slovenske splošne knjižnice za prihodnost

SLOVENSKE SPLOŠNE
KNJIŽNICE ZA PRIHODNOST
Strategija razvoja
slovenskih splošnih knjižnic
2013‒2020
STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENSKIH
SPLOŠNIH KNJIŽNIC 2013–2020
Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic na osnovi ugotovljenih
družbenih sprememb in problemov, trenutnega stanja, vloge in razvitosti
splošnih knjižnic v državi ter zaznavanja splošnih knjižnic s strani
državljanov kaže knjižnicam pot v spreminjajočih se razmerah sodobne
družbe.
Strategija razvoja splošnih knjižnic daje odgovore knjižničarjem, v katero smer
razvijati storitve; državljanom, katere svoje potrebe lahko zadovoljijo v
knjižnici in kakšne koristi lahko od tega pričakujejo; politikom, na katerih
področjih knjižnica s svojimi storitvami podpira nacionalne strategije razvoja;
trenutnim in potencialnim financerjem, kakšne koristi lahko prinesejo
vlaganja v dejavnost splošnih knjižnic; partnerjem, na katerih področjih lahko
sodelujejo s splošnimi knjižnicami.
Splošne knjižnice bodo v prihodnjih letih usmerile svoje razvojne potenciale v
ŠTIRI STRATEŠKA PODROČJA:
l organizacija, delovanje in mreža splošnih knjižnic,
l razvoj obstoječih in ustvarjanje novih storitev,
l pridobivanje ustreznih znanj, ki so potrebna za delovanje v
prihodnosti,
l knjižnica kot aktivni dejavnik v okolju – možnosti za sodelovanja,
partnerstva in promocijo splošnih knjižnic.
Strateška področja, cilji in ukrepi, zajeti v tej strategiji, predstavljajo izhodišče,
ki bo v naslednjih letih vodilo splošne knjižnice v načrtovanje in izvajanje
različnih aktivnosti, potrebnih za razvoj. Pri usklajevanju, organizaciji in izvedbi
teh aktivnosti bo potrebno soglasje tako bibliotekarske stroke kot tudi
financerjev.
KVALITETNA IN UČINKOVITA
KNJIŽNIČNA JAVNA SLUŽBA
Strateško področje :
Organizacija, delovanje in mreža splošnih knjižnic
Za sodobno informacijsko družbo so značilne hitre spremembe, ki se odražajo v spremenjenih
načinih mišljenja, dela, komunikacije in vedenja ljudi, to pa zahteva spremembe tudi v delovanju
splošnih knjižnic. Novim razmeram se splošne knjižnice lahko prilagodijo z učinkovitim izvajanjem svojega poslanstva in javne službe, vzdrževanjem stabilnega financiranja in razvojem
racionalne mreže.
Kvalitetna in stabilna knjižnična mreža mora omogočiti vsem prebivalcem države enakopraven
dostop do knjižnične javne službe . Tako oblikokovana knjižnična mreža je predpogoj za učinkovito in racionalno delovanje knjižnic. Uvedba nekaterih skupnih strokovnih služb lahko
prinese večjo kvaliteto storitev zaradi specializacije na posameznih strokovnih področjih.
Za zagotavljanje enakomernega razvoja knjižničnih storitev potrebujejo slovenske splošne
knjižnice enotno usmerjanje razvoja knjižničnega sistema s pomočjo strokovne službe za razvoj
splošnih knjižnic.
STRATEŠKI CILJ : STABILNO FINANCIRANJE IN UČINKOVITA KNJIŽNICA
l Izvajanje raziskav in analiz na nacionalnem nivoju in nivoju osrednjih območnih
knjižnic ter priprava strokovnih priporočil za učinkovitejše poslovanje splošnih
knjižnic.
l Merjenje in vrednotenje delovanja splošnih knjižnic na podlagi nacionalno sprejete
metodologije in prikazovanje kulturnih, ekonomskih in socialnih učinkov in vplivov,
ki jih ima splošna knjižnica na okolje.
l Aktivno sodelovanje različnih strokovnih združenj pri vzpostavitvi in implementaciji
učinkovitega delovanja knjižnic.
l Nova opredelitev osnovnih storitev splošnih knjižnic in pogojev za njihovo izvajanje
in vzpostavitev enotnega sistema izračunavanja stroškov osnovnih storitev.
KNJIŽNICE ZA VSE GENERACIJE
STRATEŠKI CILJ : STABILNA, UČINKOVITA IN RACIONALNA MREŽA SPLOŠNIH KNJIŽNIC
l Priprava predlogov zakonodajnih sprememb na področju oblikovanja in financiranja
knjižnične mreže.
l Povezovanje knjižnic pri redefiniciji organizacije in izvajanja posebnih nalog osrednjih
območnih knjižnic, vpeljavi novih skupnih strokovnih in razvojnih rešitev in racionalizaciji
delovanja splošnih knjižnic.
l Redefinicija strokovne službe za enotno spremljanje, usmerjanje in razvoj sistema splošnih
knjižnic.
Strateško področje :
Storitve splošnih knjižnic
Spremembe v načinu življenja v našem prostoru narekujejo tudi potrebo po razmisleku o knjižničnih
storitvah ter o tem, kako knjižnica prebivalcem lahko pomaga k bolj polnemu in uspešnemu življenju ter
jim omogoča pogoje za osebno rast in aktivno državljanstvo.
Knjižnice se želijo na inovativen način odzivati na zahteve in pričakovanja okolja, posodabljati in nadgrajevati obstoječe storitve ter razvijati nove na visoki kakovostni ravni s pomočjo najsodobnejše
tehnologije ter tako dolgoročno ohranjati svojo pomembno mesto v vsakdanjem življenju prebivalcev.
Svoje poslanstvo bodo razvijale v smeri svetovanja, usmerjanja in prebujanja potencialov uporabnikov,
ki jih bodo tudi vključevale v razvoj novih storitev.
STRATEŠKI CILJ : NADGRADNJA OBSTOJEČIH IN RAZVOJ NOVIH STORITEV
l Vzpostavitev fizičnega prostora knjižnice kot tretjega prostora, ki naj sam po sebi postane
storitev knjižnice za vse generacije.
KNJIŽNIČARJI V VSEŽIVLJENJSKEM
IZOBRAŽEVANJU
l Razvoj storitev za spodbujanje večkulturnosti, novih oblik posredovanja informacij in
dokumentov o zgodovini in razvoju lokalnega okolja v analogni in digitalni obliki, novih
storitev na področju informacijske pismenosti, vseživljenjskega učenja, socialne vključenosti
ter umetnosti in kulture ter razvoj inovativnih storitev za iskanje, pridobivanje in uporabo
znanja, ki jih omogočajo sodobne tehnologije.
STRATEŠKI CILJ : POVEČANJE UPORABE RAZLIČNIH KNJIŽNIČNIH STORITEV
l Učinkovita ciljna promocija storitev in vključevanje uporabnikov in drugih deležnikov knjižnic
v načrtovanje in razvoj storitev.
l Oblikovanje ponudbe nadstandardnih storitev kot nadgradnje javne službe.
Strateško področje :
Usposobljenost in znanje knjižničarjev
Knjižničarji potrebujejo poleg znanja s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti še številna
druga znanja, s katerimi lahko odgovarjajo na neprestane spremembe v družbi. Za permanentno usposabljanje zaposlenih v splošnih knjižnicah je potrebno uveljaviti model stalnega strokovnega izobraževanja, meriti in vrednotiti njegove učinke in si prizadevati za dvig ravni formalne izobrazbe zaposlenih.
Upravljanje in vodenje sta pomembna dejavnika za uspešno in učinkovito poslovanje splošnih knjižnic v
sodobni družbi, kar vodi v naslednjih letih k organiziranemu pristopu pridobivanja znanj tudi s področja
poslovnih ved. Širok razpon znanj in veščin lahko knjižničarji pridobijo ob sodelovanju in izmenjavi z
drugimi knjižnicami, pa tudi z drugimi vrstami ustanov. Splošne knjižnice naj razvijejo notranjo kulturo,
ki bo s timskim delom spodbujala prenos pridobljenega znanja, veščin in izkušenj med sodelavce.
USPOSOBLJENOST IN ZNANJE
KNJIŽNIČARJEV
STRATEŠKI CILJ : STROKOVNO USPOSOBLJENI IN KOMPETENTNI
ZAPOSLENI V DRUŽBI ZNANJA
l Vzpostavitev nosilca izobraževalnih aktivnosti za potrebe splošnih knjižnic,
ki bo ob uporabi sodobnih metod pripravljal, posodabljal in vzdrževal
izobraževalne vsebine za knjižničarje in srednji menedžment ter oblikoval
primerne programe.
l Stalno strokovno izobraževanje mora biti vsaj kot kazalnik uspešnosti
vključen v strateške dokumente vsake knjižnice in mora postati del kariernih
načrtov knjižničarjev.
STRATEŠKI CILJ : STRATEŠKO VODENJE IN UPRAVLJANJE V ČASU SPREMEMB
l Vzpostavitev sistema izobraževanja za direktorje in srednji menedžment
splošnih knjižnic.
STRATEŠKI CILJ : PRETOK ZNANJA
l Vzpostaviti izmenjavo znanj in dobrih praks med ustanovami v lokalnem,
nacionalnem in mednarodnem okolju in nadgraditi izobraževalno vlogo
osrednjih območnih knjižnic za knjižnice območja.
BODIMO AKTIVNI, NAJ NAS VIDIJO
Strateško področje :
Knjižnica kot aktivni dejavnik v družbenem okolju
Splošne knjižnice morajo svoje okolje poznati in se vanj aktivno vključevati. Povezujejo se s knjižnicami
vseh vrst in z drugimi ustanovami, sodelujejo pri vključevanju v lokalne, nacionalne in mednarodne
projekte in vzpostavljajo partnerstva tudi na področju poslovnega sveta in civilne družbe. Usklajeno
nastopajo v odnosu do nacionalne knjižnice in do nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema
ter s tem aktivno sodelujejo pri razvoju. Javna podoba splošnih knjižnic ne ustreza njihovi pravi identiteti, zato se je v prihodnjih letih potrebno usmeriti v organiziran proces spreminjanja podobe splošnih
knjižnic med različnimi deležniki v javnosti.
STRATEŠKI CILJ : KREPITEV OBSTOJEČIH IN VZPOSTAVLJANJE NOVIH PARTNERSTEV
l Knjižnice v svoje strateške dokumente vključijo razvojno naravnana partnerstva in
prevzemajo pobudo za strokovno in organizacijsko sodelovanje različnih vrst knjižnic in
drugih ustanov na lokalnem, nacionalnem in/ali mednarodnem nivoju.
STRATEŠKI CILJ : IZBOLJŠANJE VEDENJA O POMENU SPLOŠNIH KNJIŽNIC
l Vključitev različnih promocijskih aktivnosti v strateške dokumente knjižnic. Izvajanje rednih
skupnih promocijskih aktivnosti v dogovorjenih časovnih intervalih in s skupnim sporočilom.
l Priprava vsaj ene celoletne promocijske akcije, v kateri se povežejo vsi deležniki s področja
splošnih knjižnic: Združenje splošnih knjižnic, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Narodna in univerzitetna knjižnica –
Center za razvoj knjižnic.
http://zdruzenje-knjiznic.si/dobro-je-vedeti/dokumenti/
Slovenske splošne knjižnice za prihodnost
Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013–2020
Besedilo je oblikovala
delovna skupina v okviru
Združenja splošnih knjižnic:
Milena Bon, Jelka Gazvoda, Vesna Horžen, Breda Karun,
Roža Kek, Barbara Kovař, Breda Podbrežnik Vukmir,
Simona Resman, Martina Rozman Salobir, Irena Sirk,
Gorazd Vodeb, Maja Žumer
Oblikovala:
Mateja Goršič
Fotografije:
Fotografije so prispevale slovenske splošne knjižnice:
foto arhiv Knjižnice Brežice, Knjižnice Antona Sovreta
Hrastnik, Matične knjižnice Kamnik, Mestne knjižnice
Ljubljana (avtor Domen Grögl), Mariborske knjižnice in
Knjižnice Velenje (avtorica Edita Fric)
Odgovornost:
Leto:
Združenje splošnih knjižnic,
zanj Vesna Horžen, predsednica
2013