Julij 2009 - Občina Šentilj

Številka 2/2009
Glasilo
Leto 13
Julij 2009
občine Šentilj
Velka, Sladki Vrh,
Ceršak, Šentilj
Namesto uvoda
Glasilo
občine Šentilj
Ustanovitelj in izdajatelj:
Občina Šentilj
2212 Šentilj, Maistrova ulica 2
Glavna in odgovorna urednica:
Marta Muster
Člani uredniškega
odbora:
Bogdana Pribevski,
namestnica odgovorne urednice
Jure Sande
Ivan Klobasa
Franc Perko
Ingrid Pak
Jelka Weldt
Lektoriranje:
Bogdana Pribevski
Število tiskanih izvodov:
2850
Oblikovanje in tisk:
Jurij Moličnik
IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica
Naslov uredništva:
2212 Šentilj, Maistrova ulica 2
e-pošta: [email protected]
Foto na naslovni strani:
Labodi na ribniku na Sladkem Vrhu
(Matjaž Petek)
2
Spoštovane bralke in bralci našega Glasila
Pred vami je junijska – poletna ali celo dopustniška številka glasila. Z veseljem smo zbrali
vse prispevke, ki nas popeljejo v dogajanje preteklih treh mesecev v naši občini. Tu so novice
iz dela župana, uprave in občinskih organov,
dogajanja v šolah in vrtcih, nekaj informacij o
delu društev in političnih združenj.
Junija se za dva meseca zaprejo šolska vrata,
trenutek veselja za naše mlade občane. Upamo, da jim bodo ostali dnevi šolskega leta v
lepem spominu in da bodo smelo in samozavestno stopili v nov višji razred. Bojujmo se
vsi proti temu, da bi se tudi v naše šole zasejalo
nasilje. Starši, učitelji in vsi ostali. Preverimo,
ali je naš otrok postal VELIKI FANT, TAKO
VELIK, da med vrstniki in mlajšimi sošolci
ni več naša pridna ovčka in kaže svojo pest
tudi drugače. Pazimo, kako reagiramo, ko nas
učitelji opozorijo, da se je znašal nad sošolci
agresivno. To so prvi koraki na dolgi poti, ki
jo morajo naši ljubljenčki prehoditi vsaj do
tja, ko si bodo pridobili svoj poklic, delo in
morda družino. Če bomo zgrešili danes mi, z
našimi nezdravimi »podporami«, bomo težko
popravili trnovo pot po kateri še morajo. Če
jim damo potuho danes za malo nasilništvo,
smo jih »držeč za roko« popeljali na drugo
stopnico in potem vse više in više, kjer pa naenkrat ni več poti nazaj. Takrat nas ne bodo
več poslušali in takrat so »zreli« za velika nasilja. Stopimo skupaj vsi in sedaj. Če bo delovala celotna veriga boja proti nasilju, bodo
tudi žrtve upale spregovoriti. Prav grozljivo
je namreč poslušati doživetja posameznikov,
ki preprosto niso upali o tem spregovoriti,
ker tisti, ki nasilje izvajajo, vodijo prepričljivo
ustrahovanje in grožnje. Ja, ko izvemo, kaj se
dogaja za našim hrbtom, bodisi kot starši ene
in druge strani ali vzgojitelji, je včasih lahko že
prepozno. Prepozno za reševanje problemov
po običajnih poteh. Razmislimo torej, kakšno
popotnico za življenje dajemo DANES in ta
trenutek svojim odraščajočim najstnikom!
Obžalujem, da sem morala spregovoriti o tem
tudi na tem mestu, morda pa je le bolje kakšna
beseda več o tem, kot molčanje in zapiranje
oči pred problemi današnjega časa.
Za nami so tudi dogodki preteklega pomladnega obdobja, iz katerih je moč razbrati, da
se v naših krajih na družabnem področju vedno nekaj dogaja. Nekaj, kar ljudi animira in
jih tudi zabava, včasih pa tudi želi opozorit na
kakšno naše slabo obnašanje. Tako so na primer gasilci iz Sladkega Vrha skupaj s turističnim društvom izpeljali akcijo čiščenja okolja
(v Sladkem Vrhu in Svečanah). Hvalevredno
dejanje, ki pa bi moralo predvsem »potrkati«
na našo zavest in nas tudi česa naučiti. Če bi
namreč vsak od nas na razpoložljiv (od občine
organiziran način) poskrbel za svoje odpadke, seveda ne bi bilo potrebnih akcij, kot so
te. Danes je v občini organiziran odvoz vseh
vrst odpadkov, tudi kosovnih in kljub vsemu
se še kar pojavljajo divja odlagališča. Še vedno
se pojavljajo tudi primeri, ko ljudje odpadke,
zlasti plastiko, zakurijo in potem grozljivo zameglijo svojo okolico z onesnaženim zrakom.
Niti ne pomislijo, da živijo okrog njih v naseljih tudi še drugi ljudje. Kot kaže postaja že
kar nuja, da se do takih nepotrebnih onesnaževalcev okolja uvedejo sankcije.
Še ena vroča tema tega časa. Dovolj za ta del
glasila.
Sicer pa je, kar se delovanja občine tiče, v tem
času odprtih kar nekaj nam vidnih gradbišč,
od katerih sta največji obnova ceste Selnica
ob Muri (Gornik) – Srebotje in obvoznica na
Velki. V šoli Šentilj se nadaljujejo nujno potrebna obnovitvena dela, tudi v vrtcu v Sladkem Vrhu bo opravljenih nekaj popravkov za
boljše bivanje otrok in delo osebja. O tem nam
vedno kaj več pove naše župan v svojem komentarju.
Želimo vam prijetno branje našega glasila v
upanju, da boste dobili informacije, ki vas zanimajo ali odgovore na kaj takšnega, kar vas
je že zanimalo, pa niste vedeli, koga naj prosite za odgovor. A prav tole je tisto, na kar bi
vas želeli opozoriti. Postavite vprašanje tudi
preko našega glasila, če pa imate sami kakšne
zanimive informacije, pa nam jih sporočite.
Prostora nam sicer vedno primanjkuje, zato
smo se odločili »predolge« članke krajšati, če
seveda s tem bistveno ne posegamo v vsebino,
saj vidimo, da se ponekod v dolgih člankih informacije ponavljajo ali pa so premalo splošne
in morda za večino nezanimive. Torej velja še
vedno poziv, da nam pišete.
Zahvaljujem se vsem dopisnikom v današnji
številki in želim vam, da najbolj koristno
preživite poletne mesece, če se le da tudi na
dopustu, na oddihu ali pa doma v senci. Tudi
vi, ki delate na kmetijah, poskušajte kdaj »odložiti« delo, saj ne živimo večno ali z drugimi
besedami »življenje je prekratko, da ne bi v
njem tudi uživali«.
VIDIMO IN SLIŠIMO OZIROMA
BEREMO SE SPET V JESENI.
VAŠA UREDNICA
Marta Muster
In še to: Nekaj lepega pa se dogaja v tem času
v ribniku v Sladkem Vrhu. Pojdite kdaj na
sprehod in zagledali boste »celo mlado družino«. Novost najbrž za te kraje. Družina labodov, ona in on in sedem mladičkov. Zaupajo
človeku, pridejo na obrežje, vzamejo hrano in
ON se malo NAHRŠI, če se preveč približaš
njegovemu mladiču. Upamo, da bodo tu ostali, da jih ne bo pregnal kakšen nepridiprav.
Prepričani smo, da oko lovcev bdi nad tem in
da jih bodo čuvali kot atrakcijo teh krajev.
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Županov uvodnik
Drage občanke, občani in bralci našega časopisa!
Naravo, okolje, ki nas obdaja sprejemamo
vedno kot nekaj samoumevnega. Nikoli
ali zelo redko se resno vprašamo, kako ji
s svojimi dejanji in posegi škodujemo oz.
koristimo. Da naše ravnanje do narave velikokrat ni prijazno, nas narava vedno pogosteje opozarja.
Sneg in obilne padavine v začetku leta so
v naši občini sprožila večje število plazov.
Plazovi so poškodovali občinske ceste po
vsej občini. Najhuje na Kresnici, nato sledijo plazovi v Selnici ob Muri, na Velki…
Plazovi pa niso ogrozili le javne infrastrukture, temveč tudi kmetijske površine
in stanovanjske hiše. Sanacija le-teh bo
trajala leta, za kar bomo skušali pridobiti
tudi finančna sredstva iz države.
Narava nam je svoj bes pokazala tudi v
torek, 16. junija, ko je nad našimi kraji razbesnela nevihta s točo. Škoda je precejšnja.
Prizadeta so naselja Stara Gora, Kresnica,
Spodnje Dobrenje, Kaniža, Cirknica in
Šentilj. Uničene so poljščine in vinogradi,
preluknjanih je večje število streh, uničenih in poškodovanih je ponovno tudi večje število cest, od toče je bila udrta tudi
prenekatera pločevina. Občina je v skladu
z navodili izvedba popis škode, čeprav se
mi osebno dozdeva, da gre za delo, od katerega ne bo »haska«, oz. ga bo bore malo.
Sicer pa bi mogoče rekli, da proti naravi ne
moremo nič. Čeprav se niti ne zavedamo,
kako dosti lahko naredimo zanjo.
Verjamem, da vas je večina že počitniško
razpoložena, zato vas ne bom »moril« še
sam, a kljub temu moram omeniti, da smo
končno pričeli s sanacijo OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, v letošnjem letu smo že končali
1. fazo – izgradnja nove kuhinjo in kotlovnico, sedaj je na vrsti notranjost in okolica
šole. Investicijo sofinancira tudi ministrstvo za šolstvo in šport.
Obe investiciji sofinancirani preko evropskih sredstev sta v zaključnih fazah in sicer
gre za: obnovo in rekonstrukcijo »obvoznice Velka« in lokalne ceste Selnica ob
Muri – Srebotje. Prenovili smo kotlovnico
v prosvetnem domu v Šentilju in v teku je
razpis za izgradnjo Majske ceste v Šentilju. Zelo sem vesel, da smo uspeli skleniti predpogodbo za prodajo stare osnovne
šole na Vranjem Vrhu. Kupca, ki sta plačala aro, načrtujeta izgradnjo stanovanjskega
bloka. Podpisali smo tudi že pogodbe za
del zemljišč, ki jih potrebujemo za pešpot
Sladki Vrh – Svečane. Končana je tudi za
leto 2009 načrtovana širitev plinovoda v
Slovenski ulici in ulici Pot na Novine v naselju Šentilj in v naselju Ceršak. V Ceršaku
bodo v roku dveh mesecev končana cestna
obnovitvena dela z novim asfaltom. Veliko
je vprašanj tudi o izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta v Šentilju. Opravili
smo razgovor z direktorjem Konstruktorja in dobili zagotovilo, da se tej gradnji
ne bodo odpovedali, glede na to, da imajo
pridobljeno gradbeno dovoljenje in glede
na to, da so v sam projekt vložili že veliko
lastnih sredstev. Žal bo potrebno počakati
na za gradbeništvo ugodnejše čase.
Mnogo tega je narejenega, a še samemu se
mi včasih zdi, da premalo. Zato verjamem,
da se tudi mnogim izmed vas zdi tako.
Žal se pač vse začne in konča z denarjem.
Iz javnih občil vedno znova zasledim dobre in vzpodbudne novice o situaciji v Palomi d.d., kar je za našo občino velikega
pomena.
Na koncu bi rad samo še mlajšim in malo
večjim občanom, ki so končali bodisi
osnovno šolo bodisi srednjo šolo in tudi
študentom, ki imajo opravljene že vse obveznosti, zaželel prijetne počitnice. Zaslužili ste si jih, prav tako vaši starši.
Zaslužne »učence« imamo tudi v občinski
upravi, od konca junija se lahko pohvalimo
tudi z magistro v naši sredi – mag. Nives
Erznožnik, u.d.i.g. Za pridobitev naziva ji
iskreno čestitam.
Vaš župan
Edvard Čagran
13. redna seja občinskega sveta Občine Šentilj
Občinski svet Občine Šentilj, se je 4. junija 2009 sestal na svoji 13. redni seji. Osrednja točka dnevnega reda je zagotovilo
bila sprejem Zaključnega računa Občine Šentilj za leto 2008 in
obravnava Statuta Občine Šentilj ter Poslovnika občinskega sveta
Občine Šentilj. Šlo je za drugo branje omenjenih aktov Občine.
Za sprejem statuta je potrebna dvotretjinska večina vseh članov
občinskega sveta, medtem ko je za sprejem poslovnika potrebna
dvotretjinska večina navzočih članov občinskega sveta.
Za predlagani predlog statuta je glasovalo 11 svetnikov, tako da
statut ni bil sprejet, saj ni bila dosežena dvotretjinska večina.
Prav tako svetniki niso podali zadostne podpore predlogu Pravilnika občinskega sveta, zato tudi ta ni bil sprejet.
V drugi obravnavi je bil sprejet Odlok o oskrbi s pitno vodo
na območju občine Šentilj. V drugem branju sta bila potrjena
Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda
Osnovna šola Sladki Vrh in zavoda Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj.
Svetniki so soglasno sprejeli Letni program kulture občine ŠenGlasilo / letnik 13 / julij 2009
tilj za leto 2009 in 2010 ter Letni izvedbeni načrt nosilcev javnega interesa na področju kulture občine Šentilj za leto 2009 in
2010. Oba akta sta podlaga za izvedbo javnega razpisa na področju kulture.
Za področje športa so svetniki sprejeli Letni program športa v
občini Šentilj za leto 2009 in 2010, na podlagi le-tega bo pripravljen javni razpis za razdelitev sredstev iz proračuna Občine za
področje športa.
Občinski svet je sprejel tudi Pravilnik o sprejemu otrok v vrtce
v občini Šentilj. Pravilnik ureja postopek sprejemanja otrok v
vrtce, ki delujejo na območju občine Šentilj.
Zaradi investicije v OŠ Šentilj je bil sprejet investicijski program
adaptacije učilnic in sanitarij.
Na koncu so bile sprejete dopolnitve letnega načrta pridobivanja
in razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine za leto 2009.
Občinska uprava
3
Uprava in občinski organi
Sanacija šentiljske šole
Osnovna šola Rudolfa Maistra na lokaciji v Šentilju je bila zgrajena in predana
v uporabo daljnega leta 1977. V javnem
zavodu poteka pouk devetletke. Občina
Šentilj se je odločila glede na stanje proračunskih sredstev šolo sanirati etapno. Zaključena je obnova kotlovnice in kuhinje,
zamenjana so okna in streha. Zaradi prostorske stiske je Občina Šentilj v lanskem
letu prevzela v najem prizidek k osnovni šoli. Na določenih mestih v prostorih
osnovne šole odpadajo ometi, umetna
masa za tla se je v nekaterih prostorih začela razkrajati. Večina omar v učilnicah
je starih 30 let in so v razpadajočem stanju. Omare za kemikalije niso ustrezne.
V učilnicah so delovne mize v tako slabem stanju, da predstavljajo nevarnost za
poškodbe učiteljev in učencev. Orodje za
tehnični pouk je zastarelo in poškodovano. Vrata in podboji so poškodovani in z
vidika varnosti neustrezni. Odtoki na več
mestih niso urejeni. Na določenih mestih
so se odtoki toliko poškodovali, da je pod
vprašajem pitnost vode in onemogočen je
izpust vode za splakovanje. Varnost otrok
ni zagotovljena. Zunanji ovoj zgradbe je
le prebarvan, in ni ustrezne fasade, ki bi
morala biti v debelini najmanj 12 cm. V
nadaljevanju je nekaj slik, ki prikazujejo
sedanje stanje.
Z nameravanim investicijskim projektom želi Občina Šentilj izvesti eno izmed
končnih etap investicije in sicer namerava sanirati strojne in elektro instalacije, adaptirati učilnice (s telovadnico) ter
sanitarije in pomožne prostore, nabaviti
opremo za učilnice in ostale prostore in
adaptirati ovoj zgradbe.
Z izvedbo investicije bodo doseženi naslednji cilji:
• Zagotovljena bo kakovost izvajanja
učnega procesa.
• Zagotovljena bo varnost učencev in
zaposlenega osebja v osnovni šoli
pred poškodbami.
• Istočasno bodo sanirani vsi nujno
potrebni konstrukcijski deli.
•
•
•
•
•
•
•
Adaptirane bodo instalacije.
Zagotovljena bo ustrezna oprema
učilnic.
Zagotovljene bodo sanitarije.
Zagotovljeni bodo odtoki (v skladu
z vsem minimalnimi higienskimi in
drugimi pogoji) v prostorih matične
šole.
Zagotovljena bo racionalizacija
stroškov.
Zmanjšanje rabe končne porabe
energije.
Zagotovitev ustreznih bivalnih pogojev (mikroklimatski in ergonomski).
Občina Šentilj je v juniju pričela z izvedbo prvega dela investicije, katere izvajalec je gradbeno podjetje Granit d.d. Ta
del zajema rekonstrukcijo vseh notranjih
prostorov ter nabavo opreme zanje. Ker
je vrednost investicije zelo visoka, smo
se trudili in zanjo pridobili sofinancerska
sredstva s strani MŠŠ.
Petra Pucko
Investicija v odsek lokalne ceste od Selnice ob Muri do Srebotja
Občina Šentilj je pristopila k izvedbi investicije, imenovane LC
Selnica ob Muri - Srebotje, s katero se bo rekonstruiral del lokalne ceste št. 392000 v dolžini 2,4 km. Trasa odseka ceste, ki je
predmet rekonstrukcije, poteka od domačije »Kuster« v Selnici
ob Muri« do domačije »Bolnar« v Srebotju. Odsek je bil zaradi
aktivnih plazov v zelo slabem stanju (11 nesaniranih in 6 saniranih plazov). Po trasi celotnega odseka so se na mestih aktivnih
plazov pojavljali veliki posedki. Cesta je na večini lokacij plazov bila zaradi vzpostavitve prevoznosti zožena in gramozirana.
Skoraj na vseh mestih plazov so bile postavljene delne zapore in
druga ustrezna prometna signalizacija. Iz prometno tehničnega
4
vidika horizontalni in vertikalni tehnični elementi niso ustrezali
kategoriji ceste. Plazovi so ogrožali stanovanjske objekte in drugo komunalno infrastrukturo (elektrika, vodovod, telefon).
Občina Šentilj je imela že dalj časa namen izvesti rekonstrukcijo ceste, vendar zaradi predvidenih visokih stroškov k izvedbi
sama ni mogla pristopiti. Za izvedbo smo potrebovali sofinancerja, zato smo vložili vse napore v pridobitev sredstev iz skladov
Evropske unije. Uspelo nam je in s Službo Vlade RS za lokalno
samoupravo in regionalno politiko smo podpisali pogodbo, s
katero smo pridobili malo manj kot 1,2 milijona evrov. OpeGlasilo / letnik 13 / julij 2009
Uprava in občinski organi
racija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne
prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvoj-
ni programi. Operacijo financira v višini največ do 85% upravičenih stroškov Evropska unija, Evropski sklad za regionalni
razvoj, razliko do 100% pogodbene vrednosti pa financira Občina Šentilj. Zaradi visoke
vrednosti investicije (okoli
1,8 mio evrov) skušamo
pridobiti še dodatna državna sredstva.
Investicija bo zaključena
še v letošnjem letu. Dela so
trenutno v polnem teku in
potekajo v skladu s predvidenim časovnim načrtom.
Petra Pucko
Sprejem najboljših učencev
Občina Šentilj je tudi letos kot
vsa leta doslej obdarila učence 9 razredov, ki so vsa šolska
prejšnja šolska leta zaključili
z odličnim uspehom, letos pa
tudi dosegli temu primerne
ocene Letos je vseh takšnih
20. Iz OŠ Rudolfa Maistra
Šentilj 8, preostalih 12 je iz
OŠ Sladki Vrh. Med njimi so:
ROK FERK, ANDREJA HUJDEC, TIMOTEJ LORBER,
ALEŠ PERKO, DAVORIN
ŠAUPERL, TAMARA ŠAUPERL, NINO DVORŠAK,
PATRICIJA
POŠTRAK,
DENIS PLOJ, DOROTEJA
LORBER IN TANJA ZORKO iz OŠ Sladki Vrh in iz
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj:
JAN IGNATIJEV, ALJAŽ
MUSTER, NUŠA PEČENIK,
SIMON
PODBREŽNIK,
ANDREJA ERJAVEC, KAJA
FLEGAR, ŽAN PFIFER,
KAJA PLOŠNIK.
Župan jih je pozdravil na valeti. Učence iz OŠ R. Maistra
Šentilj 5. junija v Prosvetnem
domu Šentilj in učence iz
Sladkega Vrha v večnamenski
dvorani, teden dni kasneje,
kjer jim je izročil tudi knjižno
nagrado. Letos so prejeli Priročni Slovar tujk Cankarjeve
založbe. Vsem najboljšim, njihovim staršem ter učiteljem
čestitamo za dosežen uspeh.
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
5
Uprava in občinski organi
Na podlagi 57., 61., 62. in 100. do 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/02 in 123/06 –
ZFO-1, 7/07), Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. l. RS, št. 93/05), Letnega programa kulture občine Šentilj in
Letnega izvedbenega načrta nosilcev javnega interesa na področju kulture občine Šentilj za leto 2009 in Pravilnika za sofinanciranje
programov kulturnih društev in skupin v občini Šentilj (MUV,št.23/03) Občina Šentilj objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbor programov in projektov društev na področju ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti, ki bodo sofinancirani iz proračuna Občine Šentilj v letu 2009
1. Predmet razpisa, razpisna področja in cilji razpisa
Predmet razpisa je izbor programov in projektov društev na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki bodo sofinancirani
iz proračuna Občine Šentilj v letu 2009.
Sofinancirali se bodo programi društev na področju gledališke
dejavnosti, glasbene dejavnosti, likovne in foto dejavnosti, etnološke dejavnosti, folklorne dejavnosti, lutkovne dejavnosti, razstavne dejavnosti, izobraževanja, prireditev ter druge kulturne
dejavnosti pomembne za lokalno skupnost.
Cilj razpisa je zagotavljanje pogojev za to, da lahko občani in
občanke v okviru društva uresničujejo svoj interes po lastni dejavnosti na področju kulture in na svoj interes po dostopnosti
kulturnih dejavnosti v lastnem bivalnem okolju ter se s tem namenom podpirajo kakovostni, prepoznavni in prodorni projekti
na področju ljubiteljske kulture.
V proračunu Občine Šentilj za leto 2009 je za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti zagotovljenih 12.950,26 EUR.
2. Pogoji za sodelovanje na razpisu
Na razpis se lahko prijavijo društva, ki izpolnjujejo naslednje
pogoje:
- imajo sedež v občini Šentilj,
- da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih,
- da so včlanjena v ZKD občin Pesnica, Kungota in Šentilj,
- da imajo urejeno evidenco o članstvu,
- da organizirajo redno dejavnost, za katero so registrirana,
- da prijavljajo programe, ki bodo v celoti realizirani v letu
2009.
3. Kriteriji za izbor
Kriteriji za vrednotenje programov so:
- vsebina programa,
- število aktivnih članov društva,
- število vaj na sezono,
- število pripravljenih prireditev,
- število sodelovanj na javni prireditvi v občini v izvedbi občinske uprave oz. drugega društva v občini,
- število sodelovanj na prireditvah v tujini.
4. Uporaba kriterijev
Izbrani bodo tisti programi in projekti, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni najvišje.
Povzetek načina ocenjevanja: kriteriji ocenjevanja so ovrednoteni s točkami. Višina odobrenih sredstev za posamezni program
in projekt je odvisna od skupne višine prejetih točk.
5. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu
2009.
6
6. Razpisni rok in dopolnjevanje vlog
Zainteresirani vlagatelji lahko predložijo vlogo osebno v vložišče Občine Šentilj ali pošljejo po pošti na naslov Občine Šentilj,
najkasneje do 22. 07. 2009.
Vlagatelji lahko vloge dopolnjujejo in spreminjajo do poteka
razpisnega roka za oddajo vlog.
Predlagatelj mora ob prijavi na javni razpis predložiti naslednjo
dokumentacijo:
- podpisano in ožigosano vlogo, ki vsebuje najmanj podatke,
določene v 3. točki tega razpisa,
- letni delovni program oz. projekt.
7. Oddaja vlog
Vloga mora vsebovati zahtevane podatke v razpisu.
Vloga mora biti predložena na naslov:
Občina Šentilj, Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah. Vloga mora biti oddana v zapečatenem ovitku oz. kuverti.
Na prednji strani mora biti napisano: NE ODPIRAJ! – prijava na
javni razpis za izbor kulturnih programov in projektov 2009. Na
hrbtni strani pa mora biti polni naslov vlagatelja.
Za prepozno oddano se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 22. 07. 2009 oziroma ni bila oddana
na vložišču občinske uprave Občine Šentilj do vključno 22. 07.
2009.
Za nepopolno vlogo se šteje tista vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva javni razpis.
Oddaja vloge pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji in
kriteriji javnega razpisa.
Po odpiranju vlog bo komisija za strokovno presojo in ocenjevanje predlogov kulturnih programov in projektov iz nadaljnjega
postopka izločila vse vloge:
- ki jih ni vložil upravičen vlagatelj,
- prepozne vloge in prepozne dopolnitve vlog,
- vloge, ki so nepopolne.
8. Informacije o javnem razpisu in razpisni dokumentaciji
Pristojni uslužbenec za dajanje informacij in pojasnil je Jože
Bračko, tel. št. 02 65 06 215, elektronski naslov: joze.bracko@
sentilj.si , v času uradnih ur.
9. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru
Vlagatelji bodo o izidu javnega poziva obveščeni v roku 30 dni
po izteku roka za oddajo vlog.
Župan občine Šentilj
Edvard Čagran
Šentilj, 11. 06. 2009
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Uprava in občinski organi
Na podlagi 8. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Šentilj (MUV,št. 30/03) in 10.
člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98 in 15/03), objavlja Občina Šentilj
Javni razpis za sofinanciranje programov športa
v občini Šentilj za leto 2009
I. Predmet razpisa
Občina Šentilj z Letnim programom športa za leto 2009 zagotavlja namenska sredstva za izvajanje športnih programov v občini Šentilj.
a) Namenska sredstva v višini 33.922,00 EUR se delijo po vsebinah Nacionalnega programa športa kot sledi:
1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov,
ki se prostovoljno ukvarjajo s športom
zunaj obveznega izobraževalnega programa:
interesna športna vzgoja predšolskih otrok,
interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok,
športna vzgoja otrok s posebnimi potrebam,
interesna športna vzgoja mladine,
športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami,
interesna športna dejavnost študentov.
2. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport:
otroške športne šole,
mladinske športne šole.
3. Športna rekreacija.
4. Kakovostni šport.
5. Vrhunski šport.
6. Šport invalidov.
b) Namenska sredstva v višini 3.474,99 EUR se dodelijo za sofinanciranje
velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske ter druge športne
prireditve.
c) Namenska sredstva v višini 5.450,00 EUR se dodelijo za delovanje društev in športnih zvez na ravni občine Šentilj.
Upravičenci in pogoji za pridobitev sredstev za sofinanciranje
športnih programov in za pridobitev sredstev za delovanje izvajalcev športnih programov.
Pravico do sofinanciranja športnih programov in do pridobitve sredstev
za delovanje imajo športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva in imajo sedež na območju občine Šentilj, zavodi za
področje vzgoje in izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki
in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane
za opravljanje dejavnosti na področju športa pod naslednjim pogoji:
da se pravočasno prijavijo na javni razpis;
da imajo sedež v občini Šentilj;
da so registrirani za opravljanje dejavnosti na športnem področju vsaj dve leti;
da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in
organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti;
da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in
programsko urejeno vadbo najmanj 30 tednov v letu;
da imajo urejeno članstvo in evidenco o registriranih tekmovalcih;
da občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja
športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in
doseženih rezultatih, kopijo zaključnega računa ter druge zahtevane podatke;
da izpolnjujejo ostale pogoje v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov.
pri izvajanju programov športa.
Izvajalci športnih programov, ki zgornje pogoje izpolnjujejo, vendar se na
ta razpis ne prijavijo ali pa se ne prijavijo skladno z razpisno dokumentacijo, v letu 2009 ne bodo upravičeni do namenskih sredstev proračuna
občine Šentilj.
Posamezni izvajalci športnih programov lahko s svojimi programi za proračunska sredstva lokalne skupnosti, po posameznih vsebinah, navedenih
v točki I., kandidirajo na razpisu le enkrat.
III. Rok in način prijave
Predlagatelji programov podajo svojo prijavo na predpisanih obrazcih, z
vsemi zahtevanimi prilogami. Obrazci z razpisno dokumentacijo se dobijo na sedežu Občine Šentilj, Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj, v času uradnih
ur.
Prijava mora biti oddana v zapečateni kuverti. Na sprednji strani kuverte
mora biti razviden pripis »Javni razpis – šport 2009« - Ne odpiraj!, na
hrbtni strani pa naslov kandidata, ki se prijavlja na razpis.
Kot veljavne bodo upoštevane prijave, ki bodo pravilno označene prispele
do 22. 07. 2009 do 12. ure, v sprejemno pisarno, na naslov: Občina Šentilj,
Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah.
IV. Vsebina prijave
Kandidat za sredstva se prijavi na razpis z izpolnjenimi obrazci razpisne
dokumentacije in zahtevanimi prilogami.
Obrazci naj bodo izpolnjeni čitljivo in pregledno. Prijavitelj poleg obveznega Obrazca 1 in 2, izpolni glede na vsebino programa še Obrazec 3 za
vsak posamezen program in za vsako posamezno skupino. Za športne prireditve je potrebno priložiti izpolnjen Obrazec 4. K obrazcem je potrebno
priložiti priloge, ki so zahtevane na obrazcu. Sestavni del razpisne dokumentacije je tudi Obrazec 5 - vzorec pogodbe, katero prijavitelj podpiše
na vsaki strani in s tem potrdi, da sprejema določila pogodbe. Podatki, ki
ne bodo dokazani s prilogami, se pri točkovanju ne bodo upoštevali.
II.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
V. Datum odpiranja prijav za dodelitev sredstev
Odpiranje prijav bo komisija opravila 22. 07. 2009 ob 13. uri v sejni sobi
na sedežu Občine Šentilj. Odpiranje prijav bo javno. Odpiranju prijav lahko prisostvujejo zastopniki prijaviteljev oziroma njihovi pooblaščenci, ki
se morajo izkazati s pisnim pooblastilom.
V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo,
bo komisija prijavitelja v 8 dneh od odpiranja pozvala, da dopolni vlogo.
V primeru, da je prijavitelji v roku ne bodo dopolnili, bo vloga zavržena.
VI. Obvestilo o izidu razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 30 dneh
od odpiranja vlog.
Na podlagi ocene vlog in točkovanja, komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, na podlagi katerega izda župan sklep o dodelitvi sredstev.
Občina bo z izbranimi izvajalci letnega programa športa sklenila pogodbe
o sofinanciranju.
VII. Informiranje kandidatov
Vse dodatne informacije lahko kandidati pridobijo v rednem delovnem
času pri referentu za družbene dejavnosti, Jožetu Bračku, na sedežu Občine Šentilj ali na telefonski številki 02 65 06 215, elektronski naslov: joze.
[email protected] .
Župan občine Šentilj
Edvard Čagran
Šentilj, 11. 06. 2009
7
Socialno pedagoška pomoč družinam na domu
Pomoč družinam z izvajanjem dopolnilnega programa
»Socialno pedagoška pomoč družinam na domu« ,
ki ga sofinancirajo občine Pesnica, Šentilj in Kungota
Center za socialno delo Pesnica poleg svoje redne dejavnosti,
kot je izvajanje javnih pooblastil in nalog po zakonu ter izvajanje socialno varstvenih storitev, izvaja tudi dopolnilni program
»Socialno pedagoška pomoč družinam na domu ».
V 99. členu zakona o socialnem varstvu je opredeljeno financiranje socialno varstvene dejavnosti iz proračuna občine. Tako
lahko občine financirajo tudi dopolnilne programe, ki so pomembni za občino. Občine Pesnica, Šentilj in Kungota, ki jih
pokriva Center za socialno delo Pesnica, že od leta 2002 sofinancirajo izvajanje dopolnilnega programa »Socialno pedagoška pomoč družinam na domu«, ki je namenjen pomoči družinam z otroki.
Program »Socialno pedagoška pomoč družinam na domu» izvaja Center za socialno delo Pesnica že od leta 2002. Program
je dopolnilna oblika osnovne strokovne storitve centra »Pomoč
družini za dom«.
Vsebina pomoči v programu je namenjena posameznikom in
družinam v primerih, ko socialne stiske in težave izhajajo iz neurejenih odnosov v družinah in so rešljive le s spremembami
v družini kot celoti, kadar družina išče strokovno sodelovanje
in pomoč pri skrbi za otroke, vendar poznani vzorci vedenja
in znanja družine ne zadoščajo za odpravljanje težav ter v primerih, ko socialne stiske družinskih članov zahtevajo trajnejšo
podporo in pomoč za zagotavljanje normalnih pogojev za obstanek in razvoj družine.
Center za socialno delo je kot nosilec javnih pooblastil po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, dolžan poskrbeti
za otroke, za katere starši ne zmorejo ali ne želijo poskrbeti. V
takih primerih ima center javno pooblastilo, da lahko staršem,
ki ne izpolnjujejo svojih starševskih obveznosti pri varstvu in
vzgoji ter skrbi za otroka, otroka odvzame in ga da v varstvo in
vzgojo tretji osebi, v rejništvo ali namesti v zavod.
V letu 2008 in v prvem obdobju leta 2009 zaznavamo naraščanje družinske problematike, kot je nasilje v družini, nesoglasja
med starši in otroki pri izvajanju starševske vloge, zanemarjanje
otrok s strani staršev, težave v družini zaradi zasvojenosti z alkoholom in težave zaradi duševnih bolezni.
Odkrivanje posameznih primerov se začne na različnih nivojih in iz različnih virov. V veliko primerih se težave v družini
odražajo z učnimi težavami pri otroku v šoli, neopravičenimi
izostanki od pouka in spremembami v vedenju, na težave nas
opozori šola. Obvešča nas tudi policija, ko otrok zbeži od doma,
pa tudi, če ugotovi, da je družinsko okolje neurejeno in so morali posredovati v družini zaradi kršitve javnega reda in miru
oz. nasilja v družini. So pa tudi primeri, ko se eden ali oba starša
sama obrneta po pomoč k strokovni delavki centra.
Najpogosteje so na težave otrok pozorni v šolah, s katerimi center dobro sodeluje. Skupaj s šolsko svetovalno službo in tudi
razredniki ter po potrebi še s strokovnjaki iz zdravstva in drugimi strokovnjaki, skušamo najti rešitve za najustreznejšo pomoč
otrokom in družinam, ki se znajdejo v težavah.
Od centra za socialno delo se v takih primerih pričakuje, da bo
8
tisti, ki bo družini nudil ustrezno pomoč. Družini oz. staršem je
poleg obravnave šolske svetovalne službe, na Svetovalnem centru za otroke in mladostnike in v pedopsihiatrični ambulanti,
nujno potrebno ponuditi tudi pomoč in podporo pri izvajanju
starševske vloge. To pomoč nudi center za socialno delo, le ta
je lahko učinkovita le z vstopom v družino in nudenjem konkretne pomoči staršem pri vzgoji in skrbi za otroke z učenjem
starševske vloge.
Tako v vseh primerih, kjer je družini s strokovno pomočjo še
mogoče pomagati pri reševanju socialnih stisk in težav, ponudimo vključitev v socialno varstveno storitev »Pomoč družini
za domu« in v program »Socialno pedagoška pomoč družinam
na domu».
Pogoj za uporabo storitve oz. vključitve v program je ocena, da
so družinski člani motivirani za uresničevanje sprememb v svojih socialnih vlogah ter sprejem dogovora o sodelovanju.
Program izvajajo usposobljene izvajalke neposredno na domu
družine, socialno varstveno storitev (svetovanje) pa vzporedno
izvaja strokovna delavka centra v prostorih Centra za socialno
delo Pesnica.
Skupaj z družinami so sklenjeni pisni dogovori o vključitvi v sodelovanje v program in v storitev, za vsako družino pa je izdelan
tudi načrt dela in predvidenih sprememb, ki temelji na:
Prepoznavanju trenutne družinske situacije na domu
družine (vzroki težav pri vzgoji in skrbi za otroke);
Prepoznavanje načinov dosedanjega reševanja težav
oz. težav pri vzgoji in skrbi za otroke na samem domu
družine;
Ugotavljanju možnosti (na domu družine), kako in
koliko lahko družina sama oblikuje in spreminja svoje
odnose in ravnanja;
Konkretni pomoči pri odkrivanju novih načinov vedenja in komunikacije ter ustreznejših vzgojnih prijemov ter morebitna učna pomoč;
Ravnanje z novimi spoznanji.
V povprečju so družine z otroki vključene v storitev in program
od enega do štirih let. V okviru programa se prizadevne izvajalke trudijo, da s skromnimi finančnimi sredstvi otrokom pripravijo presenečenja ob rojstnih dnevih, za Miklavža, božička
in dedka Mraza. Otrokom in družinam omogočajo brezplačne
oglede gledaliških predstav in udeležbo na letovanjih na morju
in v planinah.
V letih od 2002 do konca leta 2008 je bilo v program vključenih
skupno 72 družin in 160 otrok. V januarju 2009 je bilo v program vključenih 10 družin in 21 otrok.
Z izvajanjem dopolnilnega programa »Socialno pedagoška pomoč družinam na domu« center s pomočjo družinam pri vzgoji
in skrbi za otroke lahko prepreči ukrepanje z odvzemom otroka
staršem, kar je vsekakor skrajni ukrep.
Program od leta 2002 izvajamo s sofinanciranjem občin PesniGlasilo / letnik 13 / julij 2009
Socialno pedagoška pomoč družinam na domu
ca, Šentilj in Kungota, ukrepi aktivne politike zaposlovanja, z
zaposlovanjem v javnih delih in v programih subvencioniranih
zaposlitev. V programu je zaposlena ena delavka preko javnih
del na podlagi tripartitne pogodbe med Zavodom RS za zaposlovanje, občinami Šentilj, Pesnica in Kungota v enakem deležu
in Centrom za socialno delo Pesnica.
Program »Socialno pedagoška pomoč družinam na domu» je
edini dopolnilni program, ki ga s sofinanciranjem občin Pesnica, Kungota in Šentilj izvaja Center za socialno delo Pesnica in
je namenjen družinam.
Delo svetovalk oz. izvajalk programa temelji na zaupanju, človeški toplini in pripadnosti, zgrajeni v dalj časa trajajočem osebnem odnosu med otroci, starši in njimi. Vzpostavitev zaupnega
odnosa je temelj za doseganje sprememb v funkcioniranju družine. Tako z izvajanjem programa pomembno prispevamo k do-
seganju bolj kakovostnega življenja družin, pri katerih se zaradi
različnih vzrokov pojavljajo težave v funkcioniranju.
Strokovni delavci pri svojem delu zaznavajo in ugotavljajo vedno več primerov, ko bi bilo nujno potrebno družinam ponuditi
možnost vključitve v program in storitev takoj, vendar le to ni
možno zaradi omejitve financiranja zaposlitev s strani občin.
V imenu vseh družin, ki so že vključene v izvajanje programa
in tistih, ki jim bomo z izvajanjem programa lahko pomagali v
prihodnosti, pozivam župane vseh treh občin, Šentilj, Pesnica
in Kungota, da s finančno pomočjo tudi v prihodnje omogočijo
izvajanje programa.
Adela Postružnik,
direktorica CSD Pesnica
Delovanje društva za socialno preventivo
Na območju občin Pesnica, Kungota in Šentilj že tri leta uspešno
deluje društvo za socialno preventivo.
Naše delo podpirajo župani vseh treh občin, za kar se jim na tem
mestu iskreno zahvaljujemo in obenem želimo, da bi bila z našim
delom seznanjena zainteresirana javnost, uporabniki pa bi imeli
dostop do širše mreže pomoči v socialnem varstvu.
Delavci društva smo socialni delavci, policisti, ekonomisti, študentje socialnega dela, študentje prava, vsem pa nam je skupen
strokovni in človeški vzgib, saj dajemo velik poudarek kakovosti
življenja človeka v vseh njegovih socialnih razsežnostih.
Izvajamo evropsko primerljive programe na področju socialne
preventive, v skladu z Nacionalnim programom socialnega varstva
pa dajemo poseben poudarek tudi področju zmanjševanja tveganj
in škode zaradi socialnih težav.
V mesecu aprilu, maju in juniju nadaljujemo s svojim delom, ki
predstavlja dopolnilo javnim socialno varstvenim programom.
V okviru primarne pomoči uporabnikom, ki je podobna prvi socialni pomoči, naši uporabniki prejmejo osnovne informacije v zvezi
z njihovo problematiko, seznanjamo jih z njihovimi pravicami v
postopkih pri centru za socialno delo, jim dajemo osnovne informacije v zvezi s storitvami, ki jih nudijo javni socialno varstveni
zavodi ter jih usmerjamo v ustrezne vladne ali nevladne organizacije.
Naše delo obsega terensko delo z uporabniki, psihosocialno pomoč mladostnikom, razvijamo pa tudi lastne programe v okviru
društva, kot so dostava kruha in različnih materialnih pomoči v
okviru sobotnih akcij, v skupinskih oblikah dela z elementi pomoči in samopomoči pa vzpodbujamo dramsko in likovno izražanje.
Uporabniki lahko v okviru našega društva prejmejo različne vrste
pomoči, tako pomoč materialne narave (hrana in ostalo) kot tudi
pomoč nematerialne narave (pomoč pri urejanju dokumentov, zastopanje uporabnikov v uradnih zadevah v različnih institucijah,
mediacije manjše zahtevnostne stopnje) in podobno.
Terensko delo poteka permanento skozi naš program »Kruh za
vsakogar«, ki ga izvajamo redno vsako soboto, na območju vseh
treh občin. V okviru tega programa enkrat do dvakrat tedensko
priskrbimo kruh in ostale osnovne artikle za gospodinjstva socialno ogroženim družinam in posameznikom. Ta program omogočajo Pekarna Jager, Rdeči križ in Karitas.
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
V sklopu tega programa izvajamo tudi socialni suport uporabnikom v njihovem socialnem okolju ter delno tudi obliko prve socialne pomoči.
Socialno mrežo pa razvijamo in širimo v sodelovanju z različnimi
institucijami.
Statistični del:
V letošnjem letu so se pokazale prednostne naloge delovanja društva zlasti na področju dodajanja socialne moči uporabnikom ter
pri nematerialnih oblikah pomoči uporabnikom.
Pregled delovanja v občini Šentilj
Število vključenih uporabnikov po mesecih v letu 2009:
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Število
uporabnikov
skupaj:
Prvi info
(osnovno
informiranje
uporabnikov)
Ostale oblike pomoči
(dodajanje socialne
moči, pomoč pri
urejanju…)
10
12
11
15
11
8
4
5
3
4
3
2
6
7
8
11
8
6
V občini Šentilj se na naše društvo ljudje obračajo zaradi materialnih pomoči ter pomoči pri postopkih v institucijah, nekaj tudi zaradi reševanja neurejenih medsebojnih odnosov v okviru storitev
pomoči družini za dom in osebne pomoči, kadar se uporabniki,
čeprav jih seznanimo z dejstvom, da te storitve izvajajo javni socialno varstveni zavodi, nanje ne želijo obrniti.
Društvo jim v takih primerih lahko ponudi lažje oblike mediacije,
v področje dela javnih socialno varstvenih zavodov (CSD) pa ne
posegamo.
Ljudi vzpodbujamo, naj zaupajo mreži javnih socialno varstvenih
programov ter jim po potrebi nudimo asistenco pri urejanju uradnih zadev.
Franc Donko,
predsednik društva
9
Intervju
Nov veter in nov optimizem za našo Palomo
V lanskem letu je naša Paloma doživela
nov pretres. Zamenjava vodstva je to vedno. Nov veter, ki se kaže v novem načinu
dela, razmišljanja, vodenja … zaposleni
se morajo temu prilagajati, a v časih težkih gospodarskih razmer pomeni vsaka
izgubljena ura neplodnega dela zastoj in
škodo. V težkih gospodarskih razmerah
mora vse vsak trenutek teči normalno in
polno zavzeto. Paloma je doživela v zadnjih 15 letih ogromno pretresov te vrste, zamenjalo se je kar nekaj direktorjev.
Koliko težkih in torej tudi škodljivih let
je poteklo … koliko rezerv ima ta naša
Paloma, da vse to prenese … največja
»rezerva« je gotovo zavest, pripadnost
zaposlenih. Ta se je prenašala iz roda v
rod, Paloma je stara. 140 let je obdobje, ki
je zabeležilo vse težko, vse oblike delovanja, vse politične sisteme tega obdobja...
In, izkušnje za preživetje so se prenašale
iz roda v rod… Paloma je naša, je vedno
bila in tisto, kar je naše, za tisto velja tudi
potrpeti, da se ohrani in gre naprej….
Tukaj smo na tujce gledali vedno malo
skeptično prav zato, ker ti niso mogli vedeti, kako se tu dela, kako se dela, če je
kaj »tvoje«.
Morda pa bo nekoč vendarle nekdo spoznal, kaj je tisto, kar ta kolektiv ohranja
toliko časa in ga ni odpihnil noben veter.
Vsaj dokončno ne. Na robu pa smo stali
že večkrat.
Ko sem brala zadnjo številko SLADKOGORČANA, sem z velikim presenečenjem zaznala nekaj iskric novega optimizma, upanja… tako pravijo tudi tam
zaposleni… ne bo šlo hitro, da se popravijo napake nekaterih minulih zgrešenih vodenj, a vsaj upanje je in nov veter
vzbuja pri Sladkogorčanih, kot kaže, nov
optimizem.
Ta dolgi uvod je namenjen predstavitvi
novega predsednika uprave Palome, ki
je kot se ve, nič kaj zavidljiv položaj, prevzel konec avgusta lani. Ne vem, a prav
zaradi zadnjih opažanj in nekaterih pozitivnih premikov, je mogoče sklepati, da
je k temu pripomogla njegova prisotnost,
zlasti pa nov pristop in prizadevanje, da
se tu reši, kar se rešiti še da. Morda je
»prisluhnil« temu utripu in željam ter težnjam delavcev.
10
»V Palomi gre spet navzgor!« je včeraj izjavil nekdo izmed tistih, ki so obiskali ta
kolektiv. Kaj si lahko želimo še več in kdaj
smo nazadnje slišali to izjavo?
Bojan Rajtmajer se je predstavil kot univerzitetni diplomirani ekonomist, prihaja
iz okolice Maribora, v preteklosti je vodil projekte za izgradnjo turistične infrastrukture (pred prihodom v Palomo),
pred tem, v letih 2006–2007, družbo APC
(Austrian Power Company) s sedežem na
Dunaju, ki je ustvarjala več kot 250 mio €
letnega prihodka. Izpostavil je še izkušnje
iz sodelovanja oziroma vodenja projekta
Hit Šentilj v obdobju 2004–2006. To je
bilo zelo zanimivo obdobje, ko je spoznal
predstavnike Občine Šentilj in prepoznal
veliko željo lokalne skupnosti po izvedbi
tega projekta. S premišljenim pristopom
in s trdnimi argumenti so v tistem času
postavili »temelje« oziroma osnovo za
projekt, ki je omogočil zaposlitve številnim občanom občine Šentilj in okolice.
Glasilo: KAKO BI OPISALI STANJE
IN SVOJE PRVE VTISE, KO STE LANI
PRIŠLI V PALOMO?
Stanje v Palomi je bilo slabo, Paloma v
tekočem letu (tako kot tudi v prejšnjem)
ni dosegala načrtovanih poslovnih rezultatov, likvidnostna situacija je bila slaba,
pritiski dobaviteljev enormni, klima v
podjetju ni bila na zavidljivem nivoju,
nakopičenih je bilo veliko problemov.
Nekateri od teh problemov so segali v
leto 2005, pa tudi v leto 2004!
Moji vtisi so bili temu primerni, teža vseh
nakopičenih problemov, pa mi je pred-
stavljala velik izziv in seveda tudi motiv
za reševanje problemov.
Glasilo: KAJ SO BILI VAŠI PRVI
UKREPI?
Poglavitni cilj je bil ustaviti negativni
trend tekočega poslovanja in s tem posledično doseči ponovno zaupanje bank in
dobaviteljev Palome in čimbolj zmanjšati
negotovost med zaposlenimi (izplačilo
plač, negotovost pred izgubo delovnega
mesta).
Paloma d.d. se je znašla v situaciji, ki je
zahtevala sanacijo, zato smo se takoj lotili
priprave sanacijskega načrta, v katerem
smo zapisali kratkoročne in srednjeročne
ukrepe, katerih cilji so bili izboljšanje poslovanja in dolgoročna sanacija podjetja.
Med ukrepi je bila tudi finančna reorganizacija podjetja z dokapitalizacijo v višini 20 mio €,
ki pa s strani lastnikov ni bila potrjena.
Glasilo: KAKO SO VAS SPREJELI DELAVCI PALOME?
Ocenjujem, da so me delavci sprejeli dobro, vsekakor z določeno mero nezaupanja, kar pa je, glede na to, da vsi skupaj
poznamo situacijo z mojimi predhodniki
in njihove dosežke oziroma bolje rečeno
nedosežke, logično. Dejstvo namreč je,
da je vodstvo družbe, v primeru Palome
je to uprava, najbolj odgovorno za poslovanje družbe.
Glasilo: SLIŠIMO PRVE POZITIVNE
PREMIKE, KAKO VAM POMAGA DRŽAVA V TISTIH ELEMENTIH PODPORE, KI JO PALOMA POTREBUJE
ZA PREMOSTITEV SVOJIH TEŽAV?
Država nam predvsem prisluhne, menim,
da se tudi že zaveda problematike vezane
na Palomo in razlogov za nastalo situacijo. V preteklosti nam je preko svojih dveh
skladov, ki sta večinska lastnika Palome,
pomagala z zamenjavo nadzornega sveta
(maja lani) in z imenovanjem novih člaGlasilo / letnik 13 / julij 2009
Intervju
nov postavila podlago za potrebne spremembe.
Pričakujem, da se bodo predstavniki države zavedali pomembnosti gospodarskega subjekta kot je Paloma, ki skupaj s
hčerinsko družbo zaposluje skoraj 1000
ljudi iz tega okolja in je velik izvoznik, ki
lahko ob primernem pristopu generira
100 in več mio € letnega prihodka.
Predvsem pa pričakujem pozitiven in
odgovoren odnos v procesu dokapitalizacije, ki, posledično, verjetno pomeni tudi
spremembo lastništva.
Sicer pa so nam izkušnje preteklih mesecev pokazale, da se moramo upreti predvsem na lastne sile in vire, na zaposlene,
naše kupce in dobavitelje.
Glasilo: KAKŠNA JE PERSPEKTIVA
PALOME, KAKŠNO STRATEGIJO
STE SPREJELI?
Glede na poznavanje situacije se je po
mojem mnenju Paloma znašla v nezavidljivi situaciji povsem po nepotrebnem.
V Palomi je veliko znanja, ki ga je potrebno izkoristiti, in če nam bo uspelo v
poletnih mesecih izpeljati številne ukrepe, katerih cilj je povečevati prihodke in
zmanjševati stroške, potem bomo poslovanje stabilizirali. Ob dobrem poslovanju
bo tudi zaupanje naših kupcev, dobaviteljev in bank večje.
Ker večinska lastnika ne želita Palome
dokapitalizirati, skupaj iščemo primernega partnerja, ki bo imel interes in bo
izkazal primerno finančno sposobnost za
potrebna vlaganja v Palomo.
Od tega je odvisna tudi nadaljnja strategija Palome d.d.
Glasilo: KAJ LAHKO PRIČAKUJEJO
ZAPOSLENI?
Ne vem, kaj lahko zaposleni pričakujejo
od države. Vsekakor pa vem, kaj lahko
zaposleni pričakujejo od mene. Pošten
odnos, veliko mero odgovornosti, sprejemanje ukrepov, ki bodo reševali nakopičene probleme Palome in maksimalno
angažiranje z moje strani.
Ni prav to tisto, kar v Palomi trenutno
najbolj potrebujemo? Hvala za odgovore
in hvala za nov optimizem, ki veje iz njih.
Predvsem pa želimo Palomi čimprejšnje
»okravanje«.
Marta Muster
Iz poslanske pisarne …
Drage občanke in občani občine Šentilj!
Preteklo je že več kot pol leta novega
mandata, ko je prevzela vodenje države
nova vlada, ki po moji oceni še zdaleč ni
upravičila obljub, ki jih je dala pred volitvami.
V poslanski skupini SDS smo v tem času
bili zelo aktivni in se trudili z velikim
številom različnih ukrepov in predlogov
zakonov pomagati sedanji vladi reševati
problematično situacijo, v katero je zašla
naša država. Kot ste lahko sami ugotovili,
da koalicija skupaj z vlado ni sprejela niti
enega predloga ukrepov oziroma zakonskih predlogov opozicije oziroma SDS, ki
so bili usmerjeni v smeri blažitve finančno-gospodarske krize in nujni, da bi se
slovensko gospodarstvo lažje
spopadlo s to krizo.
Ukrepi, ki jih je predlagala sedanja vlada, so po večini prepozni, premalo domišljeni in
nezadostni. Samovšečnost in
aroganca ter notranji spori sedanje koalicije oziroma vlade
jasno kažejo na to, da se po
ničemer ne razlikuje od vlade
Antona Ropa oziroma vlade, ki
jo je v preteklosti vodila Liberalna demokracija Slovenije.
Spoštovani,
v poslanski skupini SDS ne
želimo biti samo kritični, zato
bomo tudi v prihodnje zelo
aktivno pripravljali ustrezno
zakonodajo in poskušali pomagati tistim, ki sedaj vodijo
državo. Upamo pa, da bo prevladal razum in se bo prekinila
tradicija delitev na vaše in naše,
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
ker v situaciji, v kateri smo, potrebujemo
sinergijo vseh in vsakogar, ki je sposoben
predlagati rešitve, ki bodo šle v smeri izboljšanja stanja tako na gospodarskem
kot tudi na socialnem oziroma vseh področjih, ki so pomembni in pomembno
vplivajo na življenje državljank in državljanov RS.
Jaz sem še posebej vesel in ponosen na
to, da je končno na koncu tunela zagorela
zelena luč, ko gre za podjetje Paloma. Vsi,
ki smo v preteklosti verjeli, da je Palomo
možno rešiti iz težke situacije, smo torej
imeli prav. Vloženi so bili velikanski napori vseh, ki nam to podjetje veliko pomeni in še kako pomembno je bilo, kljub
včasih skoraj nevzdržnim pritiskom,
vztrajati in pripeljati v vrh Palome ljudi
z vizijo in jasnim ciljem, iz katerega izhaja ohranitev čim večjega števila delavnih
mest in nadaljnji razvoj podjetja.
Spoštovane občanke in občani!
Približuje se čas dopustov, za to vam želim, da te dni izkoristite kar se da prijetno, vsem osnovnošolcem in srednješolcem ter študentom pa prijetne počitnice.
Vaš poslanec DZ RS
Marjan Pojbič
11
Energetika
Preveritev možne energetske izrabe reke Mure s
poudarkom na trajnostnem razvoju
Na podlagi Uredbe Vlade RS o podelitvi koncesije za energetsko izrabo reke
Mure Dravskim elektrarnam Maribor, so
v družbi pripravili program, katerega cilj
je preveriti možnosti energetske izrabe
Mure v procesu prostorskega načrtovanja, z vključevanjem lokalnih skupnosti
in tudi sosednje države, ter v skladu z
direktivami EU ugotoviti stvarno možnost izgradnje objektov hidroelektrarn
na Muri. Vlada Republike Slovenije je na
poziv lokalnih skupnosti v Pomurju že
pred časom pristopila k sanaciji in vzpostavitvi dobrega ekološkega stanja voda.
Hkrati je družbo Dravske elektrarne Maribor zavezala, da ob tem preuči tudi možnost energetske izrabe vodnega telesa
reke Mure.
Skozi zgodovino razmišljanj o energetskem izkoriščanju reke Mure so se izoblikovali številni pomisleki o smiselnosti
izgradnje elektrarn na slovenski strani.
Drugače kot v sosednji Avstriji, kjer že
deluje 30 hidroelektrarn, štirje objekti se
trenutno še načrtujejo, dve hidroelektrarni pa sta trenutno v izgradnji, imamo na
12
slovenski strani le eno manjšo hidroelektrarno, v Ceršaku. Iskanje odgovorov o
možnostih energetske izrabe reke Mure,
ter iskanju sanacijskih rešitev in vzpostavitvi dobrega ekološkega stanja voda,
tako pomeni ohranitev možnosti za enega pomembnejših razvojnih projektov za
Pomurje. Odgovore na omenjene izzive
strokovnjaki iščejo v okviru priprave programa Študije trajnostnega razvoja, ki bo
temeljila na strokovnih podlagah, v katerih bodo strokovnjaki zbrali številne podatke o indikatorjih iz lokalnega okolja.
Priprava strokovnih podlag je pomemben del postopka, saj bo prav na njih
slonela omenjena Študija trajnostnega
razvoja. Gre za dokaj nov pristop k projektu, ki sloni na konceptu preveritve stanja na številnih področij ter prepletanja
med njimi. Tako bodo izdelovalci strokovnih podlag v sodelovanju z lokalnimi strokovnjaki in predstavniki lokalnih
skupnosti pripravljali podlage o stanju
na področju družbenega razvoja, področju narave, okolja in prostora, področju
kmetijstva in gozdarstva ter gospodarstva
v regiji. Program predvideva, da bodo
prvi preliminarni podatki študije v zbirni
obliki javnosti prvič predstavljeni konec
meseca avgusta letošnjega leta.
Svetovna komisija za okolje in razvoj
(WCED) je leta 1987 podala naslednjo definicijo trajnostnega razvoja:»Trajnostni
razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča
današnjim potrebam, ne da bi pri tem
ogrožal možnosti prihodnjih generacij,
da zadostijo svojim lastnim potrebam.«
Koncept preveritve ekološke sanacije
reke Mure ob možni energetski izrabi
Mure v procesu trajnostnega razvoja je
torej v praksi način, na podlagi katerega
bodo določena območja možnih posegov
s sprejemljivimi vplivi, ki jih bo lahko investitor še sprejel v okviru investicije.
Da bi k sodelovanju pritegnili strokovnjake številnih znanj in različnih področij delovanja, so se v Dravskih elektrarnah Maribor skupaj s Pomurci odločili,
da ustanovijo Pomurski razvojni inštitut
(PRI MS).
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Šolstvo
Uspešna otroška varnostna olimpijada
Na Sladkem Vrhu je v sredo, 3. junija,
potekalo finale 4. Otroške varnostne
olimpijade Policijske uprave Maribor. Iz
dvajsetih osnovnih šol iz Podravja so se
učenci 4. razredov pomerili v poznavanju prometne varnosti in spretnosti. Kot
gostje so sodelovali tudi učenci iz avstrijske šole v Brunseeju.
Otvoritev so popestrili padalci iz letalskega centra Maribor. Veliko število
učencev in krajanov je nagovorila ravnateljica Osnovne šole Sladki Vrh Andreja Košti in župan občine Šentilj Edvard
Čagran. Igre je odprl v.d. generalnega
direktorja Policije Janko Goršek. Na
prireditvi ni manjkalo ugledno število
športnikov, ki so zaposleni v Policiji, in
sicer Tina Maze, Matic Osovnikar, Rok
Kolander in Sašo Kragelj.
Glasbeno so prireditev popestrili Domen Kumer, Alenka Kolman in Natalija
Kolšek.
Na prireditvi so se poleg Policije, katera
je predstavila vso razpoložljivo opremo,
še predstavila gasilska društva, uprava
za zaščito in reševanje, Slovenska vojska, reševalna služba nujne medicinske
pomoči, sveti za preventivo v cestnem
prometu občin iz Podravja, Avto moto
zveza in društvo za reševalne pse. Bilo je
kaj videti.
Ko so otroci z različnimi barvami majic in kap kar preplavili igrišče, je bilo
vzdušje enkratno. Če pogledamo v celoti,
pa lahko ugotovimo, da so zmagale prav
vse ekipe, zato gre posebna zahvala vsem
učencem in mentorjem. Kljub temu pa je
vrstni red zmagovalcev osnovnih šol od
prvega do zadnjega mesta bil naslednji:
OŠ Draga Kobala Maribor, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Ludvika Pliberška Maribor, OŠ Lovrenc na
Pohorju, OŠ Selnica ob Dravi, OŠ Desternik, OŠ Sladki Vrh, OŠ Dušana Flisa
Hoče, OŠ Malečnik, OŠ Ormož, OŠ Benedikt, OŠ Kamnica, OŠ Slovenska Bistrica, OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica
pri Mariboru, OŠ Sladki Vrh-podružnica Zg.Velka, Volkschule Brunsse Avstrija, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor,
OŠ Desternik-podružnica Trnovska vas
in OŠ Lenart.
Najbolj pa je, tako učence kot ostale obiskovalce, navdušil prilet in pristanek helikopterja letalske enote Policije. Dobro
uro so si ga lahko ogledovali od blizu.
Res je bilo izjemno.
Na koncu se je vsem udeležencem zahvalil direktor policijske uprave Maribor
Danijel Lorbek, kateri je vsem šolam
tudi podelil priznanja. Družabnost se je
nadaljevala ob zvokih šolskega ansambla.
Vsekakor je potrebno posebej pohvaliti
vse tekmovalce, njihove mentorje in ves
organizacijski odbor policijske uprave
Maribor, ki ga je vodil inšpektor Zlatko
Kšela ob pomoči pomočnika komandirja PP Šentilj Dušana Žižka. Vsem hvala.
Vlado Marinič,
predsednik občinske komisije
SPV Šentilj
Olimpijada invalidne mladine
V letošnjem šolskem letu sem se na pobudo učitelja športne vzgoje Bojana Kocbeka udeležil
olimpijade invalidne mladine. V Novi Gorici in Cirkovcah sem zastopal OŠ Rudolfa Maistra
Šentilj. Na tekmovanju je bilo več različnih skupin. Jaz sem tekmoval v skupini učencev s cerebralno paralizo in dosegel dobre rezultate:
4. mesto (diplomo) v teku na 60 in 300 m,
3. mesto (bronasto medaljo) v namiznem tenisu,
1. mesto (zlato medaljo) v suvanju krogle.
Vesel sem svojih dosežkov in želim si, da bi se tudi prihodnje leto udeležil tekmovanj.
Line Rajzman, 8. b
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
13
Vrtci
Pekli smo kruh
V vrtcu Šentilj se otrokom vsakodnevno
nudi kruh za zajtrk ali malico, tudi pri
kosilu.
Ker v skupini Balončkov otroci zelo radi
jedo kruh, smo se odločili, da o njemu
spoznamo kaj več. Tako smo najprej spoznavali sestavine, ki jih potrebujemo, jih
vonjali, prijemali ter po želji tudi pokušali. Ker pa se nam je zdelo premalo, da
samo spoznavamo sestavine kruha, smo
se odločili, da bomo sami spekli kolačke.
V kuhinji smo si priskrbeli ves potreben
material in sestavine ter odšli veselo na
delo. Najprej smo vmešali vse sestavine in
naredili testo. Testo smo dobro pregnetli,
naredili kolačke in jih pustili vzhajati. Ko
so bili pripravljeni, smo jih odnesli v kuhinjo peči.
Ko so kolački bili pečeni, nam jih je gospa kuharica prinesla v igralnico in nenadoma se je po igralnici razširil prijeten
vonj.
Ves teden smo spoznavali različne vrste
kruha, njihove oblike, barve in tudi okuse. A najbolj so teknile polnozrnate žemlje, ki smo jih skupaj odšli kupit v vaško
trgovino.
Za vse tiste, ki pa še ne veste, kako se
naredi kruh, vam ponujamo majhno pomoč.
Kruhek
(avtor neznan)
Bela moka,
lonček vode,
malo kvasa,
ščep soli.
Vse to dobro
skupaj zmesiš
hitro se testo dobi.
Že zakurjena je peč
hlebček kruha prava reč.
Živali v vrtcu Šentilj
Tudi živali so slišale, da imamo v Šentilju nov
vrtec in so si ga želele ogledati. V velikonočnem
času so nas obiskali zajčki. Otroci so se jih zelo
razveselili. Nežno so jih božali, opazovali kako
skačejo in kako trepetajo s smrčkom. Pripravili
so jim seno in v kuhinji izprosili korenček.
Najmlajši med nami so opazovali in posnemali
polžke, na sprehodu iskali polžje hišice in tudi
sami izdelali polžke. Tudi gosenice so bile zelo
zanimive. Sicer nismo čakali, da se bodo iz
njih razvili metulji, smo se pa tega naučili iz
slikanic in nato sami izdelali čudovite metulje,
gosenice pa vrnili nazaj v naravo. Na travniku
smo opazovali pikapolonice in marljive čebele
ter iskali umetnije, ki jih znajo stkati le pajki.
Vzgojiteljica pa nam je v vrtec prinesla pokazat
prav posebnega pajka. Bil je zelo velik, tako da
smo si ga lahko dobro ogledali in mu prešteli
vse noge. Izdelali smo si svojo pajčevino in bilo
je prav zabavno plezati po njej ter iskati muhe.
Muhe in druge drobne živali pa smo iskali tudi
na travniku. To pa zato, da smo lahko nahranili naši dve žabici, ki sta bili v vrtcu celo na počitnicah. Pripravili smo jima akvaterarij in cel teden skrbeli, da sta imeli dovolj vode v luži.
Ob vsem tem so otroci razvijali naklonjen in spoštljiv odnos do narave in se veliko novega
naučili ter se neznansko zabavali.
Barbara Škerlec, vrtec Šentilj
Svetovni dan sonca v vrtcu Šentilj
28. maj je mednarodni dan sonca in tudi v našem vrtcu smo ga praznovali. Brali smo
pravljice o soncu, slikali sonce, prepevali pesmice o soncu, predvsem pa smo se pogovarjali o nevarnostih sonca in kako se pred njimi zavarujemo. V vrtec smo prinesli
kape in klobuke ter odprli prodajalno klobukov. Pomerjali smo jih, se ogledovali v
ogledalu in z njimi odšli tudi na sprehod. Mimoidočim smo sporočali, kakšen praznik slavimo, zavili pa smo tudi v varstveno delovni center Polžek in tamkajšnjim
varovancem in zaposlenim zapeli pesmico o soncu. Zdaj pa tudi vam sporočamo,
da si nadenite klobuke, namažite se z zaščitno kremo, ko pa je sonce najmočnejše se
skrijte pod kakšen senčnik in spijte limonado.
Barbara Škerlec, vrtec Šentilj
Heidi Elizabeth Veber,
vrtec Šentilj
14
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Vrtci
Toplo sonce nas vabi
v naravo
Dovolj je bilo dežja in slabega vremena. Skrajni čas je že, da nas sonce
začne razvajati z vso svojo toploto in prežene mračne in turobne dni, ki
jih je bilo že tako ali tako preveč.
V vrtcu Ceršak smo se odločili tople dneve izkoristiti malo drugače kot
ponavadi. Pa poglejmo utrinke preteklih dni:
Vzgojiteljica Danica nas je povabila k sebi domov, kjer smo se posladkali s češnjami
- V okviru projekta »Življenje v mlaki in ob njej« nas je obiskal študent
Patrik in nam predstavil svoje živali, ki so si jih otroci lahko natančno
ogledali in po želji tudi potipali. Sodeloval smo na razstavi likovnih in
drugih umetniških del krajanov Ceršaka in okolice in v okviru projekta
razstavili izdelke, ki smo jih izdelali v vrtcu.
Mladi vrtnarji
Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, so se
otroci skupine Mehurčki ob različnih dejavnostih ozaveščali o
pomembnosti spoštljivega in naklonjenega odnosa do narave.
Ob globusu so spoznavali glavne značilnosti našega planeta, ki
si ga delimo z rastlinami in živalmi ter kako lahko vsak posameznik prispeva k ohranitvi zdravega življenjskega okolja. Tako kot
glavni junaki v pravljici so se tudi sami preiskusili v preprostem
vrtnarjenju. V plastični lonček so nasuli zemljo in vanjo posadili seme graha, fižola, lubenice ali melone. Ob vsakodnevnem
zalivanju in opazovanju so nestrpno pričakovali bogat pridelek
in veselje ob prvem poganjku mlade rastline je bilo veliko. Ko so
rastline že skoraj prerasle lonček, so jih otroci odnesli domov in
presadili na domače vrtove.
Dan smo zaključili s simboličnim čiščenjem okolice vrtca in
igrišča, ki je bilo simbolično v pravem pomenu besede, saj razen
nekaj kamenčkov in suhih vej nismo našli nobenega odpadka ali
smeti. Zahvala gre naši marljivi, neutrudni in vedno nasmejani
Betki, ki se vsak dan znova trudi, da otroci bivajo v čistem in
varnem okolju.
Laura Krajner, vzgojiteljica
Nataša Muster, pomočnica vzgojiteljice vrtec Sladki Vrh
Z nahrbtniki smo se odpravili na Polhnice, kjer nas je pot peljala do
kmetije, kjer so si otroci lahko ogledali različne domače živali, najbolj
pa so jih zanimale ovce. Malicali smo kar iz nahrbtnika, kar je bilo otrokom še posebej všeč. Kljub dolgi in naporni poti smo se v vrtec vrnili
nasmejanih ust in polni novih vtisov.
Obiskujemo potujočo knjižnico
- Še več živali smo si lahko ogledali na kmetiji Ferk, kamor nas je povabil gospod Sandi. Po ogledu nas je gospodinja prijetno presenetila s
sokom in pecivom in tako otrokom odgnala še zadnji strah, ki so ga
morebiti imeli pred katero domačo živaljo .
- Nekateri otroci bodo letos v jeseni prvič prestopili prag osnovne šole.
Preživljajo svoje zadnje dneve v vrtcu in mi se trudimo, da bi jim bili
nepozabni. Pripravili smo piknik ob zaključku šolskega leta in se tokrat
od naših »mini maturantov« poslovili malo drugače. Na igrišču smo
zanje pripravili kviz, kjer so odgovarjali na vprašanja in poligon, kjer so
merili moči in spretnost. Dopoldan smo zaključili s kosilom, ki nam ga
je kuharica pripravila in postregla kar na igrišču. Pa dober tek!
Heidi Rošker, vrtec Ceršak
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Vsakih 14 dni pripelje na Zg. Velko tik pred šolo in vrtec bibliobus. Vsa leta zapored Potujočo knjižnico obiskujejo tudi naši
otroci iz vrtca. Tako postaja otrokom knjiga nekaj vsakdanjega
in potrebnega. Naučijo se jo spoštovati in z njo lepo ravnati.
Spoznavajo, da je v knjigi veliko bogastvo, ki razvnema njihovo domišljijo in spodbuja vedoželjnost. Na ta način se že
predšolski otroci navajajo na koristnost knjižnice in postajajo
redni obiskovalci. Vsak otrok si izposodi eno slikanico, ki jo
odnese v igralnico. Tako je naš knjižni kotiček vedno obogaten
s pestro ponudbo.
Ni mi vseeno, kako se otrok počuti v vrtcu in tudi ne, s kakšno
popotnico ga bo zapustil. Verjamem v otroka in mu zaupam.
Prepričana sem, da je poln zakladov, ki le čakajo trenutek in
priložnost, da se razkrijejo.
Namesto zaključka pa tale misel: »Če želite imeti pametne
otroke, jim pripovedujte pravljice. Če želite imeti še pametnejše otroke, jim pripovedujte še več pravljic.« (Albert Einstein)
Jožica Fras in Aleksandra Krnič, vrtec Zg.Velka
15
Osnovna šola Šentilj
In Memoriam
Anton Kotolenko
učitelj fizike, tehnične vzgoje, informatike
in računalništva
S pedagoško vedrino ter širokim in poglobljenim predmetnim
znanjem je bogatil pouk tehnike in tehnologije ter pritegoval
učence v tehnične interesne dejavnosti in izbirne predmete
tehnike, elektronike z robotiko, računalništva in informatike.
Tu so se dokazovali, oblikovali in bili uspešni pri pouku in na
tekmovanjih.
Svoje znanje, kreativnost in inovativnost je delil s sodelavci
v učiteljskem zboru, strokovnem aktivu in študijski skupini
zavoda za šolstvo, kot mentor študentom na pedagoški praksi
in s partnerskimi šolami v Avstriji. Bil je pomočnik ravnatelja
in sooblikoval je življenje in delo šentiljske šole.
1954 – 2009
Bil je učitelj in vzgojitelj. Mladim je pomagal odkrivati njihova močna področja in oblikovati pozitivno samopodobo.
Razdajal se jim je s svojim zgledom, pedagoškim etosom in
strokovnim znanjem.
S fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
je sodeloval pri pripravi delovnega zvezka za izbirni predmet
robotika v tehniki. Njegovo pedagoško delo ceni tudi širša
strokovna javnost.
Njegov lik učitelja in vzgojitelja bo ostal kot del podobe šentiljske šole v spominu njegovih učencev, sodelavcev in širše
družbene skupnosti.
Bruno Jelenko
Tehnika brez meja na meji
V sredo, 20. 5. 2009, so se na slovensko-avstrijski meji ŠentiljSpielfeld že tretje leto zbrali učenci sedmih razredov naše šole in
šole iz Strassa. Namen tega tradicionalnega srečanja je zbližati
mladino s tehniko in tehnologijo, to pa poteka v okviru mednarodnega sodelovanja, zato je cilj tudi zbliževanje mladih z obeh
strani meje.
Letos so s srečanjem obudili spomin na nedavno preminulega
učitelja tehnike na naši šoli Antona Kotolenka, ki je bil pobudnik teh srečanj.
Prireditev se je začela okoli devete ure s prihodom učencev obeh
šol na nekdanji mejni prehod. Najprej sta imeli ravnateljici otvoritveni govor, prisotna pa sta bila tudi župana občin Šentilj in
Strass.
16
Tudi letos so učenci obeh šol predstavili nove in zanimive poizkuse. Nekateri izmed njih so bili: opazovanje sonca, vožnja
elastomobilov, izdelava vetrnic, predstavitev lego in mobilnih
robotov, gasilske vaje, preizkušanje posebnih pripomočkov za
premikanje; z naravoslovnega področja pa prepoznavanje kulturnih rastlin in zelišč. Dejavnosti so bile razdeljeni po poligonu. Vsak učenec je dobil na začetku srečanja kartonček, na katerem so bila narisana in oštevilčena polja. Pri vsaki postaji oz.
dejavnosti je dobil žig za posamezno postajo. Tisti, ki so zbrali
vse žige, so dobili ob koncu prireditve praktično darilo.
Učencem so se zdele dejavnosti zelo
zanimive, ob raziskovanju ter tehničnem ustvarjanju so mnogi spletli
prijateljske vezi, kar je tudi namen
mednarodnega sodelovanja.
Za konec srečanja so po progi zapeljali še elastomobili. Ni bilo pomembno, kako daleč ali kako hitro
so vozili, pomembno je bilo le, da so
imeli učenci veselje ob načrtovanju in
izdelavi svojih vozil in da so jih lahko
predstavili.
Ob koncu srečanja so si vsi podali
roke in se poslovili z mislijo na ponovno druženje.
Simon Podbrežnik, 9. a
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Osnovna šola Šentilj
Danes je knjig za otroke toliko kot zvezdic na nebu
Da bi otrokom privzgojili zavedanje o
pomembnosti branja za življenje, sta se
učiteljici in knjižničarki šentiljske šole
Marija Zajec in Cvetka Kotolenko odločili za projekt Z branjem do boljše samopodobe. Da bi ga lahko uspešno izpeljali,
sta potrebovali sodelovanje in pomoč
vseh učiteljev, učencev in tudi staršev.
Vse šolsko leto so potekale različne dejavnosti. Učitelji so, tudi za motivacijo učencev za branje, brali odlomke iz svojih najljubših otroških knjig, učence spodbujali
k branju in tekmovanju za bralno značko,
načrtovali pouk tako, da so branju posvetili še posebno pozornost.
Ob 80 letnici Toneta Pavčka smo organizirali teden Pavčkove poezije. Učenci so
brali njegove pesmi, nekatere recitirali
sošolcem, se pogovarjali o njih, poustvarjali, izdelovali plakate… V novembru je
bilo predavanje z naslovom Branje kot izziv in pot do šolskega uspeha. Predavala
je dr. Meta Grosman, profesorica na filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg učiteljev
se je predavanja udeležilo veliko staršev,
ki so s pozitivnim odzivom dokazali, da
se zavedajo velikega pomena branja in
svoje vloge pri vzgoji mladih bralcev. Pokazali so tudi, da so pripravljeni sodelovati v projektu.
Učencem 1. razreda so učiteljice brale
zgodbe in pripovedovale vsebino knjig.
Učenci 2. razreda so svojim sošolcem pripovedovali o prebranih knjigah za bralno
značko. In prav vsi so bralno značko tudi
osvojili, najboljši med njimi so prebrali
več kot 30 knjig. Navajali so se na reden
obisk knjižnice, tako šolske kot občinske,
v slednji jim je prijazna pravljičarka Agica Kovše pripravila dve zanimivi uri. Po
poslušanju pravljic so izdelali posebno
kocko, katero nekateri uporabljajo kar za
hranilnik, drugi pa v njej hranijo lepe misli. Letos so se naučili brati in tako lahko
sedaj že sami preberejo razna besedila,
navodila, naloge in že tudi zgodbice in
pravljice. Znajo se vživeti v zgodbo in si
predstavljati vse čarobne osebe, živali,
kraje… In potem se o tem pogovarjajo
in poustvarjajo. V 3. razredu so otroci
skupaj s starši doma prebrali eno izmed
knjig za bralno značko. Učiteljice so jim
brale tudi zgodbe v nadaljevanjih. Učenci
4. razreda so obiskali Hermanov brlog v
Celju, kjer so dobili veliko informacij o
razvoju pisav, v delavnicah pa so se sami
preizkusili v slikopisu. Tudi oni so obiskali šentiljsko knjižnico. V 5. razredu so
bili zelo aktivni, skoraj vsak mesec so se
branja lotili s posebnim namenom in ob
tem zelo uživali. Spoznali so, da lahko na
osnovi prebranega poustvarjamo na različne načine; naredili so družabno igro
na temo knjige Lukec in njegov škorec,
ustvarili svojo slikanico, napisali svojo
prvo knjigo, uporabili podatke pri naravoslovnem dnevu, se pomerili v kvizu,
spoznali življenje in podobo sveta nekoč,
povezovali besedila s filmom, tekmovali za Cankarjevo priznanje… Knjige jih
bodo spremljale tudi med počitnicami.
Da zanimanje za branje upade v zadnji
triadi opažamo že nekaj let. Učenci od
6. do 9. razreda niso bili tako uspešni pri
bralni znački, nekateri tudi manj radi posegajo po knjigi. Ob ustrezni motivaciji
pa pokažejo, da so ohranili stik s knjigo. Nekaterim knjige ostanejo najboljše
prijateljice, drugi spet berejo besedila
v drugih medijih; vendar le berejo in se
zavedajo, da nas prav vse v življenju spremljajo različna besedila.
Bogdana Pribevski, prof.
Številni nastopi
lutkovne skupine Indijski veleposlanik na obisku pri nas
V sredo, 22. aprila 2009, je našo
Mehurčki
šolo obiskal indijski veleposlanik
Po uspešni uvrstitvi na regijsko srečanje
mladih lutkarjev so lutkarji lutkovne
skupine Mehurčki OŠ Rudolfa Maistra
Šentilj predstavo Bine Štape Žmavc O
petelinu in pavu zaigrali še nekajkrat.
Nastopili so ob slovenskem Dnevu knjige na Grajskem trgu v Mariboru, v OŠ
Cirkulane za šolarje in otroke vrtca, v
Lenartu za vrtec in šolo, pa v Ceršaku
in n ponovno na šoli ob podelitvi bralne značke za razredno stopnjo. Nekaj
terminov nastopov imajo že dogovorjenih za mesec september, morda najpomembnejši nastop pa jih čaka 3. julija v
okviru Festivala Lent v Mariboru.
Mlajša lutkovna skupina Mezinček je letos pripravila lutkovno predstavo Libuše Tittelbachove Debela repa. Zaigrali
so jo otrokov v vrtcu Šentilj in Ceršak in
učencem tamkajšnje podružnične šole.
Bogdana Pribevski, prof.
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
dr. Villur Sundararajan Seshadri
s soprogo Vidya Seshadri.
Da je bil obisk prav na ta dan, ni
naključje, saj je bila prireditev, na
katero je bil povabljen, povezana
z dnevom Zemlje.
Na naši šoli so v okviru okoljskohumanitarne akcije slovenskih
šol in vrtcev »Ohranimo Slovenijo – pomagajmo Indiji« zbrali
največ starega papirja. Zbrana
sredstva so preko humanitarnega društva Luč upanja namenili
šoli Piali Ashar Alo v Indiji.
Gostje, med katerimi so bili poleg predstavnikov Občine Šentilj tudi župan Strassa in
predstavniki njihove šole, so si ogledali kratek kulturni program. Za zaključek je soproga g. veleposlanika presenetila učence s prikazom zavezovanja sarija. Ob zaključku
smo gosta obdarili s sliko, ki jo je ustvarila učenka naše šole, in knjigo o Sloveniji v
angleščini; on pa nam je predal knjige, ki predstavljajo Indijo in življenje v njej.
Jan Ignatijev, 9. a
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
17
Osnovna šola Šentilj
Aktivne počitnice
Projekt Podajmo si roke
Čas šolskih počitnic je čas brezdelja in prostega časa, da pa se otroci
ne bi dolgočasili ali se zabavali zgolj z računalniki in pred televizorjem, pripravlja OŠ Rudolfa Maistra Šentilj v sodelovanju z društvi,
ki delujejo v kraju, vrsto programov za aktivno preživljanje prostega
časa.
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in VDC POLŽ
Ob tednu prostovoljstva je učencem prostovoljcem vodja
šentiljske enote VDC POLŽ Branka Kirić podelila zahvale za
druženje in preživeti čas z varovanci. Poudarila je, da so varovancem naši obiski v veliko zadovoljstvo in veselje ter izrazila
upanje po nadaljnjem sodelovanju.
Zahvale so prejeli: Marcel Vernik, Lara Lah, Larisa Roj, Zala
Kitel, Timotej Petre, Tjaša Majhenič, Mišela Senčič, Barbara
Borko, Tjaša Pučko, Nastja Čeh, Jernej Šmirmaul, Larisa Karapetrič in mentorici Darja Steblovnik in Mateja Rožanc Valh.
Na nogometnem igrišču v Šentilju bodo zanje poskrbeli
člani nogometnega kluba Šentilj – Jarenina. Učenci bodo
razdeljeni v 4 skupine (od U 6 do U 10), nogomet bodo
igrali vse od 6. julija pa do 31. avgusta, med 9.00 in 11.30.
Na zunanjem asfaltnem igrišču bodo od 1. julija pa do 31.
avgusta, med 9.00 in 11.30, vsako sredo igrali košarko.
Razdeljeni bodo v skupine po starosti.
V sodelovanju z društvom Hurikani Šentilj bodo igrali odbojko na mivki, dva petka v juliju (3. in 10. 7.) in dva petka
v avgustu (7. 8. in 14. 8), tudi med 9.00 in 11.30.
Plesna šola Samba pripravlja plesne delavnice hip hopa, latino plesa in pop plesa, v prostorih starega vrtca, ob torkih,
od 7. do 28. julija, med 9.00 in 11.30.
V Ceršaku pa Turistično društvo CER pripravlja likovno
delavnico slikanja na svilo, 23. julija ob 10. uri.
Mateja Rožanc Valh, spec. ped.
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
Za otroke je organiziran prevoz, ob prihodu v Šentilj pa se lahko
prijavijo tudi za malico, ki jo za 2 evra dobijo v lokalu »Hiška« na
igrišču.
Naj bodo počitnice vsaj malo aktivne.
Bogdana Pribevski, prof.
Nagradna ekskurzija v Strasbourg
Na naši šoli smo v okviru okoljsko-humanitarne akcije slovenskih šol in vrtcev »Ohranimo Slovenijo – pomagajmo Indiji« zbrali
največ starega papirja. Za nagrado smo se
najbolj zaslužni udeležili ekskurzije v Strasbourg.
Ko smo se 23. 4. ob 19. uri zbrali pred šolo
v Šentilju, smo bili že vsi polni pričakovanj.
Z nami sta bila učiteljica Jana Vrbnjak in
učitelj Jan Bauman. Komaj smo čakali, da je
pripeljal avtobus. Vendar, ko je prispel, smo
se vsi malce prestrašili, saj smo videli, da ne
gremo sami, ampak bodo z nami še dijaki
ekonomske šole iz Maribora.
Vsak je poiskal svoj sedež ter se udobno namestil. Da bi si krajšali čas, smo prepevali.
Po dolgi 12 urni vožnji smo končno prispeli
v Francijo. Najprej smo si ogledali mesto in
njegove znamenitosti. Ob petnajsti uri smo
se izmučeni namestili v hotelu. Ker je bila
vožnja zelo naporna, smo v hotelu za nekaj časa zaspali. Nato smo si odšli ogledat strasbourški parlament. Poslušali smo debato, ki
je potekala v glavni dvorani. Po ogledu parlamenta smo se vrnili v hotel, kjer smo dobili večerjo, ki nam ni najbolj teknila.
Naslednje jutro smo se odpravili na pot proti domu. Ustavili smo se v Nemčiji, kjer smo si ogledali mesto Ulm. Pot je bila dolga in
zelo naporna, zato smo imeli vsaki dve uri postanek. Izmučeni smo se ob pol petih zjutraj vrnili v Šentilj, kjer so nas pričakali starši,
ki so nas že ˝zelo pogrešali˝.
Tako se je končala naša tridnevna ekskurzija, ne bi se branili še več takšnih izletov.
Kaja Plošnik, 9. b, OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
18
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Osnovna šola Šentilj
Druženje z varovanci VDC Polž
V letošnjem šolskem letu smo se odločil za sodelovanje z varovanci VDC Polž in ti so nas z navdušenjem
sprejeli.
Pred prvim obiskom sta nam mentorici Darja Steblovnik in Mateja Rožanc Valh pripovedovali o ljudeh, ki
obiskujejo to ustanovo. To so ljudje, ki se jim je zgodilo
kaj hudega: nesreče, bolezni, zapleti pri rojstvu …
Med potjo do ustanove Polž smo bili zelo napeti; skrbelo nas je, kako se bomo razumeli z varovanci. Ko smo
prispeli, so nas vsi lepo pozdravili in se nam predstavili.
Vedno znova in znova so nam govorili, kako zelo so veseli, da smo prišli k njim. Počasi je pogovor stekel in v
kratkem času smo drug o drugem veliko vedeli. Takrat
smo prvič začutili, da s tem, kar počnemo, delamo nekaj dobrega in prijetnega.
Sedaj se veselimo vsakega petka, ki ga lahko preživimo
skupaj. Za te dneve smo pripravili različne dejavnosti:
za božič smo krasili jelko in peli karaoke, za pusta smo
si izdelali maske, za veliko noč smo barvali jajčka, gubali pomladne rožice, izdelovali smo tudi instrumente, igrali namizni tenis, si urejali pričeske …
Ob koncu smo dobili zahvale, najini imata posebno mesto v najinih sobah.
Ponosni in veseli smo, da se lahko družimo.
Larisa Roj, Zala Kitel, 7. b, OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
Šola je že postala gradbišče
Že nekaj časa smo opozarjali, da je osnovna šola v Šentilju potrebna temeljite obnove, saj ne samo, da ni bila več primerna,
ampak je postala tudi nevarna tako učencem kot zaposlenim.
Po lanski otvoritvi novega vrtca in prizidka šole, je stari del kazil celotno podobo in obupno klical po posegih. Na občini so
prisluhnili našemu glasnemu opozarjanju na nevzdržne razmere in tako so se letos lotili še zadnje etape obnove šole. Župan
si je prostore večkrat ogledal in znal prisluhniti našim težavam, zato se mu posebej zahvaljujemo.
Načrtovanje organizacije dela v teh mesecih pred začetkom del se je začelo že zelo zgodaj, s poukom smo zaključili nekoliko
prej, te dneve pa nadomestili s poukom ob sobotah v mesecu aprilu, maju in juniju. Šolo smo morali izprazniti, saj so z deli
pričeli že 15. junija in sicer s temeljito obnovo
telovadnice, 20 junija pa že s preostalim delom.
Dela je bilo potrebno začeti v prostorih razredne
stopnje, tako da bi lahko septembra tam že potekal pouk. Zavedamo se, da lahko šola »pod obleko« skriva marsikaj, zato upamo, da pri obnovi
ne bo prišlo do večjih pretresov, kar bi podaljšalo
čas obnove.
Naslednje šolsko leto bomo pouk organizirali
drugače, v skladu s prostorskimi in izvedbenimi zmožnostmi v kraju. Razmeram se moramo
prilagoditi, upamo pa, da bodo dela končana do
decembra, kot je predvideno.
In že sedaj, čeprav še na gradbišču, se veselimo
nove podobe in primernih pogojev za delo.
Jelka Weldt, ravnateljica
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
19
Osnovna šola Šentilj
Pomagajmo otrokom Afganistana
To pomlad se je Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj pridružila akciji Slovenske vojske POMAGAJMO OTROKOM
AFGANISTANA. Preko dobrodelnega društva Luč upanja
smo jim za vodne vrtine poslali nekaj sredstev, prisluženih z
zbiranjem starega papirja.
Učenci so v šolo prinašali šolske potrebščine, oblačila in igrače. Delavci šole so jih zapakirali in jih preko domačinov - pripadnikov Slovenske vojske poslali v Afganistan.
V okviru te akcije sta učence na šoli obiskala vojaka, ki sta
jim pobliže predstavila življenje v Afganistanu. Po srečanju z
njima so bili učenci prepričani, da bodo darovane stvari tamkajšnjim otrokom zagotovo prišle prav.
Na misiji v Afganistanu
V sklopu humanitarne akcije zbiranja oblačil, igrač in šolskih
potrebščin, ki je v sodelovanju z Slovensko vojsko potekala na
šoli, sta nas v maju obiskala vojaka Slovenske vojske, Andrej
im Matej, oba nekdanja učenca šole. Predstavila sta nam,
kakšno je življenje v Afganistanu.
Po obisku v razredih sva jima zastavili še nekaj vprašanj.
* Koliko let že služita Slovenski vojski?
Andrej: 5 let.
Matjaž: 6 let.
* Zakaj sta se odločila za odhod v Afganistan?
Za delo v Afganistanu sva se odločila zaradi spoznavanja
novih ljudi, izkušenj in pomoči ljudem.
* Se vama zdi to delo nevarno?
Vsako delo je po svoje nevarno, tako tudi najino.
* Kaj vama je pri tem delu najbolj všeč?
Na prvem mestu je, da pomagamo ljudem, je pa to delo zelo
raznoliko.
* Na kakšen način pomagata vidva?
Midva sva zadolžena za varnost ljudi in vojakov.
* Koliko časa traja misija?
Misija traja 6 mesecev in 20 dni.
* Kako bi na kratko opisala življenje tam v primerjavi z
življenjem doma?
To je zelo težko. Ko prideš tja, se komaj zaveš, koliko imaš
doma, kljub recesiji.
* Na kaj sta v zvezi s svojim delom najbolj ponosna?
Zagotovo sva lahko ponosna, da pomagava ljudem, ki nimajo
enakih pogojev za življenje kot mi.
* Kaj bi sporočila mladim, ki se odločajo za ta poklic?
To je poseben poklic. Če imaš veselje do orožja in uniforme
ter pomoči ljudem, potem je to prava pot.
* Kaj pa bi sporočila ljudem, ki želijo pomagati?
Naj pomagajo, kolikor je v njihovi moči, otroci so zelo veseli
vsake pomoči.
* Kako pomoč vpliva na življenj otrok?
Kot sva že povedala, si afganistanski otroci ne morejo
privoščiti kar je za vas samoumevno, zato jim vsaka pomoč
nekoliko izboljša vsakdan.
Ana Vajngerl, Urška Rebernik, 8. b
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
Osnovna šola Sladki Vrh
V badmintonu dvakrat
tretje mesto
Anja Koman in Vid Žohar, učenca Osnovne šole Sladki Vrh
in člana Badminton kluba Kungota, sta 4. maja na državnem
prvenstvu do 11 let v Mirni po dolgi in naporni sezoni dočakala stopničke v dvojicah s svojima klubskima kolegoma Lizo
in Lukom. Osvojila sta tretje mesto in tako sebi in ostalim
dokazala, da sta zasluženo v samem vrhu slovenske jakostne
lestvice do 11 let.
Jure Sande
20
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Osnovna šola Sladki Vrh
Atletsko posamično
tekmovanje
Mesec april in maj sta za nas atlete zelo delovna, saj se pripravljamo na atletska tekmovanja.
44 učencev OŠ Sladki Vrh se je udeležilo atletskega tekmovanja za posameznike za obmariborske občine, kjer smo dosegli
vidne rezultate. To pove podatek, da se je vseh 44 učencev uvrstilo na regijsko tekmovanje. Tudi na regijskem tekmovanju je
veliko učencev poseglo po visokih uvrstitvah, sedaj pa nestrpno
pričakujemo, koliko se nas bo uvrstilo na državno. Upamo, da
bomo ponovno prisotni na državnem tekmovanju, ki bo v mesecu juniju.
Patricija Poštrak
Bronasto priznanje
mladinskemu zboru
Mladinski pevski zbor OŠ Sladki Vrh se je 14. maja 2009 predstavil na Regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov
Štajerske in Prekmurja v Šentilju. Že uvrstitev na tekmovanje je
bil za zbor velik uspeh, saj je bilo izbranih le pet zborov v tej kategoriji in le trije osnovnošolski. Pevcem je za srebrno priznanje
zmanjkala le točka, dobili so bronasto priznanje.
4. junija se pevci odpravljajo še na mednarodno zborovsko tekmovanje v Olomuc 2009.
Zborovodkinja Jelka Veit
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Gimnastika v prvi triadi
Pri ŠVZ že drugo leto v prvi triadi izvajamo gimnastiko. Imamo
jo vsak ponedeljek. Gimnastičnih elementov nas učita učitelja
Danijel Štraus in Darko Cikač. Naša učiteljica jima pri tem pomaga. Vsako uro se najprej dobro segrejemo in izvedemo oblikovalne vaje. Potem se razdelimo v skupine. Na vsaki postaji izvajamo različne gimnastične elemente: prevale naprej in nazaj,
hodimo po gredi na različne načine, plezamo po vrvi, skačemo
na ponjavo in delamo salte. Učimo se pravilnih naskokov in
seskokov. Vemo, da moramo vsak element čim bolje zaključiti.
Spoznali smo veliko novega športnega orodja. Najbolj zanimiva
nam je bradlja. Po končani
uri gimnastike pomagamo
pospraviti. Vsi zadovoljni
odidemo v učilnico. Nekaj
učencev pa nas obiskuje še
trening gimnastike po pouku. Letos smo se pripravljali
na tekmovanje, ki je bilo januarja. Ponosni smo bili, da
je na našo šolo prišlo toliko
tekmovalcev. Bilo polfinalno
državno tekmovanje skokov
z male ponjave. Bili smo zelo
uspešni. Naša ekipa prve triade – dečki smo dosegli prvo mesto. Nejc Jager pa je dosegel 3.
mesto posamezno. Deklice smo bile četrte. Bile smo zadovoljne.
Letos maja pa smo na regijskem tekmovanju v Mariboru dosegle skupno 1. mesto Seveda pa se moramo za to zahvaliti našima
trenerjema. Še naprej bomo pridno trenirali, da bomo naslednje
leto še boljši.
Ko bomo veliki, bomo slavni telovadci!
Kaja Kaučič, Nika Potušek in Nejc Jager, 3. a, OŠ Sladki Vrh
Regijsko tekmovanje v
ženski gimnastiki
Deset učenk OŠ Sladki Vrh se je pod mentorstvom zunanjega
sodelavca Danijela Štrausa 8. maja 2009 udeležilo regijskega
tekmovanja v ženski gimnastiki. Tekmovale so v dveh kategorijah in v obeh kategorijah ekipno osvojile 1. mesto. Med
posameznicami pa je Maša Verčič osvojila 1. mesto, Vanesa
Fažmon pa 3. mesto.
Ana Unger
21
Osnovna šola Sladki Vrh
Rad imam naravo – uporabljam platneno vrečko
Narava je res čisto pravi čudež. Komaj smo se naužili zimskih
lepot, že nas vabi, da nastavljamo soncu svoj obraz, poslušamo
ptičje petje ter duhamo in občudujemo pomladno cvetje. Vse to
se dotakne tudi nas, otrok v podaljšanem bivanju. Veliko popoldanskega časa preživimo namreč v naravi. Ker se zavedamo, da
jo moramo čuvati, smo se odločili sodelovati v projektu Ustvari
si svojo! Projekt je financirala Evropska komisija, izvaja pa ga
skupina Mavrica. Gre za skupino mladih, ki želi otrokom predstaviti problem onesnaževanja okolja ter tako vplivati na čim
večjo ozaveščenost ljudi, predvsem otrok. Pridružili sta se nam
Andreja in Jasna, zanimivi dekleti, ki sta nam pripravili pestro
in poučno popoldne. Najprej smo se v obliki igre predstavili.
Nato sta nam odigrali pravljico. Tovrstno pravljico tudi otroci
pogosto doživljamo, in sicer vsakokrat, ko gremo z mamo po
nakupih. Le redko pa doživimo, da bi kdo pri tem uporabljal
platnene vrečke. Ljudje v trgovinah kar tlačijo blago v številne
plastične vrečke, ki jih nato mirno vržejo v smeti. Nihče pri tem
niti ne pomisli, koliko let je potrebnih, da takšna vrečka razpade, kaj šele na uboge živali, ki se pogosto zapletejo vanje in se
zadušijo. Mi smo se odločili temu narediti konec. Ustvarili smo
si vsak svojo - platneno vrečko. Nanjo smo najpogosteje risali
spomladanske motive in zapisali to, kar resnično čutimo: rad
imam naravo; varujem naravo.
Iris Strelec, učiteljica OŠ Sladki Vrh
Dan druženja in gibanja
treh generacij
OŠ Sladki Vrh je letos že drugič sodelovala pri vseslovenski
prireditvi ŠPORT ŠPAS – DAN DRUŽENJA IN GIBANJA
TREH GENERACIJ.
V sončnem majskem dopoldnevu se je naše prireditve, ki je namenjena medgeneracijskem druženju, širjenju vrednot športa
in zdravega načina življenja, udeležilo veliko število otrok, njihovih staršev, babic, dedkov in prijateljev, ki so se družili na
pohodu ob reki Muri in na športnih igriščih.
Pri organizaciji in izvedbi prireditve so nam pomagali: Društvo upokojencev Sladki Vrh, Turistično društvo Brod – Sladki Vrh, Gasilsko društvo Sladki Vrh, Društvo za preučevanje
dvoživk in plazilcev iz Ljubljane, dr. Slavica Bogataj-Ferk in
Aleksander Želj. Na prireditvi so sodelovali tudi člani šolskega
ansambla in plesnega krožka, ki so s svojim nastopom popestrili zaključek prireditve.
Marjetka Koražija, koordinatorica OŠ Sladki Vrh
22
PIKA POKA POD GORO - državno
srečanje folklornih skupin
Na podružnični šoli Velka je vključenih v folklorni krožek 24
učencev. Igramo se rajalne igre, izštevanke …, poudarek pa je na
ohranjanju ljudskih običajev, pesmi in plesov, da le-ti ne bi prišli
v pozabo. Plešemo različne štajerske plese, v tem šolskem letu
pa je bil poudarek na prekmurskih plesih. Vsako leto se na začetku šolskega leta odločimo za splet, ki ga pripravimo do marca ali aprila. Letos smo ga naslovili Žabe svatbo so imele … Meseca marca smo se udeležili občinske revije folklornih skupin
v Pernici, maja pa tekmovanja na državni reviji folklornih in
glasbenih skupin PIKA POKA v Rogaški Slatini. Nastopilo je
53 kar skupin.
Prejeli smo srebrno priznanje, ki smo ga bili zelo veseli. To nam
je velika vzpodbuda za nadaljnje delo.
Alenka Ahman, mentorica
OŠ Sladki Vrh
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Osnovna šola Sladki Vrh
V nedeljo dopoldan
pod lipo
Turistično društvo Klopotec nas je 15. 3. 2009 povabilo s seboj
na snemanje oddaje V nedeljo dopoldan pod lipo, na RTV Celje. Povedali so nam, da je studijo zelo majhen in ne moremo
priti s celo skupino. Odločila sem se za pet parov. Šele na avtobusu smo izvedeli, da to ne bo samo snemanje, ampak oddaja v
živo. Sprejela nas je zelo prijazna ekipa. Ko smo bili na vrsti za
nastop, nas je vesela in »klepetava« voditeljica tako zmotivirala,
da je trema v trenutku minila. Po nastopu je sledil z nami še razgovor, na kar si je izbrala še enega folklorista in z njim zaplesala.
Zanimivo je bilo tudi, da je prav za našo skupino postavila nagradno vprašanje, naj gledalci povedo, od kod prihajamo. Bilo
je kar nekaj ugibanj, preden je dobila pravilen odgovor. Otroci
so vse z zanimanjem opazovali, saj so videli vse nastopajoče, ker
so bili v studiu ves čas prisotni in skoraj vsi so prvič videli, kako
nastaja oddaja v živo. Po koncu oddaje smo se polni lepih vtisov
vračali proti domu, a žal na cestninski postaji Tepanje ostali na
cesti, ker se nam je pokvaril avtobus. Ob tej priložnosti bi se
rada iskreno zahvalila Borisu Satlerju in Branku Raduhi, ki sta
bila takoj pripravljena priti po otroke in jih zapeljala na Velko.
Kljub tej nevšečnosti smo preživeli lep in zanimiv dan.
Alenka Ahman
Tabor v Gradcu 2009
Kot že nekaj let smo tudi letos petošolci OŠ Sladki Vrh šli na
dvodnevni tabor v avstrijski Gradec. Čeprav nas je v avstrijskem
Cmureku na vlak pospremil dež, pa nas je v Gradcu že pričakalo
nagajivo aprilsko sonce.
Kaj smo dva dni počeli tako blizu, pa vendar tako daleč?
Ogledali smo si očarljivo mestno jedro Gradca, ki ga sicer bolj
poznamo po nakupovalnih središčih, raziskovali stara mestna
dvorišča, zdirjali po dvojnih stopnicah, se z zobato železnico
povzpeli na grad Schlossberg, ki se dviga nad mestom. Osupli
smo se sprehodili po orožarni, kjer smo si lahko nataknili celo
pravo viteško opremo. Ker pa Gradec ni le staro mestno jedro,
smo si ogledali tudi otok na reki Muri in pokukali v notranjost
slavnega graškega »vesoljčka« – v Hišo umetnosti.
Nekaj časa smo preživeli tudi v otroškem muzeju »Frida und
Fred«. Tam smo lahko po mili volji z različnimi eksperimenti preizkušali vse, kar je povezano s prometom. Nato smo bili
– skupaj z našimi avstrijskimi vrstniki – tudi gostje deželnega
studia ORF. Preizkusili smo se v pripravi pogovorne oddaje in
branju vremenskih napovedi. Gostitelji so bili presenečeni nad
našim dobrim poznavanjem nemškega jezika in niso skrivali
navdušenja. A kljub temu smo se morali posloviti, saj so nas
doma že čakali nestrpni starši.
Maja Trojner, Suzana Vajngerl, učiteljici
OŠ Sladki Vrh
Mlada raziskovalca prejela zlato priznanje
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je 28. 3. 2009 v Pesnici priredila 9. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Podravja. Devetošolca Tamara Šauperl in Patric Rajšp sta z nalogo Lastnosti toaletnih papirjev tekmovala na področju tehnike in dosegla prvo
mesto, s čimer sta prejela zlato priznanje in enodnevni izlet po
Gradiščanskem. Svojo nalogo sta predstavila 22. 5. 2009 še na
državnem tekmovanju v Murski Soboti, za odlično pripravljeno
nalogo, predstavitev in zagovor pred komisijo sta dosegla prvo
mesto in prejela zlati sovi.
Za pomoč pri nastanku naloge bi se želeli še enkrat zahvaliti Ireni Petek iz Palome. Vsem kupcem toaletnih izdelkov pa sporočamo, da kupujete Palomine izdelke, ki so se v raziskavi izkazali
za zelo kvalitetne in cenovno ugodne.
Lidija Grubelnik, mentorica OŠ Sladki Vrh
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
23
Osnovna šola Sladki Vrh
Sejfkov nagradni natečaj
Safe.si je projekt, ki skrbi za
osveščanje otrok, mladostnikov, staršev in učiteljev
za varno uporabo interneta.
V okviru projekta je bil organiziran natečaj Sejfko, v
okviru katerega so lahko na
temo varne uporabe informacijsko-komunikacijske
tehnologije sodelovali tudi
učenci osnovnih šol.
Učenci 4. a, 4. b in 5. a razreda so sodelovali na Sejfkovem nagradnem natečaju z
domiselnima plakatoma in
s skulpturo mobilnega telefona, ki je vseboval pravo
raziskavo.
Učenci 5. a (Patricija Očkerl, Ana Štuhec in Dominik Tancer) so
sodelovali na natečaju Safe.si - za varnejšo uporabo spleta. Združili
so svoje moči in izdelali veliko maketo mobilnega telefona, ki so ga
poimenovali Sejfkofone, ob tem pa raziskali, kako se z mobilnimi
telefoni in internetom znajdejo njihovi vrstniki v 4. in 5. razredu.
Petošolci so za svoj izdelek v Ljubljani tudi prejeli 2. nagrado. Čestitamo!
Zaključna turistična tržnica
v Ljubljani
Projekt Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava, na temo VODA-ZDRAVJE-IZZIV ZA PRIHODNOST, se
je 23. 4. 2009 zaključil s turistično tržnico v Mercator centru
v Ljubljani. Učenci, ki so izdelali nalogo s turističnim produktom, so ponosno predstavljali Sladki Vrh in občino Šentilj. Obiskovalce tržnice so podučili o delovanju broda in jih
povabili na kolesarjenje ter pokušino odlične domače hrane
turističnih kmetij v naši občini.
Z igranjem na harmoniko so pritegnili posebno pozornost
tudi ljubljanskega župana, Zorana Jankoviča in predsednika
Turistične zveze Slovenije, Dominika S. Černjaka.
Prepričani smo, da bo turistični podmladek tudi v prihodnje
uspešno razvijal turizem v naših krajih.
Lidija Grubelnik, Andrej Velikonja, mentorja OŠ Sladki Vrh
Zvonka Bračko, Sandra Šterlek, Maja Trojner, mentorice
OŠ Sladki Vrh
Naš kraj diha s šolo
Učili smo se o vodah. Vode v naši okolici dobro poznamo, saj
se velikokrat sprehajamo po poti ob reki Muri in okoli ribnikov.
Znanje smo hoteli poglobiti na naravoslovnem dnevu. Učenci so
želeli spoznati nekaj sladkovodnih rib. Odločili smo se, da bomo
za predstavitev povabili ribiča. V Sladkem Vrhu imamo ribiče,
ki so združeni v RD Mura. Vemo, da bi nam pomagal vsak, ki bi
ga prosili. Toda odločili smo se za očeta našega učenca.
Bilo je lep sončen dopoldan, ko smo počasi prihajali proti ribniku pri hiši našega Nejca. Tam nas je že pričakal njegov očka
Darko Jager. Oblečen je bil v ribiško obleko, pri vodi pa je že
čakalo veliko različnih ribiških palic in še druga ribiška oprema.
»Vauu!« se je slišalo iz ust učencev. Ribič nam je predstavil svoje
delo. Tako so učenci spoznali, da ribič ni samo lovec na ribe,
ampak tudi skrbi za ribe, za okolje, naravo … Pokazal nam je
različne ribe, ki živijo v naših vodah. Navdušeni so bili nad somom in ščuko. Ko smo spoznali tudi različne vabe za ribe, nam
je pripravil ribiške palice. Kakšno veselje je, ko ujameš ribo!
Učenci so vriskali, ploskali drug drugemu, bili so navdušeni.
Občudovali smo še manjši ribnik, kjer je soncu nastavljal svoje
krasne cvetove beli lokvanj. Potem nas je Nejčeva mamica še
postregla s sokom in pecivom in čas je hitro minil. Bilo je prekratko, morali smo se vrniti v šolo. »Jaz bom tudi ribič!« je rekel
Boris, ko smo pomahali v slovo našemu prijaznemu ribiču.
Prijetno je, kadar so zadovoljni učenci in ko starši učencev sodelujejo s šolo. Res lahko trdimo, da naš kraj diha s šolo.
Marjetka Gačnik,
učiteljica OŠ Sladki Vrh
24
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Iz naših krajev
Piše neodvisni svetnik občine Šentilj Vlado Marinič ...
Čestitke
Iskrene čestitke našemu občanu Bojanu Belni, da je bil na zadnjem kongresu stranke SDS izvoljen v izvršni odbor stranke.
Ob tem izražam željo, da bi iz tega dela Slovenskih goric bil bolj
prepoznaven glas tam, kjer se odloča tudi o malem človeku, o
delavcih, o kmetih. Veliko uspeha pri svojem delu.
Blagoslov velikonočnih jedi pri
Kajbičevi kapeli na Zg. Velki
V soboto, 11. aprila 2009, je potekal blagoslov velikonočnih jedi
pri Kajbičevi kapeli na Zg. Velki. Krajani so prinesli lepo okrašene polne košare dobrot. Veliko košar,
še več pa krajanov, ki jih je bilo po okoli
500, so ob lepem vremenu prisluhnili
obredu farnega župnika iz cerkve Marija
Snežna g. Francu Časlu. Ta je v svojem
obredu opozoril na čase iz preteklosti,
hkrati pa opozoril na današnje čase in
na jutri. Bilo je prijetno in lepo.
sodilo v praznovanje občinskega praznika.
Prepričan sem, da bi župan na simboličen način lahko skromno
organiziral praznik občine, zavedajoč se tudi sam recesije v Republiki Sloveniji, ki jo je ustvarila politika in ne mali delovni
človek.
Obnova cerkve na Zgornji
Velki
Te dni smo lahko priča obnovi cerkve Marija Snežna na Zg. Velki. Za obnovo je v prvi vrsti poskrbel župnik g. Franc Časl, seveda pa tudi sokrajani in verniki s svojimi prispevki. Zahtevna
in odgovorna dela so bila zaupana zasebniku Srečku Knupležu z
Zg. Velke. Pridnim delavcem tega pohvale vrednega podjetja se
gre zahvaliti, da bodo dela dobro in kvalitetno opravljena.
Praznik občine Šentilj
Občina Šentilj ima svoj praznik. To je 29. marec. Letos, po dolgih
letih, pa občina ni praznovala občinskega praznika in podeljevala priznanj, kot smo ga bili navajeni občani občine Šentilj. Ob
rob občinskega praznika se je ustanovilo Domovinsko društvo
general Maister Šentilj, kjer pa je bila zelo skromna udeležba. Z
vsem spoštovanjem do ustanovitev društva, saj sem tudi sam
aktivno sodeloval za osamosvojitveno vojno leta 1991, pa to ni
Cvetna nedelja
Priprave za izdelavo butare potekajo cel teden pred
cvetno nedeljo, kjer sodeluje cela vaška skupnost,
staro in mlado. Ta čast je letos doletela vaško skupnost iz Šomata. Največja odgovornost je pripadala
družini Drajzibner, ki se je že drugič izkazala z organizacijo takšnega dela. Omeniti je treba tudi »botra butare Alojza Grajfonera« in vodjo male skupine
Jožeta Vezjaka, ki je bil zelo vesel takšne zadolžitve.
V imenu vaške skupnosti hvala vsem ostalim donatorjem in tudi vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli v izdelavi in pripravi materiala, saj je butara
presegala 35 m. Takšno breme je preneslo 35 mož v
vaško cerkev »Marije Snežne«, kjer je bil opravljen
blagoslov. Hvala vsem in vidimo se ob naslednji akciji.
Ivan Klobasa
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
25
Iz naših krajev
Duhovni dnevi v Kančevcih za osmošolce
V petek, 20. februarja, smo se osmošolci v okrnjeni sestavi najprej
zbrali na Zg. Velki pred cerkvijo. Med potjo do Kančevcev smo si
prepevali in se pogovarjali. Pot je trajala dobro uro. Pred samostanom nas je pričakal pater Primož. Pozdravili smo ga in nato odnesli
prtljago v sobe. Ko smo odložili prtljago, smo šli v zeleno sobo, ki
je bila za tiste tri dni naša. Tam smo se najprej predstavili patru Primožu in se nato razdelili v 4 skupine. Vsaka skupina je imela tudi
zadolžitve - brisanje posode, molitev pred obroki ali po obrokih
ter pripravljanje stvari za naslednji obrok. V skupinah smo delali
različne stvari. Prvi večer smo morali zaigrati odlomek iz Svetega
pisma, ki se je navezoval na srečanje z Jezusom, kar so nam zaigrali
tudi animatorji. Spoznali smo, da nas Jezus obišče večkrat, le da
se mi tega ne zavedamo. Obišče nas tudi takrat, ko nas pride kdo
prosit za pomoč in mi velikokrat rečemo, da nimamo časa. Zakaj pa
si ga ne bi vzeli in pomagali?
Iskali smo tudi zaklad (v okolici samostana) in našli kuverte, v katerih je bilo geslo, in ko smo črke sestavili skupaj, smo odkrili ta zaklad: DAR ODPUŠČANJA. Sledila je tudi spoved, ki se je kar precej
razlikovala od one, ki smo je navajeni. Pogovarjali smo se tudi, kdaj
moramo biti glina in kdaj trdni kakor kamen ter kdo vse nas lahko
oblikuje. Skupaj smo prišli do zaključka, da bi morali biti glina takrat, kadar nam nekdo hoče nekaj dobrega. Kadar pa nam kdo hoče
kaj slabega, pa moramo biti kamen in se ne pustiti. Oblikujejo nas
starši, Bog, prijatelji, učitelji. Vsi ti nam hočejo dobro. Imeli smo
tudi tiho mašo, ki je bila ob 23. uri v kapeli. V nedeljo smo duhovne
dneve zaključili z mašo. Po skupinah smo si razdelili, kaj bo kdo
zanjo pripravil.
Vse pa le ni bilo tako resno ☺. V zeleni sobi smo se igrali veliko
iger, pri katerih smo vsi sodelovali. V soboto zvečer smo imeli tudi
kviz in ker je bila pustna sobota, so bili animatorji našemljeni, na
koncu pa so nas pogostili celo s pustnimi krofi ☺. Veliko smo tudi
peli in se pogovarjali. Naučili smo se veliko novega, začeli gledati na
stvari malo drugače. Te duhovne vaje so bile prijetna izkušnja. Vse
skupaj je preveč hitro minilo in mi bi z veseljem še šli nazaj.
Če si želite ogledati filmček iz naših duhovnih vaj, pojdite na www.
youtube.com in v brskalnik vnesite geslo: Kančevci 2009, Marija
Snežna.
Klavdija Pifer, Eva Simonič
Odpri oči! Nate računam!
Tako je, dragi osnovnošolec, draga osnovnošolka! Letos računamo tudi
nate!
Lani smo ob sv. Pavlu odpirali oči za Jezusa, letos pa mu bomo ob sv.
Frančišku Asiškem pokazali, da lahko, tako kot mi računamo nanj, tudi
on računa na nas.
Pričetek oratorija bo v sredo, 12. avgusta in bo trajal do nedelje, 18.
Vsak dan od devete do četrte ure popoldan. Prijavili se boste lahko od
julija dalje v cerkvi.
Spoznavali se bomo s sv. Frančiškom, katerega kip imamo tudi v naši
cerkvi. Kot otrok ni bil veren, potem pa je počasi spoznaval, da bogastvo, ki ga je posedoval njegov oče, ne pomeni ničesar, če človek ni tudi
notranje bogat… Začel je natančneje opazovati naravo in iz dneva v
dan odkrival lepote stvarstva… Odločil se je, da življenje popolnoma
prepusti Očetu in pomaga obnoviti Cerkev na Zemlji. Okoli sebe je
v dobri volji zbiral mlade ljudi in se z njimi veselil tega, da je Božji
otrok.
Bi to počel tudi ti? Pridruži se nam na letošnjem oratoriju (s seboj pa
pripelji tudi prijatelje, da nas bo še več in se bomo imeli še bolje).
Dragi starši, vzpodbudite otroke k odločitvi za drugače preživet teden!
Vsi otroci dobijo malico in kosilo, omogočeno je tudi jutranje varstvo.
Petdnevni program vključuje delavnice, kateheze, zanimive goste, pestre popoldneve. In koliko vas bo to stalo? Prav nič! Zahvaljujoč dobrim
ljudem, ki nam rade volje priskočijo na pomoč in našemu g. župniku,
ki je naš največji podpornik, vam za denar ni potrebno skrbeti, bomo
pa veseli drobnih prispevkov v kakršnikoli obliki.
Za lansko pomoč se zahvaljujemo naslednjim: Občini Šentilj, Osnovni
šoli Sladki Vrh, Darku Krajncu, Mimiki in Ignacu Golobu, Trgovini
Golob (Vlado Golob), PGD Zgornja Velka (posebna zahvala Tončku),
Turistični kmetiji Marič, Mesnici Oman, Silvu Ploju.
Bog povrni! Tudi letos bomo veseli vaših prispevkov, s katerimi bomo
otrokom lahko podarili prijetnih 5 dni. Gospodinje, neizmerno bomo
26
hvaležni za vaše dobrote, ki nam bodo služile kot slasten poobedek ali
priboljšek k popoldanskem čaju.
IN KAJ JE ORATORIJ?
Oratorij predstavlja prostor, kjer se otrok počuti sprejetega, kjer mu
je prijetno in DOMače. Hkrati, ker se dogaja v ŽUPNIJI, omogoča
nova spoznanja, evangelizira ter tako skrbi za duhovno krščansko rast.
Otroka uvaja v življenje, skrbi za umsko razgledanost človeka, je dobra
ŠOLA za življenje. Prav tako je oratorij prostor za sklepanje novih prijateljstev ter poglabljanje že obstoječih prijateljskih stikov, na kar zadnje
čase vedno bolj pozabljamo, saj se dobivamo na internetu namesto na
DVORIŠČU. Seveda so na pomembnem mestu tudi šport in zabava.
Če še vedno oklevaš, naj te prepričajo fotografije, posnete na lanskem
oratoriju!
Se vidimo. Ne pozabi: NATE RAČUNAMO!
Animatorji Marije Snežne
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Iz naših krajev
Otvoritev likovne rastave
Branka Gajšta
Na Zgornji Velki že nekaj časa poteka pestro kulturno in umetniško
ustvarjanje, saj se dogodki, ki naš kraj naredijo še bolj prepoznaven,
kar vrstijo. Zasluge za to seveda moramo pripisati KUD-u Gabrijel
Kolbič in njihovi likovni sekciji, ki vodi slikar Jože Horvat.
Prav Jože Horvat je tisti, ki zna zaradi svojih poznanstev v umetniških krogih pritegnit umetnike iz širšega prostora naše domovine,
da radi prihajajo na Velko in pri nas ustvarjajo in svoja dela tudi
razstavijo. Poleg razstav članov sekcije, ki so na turistični kmetiji Drajer na Sp. Velki in v galeriji Methansove hiše na Zg. Dražen
Vrhu, je v petek, 15. maja, v galeriji poročne dvorane svoja dela
postavil na ogled slikar Branko Gajšt iz Sestrž v občini Majšperk.
O njegovih delih je prof. dr. Mirko Juteršek zapisal: V slikarstvu
Branka Gajšta prevladuje krajinarstvo, se pa posveča kot profesionalni slikar, ki se je pripravljen spoprijeti z najrazličnejšimi nalogami,
pogosteje tudi slikanju tihožitij. V krajinarstvu se še posebno intenzivno poglablja v likovno podobo domačega kraja z obronki Haloz.
Pogosti sestavni deli njegovih motivov so zato valovito nizko gričevje,
ki se na hitro dviga nad prostrano ravnico ali razpoloženjsko še bolj
mirno delujoče gladke vodne površine raznih potokov, rek in ribnikov,
obraslih z drevjem. Slikarska tematika torej, ki je v slikarstvu že dolgo
prisotna, slikarsko problemsko razdelana zaradi razpoloženjske note
in tudi zaradi pogoste prepoznavnosti, pa že dolgo tudi na splošno
priljubljena med za umetnost zainteresiranim občinstvom.
Leopold Methans
Nekaj utrinkov o delu likovne sekcije KUD-a Gabrijel Kolbič
Pri Mariji Snežni
se dogaja
Že kar nekaj časa je opaziti porast duhovne dejavnosti pri Mariji Snežni. Začelo se je z enodnevnimi delavnicami za birmance, nato še za
prvoobhajance, lani decembra so veroučenci 8. razreda pred polnočnico pripravili igro, letos februarja pa smo se prvič udeležili duhovnih
vaj. Pot nas je 17. februarja popeljala v Kančevce h kapucinom (moški
red, ki spada pod frančiškane) in tam smo preživeli tri dni.
Animatorji pa med tem ne počivamo. Pri Mariji Snežni se bo tako letos prvič odvijal tridnevni oratorij – in sicer v drugi polovici avgusta.
Gre za dogajanje, podobno dosedanjim enodnevnim srečanjem, toda
v veliko bolj sproščenem vzdušju. Ker gre za poletni čas, bodo teme
temu primerne. Povabili bomo številne zanimive goste in pripravili zelo zanimive delavnice. Točen datum bo znan do srede julija, ko
bodo v cerkvi na voljo tudi prijavnice.
Če pa takrat nimate časa in si vseeno želite doživeti čar poletnega
oratorija, pa se lahko pridružite tistim, ki se bomo odpravili v Slivnico. Od 7. do 12. julija pripravljajo tamkajšnji animatorji oratorij na
temo sv. Pavla – sodelujemo tudi velške animatorke. Prijavnice dobite
v cerkvi.
Dragi starši, s svojim delom želimo prispevati k rasti vaših otrok na
duhovnem področju. Le to v polnosti dosegamo le, ko smo povezani,
ko smo skupaj. Učimo se skozi igro, ob pesmih, v smehu in kdaj tudi
solzah; učimo se tako, da živimo in delamo, eden ob drugem, eden
za drugega. Toda uspeh bo še večji, če boste tudi sami dali otrokom
vzpodbudo in jim potrdili, da so na pravi poti. Hvala vam, da nam
zaupate svoje otroke. Skupaj lahko dosežemo več!
VESELIMO SE POLETNIH DRUŽENJ!
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 051/224-345
(Urška).
Animatorka Urška
Kosili smo na kmetiji Rajšp
Pa nam je spet uspelo privabiti bližnjo in širšo okolico na tekmovanje v košnji z navadno koso. Tokrat tudi precej mladih, ki so si z veseljem
ogledali, kako so tekmovalci spretno vihteli kose po Rajšpovih bregačah na Spodnji Velki. Žal so se tekmovanja udeležili večinoma starejši, ki to
opravilo še poznajo. Prvo nagrado posamično je spet, tako kot lani, odnesel član TD Sveta Trojica Alojz Knuplež pri starejših nad 50 let, ki je svoj
rezultat še izboljšal. Pri malo mlajših pa sočlan Stanislav Šilak. Tokrat so pripeljali s seboj tudi žensko ekipo, ki je se je prav tako dobro odrezala,
vendar ni bila kos naši domačinki in gostiteljici Herti Rajšp.
Na prireditvi se je predstavil tudi vsakoletni donator Dušan Hojnik iz Kamnice, ki je na kmetijo Rajšp pripeljal celo vrsto traktorjev Goldini ter
kosilnice Aktive. Vse smo si lahko pobliže pogledali ter videli njihovo brezhibno delovanje.
Na koncu nas je s svojim obiskom počastil tudi župan Edvard Čagran. Pravi čas je prispel, da je podelil pokale najboljšim.
Nič nas ne bi moglo ustaviti, razen dež, zato smo veseli, da nam je to soboto, 23. maja, vreme služilo in da smo 15. KOŠNJO uspešno pripeljali
do konca.
Lidija Šarić, predsednica TD Klopotec
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
27
Iz naših krajev
Folklorniki v
osrčju dežele
Refoška
V soboto, 23. maja, smo se člani Etno kulturnega društva Snežna odpravili na naš
tradicionalni izlet. Letos smo ga organizirali
nekoliko pred zaključkom aktivne sezone.
Na pot smo se odpravili dobre volje in s pesmijo na ustih, že ob 6. uri zjutraj. Pot nas je
vodila iz vinorodne Štajerske na vinorodno
Primorsko, v deželo refoška.
Zaradi lepega vremena in dobrega vzdušja
na avtobusu nam je pot do naše obale zelo
hitro minila. Prva znamenitost, ki smo si jo
ogledali, so bile s soncem obsijane Sečoveljske soline, kjer ohranjajo solinarske navade
in gojijo zavest o kulturni dediščini. Po ogledu in strokovni razlagi smo ugotovili, kakšen
biser narave so naše soline in koliko truda je
vloženega, da pridelajo kilogram soli.
Nato smo šli na panoramski ogled »prekratke« obale. Pot nas je vodila skozi Portorož,
kjer smo občudovali naselje prestižnih hotelov in restavracij. Podrobneje smo si ogledali
Piran, ki je najstarejše obalno mesto. Sonce
je pripekalo kot sredi poletja, toda užitek je
bil nepopisen. Mesto je en sam velik muzej.
Večina med nami se je izgubljala med njegovimi ozkimi ulicami, posedala na Tartinijevem trgu in se napolnila z energijo na
sprehodu ob morju.
Ko smo se naužili svežine morskega zraka
in poklepetali o vtisih, smo se odpravili na
kosilo. Da je bila mera polna, nam je prijazno osebje pripravilo kosilo v istrskem stilu.
Dobra in okusna hrana, vse skupaj zalito z
domačim refoškom, je dajalo še več energije
udeležencem izleta. Vendar naša pot za ta
dan še ni bila zaključena, morali smo priti v
Merezige, kjer so praznovali praznik refoška.
Od tam je bil prekrasen pogled na celoten tržaški zaliv in tam smo pokušali to plemenito
črno kapljico, ki jo gojijo že desetletja. Udeležili smo se strokovno vodene degustacije s
somiljejem. Ta je našemu druženju dala svoj
vrhunec in kar presegla naša pričakovanja.
Bili smo polni novih občutkov, vedenja in
veselja. Ob živi glasbi podeželskih muzikantov smo še zapeli in zaplesali.
Čeprav smo si skušali vsi prizadevati, da nam
ne bi ukazovala ura, se temu nikakor nismo
mogli izogniti. Kazalci so kazali že pozno
ponoči in naš čas potepanja po deželi refoška se je iztekel. Vsi zadovoljni in polni lepih
vtisov in spominov, ki smo jih še kar nekaj
dni urejali v svojih glavah, smo odšli domov,
kamor smo prispeli v jutranjih urah.
Tako smo folklorniki še vedno prepričani,
da je druženje naš glavni moto, ki nas popelje na vedno nova, dobrodošla pota.
Nevenka Gungl, tajnica EKD Snežna
28
Naša dežela, čista in lepa
– čistilna akcija 2009
»NAŠA DEŽELA, ČISTA IN LEPA« je lep slogan, katerega se še na žalost ne držijo vsi občani
naše občine, kljub vsakoletnemu prizadevanju
občine in nekaj organizacij, se na našem območju še vedno najdejo nova divja odlagališča
odpadkov.
Tako smo tudi letos organizirali veliko čistilno akcijo, ki je bila v soboto, 25. aprila 2009.
Kot že nekaj zadnjih let je bilo nosilec akcije
LD Paloma Sladki Vrh in njihovih članov je
bilo tudi največ, sodelovale pa so še naslednje
organizacije: TD Brod Sladki Vrh, RD Mura,
PGD Paloma Sladki Vrh ter letos prvič še člani
stranke Zares s posebnim gostom, predkratki
izvoljenim evropskim poslancem Ivom Vajglom. Okoli 90 članov teh organizacij je ves
dopoldan pridno čistilo brežine Selniškega
potoka od Šinter grabe naprej, pa brežine potoka Sladki Vrh, prav tako brežine Svečanskega
potoka, poleg tega so se še kot vsako leto čistila
že znana odlagališča: Vučja jama, Beli vrh, odlagališče na Sladkem Vrhu in Svečanah.
Zbirališče akcije je bilo pri lovski obori LD Paloma Sladki Vrh na Vranjem Vrhu, kjer smo se
razdelili v manjše skupine, določili, kam katera
skupina in se odpravili po terenu. Predsednik
LD Paloma Sladki Vrh Franc Jager in predsednica TD Brod Sladki Vrh Valentina Ošlovnik
sva nenehno krožila po terenu od delovne skupine do skupine; sama se nisem mogla načuditi, koliko smeti se je ponovno nabralo v naši
okolici. Po načrtu, ki smo si ga zadali, naj bi se
akcija končala točno opoldan, ko bi se ponovno zbrali pri lovski obori. Pa nekaj članov ni
moglo pustiti nekončanega dela, tako so akcijo
v Svečanih podaljšali kar za dobro uro.
spregovorili župan Edvard Čagran in kandidat
za evropskega poslanca Ivo Vajgl, predsednik
LD pa se je vsem udeležencem za sodelovanje
zahvalil.
Očistili smo velik del narave, pa vseeno z rezultati nismo preveč zadovoljni, kajti naš namen
je trajno očistiti našo naravo, gozdove, potoke,
kjer naj bi tekla čista voda, voda, ki je vir življenja in bo vedno bolj dragocena, saj vidimo, da
je podnebje zaradi sprememb vse bolj nepredvidljivo, še kako bomo iskali vire čiste vode in
s tem vsako kapljico vode. Pa vseeno sem bila
ogorčena, ko me je eden od lovcev že naslednje
dan opozoril, da je nekdo na eno od odlagališč
že naslednji dan odvrgel pnevmatike in to v tednu, ko je občina zbirala in odvažala kosovne
odpadke, česar seveda ne razumem. Dragi občani – občanke, prebudite se, pristopite na našo
stran, le skupaj bomo lahko skrbeli za naravo,
vsak dan in vse leto. Prav tako ste vabljeni, da
se nam drugo leto pridružite na čistilni akciji,
kajti več ljudi več zmore, in tako združimo koristno s prijetnim.
Dobrodošli v čisti in lepi naravi.
Valentina Ošlovnik, predsednica
TD Brod Sladki Vrh
Zaključek je prav tako nekako tradicionalen,
ob dobrem lovskem golažu in kapljici so nam
Pri Snežni se špila, se pleše in poje
Folklorniki Etno-kulturnega društva SNEŽNA, smo si v letu 2009 zastavili visoke cilje, ki smo
jih naznanili že na našem občnem zboru februarja letos. Bliža se naš največji dogodek leta. V
mesecu juliju, natančneje 3. 7. 2009 prirejamo celovečerni koncert z naslovom UJEMI RITME
SVETA. Sam naslov pove, da na koncertu ne bomo sami. Že od meseca marca potekajo pogovori z Narodnim domom Maribor, ki v tem času prireja festival LENT, o gostovanju kakšne tuje
skupine pri nas na Zg.Velki. Lahko se pohvalimo, da smo že uspešno končali pogovore in dobili
potrditev, da 3. 7. 2009 na Zg. Velko prihaja Akademska folklorna skupina BRANKO KRSMANOVIĆ iz Beograda. To je skupina, ki je že večkrat nastopila na festivalu LENT in bila s svojim
programom udeleženka festivalov po vsem svetu. V veliko čast si štejemo, da bodo zvezde folklornega sveta, bivše skupne države, zaplesali na našem odru. Pri sami organizaciji smo naleteli
na pozitiven odnos sponzorjev in donatorjev, ki so nam priskočili na pomoč pri uresničitvi naših
sanj. Vse, kar si še želimo, je lepo vreme in velik odziv publike, ki bi nam bil največja nagrada za
naše delo.
Po končanem koncertu pa sledi zabava z glasbeno skupino KVINT-ETNO, ki nas bo zabavala
pozno v noč.
Vljudno vabljeni vsi občani občine Šentilj in mnogi drugi, ki si želite spektakel na Zg. Velki
ogledati, ker vstopnine ni.
Viktor VAJNGERL, predsednik EKD Snežna
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Iz naših krajev
Utrinek z ocenjevanja vin
Že nekaj let spremljam ocenjevanja vin, ki potekajo v naši občini. Z velikim veseljem ugotavljam, da imamo na našem območju
veliko dobrih pridelovalcev vin.
Tako se je ponovno odvijalo ocenjevanje vin na Zg. Velki, 14. maja, kjer je bilo cenjenih 43 vzorcev vin. Med ocenjenimi vini so še
posebej izstopala vina Antona Perka s Spodnje Velke, saj je dosegel pet najvišjih ocen med posameznimi sortami. Splošna ocena
letošnjih vin je bila po mnenju komisije zelo dobra, saj je dosegla oceno 18,06 točk, kar je dokaz, da so na tem območju zelo dobri
vinogradniki.
Poudariti je treba, da se je gospod Anton Perko udeležil tudi regijskega ocenjevanja vin »vinorodne dežele Podravje«, ki je potekalo
na Kmetijsko - gozdarskem zavodu Maribor. Na tem ocenjevanju je prejel 4 zlate medalje. Od tega tudi dva prvaka sivi pinot in
sauvignon in prav ta dva sta dosegla najvišjo oceno na tem ocenjevanju. Vsa ta vina lahko poizkusite ali kupite na kmetiji Anton
Perko na Spodnji Velki. Dobimo se ob dobri kapljici.
Ivan Klobasa
Angela Pojbič, kmečki turizem – včeraj, danes, jutri
Pogovarjal sem se z Angelo Pojbič o njeni življenjski poti in o kmečkem turizmu.
Angela se je rodila v revni družini davnega
leta 1935. Oče in mati sta imela štiri otroke.
Svojo mladostna leta je preživljala doma z
delom po različnih kmetijah, v sadovnjakih,
na njivah, vinogradih in gozdovih, kjer so
pripravljali les za kovačijo, ki jo je upravljal
njen oče.
V letu 1953 se je spoznala z Jožetom, se z
njim poročila in kupila kmetijo v Sladkem
Vrhu 53. V zakonu so se rodili otroci Jožica, Angelca, Franc, Marjan, Anton, Danilo,
Marinka in Radko. Vsak si je ustvaril svojo
družino in našel zaposlitev. Posebej omenjam sina Franca, ki je zaposlen v slovenski
vojski ter Marjana, ki je v drugem mandatu
državnega zbora kot poslanec.
Izučila se je za kuharico in nato opravljala delo v osnovni šoli na Vranjem Vrhu, v
Sladkem Vrhu in nazadnje v gostišču Lovski
dom na Vranjem Vrhu.
Ob svojem delu je razmišljala, da bi imela
svoj kmečki turizem. Tako je leta 1985 med
prvimi v takratni skupni občini Pesnica odprla kmečki turizem POJBIČ na svoji kmetiji. S svojo dejavnostjo se je prebijala kljub
številnim težavam, saj ni bilo posluha za
pomoč, le obljube, pa naj si bo to s strani takratne občine ali krajevne skupnosti. Obiski
gostov so bili v vzponu in padcu, še posebej
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
zaradi slabe dovozne ceste. Po dobrih desetih
letih dokazovanja ji je vendarle uspelo dobiti
ustrezno cesto, seveda ob znatnem lastnem
financiranju. Takratna krajevna skupnost in
sedanja občina namreč nista imeli posluha.
Ponudba na kmečkem turizmu je bila in je
pestra, saj nudi različne jedi in domačo pijačo. Znana je po ribezovem vinu ter ocvrtih
govejih prašnikih. Pri njej so ljudje slavili birmo, obhajilo, krst, rojstne dneve in še
mnogo drugega.
Angela večkrat opozori na različnost in neenakost kmečkih turizmov, še posebej na tiste posameznike, ki so od države in občine
prejeli veliko denarnih sredstev, pa na koncu
kmečkih turizmov tam ni. Tako je občina
naredila bogate in revne kmečke turizme.
Prav slednji pa so morali svoje prihranke
nameniti obstoju (pri tem se ji utrnejo solze
po licu).
Danes se Angela preživlja kot upokojenka,
enako tudi njen mož Jože. Ohranila pa sta
kmečki turizem, na katerega še vedno prihajajo različni gostje, čeprav se recesija dobro
pozna.
Svojo prihodnost vidi Angela Pojbič v sodelovanju, saj se kaže velika potreba po različnih informacijah, po obveščenost občanov
in turistov, za kar bi morala poskrbeti občina. In tukaj gre za boljšo prepoznavnost,
ustreznejše kažipote, za večjo angažiranost
občine, turističnih in drugih društev. Le
medsebojna povezanost in urejenost okolja,
za katerega skrbijo tako zasebniki, občina in
država, lahko obrodijo sadove. Opozori pa
tudi, da država s svojimi programi in politiko v zadostni meri ne poskrbi za mlade, ki bi
se odločali za kmetovanje.
Na koncu si želi, da bi imeli domačini delo,
da bi bilo več strpnosti, spoštovanja, zaupanja in boljših medsosedskih odnosov. Tako
bi se ljudje tudi lažje odločili za sprostitev in
obisk na kmečkih turizmih.
Vlado Marinič
29
Društva
Ludi so gučali
Ko praznujemo dan knjige vam prinašamo pripoved o novi knjigi, ki so jo soustvarjali tudi pripovedovalci iz našega
kraja. To je zgodba o tukajšnjem človeku,
ki je po napornem delu rad počel marsikaj.
Naša naloga je, da to, kar je delal in o čemer pripoveduje tukajšnji človek ohranjamo, da zapisujemo predvsem za tiste, ki
so mlajši od nas, ki se še učijo spoštovati
in ljubiti domačo besedo in domačo pesem. Govorili bomo o povedkah iz zahodnih in osredjih Slovenskih goric, zbranih
v tej knjigi.
S temi besedami je prof. Lidija Šalamon,
po pozdravnem govoru predsednika
Društva upokojencev Velka Franja Bezjaka, pričela predstavitev in pogovor o
34. knjigi iz zbirke Glasovi, katero izdaja
celjska Mohorjeva družba, o knjigi Ludi
so gučali avtorjev Elizabete Ajtnik, Alojza Peserla, Milene Lozar in Jelke Pšajt.
O knjigi so se pogovarjali glavna urednica zbirke glasovi dr. Marija Stanonik,
akademska prof. dr. Zinka Zorko, ki je
poskrbela za narečni pregled, Alenka
Veber, urednica knjižnih izdaj pri celjski
založbi Mohorjeve družbi in že omenjena prof. Lidija Šalamun, ki je knjigo
jezikovno pregledala, ter avtorice Elizabeta Ajtnik, Milena Lozar in Jelka Pšajd.
Žal se Alojz Peserl predstavitve ni mogel
udeležiti.
Seveda so sodelovali tudi pripovedovalci zgodb ter številni domačini, kateri so
se udeležili tega prijetnega in poučnega
popoldneva. Z veseljem smo prisluhnili
pripovedovalcema Rojevemu Frančeku
ter Kajbičevi Treziki, ki je pri svojih 93.
letih slikovito pripovedovala zgodbe iz
preteklosti prav v našem narečju, na katerega smo že skoraj pozabili. Seveda ni
pozabila večkrat poudariti, da je vse to
»živa resnica«.
Uradno je pogovor zaključil župan občine Šentilj Edvard Čagran, ki je spet
izrekel nekaj laskavih besed o Velki in
njenih prebivalcih.
Druženje se je nadaljevalo še pozno v
noč ob kozarčku rujnega, obudili smo še
marsikatero zgodbo, porodile so se nove
ideje, kako jih ohraniti in zapisati.
Na koncu bom zapisal samo v slogu naslova knjige »Ludi so gučali, pa še bojo
gučali«
Leopold Methans
30
Namestitev ptičjih
gnezdilnic ob Šentiljski
planinski poti
Planinsko društvo Paloma Sladki Vrh, odsek za varstvo narave, je v skladu z letnim programom dela in v počastitev
letošnjega dneva zemlje, v petek, 20. marca 2009, izvedel PLANINSKO DRUŠTVO
naravovarstveno akcijo »Namestitev ptičjih gnezdilnic« na »PALOMA« SLADKI VRH
Sladki Vrh 7, 2214 Sladki Vrh
Šentiljski planinski poti.
Na svečanem dogodku so sodelovali člani Planinskega društva, učenci in učitelji Osnovne šole Sladki Vrh in stanovalci Zavoda Hrastovec-Trate,
ki so izdelali dvajset gnezdilnic.
Učenci Osnovne šole so pripravili zelo lep, prisrčen kulturni program. Strokovnjak iz
Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije nam je povedal veliko zanimivega
o pomenu in koristnosti nameščanja gnezdilnic. Pravilno namestitev je tudi praktično
prikazal in nas spomnil, da tudi vsak sam doma, na svojem vrtu, lahko na podoben način veliko naredi za ptice. Še posebej je poudaril koristnost ptic in njihovo ogroženost
zaradi različnih človekovih dejavnosti, ki ogrožajo njihov obstoj. Zaradi tega smo dolžni, da jim pomagamo. Otroci so z velikim zanimanjem poslušali in mu tudi postavljali
vprašanja. Nekaj gnezdilnic smo nato namestili v Sladkem Vrhu ob osnovni šoli, ostale
pa na delu Šentiljske planinske poti ob reki Muri, od Belega vrha proti Ceršaku. Za
zaključek nam je ornitolog omogočil pogled pokrajine skozi teleskop z najvišje točke
na Belem vrhu.
V času nameščanja gnezdilnic smo se pogovarjali tudi o nameravani gradnji hidroelektrarn na reki Muri in se spraševali, ali je zaradi nekaj elektrike, res pametno uničiti
zadnjo večjo slovensko reko, ki je ostala še razmeroma nedotaknjena in ki s svojim
porečjem nudi zadnja prebivališča mnogim živalskim in rastlinskim vrstam.
Na koncu smo se člani Odseka za varstvo narave dogovorili, da bomo gnezdilnice vsako leto, ko bodo ptice končale gnezditve, očistili.
Najlepše se zahvaljujemo vsem sodelujočim, še posebna zahvala pa velja Željku Šalamunu, predstavniku Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Darko Lorenčič,
Odsek za varstvo narave PD Paloma
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Društva
Uničevanje Šentiljske poti
Planinsko društvo Paloma je leta 2001 uredilo Šentiljsko planinsko
pot, na katero smo planinci zelo ponosni. Pot poteka čez čudovite
griče, ozke dolinice, ob reki Muri, mimo veliko kulturnozgodovinskih spomenikov, s čudovitim razgledom na vse strani neba,
daleč naokrog. Prav zaradi teh lepot jo vsako leto obišče vedno več
pohodnikov iz vse Slovenije in tudi tujine.
Žal pa smo vedno pogosteje priča objestnim vožnjam s kros in
enduro motorji in štirikolesniki po tej poti, ki je na enem delu tudi
Obmejna panoramska pot in Keltska pot. Del poti od Novin proti
Ceršaku je praktično spremenjen v moto kros progo.
Želeli bi opozoriti, da je vožnja z motornimi vozili po planinskih
poteh, kolovozih, poteh za spravilo lesa in brezpotjih prepovedana. Dovoljena je samo na zato urejenih poligonih.
Del poti, od Ceršaka proti Belemu Vrhu, ki smo jo na najbolj
strmem delu zavarovali z leseno ograjo in lesenimi stopnicami,
je uničen. Z zobatimi gumami kros motorjev so izruvali in polomili lesene stopnice, pot pa se na določenih delih spreminja v
globok klanec. Prej lepa, uhojena ozka pešpot, porasla s travo, se
spreminja v blatno, razrito moto kros progo. Neposredno v bližini
planinske poti je tudi motokros proga na kmetijskem zemljišču.
Planinci smo ob takšnih dogajanjih razočarani, saj se s takšnim
početjem uničuje trud planincev in tudi sredstva, ki so bila vložena v to pot s strani Občine Šentilj. Območje je tudi v režimu
Nature 2000 in bi zato na to območje morali še posebej paziti.
Tudi na Brlogo namesto planinske poti vodi blatna in razrita moto
kros proga, ki je že tako široka in globoka, da jo opazimo že, ko se
peljemo po avtocesti in se ozremo proti kapelici na Brlogi.
Takšno stanje ne more biti v ponos krajanom, niti občini Šentilj,
ki veliko stavi na razvoj turizma. Do pred kratkim smo bili od pohodnikov deležni samih komplimentov o lepoti tukajšnje narave
in urejenost poti. Nas bo počasi postajalo sram?
Najbolj bi bili veseli, če bi ta članek spodbudil razmišljanja in potrkal na vest tistih posameznikov, ki to počnejo in mogoče po tej
poti spoznajo, da njihovo početje ni v ponos nikomur, še najmanj
pa njim samim.
Veseli bi bili tudi, če bi vsi, ki so temu priča, na ustrezen način
pokazali, da tega ne odobravajo in obvestili policijo.
V kolikor pa nam ne uspe pri teh posameznikih, pa upamo, da
bodo to pisanje prebrali tisti ljudje, ki so na ustreznih mestih in
položajih državnih institucij in ki so poklicani in za to tudi plačani, da naredijo, kar jim nalagajo njihove dolžnosti.
Ne smemo dovoliti, da nekaj posameznikov uničuje našo naravo
in uničuje ugled našega kraja.
Darko Lorenčič, odsek za varstvo narave PD Paloma
Planinci PD Paloma skrbimo
tudi za okolje Ribniške koče
Čeprav je največja skrb našega planinskega društva organiziranje izletov, pohodov in vzponov v visokogorje, posvečamo del
naših aktivnosti tudi skrbi za čisto okolje.
V okviru te dejavnosti smo v mesecu juniju izvedli dve akciji. Za
prvo akcijo, ki je bila 14. 6. 2009, se nas je zbralo kar za cel avtobus. Z njim so se zapeljali do Ribniške koče in si tam razdelili
delo. Dve skupini sta se podali na zbiranje odpadkov ob Slovenski planinski transverzali. Prva se je odpravila od Ribniške koče
proti Lovrenškim jezerom, druga pa proti Črnemu vrhu. Ugotovili sta, da so pohodniki postali bolj osveščeni in so pustili manj
odpadkov na Pohorju. Zaradi tega vreče pobiralk ob vrnitvi na
Ribniško kočo niso bile polne.
Marija Manko in Marija Plesnik se vračata z odpadki
Večina udeležencev čistilne akcije je ostala pri Ribniški koči.
Moški so kosili travo okoli koče in apartmajev, ženske pa so
opravile generalno čiščenje apartmajev. Planinci z obrtnimi
spretnostmi so odpravljali napake na opremi in napravah, drugi
pa so očistili okolico koče in apartmajev ter odstranili odpadke
in navlako.
Ob koncu obnove kuhinje na Ribniški koči,
ki je sedaj urejena v
skladu z zahtevami
za to dejavnost, smo
opravili tudi popis
opreme in inventuro
osnovnih sredstev v
koči in apartmajih.
Drugo akcijo pa smo
izvedli skupaj z lovci
in drugimi ljubitelji
narave 20. 6. 2009.
V njej smo namestili
tablo, ki opozarja na
škodljive posledice, ki
jih ima vožnja s kolesi
in motornimi vozili
Kosilnico je moral kosec prinesti s seboj po gorskih brezpotjih.
Ivan Velikogne, Franc Perko
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
31
Društva
Šentiljski upokojenci smo zborovali
Društvo upokojencev Šentilj je imelo ob začetku leta 2009 373 članov. Na zboru članov, 25. marca, smo pregledali naše delo v preteklem letu in sprejeli program dela za letošnje leto. Člani zbora so bili
s poročili, ki jih je pripravil UO, zadovoljni in so jih sprejeli. Prav
tako so sprejeli tudi predlagane plane za delo v letošnjem letu.
V razpravi je Dušan Šrok opozoril na dejstvo, da imamo v Šentilju
mnogo novih ulic, da pa le redke nosijo imena ljudi, ki so veliko
prispevali za ohranitev slovenskega značaja kraja in njegov napredek. Posebej je omenil župnika Matijo Kelemino, župnika Evalda
Vračka in Vlada Pipana. Predlagal je, da odgovorni v Občini, pri
poimenovanju novih ulic to pripombo upoštevajo. Prisotni so ta
predlog podprli.
Udeleženci letovanja pred odhodom domov
Po zboru pa smo se lotili izvrševanja sprejetih planov. Od 17. do 24.
aprila smo bili na letovanju v domu ZDUS Delfin v Izoli. Tudi letos
je bilo premalo zanimanja za to letovanje med šentiljskimi upokojenci. Zato smo nanj povabili upokojence iz sosednjih društev, ki
so se nam z veseljem pridružili. Z nami je bila celo upokojenka iz
Socerba. Na letovanju smo pred zajtrkom pridno telovadili v bazenu, čez dan pridno hodili po okolici, popoldan plavali in se zvečer
udeleževali prireditev v hotelu. Na tomboli sta dve iz naše skupine
imeli srečo, ena je celo dobila glavni dobitek.
rdeče pohodniške majice, ki nam jih je sponzoriralo podjetje ROGAČ PLUS iz Orehove vasi. Kako nam pristajajo, pa si oglejte na
sliki.
Na drugem pohodu, ki ga je vodil Edvard Breg, pa smo se z avtobusom zapeljali do Ceršaka. Ko smo izstopili iz avtobusa, nas je opazil
Rudi Rajzman iz Selnice ob Muri 10 in nas povabil na kavo. Povabilo smo z veseljem sprejeli in se okrepčali pred hojo. Postanek je bil
malo daljši, ker se ženske niso mogle odtrgati od lepih rož. Moški
pa smo občudovali izdelke iz lesa, ki jih je naredil gospodar Rudi.
Čeprav je Ceršak blizu, je za večino nas bila pot, po kateri smo,
hodili novost. Šli smo najprej po asfaltirani cesti do Povhnic, potem
skozi gozd in čez travnik do ceste, ki gre po dolini med Povhnicami
in Župnicami. Po njej smo šli do ceste, ki pelje na Kozjak pri Ceršaku, zavili na njo in na Kozjaku proti Belemu vrhu. Na Kozjaku
smo jedli prve češnje, ki jih je prinesel od doma Edi Breg. Njegova
žena Vera pa nas je pogostila s pecivom. Ko smo se okrepčali in nadaljevali pot, smo za križiščem z asfaltirane ceste zavili na kolovoz,
ki pelje proti kmetiji Dreier. Ko smo prišli iz gozda je zmanjkalo
tudi kolovoza in hodili smo po mokri travi. Pot smo nadaljevali do
Gornika, tam zavili na pot proti Poti na Očnjak in kmalu smo bili
v Šentilju.
Poleg letovanja v Izoli in pohodov smo v letošnjem letu organizirali
še dva izleta, predavanje o sodobnem zdravljenju urinske inkontinence pri ženskah in pregled holesterola in krvnega tlaka.
Organizacijo dvodnevnega izleta, za vsa štiri društva upokojencev
v naši občini, je letos prevzelo DU Velka. V začetku maja so si ogledali Prago.
Prvi letošnji izlet za člane našega društva, ni vzbudil toliko zanimanja, da bi lahko napolnili avtobus. Zato smo nanj povabili upokojence iz sosednjih društev in na ta način dosegli, da ni bilo potrebno izleta odpovedati. Če bi ga, bi bilo vsem udeležencem žal, ker je
bil izlet zelo zanimiv, poučen in zabaven. Ogledali smo si Brežice.
Čeprav vreme letos ni najbolj naklonjeno pohodom, smo bili že na
dveh. Prvega smo imenovali Jožefov pohod. Udeležilo se ga je 19
pohodnikov, prehodili pa smo pot iz Šentilja do Pavaleca na Vukovskem Vrhu in nazaj. Na njem smo med pohodnike razdelili tudi
Viteška dvorana v Brežicah
Na koncu tega članka o delu našega društva upokojencev, pa še vabilo vsem upokojencem, da se pridružijo našim kopalcem, kartačem in ročnodelskemu krožku, če imajo čas in interes za katero od
teh dejavnosti.
Ivan Velikogne
Pohodniki v novih majicah
32
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Društva
Teden vseživljenjskega učenja
V Evropskem letu ustvarjalnosti in inovativnosti smo na Osnovni šoli Sladki Vrh ter Podružnični šoli Velka prvič priredili Teden vseživljenjskega učenja, s katerim smo želeli spodbuditi vse
krajane, da je prav vseživljenjsko učenje ključ uspeha do lastnega zadovoljstva in novih priložnosti. V odraslih smo želeli spodbuditi željo po osvajanju novih znanj, željo po spoznavanju še
neodkritih svetov ter vedoželjnost, inovativnost in kreativnost.
Vseživljenjsko učenje je najučinkovitejša samopomoč pri utiranju novih poti v prihodnost ter bogatitev lastnega znanja.
Program Tedna vseživljenjskega učenja je bil uresničen s številnimi raznolikimi brezplačnimi delavnicami od 4. 5. 2009 do 19.
5. 2009, program ste lahko zasledili na plakatih po občini Šentilj
ter spletni strani Osnovne šole Sladki Vrh. Pripravili smo de-
javnosti, na katerih so udeleženci lahko spoznali, da je učenje
zabavno, koristno, da se ljudje ob učenju razvijamo osebnostno,
čustveno, duhovno in ne le intelektualno.
V življenju človek sam izbira vsa svoja vedenja in cilje, za katere
verjame, da bodo potešili in zadovoljili njegove potrebe. Naučiti
se mora prepoznavati svoje potrebe in skrbeti za zadovoljevanje le-teh. Spreminjajte svojo zgodbo o uspehu vašega življenja.
Najdite prostor za nove stvari v vašem življenju ter si olajšajte
pot do želenega cilja. Z velikim veseljem vas pričakujemo na delavnicah tudi prihodnje leto, kjer boste zagotovo ponovno našli
kaj za svojo dušo.
Smiljana Brus
Ženska kegljaška ekipa Ceršak (Ž Zoki)
Bil je lep sončen jesenski dan. Pravi dan za pohode. Sicer maloštevilna, a za zgodovino kegljačic pomembna skupina, se je tega dne podala
na pohod od Šentilja do Murskega dvora – brod. Na brodu jih pričakamo kot pravi gostitelji (mošt in pecivo).
Pa zakaj vam vse to pripovedujem, se boste vprašali. Zato, ker sta dve udeleženki tega pohoda »krivi« za nastanek ženske kegljaške ekipe v
Ceršaku. To sta Marjana Zadravec in Ana Pešl. Žal nobena od njiju več aktivno ne sodeluje v ekipi, nas pa še moralno podpirata.
V novembru leta 2004 se nas je zbralo 14 navdušenih žensk vseh starosti. Takrat še na starem kegljišču smo se družile enkrat na teden. Pogovorov, smeha in dobre volje ni manjkalo, no, vmes pa smo tudi malo kegljale. To vse je trajalo do junija 2005. Jeseni smo se ponovno zbrale,
a žal, v pol manjšem številu. Nekaj nas vseeno vztraja in vztraja.
Na pobudo moških ekip smo se celo vključile v borbene tekme. Nismo šle na rezultat, bile smo dve leti zadnje na lestvici. A nič hudega, tudi
počasi se daleč pride. Našle smo si tudi sponzorja – ZOKY'S PUB Šentilj. Na tem mestu se mu zahvaljujemo za vse (majice, startnine, pijačo,
moralno spodbudo, slikanje, itd…). Ker pa smo ženske znane po svoji
vztrajnosti in zagrizenosti, nas je danes v ekipi 7. Vztrajamo, treniramo,
se trudimo, se družimo in se imamo fajn. Na novem, lepem in urejenem kegljišču pa je še lepše. Ker pa nas je lahko tudi prepričati v nove
izzive, smo se lansko jesen odločile in se udeležile tekmovanj v 2. OTS
ligi Maribor. Ni nam bilo žal. Pridobile smo nova poznanstva, izkušnje,
spoznale tudi druga kegljišča.
S pomočjo sponzorja Zlatka Ferka imamo enotne trenirke, majice in
športne hlače. Pa ne samo to, še za družabni del poskrbi in se z nami
veseli, če nam kdaj uspe na tekmi dobro podirati keglje.
To je na kratko - kaj in kako delamo, kako se imamo. Želele bi imeti še
več članic v ekipi. Zato ženske, odločite se in pridite, ne bo vam žal.
Irena Pivec Bračko
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
33
Društva - obvestila
KMN Šentilj-Sorriso caffe uspešno končal sezono
2008/2009 v občinski ligi malega nogometa Maribor
Klub malega nogometa Šentilj je tudi letos uspešno končal igranje v občinski ligi malega nogometa Maribor, ki jo organizira MNZ Maribor. Liga se po kakovosti primerja z drugo slovensko ligo, nekateri klubi pa tudi s prvo. Dokaz za
to je v preteklosti bilo pokalno tekmovanje, saj so klubi iz občinske ter tretje lige izločali klube iz druge in prve lige.
KMN ŠENTILJ SORRISO CAFFE zaseda v realnosti v sezoni 2008/2009 v Občinski ligi malega nogometa Maribor končno 6. mesto
izmed 14 ekip oziroma klubov.
KMN ŠENTILJ se za sezono 2008/2009 zahvaljuje vsem svojim sponzorjem in donatorjem: Tjaša Belna s.p./SORRISO CAFFEglavni »veliki« sponzor, Bojan Belna s.p.,
Marijan Pojbič, Adrijana Kučan s.p./BAR
IZBA, Janko Zgozdnik s.p./TRGOVINA
TI&KA.
Prav tako se KMN Šentilj zahvaljuje vsem
svojim igralcem, ki so letos igrali za naš
klub, ter vsem podpornim članom. Zahvala
gre tudi navijačem in navijačicam, ki so nas
letos obiskovali na tekmah. Iskrena hvala
vsem za sodelovanje in podporo. In veselimo se sodelovanja v novi sezoni. Vabimo
vas tudi k ogledu naše spletne strani (http://
www.kmnsentilj.si/), kjer boste našli zanimive podatke in slike.
OU KMN ŠENTILJ
PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO
GLASILA ODDAJTE
V ELEKTRONSKI OBLIKI NAJKASNEJE DO
30. SEPTEMBRA 2009
NA NASLOV [email protected].
Članki naj ne bodo daljši od strani in pol, saj
jih bomo morali ustrezno krajšati.
Fotografije naj bodo v ločljivosti 300 dpi.
34
Občina ŠENTILJ
Maistrova ul. 2, 2212 ŠENTILJ
Telefon: 02 65 06 200, faks: 02 65 06 210
[email protected]
Uradne ure:
-ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00
-torek od 8.00 do 12.00
-sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00
-četrtek od 8.00 do 12.00
-petek od 8.00 do 12.00
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Politične stranke
Parlamentarci iz vrst SDS v občini Šentilj
23. maja so občino Šentilj ponovno obiskali državni poslanci iz
vrst SDS. Mag. Branko Grims, kandidatka za evropsko poslanko
Zofija Mazej Kukovič, dr. Vinko Gorenak, Robert Hrovat, Milenko Ziherl, Zvonko Lah in poslanec iz naše sredine Marijan
Pojbič. Najprej so bili na obisku v Palomi, kjer so se z novim
predsednikom uprave Bojanom Rajtmajerjem pogovarjali o trenutni situaciji v Palomi, njenih poglavitnih problemih in možnostih za rešitev le teh, saj je Paloma za našo občino, največji in
najpomembnejši zaposlitveni potencial.
pri vas v lanskem letu. Celo v Palomi, kjer je bilo še lani stanje
ne izhodno, se kaže upanje na bolje. Potrebno je poudariti, da se
v teh rezultatih kaže velik trud in prizadevanja vašega poslanca
Marjan Pojbiča.«
Na sprejemu je OO SDS Občine Šentilj predstavniku vseh štirih
krajevnih organizacij RK v občini, izročil ček v višini 300 evrov
za reševanje najnujnejših socialnih problemov na tem območju.
Marta Muster
Potem so prišli na občino in prisostvovali županovi predstavitvi naše lokalne skupnosti, pozdravil pa jih je tudi predsednik
stranke v Šentilju Bojan Belna. Ta je v svojem nagovoru orisal
zgodovino strankinega začetka v naši občini in njen vzpon zlasti
pri njegovi udeležbi oz. odstotku zastopanosti v občinskem svetu občine Šentilj. Iz enega svetnika v prvem mandatu delovanja
občine, ima stranka v sedanjem sklicu sedem svetniških mest.
Uspešna pa je tudi pri rezultatih na državnozborskih volitvah.
»Mi smo skupaj v dobrih in slabih časih in delamo v teamu«, je
dejal predsednik, »in temu dejstvu pripisujemo tudi naše rezultate«. Poslanec iz Domžal Robert Horvat je prav iz teh razlogov
čestital OO SDS Šentilj in priznal, da se pri svojem delu s kolegi
v Domžalah kar precej zgleduje po načinu dela in prizadevanjih
šentiljske SDS. »Pri vas se prav zato tudi vse uresničuje, uresničili ste vse načrte, o katerih ste na primer razmišljali, ko smo bili
Doživetje za lep spomin
Vsakemu udeležencu bo najbrž ostal v lepem spominu izlet na
Notranjsko, ki ga je za svoje člane OO SDS, klub seniorjev Šentilj
organiziral njegov predsednik Jože Veltrusky 23. maja.
Ne le, da je ta dan »igralo« vreme, igrala sta ves dan in nas zabavala tudi mlada harmonikarja Simon in Damjan, pa seveda vsi tisti
»fantje«, ki so ob vsaki priložnosti nasmejali izletnike s pripovedovanjem šal. Tega vsak ne zna, nekaterim pa se prav »poda«.
Z dobrim strokovnim vodenjem vseh točk ogleda, nam je Notranj-
ska postala bližja in pustila v nas lep vtis. Je nekaj posebnega,
domačini so ponosni nanjo, zlasti pa na jezero, za katerega
pravijo, da »je in ga ni«. Gre za Cerkniško jezero in videti tole
v tem času, je prav poseben užitek, če si predstavljamo, da je ta
del pozneje, v jeseni in na zimo, pokrit z vodo, da je skratka v
tistem času tam eno največjih jezer v evropskem prostoru. No
videli smo še veliko več, tudi Rakov Škocjan, enega najlepših
naravnih lepot našega Krasa, veliki naravni most nad reko Rak
in mali naravni most v Loški dolini, pa grad Snežnik. Te naravne lepote so nekaj posebnega in jih mora človek enostavno
videti. V etnološkem muzeju, kjer domačin predstavlja živali,
ki živijo na tem območju silnih gozdov pod Snežnikom, pa
zvemo med drugim tudi to, da medved, s katerim domačini
živijo v nekem sožitju, saj so »skupaj« od nekdaj, ker je tako
hotela narava, ne ogroža človeka, da prej človek ogroža njega.
Pomislimo samo koliko živalskega teritorija si je človek tega
časa že posvojil (tole samo mimogrede, ko slišimo zahteve in
politiko države po »odstrelu« teh živali).
In, na koncu, kar se našega izleta tiče: Vse, kar bi človek dejal
ob tem, je to, da moramo priznati, da premalo poznamo našo
lepo Slovenijo.
Marta Muster
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
35
Politične stranke
OO LDS Šentilj je imel dne 12. 06. 2009 zbor članov, na katerem so potekale volitve za novo vodstvo odbora. Zbora se je udeležila
večina članov. Predlagani kandidati za funkcije so bili izvoljeni z absolutno večino. Tako je zbor mesto predsednika občinskega
odbora ponovno zaupal sedanjemu predsedniku Jožetu Hamlerju, podpredsednica je postala Marija Krstič, na mesto sekretarke
pa je bila izvoljena Jožica Srdarev.
Prisotni so tudi razpravljali o volitvah v evropski parlament, za katere menimo, da so bile za LDS uspešne, ker smo znova dobili
svojega predstavnika Jelka Kacina. Razprava je tudi tekla o zadevah z lokalnega področja občine Šentilj, v kateri so zbrani podali
precej zanimivih predlogov.
Po končanem zboru smo druženje zaključili s prijetnim kramljanjem na kmečkem turizmu Skupek.
OO LDS Šentilj
7. KONGRES DeSUS-a
Delegati DeSUS-a so 15. maja 2009 na 7.
kongresu stranke dosedanjemu predsedniku Karlu Erjavcu dodelili še en mandat. Na kongresu je bil izvoljen še 40 članski svet stranke, 10 članski izvršni odbor
in pet članski nadzorni odbor.
Stranka DeSUS se zavzema:
Za gospodarsko uspešno, socialno pravično in pravno državo. Je za družbo
svobodnih ljudi, kjer nista v ospredju
samo dobiček in rast, temveč tudi druge
vrednote, ki bogatijo vsebino življenja
vsakega posameznika, za družbo, v kateri
je pomembna poslovna morala in dobri
medčloveški odnosi.
Sprejema tržno usmerjeno gospodarstvo,
vendar s poudarjeno vlogo države pri razporejanju presežne vrednosti in socialne
varnosti vsem generacijam ter varovanju
nacionalnih interesov, ki se kažejo tudi v
skrbi za slovenski jezik in kulturo.
Smo za socialno politiko, ki bo temeljila na načelih pravičnosti, vzajemnosti in
solidarnosti.
Pokojninski sistem je utemeljen na medgeneracijski solidarnosti ter obveznem
pokojninskem in invalidskem zavarova-
nju.
Kakovosten javni zdravstveni sistem.
Za ohranitev zdravega in čistega okolja.
Podnebne spremembe predstavljajo pomemben izziv za vse nas.
Čaka pa nas spopad z gospodarsko in finančno krizo. Upamo, da bo država krizo
preživela, stranka pa bo še naprej rasla.
Člani Območne organizacije DeSUS
Šentilj smo se 4. junija udeležili tradicionalnega srečanja upokojencev Zgornje
podravske zveze, ki sta ga skupaj organizirale DeSUS in zgornje podravska zveza
DU Maribor na Snežnem stadionu pod
Pohorjem.
Na prireditvi so sodelovali tudi kandidati liste DeSUS za volitve v evropski parlament z nosilcem liste predsednikom
Karlom Erjavcem, kateri je tudi pozdravil
navzoče. Za evropske volitve se je naš slogan glasil: »ZA SOCIALNO EVROPO,
ZA VSE GENERACIJE«. Toda žal je na
volitvah zmanjkalo nekaj glasov oziroma
dober procent za mesto v evropskem parlamentu.
SPOŠTOVANE VOLIVKE in VOLIVCI,
Občinska organizacija
DeSUS Šentilj
ISKRENA HVALA VSEM VAM, kateri
ste svoj »GLAS« na evropskih volitvah
namenili DeSUS-u.
Pri pregledu rezultatov volitev smo od
parlamentarnih strank v občini Šentilj
dosegli tretji rezultat, katerega smo veseli.
Za konec še beseda o volilni kampanji.
Zelo me moti to, da slovenski politiki ne
znajo tekmovati - kdo bo boljši in kdo
ima boljši program oziroma kateri program je bolj socialno naravnan. Namesto
tega pa kdo bo koga bolj oblatil in osramotil. Upajmo, da bo naslednja volilna
kampanja bolj fer.
Franc Polanec,
predsednik občinske organizacije
DeSUS Šentilj
Zahvala volivkam in volivcem
Spoštovane občanke in občani občine Šentilj, zahvaljujemo se za vaše zaupanje, ki ste ga izkazali s svojim glasom. Ivo Vajgl nas bo
v evropskem parlamentu prav gotovo dobro zastopal. Na aprilski čistilni akciji v Sladkem Vrhu je ob druženju z vsemi udeleženci
to tudi obljubil. Držali ga bomo za besedo!
Spodbujamo vas, da s svojimi predlogi in pripombami pomagate usmerjati njegovo delovanje v evropskem parlamentu. Svoje
ideje lahko sporočate na naslova [email protected] ali [email protected]. Z veseljem jih bomo posredovali.
Zares-nova politika
Občinski odbor Šentilj
36
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Politične stranke
Delovanje občinskega sveta – moj pogled
Drage občanke in občani občine Šentilj,
za nami je prva polovica leta 2009. Občinski svet je zasedal na treh sejah. Sprejeli smo veliko stvari, vendar ne kaj dosti
novega od običajnih stvari zadnjih let. Na
sejah občinskega sveta je bilo večkrat burno, še posebej pri razpravah s strani opozicijskih svetnikov. Žal dobre razprave ne
pomenijo vedno tudi dobrih odločitev,
saj ne premaknejo glasovalnega stroja
koalicije, ki je že pred sejo dogovorjen o
glasovanju, niti za milimeter.
V svojem sedaj že drugem mandatu
sem dal tudi veliko pobud in vprašanj,
na katere sem dobil zgolj ustne odgovore, a izvedbe kasneje ni bilo. Ponavadi
se za vsako stvar, pa četudi je pomembna za varnost občanov, debata konča s
stavkom:»Ni možno, ni denarja«. Počasi
sem že obupal postavljati ena in ista vprašanja, ki jih lahko vidite tudi v zapisnikih sej občinskega sveta, ki so na voljo na
spletni strani občine. Prav o internetu in
spletni strani občine sem dal že več pobud. Projekt občinskih štipendij nikakor
ne pade na plodna tla, prav tako vzpostavitev mladinskega centra. Tudi pobude
o pomoči občanom pri spremembi namembnosti zemljišč so naletele na gluha
ušesa…
Pri potrjevanju proračunov za leti 2009
in 2010 sem zahteval ločeno glasovanje
in glasoval proti proračunu za leto 2010,
ker predvideva proračunski minus v višini 1.2 mio evrov. Opozoril sem tudi na
smešno nizko višino sredstev namenjeno
za zdravo pridelavo hrane, pa povečanje
sredstev za prevoze dijakov in študentov,
pomoči za novorojenčke…
Želim si več sodelovanja in upoštevanja
idej opozicijskih svetnikov, verjetno tudi
nisem edini. Enostavno je treba prenehati
delovati na tak način. Na zadnji seji smo
želeli v nove akte Občine postaviti nekaj
bolj demokratičnih pravil, ki bi zagotavljala tudi nekaj besede tistim, ki niso
v koaliciji, pa tudi za to ni bilo posluha.
Tako še naprej ostajamo občina, kjer koalicija nadzira samo sebe in kjer se zasedba
vsebinskih odborov ne naredi na podlagi
volilnih rezultatov. Več dialoga bo potrebnega, da se bo občina razvijala bolj
enakomerno in dovolj hitro. Opažam, da
veliko sposobnih ljudi ne želi (več) sodelovati pri delovanju občine, saj ne vidijo
smisla, če so vse njihove ideje zavrnjene.
Ker sem vztrajen optimist, upam, da bo
druga polovica leta boljša in, da se bomo
ob zaključku leta lahko veselili vsaj kakšnega simboličnega projekta, ki ga bo
na predlog koga izven koalicije občina
realizirala.
ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste me podprli na evropskih volitvah. Bil sem izredno vesel rezultatov na domačih voliščih, saj sem na
nekaterih dobil veliko večino oddanih
glasov. Zadovoljen sem tudi z rezultatom
na splošno, še posebej velikim številom
preferenčnih glasov, še bolj pa z odzivi
ljudi.
Stranka mladih Slovenije še naprej vztraja pri brezplačnih vrtcih za vse otroke. V
povezavi z Evropskimi Zelenimi pa predlagamo takšno spremembo načina delovanja
gospodarstva, ki lahko pomeni učinkovit
izhod iz krize. Gospodarstvo mora temeljiti na pozitivnem odnosu do človeka in
narave in ne sme producirati socialnih
problemov. Politika mora slednjemu dati
pravo smer s sprejetjem dobre zakonodaje.
Lep pozdrav,
mag. Darko Krajnc,
predsednik SMS
Seznanitev z gradnjo v Šentilju
Vse zainteresirane kandidate, ki želijo postati lastniki novih komfortnih stanovanj v mirnem in urejenem
predelu centra Šentilja (za kmetijsko zadrugo), obveščamo, da lahko dobijo vse potrebne informacije o načrtovani novogradnji na sedežu družbe Konstruktor VGR d.o.o., Jadranska ulica 25/a, Maribor ali po telefonu,
kontaktna oseba ga. Marjana Gajšek, tel. št. 02 613 01 50 in Primož Pinter, tel. št. 02 613 01 48.
Za načrtovani objekt imamo izdelano projektno dokumentacijo in pridobljeno vso ostalo potrebno dokumentacijo. V pritličju načrtovane novogradnje so predvideni lokali za mirno-zdravstveno dejavnost, v nadstropju in obeh mansardah, pa komfortna sodobna stanovanja v velikosti od 48 m2 do 90 m2.
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
37
Iz zgodovine
680 let Šentilja
V škofijskih knjigah sekovske (graške)
škofije je današnji Šentilj leta 1409 označen kot Sankt Gilgen in dem Puheln. To
krajevno ime je tako zapisano tudi v Zahnovem »Seznamu krajevnih imen Štajerske« v letih 1426, 1450 in 1490. Pozneje so
zanj namesto Gilgen začeli rabiti latinsko
besedo Aegydi in tako se je med Nemci
udomačil naziv Sankt Aegydi. Slovenci pa
so ohranili stari naziv Gilgen in ga po svoje v narečju prikrojili v Ilgo, kot na primer
Ilgovo, Ilgova nedelja. Prvič je bilo ime
kraja Sv. Ilj zapisano v slovenskem jeziku
leta 1854 v uradnem listu dežele Štajerske.
Šele v času narodnega prebujenja v drugi
polovici 19. stoletja so kraj v obeh jezikih
začeli imenovati Sv. Ilj in Št. Ilj v Slovenskih goricah, po drugi svetovni vojni pa so
ga preimenovali v Šentilj.
Župnija Sv. Ilj je bila ustanovljena leta
1784, pred 225 leti. Pred tem je bila podružnica jareninske prafare. Cerkev v
današnji podobi so zgradili pred 200 leti,
njen zvonik pa je 30 let mlajši. Ker je stara cerkev stala na robu fare in na močvirnem terenu, so nameravali novo postavili
bolj sredi fare, na vidnem in razglednem
»Žunkovičevem koglu« nad današnjo železniško postajo (Lilekov breg), kjer bi
postavili tudi župnišče in šolo, vendar za
to med farani ni bilo soglasja. Ob cerkvi
je v dolgih stoletjih nastajal »stari« Šentilj,
katerega podobo
si predstavljamo v njegovi zgodovini do
začetka petdesetih let prejšnjega stoletja.
Letos je cerkev po zaslugi župnika Janeza
Horvata dobila novo poslikavo, ki bo zaradi svoje monumentalnosti gotovo privabila veliko občudovalcev od blizu in daleč.
Kopija najstarejšega zapisa imena Kresnice in Šentilja iz leta 1329, ki je bil najden v
deželnem arhivu v Gradcu.
še zadnjih dvajset let »furmanske ceste« s
konjskimi vpregami, ob njej pa je nastalo tudi več gostiln in obrtniških delavnic.
Domačini so jo dolga desetletja imenovali
»velika steza«. Asfaltirali so jo leta 1934.
Danes sta to Dunajska in Mariborska cesta.
Prva šola v Šentilju
V Šentilju so ustanovili šolo davnega leta
1787 v takratni mežnariji, ki stoji še danes.
Šentiljski rodoljubi pa so pred 140 leti, leta
1869, blizu nje postavili slovensko šolo,
ki, razpadajoča, kazi podobo današnjega
Šentilja.
Južna železnica Dunaj – Trst
Gradnja najpomembnejše avstro-ogrske
dvotirne železnice Dunaj – Trst je v letih
1842 do 1846 dodobra spremenila podobo Šentilja od cerkve do železniške postaje
s predorom pod razvodjem med Muro in
Dravo in »zidanim mostom« čez progo
pri današnjem prosvetnem domu. Postajališče so najprej načrtovali pod cerkvijo
v starem Šentilju. Po potresu leta 1895 so
brežine na obeh straneh predora utrdili s
kamnitimi ploščami. Leta 1946 so en tir
med Mariborom in Špiljem premestili v
Bosno.
Cesarska cesta Dunaj – Trst
Prvič se je Šentilj odprl v svet z zgraditvijo »cesarske« ali merkantilske ceste Dunaj
– Trst v letih 1824 do 1827 in z njo ujel
S cesto in železnico se je Šentilj začel odpirati proti Mariboru, še posebej po letu
1859, ko se je župnija vključila v mariborsko škofijo.
Nekaj dogodkov, ki so oblikovali
Šentilj ali ponesli njegovo ime po
svetu
38
Poštni urad
Prvi poštni urad je leta 1869, pred 140 leti,
odprl trgovec Alojz Swaty, ki se je tistega
leta priselil z Dunaja. Hišo s trgovino in
prvo pošto so podrli leta 1958, ko so zgradili novi odsek nekoč »cesarske ceste« po
desni strani železniške proge od predora
do železniške postaje.
Baumanova slivovka
Leta 1888 je Ivan Bauman kot plod družinske tradicije v Štrihovcu pri železniški
postaji postavil žganjarno in njegova slivovka je ponesla dober glas Šentilja po
vsej deželi Štajerski. V letih pred prvo svetovno vojno je povprečno predelal 15 vagonov sliv v okrog 250 hektolitrov slivovke. Njegov sin Josip Bauman je leta 1922
s hišnimi recepti uvedel tudi proizvodnjo
pelinkovca in ruma, pozneje pa še likerjev,
drugih žganih pijač in sadnih sirupov.
Po drugi svetovni vojni se je »Veležganjarna Šentilj« razvila v tovarno »Apis«, ki je
dajala kruh mnogim domačinom. Žal so
jo kot del mariborske tovarne Talis bili
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Iz zgodovine
pred leti zaradi napačnih poslovnih odločitev takratne politike primorani zapreti.
jala iz Avstrije, prvi transformator pa so
postavili čez progo pri železniški postaji.
Slovenski dom
Nemci so leta 1903 postavili nemški dom,
v katerem je danes zdravstveni dom. S pomočjo celotne slovenske javnosti so narodni bojevniki za slovenski Šentilj z županom Franjem Thalerjem leta 1910 njemu
nasproti postavili Slovenski dom, simbol
odpora proti germanizaciji slovenske severne jezikovne meje. Ta se je dokazal tudi
z množičnim pristopom k majniški deklaraciji leta 1917 in Maistrovim borcem leta
1918. V drugi svetovni vojni je tudi Šentilj
kljub težkim pogojem sodeloval v narodnoosvobodilnem boju proti nemškemu
okupatorju.
Cesta Šentilj – Spodnja Velka in žičnica do Sladkega Vrha
Tovarno v Sladkem Vrhu so postavili leta
1873, v Ceršaku pa leta 1888. Ko so postale prometne povezave prek Avstrije predrage, so leta 1927 zgradili cesto Šentilj –
Spodnja Velka z odcepoma proti Ceršaku
in Sladkemu Vrhu, material zanjo pa so iz
starega Šentilja dovažali po ozkotirni železnici. Še do nedavnega smo jo imenovala
»nova steza«.
Dve leti prej so pri železniški postaji postavili skladišče in tovorno žičnico do tovarne na Sladkem Vrhu.
Državna meja in mejni prehod Šentilj
Državna meja med Republiko Avstrijo in
Kraljevino SHS je trajno opredelila vlogo
Šentilja v njegovem nadaljnjem razvoju in
življenju ljudi ob njej.
Določena je bila s sanžermensko pogodbo
10. septembra 1919. V Šentilju je po plebiscitu postala to tudi narodnostna meja, ob
njej pa je občina Šentilj zgubila štirinajst
posestev lastnikov iz Špilja.
Prav gotovo je ime Šentilja najdlje po svetu
ponesel mednarodni mejni prehod, ki je bil
postavljen po koncu prve svetovne vojne
med novonastalima državama Republiko
Avstrijo in Kraljevino SHS. Maloobmejni
promet je bil uveden leta 1921, prvo »carinarnico« pa so postavili leta 1932. Skupaj
z državno mejo je povzročil priseljevanje
uradnikov iz drugih delov takratne države
in tako v marsičem spremenil dotedanje
vaško življenje. Po drugi svetovni vojni,
v obdobju večje politične in gospodarske
liberalizacije v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je postal največji mednarodni
mejni prehod v Jugoslaviji, ob njem pa so
se razvile številne državne in gospodarske
organizacije. V prvi polovici leta 1978 ga
je prestopilo kar devet milijonov potnikov,
predvsem v času »kavnega turizma«.
Se pa starejši spominjajo tihotapstva čez
državno mejo med obema vojnama in ilegalnih prehodov čez zeleno mejo po drugi
svetovni vojni.
Konec leta 2007 je mejni prehod z vstopom Slovenije v schengensko območje
evropske unije prenehal delovati, z njim
pa tudi večina dejavnosti ob njem.
Prva žarnica
Prva električna žarnica je zasvetila 27. januarja 1927 v Baumanovi gostilni v Štrihovcu 15, električna energija pa je priha-
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Prvi vodovod
Načrtovanja vodovoda s Kresnice se je že
leta 1932 lotil ing. agronomije in trgovec
Petar Miović iz Štrihovca, vendar akcija
zaradi gospodarske krize ni uspela. Začetek šentiljskega vodovoda zato sega v leto
1960, ko je pritekla prva voda iz Ceršaka.
»Novi » Šentilj
Medtem ko je podoba starega Šentilja
dolga stoletja ostala dokaj nespremenjena, je od leta 1951 rasel novi Šentilj s postavitvijo prosvetnega doma, prvega od
sedmih stanovanjskih blokov leta 1958 in
naseljem nad njim, športnim igriščem leta
1962, vrtcem leta1966 in novo šolo leta
1977, novo železniško postajo leta 1980 in
leta 2002 posodobljenim distribucijskim
centrom Palome, sladkogorske tovarne
papirja. Leta 2002 se jim je pridružila še
upravna stavba občine s pošto, knjižnico
in drugimi dejavnostmi, od lani je v njej
tudi banka. Zadnja leta podobo Šentilja
spreminjajo prijetni stanovanjski zaselki,
ki jih gradi podjetnik Bojan Belna. Od lani
je tudi novi vrtec in prizidek k šoli.
Vojna za Slovenijo 1991
Ob agresiji jugoslovanske armade na
mejne prehode v Sloveniji se je Šentilj še
tretjič boril za domovino. Njegovo ime je
spet poneslo po svetu, saj je bil šentiljski
mejni prehod edini obranjen in odprt ves
čas vojne.
Avtocesta in semafor
Prvo avtocesto proti Mariboru so začeli
graditi med drugo svetovno vojno in je
njena trasa na desni strani železniške proge v Cirknici vidna še danes.
Dokončno pa je podobo Šentilja v dobrem in slabem spremenila avtocesta, katere prvi del s semaforiziranim križiščem
je bil po številnih spremembah projektov
predan prometu šele v samostojni državi
Sloveniji leta 1991, nadaljevanje proti Mariboru pa leta 1996.
Supermarket Tuš in zabavišče Mond
Gospodarsko podobo Šentilja po ukiniti
turističnih dejavnosti in obmejnih služb
po uvedbi shengenske meje popravljata
predvsem sodobna trgovina Tuš, ki nudi
svoje storitve tudi širšemu okolju, in zabavišče Mond, ki se je ob začetnem strahu
pred njegovimi negativnimi posledicami
razvilo v prijazno družabno stičišče. Pred
leti pa je v Šentilj vabila daleč naokrog
znana diskoteka Yukatan.
Občina Šentilj
Cesarica Marija Terezija je leta 1748 izvedla popis posestev in na njegovi osnovi
ustanovila katastralne občine, ki v obliki
katastrov na našem področju obstajajo še
danes. Vodili so jih župani. Po revoluciji
in propadu fevdalizma leta 1848 so bile te
občine leta 1849 preoblikovane v upravne
občine, ki so ostale vse do začetka druge
svetovne vojne. Današnja občina Šentilj
predstavlja nov mejnik v razvoju našega
kraja. Zaživela je 1. januarja 1995, leto
pozneje pa je privzela grb, zastavo in svoj
praznik. Sestavljajo jo krajevne skupnosti
Ceršak, Sladki Vrh, Šentilj in Zgornja Velka, ustanovljene leta 1962, in je po velikosti podobna komuni Šentilj v letih 1955 do
1958.
O društvih in več o zgodovini Šentilja pa
v prihodnjih številkah Glasila in priložnostnih edicijah.
Upam, da mi je v tem prispevku uspelo
predstaviti dogodke, ki so oblikovali kar
dolgo in burno zgodovino Šentilja do današnje podobe in prijaznega duha. Z njo
se lahko ponašamo v širšem slovenskem
prostoru, utrjuje pa naj domoljubno zavest in pripadnost domačemu kraju.
To nalogo se bo trudilo izpolnjevati tudi
Domovinsko društvo generala Maistra
Šentilj, ki smo ga ustanovili ob 90-letnici
bojev za severno mejo in 135-letnici rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra
– Vojanova ob letošnjem prazniku občine
Šentilj.
Podatki iz obdobja do leta 1970 so povzeti
iz kronik Antona Šeška.
Bruno Jelenko
39
Iz zgodovine
Vaški posebneži – ovtar Očkerl
Nekoč, ko so v vinogradih bili pridelki manjši, se je povečini pil jabolčnik, kateremu so rekli tudi »tükla«. Ime tükla je dobil po načinu
pridelave. Revnejši ljudje niso imeli stiskalnic z mlinom ali kamni za
mletje, zato so jabolka nasuli v kad ali na krnico (veliko leseno korito
od stiskalnice) ter jih z udarci lesenih »pehov »zdrobili v brozgo, iz katere so iztisnili jabolčnik ali tüklo. Tako so pridobivali jabolčnik kočarji
ter viničarji, večji kmetje pa so imeli svoje vinograde posajene s šmarnico, kar je bila avtohtona sorta belega grozdja pri nas. Naprednejši
pa že vinograde s cepljenimi sortami belega grozdja, ki so ga preprosto imenovali »amerikanar«, to pa zato, ker je bil cepljen na podlago
ameriških sort, ki so bile odporne na trtno uš ter druge bolezni, ki so
uničevale trto.
Franc Koren ter prva nevesta
Kopanje v vinogradu na Sp. Velki
Prav zaradi tega, ker je pravega vina bilo malo, so pazili na vsako jagodo
v vinogradu. Otroke so učili in jim vcepljali v zavest, da je kraja grozdja
največji greh, pa četudi bi si odtrgal samo eno jagodo, da si poteši žejo;
še večkrat pa lakoto, katere je edino bilo v izobilju. Skoraj smešno, toda
žalostno pa je bilo, da niso skoparili pri vinu, ki je včasih teklo kar v
potokih kot se radi izražamo. Pripovedovala mi je znanka, da je že v
pozni nosečnosti šla utrujena in žejna mimo vinograda, premamilo jo
je dišeče in zrelo grozdje in si je odtrgala nekaj jagod »samo za moč, da
lahko nadaljujem pot«. To dejanje ji je vedno kljuvalo v zavesti, počutila
se je krivo prav zaradi vzgoje iz otroštva. Trdila je, da je hčerka, katero
je rodila, imela znamenje v obliki grozda na vratu, katero je bilo posledica te njene kraje. Seveda pa v vseh ni bil zakoreninjen strah ali pa ni
bilo vzgoje, da se grozdja ne sme krasti in so si ga kljub temu privoščili
v tujem vinogradu. Da bi preprečili kraje, so si gospodarji najeli posebne čuvaje, imenovane ovtarje. Ovtar je bil strah in trepet otrok, starejši
fantje pa so mu včasih tu in tam ponagajali. Ponavadi so prežali nanj,
ko je šel od gospodarja, kateremu je poročal o svojem nadzorovanju
vinograda. Obložen z dobrotami, katere je prejel za plačilo, je rad zaspal med trsi. Toplo sonce in poln želodec sta ga potegnila v prijeten in
trden spanec, takrat pa so mu poskušali odvzeti in zlomiti palico, ki je
vedno bila ob njem kot zaščitni znak, obenem pa tudi orožje, s katerim
je preganjal nepridiprave iz vinograda. Zlomljena palica je bila za ovtarja največja sramota, izgubil je zaupanje pri gospodarjih večkrat tudi
svojo službo in s tem tudi svoj skromen prihodek.
Ovtarja Očkerla, ki naj bi bil nekje iz fare svetega Ruperta, kjer je tudi
pokopan, se še spominja marsikdo. Hodil je po naših krajih in služil pri
kmetih. Ljudje se ga spominjajo kot visokega moža z grobim okorelim
glasom, povečini je hodil bos , čevlje ali škornje, če jih je sploh kdaj
imel, pa je imel oprtane na palici preko ramen. Ko so ga spraševali, če
ga nič ne zebe, je dejal » naj me le zebe, zakaj pa mi kar šuhov küpijo.«
Pripovedujejo, da mu je nekoč nek kmet podaril nove usnjene škornje,
da ne bi hodil bos v poznem jesenskem mrazu, on pa jih je zavihtel preko ramen in jih ob prvi priložnosti prodal ter dobiček spustil po grlu.
40
Franc Koren znan godec na harmoniko, muzikant, ki je igral na neštetih gostijah ter ob drugih priložnostih za veseljačenje, je vedno znal in
še zna s svojim mehom razveseliti ljudi ter spraviti na plesišče še tako
»trdega« plesalca, mi je pripovedoval, da je Očkerl bil redni gost skoraj
na vseh gostijah. Povabil se je kar sam in se pridružil muzikantom, ki
so ga radi sprejeli medse, bil je deležen vseh dobrot iz njihove vedno
dobro obložene mize. Na njegov račun so zbijali šale in tako zabavali
goste. Nekoč so ga posadili na lesen voz in ga spustili navzdol po hribu, ker voza ni mogel zaustaviti, je zgrmel v potok, preden so pritekli
za njim in mu pomagali iz vode, se je skoraj utopil. Spet drugič so ga
sredi vročega poletja zapregli v velike lesene sani, katere so ponavadi
vlekli voli in na njih naložili otroke. Spodbujali so ga s pokanjem bičev in glasnim vpitjem «düja gremo« in »hop pa stüja«. Gostje so se ob
tem zabavali, vsi skupaj pa so pomagali porivati sani do soseda, kamor
so bili povabljeni drugi dan. Navada je bila, da se gostje za nekaj ur
umaknejo iz domače hiše, da so »kohi in afgortari« (kuharji in strežaji)
lahko pospravili in na novo pogrnili mize. Očkerl je s svojim na nos
brundajočim glasom bil pojava, ki je zbujala smeh in dobro voljo pri
ljudeh. Izkoristil je vsako priložnost, da je lahko zapel svojo najljubšo
pesem, ob kateri so ga spremljali muzikantje. Koren mi je besedilo kar
iz glave narekoval in držimo pesti, da bomo jo iz njegovih ust slišali še
mnogokrat, glasi pa takole:
Ubogi smo restanti,
pod pecirkom marpuškim,
dvajset nas je po nedolžnem,
dvajset pa nič krivih ni.
Dol v pisarni so pisari,
sami sivi berusasti.
Kruh, meso so nam požrli,
mi pa glodamo kosti.
Kruh imamo iz črne moke,
malo kdaj je pečeni,
to vse so krivi toti peki,
ki premalo kurijo.
Ko bi moja lubca znala,
kak se meni zaj godi,
ne bi jela pa ne pila,
samo jokala se bi.
Ob koncu tega zapisa naj omenim, da me veseli odziv na to moje pisanje o ljudeh in o običajih iz naše preteklost, vesel sem, ko mi kdo poreče
»veš tega pa nisi prav napisal, to pa se ni zgodilo tako, ampak drugače
in drugje«. Ko to slišim, vem, da zgodbe še živijo, da so še ljudje, ki
pomnijo marsikaj, le zapisati bi bilo potrebno in ohraniti za poznejše
rodove. Razmišljam, da bi bilo zanimivo te ljudi povabiti skupaj, jim v
prijetni družbi ter pravem ambientu dati čas, da se spomnijo in izpovejo zgodbe, katere so doživeli ali za njih samo slišali.
Zapisi teh zgodb bi bilo bogastvo, na katerega bi bili ponosni tudi naši
zanamci, saj človek, ki pozna svoje korenine, čuti pripadnost svojemu
kraju.
Leopold Methans
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Iz zgodovine
Šentilj in okolica: od tropskega raja do danes
V spomladanski izdaji Glasila ste izvedeli, kakšno je bilo morje
Paratetida (Panonsko morje), ki je nekoč poplavljajo naše kraje,
in kakšno je bilo v njem življenje.
Tokrat vam bom predstavil življenje izven morja – na kopnem,
in kako se je razvijalo življenje in naša okolica od takratnih dni
do danes.
V morju so bili otoki in razni atoli, ki so jih gradile korale in
podobni kamninotvorni organizmi. Na njih so v večini rasle
palme in grmičevje, med katerim so živele različne živali in nad
katerimi so že letali prvi ptiči.
V primerjavi s številom ohranjenih morskih fosilnih ostankov,
je kopenskih fosilnih ostankov zelo malo. Ponekod v lapornatih sedimentih se najdejo posamezni deli listov različnih rastlin.
Veliko redkejše so vejice ali debla. Na območju Šentilja lahko
najdemo tudi fosilni les, ki je lepe rdeče-vijolične barve in je
nastal, ko se je, na primer, deblo ali kak drug kos lesa potopil na
dno morja, kjer ga je zasipal sediment in je kasneje v procesu
diageneze kristaliziral.
Odtis drevesnega lista v sivem peščenjaku iz Selnice ob Muri
(velikost 4 cm)
Slovenije (pred Paratetido tudi naše kraje). Njegovih ostankov v
naši okolici danes ne najdemo, ker so jih prekrili ostanki Paratetide - plast teh sedimentov je debela okoli 2000 metrov, stari pa
so do 16,4 milijona let. Paratetido so sestavljali štirje bazeni, ki
so se občasno stikali s Tetido in tudi med seboj, večino časa pa
so bili izolirani vsak zase. To so bili Panonski, Dakijski, Pontski
in Kaspijsko-aralski bazen. Od tod torej ime Panonsko morje.
Paratetida je na našem koncu segala do Pohorja in Kozjaka. Pohorje in Kozjak namreč sestavljajo metamorfne kamnine, ki so
nastale pred okoli 500 milijoni let v obdobju kambrija in ordovicija in veljajo za najstarejše kamnine v Sloveniji. Pohorje se
je dvignilo v času oligocena (to je 20 milijonov let pred miocenom).
V času “Panonskega morja” je prevladovalo tropsko in subtropsko podnebje, tako da so kopno poseljevale toploljubne zimzelene rastline, kot so palme, oljke, mirte, lovor, magnolije in druge.
Med zimzelene rastline so se polagoma vrivale takšne, ki pozimi
izgubijo listje: to so topoli, hrasti, vrbe, orehi … . Med iglavci so
naraščale vrste, ki so proti zimskemu mrazu odpornejše.
V bujni rasti, ki sta jo povzročila višja temperatura in vlaga, so
živele živali, ki so bile odpornejše proti vse bolj naraščajočemu
mrazu. To so bili predniki današnjih slonov in konjev, povodni
konji, mastodonti, nosorogi, opice ... Na račun rastlinojedcev
so se razvile tudi prednice današnjih mačk, psov, medvedov in
hijen.
Delček veje iz Selnice ob Muri (velikost 5 cm)
Znanstvena dognanja kažejo, da je bilo nekoč na območju današnje Selnice ob Muri tudi kopno. Na tem območju sem našel
največ rastlinskih fosilnih ostankov in tudi fosile morskih organizmov, ki se najdejo v okolici in ki so značilni za priobalni
pas.
Naj še omenim, od kod ime Panonsko morje. Pravilno ime zanj
je Paratetida in je ostanek oceana Tetide, ki je prekrival večji del
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Prednik slona Mastodon
Morje se je sčasoma zaradi različnih razlogov začelo umikati in
takratne reke, so ga obilno zasipavale, ko so vanj odlagale velikanske količine proda. Dogajali so se burni tektonski premiki.
Začela ali nadaljevala so se gubanja in grezanja vzdolž prelomov. Začeli so nastajati hribi, ki danes sestavljajo našo okolico.
Podnebje je postajalo vedno hladnejše, zime vedno daljše, po41
Iz zgodovine
letja pa krajša. Zaradi vztrajnega ohlajanja je prišlo do splošne
poledenitve. Meja večnega snega je bila od 600 do 2000 m nižja
kot je danes, povprečna letna temperature pa za okoli 5 do 6
stopinj nižja od današnje.
Poledenitev ni prišla iznenada, ampak postopoma, tako da so
imele živali čas, da so se prilagodile ali pa se umaknile v toplejša
področja.
Ob prvih močnejših hladnih obdobjih so se živali, kot so povodni konj, praslon in druge, umaknile proti jugu, z mrazom
pa so področje poselila bitja s toplimi kožuhi in debelo tolščo
pod kožo. Ko se je zaradi toplejšega podnebja led spet umikal,
so se z njim umikale tudi živali. Ta podoba se je ob vsakokratni
spremembi ponovila. Ledena doba je bila v treh periodah: doba
praslona, doba mamuta in doba severnega jelena.
V ledeni dobi se je pojavil tudi pračlovek. Za naše kraje je vsekakor najbolj pomemben trobčar mamut, ki ga vsi dobro poznamo. Zadnja ledena doba se je končala pred približno 10.000
leti.
Nato je sledilo močno erozijsko delovanje in pokrajina je vse
bolj dobivala današnjo podobo. Ledeniki so priostrili vrhove,
razširili doline, reke so dobile današnjo strugo. Poselile so se današnje rastline in živali.
Tako je pokrajina skozi tisočletja dobila današnjo podobo, vse
dokler je nismo spremenili mi - ljudje.
Sabljasti tiger iz ledene dobe
daljevalo. Naša okolica bo zaledenela samevala na več 1000 metrih visokem gorovju – za primerjavo si predstavljajte današnjo
Himalajo, kjer se v višave dviga Mount Everest. Naša - človeška
rasa bo ali izumrla ali pa se bo razvila v kakšne “nadljudi”. Pokrajina se spreminja, vrste se menjujejo in izumirajo, tako kot
bomo nekoč tudi mi, ki smo tako rekoč le majhen drobec v vsej
geološki zgodovini naše Zemlje.
In kakšna bo naša okolica čez 50 ali recimo raje čez 100 milijonov let?
Naše ozemlje se še vedno dviguje in dvigovanje se bo tudi na-
Dean Šauperl
(info: [email protected])
Zahvala
Po uničujočem požaru na stanovanjski hiši
na naslovu Trate 26 se iskreno zahvaljujemo
za hitro in učinkovito pomoč gasilcem PGD
Sladki Vrh in Velka, Občini Šentilj ter RK
Sladki Vrh – Velka za organizacijo zbiranja
prostovoljnih prispevkov, Osnovni šoli Velka
za humanitarno akcijo ter Marketu Golob in
trgovini Senekovič za pomoč v materialu. Zahvala vsem sosedom in krajanom za podarjene prispevke ter pobiralcem prispevkov za
njihovo angažiranje.
Hvala gostilni v lasti Ane Hrnčič za usluge in
pomoč v času sanacije objekta.
Z zbranimi sredstvi in materialom, bomo lahko v veliki meri ponovno uredili razmere za
naše normalno bivanje.
Še enkrat prisrčna hvala vsem.
Družini Kolbl – Ozimič
42
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
Kultura na Muri
OBČINA ŠENTILJ prireja v sodelovanju z obmejno občino MURFELD
tradicionalno prireditev
KULTURA NA MURI 09/UFERLOS 09
Vabimo občane občine Šentilj na
zaključek prireditve, ki bo
v soboto, 18. 7. 2009, pri brodu na Muri
Program:
Od 15. ure dalje
Gostišče Brod - bogata gostinska ponudba in zabava z ansamblom
Vili Milan. Gost večera bo Rudi Šantl.
Od 18. ure dalje kulturni program:
Srečanje Pihalnega orkestra občine Šentilj in Blasmusik Dietersdorf
Etno društvo Ljudski godci Marija Snežna
Ljudski godci 3 x 2
Folklorna skupina Marija Snežna
KUD Maska Šentilj
Od 20.30 ure dalje
Murhütte - na avstrijski strani - bogata gostinska ponudba in zabava
z ansamblom Steirischen 4
Od 23. ure dalje
Veliki vodno svetlobni spektakel na Muri
Glasilo / letnik 13 / julij 2009
43
Nagradna križanka
Mednarod. Kar ostane,
oznaka preostanek
Nemčije
Glavno
mesto
Tibeta
Slovenski
pesnik
(Cvetko)
Vzklik pri
bikoborbi
Zvarjeni
šivi
Kratica
naše
države
Ime več
čeških
kraljev
Cigaretni
ogorek
Kostumografka
Vogelnik
Privrženec
sholastike
Starogrški
filozof
Obrok
posojila
Dalmatin.
žen. ime
Vroči
vodni
hlapi
Avtom.oz.
Benetk
Večno
mesto
Tropska
ovijalka
Seja
Ivan
Prijatelj
Hrv.premier (Ivo)
Evropska
vesoljska
agencija
Eden
Sarajevo
Obramba
(literarno)
Napis na
Krist.križu
Sladkovod.
plošč.riba
Bojan
Tomažič
Velika
os
Izcedek
iglavcev
Ladijska
nosilnost
Tone
Tomšič
Srbsko
moš.ime
Star
moški
Psovka,
kletvica
Krat.počit.
med potjo
Prostorninska mera
Blagajna
(pogovorno)
Vetrovka
s kapuco
Italij.otok
(Napoleon)
Primorska
jed
Sinek,
sinko
Mestece
z znamen.
univerzo
z.od Lond.
Klada za
sek. Drv
Čargo
Ivan
erg
Južnoam.
indijanec
Najv.jadr.
polotok Ljudje enakih teles.
značilnosti
Alkaloid
v čaju
Skandinavsko jezero
Alžirsko
pristanišče
Sestavil:
Des.pritok
Volge (Rus)
Etos,
značaj
Duhovniško oblačilo
Starožid.
kralj
Rimska
štiri
Veter z
največjo
hitrostjo
Znak za
enakost
Aristotel
(krajše)
Glavno
mesto
Jemna
Špansko
žen. Ime
Sl.smučarka Štuhec
Okrasni
iglavec
Svit
(pesniško)
Karlovac
Darilo
Najdba vel.
vrednosti
Avt.oznaka Reke
Deček s
čudežno
svetilko
Nikalnica
Pore,
razpoke
Hercegovec
Andrej
Kurent
Češka
pritrdilnica
Desni
pritok
Donave v
Nemčiji
Staroperz.
kralj
Natrij
Nemški
veletok
Osebni
zaimek
REŠITVE PREJŠNJE KRIŽANKE: OBČINSKI PRAZNIK, REZIDENT, TANKO, RAROG, STATOR, RL, UK, BE, AK, OMOTEK,
DAKAR, NART, TO, ODER, AJ, JELAČIČ, LAJANJE, AMA, LO, F, RA, AV, TENIS, MRK, ATENE, AVARI, AJA, VODICE, ILIČ,
IAN, LAS, RUTI, SVATBA, DELAVKA, TIBET, DRAVA, AT, ENIJ, SIJ, AGRIPA, RASA, ORA, NARVAL.
Tudi za reševalce te križanke pripravljamo knjižne nagrade, rešene
križanke pošljite do konca avgusta na naslov Občina Šentilj, Maistrova
2, 2212 Šentilj v Slov. goricah, s pripisom Uredništvo občinskega glasilarešena križanka.
Ime in priimek reševalca križanke:
Izžrebani dobitniki knjižnih nagrad za uspešno rešeno križanko
prejšnje številke so:
Karel Dužič, Sladki Vrh 6,
2214 Sladki Vrh
Sabina Polančič, Stara Gora 113,
2212 Šentilj v Slov. goricah
Naslov:
44
Hilda Kikel, Novine 11,
2212 Šentilj v Slov. goricah
Glasilo / letnik 13 / julij 2009