zaposlovanje, izobraževanje in kariera šolskih knjižničarjev

ZAPOSLOVANJE, IZOBRAŽEVANJE IN
KARIERA ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV
Francka Žumer, OŠ Poljane, Ljubljana
UDK331.108.2/.5: 027.8(497.4)
Povzetek
Prispevek prikazuje pravne osnove zaposlovanja, strokovnega izpopolnjevanja
in napredovanja knjižničarjev v šolskih knjižnicah. Avtorica opozarja na pomanjkljivosti v zakonodaji in na nujnost sodelovanja predstavnikov Filozofske fakultete, Oddelka za bibliotekarstvo, ZBDS, svetovalne službe za šolsko knjižničarstvo
in drugih oragnizacij pri načrtnem planiranju izobraževanja in kariere šolskih
knjižničarjev. Potrebno je dopolniti obstoječo zakonodajo, izdelati analizo potreb
po strokovnem izpopolnjevanju knjižničarjev v osnovnih in srednjih šolah, usklajeno planirati njihovo izobraževanje na strokovnem bibliotekarskem, informacijskem, pedagoško-didaktičnem in psihološko kognitivnem področju.
Ključne besede: šolske knjižnice, zaposlovanje, izobraževanje, kariera
UDC 331.108.2/.5 : 027.8(497.4)
Summary
The article describes the legal basis for the employment, professional training and
promotion of librarians vvorking in school libraries. The author calls attention to
the deficiencies of legislation and to the need for cooperative efforts of the
representatives of the Faculty of Arts, Department of Librarianship, Association
of Library Societies, Advisory Committee on School Libraries and other organizations in the planning of training and career development of school librarians.
The existing legislation should be complemented, an analysis of the necessary
professional training for elementary and high school librarians carried out, and
their training in librarianship, information sciences, pedagogy, didactics, and
cognitive psychology should be planned in harmonization.
Key words: school libraries, employment, education, career
ŽUMER, Francka: Employment, training and career of school librarians.
Knjižnica, Ljubljana, 42(1998)2/3,207-226
207
Uvod
V prispevku se bom orientirala predvsem na zaposlovanje knjižničarjev v
osnovnih šolah s posebnim poudarkom na izobraževanju in planiranju
izobraževanja ter na načrtovanju kariere knjižničarjev v osnovnih šolah.
Predstavila bom:
-
pravne osnove zaposlovanja knjižničarjev v osnovnih šolah,
-
pravne osnove izobraževanja šolskih knjižničarjev,
-
probleme v zvezi z izobraževanjem šolskih knjižničarjev,
-
pravne osnove za napredovanje šolskih knjižničarjev.
Večina zaposlenih se ob zaposlitvi oz. po določenem delovnem času vsekakor vpraša:
-
Kako daleč lahko napredujem v podjetju oz. organizaciji?
-
Na čem temelji moje napredovanje - na izkušnjah ali delovnih dosežkih?
-
Temelji napredovanje na tem, da poznaš prave ljudi?
-
Potrebujem za napredovanje dodatno izobrazbo in kakšne vsebine naj
obsega?
-
Mi bodo programi usposabljanja pomagali pri napredovanju?1
1. Zaposlovanje
Zaposlovanje jekadrovski proces, ki obsega celo verigo različnih aktivnosti.
O zaposlovanju lahko govorimo v širšem in ožjem smislu. O širšem smislu
zaposlovanja govorimo takrat, ko mislimo na procese že zaposlenih delavcev, zaposlovanje v ožjem mislu pa pomeni pridobivanje novih delavcev.2
Planiranje, pridobivanje, izobraževanje ljudi vključno s planiranjem njihove
kariere je eden izmed temeljev uspešnega poslovanja javnih in privatnih
podjetij ter organizacij. Omenjene aktivnosti so sestavni del zaposlovanja, s
katerim organizacija zadovoljuje svoje potrebe po človeških zmožnostih.
Temeljni interes delodajalca je zaposlovati kadre/človeške vire (ang. Personnel/Human Resources), ki bodo maksimalno, strokovno in uspešno opravljali svoje delo.
1
VJerthe, W..- Personnel management and human resources.
2
Lipičnik. B.: Ravnanje z ljudmi pri delu, str. 91.
1.1. Človeški viri
Vedno večjo pozornost teoretiki managementa zaposlovanja posvečajo ravnanju s človeškimi viri. Mnogi napovedovalci prihodnosti razvoja managementa predvidevajo, da bodo človeški viri imeli odločujočo vlogo pri
reševanju problemov. Kadrovski ali človeški viri spadajo med vedenjske
discipline in preučujejo vedenje na mikro ravni.3 V Sloveniji se pojavlja tudi
izraz "sproščanje človekovih zmožnosti".4 Človek in njegove zmožnosti so
vsekakor najpomembnejši del vseh dogajanj in bodo pomembno vplivali na
končni rezultat.
Človeške zmožnosti v širšem smislu so definirane kot celotno človekovo
zavedanje in spremljanje lastnega ravnanja, znanja, mišljenja in motivacije,
torej Človekove metasposobnosti nasploh, kamor prištevamo metamotivacijske, metaemocijske in metakognitivne sposobnosti. Glede na način pridobivanja so dedne, kamor spadajo vse vrste sposobnosti5, in pridobljene,
kamor spada znanje6 vseh vrst. Vse omenjene človeške zmožnosti oz. lastnosti so tudi pogoj za dobrega bibliotekarja v šolski knjižnici, kjer se (sedanji
standard je en knjižničar na 20 oddelkov!) v eni osebi običajno združuje:
-
bibliotekar kot strokovnjak na bibliotekarskem strokovnem področju,
bibliotekar strokovnjak na pedagoškem področju in
bibliotekar "strokovnjak" na psihološkem oz. metakognitivnem področju.
1. 2. Pravne osnove zaposlovanja knjižničarjev v
osnovnih šolah
Zaposlovanje kadra v šolstvu urejajo:
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFI),
- Zakon o osnovni šoli,8
3
Mikroorganizacijska struktura je razporeditev nalog po delokrogih znotraj organizacijskih enot z
vsemi odnosi med nosilci nalog znotraj organizacijskih enot in med enotami.
4
Lipičnik, str. 26.
5
Sposobnosti so lastnosti, ki izlivajo na telesne in umske dosežke, npr. intelektualne,
senzorične in mehanske.
6
Znanje jeposebnavrstaučinkovučenja,
pri kateri se informacije pridobivajo, ohranjajo in obnavljajo
v pojmovni in besedni obliki, npr. knjižnična informacijska znanja.
7
Uradni list RS, št.
8
Uradni list RS, It. 12/96,33/97
motorične,
12/96,23/96
2 0 9
-
Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce laborante v
programih srednjih in osnovnih šol9,
Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu delavcev na področju
vzgoje in izobraževanja10.
Zakon o osnovni šoli v 38. členu navaja izvajalce vzgojno-izobraževalnega
dela, ki za knjižničarje ni zadovoljiv, saj niso posebej navedeni, ampak se
najdejo v sklopu "drugi strokovni delavci", kamor pa so glede na 92. člen
ZOFI vključeni tudi knjižničarji. Zaradi nujnosti vključevanja knjižničarja v
vzgojno-izobraževalno delo, je potrebno, da je le-ta tudi tipično definiran
med izvajalci vzgojno-izobraževalnega dela.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFI) je
temljni zakon v vzgoji in izobraževanju, ki ureja tudi zaposlovanje v šolah.
92. člen ZOFI navaja tudi zaposlovanje knjižničarjev v šoli: "Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrtcu oziroma v šoli opravljajo
vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih šol, svetovalni
delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri
izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma
šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci)."
94.člen ZOFI posebej navede strokovne delavce osnovne šole in njihovo
stopnjo strokovne izobrazbe, in sicer:
"Strokovni delavci v javni osnovni šoli so učitelj, šolski svetovalni delavec,
knjižničar in drugi strokovni delavci.
Učitelj, knjižničar in svetovalni delavec morajo imeti visokošolko izobrazbo
ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo.
Drugi strokovni delavci morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri."
Za zaposlitev knjižničarja v osnovni šoli je torej izobraževalna smer študij
bibliotekarstva na Filozofski fakulteti, Oddelek za bibliotekarstvo. V kolikor
je to dvopredmetni študij, si študent kot drugi predmet oziroma področje
študija lahko izbere tudi pedagoško smer, torej bo njegova formalna izobrazba ustrezala zakonodaji. Uvedba enopredmetnega študija bibliotekarstva
kot pedagoške smeri je zato glede na 94.člen ZOFI, po katerem se zaposlujejo
delavci v šoli, nujna potreba za bodoče zaposlovanje knjižničarjev v šolah. V
nasprotnem primeru se bo lahko zgodilo, da v bližji prihodnosti sploh ne
bomo imeli kadra z ustrezno izobrazbo za knjižničarje v osnovnih in srednjih
2
] Q
9
Uradni list RS, št. 42/95
10
Uradni list RS, št.
30/96,54/97
šolah. Ob tem naj navedem tudi predlog11 predmetne kurikularne komisije
za šolske knjižnice in povzetek pripomb članov/knjižničarjev študijskih
skupin: da mora imeti vsaka šola s 16 oddelki zaposlena dva knjižničarja:
-
a) knjižničarja z visokošolsko bibliotekarsko izobrazbo ali knjižničarja z
visokošolsko izobrazbo12 in dopolnilnim knjižničarskim znanjem,
b) knjižničarja s srednješolsko izobrazbo in dopolnilnim knjižničarskim
znanjem.
Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce laborante v
programih srednjih in osnovnih šol navaja:
-
predmetna področja poučevanja,
temeljne izobrazbene pogoje.
Ob tem naj poudarim, da med predmetnimi področji ni knjižničarstva oz.
profila bibliotekarja. Z aktivnostmi v zvezi s kurikularno prenovo bi morali
opozoriti na nujnost dopolnitve Sklepa tudi s predmetnim področjem
knjižnična informacijska znanja, kajti le tako bodo le-ta formalizirana v
ustreznih zakonskih aktih.
1.2.1 Pripravništvo
Z ZOFI je bila podana tudi podlaga za nov pristop k organizaciji pripravništva v vzgoji in izobraževanju, ki gaje bolj podrobno predpisal še Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in
izobraževanja13 (v nadaljevanju pravilnik o pripravništvu).
Ministrstvo za šolstvo in šport na podlagi 4.člena pravilnika o pripravništvu
enkrat letno objavi razpis. Na razpis se lahko javijo kandidati, ki izpolnjujejo
razpisne pogoje, na obrazcu 1.243. Na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev kandidata in ob pisnem soglasju ravnatelja šole razporeditev in izbiro
opravi Ministrstvo za šolstvo in šport.
V skladu z 2.členom pravilnika o pripravništvu je pripravnik strokovni
delavec, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za
opravljanje pripravništva in začne prvič opravljati delo ustrezno predmetu
in predmetnemu oz. strokovnemu področju, za katero se usposablja. Pogoje
izpolnjuje tudi kandidat za pripravnika, ki nima pedagoško-andragoške
izobrazbe, če izpolnjuje vse druge pogoje za strokovnega delavca. V takem
primeru si mora pedagoško-andragoško izobrazbo pridobiti pred prijavo na
11
Povzeto po Idejni načrt slovenskih šolskih knjižnic, v Šolska knjižnica, 1995, št. 3, str. 4 - 24, in
Vzorčne šolske knjižnice, v Šolska knjižnica, 1996, št. 3, str. 2-21.
12
Po zakonodaji tudi pedagoško
13
Uradni list RS, št.
izobrazbo.
30/96,54/97
strokovni izpit. Opravljanje pripravništva v skladu z 2.členom pravilnika
o pripravništvu ni vezano na prosto delovno mesto. Pripravnik se usposablja po programu pripravništva, ki ga okvirno določa pravilnik o pripravništvu, podrobneje pa ga določi mentor v soglasju z ravnateljem. Šola sklene
delovno razmerje s pripravnikom v skladu z drugim členom pravilnika, po
prejemu obvestila o razporeditvi na pripravniško mesto, ki je osnova za
uvrstitev pripravnika na plačilno listo.
Pripravništvo za delavce z visoko izobrazbo traja 10 mesecev, pripravništvo
pa se lahko podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela in za čas letnih
počitnic.
Mentorja pripravniku določi ravnatelj. Mentor je strokovni delavec, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje (110. in 146.člen ZOFI) in je usposobljen
za delo na istem delovnem področju kot pripravnik, npr, knjižničar. Mentor
mora imeti naziv svetovalec ali svetnik oz. biti mentor najmanj tri leta.
1.2.2 Strokovni izpit
Kako potekajo strokovni izpiti za knjižničarje, zaposlene v osnovni šoli?
V19. členu pravilnika o strokovnih izpitih piše: "Strokovni izpit... opravljajo:
vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, učitelj, svetovalni delavec, knjižničar,... in
drugi strokovni delavec, ki sodeluje pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oz. šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni
delavec).
Opravljanje stokovnih izpitov določa 20. člen, v katerem knjižničar ni omenjen, saj se 20. člen glasi: "vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, učitelj in korepetitor, ki opravlja strokovni izpit v skladu z drugim in tretjim odstavkom
prejšnjega člena, lahko opravlja strokovni izpit, ko ima uspešno opravljenih
najmanj pet praktičnih nastopov v skupini oziroma oddelku ali drugi obliki
dela, kjer opravlja vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo.
Praktične nastope opravi v prisotnosti učitelja, ki izpolnjuje pogoje za mentorja, za ravanatelja vrtca oziroma šole v skladu z določbo 12. člena tega
pravilnika."
Kako knjižničar opravlja strokovni izpit, je navedeno v 24. členu, ki opredeljuje način izvajanja strokovnega izpita: "Strokovni izpit obsega:
1. Ustni del strokovnega izpita za vse strokovne delavce.
2. Pisno nalogo za svetovalne delavce, knjižničarje, organizatorje zdravstveno-higienskega režima, prehrane, izobraževanja odraslih, obveznih izbir-
nih vsebin in praktičnega pouka ter druge strokovne delavce, ki sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje
vrtca oziroma šole."
Knjižničar po sedanji šolski zakonodaji piše le pisno nalogo.
Sprašujem se, zakaj tako enostransko opravljanje strokovnega izpita za
knjižničarje - podana je samo možnost pisanja naloge, čeprav vemo, da bo v
novi devetletni osnovni šoli, in tudi v srednji šoli, obstajalo medpredmetno
področje knjižnična informacijska znanja 14 , ki gaje oblikovala predmetna
kurikularna komisija za šolske knjižnice. 15 Knjižnična informacijska znanja predvidevajo v vsakem razredu po štiri pedagoške ure letno. Iz tega bi
sledilo, da knjižničar v šoli lahko opravlja strokovni izpit tako, kot je to
navedeno za strokovne delavce v 20. členu, torej da opravi najmanj pet
praktičnih nastopov v skupini oziroma oddelku ali drugi obliki dela, kjer
opravlja vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo. Kaj ob tem meni
Komisija za priznavanje bibliotekarske stroke16 - ali bo ohranila enotni
državni bibliotekarski izpit ali ga bo prepustila posameznim področjem
dejavnosti, npr. kulturi, šolstvu? Položaj šolskih knjižničarjev je v tem primeru izjemno specifičen, kajti opravljanje strokovnega izpita po zakonodaji
Ministrstva za šolstvo in šport knjižničarju ne omogoča dela v drugem tipu
knjižnice, ampak zgolj na področju vzgoje in izobraževanja, ki mu tako
omogoča tudi rotacijo na mesto učitelja; bibliotekarski strokovni izpit pa
omogoča rotacijo v katerikoli knjižnici, ne zadostuje pa pogojem poučevanja
v šoli. To ni nepomebno, zlasti ob upoštevanju dvopredmetnega dodiplomskega študija.
Način opravljanja strokovnega izpita za knjižničarje, zaposlene v osnovnih
in srednjih šolah je vprašanje, ki se ne nanaša le na šolske knjižničarje, ampak
na slovensko bibliotekarstvo nasploh.
Najpomembnejša in spodbudna novost za šolske knjižničarje, v kolikor se
zakonodaja ne bo spreminjala, je enakovredno izvajanje pripravniške dobe
v šoli - doslej so jo poznala druga področja zaposlovanja, torej opravljanje
14
Knjižnična informacijska znanja, predlog, 1998
15
Nacionalni kiirikularni svet je imenoval člane v predmetno kurikularno komisijo za šolske knjižnice
- dr. lože Urbanija, Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo - predsednik, Francka Žumer,
OŠ Poljane - strokovna tajnica, Tilka jamnik, Pionirska knjižnica Otona Župančiča, dr. Silva
Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica, Majda Steinbuch, II. Gimnazija Maribor, Zdenka
Sušeč, OŠ Dobrova • na osnovi pobude šolskih knjižničarjev vodij študijskih skupin spomladi leta
1997. Komisija je torej začela z delom mnogo kasneje kot druge kurikularne komisije in je imela zelo
težavno nalogo. Pripraviti je morala nov učni načrt, saj doslej knjižničarji v osnovnih in srednjih
šolah še niso imeli učnega načrta za izvajanje knjižničarskih in informacijskih vsebin.
16
M. Ambrožič: Kaj je in (predvsem) kaj ni bibliotekarski strokovni izpit, Knjižničarske novice, 1998,
št. 3 - 4.
pripravniške prakse brez neposredne polne delovne obveznosti, kar predstavlja napredek v razvoju šolske prakse. Pri tem je pomembno tudi delo
Oddelka za bibliotekarstvo, ki naj prvi študentom predstavi oz. jih usmeri k
opravljanjanju pripravništva in strokovnega izpita v knjižnici osnovne oziroma srednje šole, saj se bodo bodoči bibliotekarji le tako neposredno seznanili tudi s knjižničarskim delom v šolah.
2. Usposabljanje in razvoj človeških virov
2. 1. Razvoj kadrov/človeških virov
Temeljni inštrument razvoja kadrov je izobraževanje. Po Jerebu17 naj bi bil
temeljni cilj razvoja kadrov usmerjen v dopolnjevanje in izpopolnjevanje
znanj in sposobnosti zaposlenih, tako kot jih zahtevajo trenutne in daljnosežne potrebe za usmerjanje in usklajevanje potreb in interesov posameznikov, organizacije in družbenega okolja. Bolj ko je sodelovanje usklajeno,
bolj učinkovito je izobraževanje. Pri tem, kakor navaja isti vir, so cilji delovne
organizacije večja produktivnost in učinkovitost ter izpolnjevanje začrtanega razvoja podjetja. Cilj posameznika so predvsem zagotavljanje strokovnega opravljanja dela, omogočanje vertikalne in horizontalne mobilnosti,
povečanje možnosti za poklicno samopotrjevanje, večjo zanesljivost zaposlitve itd. Načrtno izobraževanje kadrov tako vpliva na optimalno porazdelelitev kadrovskih virov organizacije, ter vodi k posodabljanju in humanizaciji delovnih odnosov.
Spremljanje razvoja kadrov je dejavnost managementa, ki terja izjemno
objektivnost, doslednost in predvsem spoštovanje kulture organizacije.18
2.2.
Pravne osnove usposabljanja strokovnih delavcev v
osnovni šoli
Izobraževanje v šolstvu je pravno utemeljeno zlasti s tremi pravnimi akti.
Splošna pravica do izobraževanja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je
določena:
- s kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki
Sloveniji19;
2 1 4
17
Jereb, /.: Strokovno izobraževanje in razvoj kadrov, str. 139.
18
Ferjan, M.: Skrivnosti vodenja šole, str. 162
19
Uradni list RS, št.
52/94,49/95,34/96
-
s Pravilnikom o stalnem izobraževanju in usposabljanju delavcev v organizacijah in osnovnih šolah20
in z že omenjenim Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja (ZOFI).
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki
Sloveniji v 17.točki govori o izobraževanju delavcev, kar je tudi pravna
podlaga za načrtovanje izobraževanja strokovnih delavcev v šoli.
Zakon v 53.členu pravi, da "imajo delavci pravico do stalnega strokovnega
izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V ta namen mora zavod
delavcem na delovnih mestih, za katere se zahteva najmanj srednja izobrazba, omogočiti letno najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja oz. 15 dni na
vsaka tri leta."
Vsebine letnega programa so predpisane in zajemajo opredelitev potreb po
izobraževanju in usposabljanju, opredelitev prioritet, seznam programov
usposabljanja, finančno konstrukcijo.
Za strateško načrtovanje izobraževanja so pomembni naslednji elementi:
- odgovor na vprašanje, s kakšnimi kadri razpolagamo in kaj potrebujemo
za uspešen razvoj,
- opredelitev razvojnih prioritet in s tem načrtovanje prihodnjih potreb,
- priprava finančnih konstrukcij za tekoče leto in načrtovanje sredstev vsaj
za eno leto vnaprej.
Izobraževanje strokovnih delavcev je neposredno povezano z napredovanjem delavcev v šolstvu.
2. 3. Stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje
strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju
Za sistematično in načrtno izobraževanje v vzgoji in izobraževanju skrbi
Ministrstvo za šolstvo in šport, Oddelek stalnega strokovnega spopolnjevanja pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Znotraj omenjene
institucije obstaja Programski svet za stalno strokovno izobraževanje in
usposabljanje, ki na osnovi javnega razpisa skupaj s Programskimi sosveti,
Ministrstvom za šolstvo in šport zbira ponudnike izobraževanj in izpopolnjevanj in jih objavi v redni letali publikaciji Katalog programov stalnega
20
Uradni list SRS, št. 20/80
215
strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju21
kot najširšo ponudbo programov za področje vzgoje in izobraževanja.
S programi izpopolnjevanja sije mogoče pridobiti dopolnilno znanje, ki ga
zahteva šolska zakonodaja, v širokem razponu izobraževanja:
- programi za pridobitev pedagoško -andragoške izobrazbe,
- programi za usposabljanje pripravnikov in njihovih mentorjev,
- programi za izpopolnjevanje učiteljev in učiteljic ter vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki bodo po uveljavitvi Zakona o osnovni šoli poučevali v prvem
razredu,
-
programi Kurikularne prenove,
programi za zgodnje učenje tujega jezika,
-
programi specialnih didaktik in metodik vseh strok in splošno didaktični
programi,
programi za šolstvo narodnosti, zamejske Slovence in učitelje otrok
zdomcev,
programi za izpopolnjevanje učiteljev za pripravo na maturo,
pogrami za izpopolnjevanje učiteljev otrok s posebnimi potrebami,
programi preventive in za reševanje vzgojne problematike,
programi računalništva in uporabe računalnika iz programa Računalniško opismenjevanje,
programi za izobraževanje vodilnih in vodstvenih delavcev,
-
programi za pridobitev temeljnih pedagoško-andragoških vsebin v podjetjih in obratovalnicah,
programi za izpopolnjevanje učiteljev in vzgojiteljev,
predšolska vzgoja,
razredni pouk,
jeziki,
družboslovje in humanistika,
umetnosti,
naravoslovje in matematika,
-
športna vzgoja,
poklicno in strokovno šolstvo,
-
programi s področja svetovalnega dela,
programi za osebnostno rast vseh vrst strokovnih delavcev v vzgoji in
izobraževanju,
programi za mentorje mladim raziskovalcem,
2 1 6
^
Katalog programov, 1997
-
programi za izpopolnjevanje vzgojiteljev dijaških domov,
interdisciplinarni programi,
programi v šolo usmerjenega izobraževanja (SBI)
programi visokošolske didaktike in izobraževanja predavateljev v stalnem strokovnem izpopolnjevanju,
strokovna srečanja, poletne šole, posveti in drugo
programi javnih zavodov.
Programi stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev imajo
različne načine financiranja, npr.
-
polno financiranje, ki ga omogoči Ministrstvo za šolstvo in šport, npr.
programi kurikularne prenove,
polno financiranje programa z dopolnitvijo kotizacije.
Programi, vključeni v Katalog stalnega strokovnega spopolnjevanja in strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja so vrednoteni s
točkami. Osem ur strokovnega usposabljanja prinese eno točko, ki jo strokovni delavci uveljavljajo v sistemu napredovanja v nazive in v plačilne
razrede.
2. 4. Strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje ter
napredovanje knjižničarjev v osnovni šoli
Programi v Katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja so namenjeni
vsem strokovnim delavcem, torej poglejmo, kateri so namenjeni tudi
knjižničarjem. Pri vsakem programu je navedena ciljna skupina različno
specifično, npr. učitelji slovenskega jezika in književnosti, šolski knjižničarji,
učitelji in svetovalni delavci, osnovnošolski učitelji...
Pri izpopolnjevanju knjižničarjev osnovnih šol se pojavlja vrsta problemov
oz. številne nedorečenosti:
-
ocena dejanskega stanja na področju osnovnošolskega knjižničarstva,
torej kakšne kadre imamo, kakšna je njihova izobrazba,
analiza potreb po zaposlovanju dodatnih strokovno usposobljenih kadrov,
analiza potreb po strokovnem usposabljanju in usvajanju novih veščin
in metod dela, ki bodo uskaljene s kurikularno prenovo knjižničarstva
izdelava strategije izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja
knjižničarjev v osnovni šoli na pedagoškem didaktičnem in psihološkem področju,
-
izdelava strategije izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev v osnovni šoli na strokovnem bibliotekarskem in informacijskem
področju.
Zgornje probleme bo potrebno temeljito raziskati, jih nalizirati in izdelati
študije, kako doseči maksimalno usklajeno izobraževanje na bibliotekarskem, informacijskem, pedagoško-didaktičnem in psihloško kognitivnem
področju.
3. Kariera
Kariera je planirano ali neplanirano zaporedje dela ali aktivnosti, ki vključuje
elemente napredovanja (po subjektivnem občutku), samouresničevanja in
osebnega razvoja v določenem definiranem času.22
Kariera je torej napredovanje posameznika v njegovem delovnem obdobju,
ki ga spremljajo tudi ovire, padci in vzponi. Na kariero posameznika poleg
njegove lastne ambicije vplivajo tudi številni drugi faktorji. Razvoj kariere
posameznika mora biti skrbno načrtovan, saj je vsaka organizacija zainteresirana za čim boljše delavce, in da jim ponudi čim boljše pogoje dela ter jim
zagotovi možnosti napredovanja. V procesu napredovanja morajo biti usklajeni cilji delavcev in organizacij, če želimo obojestransko zadovoljitev. Prednosti, ki jih prinaša načrtovanje kariere so različne, npr.
-
nadarjeni delavci razvijajo svoje sposobnosti,
zaposleni so spodbujeni k večji učinkovitosti, saj imajo svoje cilje, ki jih
skušajo uresničiti,
s tem so zadovoljeni tudi njihovi individualni interesi,
organizacija iztrži iz njih maksimalno učinkovitost, ki se odrazi v profitu.
Načrt kariere posamezniku pomaga pri odločanju o nadaljnjem izobraževanju, da bi bil pri svojem delu uspešnejši. Človeške zmožnosti so bistveni
element načrtovanja kariere. "Za oblikovanje, načrtovanje in realizacijo kariere sta zainteresirana posameznik in podjetje, saj tako drug drugemu
omogočata preživetje"23.
Cilji pri oblikovanju kariere:
- pomagati zaposlenim ugotoviti zmožnosti in odlike za sedanje in prihodnje delo,
- združiti osebne cilje in cilje organizacije,
2
] Q
22
Clark, F. A.: Total Career Management, 4.
23
Lipičnik, B.: Ravnanje z ljudmi pri delu, str. 180.
-
spodbuditi zaposlene, ki že nekaj časa niso napredovali v svoji karieri,
rezultat naj bo skupna korist tako posameznika kot organizacije.
razvijati nove smeri kariere in načrtovati napredovanje v vertikalni in
horizontalnih smereh,
spodbujati delavce k uresničitvi kariernih načrtov, saj to močno povečuje
njihovo pripadnost organizaciji in zavzetost za delo.
Splošni dejavniki, ki v medsebojni povezanosti vplivajo na kariero:
- politične spremembe,
- ekonomski pritisk,
- nove organizacijske oblike,
- nova zaposlitvena politika,
- napredujoča tehnologija,
- socialni trendi,
- demografski trendi.
3.1. Načrtovanje kariere
Modeli za načrtovanje kariere
Načrt kariere posameznika se mora ujemati z interesi organizacije, sicer bi
organizacija zabredla v težave. V svetovni literaturi je več primerov oblikovanja kariere24:
- Trikotnik, je model kariere, po katerem vsak, ki vstopa v organizacijo,
začenja pri preprostih delih in čaka na napredovanje.
- Lestev je model kariere, pri katerem je pozornost usmerjena na napredovanje navzgor po prepoznavni hierarhiji. Delavec z lestve lahko vidi,
katero delovno mesto sledi, zato lahko načrtuje svojo pot navzgor v
razmeroma stabilnem okolju.
- Spirala je karierni model, ki ga ponazaja gibanje navzven in navzgor.
Spremebe okolja pritiskajo na managerja, da razmišlja o radikalni spremembi kariere, do katere pride, če bolje dela.
- Stabilno stanje je model kariere, ki ga daje stabilno okolje. Staro in novo
stanje je približno enako in zato delavec nima posebnega občutka napredovanja. To lahko povzroči negotovost v napredovanju. Najbolje je,
Če posameznik odkrije "nišo" za razvoj.
- Prehodna kariera je model, ki ga uporabljajo organizacije, ki s posamezniki sklepajo posebne aranžmaje za začasno delo, kot npr. svetovanje pri
24
Ibidenustr.
182.
219
določenem projektu. Delo je lahko zelo donosno, naloge pa vsakič
drugačne in za drugega naročnika.
-
Model kariere, ki za prispodobo uporablja potovanja in ceste, posamezniku ponuja veliko nejasnosti in tveganja. Delavec začenja svojo kariero
v megli in tava od organizacije do organizacije, da bi uresničil svoje cilje,
ki si jih je postavil sam. Organizacija zanj ne more načrtovati kariere in
zanj to tudi ni potrebno, ker je podjetje samo pripravljeno menjati delavce.
-
Karierni model različnih oblik plezalnih lestev z različnimi razmiki
klinov, vertikalnimi in horizontalnimi. Delavci lahko izbirajo med lestvami različnih težavnostnih stopenj. Gibanje je mogoče gor in dol, v
različnih zaporedjih in v različnih smereh. Ta model je izredno prožen,
saj omogoča veliko izbiro, ki pa jo vsekakor usmerja organizacija.
-
Tobogan je dobra prispodoba za nezanesljiv model kariere. Po tem
modelu se kariera dviga in spušča v nepredvidljivih lokih. Zato se pojavljajo neprijetni občutki in pogosti stresi. Počutje je odvisno od hitrosti
gibanja in njegove smeri, ki sta lahko zelo nepredvidljivi. Tovrstna kariera
je močno povezana s tveganjem in jo prenesejo le osebe s čvrsto samopodobo.
Napredovanje25 pri delu običajno spremljajo nagrade26 - materialne in nematerialne. Nagrade in načrtovani rezultati so zmeraj tesno povezani. Ni napredka brez sprememb, ni razultatov brez napredovanja in ni nagrad brez
rezultatov.
Na področju izobraževanja je s pojmom "načrtovanje karier" po Ferjanu
mišljeno:
- dolgoročna opredelitev strokovnega področja delavca,
-
potreba po strokovnem in pedagoško-andragoškem izobraževanju,
-
opredelitev možnosti za napredovanje v plačilne razrede,
opredelitev možnosti za napredovanje v nazive - mentor, svetovalec,
svetnik,
opredelitev možnosti za vodenje aktiva, mentorstva pripravnikom, študijskih skupin, sodelovanja v različnih strokovnih skupinah,
-
220
27
možnost vertikalnega in horizontalnega napredovanj a.
25
Napredovanje (Promotion) je prehod delavca z enega položaja na drugega. Napredovanje spremlja
ugoden občutek, vzpenjanja po karierni lestvici in poleg lega tudi konkretne materialne ugodnosti.
Karierna lestvica mora v človeku vedno vzbujati občutek napredovanjapa naj bo vodoravna ali
navpična, sicer nima ustreznega motivacijskega smisla.
26
Nagrada je protivrednost, ki jo zaposleni želi za svoje delo.
27
Ferjan, M.: Skrivnosti vodenja šole, str. 162.
Na kariero posameznika po Ferjanu28 v šolstvu vplivajo notranji in zunaji
dejavniki. Notranji dejavniki so odvisni izključno od posameznika, to so
strokovni profil, ambicije, motivacija, vrednostna orientacija, progresivnost
posameznika in drugo. Na zunanje dejavnike pa posameznik praviloma
nima neposrednega vpliva. To so:
-
kadrovska politika sistema javnega šolstva,
dejavniki organizacijske strukture,
dejavniki pravnega reda,
subjektivni dejavniki okolja.
Kadrovska politika sistema javnega šolstva je predvsem v zahtevi po
ustrezni stopnji in strokovni ter pedagoški smeri izobrazbe. Pri tem se je
potrebno vprašati, kar velja še posebej za knjižničarje v osnovnih šolah, ali
so v knjižnicah zaposleni kadri z ustrezno izobrazbo. Neustrezna izobrazba
pomeni tudi degradacijo poklica knjižničarja. Dokler bo v knižnici delal
vsakdo, ki je opravil le "knjižničarski tečaj", je vsako prizadevanje za boljši
status knjižničarjev nesmiselno. Poseben problem v šolah predstavlja velika
fluktacija knjižničarjev29.
Organizacijska struktura30 je pomemben element, ki vpliva na napredovanje posameznikov. Naš šolski sistem ima številne lastnosti birokratske
organizacije, npr.:
-
šola deluje po določenih zakonih in pravilih,
kompetence zaposlenih so predpisane,
centraliziran šolski sistem,
zahteva po arhiviranju šolske dokumentacije,
pravila napredovanja so formalizirana.
Subjektivni dejavniki okolja so zelo pomembni elementi napredovanja
posameznika. Večjo možnost ustvariti lastno kariero imajo tisti posamezniki,
katerim uspe uskladiti osebne interese z interesi okolja v harmonično celoto,
z namenom, da izboljšajo svoj položaj. Knjižničar ima glede na številčno
zastopanost znotraj ene organizacije - šole izjemno težak položaj, saj je v
manjšini zaposlenih, narava njegovega dela ga omejuje pri prostočasnem
druženju s sodelavci, kar ima izjemno velik pomen za napredovanje in je
ovira v sami naravi dela.
Napredovanje urejajo pravni akti.
28
Ferjnn, M.: Načrtovanje karier..., str. 18.
29
Vir: Seznam članov študijske skupine.
30
Organizacijska struktura (Organizational Structure) je formalni sistem razčlenitve in razporeditve
delnih nalog po izvrševalcih in organizacijska ureditev njihovih medsebojnih odnosov v celotni
organizaciji.
3.2. Pravne osnove napredovanja v vzgoji in
izobraževanju
V osnovni šoli delavci napredujejo na osnovi treh pravilnikov:
-
Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFI),
-
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolali v plačilne razrede
in
09
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive .
-
Ol
105. člen ZOFI navaja: "Strokovni delavci v vrtcih in šolah se strokovno
izobražujejo in usposabljajo. Vzgojitelj, učitelj, organizator izobraževanja,
svetovalni delavec in knjižničar lahko napredujejo v naziv mentor in svetovalec, če imajo visokošolsko izobrazbo, tudi v naziv svetnik."
Knjižničar v šoli lahko napreduje v vse nazive, ki pripadajo strokovnim
delavcem, torej mentor, svetovalec in svetnik. V tem pogleduje popolnoma
izenačen z drugimi strokovnimi delavci, kar je tudi rezultat vztrajnosti in
ustvarjalnega prispevka knjižničarjev v šolah pri nastajanju omenjenega
zakona.
Pogoji za napredovanje v nazive se razlikujejo od napredovanj v bibliotekarski stroki, zato jih navajam, zanimiva pa bi vsekakor bila tudi primerjalna
študija med napredovanji s knjižničarji/bibliotekarji v drugih organizacijah,
npr. splošnih knjižnicah, specialnih in visokošolskih knjižnicah.
Po 9. členu v naziv mentor lahko napreduje strokovni delavec, ki:
-
je zaposlen v vzgoji in izobraževanju najmanj štiri leta,
je uspešen pri svojem delu,
-
je uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj
ovrednoteni z najmanj 4 točkami, je opravil različna dodatna strokovna
dela iz 18. člena, ovrednotena z najmanj 4 točkami.
Po 10. členu "v naziv svetovalec lahko napreduje strokovni delavec, ki:
222
-
je imel naziv mentor najmanj 5 let,
-
je uspešen pri svojem delu,
-
je uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj
ovrednoteni z najmanj 7 točkami,
31
Uradni list RS, št.
32
Umdni ,ist R S - s t 64/96
41/91,49/95,66/96.
-
je opravil različna dodatna strokovna dela, ovrednotena z najmanj 18
točkami, in je od tega zbral najmanj 9 točk za dodatna strokovna dela,
navedena v b), c), č), d), e) ali f) razdelku 18. člena tega pravilnika."
Po 12. členu "v naziv svetnik lahko napreduje strokovni delavec, ki:
-
je imel naziv svetovalec najmanj 5 let,
-
je nadpovprečen pri svojem delu,
je uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj
ovrednoteni najmanj z 38 točkami, in je od tega zbral najmanj 18 točk za
dodatna strokovna dela, navedena v c), č), d), e) ali f) razdelku 18. člena
tega pravilnika."
Tudi posvetovanje ZBDS33 bo prvič doslej vključeno v sklop izobraževanj,
vrednotenih s točkami, ki knjižničarjem v šolah omogočajo napredovanje v
nazive. Potrebno je opozoriti na problem napredovanja v višje nazive, svetovalec in svetnik, saj le ta naziv zahteva od šolskega knjižničarja izvedbo
številnih dodatnih obveznosti, ki od njega zahtevajo dokašnji napor in
njegovo izrazito interdisciplinarno usmerjenost. Naziv ni le finančno ovrednotena postavka posameznika, ampak je mnogo več, je pogoj za višji image
knjižničarjev v šolah, ki je povezan tudi s pozitivno samopodobo oz. z
oblikovanjem jaza.
Druga možnost napredovanja je napredovanje po plačilnih razredih. Plačilni
razred (skupina) delavca je vnaprej določena kategorija plače, v katero je
umeščeno delovno mesto (področje) po nekem plačilnem sistemu. Ker na
tem delovnem mestu (področju) dela delavec in se plača nanaša nanj, govorimo o plačilnem razredu delavca.
Primerjava obeh napredovanj, po plačilnem razredu in nazivih, je pomembnen pokazatelj statusa knjižničarja oz. njegove podobe na šoli. Posebej pri
prvem razvrščanju v plačilne razrede seje pokazalo, kako je vrednoten šolski
knjižničar, saj so razvrstitev izvedli vodstveni delavci in knjižničar na to ni
imel vpliva. Knjižničar v šoli je lahko napredoval oz. napreduje v naziv glede
na lastno udeležbo in samoinciativnost pri zbiranju točk, kar pa je tudi
omejeno z zakonskimi določili, glede na stopnjo izobrazbe. Prvo razvrščanje
v plačilne razrede pa je bilo večinoma neodvisno od njegovih lastnih prizadevanj, ampak prvenstveno od ocene ravnatelja oz. statusa, ki ga ima v svojem
delovnem okolju in posredno tudi od priporočil Ministrstva za šolstvo in
šport. Po Ferjanu hitreje napredujejo tisti, ki obvladujejo procese kadrovanja
in znajo sebi v korist vplivati na ljudi, kateri o karierah odločajo, kot tisti, ki
molče delajo.34 Na tem mestu se postavlja vprašanje, ali šolski knjižničarji
33
Knjižničarske novice, 1998, št. 6, str. 2.
34
Terjan, M.: Načrtovanje karier..., str. 18
zadostno, če sploh jih, obvladajo procese kadrovanja in jih izkoriščajo sebi v
prid.
Poleg pridobljenega naziva knjižničar/bibliotekar lahko tudi vodi strokovni
aktiv, študijsko skupino, lahko sodeluje v projektih Ministrstva za šolstvo in
šport, v društvih, npr. ZBDS, Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije
itd. Vse to pa so le nove obremenitve, ki niso v neposredni povezavi z
napredovanjem, saj se pri tem ne spremeni njegovo delovno mesto, zato ne
moremo govoriti o višjem vrednotenju dela. Knjižničarju pa tudi vsem
ostalim strokovnim delavcem prinašajo le nove dodatne obremenitve, saj mu
primarno delo preostane v celoti. Torej ne moremo govoriti o dejanskem
napredovanju, kot je to mogoče v številnih drugih organizacijah, temveč o
dodatnem delu.
4. Zaključek
Prikazala sem možnosti zaposlovanja, strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja v šolstvu s posebnim ozirom na knjižničarja v osnovni šoli. Ob
pregledu zakonodaje in dejanskega izvajanja v praksi sem ugotovila, da so
pomanjkljivosti tako na zakonodajnem kot praktičnem področju, saj šolski
knjižničar na zakonodajnem področju ni enakovreden ostalim strokovnim
delavcem v šolstvu, predvsem pedagoškim. V nadaljnje aktivnosti za dopolnitev se morajo vključiti vsi organi, skupine in institucije, če želimo, dabomo
presegli pomanjkljivosti, ki sem jih omenila, to pa so:
-
Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo,
predmetna kurikularna komisija za šolske knjižnice,
ZBDS s sekcijo za šolske knjižnice,
strokovna svetovalna služba pri Zavodu republike Slovenije za šolstvo in
v Narodni in univerzitetni knjižnici,
in knjižničarji sami s kvalitetnim delom in suverenim nastopanjem v
javnosti.
Ob prebiranju literature sem ugotovila:
-
da bo potrebno popraviti in dopolniti obstoječo zakonodajo, predvsem
na področju zasposlovanja in izvajanja pripravništva v šolskih knjižnicah,
da nimamo izdelane analize potreb po zaposlovanju dodatnih strokovno
usposobljenih kadrov, ki bi bistveno prispevali k promociji šolskega
knjižničarstva,
da nimamo izdelane analize potreb po strokovnem usposabljanju in
usvajanju novih veščin in metod dela, ki bodo usklajene s kurikularno
prenovo knjižničarstva
-
da nimamo izdelane strategije izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev v osnovni šoli na pedagoškem, didaktičnem in
psihološkem področju,
-
da nimamo izdelane strategije izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev v osnovni šoli na bibliotekarskem in informacijskem področju,
-
da nimamo izdelanega programa specialne didaktike šolskega
knjižničarstva,
da obstoječa strokovna literatura obravnava predvsem problematiko
zaposlovanja, izobraževanja in napredovanja učiteljev in svetovalnih
delavcev, raziskave pa ne vključujejo oz. ne izpostavljajo posebej
knjižničarjev niti ni zaslediti termina strokovni delavci, ki vključuje tudi
knjižničarja v šolstvu, kar kaže na enega oz. več naslednjih dejavnikov:
-
-
nepoznavanje knjižničarjevega dela,
premajhno zavedanje prisotnosti knjižničarjev v procesu vzgoje in izobraževanja s strani drugih soudeležencev vzgojno-izobraževalnega
procesa,
-
in pomanjkanje visokoizobraženih knjižničarskih kadrov, ki bi pokrivali
šolsko knjižničarstvo, na vodilnih delovnih mestih oz. v raziskovalnih
organizacijah.
Omenjeni prispevek naj bo spodbuda k nadaljnjim razmišljanjem in načrtovanju razvoja, izobraževanja in napredovanja knjižničarjev v šolah.
5. Literatura
1.
Ambrožič, Melita. Kaj je in (predvsem) kaj ni bibliotekarski strokovni izpit.
Knjižničarske novice, 8(1998)3 - 4.
2.
Clark, F. A. Total carer Management. London : McGravv-Hill Book Company,
1992
3.
Ferjan, Marko. "Management kakovosti šole". Organizacija, 30(1997): 96 109.
4.
Ferjan, Marko. "Načrtovanje karier učiteljev in ravnateljev v javnem šolstvu". Vzgoja in izobraževanje. 29(1997)6.
5.
Ferjan, Marko. Skrivnosti vodenja šole. Radovljica : Didakta, 1996
6.
Jereb, Janez. Strokovno izobraževanje in razvoj kadrov. Kranj: Moderna organi
zacija, 1987
7.
Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev na
področju vzgoje in izopbraževanja za Šolsko leto 1997/98. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1997
8.
"Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v republiki Sloveniji", Uradni list, št. 52/94,49/95, 34/96
9.
Lipičnik, Bogdan. Raimanje z ljudmi. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1998
10. Management. Radovljica : Didakta, 1994
11. Menedžment v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije
za šolstvo, 1995
12. "Pravilnik o napredovanju zaposlenih v nazive". Uradni list RS, št. 64/96
13.
"Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede".
Uradni list RS, št. 41/94,49/95,66/96
14. "Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na
področju vzgoje in izobraževanja", Uradni list RS, št. 30/96,54/97
15. "Pravilnik o stalnem izobraževanju in izpolnjevanju delavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah in osnovnih šolah". Uradni list SRS, št. 20/80
16. Seminar za mentorje pripravnikom. 1997, tipkopis
17. "Sklep o določitvi pogojev za učitelje in sodelavce laborante v programih
srednjih in osnovnih šol". Uradni list RS, št. 42/95
18. "Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja". Uradni list
RS, št. 12/96,23/96