Delovni čas v šolstvu - Normativni okvir in ugotovitve

Transcription

Delovni čas v šolstvu - Normativni okvir in ugotovitve
Delovni čas v šolstvu
- Normativni okvir in ugotovitve Inšpektorata RS za delo -
Portorož, 2. 2. 2015
Rok Pihler
Višji svetovalec pri
Inšpektoratu RS za delo
Nekateri vidiki urejanja delovnega časa
Na strani delavca:
- vpliv na počutje in zdravje delavca
- možnost usklajevanja poklicnega in družinskega življenja
- prejemki delavca
Na strani delodajalca:
- možnost delodajalca, da organizira delovni proces
- stroški delodajalca
- dolžnosti delodajalca do nadz. institucij (javni interes)
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih
vidikih organizacije delovnega časa
"delovni čas" pomeni vsak čas, v katerem delavec dela, je
na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali
dolžnosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso;
"čas počitka" pomeni vsak čas, ki ni delovni čas;
Kaj se šteje v delovni čas?
(142. člen ZDR-1)
Delovni čas je:
- efektivni delovni čas,
- čas odmora po 154. členu tega zakona in
- čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z
zakonom in kolektivno pogodbo oziroma
splošnim aktom.
Efektivni delovni čas
Je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni,
da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje
delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Efektivni delovni čas je osnova za izračun
produktivnosti dela.
Čas odmora med delovnim časom
(čas odmora po 154. členu ZDR-1)
Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni
delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30
minut.
Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65.
ali 67. členom ZDR-1, vendar najmanj štiri ure
na dan, ima pravico do odmora med dnevnim
delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim
na delu.
Dolžina odmora se v primeru neenakomerne
razporeditve ali začasne prerazporeditve
delovnega časa določi sorazmerno dolžini
dnevnega delovnega časa.
Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in
najkasneje eno uro pred koncem delovnega
časa.
Čas odmora med dnevnim delom se všteva v
delovni čas.
Odmor med delovnim časom v KPVIZ
Delavci imajo skladno z 49. členom KPVIZ
pravico do dnevnega 30 minutnega odmora.
Odmor se ne sme organizirati na začetku ali ob
koncu delovnega časa.
Izraba dnevnega odmora za pedagoške delavce
se uredi z razporeditvijo delovnega časa v okviru
zavoda.
Čas upravičenih odsotnosti z dela
(Z, KP, SA)
- izraba letnega dopusta,
- plačano odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (npr.
zaradi lastne poroke),
- odsotnost z dela zaradi praznovanja,
- odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov (vključno z
odsotnostjo zaradi darovanja krvi),
- odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije ali
obveznosti po posebnih zakonih,
- odsotnost z dela zaradi izobraževanja,
- odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta
(186. člen ZDR-1, glej tudi ZSDP-1),
- odsotnost z dela zaradi iskanja nove zaposlitve v času
odpovednega roka,
- odsotnost zaradi odmora za dojenje med delovnim
časom (188. člen ZDR-1),
- odsotnost, ko delavec ne dela iz razlogov na strani
delodajalca (nadomestilo po prvem odstavku 137. členu
ZDR-1),
- ko ni možno opravljati dela zaradi višje sile (nadomestilo
po šestem odstavku 137. člena ZDR-1),
- če delodajalec delavcu prepove opravljati delo v
postopku odpovedi.
Čas upravičenih odsotnosti z dela
(Z, KP, SA)
- tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka,
smrti ožjega družinskega člana in staršev, selitve v drugo
stanovanje,
- dva dni za poroko otroka,
- en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov (stari starši, brat,
polbrat, sestra, polsestra, vnuk, vnukinja, tašča in tast),
- ...
Odmor za dojenje med delovnim časom
Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18
mesecev starosti, in dela s polnim delovnim
časom, ima pravico do odmora za dojenje med
delovnim časom, ki traja najmanj eno uro
dnevno.
Pravica do nadomestila plače za čas odmora po
prejšnjem odstavku se uresničuje v skladu s
predpisi, ki urejajo starševski dopust (ZSDP-1).
Polni delovni čas (143. člen ZDR-1)
Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden.
Z zakonom oziroma kolektivno pogodbo se lahko določi
kot polni delovni čas delovni čas, ki je krajši od 40 ur na
teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden.
Z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali
kolektivno pogodbo se lahko določi za delovna mesta, pri
katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali
zdravstvene okvare, polni delovni čas, ki traja manj kot 36
ur na teden.
Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno
pogodbo, se šteje kot polni delovni čas delovni čas 40 ur
na teden.
KPVIZ
(44. člen)
Polni delovni čas je 40 ur tedensko.
Pogodba o zaposlitvi s krajšim DČ
Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas,
krajši od polnega delovnega časa (določilo, ali gre za
pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
je obv. sest. PoZ). Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je
krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu.
Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni
čas, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz
delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in
jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil
delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa
drugače.
Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem
trajanju v skladu s 159. členom tega zakona, pravico do
regresa za letni dopust pa sorazmerno delovnemu času,
za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v skladu s
petim odstavkom 131. člena tega zakona.
Delavec ima pravico do sodelovanja pri upravljanju v
skladu s posebnim zakonom.
Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno,
delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme
naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v
primerih iz 145. člena tega zakona.
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši
delovni čas z več delodajalci
Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši
delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni
čas, določen z zakonom.
Delavec se mora sporazumeti z delodajalci o delovnem
času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih
odsotnostih z dela (te obveznosti delodajalca in delavca
so sestavina pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim
časom).
Delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim
delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno
izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen
če bi jim to povzročilo škodo.
Možnost opravljanja dela pri več
delodajalcih po 109(8) in 109(9) ZOFVI
Če nerazporejenega strokovnega delavca ni mogoče
zaposliti za polni delovni čas v posameznem vrtcu
oziroma šoli, lahko svojo delovno oziroma učno obvezo
dopolnjuje v več vrtcih oziroma šolah, delovno razmerje
pa praviloma sklene v vrtcu ali šoli, kjer ima večji obseg
dela.
Strokovni delavec ter vrtci oziroma šole, se pri tem
morajo sporazumeti o delovnem času, o načinu izrabe
letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela.
Sporazum iz prejšnjega stavka, ki mora obsegati tudi vse
ostale sestavine, ki so potrebne za uresničevanje
medsebojnih pravic in obveznosti, je sestavni del
pogodbe o zaposlitvi.
Dopolnilno delo
Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma
skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim
časom z drugim delodajalcem, vendar največ za
osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju
delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim
delovnim časom, če gre za opravljanje
deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za
zaposlovanje ali za opravljanje vzgojnoizobraževalnih, kulturno umetniških in
raziskovalnih del.
Določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti
iz tega delovnega razmerja glede na pravice in
obveznosti delavca pri delodajalcih, pri katerih je
zaposlen s polnim delovnim časom, je obvezna
sestavina takšne pogodbe o zaposlitvi.
Delavcu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za
opravljanje dopolnilnega dela, ta pogodba preneha
veljati v skladu s tem zakonom, po poteku
dogovorjenega časa, ali če so umaknjena soglasja
delodajalcev, kjer je delavec v delovnem razmerju s
polnim delovnim časom.
Krajši delovni čas v posebnih primerih
Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi
o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o
starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega
zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
Tak delavec ima pravico do plačila za delo po
dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in
obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki
dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače
določeno (pravica do celotnega regresa za LD!).
Pogodba o delu
Splošno pravilo iz 13(2) ZDR-1:
Če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4.
(ta določa, da je delovno razmerje razmerje med
delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec
prostovoljno vključi v organiziran delovni proces
delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano
opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca),
v povezavi z 22. (pogoji) oziroma 54. (PoZ za DČ) členom
tega zakona, se delo ne sme opravljati na podlagi
pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa
zakon.
109.a ZOFVI (pogodba o delu)
Za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti lahko
šola oziroma vrtec sklene pogodbo o delu (podjem)
pod pogoji določenimi z zakonom, ki ureja
obligacijska razmerja, če so bile izkoriščene vse
možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je
treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Pogodba o delu se lahko
sklene le z delavcem, ki ima za opravljanje nalog, ki
so predmet pogodbe, ustrezno stopnjo strokovne
izobrazbe v skladu s tem zakonom in drugimi
predpisi.
Takšna pogodba o delu se lahko sklene največ v
obsegu ene tretjine s tem zakonom določene
tedenske učne obveznosti in največ za obdobje 10
mesecev v šolskem letu.
Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na področju
vzgoje in izobraževanja v skladu s tem zakonom,
mora pred sklenitvijo pogodbe o delu predložiti
soglasje delodajalca.
ZOFVI posebej določa še, da oseba, ki sklene takšno
pogodbo o delu, na podlagi te pogodbe ne pridobi
pravic iz delovnega razmerja.
Razporejanje delovnega časa
Razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev
delovnega časa se določijo s pogodbo o zaposlitvi v
skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
(določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času
in razporeditvi delovnega časa je obvezna sestavina
pogodbe o zaposlitvi – glede tega vprašanja se
stranki sicer lahko sklicujeta na veljavne zakone,
kolektivne pogodbe oziroma splošne akte
delodajalca)
Letni razpored delovnega časa
Delodajalec pred začetkom koledarskega oziroma
poslovnega leta (to lahko traja tudi npr. od 1. 9. do 31. 8.)
določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno
obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na
določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih
delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) in
sindikate pri delodajalcu.
(Ne)enakomerna razporeditev
Delovni čas je lahko pri posameznem delodajalcu
razporejen enakomerno ali neenakomerno.
Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti
razporejen na manj kot štiri dni v tednu.
Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov
je delovni čas lahko neenakomerno razporejen.
Začasna prerazporeditev
Pomeni spremembo vnaprej določene razporeditve
delovnega časa.
Do začasne prerazporeditve delovnega časa privedejo
okoliščine, ki v času določitve letnega razporeda
delovnega časa niso bile poznane oz. so nastopile
naknadno.
O začasni prerazporeditvi delovnega časa mora
delodajalec delavce pisno obvestiti najmanj en dan pred
razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen
način.
Omejitve v zvezi z razporejanjem
delovnega časa (1)
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi
polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot
56 ur na teden (148(6) ZDR-1).
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi
delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot
povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti
daljše od 6 mesecev.
S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi,
da se v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični
razlogi ali razlogi organizacije dela, upošteva polni delovni
čas po 148(6) ZDR-1 kot povprečna delovna obveznost v
obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.
Omejitve v zvezi z razporejanjem
delovnega časa (2)
Določbe 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko
polnega delovnega časa veljajo tudi v primeru
neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve
delovnega časa.
Še o razporejanju …
Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb
usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga
drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec,
upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo
odločitev. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski
poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo
nalaga delodajalec.
Če sindikat oziroma svet delavcev ali delavski zaupnik pri
delodajalcu tako zahteva, ga mora delodajalec enkrat letno
obvestiti o izrabi delovnega časa, upoštevaje letni razpored
delovnega časa, o opravljanju nadurnega dela oziroma o
začasni prerazporeditvi delovnega časa (nova določbo ZDR-1).
Obseg vzgojno-izobraževalnega dela po
ZOFVI
ZOFVI v 119. členu ureja obseg vzgojnoizobraževalnega dela.
Delovna obveznost učitelja obsega pouk in
druge oblike organiziranega dela z učenci,
vajenci, dijaki oziroma študenti višjih šol (v
nadaljnjem besedilu: učna obveznost), pripravo
na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in
drugo delo, potrebno za uresničitev
izobraževalnega programa.
Priprava na pouk
Priprava na pouk obsega:
- sprotno vsebinsko in metodično pripravo,
- pripravo didaktičnih pripomočkov.
Drugo delo
Drugo delo pa obsega:
- sodelovanje s starši,
- sodelovanje v strokovnih organih šole,
- opravljanje nalog razrednika,
- organizirano strokovno izobraževanje in
izpopolnjevanje,
- zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z
opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega
dela,
- mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom
višje šole ter sodelovanje s šolami in visokošolskimi
zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce,
- mentorstvo pripravnikom,
- urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic,
igrišč, nasadov ipd.,
- organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno
koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo
učenci, vajenci oziroma dijaki,
- pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v
naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola in
- opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim
načrtom.
Osnovna in glasbena šola
(delovna in učna obveznost po ZOFVI)
V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo
določenega tedenskega polnega delovnega časa
je tedenska učna obveznost učitelja največ 22
ur, v oddelkih podaljšanega bivanja in v
bolnišničnih oddelkih pa največ 25 ur.
Podrobneje je učna obveznost določena v
podzakonskih aktih:
- Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje
programa osnovne šole
- Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje
programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
- Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov za otroke s posebnimi
potrebami
- Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje
programa glasbene šole
- Odredba o standardih in normativih v izobraževanju
odraslih
Povečanje in zmanjšanje učne obveznosti
(124. čl. ZOFVI)
Če v okviru z zakonom določene tedenske učne
obveznosti ni mogoče organizirati pouka v skladu s
predmetnikom, lahko ravnatelj učitelju ali drugemu
strokovnemu delavcu določi dodatno tedensko učno
obveznost za toliko ur, kot je določeno za posamezni
predmet v oddelku, vendar ne več kot za pet ur, oziroma
določi zmanjšanje tedenske učne obveznosti, vendar ne
več kot za tri ure.
Zmanjšanje učne obveznosti po 62(1) KPVIZ
Vzgojitelju, pomočniku vzgojitelja, varuhu, učitelju in
predavatelju višje šole s 35 leti delovne dobe oziroma s
30 leti delovne dobe za ženske, od tega najmanj 25 let
oziroma 20 let v vzgoji in izobraževanju za ženske, se
učna obveznost, vzgojno delo ali delovno usposabljanje
zmanjša za 2 uri (delavec oziroma delavka prejema plačo
za polni delovni čas).
Delo preko polnega delovnega časa –
nadurno delo, 144. člen ZDR-1
Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega
delovnega časa – nadurno delo:
- v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
- če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da
bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje
ljudi,
- če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi
povzročila prekinitev dela,
- če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter
varnost prometa,
- v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z
zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Način odrejanja nadurnega dela
Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti
v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če
zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja
nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega
dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko
nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru
se pisna odreditev vroči delavcu naknadno,
vendar najkasneje do konca delovnega tedna po
opravljenem nadurnem delu.
Kdo (v imenu delodajalca) odredi nadurno
delo?
Če je delodajalec pravna oseba, lokalna skupnost ali
podružnica tuje družbe ali druge organizacije, nastopa v
imenu delodajalca skladno s prvim odstavkom 20. člena
ZDR-1 njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o
ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba.
ZOFVI v 49. členu določa, da je pedagoški vodja in
poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole ravnatelj, ter
da med naloge ravnatelja med drugim sodi tudi
zastopanje in predstavljanje vrtca oziroma šole;
ravnatelj je tudi odgovoren za zakonitost dela (18. alineja
prvega odstavka 49. člena ZOFVI).
Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje
pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno
pooblasti delavca javnega vrtca oziroma šole.
V javnem vrtcu oziroma šoli se lahko imenuje pomočnik
ravnatelja, ki pomaga ravnatelju pri opravljanju
poslovodnih in pedagoških nalog. Pomočnik ravnatelja
opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in
ga nadomešča v njegovi odsotnosti.
Obseg nadurnega dela
Nadurno delo lahko traja
- največ 8 ur na teden,
- največ 20 ur na mesec in
- največ 170 ur na leto.
Delovni dan lahko traja največ 10 ur.
Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se
lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju,
določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne
sme biti daljše od šestih mesecev.
Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi
preko letne časovne omejitve 170 ur, vendar skupaj
največ 230 ur na leto.
V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela,
ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec
pridobiti pisno soglasje delavca.
V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega
odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen
neugodnim posledicam v delovnem razmerju.
Dodatno delo v primerih naravne ali druge
nesreče (145. člen ZDR-1)
Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega
ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v
skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v
zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem
posledic, v primerih naravne ali druge nesreče
ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako
delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo
človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali
prepreči materialna škoda.
Sprememba dela zaradi naravnih ali drugih
nesreč (169. čl. ZDR-1)
V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka
nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih
okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje
ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta
ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo
o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez
soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take
okoliščine.
KPVIZ, 35. čl.
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne
ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe,
znanju in zmožnosti v primeru višje sile, reševanja
človeških življenj in zdravja, nenadne krajše
odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare
naprav.
Delavec prejme v primerih razporeditve po
prejšnjem odstavku enako plačo kot jo prejema na
svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj
ugodnejša.
Prepoved opravljanja dela preko polnega
delovnega časa (146(1) ZDR-1)
Nadurno delo po 144. členu tega zakona se ne
sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem
delovnem času z ustrezno organizacijo in
delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z
uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih
delavcev.
Absolutna prepoved opravljanja dela preko
polnega delovnega časa po 144. in
145. členu ZDR-1 (146(2) ZDR-1)
- delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu
oziroma ves čas, ko doji otroka, če iz ocene tveganja
zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali
zdravje otroka,
- delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
- delavec, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca
medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja
osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo
zdravstveno stanje,
- delavec, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden
zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje
nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s
tretjim odstavkom 143. člena ZDR-1,
- delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o
zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.
Prepoved, vendar možno s (pisnim)
soglasjem delavca (146(2) ZDR-1)
- delavec, ki neguje otroka, starega do treh let,
- eden od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka,
mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka,
ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi,
ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom,
- starejši delavec (delavec ali delavka, starejša od 55 let).
Še v zvezi z nadurnim delom …
- Določbe 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko
polnega delovnega časa veljajo tudi v primeru
neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve
delovnega časa (osmi odstavek 148. člena ZDR-1) - glede
na vsebino prvega odstavka 146. člena ZDR-1 je s tem
mišljen predvsem drugi odstavek 146. člena ZDR-1.
- Kot je določeno v šestem odstavku 65. člena ZDR-1,
delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, če v
pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, ne sme
naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v
primerih iz 145. člena tega zakona.
Odmori in počitki
- odmor med delovnim časom
- počitek med zaporednima delovnima dnevoma
- tedenski počitek
Odmor med delovnim časom
- med dnevnim delom (polni delovni čas) – 30 minut
- delavec, ki dela krajši delovni čas, a najmanj 4 ure na
dan v sorazmerju s časom, prebitim na delu
- v primeru neen. razpored. ali zač. prerazpored. DČ se
dolžina odmora določi sorazmerno dolžini dnevnega DČ
- šele po 1 uri dela in najkasneje 1 uro pred koncem
- tudi po KPVIZ pravica do dnevnega 30 minutnega
odmora, ki se ne sme organizirati na začetku ali ob koncu
delovnega časa.
Počitek med zaporednima delovnima
dnevoma
Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja
nepretrgoma najmanj 12 ur.
Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen
ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do
počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
Tedenski počitek
Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg
pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju
najmanj 24 neprekinjenih ur.
Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in
organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka,
se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v
tednu.
Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v
prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v
obdobju 14 zaporednih dni.
Iz določb o počitku med zaporednima delovnima
dnevoma in o tedenskem počitku sledi, da ima delavec
tedensko pravico do počitka, ki skupaj traja 36 ur oziroma
35 ur v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne
prerazporeditve delovnega časa.
Evidence na področju dela
Evidence na področju dela predpisuje Zakon o evidencah
na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št.
40/06, ZEPDSV). Skladno s 7. členom ZEPDSV vodijo
delodajalci naslednje evidence:
- evidenco o zaposlenih delavcih,
- evidenco o stroških dela,
- evidenco o izrabi delovnega časa,
- evidenco o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih
sporov pri delodajalcu in
- evidence s področja varnosti in zdravja pri delu.
V 12. členu ZEPDSV je določeno, da delodajalci
vodijo naslednje evidence v skladu s tem zakonom:
- evidenco o zaposlenih delavcih,
- evidenco o stroških dela,
- evidenco o izrabi delovnega časa,
- evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih
sporov pri delodajalcu.
Te evidence delodajalci vodijo za namene
uveljavljanja pravic iz sistema socialnega
zavarovanja in socialnega varstva, za namen
zagotavljanja statističnega spremljanja ter za
potrebe inšpekcijskega nadzora (prvi odstavek 7.
člena ZEPDSV).
Delavec po ZEPDSV
Delavec ali delavka (v nadaljnjem besedilu: delavec) je
vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi
sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Kot delavec se v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na
kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za
delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali
drugo dejavnost, in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo
zaradi usposabljanja (sem torej sodijo tudi osebe, ki
delajo kot volonterski pripravniki – možno po ZOFVI, na
podlagi napotnice študentskega servisa ali na podlagi
kakšne od civilnih pogodb - npr. pogodbe o delu po
ZOFVI).
Evidenca o izrabi delovnega časa
(18. člen ZEPDSV)
Delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega
časa za posameznega delavca naslednje podatke:
- podatke o številu ur,
- skupno število opravljenih delovnih ur s polnim
delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega
z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
- opravljene ure v času nadurnega dela,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo
plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo
plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in
organov z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo
plače,
- število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje
zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste
statusa.
Vodenje evidence o izrabi delovnega časa
(19. člen ZEPDSV)
Evidenca o izrabi delovnega časa se začne za
posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo
o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba
o zaposlitvi.
Dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha
voditi evidenca o izrabi delovnega časa, se hranijo kot
listina trajne vrednosti, ki jo je delodajalec dolžan
predložiti na zahtevo pristojnega organa.
Ob prenehanju dejavnosti delodajalca prevzame arhiv
podatkov o izrabi delovnega časa pravni naslednik. Če
pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo Arhiv
Republike Slovenije.
Tudi za delodajalce v dejavnosti
izobraževanja …
ZOFVI, področna zakonodaja in KPVIZ evidence o
izrabi delovnega časa posebej ne urejajo.
Izjeme od uporabe ne določa sam ZEPDSV,
delodajalci po ZEPDSV pa so tudi javni zavodi.
107. člena ZOFVI: delovna razmerja, udeležba
delavcev pri upravljanju in uresničevanje sindikalnih
pravic delavcev v vrtcu oziroma šoli se urejajo v
skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, če s tem
zakonom ni drugače določeno.
Nadzor IRSD v zvezi
z delovnim časom:
- ali je delovni čas določen skladno z zakonom,
- ali je delodajalec sprejel letni razpored delovnega časa,
- ali razporeja delovni čas oziroma ga začasno
prerazporeja v skladu z zakonom,
- ali pri neenakomerni razporeditvi oziroma začasni
prerazporeditvi spoštuje časovne omejitve delovnega
časa (56 ur na teden) oziroma ga izravnava v predpisanem
referenčnem obdobju (do 6 oz. do 12. mesecev),
- ali odreja nadurno delo v skladu z zakonom,
- ali spoštuje časovne omejitve nadurnega dela,
- ali spoštuje prepoved odrejanja nadurnega dela oziroma
dela preko polnega delovnega časa po 146. členu ZDR-1,
- ali spoštuje prepoved neenakomerne razporeditve in
začasne prerazporeditve delovnega časa v primeru
varovanih kategorij delavcev iz 146. člena ZDR-1,
- ali delavcem zagotavlja odmor med delovnim časom,
- ali delavkam, ki dojijo otroka, ki še ni dopolnil 18
mesecev starosti, zagotavlja odmor za dojenje,
- ali delavcem zagotavlja dnevni in tedenski počitek …
- Pa tudi: ali vodi evidenco o izrabi delovnega časa.
Delovni čas ter varnost in zdravje pri delu
Izvajanje določb v zvezi z delovnim časom nadziramo tudi
z vidika varnosti in zdravja pri delu.
Kratkoročno prekomerne obremenitve lahko vplivajo na
počutje delavcev, razdražljivost, težave pri usklajevanju
poklicnega in zasebnega življenja, …
Dolgoročno pa lahko preobremenitve delavcev vodijo v
njihovo izčrpavanje, zaradi česar se povečajo možnosti za
poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Inšpektorat RS za delo delovnega časa ne nadzira iz
vsebinskega vidika, torej ne nadzira, kako je delo delavcev
notranje razdeljeno na učno obveznost in na preostale
delovne obveznosti (priprava na pouk, popravljanje in
ocenjevanje izdelkov itd.)
Ugotovitve IRSD za leto 2012
V letu 2012 smo na Inšpektoratu RS za delo v okviru
Inšpekcije nadzora delovnih razmerij pri skupno 6.444
subjektih skupaj opravili 9.027 inšpekcijskih pregledov ter
ugotovili 8.323 kršitev delovnopravne zakonodaje.
Kar zadeva delovni čas, odmore in počitke, smo zabeležili
skupno 676 kršitev, ob tem pa so inšpektorji ugotovili tudi
1.250 kršitev ZEPDSV.
V letu 2012 so bile ugotovljene 4 kršitve ZOFVI.
V dejavnosti izobraževanja je bilo pri 190 subjektih
nadzora opravljenih skupno 246 pregledov ter
ugotovljenih 92 kršitev delovnopravnih predpisov.
Največ kršitev je bilo ugotovljenih v zvezi z institutom
pogodbe o zaposlitvi, in sicer 45. Sledile so kršitve v zvezi
s plačilom za delo (18) in kršitve ZEPDSV (13). V zvezi z
delovnim časom, odmori in počitki so inšpektorji ugotovili
vsega 5 kršitev.
Ugotovitve IRSD za leto 2013
V letu 2013 smo v okviru Inšpekcije nadzora delovnih
razmerij pri 7.364 subjektih opravili 10.958 inšpekcijskih
pregledov ter ugotovili 9.762 kršitev delovnopravne
zakonodaje.
Kar zadeva delovni čas, odmore in počitke, smo zabeležili
skupno 797 kršitev. Inšpektorji so ugotovili tudi 1.688
kršitev ZEPDSV.
Kršitev ZOFVI v letu 2013 nismo zabeležili.
V dejavnosti izobraževanja je bilo pri 192 subjektih
nadzora opravljenih skupno 257 pregledov ter
ugotovljenih 114 kršitev predpisov s področja delovnega
prava.
Največ kršitev (55) je bilo ugotovljenih v zvezi z institutom
pogodbe o zaposlitvi. Sledile so kršitve ZEPDSV (19) in
kršitve v zvezi s plačilom za delo (13). V zvezi z delovnim
časom, odmori in počitki so inšpektorji, enako kot leto
poprej, ugotovili 5 kršitev.
Ugotovitve IRSD za leto 2014
V letu 2014 so inšpektorji Inšpekcije nadzora delovnih
razmerij pri 6.462* subjektih nadzora opravili skupno
9.759 inšpekcijskih pregledov ter ugotovili kar 10.802
kršitvi delovnopravne zakonodaje.
Kar zadeva delovni čas, odmore in počitke, so inšpektorji
ugotovili 930 kršitev. Inšpektorji so ugotovili tudi 1.796
kršitev ZEPDSV.
Inšpektorji za delo so v letu 2014 zabeležili 2 kršitvi ZOFVI.
V dejavnosti izobraževanja so inšpektorji pri 269*
subjektih nadzora opravili skupno 355 pregledov ter
ugotovili 224 kršitev delovnopravnih predpisov (vpliv
akcije nadzora na področju šolstva!).
Največ kršitev (153) je bilo v letu 2014 ugotovljenih v
zvezi z institutom pogodbe o zaposlitvi, tem so sledile
kršitve ZEPDSV (24) in kršitve v zvezi s plačilom za delo
(14). V zvezi z delovnim časom, odmori in počitki so
inšpektorji v tem letu ugotovili skupno 10 kršitev.
Akcija nadzora nad izvajanjem
delovnopravne zakonodaje na področju
šolstva (oktober 2014)
- ali delodajalci sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas?
- če jih sklepajo, ali so za to podani zakoniti razlogi?
- ali delodajalci upoštevajo časovne omejitve sklepanja pogodb o
zaposlitvi za določen čas?
- ali pri morebitnih nezakonito sklenjenih pogodbah o zaposlitvi za
določen čas upoštevajo posledice iz 56. člena ZDR-1?
- ali osebe, s katerimi delodajalci sklepajo pogodbe o zaposlitvi,
izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela?
- ali delodajalci iskalce zaposlitve postavljajo v neenakopraven položaj?
- ali delodajalci zagotavljajo varstvo pred spolnim in drugim
nadlegovanjem ali trpinčenjem, ter ali delavce obveščajo o ukrepih?
Kateri delodajalci so bili zajeti?
V okviru akcije nadzora so inšpektorji za delo preverjali
spoštovanje delovnopravnih predpisov v osnovnih,
srednjih in glasbenih šolah.
Ugotovitve akcije nadzora
Opravljenih je bilo 110 pregledov in ugotovljenih 138
kršitev ter izrečenih 63 ukrepov.
Najpogostejše kršitve (vse iz poglavja ZDR-1 o PoZ!):
- 66 kršitev v zvezi z razlogi za sklenitev pogodbe o
zaposlitvi za določen čas (54. člen ZDR-1),
- 13 kršitev v zvezi s posledicami nezakonito sklenjene
pogodbe o zaposlitvi za določen čas (56. člen ZDR-1),
- 6 kršitev v zvezi z omejitvijo sklepanja pogodb o
zaposlitvi za določen čas (55. člen ZDR-1),
- 10 kršitev v zvezi s sprejetjem ustreznih ukrepov za
zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem
ali pred trpinčenjem na delovnem mestu,
- 6 kršitev v zvezi z obveščanjem delavcev o sprejetih
ukrepih,
- 14 kršitev 22. člena ZDR-1 (pogoji za sklenitev pogodbe
o zaposlitvi).
Splošne ugotovitve na področju izobraževanja
1) Relativno malo kršitev na število opravljenih pregledov.
2) Pretežni del kršitev se nanaša na institut pogodbe o
zaposlitvi (PoZ za DČ, pogoji za sklenitev PoZ, objava
prostega DM, …).
3) V zvezi z izvajanjem določb o delovnem času, odmorih
in počitkih ni posebnih težav (z vidika pristojnosti IRSD!).
Kršitve na področju izobraževanja
(2012 – 2014)
8%
2%
5%
3%
Pogodba o zaposlitvi
ZEPDSV
plačilo za delo
10%
delovni čas, odmori in počitki
Zaposlovanje na črno
59%
ZUTD
Ostalo
13%
Uporabljeni viri
• Informacijski sistem Inšpektorata RS za delo (statistični podatki).
• ZAKON o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem / [avtorji
[komentarja] Irena Bečan … [et. al.]; redaktorji Darja Senčur Peček,
Nataša Belopavlovič, Miran Kalčič]. – 1. natis. – Ljubljana : GV
Založba, 2008.
• Pravni viri dostopni na URL: http://www.pisrs.si.
Hvala za pozornost!