je malo. V jamah je tudi
veliko ožin, meandrov. Tudi sama struktura tal se hitro menja.
Od kamenja do blata, vse skupaj pa zahteva kar nekaj kondicije za premagovanje.
Predvsem slovenske jame so poznane po zelo raznoliki
favni in flori, ki je endemska za jamski svet. To so predvsem
manjši organizmi kot pajki, hroščki. Daleč največja žival jamskega sveta je slavna človeška ribica. Ker so organizmi zelo
izolirani drug od drugega, se pojavlja zelo veliko družin organizmov.
- Iz zgodovine je znano, da so se ljudje poleti tudi
lahko hladili s hladnimi sladicami, hranili pokvarljiva
živila na hladnem, celo na ledu. Tudi pri nas imamo
menda jame, imenovane ledenice, kjer so nekdaj
tovorili led v večja mesta. Vam je poznana kaka taka
jama?
Predvsem je znana Paradana s Trnovskega gozda. Od tam
so pred drugo svetovno vojno tovorili kose ledu do Trsta, od
tam pa vse do Egipta. Zaradi specifičnih razmer (različnih prepihov v jami) v jami, se blizu vhodnih delov jame nahaja led,
ki se tudi poleti ne stali. Samo jamo smo pomagali raziskovati
tudi člani našega kluba. Sedaj je globoka čez 850 m ter dolga
približno 7000 m.
- Je med vami jamarji, tudi kaj deklet? Se ravno tako
navdušeno spuščajo v skrivnosti jamskega sveta?
Da, tudi dekleta so aktivne jamarke, nekatera celo bolj kot
kak jamar, vendar številčno so še vedno v manjšini.
- Koliko jam ste doslej že obiskali oziroma raziskali?
Imate v načrtu kak nov velik izziv tudi zunaj Slovenije,
morda celo Evrope?
Koliko jam sem raziskoval, niti ne vem natančno. Če čas
dopušča, obiščemo tudi kakšno tujo jamo. Letos aprila smo
na povabilo italijanskih jamajev sodelovali v raziskavah jam
na otoku Samar, kjer smo pod vodo uspeli povezati več jam v
enoten sistem, ki je dolg čez 17 km. Kar se pa tiče načrtov, jih
je preveč za prosti čas, ki je na voljo. Mogoče kaj več o njih, ko
bodo bolj konkretni.
Milena Bradač
SOnČEV MRK
Sončev mrk je nebesni pojav, ki nastane, ko se Sonce, Luna
in Zemlja navidezno poravnajo na premico; Luna je med Zemljo in Soncem. Luna Sončevi svetlobi zapre pot na Zemljo,
zato del Zemljine površine zaide v senco. Poznamo več vrst
10
Sončevih mrkov. Pri popolnem Sončevem mrku Luna na ožjem območju Zemlje, imenovanem območje popolnega mrka,
za nekaj minut popolnome prekrije Sonce. Takrat nastane
tema, nebo pa izgleda kot ponoči. Med popolnim mrkom lahko opazujemo tudi Sončevo krono (njegovo zunanjo atmosfero). Popolni mrki se pojavijo povprečno na 18 mesecev. Delni
Sončev mrk je viden iz širšega območja Zemlje. Takrat Luna
zakrije samo del Sončeve svetlobe. Pri kolobarjastem mrku pa
Luna zakrije srednji del Sončevega površja. Najbolj redek je hibridni Sončev mrk, pri katerem lahko z dela Zemlje opazujemo
popolni, z drugega dela pa kolobarjasti Sončev mrk.
Letos 20. marca, smo imeli v Sloveniji (oz. v večjem delu
Evrope, na Kanarskih otokih, severu Afrike, Bližnjem vzhodu in
v osrednji Aziji) možnost opazovati delni Sončev mrk. Popolni
mrk pa je bil viden le s Ferskih otokov in z norveškega otočja
Svalbard. Mrk se je v Sloveniji začel ob 9. uri in 32 minut, največ
Sonca (61% površja) je Luna zakrila ob 10. uri in 40 minut, končal pa se je ob 11. uri in 52 minut.
botali, mir pa utrdili s kraljevsko poroko. Gre za mrk 28. maja
585 pr.n.št.
- V času starih južnoameriških kultur je bil Sončev mrk posebno pomemben, saj si ljudstva pojava niso znali razlagati.
Predstavljal je smrt boga sonca.
- Leta 1033 je bil v Sloveniji viden kolobarjasti Sončev mrk.
Naslednji popolni mrk v Sloveniji pa bo viden šele 3. septembra 2081.
Š. Novak
KRESOVAnJE nA KOREnU
11. avgusta 1999 pa smo lahko na severozahodu Slovenije
opazovali popolni Sončev mrk. Ta se je začel ob 11. uri in 23
minut, vrhunec je dosegel ob 12. uri in 47 minut, končal pa se je
ob 14. uri in 10 minut. V drugih krajih po Sloveniji pa je bil viden
le delni Sončev mrk.
Nekaj zanimivosti o Sončevem mrku:
- Najstarejši zapis o opazovanju Sončevega mrka najdemo
v kitajskem tekstu Šu Čing. Gre za mrk 22. oktobra 2137 pr.n.št.
- Najbolj znan mrk je v povezavi z Lidijci in Medejci, ki so se
bojevali že 5 let. V šestem letu boja pa se je, po zapisih Herodota (starogrški zgodovinar), dan spremenil v noč. Prihod mrka
je na leto natančno napovedal že Tales iz Mileta (starogrški
filozof, astronom in matematik). Ob temi sta se vojski brž po-
Pri nas ima kresovanje dolgo tradicijo. Sprva so kresove
kurili na dan kresne noči, 21. junija. Tako naj bi soncu pomagali,
da bi lahko čim prej zasijalo s polno močjo in ogrelo Zemljo. V
času turških vpadov so kresovi služili prebivalstvu kot obveščanje na nevarnost.
Tudi na predvečer 1. maja že dolgo kurijo kresove. Praznovanje 1. maja kot delavskega praznika sega v svetu in tudi v
Sloveniji daleč nazaj v leto 1890. Delavci so na svoje pravice
poleg shodov in govorov, opozarjali tudi s kurjenjem kresov.
Kres naj bi bil zunanji simbol delavskih pravic, na katere so delavci želeli opozoriti.
Pomen kresovanja ima tako korenine v naši zgodovini in
kulturni dediščini. Kresovanje je tradicija, ki se na slovenskem
ni prekinila, je pa skozi obdobja dobivala drugačne pomene.
Danes kresovanje pomeni predvsem druženje. Na predvečer
1. maja smo tudi letos v času, ko je ugašalo sonce, opazovali
prižiganje kresov na okoliških hribih po vsej naši dolini in širši
okolici. Ob manjših kresovih po vaseh se ob prijetnem druženju zberejo vaščani in prijatelji. Že drugo leto so tudi v vasi Koreno pripravili tako kresovanje. Pobudnik zanj je Urankarjev
Vinko, material za kres pa mu pomagajo pripravit tudi sovaščani. Letos smo s prižiganjem počakali in najprej opazovali,
kako so kresove prižigali po drugih vaseh v Črnem grabnu,
Moravški dolini in drugod. Najprej sta Vinko in Milena poskrbela za manjši ogenj, ki je v kotličku grel kuhano vino, nato pa
je Vinko na veliko veselje otrok, ki so se čudili tako velikemu
kresu, kres tudi prižgal. Do takrat se je na travniku nad vasjo
zbralo veliko vaščanov in prijateljev iz Krašnje in Domžal. Vsaka gospodinja je s seboj prinesla kako sladko ali slano pecivo,
Planinčeva Marjana pa je vse presenetila z odličnim golažem.
Tako se je kmečka dira kmalu spremenila v bogato obloženo
mizo. Nihče ni bil lačen, ne žejen in nikogar ob toplem ognju
in prijaznem klepetu ni zeblo. Čas je neverjetno hitro mineval.
Da je ura že pozna, so nas začeli opominjati najmlajši otroci, ki
so kar po vrsti obsedeli v naših naročjih in se počasi zazibali v
spanec. Klop smo vsake toliko primaknili bliže k ognju in nadaljevali z pogovorom.
Opazovali smo, kako na okoliških hribih ugašajo kresovi in
čas je bil, da se tudi mi poslovimo z željo, da bosta imela Vinko
in Milena tudi naslednje leto voljo odstopiti prostor in pripraviti kres za zdaj že tradicionalno kresovanje na Korenu.
Leto spet je naokrog,
spet prišel je mesec marec,
ki vedno znova poskrbi za prihod pomladnih dni.
Ta mesec tudi praznik mamic je,
ko spet smo tukaj mi,
da vas razvedrimo in s programom razveselimo.
V sredo, 18. marca 2015, sta s temi besedami Uroš in Lucija
pričela z napovedjo programa prireditve za mamice in druge
člane družine, ki so popolnoma napolnili avlo šole v Krašnji.
Predstavili so se učenci Plesne šole Miki s štirimi plesi in
skupina dramskega krožka z igrico Žabica Nagica. Vsak razred
pa je pripravil svojo točko.
Mojca Beguš Tič
Celotna prireditev, ki je trajala 45 minut, je gledalce res
navdušila, saj so z veseljem spremljali pester izbor recitacij,
pesmic o mamicah, plese in igrico.
Poleg programa pa smo za mamice v obeh oddelkih podaljšanega bivanja pripravili rožice iz papirja in srčke, v katere
smo dali bonbonček in kratke verze o tem, kako pomembne
so za otroke mamice. Ob odhodu je vsaka lahko vzela darilci
za spomin na prireditev.
11
12
Vsem obiskovalcem se zahvaljujem, da so se udeležili naše
prireditve v tako velikem številu. Zahvaljujem pa se tudi Martini Mrak Tekavc in Vesni Čebulj za sodelovanje v programu s
plesi in igrico.
Vsem mamicam pa seveda ob tej priložnosti še enkrat čestitam ob bližnjem materinskem dnevu.
Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in na veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje.
(Tone Pavček)
Brez sonca roža ne cveti,
a nam brez mamic živeti ni.
Zahvalim soncu se za cvet,
A tebi, ker ves moj si svet.
Brez tebe na svetu bilo bi hudo,
Ob tebi in s tabo pa res je lepo!
Z ljubeznijo tvoja me roka neguje
in le tvoj nasmeh me osrečuje!
Brez mam bi na svetu turobno bilo!
Le kdo bi nas ljubil in objemal tesno?!
Le eno in edino jaz mamo imam
in tega zaklada nikomur ne dam!
Mamica moja, v naročje me vzemi,
nežno in toplo me k sebi prižemi.
Naj bo tvoj praznik le s srečo pretkan,
naj vsak dan za naju mamic bo dan.
Milena Iglič, vodja prireditve
KOLESARSKI IZPIT V KRAŠnJI
vati v navideznih križiščih, pri mimovožnji, na prednostnih cestah itd. S simuliranjem situacij v prometu so se pripravljali na
izpitno vožnjo. In da vaja dela mojstra, so učenci 5.c v petek,
3. 4., tudi dokazali.
Tehniški dan z naslovom Kolesarjenje smo začeli že zjutraj
in pospešeno vadili ter popravili še zadnje napake. Učenci so
priznali, da jih je prihod policista Saša Veceja malce zmedel,
nekaj treme in strahu je bilo čutiti med njimi. Ampak prijazen
policist jih je lepo pozdravil in povedal nekaj besed o kolesarjenju v prometu in varnosti kolesarjev na cestah. Učenci so se
dovolj dobro zbrali in pred policistom pokazali, da si zaslužijo
kolesarsko izkaznico. Ko je policist vsem povedal, da so uspešno opravili izpit, je vsem odleglo in široki nasmehi so zasijali
na ponosnih obrazih petošolcev. ˝Juhu, postal sem kolesar!˝
Učiteljici Helena Urbanija in Alenka Perhavec
ZAKLJUČEK InTERESnE DEJAVnOSTI
Učenci 5.c razreda so se zadnja dva meseca intenzivno pripravljali na kolesarski izpit. Pridno so se učili, spoznali so prometne znake in cestne predpise, osvojili so različna križišča in
svoje znanje pokazali na teoretičnem delu izpita. Vsi učenci so
uspešno preskočili prvo oviro do končnega cilja.
Na vrsti je bilo urjenje v spretnostni vožnji. Poligon smo
postavili na šolskem igrišču in vsak dan po pouku vadili. Napak
je bilo iz ure v uro vse manj, s tem pa tudi kazenskih točk. ˝Petarčki˝ so bili z uspešno vožnjo na spretnostnem poligonu še
stopničko bližje kolesarskemu izpitu.
Sledil je prometni poligon. ˝Poglej nazaj čez levo ramo,
odroči levo roko in zapelji na razvrstitveni pas za zavijanje na
levo!˝ To je bil le delček navodil, ki so jih morali učenci upošte-
13
Vsi smo se pogumno podali tudi v najbolj strmi hrib, pri čemer pa se nam je na pot postavilo nemalo ovir. Nekatere so
ovirale kratke noge, druge slabša kondicijska pripravljenost,
pa leta, odvečni kilogrami, neustrezna obutev … A vsi smo se
potrudili po svojih najboljših močeh in osvojili cilj, ki smo si ga
zastavili.
Na vrhu smo si privoščili zasluženo malico, ostalo pa nam
je še dovolj energije za igro na igralih in na travniku.
Takole pogumno in ponosno so se učenci obeh krožkov
Angleških uric predstavili svojim staršem na zaključni prireditvi.
Peti, deklamirati, se pogovarjati v tujem jeziku pa res ne
zna vsak…
Mentorici Katarina in Tanja
ŠPORTnI DAn ZA VSE GEnERACIJE
Zadnji četrtek pred prvomajskimi prazniki smo se učenci
in učiteljice PŠ Krašnja odpravili na Limbarsko goro. V okviru
projekta Simbioza giba, katerega cilj je povezovanje generacij
v športnem duhu, smo na pohod povabili tudi starše, skrbnike,
stare starše in druge družinske člane naših učencev.
Povabljeni so se vabilu lepo odzvali, saj nas je spremljalo
več kot 15 dedkov in babic, mamic, očkov in drugih družinskih
članov.
Povratek v dolino je bil veliko lažji, končni sklep pa enoten:
Zadovoljni smo, ker smo nekaj dobrega naredili za svoje telo.
Vsem udeležencem pohoda se zahvaljujemo za prijetno
družbo in upamo, da se še kdaj skupaj podamo na pot.
Katarina Bergant
nA KMETIJI JE LEPO
14
Vesela sem bila, ker so si otroci prišli ogledat našo kmetijo./Anja/
Ko smo prišli na dvorišče, nas je pozdravila psička Rona./
Maša/
Biki so mi bili všeč in nisem se jih bal, ker so prijazno gledali./Max/
Pujsi so bili rdeči po glavi, ker so se napackali s hrano. /
Luka / Slika 4204
Lovil sem mucke, ker so bili lepi in sem jih hotel božati./
Luka Š./
Dobro sem si ogledal traktor, saj ga mi imamo tudi doma.
/Aljaž/ Slika 4202
Krave so najboljše, ker nam dajo mleko./Eva/
Všeč so mi bile kokoši, škoda da še nimajo piščančkov.
Anja je obljubila, da jih bomo lahko prišli pogledat. /Lea/
Pobirali smo jajčka. V kuhinji pa smo se posladkali./Žan/
Pujsi so pravi pujski, saj je eden stopil kar v korito s hrano./
Marisa/
Na dvorišču smo se še malo poigrali. Ali poznate teto, ki se
je lovila z nami? Slika 4205
Zahvaljujemo se mami Dragi, da nam je pripravila tako prijetno doživetje na kmetiji.
Tanja Krevs
GREGORJEVAnJE V VRTCU
Čeprav je kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico, in sicer je to
gregorjevo.
Naše babice za 12. marec pravijo, da se na ta dan ženijo
ptički. Stari običaj pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo
ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila,
kakšen bo njen mož.
V vrtcu smo veliko prebirali na temo gregorjevega in ravno ta zgodba in njeno nadaljevanje, je bila otrokom iz najstarejše skupine najbolj pri srcu. Otroci ta običaj najbolj poznajo
predvsem po izdelavi in seveda spuščanju ladjic, gregorčkov,
v potoku.
Tudi letošnje leto so otroci skupaj s starši izdelali ladjice
vseh oblik in barv, z različnimi takšnimi in drugačnimi pripomočki in jih prinesli v vrtec, kjer smo pripravili pravo razstavo
ladjic.
Vsi skupaj smo najbolj nestrpno pričakovali trenutek, ko
so naši gregorčki zaplavali po vodi. To nam je uspelo s pomočjo gasilcev iz Krašnje, saj so zajezili del potoka in naše ladjice
skrbno spremljali od starta do cilja. Otroci so navdušeno opazovali potovanje svojih plovil.
Prijetno druženje smo zaključili na vrtčevskem igrišču, kjer
smo se zavrteli ob starih ljudskih rajalnih plesih.
15
ZAHVALJUJEMO SE GASILCEM IN OSTALIM SODELUJOČIM, SAJ NAM VEDNO PRISKOČIJO NA POMOČ.
URŠA POGAČAR
ZDRAVI In ČISTI ZOBJE
V SKUPInI SOnČKI
slikah so se otroci o pravljici še enkrat pogovorili in obnovili,
kaj je prav in kaj ne. S seboj je prinesla velike plišaste živali in
pa veliko zobno ščetko, ki je namenjena prikazu pravilne tehnike umivanja zob.
Preko igre s sličicami so otroci ugotavljali, katera hrana
otrokom koristi, katera pa jim škoduje. Po pogovoru so se razdelili v skupine. Nekaj otrok je umivalo zobe plišastim živalim,
drugi so barvali pobarvanke o zobeh, tretja skupina otrok pa
je vzela zobne ščetke ter odšla z go. Tino v kopalnico, kjer so si
z njeno pomočjo pravilno umili zobe. Skupine so se zamenjale
tako, da so bili vsi otroci pri vseh dejavnostih.
Ta znanja bodo otroci s pridom uporabljali še naprej, tako
doma kot v vrtcu.
Veseli smo, da nas ga. Tini Kosec večkrat obišče, zato se ji
zahvaljujemo za vse koristne in prijetne obiske pri nas.
Urša Pogačar
VRTEC nA OBISKU
V skupini Sončki skrbimo poleg zdrave prehrane in pijače
tudi za higieno zob. Otroci imajo v omarici zobne ščetke, s katerimi si po zajtrku temeljito in pravilno umijejo zobe.
Pravilnega umivanja nas je naučila ga. Tina Kosec iz ZD
Domžale, saj nas večkrat obišče v vrtcu in nam pokaže, kako
se pravilno umiva zobe. Tudi tokrat nas je obiskala. Najprej je
otrokom prebrala pravljico Novice z aleje mlečnih zobkov. Ob
16
V 1.c razred so ponovno pogumno prikorakali bodoči prvošolčki iz skupine Sončki. Sedaj so s prvošolci že dobri prijatelji,
tako da ni bilo nobene zadrege.
Otroci so poslušali pravljico Bobek in barčica, zgubali ladjice, naredili lutke in prisrčno odigrali svoje vloge.
Skupaj so tudi prepevali pesmi in druženja je bilo kar prehitro konec.
Ko bodo naši obiskovalci naslednjič vstopili v 1. razred, bo
šlo pa že zares.
Želimo jim čaroben, nepozaben prvi šolski dan.
Tanja Krevs
LETnI OBČnI ZBOR
ŠPORTnEGA DRUŠTVA KRAŠnJA
Sledilo je imenovanje in izvolitev organov občnega zbora.
Za delovnega predsednika občnega zbora je bil imenovan in
izvoljen Tomaž Andrejka, za zapisničarko Sabina Posar Budimlić, za podpisnika zapisnika pa Jernej Tič in Ivanka Urankar.
V verifikacijsko komisijo so bili imenovani in izvoljeni Robert
Pervinšek (predsednik), Uroš Cerar in Gregor Rožič.
Jedro občnega zbora so bila prebrana poročila, poročilo
predsednika, finančno poročilo ter poročilo nadzornega odbora o poslovanju društva v letu 2014. Finančno poročilo za
leto 2014 je pokazalo, da je društvo delovalo racionalno, ob
tem pa se ugotavlja, da je vedno težje zagotavljati finančna
sredstva za tako obsežen program.
Podana so bila poročila o blagajniških financah. Prihodkov
v letu 2014 je bilo 11.388,34 Eur, odhodkov v enakem letu pa
10.989,60 Eur.
Predsednik društva je predstavil program aktivnosti in
finančni plan za leto 2015. Program po svoji zahtevnosti ne
presega planov prejšnjih let. Predlog Pravilnika o finančnem in
materialnem poslovanju je predstavil Tomaž Andrejka. Oboje
so navzoči soglasno sprejeli. Program in finančni plan si lahko
pogledate na spletni strani www.krasnja.si.
Na občnem zboru se je potrdila članarina, ki ostaja nespremenjena, kar pomeni:
- za najmlajše do 15 let starosti 4,00 Eur
- za dijake, študente, upokojence in nezaposlene 8,00 Eur
- za vse ostale člane 10,00 Eur
Občni zbor je bil 20.3.2015 v Gasilskem domu v Krašnji. S
pozdravnim govorom ga je odprl predsednik g. Marjan Štrukelj. Še posebej je pozdravil predstavnike vabljenih društev.
Prisotnih je bilo 28 članov društva, predsednica sveta KS
Krašnja Urška Kos ter predstavniki vabljenih društev Brane
Močnik (PGD Krašnja), Vera Beguš (KUD Krašnja) in Viktor Us
(PD Blagovica). Med prisotnimi je bila tudi predsednica KO RK
Boža Požar.
Podeljene so bile medalje najaktivnejšim pohodnikom na
Limbarsko goro in vsem, ki so v preteklem letu uspešno opravili akcijo HOJA, TEK, KOLESARJENJE – MOJA REKREACIJA.
Seznam dobitnikov je na spletni strani.
Večer se je zaključil s prijetnim druženjem ob večerji, ki jo
je pripravila gostilna Bevc iz Lukovice.
Sabina Posar Budimlić
MALA GORA In ČAVEn 2015
odločilo, da bo tekmovalo s soncem. Kmalu smo vsi sedeli v
majicah s kratkimi rokavi. Ker smo stokali, je šofer ustavil na
nekem parkirišču. Na srečo mu je uspelo spraviti gretje v red
in prva težava tega dne je bila za nami.
Kot vsako leto smo izstopili v vasi Kamnje in se dogovorili,
da se spet zberemo okrog štirih popoldne. Krenili smo skozi
vas. Pomlad je bila tu bolj pridna kot na Gorenjskem. Vse je
cvetelo. Pred nami se je bočil Čaven in vabil. Noge so se kar
same od sebe pognale v hrib. Nismo bili sami. Pred in za nami
se je vila kolona.
Lepšega dne kot je bil letošnji velikonočni ponedeljek, si
človek sploh ne more zamisliti. Zato smo bili vsi člani posadke, Krašnjani in pohodniki Lipe, ki smo se odpravila na Malo
goro, odlične volje. Opazovali smo pokrajino, ki je hitela mimo
avtobusa in se veselili sončnega dne. Po krajšem postanku
na Lomu je postalo v avtobusu nenavadno toplo. Gretje se je
Več poti vodi do Male gore. Lahko se vzpenjaš po kolovozu, lahko pa kreneš po Poti koscev in grabljic. Tako so jo poimenovali v spomin na čase, ko so primerne predele še kosili.
Po cele dneve so pele kose. Dekleta so prinašala koscem hrano in poprijela za grablje. Da ne bi šla dediščina v pozabo, je
pot opremljena s tablami, ki opozarjajo
na to. Naša družba se je razkropila po obeh poteh. Mlajši
so pohiteli, ostali pa smo koračili bolj složno. Prijetno je bilo,
ker je pihal rahel vetrc in nas hladil, saj se je pot kar strmo
vzpenjala. 800 višinskih metrov je bilo treba premagati. Zato
pa nas je na Mali gori čakala okusna polenta z ocvirki, s košeni-
17
18
no, bi rekli domačini, pa kislo mleko in dober čaj. Zelo živahno
je bilo, saj se je nabralo veliko ljudi. Znanci so se pozdravljali
med seboj in se veselili srečanja. Nekatere je zamikal še Čaven
in so višinski razliki dodali še 200 m. Malo nad Malo goro je bil
čudovit razgled. Prav do morja se je videlo.
Kljub vsem lepotam smo se morali odpraviti proti Kamnju.
Spet smo se spuščali v manjših skupinah. Nekateri po stezicah,
drugi po kolovozu, kjer so včasih vozili seno v dolino. Pot je
sicer malo daljša, a bolj simpatična za kolena. Pa še mimo koče
Lovske družine Čaven pelje. Tam vedno čaka čaj pa tudi nekaj
priboljškov, da gre nadaljevanje hitreje. Tudi letos smo malo
počili. Ker nismo želeli zamuditi avtobusa, se nismo dosti obirali. Kljub temu pa je nekaj pohodnikov Lipe zamudilo kar celo
uro, saj si je naš prijatelj zvil gleženj in smo se prebijali v dolino
zelo počasi. Na srečo ga je na kolovozu čakal avto, saj so pohodniki, ki so brzeli mimo počasnežev z ranjencem, organizirali
reševalno akcijo in se je vse dobro izteklo. Tako je bila za nami
tudi druga težava tega dne. Zamudnikom je žal, da so morali
ostali čakati, zato se vsem opravičujemo in zahvaljujemo za
potrpežljivost. Mislim pa, da ta dogodek ni mogel pokvariti
čudovitega dne in lepih doživetij.
Janka Jerman
19. ŠRAUFOV SPOMInSKI POHOD
Športno društvo Krašnja je v soboto, 16. maja že devetnajstič organiziralo pohod v spomin na dolgoletnega prijatelja
in enega najboljših slovenskih alpinistov vseh časov Staneta
Belaka Šraufa.
Zofka nas je to leto z obilnim deževjem, ki ni in ni hotelo prenehati, krepko prestrašila, ali prireditev bo ali ne bo. Pa
smo se odločili in ji vseeno zaupali, da se nas bo usmilila in, da
se nam bo v smislu lepšega vremena prikazala v zgodnjih urah
sobotnega jutra, ko se na pot podajo pohodniki na daljši, 27
km ali krajši 16 km dolg pohod iz Krašnje do Korena, Vrha, Lipe,
Češnjic, Rakitovca, do Špitaliča (Kekca,) do Špilka s spustom
do Poljane nad Blagovico, do Velikega Jelnika, Krajnega Brda,
Konja nad Krašnjo in zopet nazaj do startno ciljnega prostora,
ki je bil tudi letos pri bistroju Pod lipo v Krašnji.
Prav zaradi obilnega deževja na Zofkin dan, so bili fantje,
ki so označevali pot kar precej izpostavljeni moči, kar pa jih
ni zmotilo in so še enkrat več svojo nalogo opravili izjemno
natančno, predvsem pa v veselje vseh, ki so se na dan pohoda
odpravili na dobro označeno pot.
Kljub drugačnim »vremenskim« željam in upanju, da bo sobotno jutro drugačno, smo se ušteli. Nič drugače ne moremo
trditi tudi za vremensko napoved, ki nas je tolažila, da bo od
5. ure dalje prenehalo deževati in, da bo iz ure v uro vreme
postajalo stabilnejše, predvsem pa lepše.
Težko je opisati občutke, ki jih organizatorji nosimo v sebi,
ko se nekako ujameta čas prihoda prvih pohodnikov na start
in neusmiljeno padanje dežja. Vedno bolj in bolj. Edina tolažba
nam je bila, da smo za prireditev storili prav vse, le z vremenom nismo podpisali »prave pogodbe.«
Korajža velja, si rečemo in Zakrajškovega Franceta, za njim
pa še Tomaža Andrejka, ki sta imela posebno nalogo, da še enkrat pred pohodniki preverita vse označbe poti, napotimo na
pot, kljub neusmiljenemu padanju dežja. Sta pač ena od najbolj izkušenih pohodnikov v našem društvu in sta že velikokrat doslej pokazala, da nista »iz cukra.« In tudi tokrat ju dež ni
stopil!
Na vrsti so pohodniki! Tisti pohodniki, ki se na pot podajo
z namenom spomina na našega prijatelja in z namenom, da
19
20
prvič ali morda nekateri že tudi dvajsetič opravijo ta dokaj zahteven pohod, ki pa kljub vsemu ponuja veliko lepega in sproščujočega.
Kmalu postanemo boljše volje. Ne zaradi dežja, ki je neusmiljeno padal, ampak zaradi naših redarjev, ki so že pričakali
prve goste, ki so se pripeljali od blizu in daleč. Iz Jesenic, Velenja, Blejske Dobrave, Kamnika, Domžal, Rov, Mengša, prišli
so tudi naši prijatelji iz PS Kamnje in še drugi. Med njimi zelo
veliko domačink in domačinov, med katerimi so bile tudi Damjana, Romana, Brigita, Simona,…., torej žene, ki so že lani z
romanjem iz Krašnje na Brezje dokazale, da so vzdržljive pohodnice. Bolj nasmejanih obrazov sta bila tudi Roman in Boštjan,
ki sta imela nalogo t.i. prijav.
Start smo s pomočjo radijske objave časovno podaljšali za
uro in pol z namenom, da bi dali tudi še možnost priključka
nekaterim drugim. Končni spisek udeležencev, skupaj še z Andrejem in Jernejem, ki sta na celotni trasi pohoda odstranjevala priložnostne označbe, se je ustavilo pri številu 77.
Sledila je priprava prireditvenega prostora, za katero so
složno poskrbeli naši nogometaši in redarji, pripravil se je
tudi srečelov, na delo so prispeli že tudi gorski reševalci iz
GRS Postaja Ljubljana, informacije iz gostilne Bevc, kjer smo
pripravljali pasulj, so bile tudi v skladu z dogovorom, enako
tudi priprava domačega kruha, za katerega je poskrbela Matovžetova Minka, tudi v gostinskem lokalu se je že opazilo, da
je vse dobro pripravljeno,… Pripravili smo tudi mizo s spominskimi obeski in bidoni, s katerimi smo obeležili sodelovanje s
Športno Unijo Slovenije pri njihovi letošnji vseslovenski akciji
»Slovenija v gibanju« in »Povezani v gibanju,«…. Na ograjo
otroškega igrišča smo namestili tudi velik transparent podjetja SAM, ki je bil tudi to
leto, skupaj s podjetnikom Boštjanom Burja
iz Krašnje in tudi s Pri-
možem Dolinškom – optika Okulos iz Kamnika glavni donator
te prireditve.
Ob pohodni trasi pa je bilo že vse pripravljeno na dveh sadno – čajnih okrepčevalnicah za okrepčilo pohodnikom na Češnjicah in na Velikem Jelniku, kjer sta bila nameščena tudi dva
kontrolna žiga. Preostali trije oz. štirje pa tudi še v Špitaliču pri
Marku Balohu, v Poljanah, kjer so nam na pomoč priskočili člani ŠKD Čelešnk, na Golovcu in na samem cilju pohoda v Krašnji.
Nikakor pa ne smemo pozabiti omeniti tudi vsakoletne prijazne postrežbe pohodnikom, za katero že vsa leta samoiniciativno poskrbijo domači pri Urankarjevih v Lipi.
In kaj nam je še manjkalo do prihoda prvih pohodnikov na
cilj? Le še glasba in pesem! Tudi to se je uresničilo s pomočjo
mladega in perspektivnega ansambla Ideja. Pa tudi primernejše vreme, ki je iz ure v uro
kazalo lepšo podobo. Prav takšno, kot smo jo pričakovali in
si jo želeli že zgodaj zjutraj.
Našemu predsedniku PGD
Krašnja Branetu Močnik in tudi
enemu izmed ustanovnih članov ŠD Krašnja je bila zaupana
naloga, da je pohodnike na cilju nagradil z
obljubljenimi spominskimi obeski in bidoni
za napitke ter jim izrekel čestitke za opravljen pohod, ki je bil
letos zaradi vremenskih pogojev nekoliko
zahtevnejši. Ko si je za
nekaj časa vzel odmor
pa ga je nadomestil vnuk Matic, kasneje pa nekajkrat tudi naš
gost – športni reporter in pisec dr. Andrej Stare, ki se nam je
pridružil okoli 12. ure in se je med nami zadržal kar dolgo časa.
Ravno prav, da smo se prijetno družili in pobližje spoznali.
Drug za drugim so se vse tja do 16. ure pohodniki vračali na cilj. Zadovoljni in nasmejanih obrazov. Obrok okusnega
pasulja jim je še kako teknil in v času prijateljskega druženja in
pogovorov je bilo tudi tokrat slišati veliko pohvalnih besed, ki
so bile namenjene prav vsem, ki smo se še enkrat več potrudili, da smo kljub neprijetnim vremenskim pogojem prijatelju
Šraufu v spomin pripravili to lepo tradicionalno rekreativno
prireditev.
V imenu narave in vremena pa so nam opravičilo poslali
topli sončni žarki, ki so nas v času prijateljskega druženja greli praktično ves čas poznega dopoldneva in še vse popoldne,
dokler nismo z še nekaterimi, tudi obveznimi organizacijskimi
opravili dokončno zaključili z organizacijo 19. Šraufovega spominskega pohoda.
Za zaključek se vsem donatorjem, imenovanim in tudi vsem
številnim drugim, ki so za srečelov prispevali svoje proizvode in
storitve najlepše zahvalimo. Hvala tudi Športni Uniji Slovenije,
da smo bili delček njihovih organizacijskih prizadevanj v akciji
»Slovenija v gibanju.« Hvala GRS Postaja Ljubljana Občini Lukovica, KUD-u Fran Maselj-Podlimbarski in KS Krašnja, Župnišču
v Krašnji,…. Še posebno se zahvaljujemo zvestim organizacijskim partnerjem iz PGD Krašnja, članom ŠKD Čelešnk, družini
Marka Baloha iz Špitaliča, KS Češnjice in vsem članom našega društva, vključno z
nekaterimi družinami,
ki so nas razumele in
nam pomagali pri uporabi njihovih parcel,
kjer je potekala pohodna trasa,… Hvala
družini Glas iz Velike-
21
22
ga Jelnika in družini
Urankarjevih iz Lipe,
hvala ansamblu Ideja in Urošu Cerarju
za uporabo gostinskega prostora ter
izvedbo gostinskih uslug, hvala tudi gostilni Bevc iz Lukovice
in hvala tudi prijateljem iz PS Kamnje v Vipavski dolini za njihov
obisk in sodelovanje na pohodu in hvala tudi vsem ostalim, ki
ste kakorkoli pripomogli, da smo uspeli z organizacijo.
Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov za Nepal, ki je bil pogostokrat začasni dom naših alpinistov, med njimi tudi Staneta Belaka Šraufa. Zbranih je bilo
30,00 EUR
Vsem sedeminsedemdesetim pohodnikom pa še enkrat
iskrene čestitke za opravljen pohod s povabilom, da se prihodnje leto, v soboto, 14. maja ponovno srečamo na jubilejnem
20. Šraufovem spominskem pohodu.
Marjan Štrukelj
ČESTITKE ZA žIVLJEnSKI JUBILEJ
V času, ki prihaja, bodo tri članice ŠD Krašnja praznovale
življenjski jubilej. Prva, ki se bo 4. junija razveselila praznovanja
20 let življenja, bo ŠPELA NOVAK, 19. julija bo 80 let življenja dopolnila ANA PODMILJŠAK, 7. avgusta pa 60
let MARINKA ŽAVBI.
Drage sokrajanke in članice ŠD Krašnja.
Za vaš življenjski jubilej prejmite naše iskrene čestitke, ki jih dopolnjujemo
z vsemi najlepšimi željami za
prihodnost. Predvsem pa vam
želimo obilo zdravja, osebne in
družinske sreče. Vaš praznični
dan pa naj bo resnično praznik. Praznik lepih spominov
in praznik, ki vas bo navdal z
vsemi najlepšimi upanji za prihodnost.
Marjan Štrukelj
ZA RDEČE nOSKE
SMO DOSLEJ ZBRALI 192,10 EUR
V ŠD Krašnja smo se odločili, da v letošnjem letu že trinajsti dobrodelni mošnjiček odpremo v korist RDEČIH NOSKOV
– KLOVNOV ZDRAVNIKOV, ki v sklopu DRUŠTVA ZA POSPEŠEVANJE VESELJA DO ŽIVLJENJA ZA BOLNE IN TRPEČE LJUDI
izvajajo zanimiv in učinkovit program.
V zadnjih dveh mesecih smo prejeli 25,10 EUR prostovoljnih prispevkov, v celotnem obdobju pa 192,10 EUR. Seznam
darovalcev pa smo tako, kot vedno, objavili na društveni internetni strani www.krasnja.si.
Hvala!
V društvu bomo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov nadaljevali tudi v prihodnje. Če zmorete in če se želite s prostovoljnimi prispevki v našo akcijo vključiti tudi ostali, vam sporočamo, kako to lahko storite.
DARUJETE LAHKO TAKOLE:
- z vplačili prostovoljnih prispevkov v društveni pisarni;
- z nakazili na društveni TTR štev. 0230 2001 6496 319 s pripisom »ZA RDEČE NOSKE;«
- s prostovoljnimi prispevki na društvenih srečanjih in prireditvah;
- z nakupi daril, ki so jih v ta namen prispevali pisatelji,
športniki,….. in so na ogled v pisarni društva;
- z nakupi rdečih noskov iz pene v vrednosti 1,20 EUR;
Tako, kot RDEČI NOSKI – KLOVNI ZDRAVNIKI, si enako tudi
mi želimo, da bi z društvenim dobrodelnim mošnjičkom vsaj
malo prispevali k nasmehom
vseh tistih, ki sami tega zaradi
bolezni in poležavanja v bolnišnicah ne zmorejo.
192.1o EUR
Upajmo, da bo naslednje
trimesečno obdobje z zbiranjem prostovoljnih prispevkov uspešnejše, kot je bilo zadnje.
Hvala in vabljeni k sodelovanju!
TRE (Trauma and Stress Releasing Exercises)
VAJE ZA SPROŠČAnJE TRAVM,
STRESA In nAPETOSTI
Naša vsakodnevna življenja so polna majhnih in večjih bolečih izkušenj, stresa in napetosti in ne zgodi se redko, da se
njihovega vpliva na naš um in telo sploh ne zavedamo. Vaje za
sproščanje travm, stresa in napetosti (TRE) je razvil dr. David
Berceli z namenom, da bi posamezniki lahko sprostili posledice travmatičnih izkušenj, ki so jih te pustile na njihovih telesih/
psihi. TRE predstavljajo revolucionaren dosežek v premagovanju le teh.
TRE uporablja že na tisoče ljudi po svetu kot učinkovito
orodje za odstranitev kroničnega travmatskega stresa, telesne napetosti in čustvene travme. Kadar doživite nek travmatičen dogodek, se začnete tresti. To je popolnoma naravno.
Ustvarjeni smo tako, da po stresnem ali travmatičnem dogodku preidemo nazaj v sproščeno stanje z nevrogenim tresenjem, ki ga avtomatično sproži možgansko deblo brez naše
volje.
Kaj mislite, zakaj se sodobnemu človeku to ne zgodi? Ker
ni družbeno sprejemljivo, da se tresemo kot šiba na vodi. Kaj
pa si mislimo o človeku, ki drhti? Z njim je nekaj narobe.
Ker je tresenje nekaj, kar se dogodi samodejno in tega ne
želimo pokazati drugim ali nas je strah nekontroliranega stanja, to zadržimo v sebi. Podobno, kot zadržimo jok. Tako nerazrešen stres ostaja v našem telesu in prirojena sposobnost
razrešitve napetosti je zatrta.
Tako napetosti, ki se kopičijo, sčasoma povzročajo težave
tako na fizičnem kot na psihičnem nivoju. Ob vsaki nevarnosti,
ne glede ali je fizična ali čustvena, je avtomatični obrambni odziv našega telesa za krčenje mišic, ki nas nezavedno upogne v
obrambno držo.
Če po koncu nevarnosti ne preidemo v stanje sprostitve in
se naše mišice kar naprej krčijo, povzročijo kopičenje stresa in
napetosti. Hujša je travma, večja je stopnja skrčenja v našem
telesu. Kako ta trenutek držite svoje rame? So sproščene ali
rahlo dvignjene? Vsaka napetost povzroči, da rame malo dvignemo.
TRE je metoda, ki vključuje vrsto specifičnih lahkih vaj, s katerimi rahlo utrudimo naše mišice v nogah in medenici. Glavni
namen metode je sprožiti nevrogeno tresenje, ki sprosti stres,
napetost in travmo. Čeprav se tresenje začne izven našega
zavestnega nadzora velja, da to tresenje lahko ustavimo kadarkoli to želimo. Te vaje niso telovadne vaje. Z vajami samo
pripravimo mišice na tresenje.
Ko se vaj TRE naučite in jih tudi razumete, te postanejo
odlično brezplačno orodje za samopomoč, ki vam bo koristno
služilo skozi vaše celo življenje.
Zaradi rednega zmanjševanja učinkov stresa boste imeli
veliko večjo možnost za bolj uravnoteženo, mirno, zadovoljno
in zdravo življenje.
TRE prinaša tudi sekundarne koristi, ki zajemajo
mnoga področja našega življenja, ki jih navajamo v
nadaljevanju:
• s telesa pomaga odstraniti zadržano fizično napetost,
kar celotnemu organizmu omogoči, da ponovno ustvari boljše
ravnovesje,
• lahko prinese olajšanje vsakomur, ki je izkusil kakršnokoli travmo, v kateremkoli obdobju svojega življenja,
• koristi posameznikom, ki se soočajo s trenutnim ali dolgotrajnejšim stresom, imajo težave s spanjem ali se počutijo
utrujene in brez energije,
• pomaga blažiti tudi pretirane čustvene odzive in sprošča
um, kar lahko posamezniku olajša soočanje z vsakodnevnimi
zahtevami,
• je izjemno koristna tudi za posameznike, ki trpijo za posttravmatsko stresno motnjo,
• pomaga zmanjševati bolečine in prekomerno napetost
v mišičnem sistemu in izboljšuje našo držo in splošno fleksibilnost. Učinkovita pa je tudi pri odpravljanju starih poškodb,
bolečin v hrbtu,
• je mogoče učinkovito uporabljati tudi v postopku okrevanja pri športnikih in po vseh športnih aktivnostih,
• pomaga nam pridobiti občutek mirnosti, manjše zaskrbljenosti in večje prizemljenosti, brez da bi v naš um vdirale
misli, občutki in čustva, ki so povezana s preteklimi travmami,
• lahko izboljša vsa naša razmerja. Z zmanjšanjem ali odstranitvijo konfliktov znotraj nas samih, se vse manj konfliktov
pojavlja tudi v našem življenjskem krogu,
• TRE je mogoče vključiti v manualne terapije (Bownova
terapija, masaža, akupresura…)
• TRE so lahko zelo koristne pri obvladovanju stresa, ki je
povezan z delom in pri zmanjševanju konfliktov v delovnem
okolju.
Metoda je preprosta in cenovno dostopna ter učinkovito
deluje pri ponovni vzpostavitvi oziroma »oživitvi« človeškega
telesa, srca in duha.
Zaradi rednega zmanjševanja učinkov stresa boste imeli
veliko večjo možnost za bolj uravnoteženo, mirno, zadovoljno
in zdravo življenje.
Blagodejne učinke TRE je mogoče občutiti takoj in prav
vsakdo se jih lahko nauči. Presenečeni boste, kaj vse je zmožno naše telo razrešiti samodejno. Omogočiti mu moramo
samo ustrezne pogoje.
Vaje za sproščanje travm, stresa in napetosti (TRE) se
lahko naučite na mini delavnici, ki bo izvedena 4. junija v ZD
Domžale po promocijski ceni 25 eur. Za vse ostale informacije
o prijavi in poteku delavnice lahko pokličete na telefonsko številko 041 251 299 .
Privoščite vašemu telesu in umu trenutke, ki vam bodo pomagali spoznati tehnike sproščanja.
Peterka Trelc Mari, dipl. med.ses., Bownova terapevtka
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE
ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER
Mestni trg 2, Domžale 1240
V sodelovanju s Športnim društvom
Krašnja bomo
v soboto 06.06.2015 izvedli
Test hoje na 2 km, s pričetkom ob 10 h
ob potoku Radomlja v Krašnji.
V petek, 12.6.2015 vas vabimo na meritve
krvnega tlaka ter holesterola in
krvnega sladkorja.
Meritve bodo potekale od 8 – 11h
v Gasilskem domu v Krašnji.
Meritve holesterola, krvnega sladkorja in
krvnega pritiska so samoplačniške (5 EUR).
V upanju na uspešno sodelovanje
vas lepo pozdravljam !
Heine Andreja, prof. zdr.vzg.
KOnEC AVGUSTA nA JAVORŠICI PRI
MORAVČAH nE LE HUD TEK, AMPAK
ŠPAS'n'TEK!
V soboto, 29. avgusta, se bo na Javoršici začela 2-dnevna
zabavna prireditev, ki jo bodo polnili predvsem narodnozabavni ansambli – teh bo kar 26! – pa fantastične igre (organizatorji
jih opisujejo kot TOP shit igre) za vse starostne skupine. Za
aktivne pa organizatorji pripravljajo tudi enkraten tek čez drn
in strn ter z najbolj vročimi (dobesedno!) ovirami - Špas'n'tek.
Špas'n'tek bo dolg 5,5 kilometra, na njem pa boste tekači
premagali tudi prijetnih 180 metrov nadmorske višine ter cel
kup ovir. Med slednjimi bo nošenje bremena, izognitev kačjemu pastirju, hoja po vrvi pa denimo tek na 30-metrsko skakalnico (vse ostalo naj ostane presenečenje).
Tekmovalci bodo tekli v skupinah po petnajst tekačev.
Zmagovalec in zmagovalka (overall) bosta nagrajena s praktično tekaško nagrado izbranega sponzorja.
23
24
Prijava znaša skromnih 10 evrov (na osebo), za to pa bo
vsak tekač prejel tudi tekmovalno majico.
Prijave zbiramo do petka, 23. avgusta 2015, oziroma do
zapolnitve kvote tekmovalcev (max. 150 udeležencev)
na www.spasnavas.si.
Tomaž Klopčič,
[email protected],
070812242
ZASAVSKI HUMAnITARnI TEK
50 KM JE USPEL
V sredo, 6. maja je med 10. in 18. uro na trboveljskem stadionu Rudar potekal „Zasavski humanitarni tek 50 km“. Pobudnik teka je bil odgovorni urednik televizije ETV Igor Gošte,
skupaj s svojim dobrim prijateljem ultramaratoncem Mitjem
Duhom. Organizacija teka je bila v rokah Lavre Izgoršek in
Društva prijateljev mladine Trbovlje. Njima se je na 7-urnem
podvigu pridružilo lepo število tekačev. Še pred uradnim začetkom 50 kilometrskega teka je zbranim zapela slepa pevka
Anja Pustak Lajovic, ki je med drugim tudi voditeljica oddaje
na ETV z naslovom Spoznajte nas. Nekaj vzpodbudnih besed
je zbranim namenila še trboveljska županja Jasna Gabrič, ki
se je dogodka, ki je imel namen povezati Zasavje v eno, prišla
v spremstvu svojih sodelavcev iz občinske uprave. V dopoldanskem času so se teka udeležili tudi stanovalci Varstveno
delovnega centra Zagorje, med njimi mnogi udeleženci iger
specialne olimpijade. Vodil jih je dvakratni udeleženec zimskih
olimpijskih iger v sankanju na umetnih progah Domen Pociecha. Prišli so tudi malčki iz trboveljskih vrtcev, osnovnošolci in
srednješolci. Za največje presenečenje je poskrbel najstarejši
udeleženec Anton Urankar, ki je na stadionu Rudarja tekmoval
že v času vojne v letu 1942. Še vedno je navkljub več kot osmim
križem zmogel v hudi vročini preteči nekaj krogov. Popoldne
so se Igorju in Mitji na tekaški progi za nekaj krogov pridružili
tudi nekateri aktualni in nekdanji športniki. Prišla je večkratna
nosilka odličij z državnih in evropskih prvenstev v namiznem
tenisu Vesna Ojsteršek, že omenjeni udeleženec dveh olimpijskih iger Domen Pociecha, motokrosist Maks Mausser, karateist in kikboksar Tadej Kolander, ultramaratonec Leon Cestnik,
maratonec in jadralni padalec Miran Kokole, trener odličnih kisovških skakalcev in skakalk Zvone Pograjc, nogometni sodnik
Davor Drečnik, nekdanji odlični atlet Pavle Kreže, direktor Zavoda za šport Trbovlje Edvard Bravec in mnogi člani športnih
društev, v katerih je Igor Gošte aktivno deloval. V te namene
25
Antimon-Cosmos – podprvaki lige
Avtomehanika Kveder 2014-15
je zadnje štiri kroge od 125-ih krogov, v dolgih urah na vročini
in sopari, pretekel oblečen v štiri različnih dresih. Teka se je
udeležilo tudi veliko gospodarstvenikov in politikov, med njimi nekdanji poslanec in zdajšnji župan Hrastnika Miran Jerič,
poslanec Ivan Hršak in mnogi drugi. V zadnjem krogu so se mu
nato pridružili še njegovi domači, ki so ga vseskozi spodbujali.
Skupaj je bilo na tem zasavskem humanitarnem teku zbranih
okrog dva tisoč evrov, ki jih bo DPM Trbovlje razdelil nekaterih
socialno ogroženim družinam v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Reportažo o tem dogodku bo televizija ETV objavila v sredo, 20. maja ob 20. uri v športni oddaji Skok v šport.
Pripravil ETV
Slike DPM Trbovlje
MALO nOGOMETnE nOVICE
Končni vrstni red: 1. California, 2. Antimon-Cosmos, 3. TD
Gradišče, 4. ŠD Mlinše, 5. ŠD Krašnja, 6. Quercus Dob, 7. Kaps
d.o.o., 8. Avto Kveder, 9. Fenix Krašnja.
Veteranska zimska liga RCU Lukovica 2014/15
Ekipa Bar pod lipo ŠD Krašnja je po dobrem začetku lige le
to uspešno nadaljevala. Kljub enemu spodrsljaju – porazu na
prvi tekmi proti ekipi ŠD Mlinše, je zabeležila devet zmag. V
zadnjih treh krogih smo tako premagali ekipe ŠD Mlinše (2:0),
Antimon (1:0) in Elektro Vili s.p. (3:1). Tako smo že drugo leto
zapored postali prvaki lige RCU.
Ob koncu lige se v imenu celotne ekipe zahvaljujem našemu soigralcu in prijatelju Urošu Cerarju, ki nam je sofinanciral
prijavnino za veteransko ligo.
Končni vrstni red: 1. Bar pod lipo ŠD Krašnja, 2. Antimon, 3.
Elektro Vili s.p., 4. ŠD Mlinše, 5. Črni Graben, 6. Helios.
Konec marca sta se zaključili zimski ligi v malem nogometu, kateri sta se začeli v oktobru 2014. Od izida zadnje številke
Informatorje, v kateri smo pisali o rezultatih obeh krašenjskih
ekip, je bilo odigranih še nekaj tekem.
Zimska liga Avtomehanika Kveder 2014/15
Ekipa ŠD Krašnja je po koncu rednega dela lige zasedla
peto mesto. Po tem je bil odigran zaključek lige po sistemu
prvi z osmo uvrščenim, drugi s sedmo uvrščenim, tretji s šesto
uvrščenim in četrti s peto uvrščenim, sledilo je polfinale in veliki ter mali finale.
Žal se naši ekipi nikakor ni izšlo po načrtih in je kot peto
uvrščena ekipa v dvoboju s četrto uvrščeno ekipo TD Gradišče
morala priznati premoč slednji. Tako sta ji preostala samo še
dvoboja z ekipama Avto Kveder in Quercus Dob za razvrstitev
od petega do osmega mesta. Po dveh zmagah so zasedli končno peto mesto na lestvici.
Bar pod Lipo ŠD Krašnja –
prvaki lige RCU Lukovica 2014/15
Robi Pervinšek
California - prvaki lige Avtomehanika Kveder 2014-15
26
ZAVEC SPET BOKSARSKI
SVETOVnI PRVAK!
POZDRAV IZ TAJSKE
Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec, ki je pred časom
obiskal Krašnjo, je aprila v Mariboru odboksal svoj 39. profesionalni dvoboj in v obračunu z Belgijcem armenskih korenin
Sašo Jengoianom dosegel še svojo 35. zmago (ob tem ima tri
poraze, en dvoboj pa se je končal brez zmagovalca) ter s tem
postal svetovni prvak v supervelterski kategoriji (do 69,85
kg) po verziji WBF.
Zavec je polno mariborsko dvorano Tabor navdušil kljub
zgodnji poškodbi očesa, ki mu jo je nasprotnik zadal na nepravilen način – z udarcem z glavo. »Hodil sem po tankem ledu,
lahko bi ostal tudi brez očesa. Opravičujem se, ker je bilo za to
potrebno toliko krvi,« je po napetem dvoboju, v katerem pa
so prav vsi trije sodniki prepoznali njegovo premoč, povedal
Zavec in s tem poleg svojega boksarskega ugleda še enkrat
več (tako kot med nenapovedanim obiskom v baru Pod Lipo,
kjer se je z njim srečalo kar nekaj članov ŠD Krašnja) upravičil
tudi svoj vzdevek Mister Simpatikus.
Dejan se po novem izjemnem uspehu že pripravlja tudi
na svoj naslednji izziv, za katerega še ne ve, kje bo: čeprav ga
mika še tretjič poskusiti svojo srečo v Združenih državah Amerike, ga ne bi motil tudi odmeven izziv na domačih tleh. Kot
je že večkrat povedal, tudi med obiskom v naših krajih, se namreč najbolje počuti doma, med svojimi ljudmi, ki mu s svojim
navijanjem tudi odločilno pomagajo v ključnih trenutkih.
Luka Maselj
»Kje je že ta dežela?« sem se vprašal, ko smo v ŠD Krašnja
prejeli slikovito razglednico iz Tajske, ki sta nam jo z njunega
potepanja od tam poslala Mira in Tomaž Andrejka.
Kartica s pozdravi je prispela že meseca marca, zato bi imel
pred to objavo še zelo veliko časa, da bi ju ob povratku domov
lahko vprašal o marsičem iz njunega potovanja, a sem se zaradi svoje nevednosti vseeno odločil drugače. Če se ti sanja, to
še ni dovolj. Če pa se znajdeš in se učiš s pomočjo spleta, pa
zadeva hitro postane precej bolj jasna. In tako sem tudi storil!
»Aha, tam je in to je Tajska, ta prekrasna tropska stvarnost!« Berem dalje in spoznavam deželo, ki sta jo »v živo« spoznala naša prijatelja Mira in Tomaž in prav nič se jima ne čudim,
da sta si za nekajdnevno potepanje izbrala prav ogled številnih
tamkajšnjih lepot in znamenitosti ter življenja tamkajšnjih prebivalcev.
Če sem iz mojega spoznavanja Tajske ob sedenju za računalnikom lahko ugotovil tudi, da je to dežela uresničenih
tropskih mitov z dodatki velikih cesarskih mest, mosta na reki
Kwai, dežela džungle, zlatega trikotnika in atraktivnih plemen,….. pa prekrasnega tropskega morja, potem bi z veseljem odpotoval po njuni poti. V daljno jugovzhodno Azijo, do
Bangladeša in še kam drugam.
Za enkrat pa se bom zadovoljil že s tem, da sem skupaj z
vsemi vami, ki so nam bili pozdravi namenjeni, zelo vesel že
samo njune pozornosti. Iskrena hvala!
Marjan Štrukelj
VREME
KAKO SE SPOMINJAMO VREMENSKIH DOGAJANJ IN
NEKATERIH DRUGIH DOGODKOV V LANSKIH MESECIH
JUNIJU, JULIJU IN AVGUSTU.
Za mesec junij 2014 bi se dalo skleniti, da je bilo v tem času
veliko dni večino dnevnega obdobja obsijanih s soncem, z dokaj visokimi temperaturami za ta čas, kar veliko od teh dni pa
je v popoldanskem, predvsem pa večernem in nočnem času
pokvarilo kratkotrajno deževje s plohami pa tudi nevihtami.
Slednjih pa k sreči ni bilo veliko. V mesecu juniju lanskega leta
smo preživeli enajst povsem »suhih« dni, kar devetnajst dni pa
je bilo nekoliko drugačnih.
Če sem bolj natančen, pa se je vreme v posameznih dnevih
in obdobjih obnašalo takole. Vsaj jaz sem ga takšnega spoznal
in si o njem zapisal svoje videnje in mnenje.
Mesec junij 2014 se je začel z nedeljo in z nekaj jutranje
oblačnosti, kasneje pa je bilo kar precej sonca. Zvečer po 22.
uri pa je začelo rahlo deževati. Povsem enak opis velja še za
naslednjih nekaj dni, vključno do 5. junija, ko so bile noči, jutra
in dopoldnevi prijetni, v vsaj enem od naslednjih dnevnih obdobij pa je vsak dan padlo nekaj dežja. Včasih več, včasih pa le
nekaj dežne rose.
Precej stabilnejše pa se je vreme pokazalo od 6. junija dalje, vse do srede 11. v mesecu. Noči so bile jasne, enako tudi čas
preostanka dneva, pa tudi večernih jasnin ni manjkalo. Temu
primerno so iz dneva v dan rasle tudi temperature. V petek,
6. so bile dnevne temperature 25 stopinj, v četrtek, 12. pa že
kar 32 stopinj. In prav ta dan je prvič deževalo okoli 15. ure,
precej močneje pa kakšni dve uri kasneje. K sreči pa tistih, ekstremnih posebnosti, ki se jih najbolj bojimo (toče, orkanskega
vetra in strel,….) ni bilo. K temu dnevu sta se z nekoliko deževnimi obdobji in tudi z bolj soparnim ozračjem pridružila še
13. in 14. junij 2014.
Nedelja, 15. je bila prijeten dan. Predvsem od opoldneva
pa vse do večernih ur nas je prijetno grelo sonce, a minulo deževje je nekoliko ohladilo ozračje. V tolikšni meri, da so bile
temperature zraka precej sprejemljivejše. Naslednji dan je padlo le nekaj kapljic dežja, 17. je bilo vreme podobno nedelji, v
sredo 18. nas je le popoldan presenetila krajša ploha, 19., po
prijetnem dnevu pa smo pozno zvečer, ko je bila ura že skoraj
polnoči, zaslišali grmenje in nekoliko obilnejše padanje dežja.
Nekaj dežja v popoldanskem času je bilo tudi v petek, 20., na
kar je naslednji dan, sobota 21. junija zopet prinesla nekakšno
vremensko prelomnico glede stabilnejšega vremena, ki pa žal,
ni trajala prav dolgo. Lepa je bila le še nedelja in dobršen čas
ponedeljkovega dne, a le do večera, ko je zopet začelo deževati. Tudi noč je bila precej deževna. V torek, 24., smo že
zgodaj lahko začutili, da je zrak »oplemeniten« z neprijetno
soparo, kar skoraj zagotovo pomeni, da deževnega obdobja
še ni konec. Še več, kajti takšno ozračje običajno še podkrepi
padavine in jim doda še katere druge nevšečnosti. Tudi ta večer je bilo tako. Prva močnejša ploha z grmenjem se je pojavila
okoli 22. ure, nekaj manj intenzivnih pa ji je sledilo kasneje in
še vso noč. Veliko moče pa je bilo še vse do popoldneva naslednjega dne. Potem pa se je zjasnilo. Večer pa je bil ponovno
moker. Ko je v jasnem in sončnem vremenu mineval 26. junij,
pa so temperature ozračja tudi temu primerno hitro porasle.
Še bolj pa v petek, 27., saj smo bili priča še enemu izmed lepših
dni za ta čas.
Kazalo je, da se bo suho obdobje nadaljevalo tudi še dan
kasneje, a ga je popoldan okoli pol štirih prekinila krajša, kar
precej obilna ploha. Tudi nedelja, 29., nam je ozračje večino
dneva segrela do toplih 27 stopinj. Popoldan pa se je na hitro
pooblačilo in spet je za kratek čas pričelo deževati. Precej bolj
pestro pa se je dogajalo pozno zvečer. Začel je pihati močan
veter in sledili so enako močni nalivi, ki so se vrstili drug za
drugim vso noč, nekoliko bolj umirjeno pa je deževalo še vse
ponedeljkovo dopoldne. Sledila je razjasnitev, s tem pa tudi
zaključek vremenskih dogajanj v lanskem mesecu juniju.
Kaj pa ostali dogodki v naši lokalni skupnosti?
Bilo jih je zelo veliko!
3. junija smo izvedeli, da je v 86. letu starosti umrl krajan
Kazimir Urankar iz Spodnjih Lok. Od njega pa smo se poslovili
6. junija na pokopališču v Krašnji.
3. junija smo se vsi, ki radi pripravljamo in tudi beremo naš
lokalni časopis, razveselili izdaje 202. številke Informatorja. V
soboto, 3. so se naši gasilci udeležili tekmovanja v Rafolčah.
Nedelja, 8. je bila binkoštna nedelja. Ta dan pa je potekal
tudi Referendum o arhivih. Tisti, ki si radi ogledate program TV
ETV-ja, pa ste si lahko 12. zvečer ob 20. uri v njihovi 40 minutni
oddaji lahko ustvarili svoje mnenje o organizaciji 18. Šraufovega spominskega pohoda v Krašnji.
V soboto, 14. junija je bilo v Krašnji še posebej živahno.
PGD je pod velikim šotorom na igrišču organiziralo veselico,
na kateri je bilo vse tako, kot se za takšen dogodek spodobi.
Veliko obiskovalcev, dobra hrana in pijača ter veselo razpoloženje, za katerega je poskrbel ansambel Zajc.
V nedeljo, 15., pa se je v Sloveniji začel Teden ljubiteljske
kulture. Izjemno velik delež k temu projektu je dalo tudi naše
KUD Fran Maselj-Podlimbarski, ki je pripravilo številne dogodke in sicer:
V večnamenskem prostoru Gasilskega doma je bil organiziran družabni večer, na katerem so peli ljudski pevci, predstavljeno je bilo tudi pletenje kit, še posebej pa so bili obiskovalci
navdušeni nad ogledi projekcij nekaterih, v preteklosti zelo
uspešno odigranih iger. Z navedenimi projekcijami so si številni obiskovalci lahko čas za nazaj »zavrteli« tudi za 20 let.
Z izjemnim zanimanjem pa so obiskovalci do zadnjega
kotička napolnili vežo župnišča v Krašnji, že preje, pri maši pa
tudi tukajšnjo cerkev Sv. Tomaža, v kateri je mašo daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Ta dogodek je bil v petek, 20. junija.
Jedro slovesnosti je bila predstavitev knjižice »650 let župnije v Krašnji,« ki jo je pripravila in ta večer tudi predstavila
Vera Beguš. Dogodek pa je bil dopolnjen tudi z likovno razstavo in z razstavo nekaterih starih dokumentov tukajšnje župnije.
K sklopu prireditev omenjenega tedna pa je bil možen tudi
obisk muzeja v Pavletovi domačiji.
VREME V JULIJU 2014
Lanski mesec julij si zaradi obdobja, ki mu pripada, prav gotovo ni zaslužil pozitivne ocene. Bilo je le deset dni suhega vremena, vseh preostalih enaindvajset dni pa ni minilo brez dežja,
zato bi ga bilo najbolje povsem pozabiti. Niti malo ni bil podoben času poletja, zato pa enako neugoden tudi za koriščenje
dopustov, nabiranje gob in za vsa tista dela, ki se na travnikih
in vrtovih opravljajo ta čas. Tudi temperature so skakale tako,
kot to znajo igrive veverice, ko skačejo po drevesih.
Že prvi dan v mesecu je bil vetroven in deževen. Nekaj
lepši je bil naslednji dan, a tudi ta nas je nekajkrat ohladil z
dežjem. Precej deževna in z grmenjem dopolnjena je bila tudi
noč na 3. dan v mesecu. Potem pa so sledili nekoliko lepši in
v pričakovanju vremena, precej bolj optimistični dnevi, kar se
je tudi zgodilo, a žal, niso trajali dolgo. Le do torkovega jutra,
8. julija 2014. Od tega trenutka dalje smo vsak dan z nekoliko
večjo pozornostjo poslušali vremenske napovedi, niso bile prijazne. Obetale so nam dež, veter, tudi točo in vse ostalo, kar
se nam ob takšnih vremenskih slučajih lahko dogodi. Pa k sreči
hudega ni bilo! Trije dnevi so minili s pogosto oblačnostjo in
tudi z dežjem Občutno pa se je ohladilo. Zapisal sem si, da je
bilo 10. julija 2014 zvečer okoli 21. ure le 12 stopinj. Sledil je precej prijetnejši naslednji dan, ki se mu je pridružil še naslednji, ki
ga je spremljala sopara in prav zaradi tega je bilo daleč naokoli
slišati grmenje. Mi pa smo jo odnesli brez dežnikov.
Od nedelje, 13. naprej pa se je spet začelo precej muhasto
vremensko obdobje. Jasnine ni manjkalo, enako pa tudi ne pogoste oblačnosti, ki nas je obdarila z dežjem. Enako podobni
dnevi so se nam predstavili do četrtka, 17. v mesecu. Prav to
popoldne je bilo vreme najbolj pestro. Pogostokrat je zapihal
močan veter, ki so mu sledili pogosti, krajši nalivi.
Nekakšna vremenska prelomnica se je začela s petkom,
18. Sonce je dokaj hitro ogrelo ozračje in dnevne temperature
so se gibale okoli 28 stopinj. Sobota in nedelja pa sta jih dvignili vse tja do 33. Navdajal nas je optimizem. Le kako ne, ko
pa smo sredi poletja. Pa smo se zmotili., kajti sledil je deževen
ponedeljek, torek in tudi še sreda, v četrtek pa se je le za en
27
28
dan vreme vsaj nekoliko ustalilo. Le za en dan, kajti že v petek,
25. smo bili zopet mokri. Deževalo je dopoldan. Podobno vreme pa je sledilo še vse dni do konca meseca. Sonce, dež, veter,
grmenje,… in dokaj nizke temperature za ta letni čas.
Zanimalo me je, kako se je vreme v tem času obnašalo leto
preje. Ugotovil sem zanimivo dejstvo, da je bilo 28. julija 2013
zelo, zelo vroče, saj smo se potili pri 38. stopinjah. V letu in o
tem dnevu, o katerem pišem tokrat, pa smo se hladili pri ubogih 20. stopinjah po Celziju.
»O,šit« bi se dalo reči lepo po slovensko!
Kaj pa dogodki v tem mesecu, razen tistih, ki so tudi številnim našim krajanom zaradi slabega vremena prekrižali sanje o
super pričakovanih dopustniških dnevih?
V začetku meseca, natančneje, 3. julija so se številni naši
šolarji nižjih razredov OŠ zbrali na igrišču. Začela se je namreč
počitniška atletska šola, ki jo je ŠD Krašnja organiziralo v sodelovanju z AK Domžale.
Nedelja, 6. je bila za verne krajane praznična – Žegnanjska
nedelja. Na zelo zanimiv »delovni izlet« pa so se od 11. do 13.
julija podale članice KUD (Marjana, Marinka in Vera.) Odpeljale
so se v Srbijo, v kraj Tavankud, kjer je potekal Svetovni kongres slamnikarstva.
V nedeljo, 13. so tudi na volišču v OŠ Krašnja potekale parlamentarne volitve. Za osvežitev spomina naj navedem samo
podatek, da se je v KS Krašnja od 622 volilnih opravičencev
volitev udeležilo 320 krajanov ali 51,44%. Največ glasov, 107 je
prejela SMC, SDS 59, NSi 23 itd.
Precej veselo, počitniško razpoloženje naših najmlajših pa
je bilo zaslediti 18. julija, kajti ŠD Krašnja je uspel dogovor z
nekdanjim smučarskim skakalcem Francijem Petkom, ki je za
čas štirih ur ob otroškem igrišču lociral mobilno smučarsko
skakalnico. Naši najmlajši so se korajžno in neutrudno poganjali po zaletišču in veselo uživali v skokih pa tudi v primerih,
ko se je skok zaključil s padcem.
26. je v starosti 71 let umrl Alojzij (Slavko) Pestotnik iz
Kompolj. Na zadnjo pot pa smo ga pospremili na pokopališče
v Krašnji, 29. Julija 2014.
VREME V AVGUSTU 2014
Mesec avgust vsekakor prištevamo v obdobje poletja,
saj se običajno šele v njegovi zadnji tretjini opazi, da se počasi bližamo jeseni. Vreme v tem mesecu pa je vsakokrat zelo
pomembno predvsem za spravilo sena. Opaziti pa je že tudi,
kako bogata bo jesen z biro vrtnin, poljščin in s sadjem.
Lanski mesec avgust nas s sušo ni prestrašil, kajti vsega je
bilo nekaj. Nekaj lepih, še vedno zelo toplih dni, teh je bilo kar
devetnajst in tudi občasnega dežja, ki smo ga v različnih količinah zaznali v dvanajstih dnevih. Podrobneje pa takole.
Začetek meseca je bil glede na prejšnje vremenske pojave
obetajoč po lepšem in spodobnejšem vremenu. Prve štiri dni,
vse do poznih večernih ur v torek, 5. so bili dnevi kar prijetni,
le prva dva dneva smo občutili nekoliko sopare. Omenjena noč
pa je bila kar burna. Grmelo je in treskalo in tudi še popoldan
tega dne je padlo kar veliko dežja. Pri temperaturi 26 stopinj
je bil naslednji dan kar spodoben, z le nekaj rose pa tudi še
četrtek, 7. avgusta.
V petek pa se je vreme spremenilo v pravo poletje, ki je
trajalo vse do noči na 13. in nato še ves ta dan, ko je začelo
deževati. Precej zastrahujoči, nevihtni oblaki pa so se prikradli pozno popoldan, z njimi pa tudi obilno nevihtno deževje z
vetrom. Precej deževna sta bila tudi še naslednja dva dneva, a
kaj hujšega ni bilo, saj se je ozračje občutno ohladilo. Kazalo je,
da bo tudi sobota, 16. deževna, vendar se to ni zgodilo. Precej
lepše vreme pa smo imeli v nedeljo, ponedeljek in tudi še v
torek ter v sredo, 20. vse do popoldneva, ko sta nas »zalili«
dve obilni plohi. Precej deževna pa je bila tudi noč do naslednjega jutra, ko se je razjasnilo. Petek, 22. je bil prijeten dan,
enako tudi še sobota do popoldanskih ur, ko je začelo močno
deževati. Tudi nedelja je bila mokra. Občutno se je ohladilo.
Zvečer ob 20. uri ni bilo več kot 12 stopinj. Nič manj hladno pa
ni bilo tudi ponedeljkovo jutro. Ta dan je bil sončen in kaj hitro
se je ozračje zopet otoplilo. Torek je bil po večini časa oblačen.
Zgodaj popoldan pa je nekaj časa tudi deževalo. Tudi noč na
sredo je bila deževna, preostanek dneva je sijalo sonce, zvečer pa so oblaki ponovno prinesli dež, ki ni pojenjal padati vso
noč Zadnji trije dnevi pa so minili v lepem, večinoma sončnem
vremenu. Tako je bilo z vremenom lani v mesecih juniju, juliju
in avgustu. Če bi glasovali, kateremu mesecu bi dali pozitivno
oceno, bi se prav vsi, brez dvoma odločili za slednjega. Morda
bi to storili tudi za mesec junij. Nikakor pa ne za mesec julij, ki
nas je vremensko povsem razočaral. Mi bi ocenjevali, narava
se nam pa smeji! In prav je tako! To pravico sicer imamo, nikakor pa ne moči, niti znanj, da bi jo lahko kakorkoli spremenili.
Namreč, njeni zakoni so trni in enako veljajo za vse. Zakoni, po
katerih pa se ravnamo v našem življenju pa so precej drugačni.
Lahko jih spreminjamo ali dopolnjujemo. Lahko jih upoštevamo ali pa tudi ne, lahko,…. No, to so pa že druge, nikakor ne z
vremenom povezane zgodbe.
Kaj pa dogodki? Se je v tem počitniškem in dopustniškem
času zgodilo kaj zanimivega in spominsko pomembnega?
Zapisal sem si tri in sicer enega, ki se ga bomo spominjali z
žalostjo in dva, ki sta žalosti v nasprotju.
Za Mojco Korošec Avbelj in Marka Avblja je bila sobota,
23. avgusta 2014 vsekakor srečen dan, ki ga ne bosta nikoli
pozabila, kajti v naši cerkvi sta si pred Bogom obljubila večno
zvestobo. Žal pa je življenje bilo, ostaja in tudi še vedno bo prežeto tudi z žalostnimi trenutki. Eden takšnih trenutkov je bila
tudi smrt krajanke Antonije Avbelj – Mihove mame iz Krašnje.
Umrla je v četrtek, 28. avgusta v starosti 94 let. Od nje pa smo
se poslovili v soboto, 30. avgusta 2014.
Zadnji dan v lanskem mesecu avgustu pa je ŠD Krašnja po
nekaj letih premora zopet organizirano Orientacijski pohod po
opisani poti. Udeležba je bila nad pričakovanji, saj se je pohoda udeležilo kar 15 ekip oziroma 63 posameznikov, med njimi
zelo veliko najmlajših v spremstvu svojih staršev.
Prispevek o vremenskih in drugih dogodkih je tokrat nekoliko daljši, kajti tudi obdobje treh mesecev ni najkrajše. Če
boste zapisano z veseljem prebrali, potem mi vsekakor ne bo
žal nekajurnega časa, ki sem ga s tem namenom presedel za
računalnikom.
ni.
Želim vam prijetno branje in do naslednjič lepo pozdravlje-
Marjan Štrukelj
POKLOn MARIJI KOROŠEC,
ROJEnI CERAR (2.9.1932 – 26.3.2015)
Kje so tiste ptič'ce moje,
ki po zraku letajo,
ki po zraku letajo,
pa men' veselje delajo.
Kje so tiste rož'ce moje,
ki po vrtih rastejo,
ki po vrtih rastejo,
pa men' veselje delajo.
29
To sta dva najlepša verza, ki poveličujeta ljubezen, spoštovane Marije Korošec, do narave, do rož, do življenja nasploh.
Sebi in vsem, ki so opazili in spočili oko na njenih cvetličnih
gredicah, je začinila navadne dneve, da so postali bolj sončni
in bolj veseli. To ji je tudi zares uspelo. Pravzaprav je gospe
Mariji uspelo razveseliti srce mimoidočih in vzbuditi občudovanje neprecenljive zbirke cvetlic. Obcestno, cvetočo gredico
je zapazilo tudi oko, ki je bilo sicer pozorno na cesto in se za
hip razbremenilo sivine in morda skrbi. Anthony De Mello je
nekoč zapisal, da se največ ljubezni najde v najbolj preprostih
rečeh. Bil je jezuit, svetovljan, modrec. Gospa Marija, preprosta žena z vasi, z le nekaj leti šole, pa je to modrost živela in
delila z vsemi nami, ki smo to, če smo le želeli, sprejeli. Vsi, ki
smo jo poznali, smo v njenih očeh opazili ogenj ljubezni, ogenj
zanosa, ogenj navdiha. Bila je kot veter, ki nesebično trosi semena naprej. Nikoli ni odrekla, da ne bi podelila svojih, iz raznih koncev, prinešenih cvetk naprej. Bila je bogata zakladnica
živopisanega cvetja, kakor tudi modrosti.
Zares, največja ljubezen se najde v najbolj preprostih rečeh: v dobroti, prijaznosti in poštenosti. To je najlepša dosta, ki
jo je zapustila svojim otrokom in največja dota, katero je prejela od svojih staršev, ko je odhajala z Vinj pri Moravčah. Rojena
je bila 9. septembra 1932 na kmetiji pr' Klemen, v veliki družini
očeta Janeza in matere Marije Cerar. Štela je rosnih 12 let, ko je
vojna družini vzela očeta in brata. Tako ji je življenje, že zgodaj
posulo med cvetje tudi obilo trnja.
Vajena težkega in garaškega dela na kmetiji, se je v Krašnjo poročila leta 1954 in možu Jožetu po najboljših močeh
pomagala pri vzgoji štirih otrok. S tisočerimi obveznostmi in
malenkostmi, tudi pomočjo v krojaški delavnici, je povezovala vsakdanjik družine, v katero sta se rodila še sinova Branko
in Andrej. Življenje jo je na vsej poti tako in drugače gnetlo,
oblikovalo in jo delalo močnejšo, tudi s prerano izgubo moža.
Prepuščena nemislosti se je zaposlila v tovarni Induplati Jarše, da je bilo preživetje velike družine lažje. A se je kljub temu
trudila ohranjati dobro voljo in nasmeh na obrazu. S še večjo
zagnanostjo in veseljem se je posvečala svojim živalim in rožam. V njenih živopisanih cvetkah je dehtelo, kako rada je imela življenje. Voljo in moč pa je kakor vselej črpala iz ponosa na
družino; na pravnuka Katrin in Luka, vnuke Marka, Gregorja in
Gašperja, sinova in njihove partnerje.
Kljub skromnosti je Koroščevo mamo odlikovala posebna
življenska modrost, vedrina in moč. S svojim življenjem je pokazala, da se splača ostati zvest svojemu poštenemu prepričanju, živeti po prav oblikovani vesti in veri, opravljati dobra
dela, ki ostanejo kot stopnica za večno življenje. In na to stopnico je stopila v četrtek zvečer
DRAGA MAMA!
Čeprav vemo, da se vsako življenje enkrat na
zemlji konča, slovo boli. Kljub žalosti, smo hvaležni, da smo ti lahko pomagali prestajati tegobe, ki ti jih je nalagala bolezen. La kaj bi ti lahko
še dali? Le s čim bi ti lahko povrnili vse skrbi in
prečute noči? V naših srcih si zasejala in vzgojila
prva semena vsega, kar je v nas dobrega. Odprla
si nam srca za naravo, prebudila v nas poštenost in skromnost.
Za nas si in ostajaš najčistejša cvetka, čeprav te je zadnje mesece obdajalo boleče trnje. Še po mnogih letih nas bodo spomini, kakor magnet, vlekli v svet, ki ga že dolgo ne bo več. Slišali
bomo tvoje besede, slišali v sebi, kljub bolečini, ki že zdaj prerašča čez in čez.
Draga mama, naj se tvoje srce v nebeškem raju odpočije.
Vigred spet prišla bo na tvoj vrt
in bo vprašala, kje si Ti,
sedla bo na rožna tla
in zajokala ker Te ni. (S. Gregorčič)
Vsi njeni, Krašnja, 31. marec 2015
DRAGI PETER
Srce tvoje več ne bije,
bolečine ne trpiš,
nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči.
Dom je prazen in otožen,
ker te več med nami ni.
6. aprila 2015 smo se zbrali na pokopališču v Krašnji, da
smo se zadnjič poslovili od Petra Grilja, našega farana iz Trnjave in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Peter se je rodil očetu Janezu in materi Mariji Grilj v Krajnem Brdu - junija 1945. leta kot njun tretji otrok. Otroštvo je
preživljal skupaj s starejšim bratom Ivanom in sestro Marico,
kasneje pa se jim je pridružil še brat Franc. Kakor so prihajali,
so tudi odhajali. Usoda je hotela, da najprej Ivan, nato Mara in
zdaj Peter.
Bil je miren, tih in nadarjen otrok. Življensko obzorje se mu
je razširilo, ko je začel obiskovati šolo v Krašnji. Vsak prosti trenutek je moral pomagati staršem pri delu na kmetiji.
Po osnovni šoli se je zaposlil najprej v Tosami. Po odsluženju vojaškega roka pa se je zaposlil kot sprevodnik avtobusa.
Nekaj let za tem je postal šofer tovornjaka pri Lesni industriji,
kjer je prevežal hlode. Ker je bilo to delo izredno nevarno, je
zamenjal službo in se zaposlil v Belinki, kjer je že delal brat.
Vozil je po celi Jugoslaviji in velikem delu Italije. Pol svojega
življenja je preživel v tovornjaku, ki je bil njegov drugi dom. V
Belinki je dočakal upokojitev.
Svoj pravi dom in družino pa si je ustvaril že zelo zgodaj.
Svojo ženo Olgo je spoznal pri žetvi na Vrhu, kjer sta oba pomagala. Rodila se je ljubezen, ki ji je kmalu sledila poroka. Pri 21
letih je postal oče hčerki Bredi, tri leta kasneje pa še Petri. Prvo
stanovanje je družinica dobila v Nožicah, čez nekaj let pa so se
preselili v Lukovico. V tistem času je brat France že gradil hišo
v Trnjavi in še sam je kupil zemljo poleg bratove, na kateri sta
z ženo začela graditi hišo. Drug drugemu sta veliko pomagala
in si bila v oporo. Po preselitvi v hišo sta družini živeli v medsebojnem sožitju in prijateljstvu, prav tako pa tudi z ostalimi vaščani. Trnjava je bila v tistem času še majhna, vsi so se poznali
in si pomagali. Tudi Peter je rad pomagal, kjer koli je bilo treba.
Bil je zraven tudi, ko so delali vaški most.
V času, ko je vozil hlode, je vzljubil les in ga začel obdelovati. Iz njega je ustvarjal najrazličnejše predmete za dom. Vsak
prosti trenutek je porabil za to delo. Delal je s srcem in veseljem. Izdelal je vrtne klopi in mizo, kozolček, posteljo hčerki in
leseni tulipan, ki ga je naredil ženi za 8. marec.
1995. leto je bilo zanj in družino žalostno leto. Tega leta je
po težki bolezni izgubil ženo Olgo in pri 50 letih postal vdovec.
Ostal je sam s hčerkama. Bil je osamljen in težko je prenašal
samoto. Čez nekaj časa si je poiskal sopotnico Ano. Z njo je
preživel 18 lepih, skupnih let. Preselila se je na njegov dom v Trnjavo. Obe hčerki sta se poročili in si stvarili družini. Bil je zelo
srečen, ko je dobil prvega vnuka Tomaža, čez štiri leta Katjo, tri
30
mesece za njo še Tjašo, nekaj let za njo pa še Gregorja. Čeprav
niso preživeli veliko časa skupaj, je bil predan in ljubeč dedek.
Z Ano sta si za oddih kupila zidanico z vinogradom. Okoliščine so tako nanesle, da sta jo dograjevala. Užival je ob delu
v vinogradu. Imela sta tudi vrt in sadovnjak. Rad je tudi sadil,
predvsem rože. Zelo je bil ponosen na svoj kivi, ki mu je zadnjo
sezono dal kar 20 gajbic sadežev. Tudi tu je imel veliko znancev in prijateljev, s katerimi je preživljal lepe trenutke. Drug
drugemu so radi pomagali.
Z Ano sta bila veliko na poti med Trnjavo in vinogradom. V
Trnjavi se je pravzaprav odpočil od napornega dela na vikendu. Bil je predan šofer, to je bila njegova strast. Veliko je vozil
osebni avto, tudi še, ko je bil bolan, skoraj do zadnjega.
Pred 4 leti je lepo in mirno življenje spremenila njegova
bolezen. Bilo je težko. Po operaciji so upali, da so bolezen premagali. Ko se je zdelo, da je zdrav, se je bolezen ponovano
pojavila. Tokrat drugje in v še hujši obliki. Bil je zelo potrpežljiv bolnik. Svoje bolečine je skrival. Šele zadnje dneve je dal
vedeti, da odhaja. Kruta bolezen ga je premagala, vzela ga je
sončna pomlad. Umrl je 30. marca. V tednu, ki je sledil, smo se
vsi pripravljali na največji krščanski praznik, njegova družina pa
je tiho žalovala in se molče poslavljala od njega. Nikoli ne bodo
praznovali njegovih 70 let, on pa ne bo nikoli spoznal pravnukov, ki so mu namenjeni.
Na velikonočni ponedeljek smo ga položili k ženi Olgi. Enaka usoda ju je po 20 letih spet združila.
Počivaj v miru!
Boži Požar
InFORMATIVnE DROBTInICE
Društvena akcija HOJA, TEK,
KOLESARJENJE – MOJA REKREACIJA
ŠD Krašnja je tudi v programu aktivnosti za svoje člane in
krajane KS Krašnja v letu 2015
predvidelo akcijo HOJA, TEK,
KOLESARJENJE – MOJA REKREACIJA, katere namen je, da bi se z rekreativnimi aktivnostmi
ukvarjali še pogosteje in si pri tem brez katerihkoli tekmovalnih teženj svoje aktivnosti beležili v posebno pripravljene evidenčne knjižice. Na njihovi hrbtni strani so zapisana vsa najpomembnejša navodila in tudi kriteriji za osvojitev ene izmed
društvenih spominskih medalj, ki jih bo društvo podelilo na
občnem zboru prihodnje leto.
Akcija traja od 1. 3. 2015 do 28. 2. 2016. Knjižice lahko brezplačno prejmete v društveni pisarni, ki je od 8. maja dalje odprta vsak petek od 19. do 20. ure. Vabljeni k sodelovanju.
ŠD Krašnja vsem uporabnicam in uporabnikom organiziranih vadb v telovadnici POŠ Krašnja in v telovadnici POŠ Blagovica sporoča, da so se vse vadbe, razen funkcionalna vadba,
pilates in rekreacija za malo nogometno sekcijo z dnem 30.
april 2015 zaključile. Omenjene tri vadbe pa bodo potekale še
do konca meseca maja. Društvo bo ponovno pogodbo za najem vadbenih prostorov zopet sklenilo v času, ko naj bi se v
mesecu oktobru vadbe ponovne pričele.
V počitniških mesecih juliju in avgustu bo društvo tudi
letos v sodelovanju z AK Domžale organiziralo atletsko šolo.
Program bo potekal na igrišču pri OŠ Krašnja. Namenjen pa bo
otrokom v starosti od 5 let do učencev 5. Razreda OŠ.
Starše bomo o vseh ostalih pogojih vpisa in o terminih
vadb obvestili pravočasno. Pričakujemo, da se bodo otroci,
glede na lanskoletne izkušnje, te počitniške aktivnosti ponovno radi udeležili.
S 1. marcem je ŠD Krašnja začelo že štirinajsto sezono pohodov k Šraufovemu gojzarju na Limbarsko goro. Tudi ta akcija, ki nima nikakršnega tekmovalnega značaja je namenjena
zgolj povabilu vsem članom našega društva in tudi vsem krajanom KS Krašnja k aktivni hoji v naravi. Lansko leto je bilo v
leseni gojzar v gostilni Urankar na Limbarski gori oddanih 1088
vpisnih listkov, v vseh dosedanjih sezonah pa že kar 28.658.
Tudi ta akcija bo trajala do 28. februarja 2016, na kar bodo vsi,
ki bodo izpolnili društveni kriterij glede števila opravljenih
pohodov in vpisov, na občnem zboru tudi prejeli spominske
medalje. Vabljeni k sodelovanju prav vsi, ki vam hoja v naravi
pomeni prijeten in koristen izkoristek prostega časa pa tudi
priložnost za enako prijetna druženja.
V dogovoru z ZD Domžale je
znan že tudi letošnji termin izvedbe t.i. Tedna za zdravje v KS
Krašnja. Dogovorjeno je, da bo
kontrolni pregled krvi v Gasilskem
domu v Krašnji v petek, 5. junija.
Test hoje pa v soboto, 6. junija 2015
na običajnem mestu – ob potoku
Radomlja z zbirališčem v vznožju ceste proti vasem Vinje in
Negastrn.
O vseh ostalih podrobnostih bo ŠD Krašnja javnost seznanila pravočasno. Vabljeni!
Na občnem zboru ŠD Krašnja, ki je bil 20. marca je večina,
sicer maloštevilnih udeležencev – članov že poravnala društveno članarino za leto 2015. Veliko odsotnih članov tega pač
še ni storilo, zato društvo vljudno prosi, da bi se vsi, ki želite
tudi v letu 2015 ostati člani društva, oglasite v pisarni društva
in opravite to najosnovnejšo društveno dolžnost.
Naslednji časopis Informator bo izšel v mesecu avgustu.
K sodelovanju vabljeni vsi, ki imate razlog in željo, da bralkam
31
in bralcem napišete kaj zanimivega. Prav vsakega prispevka
bomo zelo veseli.
- 5. nagrado DARILNI BON v vrednosti 5,00 EUR prejme
PETER URANKAR, Maklenovec 3, 1225 Lukovica.
Vsem sodelujočim pri reševanju nagradne križanke se zahvaljujemo in vas k reševanju vabimo tudi tokrat. Prejemnikom nagrad iskreno čestitamo, družinskemu podjetju LIPA pa
se tudi zahvaljujemo za zaupanje in sodelovanje.
Marjan Štrukelj
VABLJEnI K REŠEVAnJU
nAGRADnE KRIžAnKE
Ker se bliža čas dopustov in šolskih počitnic, pa bomo veseli tudi kakšne razglednice s pozdravi iz krajev, ki si jih boste
izbrali za počitek in brezskrbno uživanje.
Vse dobro vam želim!
Marjan Štrukelj
REŠITEV
nAGRADnE KRIžAnKE – MAREC 2015
Do 24. aprila ste nam po pošti ali v nabiralnik pri pisarni
ŠD Krašnja poslali 13 rešitev gesel nagradne križanke, ki smo
jo pripravili skupaj z družinskim podjetjem LIPA, SERVISOM
FOTOKOPIRNIH STROJEV, FOTOKOPIRNICO IN PAPIRNICO iz
Preserij pri Radomljah, Pelechova 15 1230 Radomlje.
Katere usluge vam nudijo in kdaj je njihov obratovalni čas,
na katere telefonske številke se bodo oglasili in vam svetovali,
pa smo podrobno napisali in objavili ob razpisu nagradne križanke. Napisali pa smo tudi, da obisk pri njih priporočamo tudi
zaradi prijaznosti in konkurenčnosti.
Tisto najvažnejše pa moramo še enkrat poudariti. Pravilno
geslo, ki se je glasilo: »VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG.«
Za pravilno rešitev čestitamo prav vsem trinajstim bralcem
Informatorja. Nekoliko bolj veseli pa boste prejemniki DARILNIH BONOV, ki so jih ob tej priložnosti prispevali v LIPI in jih
boste lahko prejeli z obiskom društvene pisarne od 29. maja
dalje med 19. In 20. uro. Sreča pri žrebu pa se je nasmehnila
naslednjim:
HELENA URBANIJA, Maroltova ulica 2, 1225 Lukovica;
TINCA FLAJNIK, Simona Jenka 8, 1230 Domžale;
ANA PERVINŠEK, Krašnja 78, 1225 Lukovica;
JOŽICA PODMILJŠAK, Krašnja 47 a, 1225 Lukovica;
K sodelovanju za pripravo nagradne križanke smo povabili
SAM PODJETJE ZA KOMERCIALNI INŽENIRING D.O.O. DOMŽALE, Preserska cesta 1 Zgornje Jarše, 1230 Domžale.
Z omenjenim podjetjem nas je že lansko leto tesneje povezala njihova donatorska pomoč pri organizaciji Šraufovega
spominskega pohoda, kar se je zgodilo tudi to leto. In prav
iz tega razloga smo se jim želeli zahvaliti z objavo nagradne
križanke, obenem pa podjetje tudi podrobneje predstaviti ter
vse naše bralke in bralce povabiti k nakupom v njihove številne prodajalne. Kaj vse vam bodo prijazno ponudili in tudi svetovali ob vašem obisku, pa si preberite v kratki predstavitvi, ki
jo za objavo v Informatorju zapisala vodja službe za marketing
gospa Anita Osolin.
Skupaj s podjetjem SAM smo vam ob branju časopisa pripravili tudi zabavo, predvsem za vse tiste, ki radi rešujete križanke. Ne bo pretežka in radi verjamemo, da vas bo veliko, ki
boste pravilno ugotovili nagradno geslo in s tem sodelovali pri
žrebanju petih SAMOVIH praktičnih nagradah, ki so:
- 1. nagrada: jakna Sofftshell Sam
- 2. nagrada majica Sam
- 3. nagrada kapa Sam
- 4. nagrada peresnica Sam
- 5. nagrada rokovnik Sam
Vaše rešitve pričakujemo najkasneje do 24. julija 2015. Izpolnjen kupon, ki je objavljen s križanko pa oddajte tako, kot
običajno. Po pošti na znani društveni naslov : Športno društvo
Krašnja, Krašnja 14 1225 Lukovica ali pa kar v nabiralnik pri društveni pisarni.
Skupaj s podjetjem SAM vam želimo uspešno reševanje
nagradne križanke. Njih pa tudi ne pozabite obiskati ali poklicati po telefonu 01 729 88 12. Vedno vam bodo pripravljeni
svetovati in prijazno ustreči.
Marjan Štrukelj
design: Peter Dragar ::: postavitev: Barbara Čebular
INTERNO GLASILO ŠPORTNEGA DRUŠTVA KRAŠNJA, Krašnja 14a,
1225 Lukovica, telefon: 01/ 723 41 32.
DRUŠTVENI INFORMATOR JE NAREJEN V NAKLADI 140 IZVODOV,
fotokopiranje: Papirnica Lipa s.p., Preserje pri Radomljah
Andrej Novak
Marjan Štrukelj
Peter Dragar ml.
Boži Požar
(urednik)
(pomočnik urednika)
(tehnični urednik)
(lektoriranje)
Dopisniki: Marjan Štrukelj, Robi Pervinšek, Milena Bradač, Boža Požar,
Katarina Bergant, Helena Urbanija, Tanja Krevs, Urša Pogačar,
Gregor Rožič, Mojca Beguš Tič, Špela Novak, Urša Kos, Zdenka Šraj,
Vera Beguš, Milena Iglič, Alenka Perhavec, Sabina Posar Budimlič,
Janka Jerman ETV, Luka Maselj, svojci umrle
Fotografije: Andrej Novak, Milena Bradač, Lea Makovec, Špela Novak,
Helena Urbanija,Tanja Krevs, Katarina Bergant, Grega Rožič, Urša Kos,
Romana Močnik, Blanka Nerad, Gabrijel Gales, Simon Burja,
Mojca Beguš Tič, Milena Iglič, Alenka Perhavec, Urša Pogačar,
dr. Andrej Stare, Darko Tič, DPM Trbovlje, Robi Pervinšek
Dejan Zavec Team in svojci umrlih
Digitalna izdaja:
Izdaja digitalne edicije omogočil
Peter Dragar
Barbara Čebular
www.edition-on.net
(skrbnik sistema)
(urednica)
32
nagradnA križankA
IZOGIBANJE
MAJ
2015
KRALJEST.
V NIGERIJI
POT
V SNEGU
18
6
5
3
DOBA,
ERA
1
KOŠARKAR
DANEU
RT NA JUGU ISTRE
ODCEPITEV
13
KRAJ PRI
BREŽICAH
NAŠA NAJDALJŠA
REKA
NEOKUSEN
OKRASEK
2
17
PEVKA
KESOVIJA
NEM. SLIK.
(ANITA)
VRH SVETA
ATEK
KUNI PODOBNA ŽIV.
SREDNJA
ŠOLA
MLEČNI
IZDELEK
RACMAN
NEKD. SL.
HOKEJIST
(IVAN)
PRAZNINA
GLENDA
JACKSON
BRIT. PEVKA (RITA)
10
12
19
IGOR
DEKLEVA
GINGER
ROGERS
23
11
PRISTAŠ
DEIZMA
SLAVILNA
LIRSKA
PESEM,
HVALNICA
26
ŽUPAN POD
FRANCOZI
PRI NAS
27
n A G R A D N I
KUPON
AZIJSKI
VODNI
BIVOL
25
HITER
LOVSKI
PES
NEKD.
OZRAČJE RJAVENJE MARIBOR.
TOVARNA
AVTOMOB.
20
28
DEL
OSTREŠJA
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
NASLOV:
ALENKA
KOLMAN
VIGRED
DANILO
TÜRK
13
BANJA
ANDREJ
KURENT
DEŽELA
ASIRCEV
IME IN PRIIMEK:
22
9
SLOVENSKI
DRAMATIK (ANTON
TOMAŽ)
1
24
8
NEPRIJETEN
ČLOVEK
MOŠTVO,
POSADKA
14
PREBIVALKA
AZIJE
7
VPREŽNI
DROG
IVAN
CANKAR
15
GR. MIT.
JUNAK
EVA
SRŠEN
21
KRVOLOČ- (MOUNT)
OČI,
NA ŽIVAL
VERA ČASLAVSKA
16
TOMAŽ
NOSE
SMUČARKA
DREV
NAŠA
CELINA
CEDITA
SE ...
IN
MLEKO
ZELO
SRBEČE
KOŽNO
VNETJE
ISAAC
NEWTON
ZIMSKO
JABOLKO
ZAČETEK
DIRKE
KRAJŠA
OBLIKA
IMENA
AHACIJ
IGRALKA
IN TV-VODITELJICA
FURLAN
ZADAH
AM. FILM.
IGRALKA
DEREK
4
ARANŽIR.
CVETJA
NAZIV
KAČA VE- AM. FILM.
LIKANKA, IGRALKA
BOA
(DIANE)
HRVAŠKI POŠKODBA
SKLADAT. ZARADI
GOTOVAC MRAZA
25
26
27
28
NAGRADNO GESLO:
Nagradni kupon pošljite na nslov Športno društvo Krašnja 14, 1225 Lukovica ali ga oddajte v nabiralnik
pri društveni pisarni.

Št. 207 ŠD Krašnja - Športna unija Slovenije

Transcription

Similar documents

Razpis za prosto delovno mesto_turistični informator

Preberitesi Informator št. 7 - December 2014

VITraž september_web