POGLEDI NA PRIHODNOST KNJIŽNIC
Transcription
POGLEDI NA PRIHODNOST KNJIŽNIC
Strokovna konferenca POGLEDI NA PRIHODNOST KNJIŽNIC mednarodna strokovna konferenca v okviru razstave tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu četrtek, 13. novembra 2014, od 9.30 do 15.00 konferenčna dvorana Skupine Mladinska knjiga, Modra hiša, Slovenska 29, Ljubljana Na srečanju, ki ga organiziramo v okviru razstave tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu, bomo pogledali v prihodnost knjižnic. Tudi s pomočjo pogleda od zunaj, ne nujno tudi daleč, s Finskega, bomo poskušali zarisati smeri razvoja knjižnic v prihodnje. Ali v času hitrega razvoja komunikacij in digitalne kulture izgubljajo svojo osnovno vlogo, ki so jo tako uspešno izpolnjevale zadnjih sto in več let? Se bodo znale prilagoditi in najti svoje mesto v svetu digitalne besede? Bodo živele od nostalgije ostarelih bralcev, ki raje berejo besedila na papirju? Veseli smo, da ste se nam pridružili na strokovni konferenci, na kateri se bomo dotaknili odgovorov na ta in mnoga druga vprašanja. Program 09.30 –10.00 Registracija udeležencev 10.00–10.30 Pekka Metso, finski veleposlanik v Sloveniji ter Iva Premerl, direktorica Mladinska knjige Trgovine, uvodni nagovor 10.30–11.15 Tuula Haavisto, direktorica Mestne knjižnice Helsinki 11.15–11.45 Viljem Leban, direktor Mestne knjižnice Kranj 11.45–12.15 Odmor 12.15–12.45 Igor Zemljič, vodja knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino 12.45–13.15 Gregor Škrlj, vodja knjižnice OŠ Prule 13.15–13.30 Odmor 13.30–14.00 Ivan Kanič, vodja Centralne ekonomske knjižnice 14.00–14.30 Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice 14.30–15.00 Predstavnik Mladinske knjige – zaključek s predstavitvijo podjetja in povabilo k druženju ter obisku razstave Frankfurt po Frankfurtu Povzetki predavanj TUULA HAAVISTO Perspektive javnih knjižnic na Finskem Fokus predavanja bo usmerjen v bodoče strategije finskih javnih knjižnic. Svojo strategijo posodabljata namreč tako Svet finskih javnih knjižnic kot helsinška Mestna knjižnica. Dejavnost v prihodnje gradimo okoli naslednjih gradnikov: profesionalnosti, mreženja, prostorov, uporabe interneta in povezovanja skupnosti. Vse to so elementi, ki presegajo običajne okvirje razmišljanja knjižnic. Posebno pozornost bomo posvetili novim pristopom javnih knjižnic: kako podpirajo inovativnost in podjetniške iniciative. Ogledali si bomo tudi načrte nove helsinške Centralne knjižnice, ki za nove ideje o finskih javnih knjižnicah predstavljajo »abstrakcijo, utelešeno v betonu«. VILJEM LEBAN Spomini na prihodnost splošnih knjižnic Splošne knjižnice so doživele svojo zlato dobo v 20. stoletju. Tiskani mediji so se z razvojem tehnologije tiska pomnožili in potegnili v svoj osvajalski pohod tudi knjižnice. Za vedno več gradiva, ki so ga hranile in ponujale bralcem, so knjižnice zahtevale vedno več prostora. S svojimi uporabniki so razvile mnogotere načine, kako jim posredovati tiskovine. Posvetile so se informacijam v predmetni obliki. Morda je to razlog, da včasih informacij, ki so v digitalni obliki in tečejo po omrežjih, ne obvladajo še najbolje. Lahko knjižnice najdejo svoje nove priložnosti v digitalni dobi? Čemu bodo namenile svoj prostor? Koga nagovorile? Morda je čas, da se hkrati tudi vprašamo: Kaj je pomembnejše, več sto strani vezanih papirnih listov ali vsebina, ki je na njih natisnjena? Od našega odgovora je namreč odvisno, čemu bomo dali prednost v knjižnicah v prihodnje. IGOR ZEMLJIČ Pogledi na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi Specialne knjižnice so bile svoje dni avantgarda bibliotekarstva, danes pa so zaradi spremenjenih zahtev uporabnikov in nerazumevanja financerjev pred novo pomembno prelomnico. Avtor bo v razmišljanju o prihodnosti specialnih knjižnic predstavil spreminjanje vloge in položaja teh knjižnic v času digitalne revolucije in skušal opozoriti na dobro pripravljenost knjižničarstva na spremembe, hkrati pa opozorit na dve možni poti v prihodnost. »Majhnost« specialnih knjižnic namreč omogoča večjo fleksibilnost in lažje prilagajanje spremembam, hkrati pa dolga tradicija iskanja in posredovanja zagotavlja, da bodo »specialke« tudi te spremembe preživele, četudi v precej spremenjeni (fizični) podobi. GREGOR ŠKRLJ Razmišljanja o prihodnosti šolskih knjižnic v Sloveniji Šolska knjižnica je za marsikaterega mladega prebivalca Slovenije prvi stik s knjižnično dejavnostjo. S tega vidika je zelo pomembna. V Sloveniji je leta 2012 delovalo 966 šolskih knjižnic (SURS, 2012). Čeprav je v trenutni situaciji težko napovedovati, kaj čaka šolske knjižnice, je potrebno izhajati iz preteklosti, zato se je najprej potrebno ozreti nazaj, ovrednotiti in nato graditi na temeljih za prihodnost. Kaj smo se naučili? Kaj delamo? Kaj želimo in načrtujemo? Šolska knjižnica s svojo knjižnično zbirko, dejavnostmi, prostorom in časom zagotavlja ter opravlja naloge za podpiranje in pospeševanje vzgojno-izobraževalnih ciljev šole. Pred knjižnicami in zaposlenimi so veliki izzivi, ki jih je potrebno zajeti v obstoječe sisteme ter sprejeti z veliko mere razumevanja tako s strani ustanovitelja/financerja kot zaposlenih. Zanemarljivi niso niti normativi, ki določajo odstotek zaposlenega v knjižnici. Potrebno je poudariti, da je v večini šolskih knjižnic zaposlena ena oseba, ki predstavlja in opravlja vse naloge za delovanje šolske knjižnice (izbor, nabava, obdelava, izposoja; poučevanje…). Pogled na prihodnost je pester (vidik financerja; kadrov in izobrazbenih zahtev; knjižnične zbirke; uporabnikov; učnega okolja; razvoja …). Pomemben bo celovit pristop ter prepletanje področja vzgoje in izobraževanja ter knjižničarstva, saj bo le na tak način šolska knjižnica podpora svoji šoli in uporabnikom. IVAN KANIČ Visokošolske knjižnice – že globoko v digitalni eri? Ob tegobah in krizah, s katerimi se knjižnice vsakodnevno srečujejo, pogosto neupravičeno spregledamo, kako vendarle dosegajo izjemno visoko raven razvoja in znanja, ki sta za sodelovanje z današnjimi uporabniki neobhodno potrebna. Usmerjenost k uporabniku je nadgradnja, ki je zaradi zadovoljstva s tehnologijo in neizmerno dostopnostjo informacijskih virov ne smemo zanemariti. MIRO PUŠNIK Poslanstvo in vloga visokošolskih knjižnic v spremenjenih razmerah: celovita in učinkovita podpora raziskovalnemu in pedagoškemu procesu Dinamične spremembe na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter spremenjene ekonomske razmere, povzročene s finančno in ekonomsko krizo, generirajo velike družbene spremembe, ki se odražajo tudi na področju delovanja visokošolskih knjižnic. Priča smo spremembam na področju uporabniških potreb in pričakovanj, na področju licenčnih modelov in načinov pridobivanja gradiva, na področju nosilcev medijev, na področju kanalov za razširjanje informacij in podobno. Vse to od visokošolskih knjižnic terja korenite spremembe v poslovni filozofiji. Še posebej pomembno vlogo pri spremenjeni poslovni filozofiji visokošolskih knjižnica imata razvoj interneta in spletnih storitev ter razvoj licenčnih modelov odprtega dostopa. Prispevek bo predstavil različne vidike delovanja visokošolskih knjižnic v spremenjenih okoliščinah kot so nabava in licenciranje knjižničnega gradiva v elektronskem okolju, upravljanje specializiranih informacijskih portalov za dostop do informacijskih virov, upravljanje repozitorijev odprtega dostopa do znanstvenih del in podatkov in zagotavljanje specializiranih storitev v okviru raziskovalnih infrastruktur. Zanimivo je dejstvo, da kljub možnosti dostopa do informacijskih virov z oddaljenim dostopom statistike govore, da se obisk visokošolskih knjižnic povečuje. Uporabniki – pretežno študenti – uporabljajo prostore knjižnice za študij kot tudi druge aktivnosti. Ta presenetljiv fenomen nas veseli, hkrati pa tudi obvezuje, da moramo tudi v tem pogledu z izgradnjo novih visokošolskih knjižnic zagotoviti ustrezne pogoje.