Celotno besedilo članka - Elektronska revija Knjižnica

BORZA DELA V KNJiŽNICI OTONA
ŽUPANČiČA
Breda Karun, Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana
Strokovni
članek
UDK 331.57(497.4):027.22
Abstrakt
V članku je opisano nastajanje Borze dela v Knjižnici Otona Župančiča. Gre za informacijski servis, prvi te vrste v Sloveniji, ki je namenjen nezaposlenim, iskalcem zaposlitve
in vsem, ki jih zanima področje zaposlovanja.
Borza dela je nastala kot projekt aktivne politike zaposlovanja, ki sta ga skupaj pripravila
knjižnica in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Po enem letu delovanja lahko
rečemo, da je servis uspešno preživel fazo projekta in postal neločljiv del knjižnične
ponudbe.
Ključne besede: zaposlovanje, brezposelnost, informacijski servisi, borza dela, splošnoizobraževalne knjižnice
UDe 331.57(497.4):027.22
Abstract
The author presents the development of the labour exchange service in a public library.lt is the first informution service of this kind in Slovenia designed for the unemployed, for those looking for jobs and for all who are interes ted in issues of employment. The !aboUT exchange service resulted from a project af active employment policy
carried out by the library and State Employment Office. After one year of operation it
can be said that the new information office has successfully passed the project period
and become an inseparable part of library services.
Keywords: employment, unemployment, information services, labour exchange service, public libraries
KARUN, Breda: Lubom exchange service in the public Iibrary Oton Župančič. Knjižnica,
Ljubljana, 43(1999)4, 123-133
123
KnjižniCil 43(1999)4, 123-133
Razlogi za nastanek Borze
Delavska knjižnica je od leta 1981, ko se je kot ena od enot pridružila Knjižnici
Otona Župančiča, posebej skrbno zbirala gradivo s področja družboslovja in
naravoslovja. Kot dodatni dejavnosti pa sta bili predvideni skrb za vseživljenjsko
učenje in dostava gradiva na dom uporabnikom, ki iz različnih razlogov sami
niso mogli v knjižnico.
V Knjižnici Otona Župančiča(KOŽ)že od leta 1993 deluje informacijski servis
z imenom Borza znanja, ki posreduje informacije o znanjih in spretnostih med
tistimi, ki le-ta pom0ajo in tistimi, ki jih iščejo. Projekt je nastal na Andragoškem
centru Slovenije in se je po kratkem životarjenju na Andragoškem centru
preselil v knjižnico, kjer se je zelo hitro pokazalo, da je bila odločitev pravilna
tako za kreatorje servisa kot za člane knjižnice.
V obdobju po letu 1991 se je število nezaposlenih v Sloveniji drastično povečalo
in tudi v knjižnici smo zaznali izredno zanimanje uporabnikov za gradivo z
različnih področij, ki zadevajo to problematiko. Uvedli smo brezplačno člansLvo
za vse brezposelne, vendar smo zanje želeli narediti še več.
Tako smo spomladi leta 1997 navezali stike z Zavodom Republike Slovenije za
zaposlovanje (ZRSZZ) in zelo hitro našli skupni jeZik. V sodelovanju je knjižnica
videla možnost nove dejavnosti, Zavod pa možnost posredovanja informacij
čim širšemu krogu državljanov. Takrat je nastal okvirni dogovor o informacijskem servisu v KOŽ, ki bo nudil informacije o delu Zavoda. Ker smo že na
samem začetku videli možnosti za sodelovanje z Borzo znanja, je projekt dobil
podobno ime, Borza dela. Takrat se je v Delavski knjižnici zaposlilo 5 delavcev
iz programa javnih del in dva sta bila predvidena za postavitev projekta Borze
dela.
Žal so potem dogovori tako s strani ZRSZZ kot KOŽ zaradi različnih, tudi
kadrovskih razlogov, za skoraj pol leta zaspali.
KOŽ se je leta 1996 vključila v projekt Public Library Development Program,
ki ga je financirala Evropska komisija iz programa Phare in katerega namen je
bil vzpodbujati informacijsko vlogo splošnih knjižnic. Za Slovenijo, ki je do
tedaj negovala predvsem kulturno vlogo splošnih knjižnic, je bil to popolnoma
nov pogled, čeprav smo, ne da bi se posebej zavedali, vlogo informacijskega
središča marsikje že izvajali.
Ob zaključku projekta je KOŽ organizirala prvo posvetovanje slovenskih
splošnih knjižnic z naslovom Knjižnice-informacijska središča in tu smo O novi
vlogi knjižnic tudi izčrpno spregovorili.
124
Karun, B. Borza dela v knjižnici Otona Župančič"
Spoznanja, ki smo jih dobili s sodelovanjem v projektu in kasneje na posvetovanju, so nas vzpodbudila, da smo o Borzi dela začeli razmišljati bolj kompleksno
in sistematično.
Projekt "Vzorčni informacijski servisi v treh splošnih
knjižnicah"
Jeseni leta 1997 smo se povezale Osrednja knjižnica Celje, Mariborska knjižnica
in KOŽ in skupaj izdelale projekt z naslovom "Vzorčni informacijski servisi v
treh splošnih knjižnicah" in ga prijavile na razpis Ministrstva za kulturo za
leto 1998. V vsaki knjižnici bi v letu in pol razvili po en informacijski servis in
jih skupaj predstavili vsem slovenskim splošnim knjižnicam.
Projekt je bil, sicer v zmanjšanem obsegu, sprejet.
Delež KOŽa je bil razvoj Borze dela in tako smo že jeseni 1997 začeli s
sistematičnim delom.
Faze nastajanja servisa
1.
Določitev
projektne skupine
Člani projektne skupine so vodja projekta, knjižničar-informatorin dva delavca
iz javnih del. Skupina se je sestajala sprva vsak mesec, kasneje pa po potrebi.
Na vsakem sestanku smo naredili seznam del, ki jih je treba opraviti, terminski
plan in osebe, zadolžene, da to delo opravijo.
2.
Pregled tuje literature o podobnih servisih po svetu
Pri iskanju primerne literature smo uporabili naslednje vire:
COBm
podatke o splošnih knjižnicah in njihovih dejavnostih, dostopne preko
na Internetu. Večina domačih strani splošnih knjižnic je
predvsem splošno informativnega značaja s kratkim opisom posebnih
servisov, zelo redke so izčrpnejše informacije. Kar nekaj knjižnic ima s
domačih strani
125
Knjižnica 43(1999)4, 123-133
svoje domače strani pripravljeno povezavo na lokalni "job link", ki ga
vzdržuje nekdo drug. 1
literaturo, dosegljivo v referalnem centru Narodne in univerzitetne knjižnice
podatkovno bazo LISA in medknjižnično izposojo člankov, za katere smo
menili, da utegnejo biti primerni.
e-mail korespondenco s koordinatorji PubliCE, evropskega programa za
razvoj splošnih knjižnic.
Vprašanje o dejavnosti knjižnic na področju zaposlovanja smo poslali
koordinatorjem v Veliko Britanijo, Irsko, Švedsko, Finsko, Dansko, Norveško,
Francijo. Vsi so nam odgovorili ali posredovali naša vprašanja na kompetentnejše naslove. Naš namen pri tem ni bil samo izvedeti, kako podobni servisi v
tujini delujejo, pač pa tudi navezati tesnejše stike in morda v prihodnosti
izpeljati kakšen skupen projekt.
Rezultat vseh poizvedovanj žal ni bil tak, kot smo si predstavljali, saj nikjer ne
izvajajo servisa tako obsežno in vsestransko, kot smo si ga zamislili pri nas.
Seveda dopuščamo možnost, da nam kljub pomoči ni uspelo najti ustreznih
naslovov ali kontaktnih oseb.
Kjub temu pa ti stiki vendarle niso ostali brez odmevov, saj smo z Irsko in
Švedsko ohranili kontakte in rezultat le-teh je bila udeležba dveh knjižničark
iz KOŽa na evropski konferenci mladinskih informacijskih centrov, ki je bila
jeseni 1998 v Eskilstuni na Švedskem. 2
Skandinavske knjižnice so zelo aktivne na področjU dela z mladimi do 25.
leta, kar zajema tako njihovo informiranje kot tudi izvajanje projektov, ki naj
bi mladim pomagali, da se čim aktivneje vključijo v demokratično družbo. Ker
je stopnja nezaposlenosti tudi v teh državah izredno visoka, je kar nekaj
projektov namenjenih prav tej ciljni skupini. 3
Kljub temu da smo pregledali veliko število informacijskih virov, smo ugotovili,
da sta opisana podobna servisa, kot smo si ga zamislili pri nas, le v dveh
primerih, in sicer v Nemčiji 4 ,5 in AvstraliW.
1
2
http://www.croydon.gov.uk
Gyrid Vikoren. Literature and Unemployed Youth. Scandinavian Public Linbrary Quarterly, 1993,4
:15-18
3
Simona Resman. Young Europcans oll/hc Trcshold Of/he Year 2000. Klljižn;čarske nov;cc,1998,12:1517
4
Jurgen Brun;nghalls, Jul;ane Funke. Mach was draus. Buell und Bibliothek, 1985,4: 328-333>
5
Christina PohI. BeruJund Arbeilsplatz. E;n ModeIlversuch in Scwabisch Hall. Buch und Bibliolhck,
1985,10: 794-798.
6
Rhonda BigneIl. Libmries and the lme111ployed: the role of Ilu public libmry in Ihe provision oj
services lo the unemployed. Aplis, 1989,2 : 57-63
126
Karun, B. Borza dela v knjižnici Otona Župančiča
Oba projekta sta nastala že v 80-tih letih, nemški je zaradi premajhnega sodelovanja knjižnice z lokalno skupnostjo kmalu zamrl, za avstralskega, ki je najbolj
ustrezal našim predstavam, pa žal ne vemo, kako se je zaključil, oziroma, če še
traja.
3.
Prostor in oprema
Delavska knjižnica že s svojo osnovno ponudbo deluje na zelo omejenem
prostoru, poleg tega je v njej že dobila prostor Borza znanja. Menili pa smo, da
mora zaradi vsebinske naravnanosti gradiva v Delavski knjižnici imeti tu dom
tudi Borza dela. Zaradi občutljivost problema brezposelnosti in na žalost še
vedno ukoreninjenega splošnega mnenja, da so brezposelni sami krivi za svoj
položaj in se temu primerno tudi obnašajo, smo servisu namenili nekoliko
bolj odmaknjen, vendar še vedno v knjižnico vključen prostor.
PisaIna miza, nekaj panojev za nameščanje informativnega gradiva in manjša
mizica za individualne pogovore ob strani, predstavljajo kotiček Borze dela.
ZRSZZ nam je odstopil rabljen osebni računalnik in tiskalnik, ki se jima je
kmalu pridružil še en računalnik, kupljen s sredstvi, ki nam jih je namenilo
Ministrstvo za kulturo. Dostop do Interneta in telefonska linija pa sta prispevek
knjižnice.
Določili
smo
čas,
ko bo na Borzi dela prisoten informator, to je vsak dan od 8h
do 16h.
4.
Kadri
Kot sem že omenila, smo za projekt Borze dela preko programa javnih del
zaposlili dve osebi, eno z višjo, drugo s srednjo izobrazbo. Poleg njiju za program skrbi vodja projekta, to je pomočnica ravnatelja knjižnice in en knjižničar­
informator, zaposlen v Delavski knjižnici.
Ker gre za skupen pilotski projekt knjižnice in ZRSZZ, je v našem primeru
naročnik javnih del ZRSZZ. Oba informatorja Borze znanja sta v začetni fazi
obiskala tako centralno službo ZRSZZ kot Območno enoto Ljubljana in se
natančno seznanila z delom, ki ga tam opravljajo. Navezala sta tudi stike z
vsemi odgovornimi osebami za posamezna področja, kar jima zelo koristi pri
njunem delu.
127
Knjižnica 43(1999)4, 123-133
Oba sta tudi opravila osnovne računalniške tečaje - Windows, Word in InterneL.
Seveda pa sta se morala dodobra seznaniti tudi z delom ne Ic Delavske knjižnice,
ampak celega KOŽa.
Izbira informacijskih sklopov, določitev obsega
informacij.
5.
To je bil najtežji del projekta, kajti pri njem je bilo treba upoštevati nekaj važnih
dejavnikov:
kadrovske možnosti. Vemo, da programi javnih dcl trajajo le eno leto, potem
pa jih je mogoče podaljšati ali pa tudi ne, odvisno od naročnika. Zaradi te
negotovosti smo vsebino planirali tako, da bi v primeru prekinitve izvajanja
javnih del, Borza dela kljub temu lahkO, sicer okrnjeno, živela dnIje.
vloga knjižnice je posredovanje splošnih informacij in pomoč iskalcem
zaposlitve pri navezavi stikov z ZZRS ali organizacijami s koncesijo. Nikakor
pa to ni posredovalnica zaposlitev in tudi ne socialna služba, čeprav
uporabniki od nas mnogokrat pričakujejo tudi to.
S pomočjo že prej omenjenih izkušenj v Nemčiji in Avstraliji ter z upoštevanjem
slovenskih razmer srno končno določili naslednji obseg informacij:
informacije o dejavnostih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje
informacije o vseh izvajalcih, ki izvajajo program kluba za iskanje zaposlitve
informacije o komercialnih posrednikih zaposlitev
informacije o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti
informacije o naslovih in kontaktnih osebah, na katere se brezposelni lahko
še obrnejo po pomoč, npr. Sindikat brezposelnih
informacije o literaturi, ki zanima brezposelne in je dostopna v KOŽ
informacije o možnostih dodatnega izobraževanja
Viri, ki jih uporabljamo zapridobitev teh informacij so naslednji:
različna
gradiva, materiali, zloženke, predvsem ZZRS
Internet postaja vedno pomembnejši in uporabnejši informacijski vir, naj
omenim predvsem kvalitetno in tedensko ažurirano stran ZZRS, strani
komercialnih posrednikov zaposlitev in druge. Naši uporabniki imajo
možnost sami ali s pomočjo informatorja iskati informacije na dveh osebnih
računalnikih.
Uradni list in ostale vladne publikacije - informatorja redno spremljata vse
novosti v zakonodaji. Za interno uporabo smo pripravili izvleček iz Zakona
128
Karun, B. Borza dela v knjižnici Otona Župančiča
o socialnem varstvu, ki govori O možnostih pridobitve denarne pomoči kot
edinega vira preživljanja.
izpis literature, dostopne v KOŽ, ki se tematsko navezuje na Borzo dela.
Izpis je urejen po naslednjih tematskih sklopih: splošno o zaposlovanju,
pravni vidiki zaposlovanja, zaposlovanje posebnih skupin, priložnostna
dela, področje izobraževanja in usposabljanja, izobraževanje odraslih,
področje poklicnega usmerjanja, "pomagaj si sam".
6.
Navezava stikov in dogovori za sodelovanje z
organizacijami in ustanovami v Ljubljani, ki se ukvarjajo
s podobno problematiko.
Glede na to, da je Borza dela informacijski servis, ki le posreduje informacije,
je bila naša naloga poiskati vse institucije v lokalni skupnosti, katerih ponudba
bi lahko bila zanimiva za naše uporabnike, in z njimi navezati stike.
To je seveda v prvi vrsti ZRSZZ, ki je tudi sokreator našega programa. Že od
samega začetka je naše sodelovanje zgledno, kar pomeni, da se vzajemno
obveščamo o novostih pri delu. Našima informatorjema so omogočili, da sta
se seznanila z delom Zavoda ter Območne enote Ljubljana in spoznala
kontaktne osebe, na katere se kadarkoli lahko obrneta. Pomagali so nam tako
pri pridobitvi osnovne opreme kot pri pripravi informativne zloženke.
Na Obrtnem sejmu v Celju se je Borza dela predstavila kot ena od oblik aktivne
politike zaposlovanja.
Informatorka Borze dela je obiskala tudi vse ljubljanske Job klube, tam
predstavila naše delo in se dogovorila za nadaljnje sodelovanje.
Dobre stike imamo s Sindikatom brezposelnih, klubi iskalcev zaposlitve in in
vsemi institucijami, ki jim je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
podelilo koncesijo za izvajanje dejavnosti, povezane z zaposlovanjem.
7.
Borza dela v povezavi z ostalimi dejavnostmi Knjižnice
Otona Župančiča
Sodobno knjižnico in njeno ponudbo gledamo v kontekstu dejstva, da je
knjižnica že pred časom presegla svojo klasično držo oz.vlogo. Iz knjižnih
shramb in izposojevališčse hitro spreminja v informacijsko središče, ki svojim
129
Knjižnica 43(1999)4,123-133
uporabnikom nudi ogromno informacij na različnih medijih ter jih tako, pa
tudi s pomočjo nekaterih organiziranih oblik dela, spodbuja kneprestanemu
razvoju, učenju in pridobivanju novih spretnosti.
Borza dela zadeva skupino nezaposlenih, ki jih knjižničarji že dolgo in še zlasti
prizadevno (pa kljub temu, žal, ne vedno uspešno) vabimo v knjižnice. Želimo
si, da bi nezaposleni postali naša stalna publika, ki bo aktivno oblikovala svoje
potrebe in zahteve v odnosu do knjižnice. 7
Tako vsakega obiskovalca Borze dela seznanimo s ponudbo knjižnice in mu jo
tudi razkažemo. Vsi so se v knjižnico tudi vpisali in vzpodbujamo jih, da bi
postali redni uporabniki. Temu namenu služi tudi izpis gradiva, ki z različnih
vidikov obravnava problem, zaradi katerega so nas obiskali.
Poleg informacij o možnostih iskanja zaposlitve se v knjižnici trudimo pomagati
tudi s spodbudami za učenje, možnostmi za osebni napredek in sploh za to,
da brezposelni tudi sami kaj storijo za izboljšanje svojega položaja. Borza znanja
je naslov, s pomočjo katerega je mogoče vse to tudi uresničiti. Kakršenkoli
interes, pa naj bo to učenje jezikov, obvladovanje računalnika, igranje
instrumenta ali ročna spretnost, je mogoče s pomočjo Borze znanja zadovoljiti.
Prav tako teče sodelovanje s Središčem za mlade v Mestni knjižnici. Tu smo
postavili informativni plakat, ki vse mlade obiskovalce obvešča o dejavnosti
Borze dela, prav tako pa so jim na voljo gradiva, ki so zanimiva za to skupino
uporabnikov knjižnice - o prostovoljnem delu, dodatnem izobraževanju,
štipendiranju itd.
Skupaj smo pripravili okroglo mizo o nezaposlenosti med mladimi v Ljubljani,
za katero lahko trdimo, da je bila izredeno uspešna, saj so se na njej prvič
srečali vsi, ki se formalno ali neformalno ukvarjajo s to problematiko.
8.
Organizacija pogovorov, okroglih miz, predavanj.
Proti koncu prvega leta delovanja Borze dela je bil krog stalnih obiskovalcev
že tolikšen, da smo lahko začeli z organizacijo tematskih večerov. Vsebino leteh prilagajamo njihovim željam in potrebam, zato so tudi dobro obiskani.
Prvo predavanje s temo VpliV dolgotrajne brezposelnosti na psihofizičnostanje
nezaposlenega in posredno na njegovo družino, smo organizirali oktobra 1998
7
Tomaž Pevec: Borza dela v Delavski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župančiča. Knjižničarske novice, 1998, 7: 5-68
Liljana Pahor: Poročilo o aktivnostih Borze dela za leto 1998. Ljubljana, 1999
130
Knrun, B. Borza dela v knjižnici Otona Župančiča
in udeležilo se ga je 40 obiskovalcev, med katerimi so prevladovali stalni
uporabniki Borze dela.
Novembra smo pripravili razgovor, neke vrste "kje pa vas čevelj žuli" in povabili
vse, ki na lastni koži občutijo problem brezposelnosti, pa ne vedo, kje in kako
poiskati rešitev zanj. Navzoči so bili strokovnjaki z ZRSZZ, ki so sproti poskušali
najti odgovore na številna vprašanja.
Skupaj s Središčem za mlade smo pripravili okroglo mizo o nezaposlenosti
med mladimi v Ljubljani.
Kakšni so rezultati po prvem letu delovanja Borze
dela?
V letu 1998 je Borzo dela 171 oseb obiskalo 476 krat. Število je naraščalo iz
meseca v mesec in je bilo največje v decembru. Večina je bila nezaposlena,
20% pa je bilo zaposlenih in so iskali drugo, boljšo in ustreznejšo zaposlitev.
Izobrazbena struktura je naslednja:
17% s IV. stopnjo izobrazbe ali manj
35% s srednjo izobrazbo
36% z višjo ali visoko izobrazbo
12% študentov, ki
zaključujejo študij
Sreševali smo se tudi s težje zaposljivimi osebami, med katere štejemo starejše
od 40 let, tiste brez izobrazbe in osebe, ki glede na svoje znanje in osebnost
odstopajo od ustaljenih normativov.
Med letom se je 9 obiskovalcev zaposlilo, 6 se jih je vkljUČilo v javno delo, 2 pa
sta se s finančno pomočjo ZRSZZ odločila zaključiti študij.
Prostor, v katerem domuje Borza dela, je postal prepoznaven predvsem zaradi
pozitivnega odnosa do obiskovalcev - njihovi obiski niso časovno ali kako
drugače omejeni, predvsem pa so zadovoljni s komunikativnostjo in
pripravljenostjo na pogovor, s katero se tu srečajo.
Najpopularnejši informacijski vir je Internet. Obiskovalci se vpisujejo na
oglasno desko spletne strani ZRSZZ in Profila d.o.o., pregledujejo ponudbe za
delo in razpise. To je tudi njihovo dodatno izobraževanje, saj se marsikdo prav
pri nas prvič sreča z neomejenimi možnostmi, ki jih ponuja Internet
131
Knjižnica 43(1999)4, 123-133
Tudi brošure in zloženke zelo hitro poidejo in zahvaljujoč dobrim odnosom z
njihovimi izdajatelji, jih hitro nadomeščamo z novimi.
Seveda pa se vsak obiskovalec najprej sreča z informatorjem, ki ga vodi skozi
informacijske vire, glede na njegove želje in potrebe.
različne
In tu je največji problem Borze dela - informacijski servis vodita dve osebi,
zaposleni preko programa javnih del. Ta pa so časovno omejena na eno leto,
poleg tega pa so si te osebe dolžne aktivno iskati zaposlitev in če jo najdejo,
nas zapustijo. Izkazalo pa se je, da Borza dela, če naj uspešno deluje, potrebuje
stalno zaposlene, kajti znanja, ki je potrebno za ustrezno komuniciranje z
obiskovalci, ni mogoče pridobiti in poglobiti v tako kratkem času. 8
Načrti
za prihodnost
Idej in želja je mnogo, uresničili pa jih bomo lahko samo pod pogojem, da
bomo rešili dva problema: prostorskega in kadrovskega.
V Delavski knjižnici je Borzi dela namenjen v resnici samo "kotiček", ki je na
zadostoval, ob povečanem obisku in raznolikih dejavnostih pa je
že zdavnaj premajhen.
začetku sicer
V primeru da se bo povečala površina celotne Delavske knjižnice, bomo za
Borzo dela uredili klubski prostor s policami za knjige, vezane na problematiko
brezposelnosti, ostala gradiva, video kasete in delovne zvezke, ki jih sicer ne
moremo izposojati na dom.
Organizirali bomo razstave različnih slikarskih, aranžerskih in drugih izdelkov
brezposelnih oseb.
V letu 1999 bomo pripravili računalniški program, ki bo poenostavil in pospečil
zbiranje in obdelovanje podatkov o naših obiskovalcih.
Nadaljevali borno organizacijo tematskih
in moderatorji.
večerov s
skrbno izbranimi temami
Predvidevamo, da se bo zanimanje za informacijske servise, podobne Borzi
dela, pojavilo tudi v drugih slovenskih splošnih knjižnicah. Podoben servis, ki
nastaja v Osrednji knjižnici Celje, je sicer zastavljen nekoliko drugače,
8
Liljana Pahor: Poročilo o aktivnostih Borze dela za leto 1998. Ljubljana, 1999
132
Karun, B. Borza dela v knjižnici Otona Župančiča
prilagojen drugim potrebam in razmeram, pa vendar sta jim bila vzorec in
praksa Borze dela v veliko pomoč.
Predvsem pa mora biti prednostna naloga v prihodnosti priskrbeti vsaj eno
stalno zaposleno osebo na Borzi dela.
Borza dela se predstavlja
Javna dela (oddaja v živo), Radio Slovenija 5.okt.1998 / sodelovala Liljana Pahor
Breda Karun: Referat na posvetovanju hrvaških splošnih knjižnic Knjižnice
evropskih gradova u 21.stoljecu
Javno delo v Knjižnici Otona Župančiča, predstavitev Borze dela na Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju, 17.sept.1998
Tomaž Pevec: Borza dela v Ljubljani. Šent, 1998,7: 19-20
Literatura
Bignell, Rhonda. "Libraries and the unemployed: the role of the public library in
the provision of services to the unemployed". Aplis, 1989,2 : 57-63
Bruninghaus, Jurgen; Juliane Funke. "Mach was draus". Buch und Bibliothek, 1985,
4: 328-333
Library Services for Career Planning: Job searching and Employment Opportunities. The
Haworth Press, New York, London, 1992
Kavar, Barbara. "Splošna knjižnica kot informacijsko središče". Knjižnica, 1996, 34: 193-210
Pahor, Liljana.
Poročilo
o aktivnostih Borze dela za leto 1998. Ljubljana, 1999
Pevec, Tomaž. "Borza dela v Delavski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župančiča".
Knjižničarske novice,1998,7: 5-6
PoW, Christina. "Beruf und Arbeitsplatz. Ein Modellversuch in Scwabisch Hal\".
Buch und Bibliothek, 1985,10 : 794-798.
Puryear, Doroty. "Job Link: the Library/County Connection That Counts". Reference
Librarian, 1988,21 : 71-80
Resman, Simona. "Young Europeans on the Treshold of the Year 2000". Knjižničarske
novice, 1998,12: 15-17
Vikoren, Gyrid. HLiterature and Unemployed Youth". Scandinavian Public Linbrary
Quarterly, 1993,4 :15-18
133