št. 232, maj 2015 - Mladinska knjiga
Transcription
št. 232, maj 2015 - Mladinska knjiga
Naglas Intervju: Boštjan Gorenc Pižama 232 Časopis Skupine Mladinska knjiga Aktualno: 50 let Trubarjevega antikvariata maj 2015 Osebnost meseca: Gorazd Krošl - Gogi Modri koledarček Ponedeljek, 18. maj Otroški abonma V kreativni gledališki delavnici bodo otroci pod vodstvom učiteljev Dramske šole Barice Blenkuš doživeli ustvarjalno zabavo ob slikanici V soboto zvečer bo dinorendaj. • ponedeljek, 18. maj, ob 17. uri, knjigarna Konzorcij Ponedeljek, 18. maj–petek, 22. maj 38. dolenjski knjižni sejem Osrednji knjižni dogodek na Dolenjskem bo potekal od ponedeljka do petka. Več podrobnosti o dogodku in spremljevalnem programu najdete na www.mladinska.com. Odprtje bo v Galeriji Krka ob 20. uri. Gosta večera bosta letošnja Prešernova nagrajenca Andrej Brvar in Miki Muster. • od ponedeljka, 18. maja, do petka, 22. maja, Galerija Krka Torek, 19. maj–sobota, 30. maj Maček Muri na turneji po Sloveniji Maček Muri praznuje 40 let in vabi na zabavo! • 19. maj ob 17. uri, Mladinska knjiga Domžale • 20. maj ob 17. uri, Mladinska knjiga Zagorje • 21. maj ob 10. uri, Mestna papirnica Nova Gorica • 21. maj ob 17. uri, Mestna knjigarna Nova Gorica • 22. maj ob 17. uri, Mladinska knjiga Qlandia Kranj • 23. maj ob 11. uri, Mladinska knjiga Qlandia Novo mesto • 25. maj ob 17. uri, Klubski center Ljubljana • 27. maj ob 17. uri, Mladinska knjiga Slovenj Gradec • 28. maj ob 17. uri, Mestna knjigarna Celje • 29. maj ob 17. uri, Knjigarna Interspar Vič • 30. maj ob 10. uri, Mladinska knjiga Europark Torek, 19. maj–sobota, 23. maj Bologna po Bologni, 23. prodajna razstava tujih otroških knjig V torek, 19. maja, ob 10. uri bo slavnostno odprtje razstave. Goste bodo pozdravile: mag. Iva Premerl, direktorica Mladinske knjige Trgovine, mag. Jelka Gazvoda, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, Davorka Bastić, ravnateljica Knjižnic mesta Zagreb, in Vesna Terzić, veleposlanica Republike Hrvaške v Sloveniji. Nato pa bo sledila mednarodna strokovna konferenca Knjige brez meja. Slovenski in hrvaški strokovnjaki bodo govorili o izvirni in prevodni otroški in mladinski literaturi. Konferenca je namenjena strokovni jav- nosti in vsem, ki so povezani z otroško in mladinsko literaturo. Več podrobnosti o prodajni razstavi in spremljevalnem programu najdete na www.mladinska.com. • od torka, 19. maja, do sobote, 23. maja, knjigarna Konzorcij Četrtek, 21. maj Polonca Kovač, Jelka Godec Schmidt: Gorski vrt, za vse odprt Nova knjiga mladinske pisateljice Polonce Kovač Gorski vrt, za vse odprt nas skozi svet pravljic popelje med gorske rastline. V pogovoru o knjigi bosta poleg avtorice sodelovala ilustratorka Jelka Godec Schmidt in recenzentka dr. Nada Praprotnik. Pogovor bo vodila urednica knjige Irena Cerar. • četrtek, 21. maja, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij Mojca Majerle: Zakaj diete ne delujejo Odgovor na vprašanje bo v pogovoru z Zvezdano Mlakar podala Mojca Majerle, psihologinja, specializantka psihoterapije in avtorica knjige Zakaj diete ne delujejo. • četrtek, 21. maja ob 18. uri, Knjigarna na Trubarjevi Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica; Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik, Urška Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar, Vera Jakopič • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na naslovnici: Stanka Golob in Andrej Drča, Trubarjev antikvariat; foto: Mirjam Pezdirc • Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.300 izvodov Bes hudobne ženske zagozde Sanda ŠUKAROV Franc Lenhart: Iran v slovenskih očeh Z nami bo Franc Lenhart, avtor štirinajstih knjig, ki jih je napisal na osnovi 30-letnih izkušenj in bivanja v Iranu. • četrtek, 21. maja, ob 18. uri, Mestna knjigarna Maribor Četrtek, 21. maj, četrtek 28. maj Manca Košir: Darovi minevanja Manca Košir v najnovejši knjigi Darovi minevanja nadaljuje serijo epistol s knjigo dopisovanj o »poslednjih rečeh«: minevanju, umiranju, majhnih in velikih smrtih. O darovih minevanja se bo pogovarjala z gosti, svojimi dopisovalci. • četrtek, 21. maja, ob 18. uri, Mestna knjigarna Celje • četrtek, 28. maja, ob 18. uri, Mestna knjigarna Maribor Sreda, 27. maja Od prve do zadnje strani: Nada Grošelj Gostja pogovora bo prevajalka Nada Grošelj, Sovretova nagrajenka, ki je v zadnjih letih prevedla dve knjigi Henryja Jamesa. • sreda, 27. maja, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij Torek, 2. junij Čajanka z Manco Košir Pridružite se nam na knjižnem klepetu ob čaju in izvrstnih knjigah. • torek, 2. junija, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij Sreda, 17. junij Sodobna makroekonomika Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto. • sreda, 17. junija, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij Mladinska knjiga ni le hiša dobrih zgodb, ampak se trudi biti tudi hiša dobrih, boljših prevodov. Za to skrbimo prevajalci, lektorji in uredniki. Ampak kdaj je prevod dober? Zame je odgovor jasen: takrat, ko pozabiš, da bereš prevod. Iz prevajanja je narejena cela znanost – dobesedno. Imenuje se translatologija. Tudi sama sem med študijem vrgla trnek v ta tolmun teoretične modrosti in iz njega potegnila naslednje preprosto spoznanje: prevajaš lahko tako, da ohranjaš značilnosti izvirnega jezika. To prevajanje teži k dobesednosti; v skrajnem primeru je to tisto, kar vam izpljune Googlov prevajalnik. Lahko pa prevajaš tudi tako, da se besedilo bere brez zatikanj in spotikanj, da se dinamično prilagaja značilnostim ciljnega jezika. Kar pomeni, da znaš povedano obrniti, prilagoditi, nadomestiti. Najbrž vam bo bliže tisti prevod, pri katerem bodo možgani gladko in očarano vsrkavali prebrane besede. Seveda so tudi okoliščine, ko z izrazitejšim opiranjem na izvirnik dosežemo zanimiv učinek – pomenski, estetski – ali jezik obogatimo z novimi besedami, ki sčasoma postanejo del besednega zaklada (malo za hec, Slovenci denimo ne bi hodili na izlete, če ne bi prevedli nemške besede Ausflug). Problem pa nastane, ko se prevajalec oklene izvirnika kot pijanec plota in ne začuti, ko je nekaj, kar je v izvirnem jeziku sicer prav, v ciljnem vsaj čudno, če ne napačno. Ta čut je prirojen, izbrusi pa se tudi s prevajalsko kilometrino. Prevod je tudi produkt vsega, kar je prevajalec doslej prebral. Zato mora dober prevajalec tudi brati, brati, brati. V svojem jeziku in tistih, iz katerih prevaja. Pa ne samo knjig, ampak tudi časopise, spletne forume, tehnična navodila, male oglase. Da se bo naučil novih besed, odkrival, kaj z že znanimi počnejo drugi, zaznaval spremembe v jeziku in znal ločiti, kaj je primerno za določen tip besedila. Danes je prevajanje silno olajšala sodobna tehnologija. Ker sem sama začenjala v časih, ko je bilo treba za vsako neznano besedo ali frazo odpreti domače slovarje ali odbrzeti v splošno ali strokovno knjižnico, bi danes mojstre, ki niso sposobni v iskalnik vtipkati neznane besede ali pojma, nagnala kopat jarke. Svetovni splet je vseobsežna jezikovna baza, iz katere lahko razbereš pomene, odtenke pomenov, način, pogostost, primernost uporabe. Dober prevajalec jo bo znal izkoristiti in nadgraditi. Ker je prevajati po splošnem mnenju sposoben vsak, ki se je kako leto učil tujega jezika, je ta poklic močno razvrednoten in zato so tisti, ki to delo še opravljajo dobro in s srcem, vsega spoštovanja vredni. Jih bo kdaj povsem nadomestil računalnik? Bo, takrat, ko bomo bralci otopelo sprejeli računalniški prevod iz naslova, kar nas bo oropalo hahljanja ob Gnevu grozovite gatograbke.* Upam, da to ne bo prav kmalu. * Pižamov prevod naslova petega epskega romana o Kapitanu Gatniku, v izvirniku Captain Underpants and the Wrath of the Wicked Wedgie Woman. intervju NAGLAS maj 2015 Bes te plentaj in še druge reči Jana ZIRKELBACH Mojca GORENC 4 Mitja BOKUN Boštjana Gorenca Pižame bralcem Naglasa ni treba posebej predstavljati. Bil je član naše hiše, je naš tako rekoč hišni prevajalec, Pilov voditelj, scenarist, avtor stripov, pa tudi sicer uveljavljen stand up komik, voditelj in komentator na družabnih omrežjih. Pred kratkim je izšla njegova knjiga stripov Šnofijeva druščina, ki je bila tudi povod za tale pogovor. V zadnjem času ti postavljam kar veliko vprašanj. Da mi ne boš rekel: Dej gmh? XXA, moj komad iz leta 1999, to je že dolgo časa nazaj. Komad je iz kompilacije Za narodov blagor. To je bil rap, a ne? XXTo je bil rap, ja. S tem sem se ukvarjal že dolgo nazaj, zdaj sem raper v penziji. Poleg rapanja si bil oziroma si še voditelj, improligaš, igralec, prevajalec, pisatelj, anglist, stand up komik, komik … XXNo, ja igralec ravno ne. Dobro, da si ločila stand up komika in komika. Je razlika. Biti stand up komik je naporna reč. Pri stand up komediji se v imenu svoje persone, ki se zelo naslanja na tvoj dotični jaz, je karikirana in pretirana zavoljo večjega odrskega učinka, dogajajo šale, kratke domislice, humorni pogledi … To je ranljiva oblika. Zadaj nimaš nikogar, ničesar, na kar bi se lahko naslonil, oprl, ali da bi ti kdo priskočil na pomoč, tako da je kar hec. Je pa super, ker vidiš, kako grejo tvoje ideje med publiko in kako publika nanje reagira. Biti komik je drugače, tam so po navadi vključeni še soigralci, pa besedilo je napisano … Kaj si rekla, anglist? Jah, anglist sem pa skoraj, čisto malo manjka. Diploma pridno čaka, varno spravljena v predalu. Kaj od naštetega si najraje? XXVse mi je kul. Prevajanje – rad se igram z jezikom. Poskrbim, da nekaj, kar je napisano v tujem jeziku, zveni fajn tudi v slovenščini. V stand upu imaš material, ki ga potem na grobo napišeš v temni čumnati in se greš potem postavljat pred ljudi, in če ni delovalo tako, kot si načrtoval, je kar hec. Ja, rad sem tako razpršen. Težko rečem, kaj je bolj fajn. Prevajalec si rad. Je to služba ali hobi? XXNe, ni samo služba, tudi veselje, čeprav seveda od tega živim. No, stand up in prevajalstvo sta moja glavna vira zaslužka, voditeljstvo sicer tudi, ampak manj. Ja, se pa, kot sem že rekel, zelo rad igram z besedami, tako da prevajanje ni težka služba. Sicer pa gledam na to, da je tako vse, kar počnem. Da to rad počnem. Nisem tip človeka, ki se rad muči. Razen ko so roki za oddajanje in moram prestavit v višjo prestavo in si očitam, zakaj nisem prej pridno delal. Nedavno je izšla tvoja Šnofijeva druščina. Stripe, zbrane skupaj v knjigi, smo delali skupaj in tu si pridno in sproti delal (in še kar točno oddajal). Si za nas prvič delal stripe? XXStripe sem rad delal že v osnovni šoli, saj veš, ko pri zgodovini učiteljica sprašuje, ti pa malo rišeš in pišeš po zvezku. V petem razredu smo dobili enega ponavljavca v razred in so ga posedli zraven mene, da bom jaz dobro vplival nanj, ampak potem je pa tudi on dobro vplival name. In tako so nastali prvi stripi. Ti si bil priden v šoli, a ne? XXJa, jaz sem prišel v šolo sicer čisto nesocializiran, potem sem se pa moral naučit vse od začetka – se pravi, kako se boš v neki sredini obnašal, in sem se moral vsega privadit. Ampak očitno sem bil uspešen in tako so mi zaupali tega sošolca, ki se je dejansko malo umiril, jaz sem se pa malo razživel. In on je res znal risat, jaz sem pa imel ideje za šale. Ker risat sem znal pa samo tiste like, ki jih narišeš samo iz profila. In tako so nastali prvi stripi. Sem pa takrat požiral stripe, sploh Pipca in Rdečo peso iz Pionirskega lista, potem pa še vse drugo, kar je bilo takrat v osemdesetih, Desa in Dergi … Pa vse stripe, ki smo jih dobivali skozi Politikin zabavnik. A veš, da sem NAGLAS maj 2015 intervju 5 imel že takrat objavljeno eno uganko v Pionirskem listu, pri Naočniku in Očalniku, in sem dobil nagrado? Ampak v pravi, zaresni izdaji je pa tale strip prvi? XXMislim, da res, čeprav je bila prva knjižna izdaja Pojoči grad, ampak tisto je izšlo iz predstave, ki jo je delal Peter Kus. Naredil sem že besedilo za predstavo. Potem pa še scenarij za strip. Narisala je Kaja Avberšek – kot strip. Kus je imel idejo in koncept, jaz pa sem to spravil v besede. In potem sem vse malo sfriziral, tako da se je prilegalo stripu. V Šnofijevi druščini je pa res vse avtorsko. Je pa tudi tu tako, da delava skupaj z ilustratorjem, Matejem de Ceccom, in se dopolnjujeva. Vsak ima kakšno idejo. Tudi jaz predlagam, kako bi on kaj narisal, ali pa se on česa domisli. Bi bil pa čas, da napišeš še kaj drugega. XXJa, saj pišem. Delam knjigo, ki bo jeseni izšla pri Cankarjevi založbi. (Ana, če to bereš, ful pridno delam.) Ana Ugrinović je bila moja urednica, ko sem prevajal prvega Martina in zdaj zadnjega. Prišla je na idejo, da bi lahko počasi tudi sam kaj napisal. In sva se pogovarjala in iskala ideje, kaj bi. Zdaj je tega že leto in pol, kar sem za Prešernov rojstni dan napisal Povodnega moža na facebooku. In je padla ideja, da bi iz tega naredili knjigo. Tako zdaj nastajajo Slovenski spletni klasiki, v katerih bodo temeljna dela slovenskega slovstva, ki jih poznamo vsi. V knjižnici sem si sposodil vsa srednješolska berila in si ustvaril vtis, kaj vse imamo v glavi, no, zraven bo pa še kakšna moderna uspešnica. Vse to prestavljam v formate, ki živijo na spletu. Na primer mamo Francko, ki se na prevozi.org krega z voznikom voza, da je šel prej, kot sta bila zmenjena, do tega, da pride Dane Zajc in pove, da kadar on dela podobe doma, vedno uporablja črn filter. Take zgodbe so, da bodo zabavne tako za tiste, ki to bežno poznajo, pa tudi za te, ki klasike bolj poglobljeno obvladajo. Gre pa za kritiko sodobne družbe. Ja, pa tudi tale moj brinceljček, penzeljček tule čaka, da napišem kakšno pesmico zanj. Bo pa to ena žmohtna reč od tebe, ki se te drži to, da si žmohten? XXBo zelo žmohtna, ja. Je pa to tudi nekaj, kar imaš ti zelo rad. Kritika družbe, v kateri živimo. To je prisotno tudi na tvojem facebooku, tviterju in sploh povsod, da komentiraš vse, kar se bedastega in malo manj bedastega dogaja. Se boš na ta način tega lotil tudi v svoji knjigi? XXJa, ja, verjetno bo tako. Recimo Hlapci, ki bodo oblikovani tako kot novica na spletnem portalu po volitvah, opremljena z grafikoni, na primer, koliko je kdo dobil, in ob robu šokantna novica o izpadu vaškega učitelja … Prevajanje – rad se igram z jezikom. Poskrbim, da nekaj, kar je napisano v tujem jeziku, zveni fajn tudi v slovenščini. Ampak kdaj najdeš čas za vse to? Tvoji komentarji so kar naprej na facebooku ali tviterju … XXA ja, to je hitro, to je idejica, ki se porodi in samo hip, pa je na FB-ju. Ja, to poznam, greš z Boštjanom Gorencem na tortico, pa je kar naprej na telefonu, kuka noter, se smeji, nekaj napiše … XXJa, tako nekako. Ampak se poboljšujem. Je pa res, ko ideja bliskne, grem takoj na tviter. Slovenska politika se včasih veže tudi na kletvice. Ti si kletvicam posvetil kar nekaj časa. XXKletvice so super, ker so popolnoma benigne. Slovenske kletvice so še iz tistega časa, ko so bile v funkciji bogokletnosti, kar je v današnjem času popolnoma zastarel koncept. V začetku 20. stoletja se pa kletvice prestavijo iz religioznega polja v polje spolnosti in izločkov, v drugo tabuizirano sfero. Zanimivo je gledati kavbojsko nadaljevanko Deadwood. Tam na polno kolnejo, ampak kletvice so popolnoma netočne, ker so tako kot sodobne polne spolovil in njihove uporabe. Stare kletvice bi bile ali pa so danes čisto nedolžne in izpadejo smešno. Trenutno ni prav nič šokantno, če nekdo reče nekaj čez neko božanstvo, tako kot je bilo včasih. Tipični slovenski kletvici sta na primer vrag te pocitraj ali pa naj te koklja brcne. Sploh pa v sodobni komunikaciji za marsikateri arhaizem ne vemo več, kaj pomeni. Zato se včasih zatekamo k hrvaškim kletvicam, ker tam se pa točno ve, za kaj gre. Veš, na primer, kaj je to bes te plentaj? V slovarju iz leta 1613 ima beseda plentati oznako arhaično. Plentati pomeni grdo govoriti o nekom. In katere kletvice danes šokirajo? XXDanes šokirajo kletvice na polju osebnih dram. Si kdaj popolnoma šokiral ali celo dobil kakšno grozilno pismo? XXGrozilnih pisem ne, ampak se pa zgodi, da se kakšna šala kdaj komu zdi prehuda in zaslišiš u-u-u. Preganjajo me ravno ne, včasih kakšni anonimneži na tviterju, ampak tega ne štejem. No, da se vrneva k tvoji energiji, ki ti je ne zmanjka v tvoji »razpršenosti«. Zdaj imaš pa še družino, za katero vem, da ti ogromno pomeni. Kako ti to vse skupaj uspe? XXJah, navadiš se, lahko ti pa povem, da se zdaj drugače organiziram. Po peti, šesti uri izklopim telefon, takrat je čas za družino. Če nimam nastopa, jasno. Včasih sem delal ves čas, tudi ponoči sem bil za računalnikom. intervju NAGLAS maj 2015 6 Kako zamotiš svojega sina? XXAh, različno, žgečkava se, žogava, sestavljava kocke, oči ga vleče stran od skenerja in večkrat mi reče »oči smešen« … Mene so zelo navdušile tvoje pravljice. Seveda tudi otroke po šolah, pa učiteljice in sploh vsakogar, ki jih je slišal. Kako si dobil zamisel za te pravljice? XXGroševke (ime izhaja iz pravljic Za dva groša fantazije), se pravi Alenka Veler, Anja Štefan in Irena Matko Lukan, so me povabile pripovedovat na eno od prireditev za otroke. In potem sem iskal, katero zgodbico bi pripovedoval. In sem vzel različne knjige pravljic in ugotovil, da na koncu vedno kdo umre. Potem sem si ogledal rezijanske pravljice in tam našel takšne, ki niso tako krvave. Na primer o rusici in grdinici. In tako sem si naredil oporne točke in začel improvizirati. Nastale so vsaj po tri verzije te pravljice, ena za otroke, ena za odrasle, ena za najstnike in pri vsaki nekaj potegneš ven. In si s temi pravljicami nastopil po šolah, na Bralni znački, pa na dobrodelnih prireditvah. XXJa, dosti sem delal za Modro srce, Stopimo skupaj, pa za Unicef, predvsem pri Varnih točkah, ker sem bil tudi sam v osnovni šoli včasih žrtev vrstniškega nasilja. Fajn je, da otroci vedo, kam se lahko zatečejo, če se znajdejo v stiski. Predvsem je pa to varnost na zalogo. Zato me je ta projekt zelo zanimal. Sicer sem precej dobrodelno dejaven, ampak moram pa biti tudi pazljiv, da tega ni preveč, ker potem razvodeni in ni več haska. Ti si zelo kritičen bralec in gledalec televizije, kar lahko vidimo po tvojih tvitih. Katera literatura te je v zadnjem času najbolj pritegnila? XXZdaj sem bral roman Tape (Kaseta) britanskega »spoken word« pesnika Steva Camdna. Pred časom je bil tudi v Sloveniji. Videl sem, da je izdal najstniški roman, in sem ga naročil. To je vzporedna zgodba dečka in deklice iz leta 1993 in sedanjosti in govori o tem, kako se spopadaš z izgubo. Je zelo tankočutna in poetična, ker se dogaja v devetdesetih. Notri je tudi rap scena, ki mi je blizu. Sicer pa zdaj zaradi sina berem otroške knjige, na primer Mucek Vilko, Skrivnost mladih levov. Knjige za očke, ki imamo potem orošene očke. Kot bivšega urednika mladinskega leposlovja in tudi zato, ker rad bereš najstniške knjige, bi te vprašala, kaj pogrešaš pri mladinskem leposlovju. Ali kaj manjka? XXMogoče kakšen daljši stripovski projekt, takšen, ki je tako za najstnike kot za odrasle, mogoče še kakšne odpuljene knjige, ki jih je sicer do 10. ali 12. leta v izobilju, potem jih pa nekako ni več toliko. Mi je pa jasno, ka- kšne so omejitve za urednika. Že tako je omejitev število knjig, težko je kontinuirano ohranjati zbirke pri življenju, zlasti zaradi omejitve naslovov. Recimo Odisej je krasna zbirka, kjer je najstniška problematika pravilno obravnavana, tudi težavne stvari so res kakovostno, pa ne zateženo izbrane in narejene. Pritegne me fantazija, zabava in problematika odraščanja, ki je napisana na nivoju in s humorjem. Kakršen je na primer Green. Hvala bogu, Mladinska knjiga res drži nivo kakovosti. In zakaj mularija zdaj manj bere? XXPa saj ni res, da manj bere. Imaš nekaj mulcev, ki ves čas berejo, pa tiste, ki sploh ne, to je bilo zmeraj tako, razlika pa je, kako danes beremo, kako je internet začel vplivati na nas. Na primer te kratke in hitre povezave, ki povzročijo, da imamo potem pri daljših tekstih nekaj težav s koncentracijo. In tvoj odnos do elektronske knjige? XXLjubim jo. Če mi zvečer v postelji pade na glavo elektronska knjiga, so posledice bistveno manj hude, kot če je to kakšna kilska bukla. Uporabljam pa oboje. Vse je super. Knjige, ki so mi pa zelo zelo všeč, si kupim v tiskani obliki. No, sploh pa otroške knjigice. Ker oba rada hodiva na tortice in se naslajava ob pripovedovanju receptov, še zadnje vprašanje – o tvoji gurmanski strasti. Zaupaj nam en fajn recept, da se nam bodo na koncu cedile sline! XXUh, zdajle najbolj uživam, saj je vreme za žar. Eno lepo zorjeno meso, vsaj ene tri tedne staro, ki ga na plošči lepo opečeš, zraven pa polno različnih omakic. Trenutno so pa moj hit zajtrk popečeni sendviči s sirom in z veliko masla, preprosto in božansko. aktualno NAGLAS maj 2015 7 Iva PREMERL Prenova Kolodvorke arhiv MKT Maloprodajna mreža Mladinske knjige Trgovine je konec aprila polepšala še eno od svojih trgovin – Kolodvorko v Ljubljani. Prodajalna je bila nazadnje prenovljena leta 1985 in je kar klicala po osvežitvi. Ker je zgradba narejena v 30. letih prejšnjega stoletja, smo poskušali nekatere arhitekturne elemente te in sosednjih zgradb z Miklošičeve ceste prenesti tudi v interier. To smo pokazali z izbiro talnih oblog ter prodajnega pulta, nakazano pa je tudi v detajlih stenske poslikave. Obnova je bila celovita (tudi klet in galerija), prenovljena je trgovinska oprema, na kateri želimo kar najbolje predstaviti naš prodajni program. Kupci navdušeno pozdravljajo prenovo in prepričani smo, da se bo to pokazalo tudi v prodajnih številkah. Prenovljena Kolodvorka vabi na ogled in nakupe. V tej trgovini dela pet sodelavk. Ekipo vodi Irena Gale. 65 % odstotkov prodaje predstavljajo papirniški izdelki, preostalo pa knjige. Ker delujejo neposredno ob ljubljanskem Kolodvoru, je to prva trgovina, ki pozdravi šolarje, dijake in študente ob prihodu v mesto. V tem letu smo spremenili odpiralni delovni čas in je tako odprta že ob sedmih zjutraj. Med sedmo in osmo uro zjutraj je namreč frekvenca naših potencialnih kupcev zelo velika. Ta odločitev se je izkazala za pravilno, saj v prvi uri našega delovnika beležimo zelo dobro prodajo. Enota je prenovljena zadihala povsem drugače. Nove luči odlično osvetljujejo prostor, izložbe so urejene in dobro prodajno izkoriščene. Prodajni pult smo postavili centralno, da je pregled nad trgovino kar najboljši. Nov je tudi način predstavitve pisal, saj smo jih postavili v enotni obliki in brez osnovnih stojal, ki jih ponujajo dobavitelji. Tudi žepnice so dobile večji in bolj urejen prostor in kar kličejo po nakupu. Na galeriji pa je nastala res lepa pisarna. Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri prenovi, ekipi Kolodvorke pa želim v prenovljenih prostorih dobro počutje, veliko pozitivne energije in uspešno prodajo. Vsi bralci Naglasa ste iskreno vabljeni na ogled in nakupe. jubilej NAGLAS maj 2015 Petdeset let Trubarjevega antikvariata Andrej DRČA 8 Laura ŠTRAUS, Mirjam PEZDIRC Eden izmed kulturnih in kultnih biserov, ki ga najdemo v Stari Ljubljani nasproti Mestne hiše, je sedaj že petdeset let tudi Trubarjev antikvariat, ki ni samo običajna prodajalna starih knjig, ampak veliko več. Postal je sinonim za antikvariat z dušo, kar dokazujejo najvišja priznanja s področja knjigotrštva. Iz trgovinice s starimi tiski je z leti prerasel v pravo malo kulturno ustanovo. Postal je pomembna točka vseh, ki se ukvarjajo s knjigo ali imajo samo radi pisano besedo. Trubarjev antikvariat se je razvil iz prvega povojnega antikvariata, ki je nastal v okviru Cankarjeve založbe leta 1945. Njegov začetnik je Štefan Tausig, ki je v Cankarjevo založbo prišel leta 1947. Prvi prostori antikvariata so bili na Kopitarjevi ulici, nato je deloval v prostorih Kleinmayer&Bambergove knjigarne na Miklošičevi 16, končno pa je leta 1965 našel dom na Mestnem trgu. Ko se je Štefan Tausig leta 1969 upokojil, je vodenje antikvariata prevzel Marjan Podgoršek, doslej edini antikvar, ki je dobil Schwentnerjevo nagrado (1985), leta 1981 pa Stanka Golob, ki je antikvariat vodila do upokojitve leta 2010. Leta 2001 je prejela Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine, leta 2009 pa nagrado za najboljšega Torto so ob 50-letnici Trubarjevega antikvariata prerezali (od leve proti desni): Stanka Golob, Anamarija Babić in Andrej Drča. knjigotržca. Od leta 2011 ga vodi Anamarija Babić; v času njenega porodniškega dopusta je vajeti prevzel Andrej Drča. Sprva je Trubarjev antikvariat deloval predvsem kot bibliofilski, umetnostni in znanstveni antikvariat – na podlagi kataloške prodaje knjig. Med letoma 1953 in 1957 je izdajal prve jugoslovanske kataloge antikvarnih knjig, imenovane Novosti antikvariata Cankarjeve založbe. Danes pa štirikrat letno izda prodajni katalog Redko in lepo. Leta 1998 je začel organizirati javne dražbe knjig, tiskov, grafik in razglednic. V teh desetletjih se je iz začetnega ozko usmerjenega koncepta razvil v moderni antikvariat, ki lahko izpolni večino želja sodobnega bralca in zbiralca. Knjige v antikvariatu so tematsko razvrščene med poezijo, izvirno slovensko ter prevedeno leposlovje, starejše knjige, ki so izhajale do druge svetovne vojne, umetnost in arhitekturo, glasbo, klasike, šah in šport, gramatiko in literarno zgodovino, naravoslovje, modroslovje, pravo in sociologijo, tehniko, medicino, zgodovino, leposlovje v tujih jezikih, planinsko in potopisno literaturo, otroška in mladinska dela, dramatiko in film, ezoteriko, katoliko, dušeslovje in vzgojeslovje, vse vrste priročnikov, starejše vodnike in za vzorec starejšo nemško in angleško literaturo. Šele v prvem nadstropju pa obiskovalec dobi vtis o pravi duši in poslanstvu antikvariata. Tu domujejo tiski, v različnih jezikih, različnih starosti, stari zemljevidi, dekorativne grafike, vedute raznih mest, gradov in trgov znanih avtorjev ..., ki imajo določeno kulturno vrednost in so večinoma namenjeni muzejem, knjižnicam, ki zbirajo domoznansko literaturo, ter bibliofilom. Trubarjev antikvariat je vključen v mednarodno zvezo antikvarjev ILAB in pri svojem delu neutrudljivo sledi njenemu geslu: Amor librorum nos unit (Združuje nas ljubezen do knjig). Iščejo redke in za našo kulturno dediščino pomembne tiske, zato so v stalnih stikih predvsem s srednje Direktorica MK Trgovine Iva Premerl v pogovoru z dr. Andrejem Rantom, dolgoletno stranko Trubarjevega antikvariata. jubilej NAGLAS maj 2015 9 evropskimi antikvarji in redno sodelujejo na tujih sejmih antikvitet ter avkcijah. Za slovenske (in pred tem še za jugoslovanske) knjižnice in muzeje so pridobili vrsto redkih in pomembnih tiskov. Nekatere knjige so bile poznane le redkim in jim je bila šele s pomočjo antikvariata dana identiteta. Tako odkrivajo skrite zaklade naše preteklosti, ki jih bodo lahko ustrezno uporabljale še prihodnje generacije, jih osvetljevale in razlagale. Nekaj najpomembnejših odkritih redkih knjig, ki so pomembne za kulturo slovenskega naroda in danes domujejo v muzejih in knjižnicah: • Primož Trubar Ta pervi del tiga noviga testamenta; 1557–58 (knjiga danes domuje v NUK-u) • Marko Marulić Judita; 1552 (drugi sploh znani izvod, knjiga je bila izročena Narodni knjižnici v Zagrebu) • Mapa grafičnih listov Die K:K: Staatseisenbahn von Laibach nach Triest; 1857 (z gradivom se sedaj ponaša Mestni muzej v Ljubljani) • Janez Vajkard Valvasor Topografija gradov Lamberških grofov; 1679 (drugi sploh znani izvod, sedanji lastnik je Narodni muzej v Ljubljani) • Andrej Perlah Ephemerides; 1531 (domuje v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani) • Herman Potočnik - Noordung Das Problem der Befahrung des Weltraums; 1929 (sedaj v lasti Mestne občine Ljubljana) • Janez Vajkard Valvasor Topografija Koroške; 1681 (poseben, poskusni odtis, knjiga je bila pridobljena za Narodni muzej v Ljubljani) • Dve knjigi tiskarja Matevža Cerdonisa iz Slovenj Gradca Ustanovitelj Trubarjevega antikvariata Štefan Tausig (desno) in Marjan Podgoršek. Trubarjev antikvariat okoli leta 1965. Raphael Regius, In eloquentiam panegyricus, Padova; 1483 XX Nicolaus Oresme, De latitudinibus formarum, Padova; 1486 (obe knjigi sta v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana) • Zemljovid slovenskih dežel in pokrajin, izdelal in na svitlo dal Peter Kozler 1852, makulatura zemljevida, ki je izšel z letnico 1853 (znan je samo en izvod in je danes v Narodni in uinverzitetni knjižnici Ljubljana) XX V čast abrahamu Trubarjevega antikvariata je bilo 23. aprila srečanje najbolj zvestih strank (nekatere izmed njih ga obiskujejo že vseh 50 let), prijateljev in poslovnih partnerjev antikvariata, kjer sta zbrane nagovorila vodja poslovalnice Andrej Drča in direktorica Mladinske knjige Trgovine Iva Premerl, o zgodovini antikvariata pa je spregovorila dolgoletna antikvarka Stanka Golob. Vse skupaj pa se je, kot se spodobi, zaključilo s torto in šampanjcem. Trubarjev antikvariat lahko izpolni večino želja sodobnega bralca in zbiralca. dogodki NAGLAS maj 2015 10 Trusted Brand pred svojo okroglo obletnico Laura ŠTRAUS MEDIASPEED Prihodnje leto bo okrogla, je odmevalo na podelitvi kipcev najbolj zaupanja vrednim blagovnim znamkam in osebnostim Trusted Brand 2015. Veliko število udeležencev letošnje podelitve dokazuje, da tudi Trusted Brand postaja vse bolj zaupanja vredna blagovna znamka. Kot zaupanja vredni pa so se izkazali tudi voditelj prireditve Tadej Toš ter nastopajoča glasbena skupina mladih talentiranih deklet Jazz ladies in akrobata nadnaravnih sposobnosti Filip in Blaž. Najbolj zaupanja vredni ostajajo homogena skupina, v katero prodrejo le redki novi izbranci. Skupina Jazz ladies: več kot glasba, več kot stas. Bilo je pravo glasbeno doživetje. Stand up komik Tadej Toš se je previdno lotil marketinških šefov, ki so bili na prireditvi večinsko zastopani. Akrobata Filip in Blaž sta v živo uprizorila, kaj je to sodelovanje in zaupanje. Dih publike je zastal. Na krilih najboljšega je spet priletel poslovnež Ivo Boscarol. Nagrado sta mu podelila član uprave MK Marko Ručigaj in direktorica prodaje in marketinga Polona Stepišnik. NAGLAS maj 2015 dogodki 11 Predstavnika uprave Marka Ručigaja smo ujeli v družbi Jazz ladies in Tadeja Toša. Vlado Kreslin si je naziv najbolj zaupanja vrednega glasbenika letos pridobil prvič. Črne kitare ni imel pri sebi, zgolj svoj črni klobuk. Podeljevalske pare sta letos osvežila Sandra Kubot in Gregor Medved. Desetletnica podeljevanja nagrad Trusted Brand bo šele prihodnje leto, a Polona in Ivo sta se odločila, da razrežeta predhodnico. Tudi letos močno zastopana ekipa urednikov Vala 202, najbolj zaupanja vredne radijske postaje. Slovenskim novicam spet najbolj zaupamo. Po nagrado sta prišla odgovorni urednik Bojan Budja in direktorica trženja Dragica Grilj. Na sliki skupaj s podeljevalcema: glavno urednico revije RD Lidijo Petek in vodjo RD Slovenija Danielom Škrabo. Sodelavkam v SOT-u ne bo zmanjkalo dela, saj so se predstavniki blagovnih znamk, prejemnic nagrade TB, odzvali v velikem številu. osebnost meseca Gorazd Krošl - Gogi Tomaž MLAKAR NAGLAS maj 2015 12 Dunja KOFLER Temnolas, z zametki šarmantne sivine, z leti vedno manjši čop, športna postava, vedno dobre volje in pripravljen na akcijo – takšno in drugačno. To so glavne lastnosti, ki z detajli predstavljajo našega Gorazda Krošla, po domače Gogija. V hišo dobrih zgodb ga je pred osemnajstimi leti pripeljalo študentsko delo. V vseh teh letih je dobro spoznal vsa delovna mesta v skladišču, zato bi lahko rekli, da ima delovne procese, ki potekajo pri nas, skoraj v mezincu. Kot mlad, nadobuden mladenič je začel svojo poklicno pot na oddelku dodelav in jo nekaj časa nadaljeval v voznem parku kot spremljevalec voznikov. Nato je prišel na knjižni oddelek, kjer je opravljal delo komisionarja. Ko je šel sodelavec v pokoj in se je sprostilo delovno mesto poštnega odpremnika, je to delo sprejel in ga opravlja še danes. To je bil zanj velik izziv, saj je z njegovim prihodom in z njegovo pomočjo postalo delovno mesto poštnega odpremnika podprto z računalniškim programom in njemu tako ljubimi tabelami. Kot sodelavca bi ga opisali kot vedno pripravljenega pomagati, svetovati, kot eksperta za razne tabele (v te je prav zaljubljen), in če dobro premislimo, se ne spomnimo, ali smo ga sploh kdaj videli slabe volje – skratka zelo pozitivna oseba. No, zdaj pa prehajamo še malo na zasebno sceno, da bomo odkrili 41 odtenkov Gogija – toliko let namreč šteje. Z življenjsko sopotnico Vesno, ki je tudi naša sodelavka, sta si ustvarila krasno družinico. Starejša hči Lina, ki je letos devetošolka in se podaja na srednješolsko pot, ter mlajša tretješolka Ula, sta sad njune ljubezni. Gogi in Vesna sta na svoji hčerki zelo ponosna. Veliko časa preživijo skupaj, saj so vsi bolj umetniške duše in skupaj ustvarjajo. Gogi zelo rad potuje in z Vesno sta že kot mlad zaljubljen par prepotovala kar nekaj eksotičnih dežel. Zdaj, ko sta hčeri že malo večji, si tudi vzameta čas samo zase in odpotujeta v daljne kraje. Gogi je tudi zelo spreten z rokami (doma veliko sam prenovi, obnovi), zadnje čase se zelo rad poigra tudi z osvetljavo. Ne moremo in ne smemo prezreti tudi Gogijeve športne kariere in igranja košarke, zadnja leta pa je ostala samo še odbojka na mivki (je že tako, leta pač prinesejo svoje in ne gre več tako kot pri dvajsetih). Ker bi želeli nekaj skrivnosti ohraniti samo za domače, bomo zaključili z mislijo, da si v naših vrstah želimo še več tako pozitivnih, motiviranih, dobrovoljnih in razumevajočih sodelavcev. Gogi, ti pa ostani takšen, kot si, z letos 41 odtenki sive. Náglasak Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu. Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini. Nova nagradna igra Bojana DODIĆ Maja KESER Posle nekoliko godina pauze Mladinska knjiga Beograd ponovo organizuje nagradnu igru za kupce. Taj način promocije i prodaje MK izdanja pokazao se kao uspešan i veoma popularan kod čitalaca, a sve su nade da će ukupni rezultati nagradne igre osim srećnog dobitnika obradovati i organizatora. Nagradnu igru za kupce inicijalno je osmislio kanal Kataloške prodaje, kao vid promocije naših izdanja. Svi kupci koji su do sada birali naslove za svoje kućne biblioteke iz kataloga Mladinske knjige uz novi katalog dobili su na svoju adresu i specijalni kupon za učešće u nagradnoj igri pod nazivom Digitalizujte se s Mladinskom knjigom. S obzirom na to da je u Srbiji veoma aktuelna digitalizacija TV signala a da još mnogo domaćinstava koristi stare TV prijemnike, koji primaju samo analogni TV signal, glavna nagrada u našoj nagradnoj igri dokaz je da smo uvek aktuelni i da u prvom redu mislimo na svoje kupce. Prema pravilima nagradne igre, svi oni koji u narednih mesec dana naruče bilo koje izdanje iz naše produkcije, imaju mogućnost učešća u nagradnom izvlačenje LCD televizora opremljenog za primanje digitalnog TV signala. O očekivanjima od ove akcije razgovarali smo s menadžerom Kataloške prodaje i prodaje putem telefona, Adisom Nezirović, i evo šta smo saznali: „Mladinska knjiga nakon nešto više od godinu dana ponovo organizuje nagradnu igru za svoje kupce pod nazivom Digitalizujte se sa Mladinskom knjigom. Igra traje čitavog meseca maja a izvlačenje dobitnika je 2. juna 2015. godine. Nagrada za srećnog dobitnika je LED LCD televizor u vrednosti od 70.000 dinara. Nagradna igra je organizovana u cilju nagrađivanja kupaca za lojalnost, te povećanja interesovanja čitalaca za naša izdanja. Na osnovu iskustva iz prethodnog perioda, kada su Mladinska knjiga i Reader`s Digest organizovali nagradne igre, pokazalo se da kupci rado učestvuju u nagradnoj igri i akcijama koje se vežu za nagrade, tako da se nadamo da će i ova nagradna igra povećati interesovanje naših čitalaca za prodajne akcije u tom mesecu. Sama organizacija nagradne igre jednako je zahtevna i s malim i s velikim nagradnim fondom, a zbog izmene zakona koji regulišu organizovanje nagradnih izvlačenja od pre par godina i broj i trajanje nagradnih igara koje privređivač može da priredi, nažalost, prilično su ograničeni (moguće je prirediti dve nagradne igre u trajanju od po mesec dana na godišnjem nivou). Ovom akcijom želeli smo i da ne razočaramo svoje čitaoce a i da ispunimo sve druge organizacione i zakonske obaveze koje organizovanje nagradnih igara pred nas stavlja.“ Inicijativa potekla iz odeljenja Kataloške prodaje brzo se proširila i na ostale prodajne kanale u MK Beograd, te su se akciji pridružili i kanali Prodaje putem telefona, Direktne prodaje, Internet prodaje, kao i naši maloprodajni objekti. Gde god da u mesecu maju kupac dođe do nekog našeg izdanja i ispuni kupon za učešće u nagradnoj igri, dobiće učesnički broj. Ovakve akcije su popularne jer su na dobrobit svih: srećni dobitnik gledaće ubuduće televizijski program u visokoj rezoluciji, svi ostali učesnici nagradne igre obogatiće svoje kućne biblioteke vrednim izdanjima – koja su, bez lažne skromnosti, u odnosu na uobičajene knjige isto što i HD TV program u odnosu na onaj analogni, a mi u Mladinskoj steći ćemo nove čitaoce i pokazati im da cenimo ukazano nam poverenje. aktualno NAGLAS maj 2015 14 Mozaik knjiga organizirala tribinu „Poticanje čitanje“ Dubravko ZEBIĆ Anita BUKLJAŠ I ove je godine, u četvrtak 23. travnja, diljem Hrvatske organizirana Noć knjige, manifestacija kojom se obilježava Svjetski dan knjige i autorskih prava kako bi se kroz poticanje razgovora o literaturi afirmirala kultura čitanja i podigla svijest o važnosti knjige. Manifestacija Noć knjige, četvrta po redu, ove je godine okupila oko 400 kulturnih institucija u više od 180 gradova diljem Hrvatske s više od tisuću programa, među kojima su bili i 161 knjižnica, 115 škola, 21 zatvor, te vrtići, bolnice, muzeji, galerije i brojne druge institucije. Program »najdulje noći kulture« u Zagrebu je obilježen tribinama, čitanjima proze i poezije, predstavljanjima knjiga, radionicama i izložbama, a važnost organiziranog programa usmjerenog na privlačenje čitateljske publike i popularizaciju knjige prepoznali su i nakladnici. Na Noći knjige sudjelovali su i brojni pisci, urednici, prevoditelji, glazbenici, glumci i izvođači, te brojne javne osobe koje gaje interes za knjigu. Sve to pokazuje da mjesta za pisanu riječ u užurbanom životu glavnoga grada uvijek ima. Kako bismo i mi dali svoj obol podizanju svijesti o važnosti knji- ge i promicanju čitateljskih navika od najranije dobi, organizirali smo tribinu pod nazivom „Poticanje čitanja“, koja se održala u Algoritam Profil Mozaik Megastoreu u Bogovićevoj ulici. Pod sloganom »Djeca koja čitaju postaju ljudi koji misle«, u sklopu naše šire kampanje o važnosti dječje lektire, govorili su naši nagrađivani autori: dramski pisac Miro Gavran, književnica za mlade Sanja Pilić, ilustratori Tomislav Torjanac i Marsela Hajdinjak, glavni urednik Zoran Maljković i Ivanka Stričević, profesorica na Sveučilištu u Zadru i pročelnica odjela za informacijske znanosti, dok je moderatorica tribine bila Sonja Šarunić. Kako bi saznali što naši autori imaju reći o ovoj važnoj temi, na tribinu smo pozvali i svoje vjerne čitatelje, koji su se odazvali u velikom broju. Neka od pitanja postavljenih na tribini bila su: Zašto čak 47% Hrva- ta u 2014. godini nije pročitalo nijednu knjigu? Zašto ih je samo 23% u 2014. kupilo jednu ili više knjiga? Koji su razlozi nedovoljnom zanimanju za knjigu i čitanje? Kako možemo potaknuti djecu da čitaju više i zavole čitanje? Sudionici tribine složili su se kako je, da bi se razvijala kultura čitanja među mladima, potreban suvremeniji, moderniji i kreativniji pristup lektiri kao važnoj poveznici suvremenih učenika s književnim tekstovima. „Ali ne na način stavljanja većeg naglaska na digitalne medije, već otvorenijim pristupom prema samim satovima lektire“, kazala je Sanja Pilić. „Djeca neće prestati čitati tradicionalne knjige – knjizi ne prijeti opasnost od novih medija“, smatra ona. „Satovi lektire moraju biti zanimljiviji, a djecu je potrebno u prvome redu animirati za književnost i raspravu o njoj, a ne slati im poruku da će, primjerice, kažu li da im je neka knjiga dosadna, dobiti negativnu ocjenu“, pojasnila je. Miro Gavran je čitao iz svoje knjige pjesama i osvrnuo se na temu o izumiranju tiskane knjige, usporedivši je s prelaskom i prenamjenom luka u razdoblju kada se s brodova jedrenjaka prelazilo na parni stroj. Taj je prijelaz, po njegovim riječima, trajao 80 godina, a za to su se vri- Miro Gavran i Sanja Pilić aktualno NAGLAS maj 2015 15 u sklopu Noći knjige jeme koristile obje vrste transporta, da bi na kraju i jedna i druga vrsta ostale u upotrebi. Osvrnuo se i na tužbu koju je Amazon izgubio te je morao javno priznati da su informacije o prodaji e-knjiga u usporedbi s tiskanim izdanjima bili namjerno krivo prikazane u korist e-knjige. Zaključio je da je svaki medij dobar te da svaki ima budućnost. Glavni urednik Mozaika knjiga Zoran Maljković naglasio je da za uspjeh slikovnica svi sudionici procesa izrade trebaju napraviti svoj dio te je potrebna jednako dobra priča kao i dobra ilustracija. To ne mora nužno biti ilustracija koja ima umjetnički najveću vrijednost i osvojene nagrade jer zadnji sud ipak donose djeca. Za loše navike čitanja osvrnuo se kritikom na vjerojatno prezahtjevnu literaturu u nižim razredima osnovnih škola, koja za cilj imaju nerazumijevanje štiva i nerazvijanje pozitivnog iskustva povezanog s knjigom. Ilustratorica Marsela Hajdinjak napomenula je da se u stvaranju slikovnica vodi emocijama, trudeći se prikazati ali i zaštititi mlade čitatelje od preokrutnog prikaza stvarnosti u svojim crtežima. Za primjer je uzela svoju slikovnicu Djevojčica sa šibicama, gdje je simboliku smrti glavne protagonistice prikazala rasutim šibicama. Publika S lijeva: Miro Gavran, Zoran Maljković, Tomislav Torjanac, Marsela Hajdinjak, Sonja Šarunić, Sanja Pilić, Lav Stipić, Ivanka Stričević Dodatan sadržaj tribine obogatile su studentice Učiteljskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu (Ana Radmanić, Anita Skrbin i Ljiljana Varjačić), predstavivši istraživanje koje su provele u suradnji s mentoricom dr. sc. Marinom Gabelicom u sklopu kolegija Kreativni pristup lektiri pod naslovom „Lektira – zadnja crta obrane čitanja u digitalnome dobu“. Na tribini su bili nazočni studenti Učiteljske akademije, budući učitelji u školama i odgojitelji djece predškolskog uzrasta kao i mnogi drugi zainteresirani koji su aktivno sudjelovali u raspravi te dali zanimljive primjere temeljene na svojim iskustvima. Napominjemo kako je ova tribina dio šire Mozaikove kampanje promicanja čitanja sa sloganom „Djeca koja čitaju postaju ljudi koji misle“, za koju smo već napravili mnoštvo promotivnih materijala, od tiskanih do online, te televizijski spot u trajanju 32 sekunde. Uz to smo se uključili i u mjesec dječje knjige u APM-u te organizirali radionice pod nazivom „Čitaj mi“, na kojima je glumac s Akademije dramskih umjetnosti u Zagrebu, Paško Vukasović, čitao i interpretirao naslove u našem izdanju. Imali smo i program „Čitajmo sa Sanjom Polak“ u sklopu kojeg je ova naša nagrađivana spisateljica u dva navrata učenicima nižih razreda osnovnih škola, uz interaktivni sadržaj i druženje, održala prezentaciju o važnosti čitanja. Publika aktuelno vo Mladinska kniga – Skopje! NAGLAS maj 2015 Nagradna igra za kupuvači vo maj mesec! 16 Saše MARKOVSKI Posle dolgo vreme Mladinska kniga Skopje organizira golema nagradna igra koja e nameneta za site ljubiteli na pišan zbor, potočno kupuvači koi se ljubiteli na našite izdananija. Site naši čitateli koi vo period od 21.04.2015 godina do 29.05.2015 godina kje kupat kniga ili knigi vo vrednost od nad 4000 denari stanuvaat potencijalen dobitnik na TV Samsung 48“ smart. Akcijata KUPI KNIGA DOBIJ TV – koja vekje i ja najavivme kaj kupuvačite koi se del od postoečkata baza i se redovni čitateli so golemo zadovostvo ja prifatija vesta. Po toj povod zbor-dva od našiot menaxer na direkta prodažba Saše Markovski za toa koi se negovite očekuvanja vo vrska so akcijata koja e organizirana vo maj mesec: Nešto što site go znaeme e deka najlesno e da se kaže, no potoa treba i da se sraboti. Vo vrska so očekuvanjata od nagradnata igra kje bidam vozdržan – vo koordinacija so direktor Radoš Jovanović odlučivme da vlezeme vo ovoj proekt so cel da se zadrži no i so očekuvanja da se zgolemi prometot vo MK – Skopje. Odlukata e donesena kako rezultat na promenite koi gi napraviv vo izminative meseci – napraviv nekolku potezi so koj se namali brojot na zastapnici – toa beše neophodno se so edna edinstvena cel da se vratime na ona nivo na koe zaslužuvaat site što ja čuvstvuvaat MK Skopje kako svoj vtor dom. Bidejkji: „Nekoi lugje se kako živ pesok ako im podadeš raka, golema e verojatnosta i da propadneš“. MK Skopje e firma koja raspolaga so golem broj na profesionalci kako zastapnici taka i na administrativci što dosega go pokažale toa mnogu pati, lugje so cvrst karakter, natprevaruvački duh, borbenost no sepak splotenost. Vojna ne se dobiva so edna bitka – a nie imame ovaa godina 12 bitki koi se stremime da gi osvoime i postigneme uspeh vo rabotenjeto i zacrtanite celi i prodažbata. urednica priporoča NAGLAS maj 2015 17 urednica priporoča Zgodovina kot fikcija urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča Ken Follett ROB VEČNOSTI Prevedel: Uroš Kalčič Uredila: Darja Marinšek Britanski pisatelj Ken Follett velja v tujini za literarnega zvezdnika. Po vrsti uspešnih vohunskih trilerjev (med katerimi jih je kar pet prevedenih tudi v slovenščino) je prve desetmilijonske prodajne številke dosegel z zgodovinskim romanom Stebri zemlje (televizijsko nadaljevanko, posneto po knjigi, smo lahko spremljali tudi pri nas), sledil je nov niz sodobnih in zgodovinskih trilerjev (v slovenščini so med njimi izšli Sršenov let, Kavke in Noč na vodo), pisateljev mednarodni uspeh pa je dokončno utrdila trilogija Stoletje, ki velja za njegovo najbolj ambiciozno delo. Z njo je Follettovo ime postalo uspešna blagovna znamka, ki se trenutno ponaša z več kot 150 milijoni prodanih knjig (pred kratkim so avtorske pravice zanje prešle na Follettovo družinsko literarno agencijo, ki se ukvarja s trženjem in promocijo izključno njegovih del). Kakšna je torej Follettova formula za uspeh? V trilogiji Stoletje gre za literarizacijo osrednjih zgodovinskih, političnih in gospodarskih sprememb 20. stoletja, ki se v Follettovi preubeseditvi berejo kot napet vohunski triler. Avtor prelomne dogodke tega obdobja poveže z osebnimi zgodbami petih družin z različnih koncev sveta, tako da se pripoved ves čas odvija na dveh ravneh; medtem ko spremljamo življenje družin na poti skozi prejšnje stoletje, obenem srečujemo resnične zgodovinske osebnosti in od blizu sledimo vzrokom za politične poteze, ki so začrtale podobo današnje zahodne družbe. V prvi knjigi Propad velikanov (2010) smo se znašli na prizorišču prve svetovne vojne in ruske revolucije, v nadaljevanju z naslovom Svetovna zima (2012) smo bili priča vzponu tretjega rajha, španski državljanski vojni in drugi svetovni vojni, zaključek sage Rob večnosti (2014) pa nas popelje skozi zadnjih štirideset let prejšnjega stoletja. Z novim obdobjem pride na vrsto naslednja, tretja generacija sicer že znanih petih družin ter kup z njimi povezanih stranskih likov. Osrednjo kuliso predstavlja hladna vojna in vse bolj zaostreni odnosi med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. V Nemčiji se železna zavesa udejanji v obliki berlinskega zidu, pregrade med socialističnim in zahodnim režimom. V Ameriki je obenem na pohodu gibanje za državljanske pravice, ki od miroljubnih voženj za svobodo postopoma preraste v vsesplošne demonstracije pod vodstvom mož, kot sta Martin Luther King ml. in Malcolm X. Na čelu Bele hiše se v tem času zamenja vrsta predsednikov, od šarmantnega Johna F. Kennedyja, čigar mandat končajo krogle atentatorja, do spletkarskega Nixona, ki ga s stolčka prežene afera Watergate. Stopnjevanje nejevolje zaradi ameriških vojaških posegov v Vietnamu sovpade z začetkom hipijevskega gibanja in rojstvom rokenrola, kateremu kraljujejo britanski Beatli. Vpliv Sovjetske zveze vse bolj slabi in vzhodne evropske države se počasi otresajo njenega jarma. Padec berlinskega zidu zaznamuje zmago svobodnejše Evrope; Obamova predsedniška zmaga simbolizira nastop enakopravnejše Amerike. Domnevno znani svet naše politične preteklosti, oprt na ljubezenske intrige, medosebne spletke, poraze, razočaranja in upe petih družin, v avtorjevi mojstrski govorici zažari v povsem novi luči. Follettova »grandiozna zgodovinskoromaneskna freska« (Samo Rugelj, Bukla), v kateri se velikopotezna družinska saga prepleta s političnim komentarjem te dobe, potrjuje, da so najbolj zanimive zgodbe tiste, ki jih piše človeška zgodovina. smernice v svetovnem založništvu NAGLAS maj 2015 18 Poletno branje Rok GREGORIN Spet se bliža poletno branje. Vsako leto znova ugotavljamo, da je to za celotno industrijo takoj za božično in novoletno sezono najpomembnejši čas v letu. Lani smo spoznali, da ko gredo politiki in fuzbalerji na dopust in ko nastopi čas kislih kumaric, se v medije prerinejo knjige. Novinarji predvsem bolj rumenih medijev sprašujejo slavne osebe, kaj bodo brali poleti, ali pa različni knjižni strokovnjaki kaj priporočajo. Tudi letos si bomo ogledali, kaj se bo bralo poleti. Redna letna poletna rubrika je na sporedu že nekoliko prej, morda tudi zato, da poletna sezona, kot bi rekli v prodajnih oddelkih, dobi dodaten zagon. Že v prejšnji številki smo si ogledali pojav pobarvank za odrasle na lestvicah čez mejo. Če po enem mesecu spet pogledamo na lestvice, si lahko zastavimo vprašanje: Bodo letos plaže polne ljudi, ki bodo poleg brisače, kreme, telefona in tiskovine prinesli še barvice, da bodo lahko barvali modne pobarvanke za odrasle? Bodo bralci, ki ne sledijo zadnji modi, v poletni sezoni svoje branje prinesli v torbah v obliki tiskane knjige ali pa bodo imeli na kaki napravi datoteko s poletnimi knjigami? Tradicionalno se bomo pomudili na najmočnejših zahodnih turističnih trgih: britanskem, ameriškem in nemškem. Najbolj varna stava bi bila, če bi stavili na kriminalko Paule Hawkins, ki bo pri nas izšla verjetno z naslovom Dekle na vlaku (The Girl on the Train) in jo bodo na dopuste jemali predvsem Angleži in Američani; upamo, da tudi čim več hrvaških poletnih bralcev, saj je nedavno tega izšla pri Mozaiku. Druge stave niso tako varne. Kaže na precejšno razpršenost. Razen Dekleta na vlaku ogromne brownovske uspešnice ne moremo napovedati, vedno pa je prostor za presenečenje ali presenečenja. Skoraj vsako poletje se Stephen King, mojster srhljivk in kriminalk, povzpne v vrh ameriške lestvice. Lani se je tja »pripeljal« z Mr. Mercedesom, letos se bliža poletju z vzpenjanjem po lestvici s Finders Keepers. Pri Publisher's Weekly stavijo tudi na drugo knjigo Harper Lee Go Set a Watchman, pisateljice, ki je pred 55 leti zablestela s knjigo Če ubiješ oponašalca (To Kill a Mockingbird); in na Judy Blume, ki se posveča zgodnjim petdesetim z In the Unlikely Event, svojim prvim romanom za odrasle po letu 1998. V Veliki Britaniji je na prvo mesto lestvice pred kratkim skočil novi roman Jima Granta, ki ga uredniki v kolofon podpišejo kot Leeja Childa. Napisal je novo srhljivko iz serije o Jacku Reacherju in s knjigo Personal (Oseb- no) utegne oditi na marsikatero potovanje. Romani Leeja Childa so pri nas že štirikrat gostovali v Izbranih romanih Reader's Digesta. V zadnjih tednih sta v vrh Booksellerjeve lestvice skočili še dve novosti, ki lahko postaneta poleg Leeja Childa in pobarvank, ki zasedajo skoraj celotno prvo deseterico britanske Amazonove lestvice, poletni uspešnici. To sta roman Us (Midva) Davida Nichollsa in forenzična kriminalka Bones Never Lie Kathy Reichs, že sedemnajsti roman o Temperance Brennan. Mladina bo verjetno brala drugi del Brezvezne knjige (The Pointless Book). V Nemčiji se obetajo visoke prodajne številke avtobiografiji televizijskega voditelja Thomasa Gottschalka, ki je izšla pred kratkim. Tudi pri nas ga poznamo zaradi vodenja oddaje Wetten, dass …? in po oglasu za gumijaste medvedke Haribo. Stereotipsko stvarnost Nemcev potrjujeta še dve poletni uspešnici, Weberjeva velika knjiga o žaru, ki je uspešnica že nekaj poletij. Stvarnost pa potrjuje knjiga Jürgena Todenhöferja, ki je preživel deset dni med teroristi IS, kakih velikih leposlovnih poletnih uspešnic pa na nemškem trgu ni moč napovedati. Našteli smo, kaj bodo poleti brali na največjih knjižnih trgih. Pri nas pa izza sončnih očal najbolj stavimo na preverjene avtorje z Ostrino, Sviloprejko, Ne premikaj se, Lažnimi mesti, Bobom Dylanom, Analfabetko in Vitezom iz sedmih kraljestev. Kotiček za rime To je hazard Jaz sam sem ves zaklad postal, in zanj se zbal, zakopal ga, skopuh, globoko vase, zdaj hočem še in še, jemal bi in jemal, popotnico skoz te razsipne čase. Zdaj kocka sem na najbolj nori vseh rulet. To je hazard, popolna radovednost: jaz proti vsem, za vse, jaz v upanje preklet, da ljubljen in ljubeč najvišja vrednost sam sebi bi postal, goljuf in goljufan. Kot zemlja na pomlad ljubezni sem odprt, v dežju in soncu njene milosti zrahljan do korenin; če prideš, bom cvetoči vrt; ko prideš, z bosimi nogami stopi vanj in jaz bom rosa na stopalih tvojih sanj. Ciril Zlobec: Ljubezen – čudež duše in telesa, MKZ 2015 predstavljamo se NAGLAS maj 2015 19 Mestna papirnica Kidričeva v Novi Gorici Alenka VONČINA arhiv PAPIRNICE Naša papirnica je v strogem centru mesta, na Bevkovem trgu, ki so ga lani prenavljali dolgih osem mesecev. To za nas ni bil najlepši čas, saj smo bili z vseh strani »ograjeni« z mrežami, s prekopanimi dostopi do našega vhoda, s polno trgovino prahu … posledica pa je bil tudi manjši obisk strank. Zdaj pa imamo lep trg z vodometom in otroškim igriščem, prebivalci Nove Gorice pa prečudovit pogled na našo veliko papirnico, ki se lahko vedno ponosno pohvali z najlepšimi izložbami v središču mesta. Za temi izložbami je moja zvesta ekipa, ki za zdaj skupaj z mano šteje pet zaposlenih. Vsi smo se Skupini Mladinska knjiga pridružili iz maloprodajnih enot Grafike Soča. V kratkem nas bo zapustila naša »najstarejša sablja« Mirjam Simsič, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev. Svojo skrb za barvno usklajenost in podobo naših polic bo zamenjala z varstvom vnukov in si privoščila počitek v toplicah, v katere zelo rada zahaja. Prav vsi smo veseli zanjo, čeprav jo bomo pogrešali. Vem pa, da bo tudi ona kdaj pogrešala nas. Naša enota je poznana kot »vesela« ekipa, ki je nikoli nič ne iztiri. Vedno z radovednostjo sprejemamo novosti in si skupno postavljamo visoke cilje. Naš največji izziv je bila zmaga v prodajni akciji programa Pritt leta 2013. Ta nagrada je bila res specialna … Vikend paket za celo ekipo v Termah 3000! Spomnim se tistega jutranjega sestanka, ko sem puncam rekla: »Kaj zdaj?A gremo v toplice?« Odgovor pa v en glas: »Seveda gremo, ampak če zmagamo, gremo vse skupaj!« Trud ob pospeševanju prodaje je bil poplačan in zmaga zelo sladka. Ob neizmerni skupni sreči so nas lepo presenetile kolegice iz Knjigarne Rejčeva, ki so nam ponudile zamenjavo, da smo lahko preživele neponovljivi skupni vikend v Prekmurju. Ko obujamo spomine na te lepe trenutke, vedno poudarim, da smo kot ekipa sposobni doseči vse cilje. A brez truda, predanosti delu in strankam se to zagotovo ne zgodi. Ekipa Mestne papirnice Kidričeva (od leve proti desni zgoraj): Mirjam Simsič, Alenka Vončina, Agata Mauri - Kragelj; (od leve proti desni spodaj): Loredana Doljak in Milojka Ambroželj Težko izpostavim katero od svojih »mravljic«. Vsaka po svoje poskrbi za dobro počutje strank v naši prodajalni. Najtišja in najmlajša pri nas je Agata Mauri - Kragelj, ki je glavna skrbnica za naše negotovinske kupce. Vedno jim v vsem ustreže. Skrbi, da so njihova naročila, dokumenti in dobave v najlepšem redu. Loredana Doljak je druga najmlajša pri nas. Z njenimi čudovitimi temnimi lasmi, nasmehom na ustih in močnim glasom nas pri prodajnem pultu kar zasenči. V minuti obvlada cel prostor – zdaj je tu, zdaj tam. In tu je še naša Milojka Ambroželj, ki ob odhodu Mirjam prevzema najdaljši staž v enoti. Živi visoko v hribih, kjer je pozimi veliko snega, a zaradi tega nikoli ne manjka v službi. V trgovini od vseh nas zahteva red in čistočo in mi jo pridno ubogamo. Ko katera od nas praznuje, pričakujemo, da nam kaj lepega zapoje s svojim čudovitim glasom. Seveda pa v tej zgodbi manjkam le še jaz, Alenka Vončina, vodja marljive in zanesljive ekipe, ki jo z veseljem vodim. Sodelavke in tudi kolegice iz drugih enot me poznajo po odločnosti in pozitivnem razmišljanju. Prav taka sem tudi doma in v družbi s prijatelji. Obožujem poletje in morje. Poleg vzgoje svoje štirinajstletnice se zadnje čase zabavam s prepevanjem v pevskem zboru in plesanjem hip-hopa. Skratka … Nova Gorica je mlado mesto, tako kot je po duši in srcu cela moja ekipa, pa čeprav dosegamo starostno povprečje 49 let. Zdaj se začenjajo dolgi, topli dnevi na našem koncu in s tem najlepši letni čas pred vročim poletjem. Zato vas vabim, da kakšen vikend obiščete Goriško in se podate na potep v Goriška Brda ali z elastiko skočite s solkanskega mostu in si noge ohladite v prekrasni Soči. Nikar ne pozabite priti na obisk tudi k nam, v MESTNO PAPIRNICO! knjižne novosti, dogodki NAGLAS maj 2015 Ob obletnici 2. svetovne vojne 20 Mojca HRIBAR Ob okroglem praznovanju konca vojne in izidu dveh knjig, 2. svetovne vojne in Tretjega rajha, smo šestega maja novinarje povabili na dogodek in napovedali še skorajšnji tretji izid, knjigo S puško in knjigo, ki jo je napisal Božo Repe. »Vzpon Hitlerja je bil mogoč zaradi krize in to je najpomembnejše sporočilo predstavljenih del. Mislim, da smo mi nevarno blizu tem razmeram,« je ob predstavitvi novih knjižnih izdaj ugotavljal zgodovinar Božo Repe. Dogodek je vodil Tine Logar in v uvodu poudaril, da se je vojna na naši celini sicer končala 9. maja 1945, a ponekod po Evropi, tudi pri nas, so streli odmevali še dolgo po tem. V spomin na te težke čase pred 70 leti lovimo verjetno zadnjo okroglo obletnico, ko so akterji takratne morije in dogajanja še živi in še lahko pričajo, je dodal. Enciklopedija 2. svetovna vojna avtorja Richarda Holmesa in Tretji rajh Richarda Jamesa Overyja sta veliki deli, a v njiju prevladuje anglosaksonski pogled na drugo svetovno vojno, ki ne razdela podrobno pogleda na Slovane in zanemarja slovenski prostor. Evropsko zgodovinopisje je izrazito evropocentrično in to se Knjižni novosti o drugi svtovni vojni so predstavili (od leve proti desni): Tine Logar, Božo Repe, Marjana Karer, Danica Križman in Mitja Pucer knjigi Tretji rajh pozna, je izpostavil zgodovinar Božo Repe ter dodal, da je to težava, ki nam oži obzorje, in zato je predvsem knjiga 2. svetovna vojna, ki celostno zajema ves svet, tako dragocena. Tretji rajh se bolj posveča Evropi in tako tudi slovenskemu prostoru, ki mu je Hitler namenil izbris. Overy je v delo vključil obsežno zbirko nacističnih dokumentov in pretresljivih slik brez cenzure, ki prikazujejo grozote nacizma. Marsikaj bo popravila in dodatno pojasnila knjiga S puško in knji- go, saj dr. Repe obravnava slovenski prostor med drugo vojno. Kot omenjeni dve bo tudi ta napisana v poljudnem, preprostem slogu, a bo nedvomno doživela različne interpretacije. V pogovoru so poleg Tineta Logarja, ki je uredil Tretji rajh in S puško in knjigo, sodelovali Mitja Pucer, urednik knjige 2. svetovna vojna, Danica Križman in Marjana Karer, prevajalki knjige Tretji rajh, ter zgodovinar Božo Repe, ki mu težko pričakovana knjiga izide sredi junija. Bolgarija v Konzorciju Lidija GORŠIČ Zadnje, osmo abonmajsko srečanje Enajsta šola v knjigarni je potekalo v stilu okrogle mize nekaterih predavateljev z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki so se udeležili srečanja o evropsko podprtem projektu Digitalna Donava v Sofiji. Pogovora v Konzorciju se je udeležila tudi predstavnica ambasade Republike Bolgarije v Sloveniji Julija Tzerova. Beseda je tekla o Bolgariji, njeni zgodovini in sodobnem življenju v prestolnici. Bolgarija je del jugovzhodne Evrope. Njena burna, predvsem pa pestra zgodovina, ki sega vse od prvih poselitev v paleolitiku, preko ustanovitve prvega bolgarskega cesarstva, ki mu je sledilo osmansko zavojevanje, ustanovitev kneževine, kraljevine in republike do vstopa v NATO ter vključitve v Evropsko unijo leta 2007, jo je močno zaznamovala v tudi v sedanjosti. Različnost verstev, kultur, nazorov se vpleta v vsakdanjik. Zdi pa se, da težavnost tranzicijskega obdobja finančno šibkejši del prebivalstva občuti še močneje kot pri nas. Stopnja nezaposlenosti med mladimi je velika, zato je izseljevanje, zlasti intelektualcev, v razvitejše evropske knjižne novosti, dogodki NAGLAS maj 2015 21 Bojana ZARNIK, Mojca HRIBAR Darovi minevanja Bojana ZARNIK Majska Čajanka z Manco Košir je presegla vse rekorde. Prireditveni prostor Konzorcija je bil premajhen za vse, ki so želeli priti na Mančin večer. Zbralo se je med 150 in 200 obiskovalcev, težko je prešteti takšno množico. Manca Košir nam v svoji peti knjigi dopisovanj, sicer pa v svoji že osemnajsti knjigi, v obliki pisem predstavi teme, s katerimi se ljudje težko soočamo – staranje, minevanje, smrt. Manca pravi, da je v tem pogledu njena knjiga Darovi minevanja zdravilna. V njej so namreč objavljena pisma sedmih dopisovalk in dopisovalcev, ki so zbrali pogum in razodeli svojo ranljivost, razkrili svoje šibkosti in zaupali svoje zgodbe in usode. Manca je poudarila, da živimo v času, ko si ne dovolimo biti ranljivi, ko prikrivamo svoja čustva, strahove; tudi pred smrtjo, staranjem in minevanjem. In ta strah nas hromi. Knjigo smo najprej predstavili novinarjem, prvi torek v maju pa je Manca na svoji čajanki v Konzorciju gostila šest gostov, ki so ji pomagali pisati knjigo Darovi minevanja. Vsak izmed njih je povedal nekaj misli o bivanju in minljivosti. Njihove misli je dopolnjevala poezija iz knjige, ki jo je preprosto in tenkočutno interpreti- Manca vsakokrat znova podira rekorde obiskanosti svojih čajank v Konzorciju. rala Tina Košir Mazi. Vsaki prebrani pesmi je sledila skladba, ki jo je na harfi zaigrala Mojca Zlobko Vajgl. Mojca Zlobko Vajgl je umetnica mednarodnega slovesa in velja za eno najvidnejših slovenskih glasbenic. Kot solistka nastopa s številnimi uglednimi zasedbami, med drugim z Berlinskimi simfoniki, s Stockholmskim komornim orkestrom, z Leipziškim godalnim kvartetom, s komornim orkestrom Hamburške filharmonije, s komornim orkestrom Kijevske filharmonije, z ansamblom Ars Amata Zürich in drugimi. Velika države in Ameriko v porastu, posledično se med starejšo generacijo povečuje zanimanje za učenje osnov računalništva, ki bi staršem omogočalo cenejše komuniciranje z otroki preko skypa in elektronske pošte. V ta namen uporabljajo že tradicionalno obliko druženja in izobraževanja »čitalništvo«. Na srečanjih, ki potekajo ponavadi v knjižnicah, se izobražujejo ali pogovarjajo o določenih kulturnih temah. Želijo pa si bolj organiziranega izobraževanja za starejšo generacijo, zato jim je model slovenske UTŽO dober zgled. osebnost, velika umetnica, a vendar izredno skromna in preprosta ženska. Saj skromnost res pritiče le veličinam. S takšnimi umetniki, kot je Mojca, pa operni solist Dejan Maksimilijan Verbančič, ki je bil gost na aprilski čajanki, postajajo čajanke in dogodki v Konzorciju mnogo več kot le predstavitve knjig. Včasih so to prave predstave, ki imajo poleg izbranih umetnikov in govornikov tudi prav posebno, srčno noto. In prav to je razlog, da so dogodki tako dobro obiskani, posledično pa tudi komercialno uspešni. In kakšni so bili vtisi o Sofiji? Je mesto s prekrasno svetlobo, širokimi ulicami, prostranimi trgi, tlakovanimi z značilno rumeno opeko (samo) v strogem centru, veliko zelenja in pozitivne energije. Prebivalci radi komunicirajo s Slovenci, sporazumevanje poteka brez večjih težav. Edini problem je pisava, saj nam cirilica ni več domača! Sofija pa je tudi mesto nasprotij. Zgradbe so potrebne obnove, a je denarja dovolj samo za razkošna pritličja, če v njih domujejo prestižne trgovine. Podobno je z javnimi ustanovami. V razpadajočih knjižnicah so t. i. »kulturni kotički«, rezervirani prostori drugih kultur obnovljeni s finančno podporo različnih držav. Izstopajoč je korejski kotiček, vendar z najmodernejšo opremo (računalniško, avdio …) tudi ameriški ne zaostaja kaj dosti. dogodki NAGLAS maj 2015 Noč knjige od Maribora do Kopra Alenka ŽAGAR, Vesna TROL, Ester FIDEL 22 arhiv MESTNE KNJIGARNE MARIBOR Na svetovni dan knjige so ljubitelji knjig lahko izbirali med številnimi prireditvami po celi Sloveniji. Tudi v petih knjigarnah Mladinske knjige smo na Noč knjige organizirali raznolike pogovorne oziroma literarne večere. Obiskovalci so se ponekod odzvali v večjem številu, v bolj zaspanih mestih pa je bil obisk nekoliko slabši. V Mestni knjigarni Maribor je že naslov prireditve – Radi beremo – nazorno pokazal redečo nit pogovora, v katerem so sodelovali: pisatelj Tone Partljič, predstavnika mlajše generacije, odmevni Andrej Predin in multitalentka Simona Kopinšek, ter urednica Petra Vidali. Prav slednjo je Partljič nagovarjal, da bi svoje briljantne kritike in predgovore strnila in izdala v knjižni izdaji ter se tako uvrstila tudi med avtorje. Pogovor je tekel predvsem o ljubezni do knjig, čisto določenih avtorjev in naslovov, ki jih skozi življenjska obdobja večkrat prebiramo in z novimi izkušnjami bolje ali celo drugače razumemo in dojemamo. Prav tako so sodelujoči pripovedovali o odmevnosti svojih del. Družno so bili mnenja, da se v Mariboru pojavlja veliko mladih, perspektivnih in angažiranih avtorjev in da pisana beseda na Štajerskem še dolgo ne bo zamrla. Na letošnjo noč knjige je bilo v Mestni knjigarni Maribor videti manj zvezd, a so tiste, ki jih je bilo videti, sijale s čarobno močjo. Iz Celja so sporočili, da je bilo mesto sicer tudi na svetovni dan knjige zaspano, a v Mestni knjigarni Celje so se zbrali obiskovalci, ki jim vrt pomeni več kot večerni spanec. Jerneja Jošar, avtorica priročnika Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, jih je poučila o pravilnem biovrtnarjenju, ki je, po njenem mnenju primerno za vsakogar. Konzorcij je na praznični večer pripravil kar dva dogodka. Najprej V Mestni knjigarni Maribor je Andrej Predin prebiral napotke gospodinjam iz priročnika, natisnjenega leta 1955. se je začel nov cikel pogovorov Ultrabluzenje, ki ga sooblikujejo avtorji knjižne uspešnice Ultrablues Žiga X Gombač, Samo Rugelj in Boštjan Videmšek. Slednja sta se na noč knjige pogovarjala z ekstremnim športnikom Mihom Podgornikom. Številni obiskovalci so povsem napolnili prireditveni prostor v Konzorciju, nekateri med njimi pa so kar obdržali svoje sedeže še za drugi dogodek. V pogovoru Radi beremo, ki ga je povezovala Bernarda Žarn, so se o knjigah in branju pogovarjali: Marcel Štefančič, Maja Makovec Brenčič, Nataša Pirc Musar in Damjan Zorc. V iskrivem in iskrenem klepetu o knjigah so – nekateri tudi z zajetnim kupom svojih knjig – razkrili tudi zanimive dogodivščine, povezane s knjigami. Tudi v Knjigarni na Trubarjevi je bila noč knjige pestra. Prevajalca in odlična poznavalca fantazijske literature Boštjan Gorenc Pižama in Sergej Hvala Sneti sta poskrbela za rekorden obisk naše nove knjigarne v Ljubljani. Do zadnjega kotička so jo namreč napolnili oboževalci in bralci fantazijske literature. V Kopru je bila Noč knjige bolj mirna, a pred večernim dogodkom se je knjigarna Dom knjige lepo napolnila. Pogovor o knjigi Ljubimca z Vošnjakove ulice je bil prisrčen in čustven. Potomca Silve Ponikvar, David Gregorin in Vesna Rojina, ter dr. Mihael Glavan so z doživetimi pripovedmi spontano sprožili čustveni odziv obiskovalcev. Marsikatero oko se je orosilo tudi ob izjemnih interpretacijah Kajuhovih pesmi v izvedbi Darka Nikolovskega. Popravek V aprilski številki Naglasa sta bila pri članku V spomin Zvonki napačno navedena ime in priimek avtorja. Avtor članka je Edvard Pergar Konestabo. Za napako se iskreno opravičujemo. Uredništvo dogodki NAGLAS maj 2015 23 12. Cici umetnije Slavica REMŠKAR, Maja ŽUGIČ Katja ARH Marsikaj dobrega je mogoče narediti, če delamo skupaj. Tako smo v začetku maja Otroški vrtec Ajdovščina, Slovenski etnografski muzej, sponzor Nova KBM ter Cicibanovo in Cicidojevo uredništvo pripravili slavnostno odprtje 12. Cici umetnij. Bienalni natečaj je živ že 24 let. Otroci, ki so risali, slikali in kiparili za 1. Cici umetnije, so lahko že zdavnaj mamice in očki. (Bi bilo prav zanimivo izvedeti, ali je kdo naredil slikarsko kariero!) Letošnjo razstavo izbranih otroških likovnih izdelkov si lahko do 22. maja ogledate v SEM, nato se izbor seli v Pilonovo galerijo v Ajdovščini, februarja 2016 še v galerijo Grad v Slovenski Bistrici. Že več kot štiriindvajset let pa Utrinek z 12. CICI UMETNIJ se otroci igrajo in učijo v Cici Veseli šoli. Letnica ni čisto jasna, ker je bila Cici Vesela šola sprva imenovana Šiškarijada ali pa obravnavana kot del večje in starejše Pilove Vesele šole. Letos so reševali ciciveselošolske vprašalnike in dobili pohvalo pred- šolski otroci in šolarji iz približno 1000 ustanov, tudi iz šol slovenskega jezika v tujini. Skupaj več kot 82.000 deklic in dečkov. To bi bilo vrišča, če bi slišali vse naenkrat! Ne, Ciciban v svojem 70. letu nič ne kaže, da bi se staral. Rojstnodnevno leto mačka Murija Ester FIDEL arhiv MK VELENJE Maček Muri, ljubljenec mnogih generacij otrok in staršev, letos slavi 40 let. Njegova priljubljenost z leti še narašča, kar dokazuje tudi obisk njegovih rojstnodnevnih zabav v naših knjigarnah po celi Sloveniji. Maček Muri je luč sveta ugledal pred štiridesetimi leti. Pred kratkim na novo odkriti »rojstni list« (Meta in Mojca sta pridno pobrskali po arhivu) razkriva, da je zdaj že legendarna slikanica o mačku Muriju Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman izšla 8. decembra 1975. V štiridesetih letih smo jo v vseh treh različicah (Velika slikanica, Domače branje, miniaturka) natisnili že v več kot 150.000 izvodih; letošnji natis v Veliki slikanici pa je že 21. Muri bo namesto rojstnega dne praznoval kar rojstno leto, saj raja že od začetka leta in mora večkrat vestno usklajevati svoj urnik, da se Murija so se razveselili tudi v Velenju. lahko odzove vsem vabilom. Si sploh lahko kdo predstavlja, kako pestro bo, ko se bo srečal z abrahamom?! V maju je, kot pravim zvezdam pritiče, na veliki turneji po Sloveniji. Skupaj bo obiskal kar dvaindvajset knjigarn Mladinske knjige, rajal z otroki, se z njimi fotografiral in jih pogostil s torto. Občasno z nami deli svoje vtise in navdušenje; sporoča, da so zabave zelo raznolike – ponekod bolj umirjene in polne občudovanja, ponekod pa žurersko razigrane. Včasih v njegovih sporočilih zaznamo tudi kanček utrujenosti, čeprav Muri tega svoj živi dan ne bi priznal! Murija vabijo tudi številne knjižnice, vrtci in šole, zato držimo pesti, da bo do decembra, ko bo zares dopolnil 40 let, ostal v odlični kondiciji. Modrinova stran NAGLAS maj 2015 Maks Fabiani – arhitekt monarhije 24 Lidija GORŠIČ Ob letošnji stopetdeseti obletnici rojstva Maksa Fabianija se skuša Ljubljana s kar nekaj dogodki oddolžiti za dolgoletno spregledanost tega izjemnega urbanističnega snovalca in arhitekta velikih tehničnoinovativnih in umetniških moči. Modrinovci smo si ob zanimivi razlagi kuratorja Andreja Hrauskega (tudi avtorja Fabianijeve monografije, ki je izšla pri CZ; ponatis in nemški prevod sta tik pred vrati) ogledali razstavo v atriju Mestne hiše. Razstava Maks Fabiani – arhitekt monarhije skuša ponovno ovrednotiti celotno arhitektovo dediščino in ga prikazati kot povezovalca treh kulturnih svetov: slovenskega, avstrijskega in italijanskega. S Hrauskim smo si podrobneje ogledali »Fabianijevo Ljubljano«, kakršna je nastajala po katastrofalnem potresu leta1895, potem ko ga je napredni župan Hribar zaradi njegovega slovenstva in strokovnega ugleda, ki si ga je arhitekt pridobil s svojim delom na Dunaju, angažiral pri obnovi ali raje preobrazbi vasi v svetovljansko prestolnico. In res se je Ljubljana s k secesiji naravnano arhitekturo s številnimi novostmi, od kopalnic, centralne kurjave, dvigal do napeljave kanalizacije in telefonov, prelevila v moderno mesto. Poleg urbanističnega načrta so iz tega časa Hribarjeva palača, Dekliški licej, Mestna ubožnica in številne druge moderne zgradbe. Na Dunaju je najbolj znana njegova Urania, v Trstu Narodni dom in na rodnem Goriškem zasnova Štanjela. Velja pripomniti, da je bila med modrinovci, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo, peterica Fabianijevih sorodnikov: Alenka Drobnič s hčerko in Majda Fabiani s sinovoma. Med modrinovci, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo, je bila peterica Fabianijevih sorodnikov: Alenka Drobnič s hčerko in Majda Fabiani s sinovoma. Šmarnično-čemaževa pot Franjo BRGLEZ Še ne 50 km iz Ljubljane in že smo v Dolnji Planini pri cerkvi sv. Marjete, na izhodišču za potep po razčlenjeni hriboviti planoti Zagore, ki se razteza nad Planinskim poljem do gozdnate Hrušice. Pot se vzpne prek travnikov v gozd in nekaj časa je treba kar gristi navkreber do velike romarske cerkve sv. Marije, pribežališča grešnikov. Nekoč izjemno obiskana, danes skoraj pozabljena. Vzhodno od nje stoji okrogla kapelica, ki je starejša od cerkve. Po krajšem počitku nadaljujemo do Grmade (873 m), nato pa do ravnice z nepreglednimi rastišči čemaža. Seveda smo ga nabrali za juhico in za v solato. Desno od nas je Planinska gora (924 m), na katero se nismo povzpeli, saj je njen vrh v višini naše hoje. Po senčni gozdni cesti smo prišli do odcepa na razgledne senožeti, kjer smo nekaj časa poležavali na dišečih travah in se odločili, da se podamo še na bližnjo planino Lašče, od koder so neprecenljivi pogledi na Planinsko polje, zadaj na Cerkniško jezero in Slivnico, južno na Javornike in Sveto Trojico, jugozahodno na Postojnsko kotlino in Nanos. Na severu skozi razredčeni gozd opazimo še pogorje Triglava. Vračamo se na prvotno senožet, kjer naberemo Počitek na senožetih Planinske gore vršičke smreke, še malo poležavamo in se spustimo do lovske koče, kjer nas je oskrbnik pogostil s pijačo. Nato pa zletimo po ozki in strmi potki do Marijine cerkve in za kapelico po kozji stezici na pot, po kateri smo se povzpeli. Tu je rastišče šmarnic, ki so tako omamno dišale, da smo si jih natrgali za domov. Pot je primerna za družine z otroki in tudi za starejše, saj jo lahko poljubno krajšamo ali podaljšujemo. Modrinova stran NAGLAS maj 2015 25 Sedemnajst zmagovalcev druge etape Meta INTIHAR Sanda ŠUKAROV Za začetek nekaj podatkov iz žepnega vodnika: E7 – evropska pešpot, ki poteka od Atlantika do Črnega morja in je dolga približno 5000 km. Slovenski del se imenuje Naprudnikova pot od Soče do Mure in meri okoli 600 km. V Slovenijo vstopi na nekdanjem mejnem prehodu Robič, izstopi pa v Hodošu. Sedemnajst kekcev se nas je v zgodnjem nedeljskem jutru zbralo na zbornem mestu v Tivoliju, da bi nas avtobus popeljal na začetek naše druge (dejansko tretje) etape na Petrovo Brdo. Naselje leži na 803 m nadmorske višine, na prevalu med Baško grapo in Selško dolino ob cesti Železniki–Bača pri Modreju. Koča na našem izhodišču je bila še zaprta, zato nas je želja po jutranji kavici kar hitro minila in ni nam preostalo drugega, kot da smuknemo v planinsko opravo, napravimo skupinsko sliko in se odpravimo za Lenčo po cesti proti Podporeznu in Cilj prvega dne: Blegoš. S prijaznim pozdravom. sledimo kažipotu za Porezen. Ko zapustimo cesto, se začne strma ovinkasta pot skozi gozd proti vrhu 1630 m visokega Porezna. Na začetku poti nas je še spremljalo sonce, bolj ko smo se bližali vrhu, bolj so se okoli nas začele poditi goste megle, in ko smo prišli iz gozda na travnik, se je močno okrepil tudi veter, zato so kape in rokavice iz naših nahrbtnikov kaj hitro romale na prava mesta. V planinskem domu Antona Žvana - Borisa smo se okrepčali s toplim čajem in odličnim Silvinim pecivom in že smo bili pripravljeni za nadaljevanje poti. V nekaj minu- tah smo dosegli vrh, a megla nam je preprečila vse veličastne poglede, ki se ponujajo od tod. Sestopili smo po grebenu levo v smeri Davče. Vas slovi kot najbolj razpotegnjena in najširša slovenska vas, pot nas vodi iz vasi po asfaltni cesti do parkirišča smučarskega centra Cerkno, kjer zavijemo na kolovoz, potem pa kar naravnost po smučišču navzgor do vrha Črnega vrha, kjer dobimo drugi žig. Nadaljujemo po prijetni grebenski poti proti Blegošu in po slabih dveh urah smo na cilju prvega dne – pri Koči na Blegošu, kjer prenočimo. Naslednje jutro sledi najprej vzpon na vrh Blegoša (1562 m), ki je bil tudi ves v megli, zato smo spet prikrajšani za prelepe razglede, a ostankov utrdb Rupnikove linije ne moremo zgrešiti. Sestopimo po zelo strmi in zahtevni poti na Črni kal in nadaljujemo po cesti, ki pelje pod Koprivnikom proti Mlademu vrhu. Mnogi od nas smo prvič slišali za ta 1374 m visoki vrh. Sledi zelo strm spust, med poljanami čemaža, na preval med Mladim in Starim vrhom, pa spet strmo navzgor na Stari vrh. Noge postajajo že težke, a misel na počitek v Koči na Starem vrhu nas opogumi, da nadaljujemo pot in se direktno po smučišču spustimo do nje. V daljavi že vidimo Lubnik, naš zadnji vzpon na tej etapi, do katerega pa so še dobre tri ure hoda, večinoma po stari vojaški cesti, ki se vseskozi rahlo, a vztrajno dviga. Ko nam kažipot nakaže, da je do vrha še 40 minut, nas rahla aprilska ploha spomni na to, da so nam vremenarji pravzaprav za oba dneva našega pohoda obljubljali dež. Ne obupamo, nadaljujemo, dež preneha, še preden prisopihamo do koče. Potem pa še dooooolg spust do Škofje Loke, končnega cilja naše etape. Za konec še malo statistike: v dveh dneh smo premagali 2570 m višine in prehodili 47 km, o žuljih, bolečih kolenih in težkih nahrbtnikih pa statistika molči. anketa NAGLAS maj 2015 26 Kakšni so vaši idealni pogoji za branje knjig? Tamara Pušpan - Prinčič, Grafika Soča Hm, glede na to, koliko časa imam zase oz. za branje knjig … to so zadnje minute dneva, preden zaspim … Sigurno želim imeti takrat mir, da se v knjigo poglobim in ob tem uživam. ko, ko lahko vzamem knjigo v roke; že na vsakodnevni vožnji z avtobusom v službo in nazaj, v čakalnici pri zobozdravniku … Kraj in čas mi sploh nista pomembna, pomembna je dobra knjiga. Da združim prijetno s koristnim, je eden od zelo pomembnih (ali kar ključnih) razlogov za izbor tudi potencialna možnost za čim več podčrtank. Idealen pa je lahko prav vsak trenutek, zato imam vsaj eno knjigo vedno v torbici; tudi zato je ta običajno velika in temu primerno težka, ampak nič ne de. Aleš Kostanjevec, MKZ Danijela Perat, Grafika Soča v postelji, ki sva si jo delili. Ko pa sem sama osvojila abecedo, pa me ni nič ustavilo pri prebiranju knjig. V najstniških letih sem najraje brala na podstrešju. Njegova mračnost mi je spodbujala domišljijo, oddaljenost pa zavetje pred starši in njihovimi ukazi. Ljubezen do branja sem ohranila vse do današnjih dni. Brala sem že vsepovsod in pri tem nimam posebnih zahtev. Potrebujem samo malo miru in dobro knjigo. Če me ne premaga utrujenost, berem vsak večer pred spanjem. Branje je zame kot skodelica čaja, ki me umiri po napornem dnevu. Stane Borovnik, MKT Uffff … idealni pogoji so bili, ko v mojem življenju še ni bilo razigranega dveletnika. Takrat sem, ko sem imela 5 minut časa, vzela knjigo v roke in brala … ni bilo pomembno, ali so bili idealni pogoji izpolnjeni ali ne. Važno je bilo, da sem imela res dobro knjigo v rokah. No, takrat sem brala zase, sedaj je pa mojih »idealnih« 15 min pred spanjem, ko s sinkom vzameva otroško knjigico in jo po dolgem in počez prelistava in prebereva. Idealen pogoj za branje je samo en, in to je MIR, kar pa je ob družinskem življenju in vsakodnevnih obveznostih z dvema živahnima hčerkama (6 in 2 leti) misija nemogoče. Zato je najbolj idealen čas za branje (pozno) zvečer, ko se vse umiri. V idealnem svetu bi bili idealni pogoji za branje odmaknjena peščena plaža, pozibavanje v viseči mreži med dvema palmama, rahel piš vetra in pljuskanje valov ... mmmmm, kdaj bo to? Ida Sluga, MKT Darja Klemenčič, MKZ Za branje ne potrebujem nekih idealnih pogojev, izkoristim vsako prili- Knjige in s tem povezano branje me spremljajo že vse življenje. Spominjam se zgodnjega otroštva, ko mi je brala starejša sestra. Največkrat Ko govorimo o knjigah ali še bolj natančno, o leposlovju, bi lahko našli pisano paleto tipov današnjega bralca. Nekateri bralci lahko knjige berejo povsod in v vseh okoliščinah, drugi potrebujejo za branje točno določene pogoje. Sam spadam med prve. Na delo se vozim z mestnim avtobusom, kar ponuja idealne pogoje za krajšanje večno predolgega seznama »moraš prebrati« knjig. Običajno se vedno najde kak prost sedež med razposajenimi učenci in dijaki, ki pa jih ne slišim več, takoj ko se pred mano odpre črno-beli ples. Večkrat berem tudi stoje, s knjigo v eni roki, v drugi varnostno držalo. Saj se da. Sicer so pa zato nastale žepnice, mar ne. Tako se skozi leto nabere kar lepa kopica prebranih knjig. Pa še čas vožnje je dobro izkoriščen. Doma in na dopustu leposlovja ne berem, ker je tam toliko drugih stvari, ki jih v knjigah (še) ni. dogodki / napovedujemo NAGLAS maj 2015 27 Ester FIDEL Četrto srečanje jubilantov Mirjam PEZDIRC Srečanje jubilantov Mladinske knjige se z utrjevanjem tradicije pomika v pomlad. Letos je skupinska fotografija nastala na s soncem obsijanem vrtu gostišča Šestica. Naši sodelavci, ki so v preteklem letu dopolnili 20 oziroma 30 let delovne dobe v Mladinski knjigi Trgovini, Mladinski knjigi Založbi oziroma Grafiki Soča, so se na srečanju zbrali 23. aprila, na svetovni dan knjige. Knjiga, ki je vsakodnevna spremljevalka jubilantov v delovnem in prostem času, je spremljala tudi prijetno druženje sodelavcev iz cele Slovenije. Za spomin so namreč prejeli knjigo Ljubimca z Vošnjakove ulice – Pisma Silve Ponikvar in Karla Destovnika Kajuha, ki je na lanskem knjižnem sejmu dobila nagrado naj knjiga. Anekdoti iz telefonskega studia Svetovalka kliče gospoda XY, oglasi se žena in prijazno pove, da gospoda trenutno ni doma, bo pa dosegljiv malce kasneje. Čez dve uri svetovalka ponovno pokliče, zopet se oglasi gospa in hudomušno pove: »Veste, še zdaj ga ni nazaj, ampak ko bo lačen, bo pa že prišel domov …« Svetovalka pokliče gospoda z željo, da bi ga navdušila za knjigo Zdravilne rastline. Gospod jo prekine: »Zdajle pa res ni primeren čas, sem ravno sredi kosila …«. Svetovalka: »Kdaj vas pa lahko pokličem?« Gospod: »Čez dve leti.« Napovedujemo Kmalu izidejo naslednje knjige: • S puško in knjigo, Božo Repe • Domorodje, Jože Horvat • Lažna mesta, John Green • Ostrina, Gillian Flynn • Ne premikaj se, Margaret Mazzantini • Breztežni, Valeria Luiselli • Dojenčkov album – Maček Muri, Jelka Reichman, Kajetan Kovič • Prebujena, Sylvia Day • Predaj se ljubezni, J. C. Reed • Naša domača kuhinja, Tanja Dusy, Christa Schmedes • Minecraft, neuradni vodnik Božo Repe S puško in knjigo Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945 5 najbolje prodajanih knjig v aprilu 2014 MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA 1.Druga svetovna vojna, Richard Holmes 2.Umetnost, velika ilustrirana enciklopedija 3.Tek in maraton, Rajeev Doshi, Phil Gamble, Ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne Adam Brackenbury 4.Maček Muri, Kajetan Kovič, Jelka Reichman 5.Po sončnih obronkih Slovenije, Franci Novak, Urban Golob KAKO SE JE ZGODILA, ODVILA IN RAZPLETLA CANKARJEVA ZALOŽBA 1.Marija Terezija, Franz Herre 2.Tretji rajh, Richard James Overy 3.Slovenija v zgodbah, Darinka Kladnik 4.Hitler, Ian Kershaw 5.Trikrat ob zori, Alessandro Baricco MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA NOVO 1.To noč sem jo videl, Drago Jančar, Modrijan 2.Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Jerneja Jošar, Mladinska knjiga 3.Maček Muri, Kajetan Kovič, Jelka Reichman, Mladinska knjiga 4.Življenje je tvoje, Louise Hay, Iskanja 5.Mož z imenom Ove, Fredrik Backman, Mladinska knjiga MOZAIK KNJIGA 1.Bašta, velika ilustrovana enciklopedija 2.Godišnji običaji u Srba + Srpske slave (komplet) 3.Godišnji običaji u Srba (v darilni škatli), M. in N. Nedeljković 4.Životinje, velika ilustrovana enciklopedija 5.Godišnji običaji u Srba, M. in N. Nedeljković MK SKOPJE 1.Gradina + Rastenija 2.Makedonski crkvi i manastiri, Maja Angelovski-Panova 3.Gradina, velika ilustrirana enciklopedija 4.Domašen gotvač, N. Vuković 5.Makedonski slavi – zalog za pokoleniata, I. Nikovski • Bogato ilustrirana knjiga z novimi dejstvi in prikazom dogajanja po vsem svetu • Več kot 1000 fotografij, številni zemljevidi in časovni trakovi • Najpomembnejše bitke, razvoj tehnologije, pričevanja udeležencev IJA E JUN © Mladinska knjiga MK BEOGRAD Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige 1.Savjeti iskusnih vrtlara – RD 2.Neotkrivena Hrvatska, več avtorjev 3.Jedne noći u ponoć, Lisa Kleypas 4.Vikont koji me volio, Julia Quinn 5.Sirova hrana, Mihaela Devescovi IZID Mednarodna uspešnica o Hitlerjevi diktaturi. Božo Repe o narodno osvobodilnem boju Slovencev.