docšt. 225, oktober 2014
download 
Report Transcription
št. 225, oktober 2014
Naglas Intervju: Dr. Marko Snoj 225 Časopis Skupine Mladinska knjiga Aktualno: Frankfurtski knjižni sejem oktober 2014 Osebnost meseca: Sergej Steržaj Modri koledarček Torek, 21. oktober –sobota, 25. oktober Četrtek, 23. oktober Piki vabi v pravljični svet Ogenj, rit in kače niso za igrače V oktobru obiskujeta knjigarne Mladinske knjige pravljični junak Piki in njegova prijateljica Nika. Otroci so ju navdušeno sprejeli že v večini knjigarn Mladinske knjige, do konca meseca pa bosta obiskala še preostale. • torek, 21. oktober, ob 17. uri, Mladinska knjiga Qlandia Kranj • sreda, 22. oktober, ob 10. uri, knjigarna Konzorcij • četrtek, 23. oktober, ob 18. uri, Dom knjige Koper • petek, 24. oktober, ob 18. uri, Mestna knjigarna Novo mesto • sobota, 25. oktober, ob 12. uri, Mladinska knjiga Qlandia Nova Gorica Vabljeni na pogovor o knjigi, ki – med drugim – prinaša tudi prvo raziskavo spolnosti Slovencev, ki so živeli v prvi polovici 20. stoletja! • četrtek, 23. oktober, ob 18. uri, Mestna knjigarna Maribor Sreda, 22. oktober Praznik Čebelice s Sapramiško in Svetlano Makarovič Praznik Čebelice letos praznujemo s Svetlano Makarovič in Sapramiško v izvedbi Asje Kahrimanović iz Lutkovnega gledališča Ljubljana. Praznik Čebelice je vrhunec praznovanja meseca kakovostnih otroških knjig v knjigarnah Mladinske knjige. Praznujemo ga 22. oktobra, na obletnico rojstva pravljične urednice Kristine Brenkove. Letos bo posvečen Svetlani Makarovič, vsestranski umetnici, eni najboljših ter najpomembnejših ustvarjalk, in njenim pravljicam, zbranim v obsežni novi knjigi Zlata mačja preja. Po predstavi Sapramiška bo Svetlana Makarovič podpisovala svoje knjige. • sreda, 22. oktober, ob 17. uri, knjigarna Konzorcij Ponedeljek, 10. november–sobota, 15. november Frankfurt po Frankfurtu Letošnja prodajna razstava tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu, že 28. po vrsti, bo potekala v prostorih knjigarne Konzorcij od 10. do 15. novembra. Kot na knjižnem sejmu v Frankfurtu bo tudi pri nas dežela v gosteh Finska, zato bomo med drugim pripravili izbor knjig v finskem jeziku, tako slovenskih avtorjev kot finskih. V sodelovanju z Veleposlaništvom Finske v Sloveniji pripravljamo še posebej zanimiv dogodek – Finski večer. • ponedeljek, 10. november, ob 11. uri, knjigarna Konzorcij Četrtek, 13. november Pogledi na prihodnost knjižnic Mednarodna strokovna konferenca, ki jo bomo organizirali v okviru razstave tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu, bo poskušala odgovoriti na vprašanje, kako ponuditi vsebine sodobnemu bralcu ter kako kot sodobno kulturno, izobraževalno, informacijsko in socialno središče zadovoljiti njegove rastoče potrebe, želje in pričakovanja. Svoje poglede na prihodnost knjižnic bodo z nami delili predstavniki knjižničarske stroke iz tujine ter domači predavatelji, predstavniki splošnih, šolskih, visokošolskih, znanstvenih ter specializiranih strokovnih knjižnic. Konferenca je primarno namenjena slovenskim knjižničarjem ter drugim strokovnjakom s področja knjižničarstva. • četrtek, 13. november, ob 9.30, konferenčna dvorana Mladinske knjige, Modra hiša, Slovenska 29, Ljubljana Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica; Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik, Urška Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na naslovnici: generacije Modrinovih košarkarjev; foto: Silvo Mramor • Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.300 izvodov Mens sana in corpore sano (Zdrav duh v zdravem telesu) Bojana ZARNIK Sreda, 5. november–četrtek, 13. november Boštjan Napotnik in Boštjan Gorenc Pižama: Orodjarna Priljubljeni blogovski chef (www.kruhinvino.com) je v svoji prvi knjigi, Kuhinja za prave moške, raziskoval, kakšno je »moško« stanje duha za štedilnikom. V nadaljevanju, Orodjarni, pa se posveča orodjem, ki jih uporabljamo v kuhinji. V knjigarnah MK bo o receptih in orodjih na zabaven način razpredal z Boštjanom Gorencem Pižamo. • sreda, 5. november, ob 18. uri, Mestna knjigarna Maribor • četrtek, 6. november, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij • četrtek, 13. november, ob 19. uri, Dom knjige Koper Četrtek, 6. november Jelka Ovaska: Lovke V pogovoru, ki ga bo vodila Carmen L. Oven, nam bo avtorica Jelka Ovaska odstirala ozadja slovenske tranzicije in z njo povezanega gospodarskega kriminala, kar je bila podlaga za njen kriminalni roman Lovke. Obeta se nam zanimiv pogovor, ki bo tako kot pri prvi uspešnici Severnica nad Olimpom začinjen z avtoričinimi duhovitimi opažanji. • četrtek, 6. november, ob 18. uri, Dom knjige Koper Rada imam oktober. Vonj po jeseni, škrlatne barve narave, pobiranje jesenskih pridelkov, prvi kostanj. Kaj je lepšega kot v lepoti jesenskega gozda teči po šelestečem listju, stran od mestnega vrveža, v tišini, sama s sabo. Slišiš le utrip svojega srca, utrujene misli se spočijejo in težave se naenkrat ne zdijo več nerešljive. Porajajo se nove ideje in zamisli in svet naenkrat dobi popolnoma novo dimenzijo. V današnjem hitrem tempu življenja je izredno pomembno, da skrbimo za svoje telo, se v njem dobro počutimo in smo tudi zato bolj srečni, bolj uspešni. Poskrbeti moramo za redno športno aktivnost. Lahko je to samo sprehod v naravi, tek, ples, kolesarjenje, joga. Pomembno je le, da nas osrečuje in nam daje občutek, da živimo. Privoščimo si dobro in zdravo hrano, tako, ki nas podpira pri delovanju in aktivnosti ter nas ne utruja in črpa energije iz nas. In če to hrano še sami pridelamo na svojem zelenjavnem vrtu, nam to daje še posebno zadovoljstvo in zavest, da smo naredili nekaj dobrega za svoje telo. S tem ko poskrbimo za svoje dobro fizično počutje, hkrati poskrbimo za ravnotežje. Ravnotežje med umom in telesom. In ko človek pride v stik s sabo, s svojo dušo, se pomiri tudi z življenjem. Oktober je v Ljubljani še prav posebej zaznamovan s športom in zdravim načinom življenja. Konec oktobra namreč vsako leto poteka tradicionalni ljubljanski maraton, letos že 19. po vrsti. Ljubljano takrat preplavi tisoče tekačev vseh starosti in pravo veselje je pogledati, koliko ljudi teče, zdravo živi, si želi doseči več in sledi svojim ciljem. Trendi zdravega načina življenja se odražajo tudi v knjigarni. Vse več ljudi povprašuje po knjigah, ki govorijo o uravnoteženi zdravi prehrani, teku, tehnikah sproščanja, ekološkem vrtnarjenju in podobno. Tudi dogodki, ki jih v knjigarni organiziramo na te teme, so najbolj obiskani. V letošnjem oktobru smo na primer gostili Sanjo Lončar, ki je s svojim predavanjem o zdravilnih učinkih začimb in zelišč v knjigarno privabila preko sto obiskovalcev. Prav tako v oktobru pripravljamo večer »Pot do zena« ter predstavitev knjige Ultrablues, v kateri trije pisci in tekači Samo Rugelj, Boštjan Videmšek in Žiga X Gombač opisujejo, kako so se lotili stokilometrskega ultramaratona v puščavah in gorah južnega Utaha. Svoje izkušnje so zapisali v tekaškem, potopisnem in avtobiografskem delu. Predstavitev knjige bo potekala prav pred 19. ljubljanskim maratonom in prepričana sem, da bo Konzorcij spet napolnjen do zadnjega kotička. Oktobrski dnevi so torej kot nalašč za začetek nove poti. Za čnimo jih naspani, z nasmehom na obrazu. Po zdravem in uravnoteženem zajtrku bomo dobili ravno prav energije za delo, ustvarjalnost in nove ideje. Po službenih obveznostih pa se odpravimo ven, v naravo. Na tek, na kolo, na sprehod. Zvečer, ko smo prijetno utrujeni in zadovoljni z opravljenim delom, pa v roke vzemimo še dobro knjigo. Knjiga je namreč za dušo to, kar je telovadba za telo. Je pot od slabega k dobremu, od noči k novemu dnevu. Kako čudovito je lahko življenje! intervju NAGLAS oktober 2014 4 »Dober slovar ne nastane v petih letih« Darja DIVJAK JURCA Saša KOVAČIČ Pred kratkim je več kot dvajset let po zaključku prve izšla druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so jo pripravili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, založila pa Cankarjeva založba. Dve obsežni knjigi skupaj prinašata skoraj 100.000 slovarskih iztočnic, prek 220.000 pomenskih razlag, slovar pa je za kupce knjižne izdaje na voljo tudi na spletu. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predstojnikom Inštituta, prof. dr. Markom Snojem. Druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika je ugledala luč sveta. S kakšnimi občutki ste jo sprejeli ustvarjalci? Navsezadnje gre za plod dolgega in trdega dela. XXKot vsako rojstvo tudi rojstvo knjige človeka navda z dobrimi občutki. Večina sodelavcev je izid SSKJ2 sprejela z zadovoljstvom. Slovar seveda ni popolnoma nov, je pa dopolnjen in deloma prenovljen. Več si v današnjih časih ne bi mogli privoščiti, pa tudi ne bi bilo smiselno. Trudili smo se ujeti optimalno razmerje med vloženim delom in končnim izdelkom. Presodili smo, da je bilo poldrugo leto dela sedem- do dvanajstčlanske skupine optimalna rešitev. Kaj v primerjavi s prvo izdajo prinaša druga izdaja SSKJ? XXZadnja knjiga prve izdaje je izšla pred 23 leti, od izdaje prve knjige pa nas loči že 44 let. V tem času se je v jeziku marsikaj spremenilo in to smo poskušali ujeti v drugo izdajo SSKJ. Najprej so to nove besede, ki jih leta 1970 ali tudi še leta 1991 ni bilo. Primer je beseda tajkun. Tajkunov včasih nismo imeli, danes pa so žal tudi pri nas. Imamo, denimo, pomelo, pesto, mocarelo, kar zdaj kupujemo z evri, tudi evrčki, kot smo pred časom kupovali s tolarčki in še prej z dinarčki. Podobno je pri besednih zvezah, ki jih ravno tako – ne na ravni iztočnic, temveč nižje v slovarskih sestavkih – najdemo v slovarju, denimo družabna omrežja. Drugi sklop so stare besede z novimi pomeni, ki so se uveljavili v zadnjih desetletjih. V prvi izdaji je tolar pojasnjen kot avstrijski in nemški veliki srebrnik, zdaj pa izvemo, da je bil tolar v letih od 1991 do 2007 tudi slovenska nacionalna valuta. Spremenili ali vsaj dotaknili smo se še marsičesa, recimo zgledov rabe, ki preprosto niso več ustrezali današnjemu svetu, nekateri so postali celo žaljivi, čeprav pred desetletji niso bili. V sestavku ciganček je bil npr. zgled umazan ciganček, v SSKJ2 pa najdemo zgled kodrolas ciganček, ki tudi za današnje pojmovanje ni žaljiv. Približno 20.000 geselskih sestavkov je tako ali drugače spremenjenih. Posodobljene so torej tudi razlage družbeno občutljivih besed (buzarant, cigan, koruznik, družina …). So takšne besede poseben izziv, ker so razlage hitro lahko ideološko, nazorsko … obarvane? Pričakujete kakšno javno polemiko? XXTežko napovem, kaj se bo razvilo. Te razlage so v SSKJ2 posodo- bljene, morda za nekatere preveč, za druge premalo. Ljudje smo različni in stvari različno pojmujemo, slovar pa prinaša čim bolj splošno sprejemljivo razlago. Če je bila slovarska razlaga pojma družine v času izhajanja prve izdaje (geslo je iz prve knjige, kar pomeni, da je bilo napisano v šestdesetih letih prejšnjega stoletja) »zakonski par z otroki ali brez njih«, je današnje splošno pojmovanje družine bližje razlagi »skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki«, saj vemo, da je družina lahko tudi enostarševska. V tem sestavku je omenjena in razložena tudi istospolna družina. Podobno smo se dotaknili tudi mnogih drugih sestavkov, ki obravnavajo družbeno občutljive besede. V slovar je vključeno novejše besedje, ki se je uveljavilo v zadnjih desetletjih. Veliko je besed, prevzetih iz tujih jezikov, zlasti angleščine. Kaj vpliva na to, da se za določeno tujo besedo uveljavi slovenska ustreznica (denimo grenivka za grapefruit, zgoščenka za CD, računalnik za computer), za druge (wellness, airbag …) pa ne? XXVečina teh besed res izhaja iz angleščine oziroma, natančneje, so prišle k nam prek angleščine, saj so intervju NAGLAS oktober 2014 5 Kakovostnega slovarja, kot je SSKJ, oziroma slovarja, ki bi bil dostojen naslednik SSKJ, ni mogoče sestaviti v nekaj letih. mnoge tujke tudi v angleščini. Beseda tajkun je, denimo, kitajska, čeprav je k nam prišla prek angleščine. V kitajščini pomeni »velik gospod« in tisti taj v tej besedi je isti kot v besedi tajfun, ki v izvornem jeziku pomenu »velik veter«. Podobno je s kompjuterjem. Koren besede namreč izvira iz latinskega glagola computare, ki pomeni »računati«, mi smo ta izraz prevedli in dobili slovensko ustreznico. Na vprašanje, zakaj se nekateri pojmi poimenujejo s slovenskimi besedami, pri drugih pa ostane tujka, lahko odgovorimo le deloma. Ko nova pojmovnost ali predmetnost pride k nam kot kulturna dobrina, jo pogosto sprejmemo skupaj s poimenovanjem. Če se nekdo pravočasno spomni ustreznejšega domačega poimenovanja, ki je motivirano znotraj slovenskega jezika, ima takšno poimenovanje dobro možnost, da se uveljavi, kot se je npr. grenivka. Mora pa biti ustreznica res dobra in ponujena v pravem času. In tega po navadi ne naredijo jezikoslovci. Včasih se novo poimenovanje prime, kot rečemo, včasih ne. Zanimiv je primer besede wellness, ki jo v enem od pomenov slovenimo kot center dobrega počutja, kar pa je malo predolgo, preokorno, da bi zares zaživelo. Odločiti se je tudi treba, ali bomo besedo zapisovali po angleško ali po slovensko in kako jo bomo izgovarjali. Zanimivo je, da so imeli direktorji hotelov celó zborovanje v Laškem, kjer so zagovarjali stališče, da moramo uporabljati angleški zapis wellness in jo po angleško tudi izgovarjati. Na velikem panoju pa so imeli besedo zapisano napačno. Samo z enim l-jem. Pomembno jim je bilo torej, da je angleško, se pravi imenitno, pa čeprav narobe. V SSKJ2 je ta nova beseda prednostno zapisana podomačeno kot velnes, saj nam samo tak zapis omogoča neproblematičen zapis pridevnika velneški. Kakšno prihodnost napovedujete sebku, slovenski ustreznici besede selfie? XXTo bomo videli v prihodnosti. Prav za ta in temu podobne primere smo na Inštitutu vključili družabna omrežja. Oktobra namreč izide tudi samo spletni Sprotni slovar slovenskega jezika, ki v prvi vrsti vsebuje naše najnovejše besede. Pri besedah tujega izvora, kot so npr. selfi, skike, sup, na spletu lahko predlagamo domače ustreznice in prek Facebooka zanje tudi glasujemo, všečkamo. Predlagane besede, če se bodo uveljavile v rabi, bodo sčasoma lahko prišle v slovar knjižnega jezika. Resna ustanova, kot je ZRC SAZU, podaja roko družabnim omrežjem in popularni kulturi. Pohvalno. XXPopularna kultura in družabna omrežja so zelo resne stvari. Ignoriranje družabnih omrežij, ki ponujajo toliko novih možnosti medsebojne komunikacije, bi bilo neodgovorno, in sicer ne glede na to, ali se s takim načinom komunikacije notranje strinjamo ali ne. Gradivo za prvo izdajo SSKJ temelji predvsem na slovenskih klasikih in publicističnih objavah iz 20. stoletja, novo gradivo pa je bilo zbrano iz sodobnih besedilnih zbirk. Kaj vse vam pri pripravi slovarja omogočajo sodobna računalniška orodja? XXTudi v sodobnih računalniških besedilnih zbirkah so leposlovna dela in časopisne objave, le da je prvih v odnosu do drugih premalo. Sicer pa si brez sodobnih računalniških orodij danes slovaropisja ni mogoče zamisliti. Brez sodobnih tehnologij danes ne more nastati noben resen slovar. Odkar so računalniki tako zmogljivi, da lahko obdelujejo velike količine podatkov, se je temu prilagodila tudi programska oprema. Gradivo se je že davno preneha- lo zbirati na lističih, zdaj se zbirajo celotna besedila, ki jih potem obdelujemo, analiziramo, razporejamo besede z različnimi računalniškimi orodji in programi. Gradiva je neprimerno več kot nekoč, veliko težje je obvladljivo in tudi manj je izbrano, manj kakovostno. S sodobnimi tehnologijami in človeškim pregledom je treba ugotoviti, kaj je primerno za vključitev v slovar in kaj ne. V javnosti je bilo slišati glasove, ki so zelo neposredno odsvetovali nakup druge izdaje SSKJ, češ da bo v nekaj letih na spletu na voljo nov in bolj ažuriran slovar slovenščine. Povejte, prosim, kdo so zagovorniki takšnih stališč in v čem so prednosti SSKJ pred izključno računalniško pripravljenimi slovarji? XXNapovedovanje je sicer nehvaležno, lahko pa zagotovim, da kakovostnega slovarja, kot je SSKJ, oziroma slovarja, ki bi bil dostojen naslednik SSKJ, ni mogoče sestaviti v nekaj letih. Dober slovar se v ugodnih okoliščinah dela vsaj 20 let. Tudi najsodobnejše izkušnje (recimo nizozemskih in poljskih slovaropiscev, ki trenutno pripravljajo samo spletni slovar) kažejo, da je v petih letih mogoče narediti približno 15.000 slovarskih sestavkov, dober oziroma obsegovno zadosten slovar pa jih potrebuje okrog 100.000. Slovar se res dela z računalnikom, vendar z njim še vedno upravlja človek. In to ne kdor koli, temveč usposobljen slovaropisec. Strokovnjak odbira in presoja vsak podatek, ki pride v slovar. Za slovar srednjega obsega, ki ima kot SSKJ okrog 100.000 slovarskih sestavkov, to pomeni približno dva milijona odločitev. Te odločitve morajo nastati v človekovi glavi, ne v računalniškem procesorju. Računalnik je le človekov nepogrešljivi pomočnik, ne njegov gospodar. Lju- intervju dje, ki odsvetujejo nakup SSKJ, so skoraj brez slovaropisnih izkušenj, saj doslej še niso sestavili nobenega upoštevanja vrednega enojezičnega slovarja. Pretekle institucionalne izkušnje, ki so primerljive s tujimi, pa vendarle nekaj štejejo. S knjigama kupci prejmejo ključ za dostop do e-različice. Zakaj je dobro, da je SSKJ izšel v knjižni obliki? Nekateri menijo, da je za tiskano izdajo škoda denarja, češ, kdo pa danes še brska po »papirnatih« slovarjih. XXSpletni izdaji niti ne bi rekel različica, saj ima do pike enako vsebino kot tiskana izdaja. Celo kako napakico, ki smo jo odkrili v knjigi, smo pustili nepopravljeno. Če bi jo popravili, bi se prekršili zoper verodostojnost. Tiskana izdaja je namreč porok, da se slovarsko besedilo ne bo čez noč spremenilo. Na SSKJ se namreč sklicujejo tudi na sodiščih, v pravnih postopkih, kjer gre za zelo resne stvari, ko je pomembno, kaj točno določena beseda pomeni, ali je slabšalna, vulgarna, ali je z njo nekdo nekoga užalil … Te reči morajo ostati nespremenjene celotno življenjsko dobo slovarja. Generacija nekako do petdesetega leta starosti bo morda res skoraj izključno uporabljala spletno izdajo, tudi jaz. Ni pa malo ljudi, ki bodo pogosto uporabljali tiskano, in med temi so tudi mlajši. Predvsem pa je med zahtevnejšimi uporabniki mnogo takih, ki bodo za določene potrebe uporabljali tiskano, za druge pa spletno izdajo. Če želim videti odnose med besedami, kako je slovar sestavljen, listati po njem, ga preprosto prebirati, je veliko primernejša tiskana izdaja, če pa me zanima posamezen slovarski sestavek, če potrebujem hitro informacijo, je priročneje pogledati v računalnik. Ob tem ne smemo pozabiti, da približno 20 odstotkov Slovencev še vedno nima dostopa do interneta. Zgodi se tudi, da zmanjka elektrike, da odpove povezava do interneta ali NAGLAS oktober 2014 da je občasno tako slaba, da človek nima veselja čakati na odziv strežnika. Dalje, slovarska datoteka na strežniku je zelo občutljiva za močnejše zunanje vplive. V primeru naravne katastrofe bi se slovar lahko celo dokončno izgubil, zato je seveda treba imeti varnostne kopije na prostorsko oddaljenih mestih, teh pa je tudi samo nekaj. Če pa knjigo razmnožimo v več tisoč izvodih, ni mogoče, da bi se znanje za vedno izgubilo. Izkušnje kažejo, da so se nekatere dvajset, trideset let stare datoteke že za vedno izgubile, medtem ko se nam je skoraj 500 let stara Trubarjeva Cerkovna ordninga do danes ohranila v dveh izvodih, čeprav so večji del naklade zažgali že v 16. stoletju. V prednaročilu je bilo prodanih okrog 3000 izvodov SSKJ2. Ste zadovoljni z dosedanjo prodajo? XXSem, čeprav gre tukaj bolj za vprašanje zadovoljstva založbe. 3000 izvodov knjige, ki res ni poceni, čeprav se za denar dobi veliko, v današnjih težkih časih ni slabo. V kakšni »kondiciji« je po vašem naš materni jezik? Pesimisti ob pogledu na imena trgovin, lokalov … v angleščini in drugih jezikih ter ob najstniškemu slengu, ko se čejndža mjuzik na founu, zaskrbljeno zmajujejo z glavo. Gre za nasilje nad slovenščino ali je večje nasilje, če poskušamo v dobi globalizacijo te procese preprečiti? XXOboje. Alternativa nasilju je toleranca. V današnjem svetu in času je to morda pravi odgovor, ne vem pa, 6 če bo vedno. Ne želim prerokovati, vem pa, da je bila slovenščina kot relativno majhen jezik vedno na prepihu tujih jezikov. V preteklosti je bil glavni razlog geografski, saj živimo na edinstvenem stičišču slovanske, germanske, romanske in madžarske kulture. V času globalizacije geografska lega ni več tako bistvena. Zdaj pripadamo zahodnemu svetu, kjer trenutno prevladuje slaba angleščina. Tudi glede vprašanja prestižnega jezika v preteklosti ni bilo dosti drugače. Pred dvesto leti je imela tako vlogo latinščina, imeli so jo za nadjezik. Pred sto leti je za nadjezik veljala nemščina, nekoliko pozneje srbohrvaščina. Še v moji mladosti so bili nekateri moji slovenski vrstniki prepričani, da bomo prej ali slej v Sloveniji govorili srbohrvaško. Prestižni jezik se je v zadnjih dvesto letih torej trikrat zamenjal, zato težko prerokujemo, kaj se bo zgodilo z angleščino kot jezikom globalne komunikacije čez petdeset ali več let. Morda pa bo začela prevladovati kitajščina. Čejndžati mjuzik na founu je v tej luči torej na isti ravni kot klofati tepihe na placu. Prvi zgled je današnji slengovski, drugi pa malo starejši in nižje pogovorni. Starejša generacija prvega morda ne bo razumela, marsikdo, ki ni iz osrednje Slovenije, pa bo imel težave z razumevanjem drugega. Za polno, nemoteno sporazumevanje med vsemi govorci slovenskega jezika zato potrebujemo knjižni jezik, katerega besede so uslovarjene prav v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Del ekipe jezikoslovcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je izpeljala pripravo SSKJ2. dogodki NAGLAS oktober 2014 7 Avtor Sapiensa na obisku Mojca HRIBAR Yuval Noah Harari je profesor zgodovine v Jeruzalemu in avtor več knjig. Leta 2011 je po osmih letih raziskovanja in pisanja izdal knjigo Sapiens, ki je v Izraelu takoj postala uspešnica. Avtor je v sklopu evropske promocije knjige obiskal tudi Ljubljano, navdušil novinarje, slušatelje svojega predavanja v Cankarjevem domu in očitno tudi bralce. Naj nam je to všeč ali ne, smo člani velike in zelo hrupne družine človeku podobnih opic. Naši najbližji živi sorodniki so šimpanzi, gorile in orangutani. Pred samo šestimi milijoni let je imela neka opica dve hčeri. Ena je postala prednica vseh šimpanzov, druga pa naša stara mama. Knjiga Sapiens se v napetem slogu loteva velikih vprašanj zgodovine in sodobnega sveta in nam na 500 straneh predstavi vse bistvo našega razvoja. Odlikuje jo preprost jezik, vsakdanje izrazoslovje in direkten, jasen, udaren slog pisanja, da zapisanemu bralec kar težko oporeka. Knjigo berejo prav vsi; mladi in starejši, od nezahtevnih bralcev do akademikov in študentov najrazličnejših smeri. Profesor Harari je mali genij. Majhen človek po rasti in od veganskega načina življenja precej suhljat mož, ki pa v svojih možganih hrani ogromno znanja. V tekoči in razumljivi angleščini z veliko predanostjo vedno znova odgovarja na precej podobna vprašanja novinarjev in bralcev. Rahlo sramežljiv na prvi pogled, a zelo samozavesten, ko gre za vsebino njegove knjige in razvoj človeške vrste. Na vprašanja o razmerah v domovini se odzove le na kratko oz. se jim elegantno ogne. Raje pripoveduje o tem, kar je v osmih letih raziskovanja doumel in zapisal v knjigi. Pred obiskom v Ljubljani sta s partnerjem preživela vikend v Bovcu. Tam sta se prepustila adrenalinskim športom in hoji v naravi. Po dolgi turneji, ki ju je popeljala tudi v Španijo in Anglijo, sta potrebovala dva dni počitka, svežega zraka in športa. V dveh dneh v Ljubljani se je pogovoril s številnimi novinarji, navdušil poslušalce predavanja v Cankarjevem Kosovelova dvorana Cankarjevega doma je bila razprodana, dr. Yuval Noah Harari pa je slušatelje predavanja navdušil. domu, kot dobri gostitelji pa smo tudi v Založbi lepo poskrbeli zanj; za nekaj prostih trenutkov v našem mestu in za dobro hrano. Z začetkom študijskega leta ima Harari ponovno veliko obveznosti in dela v domačem okolju, na fakulteti, s spletnimi predavanji in pisanjem. Najbolj vesela, da je gospodar doma, sta nedvomno njegova dva nekdanja potepuška psa, s katerima deli svoje domovanje blizu Jeruzalema. Homo sapiens je še pred približno 10.000 leti razmeroma udobno živel kot lovec in nabiralec, potem pa je začel vse več truda vlagati v gojenje pšenice. Ljudje so se že dve tisočletji pozneje v številnih predelih sveta od zore do mraka posvečali skoraj izključno skrbi za pšenico. Ni bilo preprosto. Bila je zahtevna. Ni marala kamnov in kamenčkov, zato so se sapiensi prelamljali na pol, ko so očistili polja. Pšenica ni marala deliti prostora, vode in hranil z drugimi rastlinami, zato so jo ljudje po cele dneve pleli pod žgočim soncem. Pšenica je obolevala, zato so morali ljudje paziti, da je niso napadli črvi in snet. Ker se ni mogla braniti pred drugimi bitji, od kuncev do kobilic, ki jim je prav tako teknila, so morali kmetovalci paziti nanjo in jo varovati. Pšenica je bila žejna, zato so ljudje vlačili vodo iz izvirov in potokov, da so jo zalili. Njena lakota je sapiense pripravila celo do tega, da so nabirali živalske iztrebke in z njimi nahranili tla, v katerih je rasla. Telo Homo sapiensa se ni razvilo za take naloge. Prilagojeno je bilo za plezanje po jablanah in tekanje za gazelami, ne pa za odstranjevanje kamnov in nošnjo veder vode. Davek so plačali hrbtenica, kolena, vrat in stopalni loki. Nismo udomačili pšenice. Pšenica je udomačila nas. dogodki NAGLAS oktober 2014 8 Mesec otroških knjig Metka ZVER NK Mesec oktober v knjigarnah Mladinske knjige posvečamo otroškim knjigam. V tem mesecu želimo vse starše, stare starše, vzgojitelje in učitelje še enkrat opozoriti na pomen branja otrokom. Raziskave namreč kažejo, da so otroci, ki jim doma berejo, v šoli bolj uspešni. Še bolj pomemben pa Piki in Nika razveseljujeta otroke, otroci pa njiju. je vpliv branja na tisti del človekove osebnosti, ki je težje izmerljiv: na otrokov domišljijski svet in čustveni razvoj. Ali, kot je rekel Albert Einstein: Če želite imeti pametne otroke, jim berite pravljice. Otroci so spoznavali nove pravljice in pesmice, imenitno pa je bilo tudi fotografiranje s Pikijem in Niko. Izbor najboljših je razstavljen v izložbah in na otokih v naših knjigarnah. Kupci v oktobru ob nakupu otroške knjige prejmejo septembrsko številko Cicidoja oz. Cicibana, pa tudi posebno, prav za mesec otroških knjig izdano knjižico, polno pobarvank, ugank in zavozlank z motivi iz novih slovenskih slikanic, s katerimi si bodo otroci lahko krajšali čas. Pridružite se nam pri branju, obiščite knjigarne, prelistajte odlične nove knjige in otroke pripeljite na srečanje s Pikijem, ki v oktobru obiskuje knjigarne po vsej Sloveniji. Vrhunec dogajanja v mescu otroških knjig pa predstavlja praznik Čebelice, ki ga praznujemo 22. oktobra, na obletnico rojstva pravljične urednice Kristine Brenkove. Letos je posvečen Svetlani Makarovič in njenim nepozabnim pravljicam, brez katerih si marsikdo ne zna predstavljati otroštva. Zato za praznik Čebelice v Konzorcij prihaja Sapramiška. Veseli smo, da bo z nami tudi Svetlana Makarovič. Kaj vse se skriva v pravljicah in pesmih ter podobah izpod peresa in čopiča priznanih ustvarjalcev? Z dobro knjigo odkrivamo sebe, druge in svet. Prepoznavamo čustva in občutja. Dobra knjiga spodbuja domišljijo in ustvarjalnost. Ob njej lahko prepoznavamo bistvo življenja, spoznavamo odnose, razmerja in različne oblike sobivanja … Na neki način nas knjiga spodbuja k dobremu. Ko jo najbolj doživimo, se nas dotakne celostno – duhovno, duševno in telesno. Vabimo vas, da praznujete z nami. Stopimo v svet branja in svet lepih podob, stopimo v zakladnico knjig. Toda, kot je nekoč rekla Kristina Brenkova: Dobro je biti firbčen, a tudi izbirčen. Knjige, ki jih beremo v otroštvu, se globoko vtisnejo v nas. Zato je pomembno, katere in kakšne knjige otrok jemlje v roke. V velenjski knjigarni je bilo dobro vzdušje prav nalezljivo. Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja sejem NAGLAS oktober 2014 9 Boris BOGATAJ Sejem bil je živ ... Mirjam PEZDIRC Za naslov sem si namenoma izposodil začetni del Aškerčevega verza iz balade Mejnik, pa nikakor ne zato, da bi hotel preko teh besed iz ene njegovih najprepoznavnejših pesmi aludirati na kar koli – sejem je bil dejansko živ, v vseh pogledih. Te dni sem nekje prebral, da frankfurtski knjižni sejem ni pravzaprav nič drugega kot 'globalna tržnica literature'. To do neke mere drži in je tudi razumljivo, saj od prvega dne pa vse do konca sejma na razstavnih prostorih predvsem svetovno pomembnejših založb in založnikov vre kot v kotlu. In večina obiskovalcev, od agentov pa do vseh tistih, ki se s knjigo poklicno ukvarjajo, pride v Frankfurt z zelo jasnim namenom. Iskat nove založniške izzive, ki jih bodo čez slabo leto, včasih pa še prej, delili z bralci v svojih sredinah v novih izdajah, ki bodo popestrile in obogatile njihove knjižne programe. Prav nič drugače se ni godilo tudi nam, saj smo v času obiska sejma hiteli s sestanka na sestanek, iz hale v halo, si vmes vzeli nekaj časa za oglede produkcij, ki jim čez leto težje in redkeje sledimo ... in se znova vrnili s kopico novih znanstev ter z novim, širokim, vseobsegajočim in bogatim naborom tako leposlovnih kakor tudi priročniških naslovov, ki jih bomo seveda po tehtnem premisleku utemeljeno znali umestiti v naš program izdaj. Ob zares pestri raznolikosti, ki jo je sejem tako kot doslej ponudil na ogled letos že šestinšestdesetič in pri čemer so bile seveda v ospredju velike globalne založniške hiše, ni manjkalo prav ničesar, kar se sicer v manjšem ali večjem obsegu ne bi vrtelo v krogu knjigotrštva in knjižnega založništva tudi sicer. K velikim šteje seveda tudi nemško založništvo, ki kot »domačin« in »gostitelj« sejma v eni od razstavnih hal na vsej razpoložljivi površini dveh etaž razgrne vse, kar čez leto ustvari. To je obenem tudi edini razstavni prostor v okviru sejma, ki konec tedna zaradi res številnih domačih obiskovalcev sejma postane praktično neprehoden. Novi naslovi, promocije svetovnih knjižnih uspešnic in avtorjev, razmah digitalizacije, potrjevanje prisotnosti e-knjige, storitev in tehnologij ter s tem povezanega osebnega založništva ... Vse to in še več daje dostojen utrip prireditvi, ki je ena sama, ki je največja in ki prav zato globalno gledano tudi najbolj odmeva. Številni drugi knjižni sejmi, ki se čez leto dogajajo na različnih koncih sveta, so z redkimi izjemami (Pariz, London, New York, če omenim samo največje med njimi) tako le del globalne zgodbe o knjigi, ki svoj vrhunec doživi vsako leto oktobra v Frankfurtu. Največja predstava in promocija knjige na svetu poteka zgoščeno, dinamično, si skorajda ne oddahne, in ko razstavne dvorane proti koncu tedna preplavijo tudi množice obiskovalcev, je občutek pomirjajoč – tiskani knjigi pač še lep čas ne bo treba pisati nekrologov. Stojnica Založbe Mladinska knjiga je bila kljub svoji skromnosti in majhnosti tudi letos precej opažena. Nekaj statistike • Stojnica založbe Mladinska knjiga je bila kljub skromnosti in majhnosti tudi letos precej opažena in obiskana, kar lahko nedvomno pripišemo dejstvu, da smo »gostovali« v hali 8, v družbi z nekaj največjimi evropskimi in svetovnimi založniškimi hišami. In kot po navadi so na razstavnih policah prevladovali novi naslovi iz programa otroške in mladinske izvirne literature: Vilko in Azaleja Dane Todorović in Bojane Dimitrovski, Andrej nespanec Barbare Simoniti, Rokavička Hane Stupica, Gremo v vrtec pri veseli kravi in Potovalnik Jelke Godec Schmidt, Ime mi je Damjan Suzane Tratnik, Kar ne ubije Cvetke Sokolov ter priročnik Šivam.si (Mimi Udovč in Suzana Duhovnik). • Na slovenski stojnici pa so bila med drugim predstavljena dela kresnikovih nagrajencev zadnjih let (Tadeja Goloba, Draga Jančarja, Andreja E. Skubica, Gorana Vojnovića, Davorina Lenka) in dela nekaterih slovenskih avtorjev po načelu izbora zaradi velikih dosežkov ali pomembnejših obletnic (Gabriele Babnik, Nataše Kramberger, Franeta Milčinskega - Ježka, Borisa Pahorja in Vitomila Zupana). • Letošnja častna gostja sejma je bila Finska, drugo leto bo ta čast pripadla Indoneziji. Slovenija je vlogo za ta način predstavitve nacionalne književnosti vložila za leto 2022. • Na sejmu je letos sodelovalo okoli sedem tisoč razstavljavcev iz okoli sto desetih držav. • V času sejma se je odvilo blizu tri tisoč petsto različnih dogodkov s knjigo, predstavitev avtorjev in knjig, tiskovnih konferenc, pogovornih dogodkov ... • Med vidnejšimi avtorji je sejem gostil Kena Folletta, Paula Coelha in Herto Müller. nagrade NAGLAS oktober 2014 10 Po modri ptici in desetnici še večernica Alenka VELER VEČER Vinko Möderndorfer ima vsekakor dovolj razlogov za veselje in motivacijo za nov podvig na področju mladinskega leposlovja, saj je letos pobral skoraj vse nagrade, ki jih stroka podeljuje knjigam za mladino in otroke. Roman Kot v filmu je osvojil tudi žirijo za nagrado večernica, ki jo podeljuje časopisna hiša Večer. V roke jo je dobil 10. oktobra na podelitvi na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti, kjer se vsako leto zberejo ustvarjalci in strokovnjaki s področja mladinskega in otroškega leposlovja. Zadovoljni, malo utrujeni in nasmejani avtor je zbranim na podelitvi povedal: »Pri pisanju mo- raš imeti srečo dvakrat. Prvič, da se ti zgodba posreči, drugič pa, da to zgodbo nekdo opazi. In jaz sem imel dvakrat srečo.« Med nominiranimi deli sta bili še dve knjigi naše založbe, Gugalnica za vse Anje Štefan in Solze so za luzerje Neli Kodrič Filipić. Tistim, ki se sprašujete, ali ima Vinko namen napisati še kak roman za mladino, lahko zagotovim: ja, seveda. Ideja je izoblikovana, svoje je prispevalo tudi vzdušje na simpoziju o problemskem romanu, ki se ga je avtor udeležil. Njegovo novo knjigo bomo lahko brali enkrat v naslednjem letu. Častna lista IBBY Petru Škerlu Pavle UČAKAR arhiv MKZ Peter Škerl se je v nekaj letih razvil v trenutno naj eminentnejšega ilustratorja na Slovenskem. O tem pričajo nagrade in omembe tako doma kot po svetu. Prva je bila nagrada Hinka Smrekarja na Bienalu ilustracije 2012 v Ljubljani za podobe iz Močvirnikov. Levstikovo nagrado za ilustracijo – prav tako za Močvirnike – je dobil leta 2013. Letos spomladi je bil z Močvirniki uvrščen na razstavo ilustracij na bolonjskem sejmu, kar je prav tako izjemen dosežek, saj je konkurentov iz celega sveta na stotine, razstavijo jih pa kvečjemu 50–70. In letos je prišla še nominacija za Andersenovo nagrado IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost) ter uvrstitev na častno listo IBBY. V naši hiši se seveda zavedamo kakovosti njegovega dela – Živalska farma je še eno antološko delo, a žal se umetnosti prodaje na veliki svetovni trg še nismo naučili. In prav uspeh na takem trgu je pravzaprav največje priznanje, ki ga lahko dobita avtor in založba. Upam, da nam uspe tudi to, sicer nam ga bodo tuji založniki speljali. Dokler pa dela z nami, smo lahko ponosni in zadovoljni. Peter je na- mreč – poleg tega da je velik umetnik – tudi izjemno zanesljiv sodelavec. Taka kombinacija pa je danes že zelo redka. NAGLAS oktober 2014 11 osebnost meseca Sergej Steržaj Sonja VRENJAK, Tomaž PERČIČ Dunja KOFLER Oktober, ta veseli mesec planiranja! Ali sploh obstaja kdo v Skupini Mladinska knjiga, ki je kakor koli vpet v ta proces, da ob omembi planiranja ne bi pomislil na Sergeja? Sergeja, ki skrbi za tehnično podporo in za to, da na koncu tudi vsebinsko vse »štima«? Sergeja, ki ga vedno lahko pokličeš, če pozabiš, kaj pomeni odprava oslabitev zalog? In to že petič, pa še vedno ne bo jezen zaradi tega. Nič več. Sergej je namreč v pisarni pobral zajčka z mize, hčerkine risbice s stene, »krono« iz omare ter jo mahnil v čisto drugačen svet po nova znanja in izkušnje. Smrk. Ne, s pospravljanjem pa res ni imel veliko dela, njegova pisalna miza je vedno minimalistično tiptop – računalnik in telefon, drugega ne rabi. Večji del 12-letnega službovanja v Založbi, z vmesno postajo v Klubih, je delal v kontrolingu, kjer so do izraza prišli njegova volja do poglobljenega razumevanja problemov, poznavanje informacijskih sistemov v podjetju ter poznavanje tistih, ki so jim analize namenjene. Njegov glavni projekt zadnjih nekaj let je bila uvedba Tagetika v vse družbe SMK. Sodeloval je pri začetnih nastavitvah programa, nato pa prevzel njegovo administriranje in prilagajanje potrebam uporabnikov. Pri tem je bil tako uspešen, da skoraj nismo potrebovali zunanjih strokovnjakov za vzdrževanje sistema. Če se je kaj zataknilo, smo se lahko povsem zanesli na to, da bo Sergej uredil. Skratka, pravi »mr. Tagetik«, kakor smo mu ljubkoval- no rekli. Vzdevek se ga je prijel, ko ga je bivša sodelavka predstavila svoji naslednici in se ni mogla spomniti njegovega priimka: »To je pa gospod … gospod …. mmm … gospod Tagetik!« To pa ni bil edini Sergejev neuradni službeni naziv. Zaradi sodelovanja v skupini za pridobitev nepovratnih sredstev za e-knjigo je moral opraviti izpit iz projektnega vodenja po metodologiji Prince. S pridobljenim certifikatom je tako postal še naš interni »princ«. Sergej je skrbel tudi za izobraževanje vseh uporabnikov Tagetika. Ko je nekoč po opravljenem izobraževanju v Beogradu hitel še v Sarajevo s polnim prtljažnikom prenosnih računalnikov, so ga presenetili na hrvaško-bosanski meji. Ker ni imel potrdila o začasnem uvozu opreme, so ga obravnavali skoraj kot tihotapca orožja. Sergej pa poosebljena nedolžnost in poštenost! Ni mu bilo lahko v tistih trenutkih, v mislih je že videl temno sobico in slišal pok gumijaste rokavice, ki jo mrki brkati carinik pripravlja za osebni pregled … Vendar se je vse srečno izteklo, naslednji dan je z lahkoto sedel osem ur za računalnikom. Sergej je zaprisežen mestni otrok, tako da je imel nekaj težav pri prilagajanju na »primestno« okolje, ko se je po poroki iz Ljubljane preselil v Dragomer. Tam so ga poleg drugih vaških priboljškov doletele še gasilske veselice in nočni pasji lajež, s katerim se nikakor ne more sprijazniti. Nekaj časa so pri njih sicer imeli v veljavi odlok, po katerem v naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa, ki s svojim laježem moti občane pri počitku med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, ampak ga na Sergejevo žalost niso upoštevali niti sosedje niti psi. Sergej rad in res dobro kuha, z veseljem poskrbi za hčerki Stelo in Julijo, za protiutež pa z bobnanjem razgraja v bandu Ride on (ja, malokdo bi mu glede na njegovo blago in prijazno naravo pripisal, da je po duši heavy metalec). Posneli so nekaj demo posnetkov, slišali smo jih že na Metelkovi in v Rogu, v glavnem pa nastopajo po manjših klubih. Marsikdaj smo se na tedenskih sestankih nasmejali opisovanju zakotnih krajev in nenavadne publike na njihovih »špilih«, pa tudi sicer nam smeha v pisarni po njegovi zaslugi ni manjkalo. Sergej, srečno! predstavljamo se NAGLAS oktober 2014 Veleprodajni center Nova Gorica Mavricij HUMAR 12 MZ Naš veleprodajni center je najmlajši v skupini MKT. Delovati smo pričeli 15. januarja 2008, ko se je trgovinski del Grafike Soča pripojil k Mladinski knjigi Trgovina. Po začetnih težavah zlasti na področju informatike smo zakorakali novim ciljem naproti. Sodelavci smo se dobro poznali, saj smo bili vsi že dalj časa zaposleni v Grafiki Soča, vendar so bile spremembe vseeno velike; našo ekipo namreč sestavljajo tri bivše poslovodkinje z dolgoletnimi izkušnjami, terenski zastopnik, skladiščnik in jaz kot vodja VPC-ja. Prav to, da smo postali ekipa štirje zaposleni, ki smo bili prej vodje oz. poslovodje, je bil svojevrsten izziv. Takšna situacija ima lahko določene prednosti pa tudi slabosti, zato je bil zelo pomemben pristop vsakega posameznika k novi organizaciji dela. V začetku smo se ukvarjali predvsem z informatiko, ki je bila naš največji problem. Ob vsem tem pa smo se trudili, da bodo naši kupci zadovoljni, mi pa prodajno uspešni. Cilj nam je bil jasen, iskali pa smo nove metode za njegovo dosego, in to nam je dalo nov zagon in motivacijo. Izkušnje minulega dela Naši sodelavci v Veleprodajnem centru Nova Gorica (od leve proti desni): Vislava Balič, Vanja Bratina, Igor Remec, Dragica Mužina, Denis Širok, Mavricij Humar so bile ključne, da smo po slabem letu postavili stvari na pravo mesto. Delo v našem VPC-ju je živahno in se iz leta v leto spreminja tako, kot pričakujejo kupci. Skušamo slediti novim ponudbam tako pri blagu kot pri storitvah. Tega se zavedamo vsi zaposleni. Dnevne težave rešujemo sproti. Redno imamo naše jutranje sestanke ob kavi, kjer se pogovorimo o delu pa tudi o drugih stvareh. Naše »punce« povejo, kaj so dobrega skuhale ali kakšno lepo rožico ali solato so posadile, mi »fantje« pa jih poslušamo in skušamo kaj pokomentirati, a se včasih hitro zalomi in jasno je, kdo ima zadnjo besedo. Delovne naloge v našem malem kolektivu so razdeljene tako, da se ve, kdo naj kaj opravi. Med sabo se dopolnjujemo, včasih tudi pokritiziramo, in to brez ovinkarjenja; zato da se stvari izboljšujejo in da se na koncu vsi dobro počutimo. Vse to delamo s ciljem, da bodo naši kupci zadovoljni. Prepričan sem, da nam to tudi uspeva, kar je razvidno iz anket, razgovorov in trenutnih prodajnih rezultatov. Želimo si, da bi tudi v prihodnje ne glede na to, kdo bo naš novi lastnik, lahko delali v kolektivu, v katerem so odnosi dobri in počutje prijetno. Želimo namreč ustvarjati in slediti novim trendom v trgovini, saj nas prav to motivira in tudi osrečuje. Anekdoti iz telefonskega studia Kličemo iz Cicikluba in pridobivamo nove člane za naš otroški klub. Svetovalka nagovarja gospo za včlanitev in še doda: »Za najmlajše priporočamo kopalne knjige. Otroci se še rajši kopajo v banji, ko prebirajo naše »kopalne knjigice.« Stranka: »Veste, pri nas doma nimamo banje, ampak tuš. Tako da to ne pride v poštev.« • Svetovalka sprejme dohodni klic in zasliši otroški glas: »Dober dan, jaz bi pa naročil kocke.« Svetovalka povpraša po njegovem očetu ali mami in takrat se zveza prekine. Čez slabih 5 minut isti otrok ponovno kliče na našo brezplačno telefonsko številko in reče: »Dober dan, jaz sem oče fanta, ki je prej klical. Rad bi naročil kocke.« Svetovalka povpraša po imenu in priimku in zveza se ponovno prekine. Svetovalka čez nekaj minut pokliče nazaj na telefonsko številko in oglasi se dedek otroka, ki je naročal kocke. Dedek je dal mobilni telefon svojemu vnuku, da se je igral, in ni vedel, da je otrok zares klical. Ker dedek veliko kupuje pri nas, je imel našo brezplačno telefonsko številko shranjeno v svojem mobilnem telefonu. Bil je vesel, da smo poklicali, se opravičil, kock pa ni naročil. Náglasak Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu. Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini. Komercijala - Sektor direktnih kanala Iskra KOLOVRAT Iz Sektora Direktnih kanala pod vodstvom Sandre Skendžić, uz prethodno predstavljeni tim Telefonske prodaje i neposredne voditelje Gorana Bičanića i Anitu Milunić, predstavili smo i vrijedne djelatnike Službe za kupce, koji pružaju podršku i Sektoru direktnih kanala i Sektoru prodaje pravnim osobama. U ovom broju zaokružit ćemo predstavljanje Sektora direktnih kanala, koji čine Služba prodaje fizičkim osobama, Služba Reader's Digesta i Služba Svijeta knjige. Služba prodaje fizičkim osobama sastoji se od Odjela zastupničke prodaje, Odjela kataloške prodaje i već predstavljenog Odjela telefonske prodaje. Odjel zastupničke prodaje, uz dugogodišnjeg djelatnika Dubravka Cigi- ća, čini dvanaest aktivnih zastupnika koji ponude Mozaika knjiga donose i u najudaljenije dijelove Hrvatske. Posebno se ističe zastupnik Zoran Štraleger na području Slavonije, koji je i dalje daleko najuspješniji po ostvarenom prometu. Odjel kataloške prodaje vodi Sandra Skendžić, a promotivne materijale, kao temelj svakoj prodaji u Službi prodaje fizičkim osobama, priprema tekstopisac Dubravko Zebić. Da bi sve funkcioniralo prema planu u Službi Reader's Digesta brinu se Martina Kartelo i Željka Gmaz. Martina kao voditeljica službe kreira i organizira sve aspekte promocije i prodaje koje zatim Željka tekstualno oblikuje i provodi u djelo, zajedno sa slovenskim grafičarskim dream teamom - Alešom, Matejom i Mettom. Odjel Svijeta knjige vodi Lovro Torbica koji, osim što koordinira rad svih kolega u klubu, priprema kvartalne kataloge, te posebno brine o klupskim centrima. Tomislav Škarica vodi zasebne prodajne akcije, planira pridobivanje novih članova te organizira prodaju putem interneta. Margareta Cvitanović brine o tekstualnom i kreativnom oblikovanju svih promotivnih i prodajnih materijala, dok je Marijana Cindrić odgovorna za nabavu i distribuciju knjiga. Zajedničkim snagama rade na svim aktivnostima knjižnog kluba te daju sve od sebe kako bi svaki mjesec svojim članovima osigurali najatraktivnije ponude, najbolje akcije i najpovoljnije cijene. Djelatnici Sektora direktnih kanala s lijeva na desno: Dubravko Zebić, Marijana Cindrić, Dubravko Cigić, Lovro Torbica, Željka Gmaz, Tomislav Škarica, Martina Kartelo i voditeljica Sandra Skendžić. aktualno NAGLAS oktober 2014 14 Inicijali – više od slova MK BEOGRAD MK BEOGRAD i Udruženje KRAGUJEVČANA I PRIJATELJA KRAGUJEVCA Krajem septembra u prostorijama Udruženja Kragujevčana i prijatelja Kragujevca u Beogradu otvorena je izložba inicijala koje je kaligraf i slikar Božidar Bole Miloradović osmislio za knjigu „Vladari Srbije”. Kapitalno izdanje Mladinske knjige Beograd, koje je svetlost dana ugledalo početkom 2013. godine, publici je do danas predstavljano kao višeslojno delo koje je istovremeno i udžbenik istorije, i genealoški pregled vladarskih porodica, i istorijski atlas srpskih zemalja, i vodič kroz galerije i muzejske zbirke, i vladarski grbovnik – sve u jednoj knjizi. U svoj svojoj raskoši i značaju, „Vladari” su do sada uvek predstavljani samo kao knjiga. Od proteklog meseca „Vladari” su se preselili i na zidove umetničke galerije, prvenstve- no zahvaljujući Boletu Miloradoviću, akademskom slikaru, kaligrafu i dugogodišnjem likovnom uredniku u vodećim izdavačkim kućama u Srbiji. U Udruženju Kragujevčana i prijatelja Kragujevca u Beogradu, čiji je g. Miloradović član, 18. septembra otvorena je izložba „Inicijali“ na kojoj su izloženi nacrti i gotovi radovi za tridesetak inicijala posebno izrađenih za knjigu „Vladari Srbije”. Na otvaranju izložbe okupljenim posetiocima obratili su se Boletovi prijatelji i saradnici. O njegovom sveukupnom radu na lepoti Okupljeni pred otvaranje izložbe ćekaju u redu da prelistaju „Vladare Srbije” knjiga govorio je akademik Nikola Koka Janković, istakavši Boletovo dugogodišnje iskustvo i uspehe kao sudbinsko predodređenje ovaploćeno u umetnikovom imenu – Božiji dar čoveku kome se mili rad. O Boletovom bavljenju lepotom „Vladara Srbije” prisutnima je govorila urednica knjige Bojana Dodić: „U ’Vladarima Srbije’ g. Miloradović imao je uistinu težak zadatak da kroz tridesetak inicijala i zastavica ispriča prilično zamršenu istoriju seoba, državotvorenja, ratovanja za sopstvene i tuđe interese, diplomatskih igara, unutrašnjih previranja, dinastičkih borbi oko prestola i građenja nacionalnog identiteta; istoriju opterećenu i predanjima i propagandom i raznim ideologijama, i mnogo puta plavljenu mutnim vodama zaborava. I zaista Boletovi inicijali nose duh vremena i ličnosti kojima su inspirisani. Oni su istovremeno i zamršeni i jednostavni, i sirovi i prosvećeni, i surovi i prefi- aktualno NAGLAS oktober 2014 15 njeni. I podsećaju na to da još ima knjiga koje se čitaju ne samo zbog literarnog, već i zbog likovnog rukopisa autora. Taj likovni rukopis od večeras je pred svima nama, za čitanje i uživanje.” Umetnikovo obraćanje publici zamenilo je čitanje pisma koje im je uputio. Ne zato što sam nije mogao prisustvovati otvaranju izložbe, već zato što, kaže, o umetniku treba da govore njegova dela i njihovi posmatrači. Tako je predstavnik domaćina izložbe okupljenima pročitao Boletovu dobrodošlicu: „Na kraju jedne stare rukopisne knjige bilo je zapisano da inicijal služi da uveseli stranicu, što je, u stvari, tačno. Ja u svom šezdesetogodišnjem uveseljavanju stranica toliko toga sam napravio da može lopatom da se skuplja. Ali, na ovoj izložbi inicijala iz knjige ’Vladari Srbije’, koju je izdala beogradska ’Mladinska knjiga’ radi se o sasvim drugoj vrsti inicijala. Naime, naši vladari su veoma burno i napeto živeli, tako da je život svakog od njih prava krimi-drama. Ja sam svako inicijalno slovo stilizovao kao mali psihološki portret, naravno, vodeći računa da svojim likovnim obogaćenjem njime uveselim stranicu. Nadam se da će posetioci izložbe tako i otići sa izložbe, zadovoljno i sa osmehom.” Posetioci izložbe „čitaju“ Boletov likovni rukopis Autor inicijala u razgovoru s posetiocima izložbe Tokom večeri bilo je zadovoljstvo razgovarati sa umetnikom i slušati impresije posetilaca. Mnogi od njih prvi put su imali prilike da prelistaju „Vladare Srbije”. Svi su se listom složili da svojom snagom i umetničkim izrazom inicijali Božidara Miloradovića prevazilaze fizičke dimenzije pozamašnog dela za koje su stvarani i žive svojim životom koji umnogome nadilazi naš ljudski vek. Od 18. septembra do 10. oktobra izložbu „Inicijali“ u prostorijama Udruženja Kragujevčana i prijatelja Kragujevca u Bulevaru despota Stefana 12/8 videlo je više stotina posetilaca. aktualno NAGLAS oktober 2014 Novo od Mladinska kniga – Skopje 16 Edita KUČ Poradi golem interes kaj našite čitateli i ostanatite ljubiteli na knigita, timot na mladinska kniga Skopje raboti so priprema i preveduvanje na enciklopedijata na makedonski jazik „Životni“. Kako sekoe novo izdanie taka i ova dolgo očekuvano vo tekot na mesec septemvri beše ispromovirano od strana na uredničkata Bojana Dodić. Na zadovolstvo na celokupniot prodažen personal, prisatnite od prezentiranjeto - imaa možnost da slušnat i osoznaat mnogu interesni podatoci za knigata koja kje im ovozmoži polesno, pouspešno promoviranje i prodažba. Enciklopedijata „Životni“ kje izleze od pečat vo tekot na noemvri mesec 2014 g., so što i se očekuva isklučitelen finansiski rezultat. Na samata prezentacija za enciklopedijata „Životni“ zastapničkata Ana Mladenovska za site kolegi organiziraše kviz na znaenje, za toa kolku go poznavame životinskiot svet na Zemjata. Preku zanimlivi prašanja i duhoviti odgovori – prisatnite na prezentacijata doznaa sledni informacii: • Kaj insektite okoto može da bide sostaveno duri i od 25.000 delovi, od koi sekoj del si ima svoja lupa. Kaj insektite ustite nemora da bidat na glavata, postojat i takvi kaj koi se na zadnikot ili na nožete. • Pajacite pletat kompleksni mreži i gi pletat po unapred strogo utvrdeni znaenja, koi veće se skladirani vo nivnata DNK. Od tuka po izgledot na mrežata može da se prepoznae i vidot na pajakot. Nekoi pajaci svoite mreži gi koristat samo eden den, a pred da napravat nova starata ja jadat. • Nekoi vidovi na zmii navistina možat da ja vidat toplinata što im ovozmožuva mnogu lesno lociranje na toplokrven plen i vo celosen mrak. • Raspon na rogovi kaj losot može da dostigne duri do 2 m, rasponot na race kaj orangutan može da bide do 2,2 m, a najgolem raspon na krila od ljiljak iznesuva 1,5 m. • Varanite koi se vid na najgolemi gušteri, može da dostigne i do 3 m dolžina, svojot plen go ubivaat so otrovot koj go imaat vo svojata plunka, otkako ke go zatrujat svoj plen go sledat dodeka ne padne. Nivniot otrov e smrtonosen i za lugeto, najmnogu posle eden čas nastapuva smrt. Bojana Dodić urednica priporoča NAGLAS oktober 2014 17 Očarljiva zgodba o veličastnosti življenja urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča John Green KDO SI, ALJASKA? Zbirka Odisej Uredila: Alenka Veler Prevedla: Ana Barič Moder Spremno besedo napisala: Breda Jelen Sobočan Roman Krive so zvezde je še vedno eden najbolj prodajanih romanov po svetu, na vrhovih lestvic se sonči že vse poletje tudi pri nas in kaže, da bo tako še nekaj časa. Z Johnom Greenom smo dobili avtorja, ki navdušuje oboje – mlade in odrasle. Je vešč pripovedovalec zgodb, ki bralce nagovarja z lucidnostjo in inteligentnim humorjem. Jemlje jih resno in si ne zatiska oči pred realnostjo. In kaj naj bi predano urednico mladinskega leposlovja in zbirke Odisej veselilo bolj kot to, da je tako priljubljena prav izjemno kakovostna knjiga, ki spregovori o resnih življenjskih vprašanjih! Po uspehu romana Krive so zvezde so novo življenje zaživela tudi avtorjeva zgodnejša dela, najbolj priljubljeno od njih je zagotovo njegov prvenec Kdo si, Aljaska?. Roman je takoj po izidu leta 2006 prejel prestižno nagrado Michael L. Printz, ki jo podeljuje Ameriška zveza knjižničarjev. Pripoveduje o Milesu Halterju, precej vase zaprtem fantu, ki je obseden z zadnjimi besedami slavnih ljudi. Prihaja iz urejene družine, njegovi starši so izjemno razumevajoči in ga podpirajo na vse mogoče načine. Ampak Miles je sit udobnega življenja, želi si okusiti življenje in poiskati svoj veliki morda. Ko se odpravi študirat daleč stran od doma, se mu odpre nov svet, poln neslutenih možnosti in kaosa, ki ga pooseblja čudovita, pametna, zabavna, seksi, samodestruktivna, skrivnostna, odbita in do konca fascinantna Aljaska Young. Ko je na lepem ni več, ostane praznina, ki jo poskuša zakrpati na vse mogoče načine. Poskuša razumeti tisto, česar ni mogoče razumeti, in poiskati smisel. Kdo si, Aljaska? je roman o odraščanju, o odkrivanju svoje poti, o prvih vznemirljivih srečanjih s spolnostjo, alkoholom, roman o osamosvajanju in preizkušanju meja. Knjiga je bila kmalu po izidu uvrščena na seznam priporočene literature na mnogih šolah v ZDA in povzročila zgražanje zaskrbljenih staršev in dušebrižnikov, znašla se je tudi na seznamu najbolj spornih literarnih del, ki ga sestavlja Ameriška zveza knjižničarjev. Vznemirili so se zaradi prizorov spolnosti, čeprav bralcu, vajenemu vsega mogočega, ni prav jasno, kaj je tako sporno – vsak starš je lahko hvaležen za Greenovo pronicljivo opazovanje mimobežnih in globljih odnosov, saj na nevsiljiv način pokaže, kaj je v odnosu med dvema človekoma najpomembnejše, predvsem pa to opravi z ljubečim humorjem. Razkriva mnogoplastnost odnosov ter moč in nemoč obdobja adolescence. Prebujajoča spolnost je le ena od komponent romana, ki v resnici preizprašuje smisel obstoja in slavi veličastnost življenja. O tem, kako pomembno je to obdobje za vsakega človeka, v spremni besedi h knjigi spregovori psihiatrinja Breda Jelen Sobočan, ki med drugim zapiše: »Če takrat, ko odrastemo, popolnoma pozabimo polnost življenja, izzive in darove, ki jih prinese adolescenca, postane naše življenje težje. Ohranjanje polnega življenja nam omogoča, da živimo v stiku s svojimi čustvi in čustvi drugih.« Spremna beseda razkriva pomembne mehanizme, ki ženejo junake, ki se soočajo z izgubo prijateljice, naprej. Zdi se mi dragoceno čtivo za vse: mlade, ki svojo pot šele iščejo, in njihove starše, ki ne bi smeli pozabiti, s čim se njihovi otroci spopadajo. Slovenska izdaja Kdo si Aljaska? se od tujih loči po naslovnici – serijo prihajajočih knjig Johna Greena (naslednje leto izide roman Papirnata mesta) je likovno zasnoval ilustrator Jure Engelsberger. Zbirka Odisej pa je tako v svojem jubilejnem letu bogatejša še za eno izvrstno delo. Upajmo, da ga bodo bralci sprejeli vsaj tako dobro kot prejšnjo Greenovo knjigo. dogodki NAGLAS oktober 2014 Orodjarna je bila ključ Sobe 102 Mojca HRIBAR 18 Mirjam PEZDIRC Vse od konca poletja je po naših knjigarnah vidno izpostavljena Orodjarna, druga knjiga kuharskih namigov in receptov Boštjana Napotnika. Njena predhodnica, Kuhinja za prave moške, je s skoraj 8000 prodanimi izvodi velika slovenska knjižna uspešnica. Priljubljeni blogovski chef se v knjigi posveča najrazličnejšim orodjem, ki jih uporabljamo v kuhinji. Zanimajo ga zelo raznolika orodja. Nekatera uporabljamo vsak dan (ponev, štedilnik, nož), na druge se spomnimo le tu in tam (ekonomlonec, multipraktik, Knjigo sta v duhovitem pogovoru predstavila Boštjana – Napotnik in Gorenc Pižama mesoreznica), o nekaterih pa do sedaj morda niti nismo razmišljali kot o kuhinjskih orodjih (roke, čas, vrvica). Boštjan Napotnik ugotavlja, da se njegovo knjigo lahko predstavi na najmanj dva načina. Prvi je matematičen: knjiga na svojih 260 straneh Posebej za televizijo je za nož prijel tudi Pižama. Boštjan Napotnik, Urban Demšar in Boštjan Gorenc Pižama. Čajanke z Manco Košir v Konzorciju Bojana ZARNIK Knjigarna Konzorcij postaja s številnimi kakovostnimi prireditvami prepoznavno kulturno središče v Ljubljani. Še pred koncem leta bomo dogajanje pomembno nadgradili, saj bomo obiskovalce v začetku decembra povabili na Čajanke z Manco Košir. Vsak prvi torek v mesecu bomo ob šestih popoldan skupaj z Manco in njenimi gosti brali, klepetali in modrovali o prebranih knjigah. Bralna srečanja bodo potekala v prijetnem kavarni- škem vzdušju, kjer se bomo prepustili aromi čajev in domačega peciva. Na Čajanki z Manco Košir bosta vsak mesec predstavljeni dve knjigi po Mančinem izboru. V decembru bosta to knjigi Zborovanje ptic in Kodrček piše Pižami. Bogato ilustrirana knjiga Zborovanje ptic avtorja Petra Sísa je veličastna knjiga, ki jo je vredno prebrati. Avtor se v knjigi navdihuje pri mnogoplastni sufijski pesnitvi, ki jo je v 12. stoletju napisal Farid un-Din Atar. V njej sufistični učitelj Smrdokavra popelje ptice do kralja Simorga oziroma do razsvetljenja. Ptice so simbol človekove duše, duša pa že od nekdaj hrepeni po svobodi, resnici, večnosti, po odgovorih o tem, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Vsak od nas je ptica, ki nosi v sebi sence in svetlobo. Čarobna knjiga Zborovanje ptic je pravzaprav potovanje v lastno notranjost. Vabljeni na sproščena druženja ob knjigi, čaju in prijetni družbi! dogodki NAGLAS oktober 2014 19 Ščepec rešitve v Konzorciju predstavi 25 orodij in vsako je zastopano s 5 recepti. Po dva recepta imata poleg še fotografijo Toma Jeseničnika, eden fotografije celotnega postopka priprave jedi, vsako orodje pa ima tudi celostransko ilustracijo Cirila Horjaka. Skupaj torej 125 receptov, 300 fotografij in 25 celostranskih ilustracij. Drugi način pa je doživljajski in za tega smo se odločili mi. Tik pred uradnim odprtjem smo novinarje povabili v novo restavracijo Soba 102 (katere lastnika sta Jan Plestenjak in Boštjan Menart) na Cankarjevi ulici in jim v pokušino ponudili nekaj izbranih jedi. Knjigo sta v duhovitem pogovoru predstavila avtor in Boštjan Gorenc Pižama, pridružil se jim je še vodja kuhinje v Sobi 102, Urban Demšar (Napotnikov kolega iz nekdanje kuharske TV-oddaje Desetka). Orodjarna je odlično darilo za vsakogar, ki rad lista po kuharskih knjigah, duhovito besedilo vabi k branju, slastne fotografije pa h kuhanju in okušanju. Orodjarna je orodje, vzemi jo v roke! Bojana ZARNIK Toliko obiskovalcev, kot jih je bilo 2. oktobra na predavanju Sanje Lončar o začimbah, v Konzorcij privabi le malokateri avtor. Preko 100 obiskovalcev je prišlo v knjigarno po »ščepec rešitve« in prireditveni prostor je bil premajhen za vse, ki so želeli poslušati zanimivo predavanje. Svoj sedež so si tako zagotovili le tisti, ki so na predavanje prišli že uro pred začetkom, vsi drugi so žal stali ali pa se posedli kar po tleh. Predavateljica in soavtorica knjig Ščepec rešitve in Ščepec védenja je v svojem zanimivem predavanju začim- be predstavila kot superiorna zdravila. Razkrila je, v čem je skrivnost začimb, kakšne so njihove zdravilne moči in zakaj smo zahodnjaki pozabili, da so v marsičem močnejše od zdravil, ki jih poznamo. Predavateljica je pripravila tudi nekaj svojih zdravilnih napitkov, kot sta na primer ingverjev napitek z medom in limono in jagodni sok z ingverjem. Na željo mnogih obiskovalcev smo obogatili naš seznam prejemnikov vabil na dogodke, veliko zanimanje za predstavljeno knjigo pa je odražala tudi vrsta pri blagajni. Prireditveni prostor je bil premajhen za vse, ki so želeli poslušati zanimivo predavanje. V Konzorciju abonma za starejše občane Lidija GORŠIČ Vsesplošno znano dejstvo je, da smo družba, ki se stara, in da je populacija starejših vedno številčnejša. Velja pa tudi, da je danes vseživljenjsko izobraževanje in medgeneracijsko sodelovanje postalo način življenja. Veliko zaslug za to ima Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki s skoraj 50 univerzami, razkropljenimi po vsej državi, in s preko 2000 študenti dokazuje, kako uspešno podira stereotipe in predsodke o starejših, med katerimi je zagoto- vo ta, da je učenje domena mlajših. Za še uspešnejše širjenje obzorij se Univerza povezuje z najrazličnejšimi inštitucijami in ustanovami, kot so Cankarjev dom, razni muzeji, galerije, gledališča, Kinodvor, Botanični vrt, UKC, Mestna knjižnica in druge. Tej razvejeni mreži se je zdaj pridružila tudi knjigarna Konzorcij. skem času do vključno maja 2015. Priznani predavatelji Univerze bodo predstavili raznovrstna področja in teme, zanimive za študente Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in tudi za širšo javnost. Posamezna predavanja in diskusije se bodo navezovali na priporočeno literaturo po izboru knjigarjev Konzorcija. V novembru bomo uvedli cikel abonmajskih srečanj, ki se bodo odvijala vsak prvi torek v mesecu v dopoldan- Spremljajte napovedi za srečanja na Tosmomi! knjižne novosti NAGLAS oktober 2014 20 Pavčkov kondor Andrej ILC Tako prihajata dva, angel in še en angel, in oba pričujeta zame. Eden z lučjo neba, drugi s temò iz jame. DVOJE ANGELOV (1998) Verjetno se kdo še spomni 8. februarja 2012. Knjigarna Konzorcij preplavljena z ljudmi, vsi iščejo samo eno knjigo. Pavčkove Angele. Njegov prijatelj Ciril Zlobec razlaga, da so se že v petdesetih, ko so »štirje« začeli s poezijo hoditi med ljudi, čudili mlademu Pavčku, ki je, v nasprotju s kolegi, ki so »zgolj« recitirali, pel … Pevčev glas je utihnil nekaj mesecev pred tem in ljudje so se tedaj poleg spoštljivih besed zahvale in občudovanja pesniku množično poklanjali s spontanim objavljanjem njegovih pesmi na internetnih zidovih in forumih. Ne vem, kakšne naklade so pesniške zbirke dosegale nekoč, a zadnjih deset, dvajset let so Angeli nekaj posebnega. Doslej je šlo med ljudi že preko dvajset tisoč izvodov. Dosti slabše se ne godi niti Pavčkovi predzadnji zbirki Same pesmi o ljubezni. Zato je bilo v bistvu nenavadno, da ves ta čas ni bilo mogoče dobiti izbora njegove poezije (za časa življenja jih je bilo sicer narejenih kar nekaj), dokler ni pred nedavnim, natančno ob 85. obletnici pesnikovega rojstva, končno izšel obsežni Pavčkov kondor, za katerega je sestavljavec dr. Matjaž Kmecl izbral več kot 250 pesmi, za naslov pa izbral verz Eh, srce ti moje ljubljeno iz sklepne pesmi zbirke Angeli. Izbor je urejen kronološko, po zbirkah, prinaša pa bralcu kar nekaj presenečenj, ne samo v obliki dodatka desetih, še neobjavljenih »prevzetih in povzetih« pesmi, temveč tudi s priklicevanjem nekoč že objavljenih pesmi, ki resda potrjujejo Pavčkov vitalistični sloves, a znajo hkrati tudi zarezati, ko se mu verz pod vplivom tragičnih življenjskih situacij preusmeri v bridkejše tone. To je knjiga, ki tako kot vse dosedanje Pavčkove ne bo ostala neprebrana. Najmlajšim za lahko noč Mojca HRIBAR Na zadnji septembrski dan je urednica Irena Matko Lukan s svojimi gosti novinarjem predstavila kar osem novih in ponatisnjenih knjig za otroke. Štiri so iz zbirke Čebelica. Štiri nove drobne knjižice iz zbirke Čebelica smo predstavili v septembrskem Naglasu: izbor poezije za najmlajše So že smehci k vam prispeli? Davida Bedrača in z ilustracijami Tanje Komadina; zgodbico o Skovirčku, ki si želi v posteljo ob razumni uri avtorice Amy Krouse Rosenthal; slikanico o prijateljstvu in različnosti Vilko in Azaleja mladih srbskih ustvarjalk Dane Todorović in Bojane Dimitrovski ter Sonce in sončice – izbor pesmi Toneta Pavčka z ilustracijami Marjana Mančka. Izdali smo tudi eno najbolj priljubljenih ameriških knjig za otroke, ki jim zvečer pomaga v deželo sanj: Lahko noč, gradbišče, lahko noč. Prevedla jo je Neža Božič, ob njej pa si bodo tudi najživahnejši in najbolj neugnani mladi bralci zaželeli ugasniti motorje in zaspati. Predstavili smo še tri ponatise priljubljenih knjig. Peter Nos je vsemu kos Leopolda Suhodolčana je prvič izšel leta 1979 in ga precej let ni bilo nikjer na voljo. Zabavni in razigrani fantič v likovni podobi Marjana Mančka je hitro postal priljubljen otroški junak in zdaj bo knjiga na novo zaživela. Zadnji dve desetletji o njegovih dogodivščinah piše Primož Suhodolčan, ki je na novinarski konferenci pohvalil odločitev za ponatis Petra Nosa. Primož Suhodolčan, Bojana Dimitrovski, Tanja Komadina, David Bedrač in Neža Božič Slikanica Zverjasec je v slovenščini prvič izšla leta 2005, Zverjašček pa leta 2006. Ponatisnjenima slikanicama je v novi izdaji dodan DVD z animiranim filmom, sinhroniziranim v slovenščino. Zverjasec je sicer mednarodni založniški fenomen. Od marca 1999, ko je slikanica angleške pesnice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja Axla Schefflerja prvič prišla med bralce, so je po vsem svetu prodali več kot 4 milijone izvodov. Leta 2004 je izšlo še enako uspešno nadaljevanje Zverjašček. Zverjasec in Zverjašček sta doživela filmsko in gledališko upodobitev. Oba animirana filma so sinhronizirali v slovenščino in predvajali na RTV Slovenija, v Lutkovnem gledališču Ljubljana pa so pripravili lutkovni muzikal Zverjasec. promocija NAGLAS oktober 2014 21 Promocija učbeniških gradiv Monika JAGODIČ GOBEC Uvajanje digitalnih učnih gradiv v šole, statistične obdelave cen delovnih zvezkov po posameznih razredih (k skupni nabavni ceni učnih gradiv, ki jih starši kupijo na trgu, je potrebno soglasje sveta staršev) in zaprtost učbeniških skladov (v njem sodeluje 98 % osnovnošolcev) so le nekateri dejavniki, ki narekujejo naše promocijske in uredniške usmeritve. Ob hitrem vključevanju digitalnih gradiv v šolskih prostor smo se na enem od seminarjev spraševali, ali so digitalna gradiva res učinkovitejša od tiskanih. Na srečanju z ravnatelji z naslovom Šola med ekranom in papirjem smo predstavili naš interaktivni portal za učitelje in vzgojitelje www.ucimte.com, a hkrati s predavanji dr. Miha Kovača in dr. Rajka Rajovića navrgli tudi nekaj dvomov o pozitivnih vplivih vizualnih in spletnih medijev ter nekaj misli o razlikah med branjem z ekrana in branjem s papirja. Mnenja stroke so zelo različna, a kakor koli že, za napredno založbo učbeniških gradiv je uvajanje interaktivnih gradiv danes nujno. V okviru portala za učitelje in vzgojitelje www.ucimte.com ponujamo interaktivne samostojne delovne zvezke, letne in dnevne učne priprave, rešitve nalog iz samostojnih delovnih zvezkov, besedila za poslušanje in gledanje, e-učbenike, učne liste … Izobraževalni portal je bil eno naših temeljnih promocijskih orodij v prejšnjem šolskem letu. Fokusirali smo se seveda na novosti in naša temeljna predmetna področja: slovenščino, glasbo, prvo triletje. In jim uspešno pridružili še eno predmetno področje: geografijo. Samostojni delovni zvezek Geografija 6, ki ga je evalviralo prek 60 geografov, je s povsem svežim konceptom na področju geografije navdušil. S seminarji smo predstavljali tudi slovenščino, glasbo, fiziko in celotno prvo trile- tje. Najbolj pa prisegamo na osebne stike, na individualne predstavitve. Učitelje z veliko mere empatije in nedvomno strokovnostjo navdušujejo naši promotorji: Marija Lampret, Helena Seljak, Katarina Kumar Kristančič, Petra Ozimič, Metka Šalehar, občasno tudi Gorazd Drnovšek. Seveda pa je treba poudariti, da tudi drugi zastopniki za šolske knjižnice prispevajo k širjenju novosti na področju učbeniških gradiv v osnovnih in srednjih šolah. V tem šolskem letu smo največje pozitivne učinke dosegli pri slovenščini, geografiji in fiziki v srednji šoli. Sicer pa so letos učbeniški trg zaznamovali nekateri novi nizkocenovni učbeniški kompleti in dejstvo, da učitelji pri delu z učenci v prvem triletju najlažje pogrešijo delovni zvezek za glasbeno umetnost. Komaj smo zaključili analizo prejšnje sezone, že so tu novi seminarji, nove predstavitve. Že v tem mesecu več kot 400 učiteljem in vzgojiteljem predstavljamo naš novi portal za učenke in učence www. ucimse.com. Naš veliki ponos in up. Letošnji katalogi učbeniških gradiv z novo konceptualno zasnovo smernice v svetovnem založništvu Slika nemškega trga NAGLAS oktober 2014 22 Rok GREGORIN Tokrat si bomo ogledali dogajanje na nemškem knjižnem trgu, in to skozi rumena očala. Ob začetku frankfurtskega knjižnega sejma se povsod po svetu v medijih pojavijo knjige in debate o knjižnem trgu, še več, tako kot pred poletjem se tudi ob tej priložnosti knjige pojavijo tudi v rumenih medijih. Tokrat se je pojavil članek o knjigah in o nemškem knjižnem trgu celo na naslovnici spletne strani bild.de, kjer nastopajo praktično enake vsebine kot v tiskani izdaji nemškega tabloida Bild Zeitung. Sicer se knjige pojavljajo nekoliko bolj proti dnu strani, pod novicami o krizi na Bližnjem vzhodu in Ukrajini pa o poškodbah Özila in Schwinsteigerja, ki bo mimogrede začel igrati šele v naslednjem letu, pod Playboyevimi zajčicami, ki so nekaj ušpičile, črno kroniko od blizu in daleč in celo pod oglasom za fotografski natečaj, kamor lahko pošljete fotografije na temo branja. Ampak na naslovnici spletne izdaje je vseeno, tudi to šteje! O dogajanju na frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer letos pričakujejo okoli 280.000 obiskovalcev, častna gostja pa bo Finska, boste več izvedeli v kaki drugi rubriki. Mi pa si bomo ogledali izbrana osupljiva dejstva o nemškem knjižnem trgu. V Nemčiji je okoli 6000 knjigarn, vključujoč poslovalnice in prodajna mesta za knjige. Število upada zaradi zapiranj in združevanj. Knjigotrška podjetja imajo okoli 30.900 zaposlenih. V panogi so lani ustvarili 9,45 milijarde evrov prihodkov, ki pa rahlo padajo. Lani je rast znašala 0,2 odstotka, letos pa so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v prvih osmih mesecih prihodki padli za tri odstotke. Na knjigarniškem trgu je nekaj močnih igralcev, ki predstavljajo samo deset odstotkov vseh knjigarn, naredijo pa več kot dve tretjini prometa na trgu – to so verige kot Thalia, Hugendubel in Weltbild. Največ knjigarn je v Berlinu, kar 226, največ na prebivalca pa razumljivo v univerzitetnem mestu Heidelbergu z najdaljšo knjigarniško tradicijo v Nemčiji. Vendar tudi velike knjigarniške verige zapirajo poslovalnice. Na drugi stran pa trg e-knjig hitro raste. Še vedno je promet v celotni prodaji knjig v knjigotrštvu 99 : 1 v korist zidanih knjigarn, v letu 2013 je že skoraj 80 % knjigotržcev imelo v ponudbi e-knjige in bralnike, približno enak odstotek knjigarn ima tudi svoje spletne trgovine, kjer ustvarijo dva odstotka celotnega prometa, delež pa raste. V Nemčiji je registriranih skoraj 3000 založb, ki so leta 2013 izdale skoraj 94.000 novosti, kar je največ po letu 2004. Kup, ki bi ga naredili, če bi jih zložili eno na drugo, bi bil visok 2500 m, podobno kot Prisojnik. Skoraj petino letine predstavlja leposlovje. V založniški panogi je 24.500 zaposlenih, ki so v letu 2013 s knjigami ustvarili 5,8 milijarde evrov prometa. Dvajset odstotkov založnikov naredi osemdeset odstotkov prometa. V nasprotju s knjigotrštvom založništvo rahlo raste, lani za 0,8 odstotka. Najbolj so lani zrasle otroške knjige pred priročniki, največji padec pa so zabeležili v kategoriji verskih knjig. Tudi pri založnikih so e-knjige v zamahu; v letu 2013 jih je ponujalo 65 % založnikov, kar je 12 % več kot leto prej. V povprečju imajo v ponudbi 275 naslovov. Popolnoma drugače kot pri knjigotržcih so e-knjige dosegle že 9,4 odstotka prihodka založb. Lani se je nemških e-knjig prodalo kar 21,5 milijona. To pomeni, da se e-knjige ne prodajajo preko klasičnih knjigotržcev, temveč drugje. Dvomim, da direktno prek spletnih trgovin založb, verjetneje ima prste vmes Amazon. Največji spletni trgovec je prav ob odprtju letošnjega sejma v Nemčiji ponudil storitev Amazon Unlimited, ki je nekakšen e-knjižni klub, saj za 9,99 € na mesec ponujajo določeno število digitalnih knjig, kupci pa menda lahko izbirajo med 650.000 naslovi, od tega jih je 40.000 v nemščini. E-knjige najbolj konkurirajo mehkovezanim knjigam za množičen trg, saj so v primerjavi z letom 2012 lani na nemškem trgu padle kar za 7,2 odstotka. Založniki poročajo tudi o močni spletni prodaji nasploh, saj prek spleta prodajo kar 16,3 odstotka knjig. Tudi v tem grmu verjetno tiči Amazon. Članek v rumenem mediju sploh ni tako rumen. Brez osupljivosti, samo dejstva, brez zvezd, črne kronike, svetovnih zlobnežev in fuzbalerjev ter njihovih bujnih starlet. Sklenili so, da je bila največja uspešnica lanskega leta v Nemčiji tudi nam dobro znani Stoletnik, da največ založb živi v Münchnu, med njimi tudi največja Random House (Bertelsmann), in da je nemški trg drugi največji knjižni trg za ameriškim. Vendar je podobno kot pri avtomobilih najpomembnejši izvozni trg (za prodajo avtorskih pravic) Kitajska. Povzeto po: http://www.bild.de/geld/ wirtschaft/frankfurt-buchmesse/28-fakten-zur-frankfurter-buchmesse-38057782.bild.html zanimivosti / Modrinova stran NAGLAS oktober 2014 23 Slovenci najbolj zaupamo Švicarjem Laura ŠTRAUS V mednarodni raziskavi o zaupanju v države in narode, ki jo je izvedla družba Reader's Digest, je večina vprašanih odgovorila, da najbolj zaupajo Švedski in Švici. Med državami, ki jim najmanj zaupajo, je prvo mesto zasedla Romunija, sledili pa so Iran, Rusija, Grčija. Slovenci najbolj zaupamo Švicarjem, Nemcem ter Švedom in Avstrijcem. Slovenije ni med prvimi 10 državami, ki jim ljudje po raziskavi najbolj zaupajo, pa tudi ne med 10 državami, ki jim najmanj zaupajo. Slovenci pa najbolj zaupamo Švicarjem, Nemcem, Švedom in Avstrijcem, najmanj pa Romunom, Irancem, Grkom in Indijcem. Pri vprašanju o zaupanju v lastno državo so se najbolje odrezali Švicarji in Avstrijci, saj jih 90 odstotkov zaupa svoji državi, najslabše pa so se odrezali Francozi, saj jih državi zaupa le 27 odstotkov. Slovenci smo se po raziskavi uvrstili na sredino, državi nas zaupa 52 odstotkov. V raziskavi je sodelovalo več kot 17.500 bralcev revije Reader's Digest iz Evrope, presojali pa so o dvajsetih evropskih državah ter o Kitajski, Indiji, Iranu in ZDA. Od Robiča do Tolmina ni ravno poljé Andreja PEČEK Franjo BRGLEZ Pogumnim pomaga sreča. Na Napoleonovem mostu pri Kobaridu so bili dežniki že pospravljeni. Ljubljana. Budilka. Tema. Štropotanje dežja. Kljub temu nahrbtnik, gojzarji, palice, dežnik. Tivoli. Od triindvajsetih prijavljenih dvajset pogumnih. Avtobus. Avtocesta. V Logatcu desno. Idrijske ride. Še vedno vesoljni potop. Rjava Idrijca. Most na Soči. Polrjava Soča. Tolmin. Rosenje. Mejni prehod Robič. Skoraj nič rosenja. Smuk v planinsko opravo. Avtobus nazaj do Starega sela. Izkrcanje, fotografija za štart. Nekaj kapelj, pe- lerine, odprti dežniki. Pot pod noge. Lep kolovoz proti Kobaridu. Prvi žig v hotelu Hvala. Dežniki zaprti, pelerine pospravljene. Ena sinja krpa na nebu. Obet sonca. Dobra volja. Peš skozi krajevno jedro do Napoleonovega mosta. Avtobus! In dvanajst kilometrov navzgornjega asfalta po štirih kolesih. Prepadno, Soška dolina kot iz letala. V Vrsnem spotoma velik pekač prekmurske gibanice. Hvala, Dušana! Tradicija? Vas Krn. Šofer Miško, bravo in srečno pot v dolino! Travniki, gozd, rahlo navkreber, krasni razgledi. Prelaz, planina Pretovč. Samo lovska koča, brez kave, a še zmeraj dobra volja. In sonce. Cesta proti planini Medrje. Stanovi. Strmo navzdol do Laške seči. Korito z vodo. Pomanjkanje markacij, s srečnim koncem. Še nižje planina Črča. Krave levo, krave desno. Obnovljena cerkev v Javorci daleč spodaj, kot na dlani. Vstopnice, prospekti. Domači vodnik, prijazen dečko. Presunljiva notranjost, zanimivo predavanje. Malica. Po cestnem klancu navzdol. Na prvem desnem ovinku kar naravnost skozi gozd. Tako rekoč na glavo. Potok. Brezbrvje. Previdno po vlažnih kamnih. Na koncu skok. Telečje noge. Srečno na drugem bregu. Spust po travi do ceste. Nekaj kilometrov vzdolž Tolminke, pretežno makadam. Tik pred zdajci telefon z Miškom: avtobus na začetku korit Tolminke. Nič več asfalta, samo še direttissima med drevesi do parkirišča. Oooooooooh … Drugi žig v hotelu Krn v Tolminu. Ista pot nazaj. Idrijske ride. Avtocesta. Tema. Ljubljana. Prva etapa E7 opravljena! Modrinova stran NAGLAS oktober 2014 Na obrobju mariborskega Pohorja Metka PUŠENJAK 24 Gordana VIŽINTIN Ali veste, da je osrčje štajerske metropole z okolico prav vabljivo in prikupno za izletniška potepanja in dopustovanje? Na obrobju zelenega vznožja severnega predela Pohorja se razprostirajo zaselki in vasice, ki slikovito odstirajo poglede na številne zelene griče, posejane z vinogradi, sadovnjaki, pašniki in gozdovi. Vabljiva pa je tudi narava Štajercev, ki se radi družijo in z veseljem in dobro voljo odpirajo vrata svojih kmetij. Člani Etnoloških drobtinic smo tokrat obiskali ta zanimivi in gostoljubni predel Štajerske. Najprej smo se ustavili v Framu, v oljarni družine Krajnc, kjer že vrsto let pridelujejo bučno in konopljino olje. Ogledali smo si proces pridelave in dobili še priložnost, da obiščemo tudi njihove družinske prijatelje – turistično kmetijo družine Vrecl v Spodnjih Hočah. Tam smo imeli degustacijo belih vin in se seznanili z odlikami olja iz grozdnih pešk. Obiskali pa smo tudi čebelarsko učno pot v Slivnici, poimenovano po Janku Pislaku, največjem pohorskem čebelarju, raziskovalcu, svetovalcu in vzrejcu matic pasme kranjska sivka. Okušali smo medeno žganje, ki ga čebelarji društva Slivnica proizvajajo skupaj z drugimi izdelki iz medu. Za šolarje in druge vedoželjne otroke imajo učilnico, imenovano šolski čebelnjak; skozi stekleno pregrado je omogočeno spremljanje življenja in delovanja čebel in matice. Pot smo nadaljevali ob vznožju večno zelenega Pohorja do botaničnega vrta Pivola, ki je v lasti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Tam smo občudovali pestrost rastlin iz naših krajev, od grmičevja, trajnic, zelišč, drugih cvetic in vodnih rastlin vse tja do eksotičnih dreves. V parku rasteta dve ogromni, sto dvajset let stari sekvoji, imenovani tudi mamutovec, z obsegom cca 360 cm. Izjemno lepe in zanimive so še kavkaške jelke, ka- V botaničnem vrtu Pivola smo občudovali domače in eksotične rastline. nadske čuge, lawsonove ciprese, tise, macesni … Posebno mesto v parku ima avstralski fosil, večno zeleni oleseneli iglavec, ki je zaradi svoje pomembnosti in vrednosti varovan s posebno kovinsko ograjo. Našo pot smo zaokrožili v sončnem Mariboru. Prijazni vodnik Andrej nas je popeljal po starem mestnem jedru, ki se razprostira od vznožja levega brega reke Drave, Lenta z vodnim in sodnim stolpom, mimo nekdanje židovske sinagoge iz 13. stoletja, pa naprej do Glavnega trga s kužnim znamenjem iz 17. stoletja, ki je vrhunsko delo slovenskega baročnega mojstra Jožefa Štrauba. Tudi stolnica, ki je bila sezidana že v 12. stoletju v romanskem slogu in so jo skozi stoletja prezidavali, ji dodali gotski rebrasti strop in okna, jo nato v baroku ponovno oplemenitili z njegovimi značilnostmi, je danes dovršen prikaz harmoničnega prepletanja treh slogovnih harmonij. Naš ogled smo nato nadaljevali mimo Vetrinjskega dvorca in ga zaključili pri gradu in Tihčevem spomeniku iz NOB. Prvotno je bilo mesto poimenovano po trdnjavi, ki so jo v 13. stoletju sezidali na hribčku Piramida in se je v nemščini imenovala Marchburch (Burg in der Mark ali Marpurg, kasneje Marburg). Šele leta 1836 je bilo prvič zabeleženo slovensko poimenovanje mesta Maribor, v zasebnem pismu Stanka Vraza. Baročni grad sredi mesta še danes kraljuje kot najmočnejša utrdba v mestu. Prenovljen in slikovit, bogat z izvirnimi eksponati, privabi še tako zahtevnega obiskovalca. Malo je slovenskih mest, ki bi se lahko pohvalila s tolikšnim izborom ohranjene kulturne in zgodovinske dediščine, od izkopanin iz praskupnosti, srednjeveških predmetov zgodnjih prebivalcev, popotnikov, rokodelcev, trgovcev, lekarnarjev in ne nazadnje tudi bogatih meščanov. Nazorno so prikazane tudi navade iz življenja in običajev štajerskega podeželja. Prenovljena je tudi znamenita baročna dvorana in še nekaj baročnih originalov, kipov svetnikov, ki so prav tako dela baročnega kiparja Jožefa Štrauba. Modrinova stran NAGLAS oktober 2014 25 Janez FIRM 25 let med dvema košema Silvo MRAMOR Če bi se izrazil v žargonu zakonskega stanu, je to srebrni jubilej. Lahko tudi nadaljujem v tem jeziku, namreč, na začetku so bili bolj redki »randiji« po raznih igriščih, prilagajati smo se morali vremenskim razmeram, usklajevati želje udeležencev, skratka, veliko podobnosti, kakršne so značilne pri začetkih »parčkanja«. To je trajalo kar nekaj časa, dokler se nismo odločili stopiti v »zakonski stan« in poiskati »štal'co«, kjer bomo igrali košarko. Spremenila so se tudi pravila: nobenih izgovorov glede Pečenkovih napovedi ter določena dan in ura. Začeli smo v res majhni telovadnici, nekje za bežigrajskem stadionom. Le nekaj besed, da bo predstava pristnejša: pri vhodu v zgradbo smo se spustili v klet, tavali po nekakšnih katakombah, sledile so lesene stopnice, po katerih smo se povzpeli na oder za prireditve in zaključili s skokom v dvorano s parketom in dvema košema. Še dobro, da takrat ni bilo črte za oznako meta za 3 točke, kajti če bi bila, bi potekala nekje na liniji prostih metov sosednjega koša. Dodam naj še hlad in res romantično razsvetljavo, ki sicer prav pride parčku, ko se vseli v prvo gnezdo (morata se segrevati na vsem znani način), mi pa smo morali, da nas ni mrazilo, teči, skakati, »udarjati« po žogi, podajati in metati na koš. In to počnemo še dandanes, le da smo v večji (čeravno tudi ta nima pravih mer) na OŠ Riharda Jakopiča v Šiški, kjer domujemo že skoraj 20 let. Morda zanimivost, da je bila začetna postava sestavljena le iz moškega dela takratne Informatike, z leti so pristopili tudi kolegi iz drugih oddelkov podjetij, danes pa smo, od skupaj 14, le 4 iz vrst MK. Od teh je eden odšel delat v JAR, dva se borita, da bi iz statusa padalca prišla med aktivne, preostali pa izpolnjuje status aktivnih igralcev. Trenutno je povprečna doba igralcev v ekipi približno 10 let, dva še od samega začetka, preostali nekje vmes, za- Ekipa Logistike dnja pa sta se nam pridružila pred 3 leti. Smo raznoliki po karakterjih, starosti, izkušnjah, znanju o košarki, izobrazbi, višini, moči in ne nazadnje lepoti, ha ha. Pa nas vseeno druži želja po igranju košarke in po košarki tako imenovani tretji polčas, kjer so začetni pogovori o igri, kasneje pa se odpirajo številne teme iz življenj, v katerih se iskrijo različna mnenja in izklešejo številne ugotovitve. Lahko bi celo rekli, da smo nekakšna terapevtska skupina. Če seštejem vse te zapisane besede, potem pridemo do vsaj nekaj postavk, kaj nas srka v naša četrtkova druženja. Naj še dodam tradicionalni piknik, prednovoletno »fešto«, bovling in tu se počasi končajo naša druženja. Joj, skoraj sem pozabil na tekme z različnimi ekipami. Ekipa Mozaika iz Zagreba in naše Logistike sta le dve od ekip, s katerimi smo merili moči. V preteklosti je bilo več takih dogodkov, v zadnjih letih pa so tovrstna srečanja malo usahnila. Morda bo sedaj kaj bolje, ko smo na novo »ogvantani«. Zahvala gre našemu Petru Tomšiču, hvala tudi ŠKD Modrin za sofinanciranje najema telovadnice. Dodajam še omiljen ukaz našega »coacha«, da moramo biti še boljši in se večkrat pokazati širši javnosti. Še ščepec v obliki nagradnega vprašanja: koliko članov je v 25 letih sodelovalo v ekipi? Namig: manj kot 100 in več kot 1. Odgovore pošljite na elektronski naslov: [email protected]. Nagrade: tretja je, da vam ob zakasnelem vračilu knjig v našo knjižnico 1 leto ne bo treba plačati zamudnih obresti, druga je voden ogled skozi prostore Informatike v kletnih prostorih MH, kamor stopi le redka noga, prva pa je brezplačna udeležba za 1 osebo na našem junijskem pikniku. Žrebanje bo 6. novembra ob 22. uri z neposrednim prenosom na TV (Janez, zdaj pa že nehaj kvasiti neumnosti!). Obvestilo o srečnicah/srečnežih pošljemo po e-pošti. Za konec pa cilji. Zlati jubilej, verjetno pa ne v sedanji zasedbi, ali pač, ha ha? Ekipa Mozaika anketa NAGLAS oktober 2014 Kolikokrat na teden se rekreirate? Bojana Zarnik, MKT Zame sta šport in rekreacija način življenja. Vsaj štiri ali pet dni na teden sem fizično aktivna. Dvakrat tedensko hodim plesat, v zadnjem času sta aktualna predvsem argentinski tango in trebušni ples. Enkrat na teden jaham, vsaj dva dneva v tednu pa namenim kolesarjenju, teku ali pozimi smučanju. Najraje imam gibanje v naravi, saj me sprošča, polni z energijo in ohranja v notranjem ravnovesju. Kot pravi knjiga zdravnice in športnice Nade Kozjek Rotovnik – Gibanje je življenje! Gregor Kok, MKT ganje v prostem času ter sprostitev telesa in duha. Ko nas čas priganja in nimamo možnosti za druge oblike rekreacije, naša družina združi prijetno s koristnim, kar sploh ni slabo, in skupaj se posvetimo nujnim opravilom okrog hiše, saj trava letos še posebej bujno raste in tudi plevel nam poleg drugih dobrot na vrtu odlično uspeva. Nadejamo pa se tudi dobre zime z obilo snega, da si na zasnežene dni z lopatami v rokah naredimo vaško veselico. Ni lepšega! Dan je prekratek in vikend ima premalo dni, a za rekreacijo mi časa res ni nikoli škoda, in če ne drugače, je ob vikendih navsezgodaj, ko doma še vsi spijo, ravno pravi čas za tek na Osolnik, čez Sorško polje ali po posestvu Brda. Valerija Kadič, MKZ Rekreacije mi ne manjka. Začnem že zgodaj zjutraj, ko se s kolesom iz Kranja ali izza Bežigrada pripeljem na Kongresni trg. Popoldnevi in večeri so navadno bolj pestri. Štirikrat tedensko v Mega centru v Kranju vodim vadbo na kolesih. Navadno po dve uri, ker se za eno uro skoraj ne izplača preoblačiti. Motiviram 35 kolesarjev, da na vso moč poganjajo kolesa ob zvokih in v ritmu glasbe. Ob torkih se zapeljem s skupino kolesarjev Gorenjskega glasa, med vikendom pa sledi kolesarski krog s prijatelji na cestnem kolesu. Nedelja je dan za družino, ko se po kosilu odpravimo na izlet. Kako? S kolesom, seveda. Nadja Pipan, MKZ Gibanje, druženje s prijatelji, sprehodi s kužkom … Vse to je zame mi- Tudi sama sem mnenja, da je rekreacija koristna za naše zdravje in počutje, zato poskušam svoj prosti čas preživeti kar se da aktivno. Lažjo obliko rekreacije začnem že zjutraj, ko se usedem na kolo in odpeljem v službo in konec delovnega dne domov. Drugače pa se rekreiram tri- do štirikrat na teden. Med tednom je to največkrat tek in občasno kakšna daljša popoldanska vožnja s kolesom. Čez vikend pa se rada napotim tudi v hribe, saj me gibanje v naravi sprošča in napolni z novo energijo. V zimskem času, ko so dnevi krajši in hladnejši, pa hodim v bližnji fitnes, kjer obiskujem različne skupinske vadbe. Maša Rošič, MKT Šport me spremlja od mladih nog, ko sem še trenirala tenis. Pomeni mi ulti- 26 mativno obliko sproščanja, zato skušam teči vsaj dvakrat na teden, prav tako se dvakrat tedensko udeležujem skupinske vadbe. Svoj prosti čas rada preživljam aktivno – vikende si popestrim z dobro partijo tenisa ali izletom v hribe, jadranjem na deski in še bi se našlo. Rok Gregorin, MKZ Kadar se ne rekreiram na napotnico v raznih ustanovah, uporabljam za rekreacijo predvsem kolo, ki ga v pogon spravim od štirikrat do petkrat v tednu. Kljub temu da vsi tarnajo nad letošnjim poletjem, me na srečo ali pa na mojo gorenjsko žalost, ker bi tako porabil manj vode, ni velikokrat opralo. Ob delavnikih je rekreacija ponavadi vzpon na Katarino ali kak drug bližnji hrib, ob koncih tedna pa kak hrib malo dlje. Ko se bo ohladilo, bom kolesaril v zaprtih prostorih. Gregor Medved, MKZ Potreba po rekreaciji se pri meni sproža večinoma spontano v premosorazmerni odvisnosti od višine stresa in/ali od bližine kakšnega vnaprej planiranega tekmovanja, kakršno je recimo Triatlon jeklenih v Bohinju na zadnjo avgustovsko soboto. A kompliciranje na stran. Največkrat se rekreiram trikrat tedensko, pri čemer v veliki meri prevladuje tek. Tek pač zato, ker je pri današnjem tempu življenja najenostavnejši. Za naslednjo »rekreacijo« pa sem se namenil prebrati knjigo Ultrablues avtorjev Ruglja, Gombača in Videmška. razstava / napovedujemo NAGLAS oktober 2014 27 Labrador v Konzorciju Lidija GORŠIČ Na prireditveni prostor knjigarne Konzorcij smo prenesli delček Labradorja, na novo izdane pesniške zbirke Kajetana Koviča, opremljene z akvareli ilustratorke Mete Wraber. Le kdo ne pozna Bele pravljice klasika slovenske poezije, ki je vstopil na literarno prizorišče skupaj z Janezom Menartom, Tonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem davnega leta 1953 v zbirki Pesmi štirih? In simbolističnega Južnega otoka? Kako Kovičevo kompleksnost pesniških sporočil prestaviti v likovni jezik je bil za mlado ilustratorko velik izziv. Naključje pa je hotelo, da ji je bil v pomoč prav pesnikov verz, zapisan v otroško spominsko knjigo. »Oče mi je priskrbel v rdeče usnje vezan zvezek za posvetila pe- snikov in pisateljev za spomin in navdih. In Kajetan Kovič je bil prvi, ki ga je oče s tem zvezkom srečal. Ko mu ga je pomolil pod nos, se je Kajetan lepo izmazal s prvim verzom: »Naj bo pesnik al' dijak, vsak začetek je težak.« Tako je posvetil zvezek, ki se je skozi leta bogatil še z mnogimi novimi verzi in mislimi, jaz pa sem si mislila zelo podobno kakor Kajetan v tem verzu, ko sem sedela pred belim papirjem in začela ilustrirati Labrador,« v smehu pove Meta med pripravljanjem paspartujev, printov in okvirjev za razstavo. Izbor desetih ilustracij je bil pogojen z izborom desetih pesmi, ki so se Mete najbolj dotaknile. Še najbližji ji je Južni otok, pa Bezgove ure, Labrador, Okus pomladi in druge. Z izjemno senzibilnostjo za barve je bogastvo občutkov Kovičevih pesmi mojstrsko prelila v poetične akvarele. Ne zamudite: do 22. oktobra vas vabimo v Konzorcij na ogled razstave. Kotiček za rime JUŽNI OTOK Je južni otok. Je. Daleč v neznanem morju je pika na obzorju. Je lisa iz megle. Med svitom in temo iz bele vode vzhaja. In neizmerno traja. In v hipu gre na dno. In morje od slasti je težko in pijano. In sol zatiska rano. In slutnja, da ga ni. Da so na temnem dnu samo zasute školjke in veje grenke oljke in zibanje mahu. A voda se odpre in močna zvezda vzide in nova ladja pride in južni otok je. Kajetan Kovič, Labrador, MKZ 2014 Delček Labradorja v Konzorciju Napovedujemo Kmalu izidejo naslednje knjige: • Družinska kronika • Barok na Slovenskem • Šivanje • Buda na podstrešju, Julie Otsuka • Gulag, Anne Applebaum • Junak, Rhonda Byrne • Mene ne bo noben jebo, Kamenko Kesar • Rdeče kot kečap, Annabel Pitcher • Večer v klubu, Christian Gailly • Analfabetka, ki je obvladala računstvo, Jonas Jonasson 5 najbolje prodajanih knjig v septembru 2014 MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA 1.Vitez iz sedmih kraljestev, George R. R. Martin 2.Izurimo spomin, RD 3.Najlepše pesmi o živalih, Jelka Reichman 4.Zverjasec (+ DVD), Julia Donaldson, Axel Scheffler 5.Velikani slovenske poezije (komplet) CANKARJEVA ZALOŽBA 1.SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika 2.Slovenske gore, več avtorjev 3.Habsburžani, Eva Demmerle 4.Orodjarna, Boštjan Napotnik 5.Strdek, Olivera Nikolova MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA 1.Krive so zvezde, John Green, Mladinska knjiga MOZAIK KNJIGA 1.Poboljšajte pamćenje, RD 2.Kreativna radionica, več avtorjev 3.Sačuvaj ljubav, J. C. Reed 4.Osvoji ljubav, J. C. Reed 5.Predaj se ljubavi, J. C. Reed © Mladinska knjiga Zvončkohlača Cinglja, Dav Pilkey, Mladinska knjiga 3.Kapitan Gatnik in razjarjeno rohnenje radioaktivnih roboboksaric, Dav Pilkey, Mladinska knjiga 4.Ni je več, Gillian Flynn, Mladinska knjiga 5.Ultrablues, B. Videmšek, S. Rugelj, Ž. X. Gombač, Umco Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige 2.Kapitan Gatnik in strahotna vrnitev MK BEOGRAD 1.Gradovi Srbije + Čudesna Srbija + tablični MK SKOPJE 1.Makedonski slavi – zalog za pokolenijata 2.Domaće lekovito bilje 3.Veliki porodični medicinski priručnik 4.Čudesna Makedonija 5.Domašen gotvač Ilustracija: dr. Horowitz računalnik 2.Gradovi Srbije 3.Gradovi Srbije + Gradovi Srbije + tablični računalnik 4.Amazing Serbia 5.Srpske slave – čuvari ognjišta BOŠTJAN NAPOTNIK izza šporherta z novo kuharsko knjigo
