Avgust 2010 - Občina Šentilj

Transcription

Številka 2/2010
Glasilo
Leto 14
Avgust 2010
občine Šentilj
Velka, Sladki Vrh,
Ceršak, Šentilj
Uvodnik urednice
Glasilo
občine Šentilj
Ustanovitelj in izdajatelj:
Občina Šentilj
2212 Šentilj, Maistrova ulica 2
Glavna in odgovorna urednica:
Marta Muster
Člani uredniškega
odbora:
Bogdana Pribevski,
namestnica odgovorne urednice
Jure Sande
Ivan Klobasa
Franc Perko
Ingrid Pak
Jelka Weldt
Lektoriranje:
Bogdana Pribevski
Spoštovani bralci našega glasila!
Pred vami je zadnja številka občinskega
Glasila pred koncem mandata vseh občinskih organov. Minila so štiri leta od
zadnjih volitev in pred vrati so nove. Ta
zadnja številka nima nobenega predvolilnega značaja, volitve so stvar političnih
strank in posameznikov, ki bodo kandidirali za najvišje funkcije in ostale organe
Občine Šentilj.
To je redna številka, ki vas bo kot vedno
popeljala med dogajanja zadnjega štirimesečnega obdobja v naši občini. Tudi
tokrat so se oglasili vsi redni dopisniki s
svojimi novicami zadnjega časa.
Sicer pa je to čas dopustov in šolskih počitnic. Otroci in vsi šoloobvezni občani
ter dijaki in študentje, uživajo v prostem
času in upamo, da so ta čas znali usmeriti
v tisto, kar najraje počnejo. To je njihov
čas in ne vzemimo jim ga, ker so napori
učnega sistema tako ali tako čez vse leto
zelo veliki.
Ostali, odrasli občani si ta čas namenite,
če je to le možno, dopustovanju. Kjerkoli, pomembno je, da se odpočijete od
vsakdanjih delovnih skrbi. Vročina zadnjega obdobja nas je tako ali tako potisnila v prostore, kjer se lahko ohladimo
in to velja tudi za ljudi, ki morajo delati
na zemlji. Če je le možno, opravite delo
takrat in tam, kjer »vročinski val« ne bo
ogrožal vašega zdravja. Vseeno je zdrav-
je prvo in vsako pretiravanje lahko ima
povsem drugačne posledice, kot bi si človek želel. Zdravje je na prvem mestu, saj
se sicer lahko zgodi, da ne bomo nikoli
več mogli delati. Kljub vsemu moramo
najbolj imeti radi sami sebe, s tem ni nič
narobe, čeprav so nas so nas včasih učili
nasprotno. Če nimaš rad sebe, tudi drugih ne moreš imeti, je pravilo, ki bi ga bilo
dobro upoštevati. Poskrbimo v teh dneh
tudi za starejše in tiste, ki ne morejo več
skrbeti zase.
Seveda bi bilo prav, da bi v tem času znali
poskrbeti tudi za vse naše živali. Tudi one
so del narave in našega življenja in tudi
njim je vroče, potrebujejo vodo, hrano in
seveda tudi pozornost.
Preberite z užitkom Glasilo, ki je pred
vami, če se vam ljubi, rešite tudi nagradno križanko. Poskušali smo se potruditi,
da vam približamo dogodke, ki so zgodili, ene v sliki druge v besedi.
Po štirih letih skrbi za vašo boljšo informiranost se ta uredniški odbor od vas
poslavlja v upanju, da ste bili z našim delom zadovoljni.
V imenu uredniškega odbora
odgovorna urednica
Marta Muster
Županov uvodnik
Število tiskanih izvodov:
2850
Oblikovanje in tisk:
Jurij Moličnik
IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica
Naslov uredništva:
2212 Šentilj, Maistrova ulica 2
e-pošta: [email protected]
Na naslovnici:
Brod na Muri
(po ideji Matjaža Petka)
2
Spoštovane občanke in občani!
Verjetno se nam vsem dogaja enako, da
ugotavljamo, da čas vse prehitro mine in
tako se kaj hitro približujemo jeseni. Letošnja jesen bo pomembna predvsem v
političnem življenju, saj se mi bo zaključil
mandat, kot se bo zaključil mandat tudi
članom občinskega sveta in njegovim delovnim telesom, prav tako pa tudi mandat
članom v odborih krajevnih skupnosti.
Kot veste, so občinske volitve razpisane za
letošnji 10. oktober.
Zavedam, se da je potrebno ob koncu
mandata »položiti račune« oz. pokazati
dosežke zadnjih štirih let. Zato bi vam rad,
drage občanke in občani, na tem mestu
na kratko naštel vse projekte, ki nam jih
je uspelo realizirati. Čeprav vseh, ki sem
si jih postavil kot cilj pred začetkom tega
mandata, nismo uspeli.
Najprej bi omenil dolgoročni projekt obnove naših šolskih zavodov OŠ Sladki Vrh
in OŠ Šentilj, vključno s podružnicami in
vrtci. Projekt smo začeli pred dobrimi 10
leti in je bil letos v celoti zaključen. Tako
se lahko sedaj pohvalimo z dobrimi pogoji, ki smo jih zagotovili za naše malčke. V
Šentilju je zgrajen nov - 7 oddelčni vrtec,
v Sladkem Vrhu je vrtec v novi preobleki
praznoval svojo 40-letnico. V letu 2009
(lani) smo obnovi vrtec v Ceršaku. Nova
zunanja igrala sta letos dobila vrtca v Sladkem Vrhu, kot tudi na Zgornji Velki.
Projekt obnove šolskih objektov se je začel
s prenovo šole in izgradnjo večnamenske
športne dvorane na Zgornji Velki. Za tem
so se začeli nizati projekti in priprave za
izgradnjo večnamenske (športne) dvorane
v Sladkem Vrhu, skoraj čisto na novo pa se
Glasilo / letnik 14 / avgust 2010
Županov uvodnik
je zgradila šola v Sladkem Vrhu, ki je bila
končana v letu 2007. V letošnjem letu je
bila dokončana tudi celotna prenova šole
v Šentilju, zgrajena je nova kuhinja in kotlovnica, medtem ko smo že prejšnja leta
zamenjali okna in strešno kritino. Lani se
je pričela tudi obnova podružnične šole
Ceršak, ko so bila zamenjana okna in vrata
ter zamenjana streha, medtem ko je objekt
novo fasado dobil letos.
Vse navedene investicije v letih od 1987 do
2010 so znašale okrog 16 milijonov evrov.
Za obnovo vseh naštetih šolskih objektov,
se je Občina na podlagi soglasja Ministrstva za finance zadolžila v dovoljeni višini.
V zadnjih štirih letih smo si uspeli pridobili 2.427.764,43 evrov evropskih sredstev
za izvedbo izgradnje prometne infrastrukture, kamor sodi obvoznica Velka, obnova
ceste Selnica ob Muri – Srebotje in obnova
Jareninske ceste. Pridobili pa smo še tudi
680.00,00 evrov evropskih sredstev za izgradnjo večnamenske zgradbe za društvena dela v Sladkem Vrhu.
V tem mandatu je z zaključkom izgradnje
obvoznice bila končana 2. faza projekta
obnove vaškega središča na Zgornji Velki.
Investicija je bila namenu predana lansko
jesen.
Prav tako smo lani jeseni, zaključili drugo
večjo investicijo financirano iz teh sredstev, to je obnova ceste Selnica ob Muri
– Srebotje, vključno s sanacijo plazov na
cesti.
Preostanek pridobljenih evropskih finančnih sredstev izrabljamo za izgradnjo
Jareninske ceste, na kateri naj bi se dela zaključila v septembru, ko bo cesta predana
v uporabo.
Na področju kanalizacije je bilo v tem obdobju največ narejenega v Ceršaku, delno
pa tudi v dveh naseljih v Šentilju.
Veliko je že narejenega tudi za izgradnjo
čistilne naprave v Selnici ob Muri. Čistilna naprava bo za celotno novo naselje in
okolico. Za to investicijo pričakujemo pridobitev evropskih sredstev v naslednjem
letu, zaradi česar moramo vso potrebno
dokumentacijo pripraviti še letos.
Izgradili smo pešpot od Sladkega Vrha do
Svečan in z asfaltno prevleko dokončali izgradnjo pešpoti po Titovem parku pri brodu na Muri. V letošnjem septembru bosta
izgrajeni še obe avtobusni postaji v Svečanah, prva v križišču in druga nad Raduho.
Letos nam je uspelo sanirati tudi plazove
ob cestah, ki so se sprožili ob lanskoletnem velikem deževju. Omenil bi največje:
v Sladkem Vrhu – Štok, na Ploderšnici –
Šipek, na Velki – Tenšek, v Ceršaku – Kukina in na Vodovodni cesti pod Kozjakom,
na cesti na Kresnici in še dva plazova na
cesti čez Sopl. Žal nam je ostalo še veliko
plazov, ki jih je potrebno sanirati. Po svoji
zahtevnosti in obsežnosti izstopata predvsem dva, gre za plaza na cesti Kresnica –
Plač, ki sta trenutno urejena oz. »rešena«
samo začasno. Ocenjujemo, da bo njuna
obnova znašala najmanj 700 tisoč evrov, za
kar bo potrebno poiskati dodatna finančna
sredstva.
Naj se na kratko ustavim še pri splošni
oskrbi. Vesel sem, da nam je v tem obdobju uspelo zagotoviti normalno trgovinsko
dejavnost v Šentilju z novim Tuš centrom.
Žal nam to v Sladkem Vrhu še vedno popolnoma ne uspeva, v letošnjem letu smo
bili tik pred začetkom izgradnje poslovnotrgovskega centra, a se je izgradnja ustavila
zaradi težav pri lastništvu zemljišča. Delno
je na odlog začetka izgradnje trgovine v
Sladkem Vrhu vplivalo tudi dejstvo, da je
investitor čakal na odločitev Pošte, da tudi
sama investira v izgradnjo svojih prostorov v tem trgovskem centru.
Zadovoljen sem, da lahko povem, da smo
že pričeli z izgradnjo večnamenske zgradbe za društvena dela v Sladkem Vrhu, v kateri bo tudi gasilski dom. Ta objekt je zelo
pomemben, ne samo za gasilce, temveč
tudi za vsa društva in organizacije Sladkega Vrha, končan bo do aprila prihodnjega
leta. Še enkrat se lahko pohvalim, da se
investicija financira pretežno iz evropskih
sredstev.
Ko sem že pri gasilcih, naj omenim, da
smo v zadnjih štirih letih posvetili veliko
pozornosti tudi njim. Velški gasilci so pred
mesecem dni dobili novo gasilsko vozilo cisterno, šentiljski pa spremljevalno vozilo,
za katerega pa so večino finančnih sredstev
zagotovili sami.
V mesecu maju je podjetje Konstruktor
VGR d.d., začelo graditi poslovno-stanovanjski objekt v Šentilju, kjer je celotno
pritličje namenjeno zdravstveni in drugi
sorodni dejavnosti, v preostalem delu pa
bodo zgrajena stanovanja za prosti trg. S
strani investitorja je zagotovljeno, da bo
objekt končan naslednje leto.
Precej truda smo v zadnjih letih vložili v
razvoj odprtega širokopasovnega omrežja
elektronskih komunikacij, saj je to področje, kjer najbolj »šepamo.« Skupaj z Občinama Kungota in Pesnica se prijavljamo
na razpis Ministrstva za visoko šolstvo
in znanost. Po nam znanih informacijah
se bo na razpis mogoče prijaviti v mesecu oktobru. Prav tako nam je uspelo, da
smo preko upravljavca kabelskega sistema uspeli doseči, da je le-ta razširil traso
z optiko do samega jedra Ceršaka in se je
možno na to omrežje sedaj priključiti tudi
na tem območju.
Na kratko sem naštel najpomembnejše
dosežke. Prepričan sem, da se cenijo tudi
manjše pridobitve, ne tako velike, pa vendarle pomembne za vsakdanje življenje
občank in občanov in da je še veliko odprtih stvari, ki bi jih bilo treba narediti, da bi
bili zadovoljni vsi.
Dosežki in uspehi v tem mandatu, so
predvsem posledica dobrega sodelovanja
med člani občinskega sveta in njegovimi
delovnimi telesi, člani krajevnih odborov
in županom z občinsko upravo.
Posebej bi se rad zahvalil koaliciji in njenemu predsednikom Bojanu Belni in pri
tem poudaril, da je bilo pri pomembnejših odločitvah, ki jih je sprejemal občinski
svet, glasovanje skoraj vedno soglasno, ne
glede na politično poreklo oz. nestrankarsko pripadnost.
Zaključil bi rad z zahvalo.
Zahvala gre vsem, ki so sodelovali pri naštetih projektih, vsem, ki so se trudili, da
bi naša občina občankam in občanom nudila čim lepše pogoje za bivanje.
Želim si, da bi razvoj občine tekel čim bolj
hitro na vseh področji, tudi v naslednjem
in vseh prihodnjih mandatih, ne glede na
to, kar bo prinesla jesen. Uspeh dobrega dela je predvsem odvisen od truda in
dobre volje vseh nas – občank in občanov
občine Šentilj.
Vaš župan Edvard Čagran
3
Uprava in občinski organi
17. seja občinskega sveta
Občinski svet Občine Šentilj je na svoji 17. redni seji, ki je bila 31. maja 2010
soglasno potrdil »Zaključni račun proračuna Občine Šentilj za leto 2009«. V lanskem letu je Občina Šentilj razporedila
skupaj za 10.785 tisoč evrov proračunskih sredstev, kar je za 6,2% manj, kot je
bilo načrtovano. Na razpolago je bilo za
11.273 tisoč evrov proračunskih sredstev,
od tega 2 milijona evrov zadolžitve. Glede na načrtovano so bili prilivi za 2,4%
ali za slabih 230 tisoč evrov nižji od načrtovanih. Ob koncu leta je tako ostalo 488
tisoč evrov neporabljenih sredstev, kar ni
bilo načrtovano. Neporabljena sredstva
se prenašajo z rebalansom proračuna v
letošnje leto, prav tako pa tudi poraba,
tako neporabljenih namenskih sredstev
iz lanskega leta, kakor tudi plačila za nekaterih naloge iz leta 2009.
V lanskem letu so največ sredstev zahtevale naslednje investicije:
Osnovna šola Šentilj
Obvoznica Velka – evropski del
Obnova in rekonstrukcija lokalne ceste
Selnica ob Muri–Srebotje - evropski del.
Občinski svet je potrdil tudi rebalans
proračuna za letošnje leto. Le ta se povišuje za 913 tisoč evrov v primerjavi z lani
oktobra sprejetimi spremembami proračuna za leto 2010.
Rebalans proračuna načrtuje porabo v
višini 10.291 tisoč evrov. Poleg že načrtovanega v veljavnem proračunu, rebalans načrtuje porabo ostanka sredstev za
poravnavo ostanka obveznosti, načrtuje
tudi nekaj novih investicij, za katere bi
lahko pridobili sofinanciranje. V glavnem
se nanašajo na investicije glede urejanja
železniških prehodov in urejanja zemljišč
za nove investitorje.
Prav tako se z rebalansom urejajo po
dinamiki in obsegu nekatere investicije,
ki jih nameravamo izvesti skupaj s sofinancerji. Na žalost ponovno za leto dni
odlagamo izgradnjo novega »Zdravstvenega doma v Šentilju«. V oktobra sprejetih proračunih smo predvidevali, da
bo objekt že letos opremljen in predan
v uporabo. Tokrat so predvidevanja, da
bo zdravstveni dom dan v uporabo do
leta 2012 realnejša, saj je investitor večnamenskega poslovno – stanovanjskega
objekta z gradnjo že pričel.
Glavna investicija v letu 2010 ostaja že
4
načrtovana »Obnova in rekonstrukcija
Jareninske ceste«, za katero smo že pridobili nepovratna sredstva Evropskega
sklada za regionalni razvoj. Investicija je v
rebalansu nekoliko povišana in ocenjena
na dober milijon evrov, zanjo pa pričakujemo 369 tisoč evropskih sredstev. Poleg
tega za to investicijo pridobivamo tudi
dodatna državna sredstva za investicije
po Zakonu o lokalni samoupravi v višini
193 tisoč evrov ter sredstva Ministrstva
za promet - Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo v
višini 36 tisoč evrov.
Ob obnovljeni Jareninski cesti je načrtovana še »izgradnja kolesarske poti«, ki
bo predvidoma stala 101 tisoč evrov, od
tega načrtujemo pridobiti 65% dodatnih
državnih sredstev za investicije.
V rebalansu je načrtovana tudi »izgradnja zgradbe za zagotovitev prostorov
za delovanje društev v Sladkem Vrhu«,
za katero rebalans predvideva porabo v
višini 950 tisoč evrov, polovico letos, polovico pa prihodnje leto. S to investicijo
je Občina Šentilj kandidirala na letošnji
razpis za zagotovitev nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za regionalni
razvoj, ki ga razpisuje Služba vlade za
lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Ker od te še nismo prejeli odgovora na
prijavo, je občinski svet skupaj z rebalansom proračuna sprejel še dodaten sklep o
izvrševanju rebalansa proračuna, ki omogoča nadaljevanje te investicije v primeru
neuspešne kandidature na tem razpisu in
zagotovitve novega vira, ki bo omogočal
zaključitev finančne konstrukcije te investicije, ki jo načrtujemo dokončati v dveh
letih.
Občinski svet je obravnaval tudi spremembo Statuta Občine Šentilj in sicer
gre za spremembo 90. in 93. člena Statuta
Občine Šentilj. V 90. členu gre za razveljavitev določila četrte alineje drugega
odstavka 90. člena, ki je v nasprotju z določili Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in za spremembo besedila 93. člena.
Sprejet je bil Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o urejanju javnih in
drugih površin v občini Šentilj. Nadalje
je občinski svet v prvem branju sprejel
Odlok o gospodarskih javnih službah v
občini Šentilj, Odlok o načinu opravlja-
nja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in Odlok o ustanovitvi javnega
podjetja Mariborski vodovod d.o.o.
Sprejet je bil Sklep o sprejemu in pričetku
uporabe usklajene digitalne kartografske
dokumentacije k prostorskim sestavinam
veljavnih planskih aktov za območje občine Šentilj .
Na pobudo lastnikov zemljišč je bila izdelana strokovna podlaga za prostorsko
enoto S5 Šentilj, ki predstavlja območje
med železniško progo in Jareninsko cesto
na jugozahodni strani ter naseljem Lilek
in Vrbovo vasjo. Občinski svet je soglasno sprejel strokovne podlago za urbanistično ureditev tega področja.
Potrdila se je novelacija investicijskega
programa za projekt Rekonstrukcija in
obnova Jareninske ceste in investicijski
program za projekt Gradnja kolesarske
poti, gre za kolesarsko pot, ki bo potekala
ob Jareninski cesti. Prav tako je občinski
svet potrdil DIIP za projekt kanalizacija
in ČN Selnica ob Muri. Gre za projekt,
kjer bodo določena sredstva pridobljena
s strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo (evropska sredstva).
Sprejet je bil tudi Pravilnik o postopkih
in merilih pri dodeljevanju pomoči za
letovanje otrok. S tem pravilnikom se
določa in ureja postopek in merila pri
dodeljevanju pomoči za letovanje otrok
s stalnim prebivališčem v občini Šentilj.
Upravičenci do sofinanciranja so tudi
rejenci, ki živijo pri rejniških družinah,
katerih stalno prebivališče je na območju
občine Šentilj.
Občinski svet je podal tudi soglasje k ceni
storitve Pomoči družini na domu. Cena
storitve (neposredna socialna oskrba) za
uporabnika tako znaša 4,80 € za efektivno uro.
Občinska uprava
Priznanja občine Šentilj za leto 2010
Rojstni dan generala Rudolfa Maistra – 29. marec si je občina Šentilj
izbrala za svoj občinski praznik.
Osrednja proslava 15. občinskega
praznika občine Šentilj je bila v prosvetnem domu v petek, 26. marca
2010. Proslave so se udeležili številni
občani in občanke občine in predstavniki družbenega in političnega
življenja v občini in širše ter prejemniki občinskih priznanj.
Prireditev, ki jo je povezovala Bogdana Pribevski, so s kulturnim programom popestrili člani folklorne
skupine Etno kulturnega društva
Snežna z Zgornje Velke in Big band
Pihalnega orkestra občine Šentilj Paloma.
Slavnostni govornik je bil šentiljski
župan Edvard Čagran. V sliki smo si
lahko ogledali najvažnejše dogodke
in investicije v občini v letih 1995 in
2010.
Župan in namestnik predsednika
komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja sta podelila
tudi občinska priznanja za leto 2010.
Podelitve so se razen Zlatka Kaurana
udeležili vsi prejemniki.
Prejemnika srebrnih plaket
Zlato plaketo so sprejeli: dr. Karli UDOVIČIČ, Upravna enota Pesnica, Maksimilijan DAMJAN dr. med., Osnova šola Rudolfa Maistra Šentilj, Jožef FERK, Avgust PEČENIK in
šentiljski župnik Janez HORVAT.
Prejemnika srebrne plakete sta: Prostovoljno gasilsko društvo Šentilj in Ivan ŠKOFIČ.
Dobitniki bronaste plakete so: Franc PERKO, Karli PEC in Franc ZVER.
Medtem ko so spominsko priznanje prejeli Zlatko KAURAN, Marija BREG, Andrej KMETIČ, Dragomir PEKLAR, Pavla HEDL in Marjan PAK.
Po proslavi je sledil županov sprejem.
Občinska uprava
Prejemniki zlatih plaket
Prejemniki bronastih plaket
Prejemniki spominskih priznanj
5
SPREJEM UČENCEV OSNOVNIH ŠOL
Občina Šentilj je tudi letos kot vsa leta doslej obdarila učence 9. razredov, ki so vsa šolska leta zaključili z odličnimi ocenami. Obe
šoli se letos lahko pohvalita z 23 učenci. In sicer OŠ Sladki Vrh s 6 in OŠ Rudolfa Maista Šentilj s 17 učenci.
Med njimi so: LARA MERNIK, BARBARA FORŠTNERIČ, ANDREJ PERKO, EVA SIMONIČ, UROŠ VAJNHANDL, TJAŠA KAUČIČ, TADEJ BOLNER, SARA FERK, ALEX KACIJAN, TINA KIKL, ŽIGA LETONJA, TINA OČKERL, ALJAŽ POTOČKI, INES
DORNER, JAKA FIEDLER, ALJOŠA KRSTIČ, NINA LOVREC, KLEMEN MUSTER, TINA NERAT, TIMOTEJ PLETERŠEK,
LINE RAJZMAN, ŽIGA ŠEF, ANA VAJNGERL.
Župan je »najboljše« pozdravil na valeti, kjer jim je izročil knjižno nagrado – Priročni slovar tujk – Cankarjeve založbe.
Vsem učencem, njihovim staršem ter učiteljem čestitamo za dosežen uspeh.
Osnovna šola Rudolfa Maista Šentilj
Osnovna šola Sladki Vrh
6
Sanacija plazov
V letošnjem letu smo pričeli s sanacijo plazov, ki jih je povzročilo lanskoletno neurje. Sanirati smo pričeli najnujnejše, medtem ko
bi bili sanacije potrebni tudi drugi plazovi na območju občine Šentilj.
Plaz Štok
Plaz Kresnica
Plaz Demšar
Plaz Tenšek
Plaz Kos
Plaz Sopl - Bračko
7
Obnova in rekonstrukcija Jareninske ceste
Izvaja se obnova in rekonstrukcija Jareninske ceste s kolesarsko stezo. Operacije se izvaja s pomočjo finančnih sredstev, ki smo jih
pridobili iz Evropskih skladov za regionalni razvoj. Obnova bo predvidoma končana septembra 2010.
Izgradnja poslovno stanovanjskega objekta
V maju je podjetje KONSTRUKTOR VGR. d.d., pričelo z izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Kot smo pisali že v prejšnjih
Glasilih, bo pritličje namenjeno zdravstveni dejavnosti, medtem ko bo preostali del stanovanjski.
Zainteresirani kupci stanovanj lahko vse informacije glede nakupa stanovanja dobijo na sedežu podjetja, Jadranska cesta 25a, 2000
Maribor oz. pri g. Primožu Pinterju, 031 338 140, 02 613 01 48.
8
OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU
17. aprila 2010 je bila organizirana največja prostovoljna čistilna akcija v zgodovini Slovenije.
Projekt 'Očistimo Slovenijo v enem dnevu' je potekal pod
okriljem društva 'Ekologi brez meja'. V projekt, ki je nepridobitne in nepolitične narave so se vključili posamezniki ne glede na starost, izobrazbo, etnično, versko ali
politično pripadnost. Tako se je oblikovala doslej največja
ekipa prostovoljcev, strokovnjakov, članov nevladnih organizacij, podjetij, društev in drugih oblikovalcev slovenske družbe.
V akciji je sodelovalo 270548 prostovoljcev oz. več kot pol
milijona pridnih rok, ki jim je uspelo zbrati 55.451 m3 oz.
10523,60 ton odpadkov. Organizatorji so v celoti uspešno realizirali vse zastavljene cilje. Ob tem pa velja vsekakor omeniti, da so za uspeh akcije poleg organizatorjev
in prostovoljcev zaslužne vse slovenske Občine. Le-te so
prevzele vso organizacijo in koordinacijo akcije po posameznih občinah ter organizacijo in financiranje odvoza in
odlaganja zbranih odpadkov. V primerjavi z državo, ki je
akcijo zgolj moralno podprla, so levji delež organizacije
in financiranja akcije prevzele prav lokalne skupnosti. Je
pa marsikateri ugledni državni politik in poslanec akcijo
izkoristil za svoje predstavljanje, ko se je z rokavicami in
vrečko z odpadki nastavil fotografskemu objektivu.
Pomemben cilj akcije je bil izdelava registra divjih odlagališč, ki so ga organizatorji predali okoljskemu ministrstvu. Upajmo, da bodo odgovorni znali uporabiti veliko
vrednost podarjenega registra. Akcija je bila za Slovenijo
in njene prebivalce izrednega pomena, saj so o njeni uspešnosti mnogi dvomili. Prebivalci Slovenije so s prostovoljstvom dokazali, da je skupaj mogoče premikati gore in da
se zavedajo pomembnosti čistega in zdravega okolja, v katerem živijo. Odziv slovenskih prebivalcev na sodelovanje
v akciji in pozitivno energijo, ki so jo izžarevali sodelujoči
velja obvarovati in usmeriti v skrb vseh, da bo ilegalno odlaganje odpadkov v prihodnje le grenak spomin na prete-
klost in da bo do leta 2030 dosežen trenutno nepredstavljiv
cilj – družba brez odpadkov v
naravi.
Uspešno izvedbo akcije je
omogočila tudi Občina Šentilj
in njeni občani. Po nalogu župana Edvarda Čagrana je bila
oblikovana ekipa, ki je poskrbela za organizacijo in koordinacijo akcije. Priprave na
akcijo so stekle že v zimskem času. Čeprav je na začetku
marsikdo od organizatorjev podvomil v uspeh akcije, so
se po prvem sestanku občinskih organizatorjev v Ljubljani
vsi pomisleki razblinili. Vse več prebivalcev v Sloveniji je
začelo verjeti v pozitiven rezultat akcije in vsak dan je bil
spisek prijavljenih udeležencev obsežnejši. S vključitvijo
medijev in uporabo spleta je bila obveščena celotna Slovenija. V občini smo občane motivirali s pomočjo aktivnosti v prostovoljnih društvih in organizacijah (gasilskih,
rdečega križa, civilne zaščite, upokojencev, kulturnih,
turističnih, športnih, ribiških, lovskih, kmetskih, planinskih...) in obeh osnovnih šolah.
Popisovalci so s pomočjo GPS aparatov locirali, evidentirali in vnesli v register preko 50 divjih odlagališč. Vsako
divje odlagališče je dobilo svojo skupino prostovoljcev. Na
točno 50 divjih odlagališčih je bilo razporejenih 931 prostovoljcev, ki so na dan akcije in dan pred njo zbrali 550
m3 oz. 152 ton odpadkov. V akcijo so se vključile tudi nekatere delovne organizacije in samostojni podjetniki.
Iskrena hvala vsem, ki ste s svojim nesebičnim prispevkom, bodisi z delom v očiščevalnem procesu bodisi s pogostitvijo udeležencev, omogočili pogoje za čistejšo, lepšo
in zdravju prijaznejšo občino.
Andrej Koren,
koordinator akcije v občini Šentilj
9
Očistimo Slovenijo
Tudi mi smo se pridružili akciji
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Divje odlagališče, ki smo ga čistili, se je
nahajalo na Očjaku nad Šentiljem
Akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu
sem bila zelo vesela. Že vrsto let sem gledala odpadke v prepadu v gozdu v bližini
naše kmetije in na vse načine preprečevala nadaljnje odlaganje.
Sadila sem rože, sejali smo travo, kopali
jarke in postavljali table. Ljudje so videli, da se okolje ureja in odpadki so se vse
manj nabirali. Znebiti se je bilo potrebno
samo še starih odpadkov, ki so se po pripovedovanju sosede nalagali že 50 let.
Tako je ta akcija prišla kot naročena. Med
prvimi sem prijavila odlagališče, ga po-
svojila in začela s pripravami. Odpadkov
je bilo toliko, da jih v enem dnevu ni bilo
moč očistiti. Zato se je naša družina, skupaj s skrbniki kmetije in seveda »našo
kuharico, ki je pripraven za vse«, začela
z akcijo že prej. Za nalaganje odpadkov
smo usposobili staro avtomobilsko prikolico, pripravili traktor in vitel. V soboto pred glavno akcijo smo iz prepada
izvlekli številne gospodinjske stroje, peči,
kolesa, sode, pohištvo in drugo večjo navlako. Teren je bil pripravljen za pobiranje spodaj ležečih odpadkov.
Na dan akcije se nas je zjutraj zbralo 20.
Odzvali so se sosedje in prijatelji, ki so
bili zelo navdušeni nad akcijo.
Delo smo si razdelili. Ženske smo pobirale odpadke po gozdu in jih razvrščale.
Skupina moških je v grabi nalagala odpadke na prikolico ali jih vezala na vrvi.
Druga skupina moških je bila na vrhu
prepada in s pomočjo vitla vlekla odpadke, jih razlagala iz prikolice ter sortirala.
Bilo je precej živahno. Delo pa je poteklo
zelo usklajeno.
Nato smo dobili še dodatno okrepitev.
Prišli mladi gasilci iz PGD Šentilj, ki so
vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.
Polni energije so se zagnali v dolino in
odpadki so bili pobrani ena, dve, tri.
Kot zadnji kos odpadkov smo povlekli iz
prepada starega »fička«, ki pa ni preživel
prevoza in je do vrha razpadel.
Tako se je delovni del akcije uspešno zaključil. Akcija se je nadaljevala za mizami
obloženimi z okusnim mesom, dobrim
sosedovim pecivom in domačim vinom.
Seveda pa je sledila analiza akcije. Ugotovili smo, da smo uspešno prispevali svoj
delež za čisto okolje in da so sedaj na vrsti
drugi akterji, ki bi morali narediti več za
čisto Slovenijo.
Na koncu druženja, ki se je zavleklo do
teme, smo si zaželeli »Nasvidenje na novi
akciji».
Zahvaljujem se vsem, ki ste se nam pridružili pri pobiranju odpadkov ali kako
drugače pomagali pri organizaciji. Vesela
sem, da smo bili pripravljeni združiti skupne interese ne glede naš čas in denar.
Erika LILEK
Utrinki iz akcije
10
Iz poslanske pisarne
Drage občanke in občani občine Šentilj!
Letošnje leto nam je postreglo z eno najpomembnejših odločitev v samostojni
Sloveniji, to je reševanje mejnega vprašanja na morju in na kopnem med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Bil
je izveden naknadni zakonodajni referendum in odločitev, ki je bila sprejeta na
tem referendumu, bo imela za našo državo velikanske posledice v smislu ozemeljske celovitosti na kopnem in na morju. Še
vedno sem prepričan, da je bilo odločanje
o tem tako pomembnem vprašanju na referendumu velika napaka sedanje vlade,
saj je bilo mnenje SDS, da je to vprašanje
potrebno rešiti v parlamentu z dvotretjinsko večino.Vendar si vlada očitno ni
upala sprejeti odgovornosti za posledice,
ki bodo zagotovo prišle, saj obstaja velika verjetnost, da bomo Slovenci izgubili
teritorialni stik z odprtim morjem in del
Piranskega zaliva.
Prav tako so pred nami pomembne
spremembe delavnopravne zakonodaje,
zakon, ki se dotika študentskega dela,
zakoni vezani na izplačilo socialnih
transferjev, družinski zakonik, pokojninska reforma itd..
Zavedam se, da je veliko področij potrebno na novo urediti, vendar ne na škodo
delavcev, upokojencev ter tistih, ki so
že tako ali tako na robu revščine. Sedanja vlada išče rešitve v trošarinah, torej
novih davkih, ki bodo še dodatno obremenjevali gospodarstvo in seveda vsa
gospodinjstva. Kaj nam pomaga dvigniti
minimalno plačo, če vlada v naslednjih
nekaj mesecih s takšnimi podražitvami
izniči pozitivno razliko, ki je nastala ob
dvigu minimalne plače. Prav tako po zadnjih podatkih Slovenija nič več ne dohiteva povprečja EU po odstotku kupne
moči, ki je bil še leta 2009 na 91% in je
v enem samem letu padel na 86% kupne
moči. To pomeni, da je pristal na nivoju
kupne moči iz leta 2004. To je jasen pokazatelj, da Slovenija in njeno gospodarstvo
močno tone, posledice pa bodo ponovno
nosili najbolj ranljivi, to so delavci z najnižjo plačo. Predsednik vlade Pahor pa
razlaga, da je krize konec in da se nam
obetajo boljši časi, a vsak dan »z bolj
prazno denarnico«, kar vedno pozabi
povedati.
Drage občanke in občani!
Bistveno bolj sem zadovoljen z delom
in rezultati dela v naši občini. Prepričan
sem, da župan, občinski svet s predsednikom koalicije Bojanom Belno in občinska
uprava svoje delo opravljajo dobro in odgovorno, saj lahko skoraj vsak dan vidimo
nova gradbišča, kar pomeni, da se občina
dobro razvija. Pripravlja se tudi nekaj zelo
pomembnih novih projektov, ki so vezani
na gospodarski razvoj občine. Poleg tega
sem še posebej vesel, da podjetje Paloma
s predsednikom uprave Bojanom Rajtmajerjem dobro posluje, kljub izjemno
zahtevnemu času in da se razmišlja, kako
dolgoročno zagotoviti njen obstoj in razvoj. Sedaj se vidi, kako je pomembno, da
se ljudje, ki smo na takšen ali drugačen
način odgovorni za boljšo in lepšo prihodnost naših občank in občanov, zavedamo naše pomembne odgovornosti in
tudi primerno temu ravnamo. Seveda se
zavedam, da je možno marsikaj narediti
še bolje in da vsi ne bomo nikoli zadovoljni, zato moramo stremeti k temu, da
vsakdo, ki lahko kakorkoli pripomore k
temu, da bo naš jutrišnji dan še boljši, to
tudi nesebično stori.
Vaš poslanec Marijan Pojbič
ZAČASNA AMBULANTA V ZD ŠENTILJ
V Zdravstvenemu domu Šentilj bo s septembrom ponovno na podlagi podeljene koncesije odprta dodatna splošna
zdravstvena ambulanta zdravnika Vlada Marčinka, dr. med. Zdravnik Vlado Marčinko, dr. med., svojo dejavnost izvaja v ZD Sladki Vrh, Sladki Vrh 5/a, Sladki Vrh. Dodatna ambulanta v ZD Šentilj naj bi pripomogla k večjemu zadovoljstvu občanov.
Ambulanta je v I. nad. ZD Šentilj, Slovenska ulica 1, Šentilj. Ordinacijski čas je ob torkih od 17.30 do 20.00 in ob četrtkih od 12. do 14.30. Novo vpisani pacienti v ambulanti lahko obiskujejo ambulanto tako v Šentilju kot tudi v Sladkem
Vrhu.
Ambulanta bo do konca leta 2010 delovala poskusno, v kolikor se bo izkazalo, da je obisk pacientov zanemarljiv, se bo
le-ta ukinila.
Občane pozivamo, da izkoristijo dano možnost obiska dodatne ambulante, saj je občina v prejšnjih letih prejela
precej pobud za odprtje dodatne ambulante v ZD Šentilj.
Občinska uprava
11
Izobraževanje
40 LET VRTCA SLADKI VRH
Letos mineva 40 let, odkar so 22. decembra 1970 svečano odprli vrtec Sladki Vrh. Prve oblike varstva predšolskih otrok so se v Sladkem
Vrhu pojavljale že prej, saj je prva skupina otrok imela svoje prostore
v stanovanjskem bloku Sladki Vrh 4a. Tam je deloval en oddelek vrtca, vodila ga je vzgojiteljica Marja Splihal. V stanovanjskem bloku
Sladki Vrh 5a pa je bila organizirana priprava otrok na šolo, takrat
imenovana »mala šola«. Ta oddelek so vodile učiteljice Osnovne šole
Sladki Vrh.
Skozi čas in zgodovino je vrtec Sladki Vrh doživljal različne spremembe organizacije in vodstva. V letu 1975 je bilo v vrtec vključenih že preko 100 otrok in delovalo je pet oddelkov vseh starostnih
skupin.
S 1. septembrom 1996 je novoustanovljena občina Šentilj s posebnim odlokom priključila vrtce, ki so delovali na območju občine, k
osnovnim šolam. Tako je vrtec Sladki Vrh ponovno postal enota pod
okriljem Zavoda osnovne šole Sladki Vrh. Najprej je nalogo delovanja vrtca prevzel Ernest Tancer, takratni ravnatelj šole Sladki Vrh, po
njegovi smrti pa tedaj novi ravnatelj Zlatko Kauran.
Od leta 2007 je ravnateljica Osnovne šole Sladki Vrh in vrtca Andreja
Košti. Je ravnateljica, ki ima veliko posluha in ljubezni tudi za najmlajše in s svojim delom uspešno nadaljuje začrtano pot k sodobnemu razvoju vzgojno-izobraževalnega procesa v našem kraju.
Mesec maj je bil posvečen praznovanju. V ta namen smo pripravile
zloženko, bilten, razstavo fotografij skozi čas in otroških izdelkov ter
dejavnosti, ki so popestrile otroško življenje v vrtcu. Obiskali smo
vrtnarijo Paloma PIS, čarali s čarodejem in se prvič igrali na novih
igralih.
V ta namen je vrtec Sladki Vrh doživel veliko prenovo zunanjih
in notranjih površin, za kar smo izredno hvaležni Občini Šentilj
in njenemu županu Edvardu Čagranu, kot tudi občinskemu svetu,
12
predsedniku uprave Palome Bojanu Rajtmajerju za finančno pomoč
pri posodobitvi jasličnega oddelka, Palomi PIS, ki so nam prijazno
s cvetjem polepšali naš vrtec. Skratka naša zahvala gre vsem, ki so
kakorkoli prispevali k posodobitvi vrtca.
Hvaležni smo vsem izvajalcem, ki so včasih v nenavadnih razmerah
opravljali svoje delo in vsekakor tudi staršem naših otrok, ki so nam
s polno mero razumevanja in potrpežljivosti tudi v teh dneh zaupali
svoje otroke.
Praznovanje smo zaključili s svečano prireditvijo 27. 5. 2010 v športni dvorani Sladki Vrh, kjer smo se s pesmijo, glasbo in plesom predstavile vse skupine vrtca Sladki Vrh in Zgornja Velka.
Z veseljem in ponosom se zaposleni in otroci vsak dan znova vračamo v čudovito delovno okolje in igralne prostore.
Ravnateljica Andreja Košti s strokovnimi delavkami vrtca
Izobraževanje
NOVINARSKI OBISK RTVCENTRA MARIBOR
5 LET DELOVANJA ZBORA
UČITELJIC
Maja je RTV-center Maribor praznoval 65 let delovanja. Na
praznovanje so v petek, 7. 5. 2010, povabili tudi nekaj naših
novinark: Nušo Košti, Ano Štuhec, Marušo Verčkovnik, Jano
Verčič.
Mlade novinarske navdušence z nekaterih mariborskih in okoliških šol so radijski novinarji prisrčno sprejeli, novinarki Irena
in Vesna pa sta jih popeljali na ogled RTV hiše. Preizkusili so se
tudi v intervjuju s priljubljeno pisateljico Janjo Vidmar, ki so ji
zastavljali zanimiva in tudi zapletena vprašanja.
Nato je delo sledilo v delavniški obliki - ko so lahko naredili in
posneli intervjuje z novinarjem, s tonskim tehnikom, športnim
novinarjem in redaktorjem, z glasbenim opremljevalcem, dnevnim urednikom in odgovornim urednikom.
Bilo je tako zanimivo, da so intervjuji potekali celo preko odmerjenega časa.
Po opravljenih nalogah pa so gostitelji vse povabili še na piknik
z glasbo.
Zbor učiteljic Osnovne šole Sladki Vrh letos praznuje 5 let delovanja. Začetna želja po druženju zaradi ljubezni do glasbe in
prepevanja se je v teh letih še okrepila. Sodelovale so na vseh
revijah pevskih zborov in malih pevskih skupin in se letos uvrstile tudi na regijsko revijo. V času svojega delovanja so imele
koncertno turnejo po Italiji, vabili pa so jih na nastope po celi
Sloveniji.
V maju so vsem ljubiteljem zborovskega petja in svojim zvestim
poslušalcem pripravile jubilejni koncert, na katerem so navdušile številno občinstvo. Ob tej priložnosti so prejele bronaste
Gallusove plakete.
Tjaša Holer, novinarski krožek
1. MESTO NA SAFE.SI NATEČAJU
ZAKLJUČEK TEKMOVANJA
ZA ČISTE ZOBE
Učenke in učenci 5. a razreda so se kot regijski zmagovalci udeležili osrednje zaključne prireditve 27. tekmovanja za čiste zobe
v dvorani Tivoli v Ljubljani. Zabavali so jih fantje akrobatske
skupine Hip Hooper in pevka Damjana Golavšek.
Tekmovanje in prireditev je organizirala Stomatološka sekcija,
ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva.
22. aprila sta se Julija Pestiček in Adela Vreča skupaj z mentorico Aleksandro Šterlek udeležili podelitve nagrad SAFE.
SI natečaja v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Ker je vlak
prispel v Ljubljano že zgodaj, smo imele čas za raziskovanje
centra Ljubljane in vaje iz orientacije. Sledil je ogled zbirk iz
rimskih časov, o nastanku vesolja, kamninah, o mamutu, kraški jami itd.
Sejfko nagrajenke s praktičnimi nagradami in priznanji.
Skupaj s povabljeni smo se vesele in zadovoljne odpravile v
eno izmed ljubljanskih picerij in se pošteno okrepčale, kajti
čakala nas je še pot domov!
13
Izobraževanje
DAN DRUŽENJA IN
GIBANJA TREH GENERACIJ
Zaradi izrazito slabe vremenske napovedi, ki je veljala za 15.
maj, smo tokratno vseslovensko prireditev – Dan druženja in
gibanja treh generacij, namenjeno druženju in medgeneracijskemu sodelovanju, prestavili za en teden, in sicer na 22. 5.
2010. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj se je prireditve
v lepem, sončnem dopoldnevu, udeležilo več kot 250 pohodnikov. Pri izvedbi nam je tudi tokrat pomagalo PD Paloma,
katerega člani so prevzeli vodenje pohodov, ki so potekali v
več smereh. Razglasili in nagradili smo tudi najmlajšega in
najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Z domačimi dobrotami so za udeležence poskrbele tudi članice Aktiva
kmečkih žena iz naše občine. V zaključnem delu prireditve,
ko so se nad nami ponovno pričeli zbirati temni oblaki, pa so
se nam predstavile še plesne skupine, ki delujejo na naši šoli
in harmonikar Boris iz 4. a razreda, ki je z venčkom domačih
zaključil letošnjo prireditev.
Marjetka Koražija
NAJBOLJŠI V SLOVENIJI
Učenci OŠ Sladki Vrh smo po kratkem premoru ponovno izdali
šolsko glasilo – tokrat s športno tematiko. Na državnem natečaju za najboljša šolska glasila s športno tematiko smo sodelovali
s Športno Mularijo in bili PRVI. Vendar pa to ni bila edina kategorija, v kateri smo bili uspešni. Med TV-prispevki s športno
tematiko smo za dvema uveljavljenima produkcijskima hišama
zasedli 3. mesto – pripravili in posneli smo odlična prispevka:
Atletika in Aleš Gorjup ter gimnastika v I. triadi. Naša vrtca v
Sladkem Vrhu in na Velki pa sta v športu med vrtci v Sloveniji
osvojila 4. mesto.
Lahko si predstavljate, kako smo ponosni na svoje delo in ves
trud, ko smo ure in ure preživeli na terenu in nato presedeli za
računalniki, da smo dokončali svoj ponos.
Učenci novinarskega krožka se zahvaljujemo vsem na šoli, predvsem pa mentorjem: Vanji Jesenek, Tatjani Polič in Darku Tancerju.
Lara Mernik, novinarski krožek
OČISTILI SMO SLADKI VRH
IN VELKO
V soboto, 17. 4. 2010 zjutraj nas je na poti v šolo prestrašila
dežna ploha, ki pa se je na srečo hitro umaknila Soncu.
Ob 9. uri smo vzeli rokavice, vrečke za smeti in se podali
v petih različnih smereh po Sladkem Vrhu, ena skupina pa
na Velki.
Najprej smo imeli občutek, da je naš kraj dokaj čist in
bomo zato pobirali samo papirčke, plastenke, manjše odpadke. A kaj hitro smo ugotovili, da so nekateri ljudje v
našem kraju neprijazni do narave, saj smo pobrali velike
količine elektro aparatov, traktorskih in avtomobilskih
gum, stekla, plenic, oblačil …
Opoldne smo se vrnili pred šolo precej umazani, malo
utrujeni, a veseli, da smo naredili nekaj dobrega za naš planet.
Irena Tarkuš Trikič,
koordinatorica eko šole na OŠ Sladki Vrh
14
Izobraževanje
USTVARJALNO RAZISKOVALNI TABOR 2010
Letos smo na OŠ Sladki Vrh organizirali že drugi tabor za nadarjene učence, pod naslovom Ustvarjalno raziskovalni tabor 2010, ki se
ga je udeležilo 48 učencev od 5. do 9. razreda. Tridnevni tabor je potekal od 17. do 19. 6. 2010 na Kopah. Nastanjeni smo bili v Lukovem domu, ki nam je nudil odlične pogoje za delo.
Učenci so v različnih delavnicah razvijali svoje interese, njihovo specifično nadarjenost, medosebne odnose, prepletali nova spoznanja z osvojenimi znanji in iskali nova prijateljstva.
V okviru programa tabora so bile izvedene delavnice s področja naravoslovja, materinščine, angleščine, umetnosti, sociologije
in socialno-čustvenega področja. Veliko
dela je potekalo v naravi, česar so bili
učenci zelo veseli.
Za uspešno delo z učenci smo se trudili:
Valerija Gjura, Lidija Grubelnik, Vanja
Jesenek, Cvetka Kocbek, Simon Dragšič
in Andrej Velikonja.
Z izvedbo letošnjega tabora smo zadovoljni in upamo, da bodo prihodnji prav
tako uspešni in ustvarjalni. Pozdrav vsem
udeležencem, odlični ste bili.
Za izvedbo tabora se zahvaljujemo sponzorjem in donatorjem: šolskemu skladu,
podjetju Srečka Knupleža, družbi Vabo,
Francu Časlu, PGD Paloma in TD Brod.
Vodja tabora Lidija Grubelnik
5. OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIADA
V četrtek, 3. 6. 2010, smo v Sladkem Vrhu gostili finale 5. otroške varnostne olimpiade. Zjutraj so nas pozdravili ravnateljica
Andreja Košti, generalni direktor policije Janko Goršek in župan Edvard Čagran.
Zatem se je pričelo težko pričakovano tekmovanje. Tekmovalo
je 20 ekip, vključno z našima ekipama – 4. a in 4. c razreda OŠ
Sladki Vrh in podružnice Velka. Med tekmovalnimi igrami so
nas obiskali številni znani športniki (Dejan Zavec, Rok Kolander, Miran Stanovnik, Rok Flander, Mitja Dragšič, Ana Drev,
Tina Maze …). Prav tako so nas v dobro voljo spravili pevci
Sebastijan, s katerim smo lahko zaplesali tudi na odru, Natalija Kolšek in Boštjan Bračič. Organizatorji so nam na zunanjih
površinah postavili na ogled številne stojnice, na katerih smo
lahko videli vse, kar pri svojem delu uporabljajo pripadniki Slovenske policije, Slovenske vojske, Uprave za zaščito in reševanje,
Poklicne gasilske enote in drugi. Videli smo najvišjo lestev za reševanje v tem delu Slovenije, ki je lahko visoka 45 m, tople zračne balone, vozilo Patria ... Prav tako smo se lahko preizkusili v
vožnji z električnimi motorčki, nadeli smo si lahko tudi očala,
ki pričarajo »pijanost«. Za nas, tekmovalce, je bilo žal premalo
časa, da bi si lahko ogledali vse našteto, kljub temu smo se imeli
super. Na koncu smo učenci ekipe Zg. Velka zasedli 20., ekipa
Sladkega Vrha pa 15. mesto.
15
Izobraževanje
OBISK ALEKA, FILIPA IN MATEJA
V ponedeljek, 17. maja, so nas na naši šoli obiskali trije priznani
slovenski –mariborski športniki.
Filip Flisar, ki tekmuje v zimski smučarski disciplini smučarski
kros (kot to imenujemo v slovenščini) in je na letošnjih olimpijskih igrah v Vancuvru dosegel bleščeče osmo mesto.
Vabilu se je odzval tudi Matej Adorjan, ki prav tako tekmuje v
disciplini smučarski kros, kot tretji pa nas obiskal Alek Glebov,
ki tekmuje v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Učenci smo
si zaželeli sproščenega pogovora z njimi, postavili pa smo jim
tudi precej vprašanj. Povedali so nam, da se poznajo že precej
časa (Matej in Filip trenirata skupaj od malih nog), družini Mateja in Aleka pa sta družinski prijateljici.
Iz odgovorov na vprašanja (zastavljali smo jim vsa mogoča
vprašanja in na vsako so z veseljem in tudi šaljivo odgovorili)
so nam še bolj približali svojo ljubezen do športa, staršev, prijateljev, povedali so nam, da moramo vztrajati na svojih poteh in
pohvalili vse šolske športnike.
Ali ste vedeli, da ...
... Filip v družbi velja za največjega šaljivca (to smo opazili tudi
mi, ves čas je namreč bil nasmejan), obožuje hrano, najbolj pa
čokolado?
... je Matej v osnovni šoli precej manjkal, a mu snov ni delala
posebnih težav?
... ima Alek korenine v kar nekaj evropskih državah: babica je s
Hrvaške, dedek iz Rusije, mama je Portugalka, oče pa Slovenec,
Alek pa pravi, da je ponosen Mariborčan? (Obvlada pa tudi portugalščino, medtem ko se ruščine že uči.)
Vsekakor je bila to za nas velika izkušnja in smo zelo ponosni,
da so se odločili obiskati prav našo šolo.
Upamo, da nas ti prijetni in zabavni (pa tudi postavni) fantje še
kdaj obiščejo.
Jana Verčič, novinarski krožek
OBISK EVROPSKEGA
POSLANCA IVA VAJGLA
Evropski Pomladni dan je vsakoletna dejavnost, ki se odvija v
šolah po Evropi.
Učitelje in učence spodbuja, da v del svojih dejavnosti vključijo različne debate in razmišljanja o evropskih temah. Skozi
projekte Pomladnega dne je omogočeno mladim državljanom
Evrope izražati svoje poglede in stališča o Evropi – skupnem
domovanju vseh nas.
V okviru dejavnosti Pomladnega dne nas je v petek, 7. 5.
2010, obiskal evropski poslanec Ivo Vajgl. Srečal se je z učenci na Velki in z učenci 8. in 9. razredov v Sladkem Vrhu, ki
jim je tudi predstavil delo diplomata in evropskega poslanca v
evropskih integracijskih procesih. V predavanju je poudaril
tudi pomen ekološkega kmetijstva v Evropi.
To pa še ni vse, kar smo v okviru projekta pripravili na šoli:
udeležili smo se tudi literarnega, likovnega in plesnega natečaja. Na literarnem natečaju je petošolec Vid Žohar s svojo
likovno pesmijo osvojil odlično 3. mesto. Osrednja tema projekta v Sloveniji je ohranjanje raznovrstnosti živih bitij, saj
so Združeni narodi leto 2010 proglasili za Mednarodno leto
biotske raznovrstnosti, tako smo v okviru pouka biologije namenili več ur učenju o biotski raznovrstnosti in pomenu le-te
za naš obstoj. Pri učnih urah smo izdelali kviz na temo biodiverzitete. Pri urah angleškega jezika smo kviz tudi prevedli
in se tako učili mnogo novih besed iz področja biologije. V
projektu je sodelovalo 150 učencev in 20 učiteljev.
SREBRNO PRIZNANJE
ZA GLAS ŠTAJERSKEGA
KLOPOTCA
Na Turistični tržnici v Mariboru se je skupina učencev iz 8. in 9.
razreda predstavila z raziskovalno nalogo Glas štajerskega klopotca in prejela srebrno priznanje. Obiskovalcem so predstavili
ponos naših krajev, štajerske klopotce, ki nas vabijo na okušino
odličnih vin in domače hrane naših odličnih vinogradnikov.
16
Avtorji naloge (od leve): Lara Mernik, Ana Unger, Nadja Draganić, Nina Božnik, Uroš Vajnhandl, Andrej Perko in Mitja Ferk.
Mentorica: Lidija Grubelnik
Izobraževanje
VARNO S SONCEM
Letos se je vrtec Šentilj vključil v projekt Varno s soncem. Osnovni namen projekta je otroke in njihove starše opozoriti na pomen
ustrezne zaščite pred sončnimi žarki in otroke vzgojiti v pravilnem samozaščitniškem ravnanju.
V ta namen so potekale različne dejavnosti v mesecu juniju, juliju in avgustu.
Anka Čepek, vrtec Šentilj
Izdelali smo kape, ki ščitijo pred soncem.
Igrali smo se v senci drevesa
SLOVO OD NAŠIH MINI MATURANTOV
Kot vsako leto smo se tudi letos poslovili od skupine otrok, ki bodo 1. septembra prvič prestopili prag šole. Naši mini maturanti so
nam, skupaj z vzgojiteljicami, pripravili poseben program v slovo. Z glasbo in besedo so nam, ki ostanemo v vrtcu, zaželeli vse lepo
ter nam sporočili, da se veselijo šole. Kot se ob slovesnosti spodobi, so mini maturanti prejeli svoje maturantske kape ter priznanja
o uspešno zaključenem predšolskem programu. Skupaj smo se nato poveselili ob izvrstnem pikniku na terasi vrtca. Našim bodočim
šolarjem želimo vsi skupaj srečno pot ter veliko uspeha v šoli.
Heidi Elizabeth Veber, vrtec Šentilj
VODNI SVET V VRTCU
Med šolskim letom so se otroci našega vrtca srečali z različnimi živalmi,
med njimi z zajčkom, polžki, različnimi žuželkami ... Začetek poletja pa
je zaznamoval pogovor o soncu, morju in ribah. Predvsem so z zanimanjem poslušali zgodbe o ribah, zato smo se odločile, da jih presenetimo
z obiskom le-teh v vrtcu. Otroci so bili navdušeni. Ob opazovanju ribic
so se pojavljala različna vprašanja, povezana z življenjem in prehranjevanjem rib. Skupaj smo poskrbeli zanje in jih nahranili. Otroci na tak
način neposredno spoznavajo naravo in se z zgledom odraslih navajajo
na varno ter spoštljivo ravnanje z živimi bitji.
Mirjana Šef,
vrtec Šentilj
17
Izobraževanje
ZBIRAMO KARTUŠE IN TONERJE ZA RDEČE NOSKE
Pridružili smo se humanitarni akciji, na katero bi vas radi opozorili in ob enem prosili za vašo sodelovanje.
Zbiramo prazne kartuše in tonerje za pomoč organizaciji Rdeči noski - Klovni zdravniki.
Za vse, ki še niste slišali za to organizacijo, Rdeči noski - klovni zdravniki so umetniki, ki ljudem, katere je prizadela huda bolezen
ali poškodba ter se nahajajo v bolnišnici, prinašajo zaupanje in življenjski pogum.
Vsi srčno upamo, da našim otrokom nikoli ne bo treba v bolnišnico. A če se tako zgodi, smo veseli, da so takrat z njimi tudi Rdeči
noski, ki jim popestrijo dan ter jim narišejo smeh na obraz.
Veseli bomo, če se nam boste pridružili in v našo zbirno škatlo, ki se nahaja v prostorih vrtca Šentilj, prinesli rabljene in nepoškodovane kartuše in tonerje.
Heidi Elizabeth Veber, vrtec Šentilj
EVROPSKA VAS
V šolskem letu 2007/08 se je naša šola z veseljem odzvala na povabilo k sodelovanju pri mednarodnem projektu EVROPSKA
VAS, kjer smo »posvojili« državo Italijo.
Tudi letos smo se projekta lotili zavzeto in se nanj dobro pripravili. V projektu so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda. S
skupnimi močmi so izdelali italijanske zastave, stolpe iz Pise,
okraske za svinčnike v obliki Ostržka, verižice z lesenim okraskom Ostržka, kipe Ostržka, mazaike, beneške maske, Kolosej
iz kartona, plakate s predstavitvijo države, plakat s L. Fibonaccijevo teorijo ipd.
Dogodek predstavitev projekta Evropska vas je potekal 7. maja
na Glavnem trgu v Mariboru v lepem sončnem vremenu. Našo
šolo so zastopali 4 učenci: Simon Knuplež, Jaka Fiedler, Katja
Ješovnik in Klara Piberčnik z mentoricama Polonco Tomažič in
Matejo Rožanc Valh.
Stojnica je bila zelo dobro obiskana. S svojim obiskom nas je
počastil evropski poslanec Lojze Peterle.
VTISI UČENCEV:
»Najbolj mi je v spominu ostal obisk Lojzeta Peterleta. Prišel je
do naše stojnice, jo zelo pohvalil in tudi privolil, da se bo z nami
slikal. To je najboljša Evropska vas do sedaj.« (Katja Piberčnik,
9. razred)
»Če bi bila naslednje leto še naprej v OŠ, bi se prireditve želela še
naprej udeleževati. (Katja Ješovnik, 9. razred)
»Učiteljica podaljšanega bivanja nam je povedala o državi Italiji
ter nam razložila, zakaj bomo barvali in izdelovali zastave. Pobarvali in izdelali smo okrog 100 zastav.« (Anže, 3. razred)
18
TUDI LETOS SMO BILI
USPEŠNI
Med šolskim letom potekajo ob učnih obveznostih še številne druge
dejavnost, ki so povezane z določenim predmetnim področjem ali pa
s katerim od številnih interesnih področij naših učencev. Odločili smo
se, da ne bomo predstavljali vsakega dosežka posebej, ampak jih bomo
zbrali na enem mestu in vam tako predstavili uspešnost naših učencev
in njihovih mentorjev.
Tako kot vsako leto so naši učenci tekmovali na različnih predmetnih
področjih. Kje so bili najuspešnejši?
Na državno tekmovanje iz logike so se uvrstili Alja Dolajš in Kevin Ferk
iz 7. razreda, Tomaž Kitel iz 8. razreda in Aljoša Krstič in Tadej Bolner
iz 9. razreda. ZLATO je osvojil Aljoša Krstič.
SREBRNO Stefanovo priznanje so osvojili Barbara Borko in Luka Levačič iz 8. razreda in Žiga Letonja in Tadej Bolner iz 9. razreda.
Za Vegovo priznanje je tekmovalo 190 učencev, od tega so osvojili 64
bronastih priznanj. Na področno se je uvrstilo 9 učencev, Aljoša Krstič in Tadej Bolner sta dobila SREBRNO, Tadej pa na državnem tudi
ZLATO.
Na športnem področju so bili uspešni mlajši nogometaši, saj so na občinskem dosegli 1. mesto, na medobčinskem so se uvrstili v četrtfinale,
v atletiki so na področnem tekmovanju dosegli naslednje rezultate: Izza
Herega in Tjaša Majhenič sta s 5. in 7. mestom pri skoku v daljavo prišli
v finale, Nena Galunič je v teku na 60 m dosegla 3. mesto, prav tako
Aljoša Krstič v teku na 1000 metrov. Na državnem tekmovanju v badmintonu sta bila uspešna Leo Dajčer in Mario Hamer; pri košarki so
starejši na medobčinskem tekmovanju dosegli 3. mesto, Line Rajzman
pa je na državnem tekmovanju v plavanju dosegel 4. mesto, uspešen je
bil tudi pri suvanju krogle in v teku na 300 m – bil je tretji, v teku na
60 m pa četrti.
Pri biologiji so v tekmovanju za Proteusovo tekmovanje dosegli bronasto priznanje Tadej Bolner, Tina Kikl, Tina Očkerl, Janja Čepek, Roswita Jeranko, Žiga Šef in Sara Ferk.
Bronasto priznanje v znanju kemije so dosegli Timotej Petre in Barbara
Borko iz 8. razreda ter Žiga Letonja iz 9. razreda.
Uspešni so bili tudi čebelarji, saj so dosegli tri srebrna priznanja. To so
bili Tadej Bolner in Aljaž Potočki, Domen Mulec ter Tjaša Kraner in
Tamara Mlakar.
Tekmovanje v znanju materinščine je bilo uspešno za Tima Medveda iz
8. razreda in Tino Kikl iz 9. razreda, ki sta se uvrstila na regijsko tekmovanje. Za Cankarjevo tekmovanje so tekmovali učenci od 2. do 9. razreda in so dosegli 46 bronastih, od tega jih je bilo največ v 4. razredu.
V tekmovanju iz znanja nemščine so dosegli SREBRNO Žiga Šef, Tina
Kikl in Kjara Kocbek.
Pri angleščini je bronasto dosegla Tina Kikl, Dolores Sitar in Alex
Alexander Kacijan pa sta dosegla srebrno.
Tim Krapše pa se je uvrstil na državno tekmovanje National Geographic Junior.
Bogdana Pribevski, prof.
Izobraževanje
PRISPEVKI
KRUPJEJEV
CASINOJA MOND
Kdo je krupje? Spletni vir mojaizbira.si
navaja, da je to uslužbenec v igralnici,
ki vodi igro, navadno pri ruleti, skrbi
za pravilen potek vseh iger na srečo. Pri
tem sledi splošnim načelom in posebnostim posameznih iger, glede na različne tehnike, materiale, pravila. Pred
vsako igro sprejema stave oz. napovedi
od igralcev. Z objavo, da ne sprejema
več stav in pologov, stave zapre in jih
odtlej odklanja. Le izjemoma, z dovoljenjem vodje igralne mize, sprejema stave tudi naknadno. Sledi izvajanje igre:
krupje vrti ruleto, meša in razdeljuje
igralne karte, meče kocke itd. Ko je izid
igre znan, razglasi zmagovalne rezultate, izplača dobitke zmagovalcem in pobere vplačila od poražencev. Med igro
nadzira igralce in sodelavce. Opozarja
na nekorektno vedenje, neupoštevanje
pravil, npr. na nedovoljeno izmenjavanje informacij med igralci. Ob nepravilnostih ali napakah v igri igro razveljavi
in jo ponovi. Opravlja tudi komisijsko
praznjenje igralnih avtomatov in preštevanje igralnih žetonov. Krupje sodeluje
pri obračunu prometa in vzdrževanju
reda v igralnih prostorih. Gostom posreduje tudi informacije, pojasnjuje jim
na primer igralniška pravila. Njegova
skrb so tudi druga opravila, ki naj zagotovijo uspešno poslovanje igralnice po
nalogu nadrejenih.
Tisti, ki ste že kdaj obiskali casino, ste
jih že srečali. Krupjeji, zaposleni v šentiljskem Casinoju Mond, so pokazali
tudi nekaj čuta za socialno šibkejše in
tako že dvakrat namenili denar, ki so
ga organizirano zbirali, šolskemu skladu OŠ Rudolfa Maistra Šentilj. Sredstva
so zmeraj dobrodošla, saj je učencev iz
socialno šibkejših družin zmeraj več, pa
tudi stroški, povezani s šolanjem otrok,
niso zanemarljivi. S tem denarjem
omogočamo učencem soudeležbo pri
različnih dejavnostih, malico ali kosilo,
ali pa jim kako drugače priskočimo na
pomoč.
Krupjejem Casinoja Mond se zahvaljujemo za prostovoljne prispevke in si
želimo tovrstnega sodelovanje še v prihodnje.
LETOŠNJI ŠPORT ŠPAS
Letos smo imeli ŠPORT
ŠPAS teden dni kasneje,
saj je v soboto, ko je prireditev potekala po vsej
Sloveniji, pri nas grozno
deževalo.
Tako se je 22. maja zbralo 350 učencev, staršev,
starih staršev in drugih
udeležilo druženja vseh
generacij. Zbrali smo se
na nogometnem igrišču, pozdravila nas je
pomočnica ravnateljice
Nana Gačar in nas seznanila z urnikom poteka izobraževalnih dejavnosti ter se zahvalila vsem, ki so prinesli zamaške in star papir. Zbirali smo jih in bili
tako ta dan tudi malo humanitarni in ekološki. Župan je v svojem pozdravu izpostavil
pozitivne vrednote medgeneracijskega druženja. Potem so vsi pridružili svoji skupini
in si najprej pogledali izobraževalne vsebine, potem pa so šli na pohod. Predstavili so
se mladi čebelarji, lovci in posebej so predstavili zgodovino našega kraja. Pohod je
potekal ob meji, vsak je dobil zemljevid z vrisano potjo, vodo in zloženko ter se vpisal v posebni seznam. Na osnovi tega so potem razglasili najmlajšega in najstarejšega
udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Najmlajši je imel eno leto in devet mesecev,
najstarejši 74 let, najštevilčnejša družina pa je bila šestčlanska.
Nagradni izlet v Porabje
Učenci, ki so v minulem šolskem letu pokazali, da znajo skrbeti tudi za druge, ki so
se kakorkoli izkazali na različnih področjih in bili uspešni, so se razveselili posebnega nagradnega izleta. Izlet ni bil namenjen samo sproščenemu doživljanju takšnega
dne, ampak je bilo poskrbljeno za poučne vsebine. Ekskurzijo smo naslovili Slovenski
panonski svet in spoznali so, da živijo pripadniki madžarske manjšine v Sloveniji,
obiskali so madžarsko šolo. V Porabju pa so se srečali s predstavniki slovenske manjšine.
Za vse, ki se bodo še posebej izkazali v naslednjem šolskem letu, pa pripravljamo ekskurzijo v zahodni del Slovenije, kjer se bodo seznanili s slovensko manjšino v Italiji
in italijansko pri nas.
TUDI LETOŠNJE POČITNICE AKTIVNE
V sodelovanju s športnimi društvi smo tudi za letošnje šolske počitnice pripravili program aktivnosti, da bi učenci čas počitnic preživeli čim bolj razgibano in zanimivo. Na
nogometnem igrišču v Šentilju so ob ponedeljkih pod okriljem Nogometnega kluba
Šentilj igrali nogomet, na zunanjem igrišču ali v šolskih telovadnici so ob sredah igrali
košarko, na igrišču za odbojko na mivki pa ob petkih odbojko skupaj s člani društva
Hurikani Šentilj. Za tiste, ki jih šport ne navdušuje preveč, pa smo na šoli pripravili
zanimive urice v računalniški učilnici, kjer so spoznavali osnove računalništva, ali pa
se lotili zahtevnejših in zanimivejših stvari.
Na športnem igrišču, v Hiški, pa so otrokom, ki so se ob prihodu na dejavnost prijavili,
pripravili tudi malico.
Počitnice se bližajo koncu, aktivnosti potekajo po urniku in otroci se bodo v šolo vrnili
z novimi izkušnjami, bolj spretni z žogo ali za računalnikom.
19
Izobraževanje
DRUŽENJE TREH GENERACIJ
TUDI V CERŠAKU
Tudi v Ceršaku smo 22. maja izvedli prireditev ŠPORT ŠPAS.
Prireditve se je udeležilo 28 učencev od 1. do 5. razreda ter
46 drugih udeležencev. Namen prireditve je bil aktivno preživeti dopoldan in ob tem spoznati dejavnosti različnih društev
ter kako poskrbeti za svoje zdravje. Dan je bil drugačen, saj je
bila sobota, pa še starši in drugi sorodniki so lahko šli z nami v
šolo.
Zbrali smo se ob 8. uri pred šolo, kjer je sodelujoče pozdravila vodja podružnice učiteljica Majda Štraus in nam povedala,
kako bo dan potekal. Dobili smo natančen načrt poti in opisano, kaj bomo videli. Nato smo se razdelili v dve skupini. Prva
skupina je prisluhnila Marjanu Lorber, ki je predstavil delovanje lovskega društva Paloma Sladki Vrh. Druga skupina pa se
je seznanila z znaki okužbe, ki jo povzročajo klopi in ustrezno
preventivo. Sonja Ferk, medicinska sestra, nam je še povedala
o vzrokih in posledicami visokega pritiska. Udeležencem je po
želji pritisk tudi izmerila. Ob 9. uri smo se znova zbrali pred
šolo in se skupaj podali na pohod do tovarne v Ceršaku. Tam
so učenci predstavili razvoj kraja in tovarne. Ob vstopu v gozd
nas je pričakal Marko Sameja iz Zavoda za gozdove Slovenije,
območna enota Maribor in nas seznanil z dejavnostmi in nalogami gozdarjev. Pot smo nadaljevali skozi gozd po Keltski poti
in se ustavili na kmetiji Ferk, ki nam jo je predstavil Sandi Ferk.
Naš pohod smo sklenili na igrišču pri šoli, kjer smo se seznanili z delovanjem prostovoljnega gasilskega društva Ceršak ter se
pomerili v spretnostni vaji.
Na koncu našega druženja smo razglasili najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino in jih razveselili s
skromnim darilom.
Učenci podružnice Ceršak in učiteljica Jasmina Janžek
SADJE ZA ŠENTILJSKE
UČENCE
Kako vemo, da smo že sredi delovnega – šolskega tedna? Ker je
sreda. In ob sredah nam razdelijo sadje. Običajno so to jabolka,
ki so sočna in okusna, pridelano nekje v naši bližini. Navadili
smo se nanje in jih sedaj že komaj pričakujemo, pojemo jih z
užitkom. Tako tudi mi naredimo nekaj več za zdravje. In zakaj
dobimo jabolka? Ker smo vključeni v projekt, imenovan SHEMA ŠOLSKEGA SADJA. Več o tem pa v naslednjih vrsticah.
Shema šolskega sadja pomeni sistem razdeljevanja sadja in
zelenjave v šolah ob finančni pomoči Evropske skupnosti in
Republike Slovenije pri spodbujanju porabe svežega sadja in
zelenjave v prehrani učencev v osnovnih šolah.
Njen namen je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne
teže pri otrocih (ki povečuje tveganje za bolezni sodobnega
časa). Evropska unija je državam članicam namenila določeno
finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in
zelenjave učencem, pri čemer pa je velik poudarek tudi na izobraževalnih in promocijskih aktivnostih.
EVROPSKI
SISTEM RAZDELJEVANJA SADJA V ŠOLAH«
»SADJE ZA ZDRAVJE«
Naša osnovna šola sodeluje v
evropskem
»sistemu razdeljevanja sadja
v šolah« s finančno podporo
Evropske skupnosti.
Prostovoljstvo na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
Prostovoljstvo ni plačano z denarjem, temveč z občutkom koristnosti in da si nekomu pripomogel k večji kvaliteti življenja.
Prostovoljci darujejo svoj čas, energijo, dobro voljo, ideje drugim. Uporabnik bo pridobil novega prijatelja, nekoga, ki mu bo
National Geographic
tekmovanje
National Geographic tekmovanje je, lahko rečemo, tekmovanje v splošni razgledanosti, vendar se je treba za to tudi pripravljati. Jaz sem se pripravljal tako, da sem bral revije in reševal
kvize ter igral igrice na spletni strani Bistroum.
Na regijskem tekmovanju sem med vsemi udeleženci regijskih
tekmovanj v državi zasedel tretje mesto. Na državnem tekmovanju pa sem zasedel dvanajsto mesto (1 točka mi je manjkala,
da bi bil državni prvak).
To tekmovanje se mi je vtisnilo globoko v spomin in ga nikoli
ne bom pozabil. Bilo je zanimivo in ni mi žal, da sem se prijavil.
Tim Krapše,
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
20
prinesel nove izkušnje, ideje, poglede in ki bo podaril nekaj svojega časa le njemu.
Prostovoljstvo na OŠ Rudolfa Maistra poteka v sodelovanju z
VDC Polž. Učenci prostovoljci se 2 krat mesečno družijo z varovanci VDC Polža v njihovi enoti v Šentilju. Skupaj preživljajo
čas ob branju in prebiranju revij, knjig, igranju družabnih iger,
pogovoru, ob likovnem ustvarjanju, sprehodih, igrah z žogo
ipd.
Ob letošnjem tednu prostovoljstva sva mentorici prostovoljnega dela prizadevne učence prostovoljce nagradile s spominsko
majico PROSTOVOLJEC – DOBRO JE BITI POMEMBEN,
POMEMBNO JE BITI DOBER. Ti so: Barbara Borko, Larisa
Karapetrić, Mišela Senčič, Tjaša Majhenič, Rene Horvat, Janja
Šinkić, Timotej Petre, Larisa Roj, Zala Kitel, Timotej Krapše.
Upava, da bodo tudi v prihodnjem šolskem letu učenci želeli
posvetiti svoj prosti čas svojim prijateljem v Polžu. Zelo ponosni
sva, da imamo na šoli učence, ki znajo prisluhniti osebam z motnjami v duševnem razvoju in se vzgajajo v duhu, da je potrebno
tudi drugačne ljudi spoštovati.
Veseli bomo tudi novih prostovoljcev, saj nas bo več, ki želimo
in delamo dobro.
Mentorici: Mateja Rožanc Valh in Darja Steblovnik
Izobraževanje
Bolnišnična olimpiada
V mesecu marcu sem bila na inštitutu Soča v Ljubljani. V prvem tednu smo imeli 18. bolnišnične olimpijske igre. To je bilo zame
veliko doživetje.
Olimpiado je odprla napovedovalka s častnimi gosti. Navijat sta prišli Tina Maze in Petra Majdič, kar nas je vse prisotne zelo navdušilo.
Kmalu so v telovadnico prinesli olimpijski ogenj in otroci so zapeli bolnišnično himno.
Prva disciplina je bila vožnja s kolesom in pri tej igri sem sodelovala, v naslednji disciplini je bila tekma z invalidskimi vozički.
Sledila je disciplina tobogan bowling, tudi pri tej sem uspešno
sodelovala. Zadnja disciplina je bila pikado malo drugače. Za
vsako disciplino so častni gostje podelili medalje.
Najlepše na olimpiadi je bilo vzdušje, ki smo ga ustvarili vsi prisotni z navijanjem in ploskanjem. Na koncu nam je Petra Majdič
pokazala bronasto medaljo iz olimpiade v Kanadi. Navdušeno
smo ji zaploskali. Tini in Petri smo podarili majhne pozornosti,
oni pa sta nam razdelili karte s podpisi. Meni se je Petra podpisala na majico.
Bolnišnične igre mi bodo ostale v lepem spominu.
Janja Šinkić,
OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
Društva
Križ kot simbol
Razstava v šentiljskem župnijskem domu
Društvo Antona Ravšla, ki deluje v okviru župnije sv. Ilja v Šentilju v Slovenskih
goricah je pripravilo razstavo z naslovom Križ kot simbol. Razstavljene križe
različnih vrst, materialov in velikosti so
prispevali župljani sami (pa tudi iz Maribora), kar daje temu dogodku poseben,
povezovalni pomen. Avtorica razstave je
Renata Močnik, strokovna sodelavka pa
dr. Jerneja Ferlež.
V dvorani šentiljskega župnijskega doma
je bilo razstavljenih okoli petdeset križev
iz različnih obdobij slovenske vernosti
ter različnih umetniških slogov. Križ kot
krščanski simbol je med najstarejšimi
simboli človeške duhovne zgodovine,
zasledimo pa ga domala v vseh kulturah.
Najdemo ga že na stenskih slikarijah v
jamah najstarejše človeške zgodovine. Rimljani so uporabljali križanje kot najbolj
ponižujoč način usmrtitve.
Uporaba križa v simbolnem, ne samo
verskem pomenu, pa se je razširila predvsem v srednjem veku, na primer v grbih
in na zastavah (države, redovi, bratovščine ipd.). Tako ima križ Malteškega viteškega reda dva pomena: po svoji obliki
predstavlja osem različnih jezikov držav,
ki so bile članice Malte, po drugi pa štiri
vrline, ki jih morajo imeti vitezi tega reda:
preudarnost, pravičnost, pogum in zmernost.
Društvo Antona Ravšla, ustanovljeno leta 2002, nosi ime po šentiljskem župniku, ki
je to službo opravljal v letih od 1939 do 1974 (umrl je leto dni kasneje), ko ga je zamenjal sedanji župnik Janez Horvat. Po njegovih besedah so osnovni nameni društva
spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, krščanska vzgoja in izobraževanje ter varovanje
krščanskih vrednot. Eden izmed svetlih kamenčkov v mozaiku dejavnosti društva je
tudi opisana razstava križev.
Besedilo in foto: Franci Hauc
21
Društva
Izdelava presmeca, priložnost za medsebojno
spoznavanje in druženje vaščanov
Ko me je Drago Muhič, predstavnik našega naselja Svečane v krajevnem odboru
Sladki Vrh, poklical nekje v začetku marca
in kar malo skeptično povedal, da je potrebno pristopiti k izdelavi presmeca, ker
smo letos nosilec te dolgoletne tradicije
TD Klopotec z Velke, izdelave presmeca
torej, prav mi Svečanarji, sem pomislila,
da pa ja tega mi ne bomo zmogli. Zakaj?
Živimo v času, ko ljudje le še hitimo. Za
vsakodnevnimi opravki, v borbi za vsakdanji kruh, saj se vendar vidimo le skozi
avtomobilska stekla. Ampak sva se takrat
dogovorila za pripravljalni sestanek, na
katerega sva povabila vse tiste, ki bi lahko
bili akterji in soorganizatorji te, za nas »velike« akcije. No, in prišli so Herta, Franc,
Zlatka, Fredi, Lizika in drugi Svečanarji,
te smo najbolj poznali, in neverjetno, bili
smo pravi in dobili smo zagon. Takrat sem
spoznala, da smo si sicer takole od zunaj
zelo daleč, a da vemo, da živimo v enem
kraju in da smo sosedje, ki smo v »sili«
pripravljeni sodelovati in čutimo, da spadamo »skupaj«. Predlogi »rešitve« našega
problema so kar padali in tako smo začeli za nas »veliko« akcijo, ki je postajala iz
dneva v dan bolj množična, saj je dejansko
mobilizirala »cele Svečane« in naš sosednji
del Sladkega Vrha.
Ko je bilo akcijsko že vse dogovorjeno, se
je pojavil še tale problem. Bila je dobesedno še »zima« in nič ni še prav kazalo na
pomlad, kot se to za čas izdelave presmeca in cvetne nedelje spodobi. Tako smo
se takoj dogovorili, da povabimo vse k
zbiranju zelenja, cvetnih vej itd. Skratka,
želim poudariti, da kjer je volja, je pot in
na našo veliko presenečenje se je tri dni
22
pred cvetno nedeljo zbralo na kupe zelenja vseh vrst. 25. marca, tri dni pred »velikim dogodkom«, smo pri družini Nepl v
Svečanah imeli vse pripravljeno. Ne morem mimo dejstva, da se je v tistih treh
dneh v naši grabi resnično dogajalo nekaj
velikega. Prihajali so stari in mladi, otroci,
tisti, ki jih nismo niti poznali, čeprav živijo in odraščajo v isti vasi. Prinašali so vse,
od hrane, peciva, pijače. Prišel je kuhar, ki
nam je kar zunaj kuhal bograč, sosedova
Mimika je pekla kruh, ne vem, če se lahko
spomnim vsega in vseh, pomembno pri
tem je bilo to, da smo bili takrat skupaj vsi
tisti Svečanarji, ki smo začutili, da spadamo skupaj.
28. marca zgodaj zjutraj je bilo ob enem
velikem in enem manjšem presmecu zbranih okrog 100 ljudi, ki smo presmeca po
najdaljši poti, odnesli žegnat v našo farovško cerkev Marije Snežne. Na poti so bile
postavljene stojnice (štanti) z dobrotami
in okrepčilom za vse sodelujoče, ki so jih
postavili ljudje, ne da bi jih za to posebej
prosili. Ob začetku mašne slovesnosti na
cvetno nedeljo, sta cerkev Marije Snežne
okraševala dva velika in bogato okrašena
presmeca, ki ju je pohvalil tudi župnik g.
Franc Časl. Bil je to plod dela in prizadevanj mnogih ljudi, vanje je bilo vloženo
delo in dobre želje. V tem smislu je tudi
pozval farane, naj vsakdo od njih »odnese« del tega »dela« in »dobrih namenov«
v svoj dom. Presmeci so potem stali pred
cerkvijo in v nekaj trenutkih, so farani
»ponesli« to skupno delo resnično v svoje
domove.
Tisti dan smo se še dolgo družili pri Neplovih in se dogovorili tudi za zaključno
dejanje, skupni piknik, da se to delo sklene
kot se to spodobi. Zaključek vsega smo organizirali 10. junija na lovski koči v Sladkem Vrhu. Tudi ta dogodek nam bo ostal
v najlepšem spominu. Prišli so vsi, ki so
sodelovali in vsi, ki so prispevali karkoli k
temu, da je naša akcija uspela. Tudi na tej
prireditvi smo spoznali, da v tej grabi živimo ljudje, ki se znamo med sabo družiti
brez razlik kdo je kdo, koliko je star, vsi
smo bili v »enem krogu«.
Na tem mestu pa bi se organizacijski odbor, katerega predsednik je bil Drago
Muhič, tudi iskreno zahvalil vsem sodelujočim Svečanarjem, Sladkogorčanom in
tudi našim sponzorjem, ki so nam omogočili dostojne pogostitve: poslancu Marjanu Pojbiču, sicer tudi iz naše vasi, ki je
finančno podprl akcijo in bil tako tudi v
okviru običajev »boter« presmeca, županu
občine Šentilj Edvardu Čagranu, Bojanu
Belni, podjetniku in svetniku občine Šentilj, vsem društvom za podporo in pomoč
in seveda in predvsem vsem krajanom našega naselja in sosednjih, brez katerih ta
stvar ne bi uspela.
Žal bom na koncu napisala še nekaj, kar
morda ne sodi sem in je zgolj naključje,
vendarle pa nam bo tudi ta dogodek Svečan v času teh treh mesecev ostal v srcu.
Malo drugače sicer. Pri izpeljavi te akcije
nam je vseskozi pomagal in bil z nami na
vseh skupnih nalogah, tudi Branko Kaučič
mlajši. Veseljak, z vsemi prijazen, značajen človek, pravkar si je ustvaril svojo družino. Težko je to povedati, a smo se po
velikem skupnem veselju nad uspehom
akcije, že v mesecu juliju zbrali v veliki
meri isti vaščani in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Tako je življenje, ki pa mora iti tudi naprej. Svečanarji smo sklenili, da se bo
naše druženje nadaljevalo na organiziran
način tudi v prihodnje. Ustanovili bomo
društvo, ki nas bo povezovalo na rekreacijskih pohodih, prireditvah za naš kraj,
izletih in bog ve, kje še vse. Ta izkušnja
nas je povezala, zdaj se bolje poznamo in
vemo, da potrebujemo drug drugega, saj
bomo tu, mi in naši potomci, živeli tudi v
prihodnje.
Marta Muster
Sponzorji – presmec: Marijan Pojbič,
Bojan Belna, Edvard Čagran, Franc
Časl, Sindikat Pergan, Turistično društvo Brod, Franc Kristl
Društva
PAZI, ČAS! . za oratorij 2010 : )
Oratorij smo imeli od ponedeljka do
nedelje. Imeli smo se fantastično. Nekateri so bili z nami prvič in mislim, da
smo se vsi imeli zelo v redu, saj drugače
ne bi prihajali vsak dan. Na oratoriju
smo imeli za kateheze tudi starostne
skupine. Najmlajše, srednje in najstarejše. Letos pa smo tudi prvič izvajali
veliki oratorij. Imeli smo zelo prijazne
animatorje. Vsak dan smo imeli veliko
igro, pred katero so animatorji poskrbeli, da nas sonce ne opeče preveč in so
nas namazali s kremo. Vedno smo imeli tudi dovolj pijače, saj je bilo res zelo
vroče. Najbolje je bilo, ko smo imeli vodne igre. Animatorji so bili zelo skrivnostni, zato smo še raje prihajali na oratorij. Zbirali smo tudi zamaškov. Vsak
dan smo razglasili zmagovalca. Toliko
zamaškov, kolikor smo jih prinesli, toliko rož enournic smo dobili. Te rože
so bile namesto denarja. Zadnji dan na
tržnici smo si s temi rožami lahko kupili vse mogoče. Lepo je bilo poskrbljeno
tudi za prehrano. Vsak dan smo dobili malico in kosilo. Hrana je bila zelo
okusna in hvala vsem, ki so jo pomagali
pripraviti. V četrtek smo se odpravili
na izlet v Maribor. To je bil res krasen
izlet, saj animatorji točno vedo, kaj nas
otroke zanima in kaj želimo videti. Že
to, da smo videli radio City in njegove
zaposlene, je bilo super. Kasneje pa še
srečanje z Boštjanom Bračičem in seveda obvezno sladoled. Na oratoriju
smo spoznali tudi veliko novih iger in
pesmi, saj smo si zelo veliko prepevali.
Zelo prijeten občutek je tudi to, da te
vsi ti starejši sprejmejo med sebe in te
imajo za sebi enakega, saj je to danes
pogosto velik problem, ko so mlajši iz
sredine večjih izločeni. Vsem, ki še ne
vedo, kaj je to oratorij, svetujem, da se
naslednje leto vključijo, saj smo imeli
res nepozaben teden. Velika zahvala gre
gospodu župniku, ki je kril večino stroškov oratorija in tudi animatorjem, da
so bili prijazni, strpni in vedno nasmejani in pripravljeni žrtvovati toliko svojega časa. Še enkrat hvala prav vsem.
Katja in Anja
Pripis „šefice“: Iz srca hvala in bogžegnaj vsem, ki ste se letos odzvali na naš
klic. Letos vas je bilo toliko, da se vas
ne da več prešteti – od mesa, zelenjave,
sladoleda, domačih sokov in marmelad,
domačega kruha, škatel. Vsega je bilo
polno. In besed je premalo, da bi se zahvalili za tovrstne prispevke in za čas, ki
ste ga vložili v kuhanje ali kakršnokoli
drugo pomoč pri izvedbi. Animatorji se
zavedamo, koliko ljubezni je v vseh vas,
ki ste priskočili na pomoč in smo Bogu
za to še posebej hvaležni. Osebno bi se
želela najbolj zahvaliti vsem soanimatorkam in soanimatorjem, ki so si vzeli
čas za pripravo tega ogromnega projekta... Več kot 800 ur je šlo zanj, pa vendar
čutimo na lastni koži, kako se je počutil Jezus, ko so ga v domači vasi najbolj
preganjali. ☺ Anja, Barbara, Doroteja,
Klemen, Miha, Tanja, Peter, Petra: rada
vas imam!
23
Društva
Najvišji vrh Slovenskih goric
Malokdo ve, da je najvišji vrh Slovenskih goric v Sloveniji Svečinski
vrh ali Kamenik. Sega 517 m visoko in presega Plački vrh, ki ima
509 m za osem metrov. Slovenske gorice segajo tudi v Avstrijo, kjer
jim pravijo Windische Büchel. Tam so še višji vrhovi.
Pohodniki DU Šentilj smo se odpravili na ogled Svečinskega vrha.
Zapeljali smo se do Svečine, šli čez Pesjak do Ciringe in potem proti
mejnemu prehodu. Pred njim smo zavili proti stari karavli in nato
proti Avstriji. Tik ob meji smo na levi strani opazili lesen kip »putarja«, na desni strani pa Svečinski vrh ali Kamenik. Na njega se nismo povzpeli, ker so nam rekli, da lastnik zemljišča ne dovoli hoje
po njegovi zemlji. Za spomin smo se pod hribom fotografirali.
To pa ni bil naš edini letošnji pohod. Letos smo jih naredili že osem
in nameravamo jih še nekaj.
Pohodništvo je samo ena izmed dejavnosti našega društva. V marcu smo imeli zbor članov in na njem pregledali naše delo v preteklem letu. Sprejeli smo tudi program dela za letošnje leto. Po
njem smo organizirali tri izlete. Enega dvodnevnega v Mainau in
dva enodnevna. Na prvem od njih smo si ogledali grad na Otočcu,
Novo mesto in Kostanjevico na Krki. Kapiteljska cerkev v Novem
mestu se ponaša s sliko slavnega italijanskega slikarja Tintoretta v
kripti pa hrani kopijo nagrobnega spomenika Juriju Slatkonji. Jurij
Slatkonja je bil rojen leta 1458 v Ljubljani, bil je novomeški prošt
in dunajski škof in ustanovitelj zbora »Dunajskih pojočih dečkov«.
Pokopan je na Dunaju.
Tako kot grad Otočec stoji tudi Kostanjevica na Krki na otoku. Oba
otoka sta nastala, ker so izkopali obrambni jarek okoli gradu oziroma mesta. Kostanjevica na Krki ima na vsakem koncu cerkev.
Za cilj drugega izleta smo si izbrali Bratislavo z okolico. Bratislava je
danes glavno mesto Slovaške. V času, ko so Turki okupirali velik del
Madžarske z Budimpešto, pa je bila glavno mesto Madžarske. Na ta
čas spominjajo nekatere zgradbe v Bratislavi. Nad Bratislavo kraljuje grad, ki je bil po letu 1526 sedež madžarskih kraljev. Utrdba na
vzpetini, na kateri stoji grad, je bila prvič pisno omenjena leta 907.
Obliko kot jo ima danes je grad dobil leta 1649. Leta 1811 je grad
pogorel in z njegovo obnovo so začeli šele leta 1953.
Poleg Bratislave smo si ogledali še grad Červený kameň in mesto
Trnava.
Poleg pohodniške in izletniške dejavnosti so v prvi polovici letošnjega leta potekale tudi ostale redne dejavnosti, kot so izdelava
ročnih del, igranje kart in kopanje v Radencih. Skrb za kopanje v
Radencih je od Marije Golob prevzela Olga Hercog. Vse informacije o urniku kopanja dobite pri njej.
Vsi zainteresirani za katerokoli od naših dejavnosti ste prisrčno vabljeni.
V prvi polovici letošnjega leta so praznovali 80. rojstni dan naši
člani Jože Fekonja, Jože Ribič, Marija Levstik, Tončka Kos in Gizela
Šerbinek. 90. rojstni dan pa je praznovala gospa Marija Tischler.
Vse smo obiskali in jim čestitali.
Delo UO DU Šentilj je močno prizadela smrt Majde Vilčnik, ki je
skrbela za dejavnost Starejši starejšim in Franca Kurbusa, ki je bil
podpredsednik društva in predsednik skupne stanovanjske komisije DU občine Šentilj. Pogrešali ju bomo.
Ivan Velikogne,
predsednik DU Šentilj
Uredili smo si začasno kegljišče
V mesecu aprilu smo člani kegljaške sekcije nameravali pričeti s treningi na ruskem kegljišču, ki smo ga imeli na lokaciji gasilske hiše
(pod nadstreškom), vendar nam je bil namen preprečen s strani vodstva gasilcev PGD Sladki Vrh z obrazložitvijo, da se morajo podpisati
pravila, ki jih bodo gasilci določili na upravnem odboru.
V njihovem dopisu seveda ni bilo niti omenjeno, kdaj bodo sklicali
UO. In niso ga uspeli sklicati niti do sedaj. Zato smo bili upokojenci
primorani poiskati nadomestno kegljišče za izvajanje treningov, kjer
se tudi pomerjamo med seboj.
Dogovorili smo se za uporabo zasebnega kegljišča, ki so ga uredili
stanovalci blokov pri spodnjem gradu na Tratah (na lokaciji bivšega
hleva).
Seveda smo o naših neprijetnostih obvestili župana, ki nam je obljubil
pomoč pri določitvi začasne lokacije ureditve ruskega kegljišča, saj se
predvideva dokončna rešitev ob rekonstrukciji sedanje gasilske zgradbe, kjer naj bi imelo tudi društvo upokojencev Sladki Vrh svoj prostor.
Sedaj na veliko žalost svojih prostorov nimamo.
Po nekaj predlaganih lokacijah za ureditev kegljišča, smo člani kegljaške sekcije prišli so zaključka, da je trenutno najprimernejši prostor
v kulturnem domu na odru, kjer je še za zavesami dovolj prostora za
napravo ruskega kegljišča.
24
Župan se je s predlogom strinjal in je naslednji dan poslal Andreja
Korena, ki je odgovoren za upravljanje z dvorano, da smo si prostor
natančno ogledali in ugotovili, da ni neizvedljivo namestiti kegljišče.
Tako smo dobili soglasje, da si lahko montiramo rusko kegljišče, kar
smo tudi storili, takoda smo z rednim kegljanjem pričeli konec meseca
maja.
Na ogled smo povabili župana, Andreja Korena in hišnika dvorane
Srečka Serčiča. Vsi so se našem povabilu odzvali, saj so menili, da je s
tem rešen eden od velikih problemov, ki smo ga sladkogorski upokojenci takrat imeli. Vsi so se tudi strinjali s tem, da nameščena naprava
v zadnjem delu odra ne moti nikogar pri izvajanju kakršnekoli prireditve.
Člani kegljaške sekcije DU Sladki Vrh se zahvaljujemo županu in vsem
ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k pozitivnemu dejanju in obljubljamo, da se bomo glede terminov uporabe dvorane z odgovornimi
pravočasno dogovorili.
Običajno izvajamo treninge po ponedeljkih od 15. do 18. ure. Kadar
bomo imeli srečanja s kegljači drugih DU (Ceršak, Veka, Voličina ...),
se bomo posebej dogovarjali za proste termine.
Konrad Zemljič
Društva
Dvodnevni izlet vseh štirih društev upokojencev
iz občine Šentilj
Predlog, da bi organizirali dvodnevni izlet za vsa štiri društva
upokojencev v občini Šentilj, je bil, kot mi je povedal bivši predsednik DU Velka Franc Plavec, dan že večkrat. Do njegove uresničitve pa je prišlo šele pred štirimi leti, ko smo se v DU Šentilj
odločili, da ga organiziramo. Tako smo si leta 2006 ogledali gradove Južne Češke.
Drugi izlet je leta 2007 organiziralo DU Sladki Vrh. Ogledali smo
si Salzburg – Solnograd, Oberndorf, kjer so prvič zapeli Sveto
noč, Altötting, rojstno hišo sedanjega papeža Benedikta XVI v
Marktlu, Passau, Melk in Krems.
Na tretjem izletu leta 2008 je DU Ceršak popeljalo izletnike na
Gradiščansko in Madžarsko. Ogledali so si Eisenstadt, Sopron,
Gyor in Budimpešto. Izostal ni tudi ogled spretnosti jahačev.
Četrti izlet je organiziralo DU Velka. Izletnike je popeljalo na
ogled Prage.
Po štirih letih je ponovno prišlo na vrsto DU Šentilj. Za cilj izleta smo izbrali otok Mainau na Bodenskem jezeru. Če smo se
prva leta bali, da ne bomo napolnili avtobusa je bilo letos premalo
sedežev v avtobusu. Zato smo za september razpisali ponovitev
spomladanskega izleta, ki je bil 11. in 12. maja. Za oglede, vožnjo
in spanje smo potrebovali nekaj več kot dva dneva, saj smo se
na pot odpravili malo pred polnočjo med 10. in 11. majem in se
vrnili šele po polnoči med 12. in 13.majem. Izlet je bil sicer naporen, vendar ni nikomur povzročil prevelikih težav. Ves napor je bil
poplačan s tem, kar smo videli na njem.
Najprej smo si ogledali Ulm, kjer stoji tretja največja krščanska
cerkev z najvišjim zvonikom na svetu. Zvonik je visok 161 m, cerkev pa so gradili več kot 500 let, od leta 1377 do leta 1891. Ulm
stoji ob Donavi, ki je mejna reka med Bavarsko in Baden-Würtenberško in je zanimiv tudi zaradi tega, ker je poskušal združiti
staro arhitekturo s sodobno. Tako vidimo v njem več stoletij stara
poslopja in poleg njih moderne zgradbe v marmorju in steklu.
Iz Ulma smo se odpeljali proti Meersburgu na obali Bodenskega
jezera. Vozili smo se po nekdanji vojvodini Švabov. Njihovo ime
pri nas pogosto uporabljamo za označitev vseh Nemcev.
V Meersburgu smo se vkrcali na trajekt, ki nas je odpeljal v Konstanco, ki leži na južni strani Bodenskega jezera, na meji s Švico.
Iz pristanišča v Konstanci smo se takoj podali na ogled otoka Mainau, ki ga upravičeno imenujejo otok cvetja. Otok leži v Boden-
skem jezeru, letno ga obišče več kot 1,6 milijona ljubiteljev cvetja.
Na njem so lepo urejene gredice s številnimi rožami, raznobarvnim grmičevjem in drevoredi z drevesi z vseh koncev sveta. Med
več kot 500 vrstami listavcev in iglavcev rastejo velikanske sekvoje. Posebno pozornost vzbujata tropski paviljon z različnimi metulji in paviljon s palmami, v katerem raste 20 vrst palm.
Po ogledu otoka cvetja smo si ogledali še Konstanco, poznano po
koncilu, na katerem je v letih 1414 – 1418 okoli 600 klerikov reševalo zahodni razkol, ko sta dva papeža trdila, da sta edina prava
papeža. Koncil se je končal z ustoličenjem Martina V. za papeža.
Med drugim smo videli koncilsko stavbo iz leta 1388, v kateri so
izvolili novega papeža in katedralo iz 11. stol., v kateri so zasedali.
Na večerjo smo se odpeljali v hotel Paradies v Stockachu. Tam
smo tudi prespali.
Naslednji dan pa smo na nemško-švicarski meji po dolgem času
videli in doživeli mejno kontrolo, ki za nas ni bila stroga, bila pa
je.
Po njej smo se odpeljali v Schaffhausen in si ogledali njegovo
srednjeveško središče. Videli smo tudi spomenik žrtvam bombardiranja v drugi svetovni vojni. Američani so Schaffhausen, ki
je v Švici, zamenjali z nekim nemškim mestom in nanj odvrgli
bombe.
Slapovi reke Ren so bili naslednja postaja na našem izletu. Prepričali smo se, da so res vredni ogleda. Ocenjujejo, da so stari okoli
14.000 let. Široki so 150 metrov in voda pada 23 metrov globoko.
Povprečni letni pretok Rena na slapovih je 425 m3 v sekundi. Za
primerjavo je povprečni letni pretok Mure pri Cmureku 250 m3
v sekundi.
Pot proti domu nas je peljala skozi kneževino Lichtenstein. Ustavili smo se v Vaduzu, si ga ogledali in nastala je ta fotografija vseh
udeležencev izleta, razen fotografa.
Zadnje mesto, ki smo si ga ogledali na našem izletu je bil Innsbruck ali Inomost s smučarsko skakalnico, zlato strehico in spomenikom Andreasu Hoferju (1767-1810), voditelju Tirolcev v
boju proti Francozom. Z ogledom spomenika temu uporniku
smo končali ogledovanja in se odpeljali proti domu. Pot je bila
zaradi del na avstrijskih cestah daljša kot smo pričakovali. Toda
tudi to je bilo del izleta.
Ivan Velikogne
Pred cvetlično gredico na otoku Mainau
25
Društva
Brata Zelenik, člana kluba Extreme car team dosegata
zavidljive rezultate v drage race-u
Klub ljubiteljev predelanih avtomobilov
Extreme Car Team je klub, ki deluje na področju SV Slovenije. Združuje privržence
avtomobilizma, še posebej staylinga in Drage
Race-a.
Udeležujemo se razih srečanj in seveda ne
manjkamo na Drage-Race-ih, kjer člana Tomaž in Miran Zelenik dosegata zavidljive
rezultate.
Ker smo s klubom veliko hodili na okoli po
Drage Race-ih, se je tudi nam porodila ideja
o nakupu nekega starejšega avtomobila, da bi
ga predelali in z njim dosegali rezultate. Tako
se je leta 2007 kupil VW Golf II v lasti Tomaža Zelenika in projekt se je začel. Vgradil se je
večji motor 2.8 VR6 in manjša turbina. Sledile
so prve dirke, ki so prinašale dobre rezultate,
vendar nezadovoljive za našega šoferja Tomaža. Tako je lansko leto obnovil projekt, motor
je dobil večjo turbino in »golf« je postal prava cestna zverina s 400+ konjskimi močmi.
Zatem so sledili samo še odlični rezultati na
Madžarskem, Hrvaškem in v Sloveniji. Naj
omenimo, da je lansko leto v slovenskem prvenstvu skupinsko pristal na 3. mestu.
Tem uspehom sledi tudi napolnjena vitrina s
pokali, ki jo zelo uspešno pomaga polniti tudi
Tomažev brat Miran. Tudi on je leta 2008 kupil, nekoč legendarni Renault 5, in začel se je
še en projekt. Seveda spet na osnovi pridobitve
konjskih moči. Tako se je vgradil večji motor
1.8 16V in »petka« je hitro postala prepoznavna na Drage Race-ih, saj je bila mnogim trn
v peti.
Ker pa je bila želja po uspehu vedno večja, se
je konec lanskega leta pričel nov projekt na
omenjenih vozilih. Projekt je prinašal polno
novih izzivov, veliko je bilo vloženega truda in
tudi finančnih sredstev.
Brata sta združila moči in s pomočjo prijateljev jima je uspelo. V »petko« se je vgradil še
večji in močnejši motor 3.0 24V, dobila je tudi
zunanjo nevsakdanjo podobo in primerne
pnevmatike iz Amerike. Tudi »golf« ima spremenjeno zunanjo podobo, njegovo streho pa
krasijo številni podpisi prijateljev in donatorjev, prav tako ima pnevmatike iz Amerike.
Ker pa sta fanta uspela pripraviti avtomobila
za letošnjo sezono dokaj hitro, smo se na prvo
dirko odpravili že 27. 3. 2010.
Odpravili smo se v sosednjo Madžarsko.
Ogled dirke smo organizirali za veliko število
navijačev, saj nas je bilo preko 50. Organizirali
smo prevoz, seveda nam ni manjkalo ne hrane
ne pijače. Na tej prvi dirki je bilo vzdušje nepopisno, veliko zabave, veselja in seveda tudi
napetih trenutkov. Vsi smo trepetati, kako
se bo odvijalo, kajti konkurenca je bila zelo
močna. Tako se je proti večeru pričela dirka,
napetost je iz minute v minuto naraščala. Vsi
smo navijali za naša šampiona in obrestovalo
se je. Tomaž je dosegel pohvale vredno tretje
mesto, kajti v njegovem razredu je konkurenca zelo močna. Nato je tekmoval še med vsemi
najhitrejšimi avtomobili in tudi tam zasedel 4.
mesto. Sedaj smo nestrpno čakali samo še na
Miranove vožnje, ta pa je z lahkoto pometel s
konkurenco in pristal na prvem mestu.
Naj omenimo še samo to, da imata letošnje
rezultate resnično dobre, kajti nabrala sta več
kot 20 pokalov od prvega do tretjega mesta.
Več o uspehih na www.extremecarteam.com.
Za vse ljubitelje, podpornike in radovedneže
pa 14. avgusta pripravljamo že naš 3. Avto
Show Extreme Car Team pri Gasilskem
domu v Sladkem Vrhu.
Tanja Šönveter
SLADOLEDNO
POLETJE
Naselje Šentilj ima od maja na obračališču avtobusne
postaje tudi prodajalno sladoleda. Sladoledni kiosk
je postavil g. Demiri Embrli s.p., Kava Bar »Hamurabi«
Sladoledni kiosk je bil sprejet zelo pozitivno. Razveselilo se ga je tako mlado kot staro.
26
Društva
Rekreacijski užitki na rdečem pesku v Svečanah
Teniško društvo TADORA Svečane je letošnje poletje začelo
zelo razgibano. Na obnovljenem teniškem igrišču pri Friševih v
Svečanah, so se ljubitelji tenisa zbrali kar nekajkrat zapored.
Potem, ko so domačini s prijatelji več mesecev ob napornem
delu uspeli graditi podporni zid in v celoti obnoviti igralno površino igrišča, je beli šport na igrišču zaživel v polnem razmahu.
Društvo je mesecu juniju in začetku julija organiziralo kar tri
turnirje. Najprej so se pomerile mešane dvojice, nato je sledil
turnir za moške dvojice in na koncu še ženske dvojice. Turnirjev
se sicer ni udeležilo posebej veliko število parov, vendar pa so
bili dvoboji napeti in zanimivi. Gledalci smo se lahko navduševali nad veliko borbenostjo igralcev in se občasno tudi nasmejali preveliki razgretosti kakšnega igralca, kar pa glede na visoke
temperature ozračja tudi ni bilo nič neobičajnega.
Ob zaključku turnirjev so prvi trije prejeli pokale, vsi sodelujoči
pa so dobili praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji.
Vodstvo kluba se je v svojem prijaznem nagovoru ob zaključku
Uspešen zaključek sezone v
badmintonu
Končala se je uspešna in naporna sezona. Dobri rezultati skozi
vse leto so napovedovali dobre rezultate na državnem prvenstvu.
Tako se je v mesecu maju odvijalo državno prvenstvo do 11
let. Mlada badmintonista Anja Koman in Vid Žohar sta letos
na državnem do 11 let dosegla zelo dobre rezultate, saj je Anja
osvojila 2 srebrni in 1 bronasto medaljo, Vid pa si je priigral 3
bronaste medalje.
Za dosežene rezultate je bilo potrebno vložiti veliko truda in se
odreči prostemu času. Potrebno je bilo uskladiti čas za učenje
in badminton, saj je šola na prvem mestu. S prihodom novega
trenerja, državnega prvaka v badmintonu Luke Petriča, pa se
je na treningih še dodatno posvetilo sami tehniki igre.
Na koncu dolge in naporne sezone sta se še udeležila državnega prvenstva do 13 let. Na turnir sta odšla z mešanimi občutki,
saj so nasprotniki starejši in zato fizično ter tehnično močnejši.
Kljub temu sta osvojila bronasti medalji v dvojicah.
Sezona se je tako končala uspešno. Doseženi rezultati pa so
jima velika spodbuda za naslednjo sezono.
zadnjega turnirja zahvalilo igralkam in igralcem tenisa za udeležbo in zagotovilo, da se bosta ob koncu počitniških dni organizirala še turnirja za moške in ženske posamezno.
Vse ljubitelje tenisa teniško društvo TADORA vabi, da se nam
pridružijo na lepo urejenem igrišču, v prijetnem okolju v Svečanah. Želeli bi si, da bi se tudi več mladih odločilo, da se poskusijo v tenisu. Zagotovimo jim lahko, da bodo v igri uživali,
pridobili bodo na vztrajnosti in si krepko razgibali svoja mlada
telesa, ki jih preveč časa mučijo s sedenjem pred računalniki in
TV ekrani.
O vseh aktivnostih, ki jih bo društvo pripravljalo in organiziralo, bomo obveščali na oglasni deski pred igriščem na sedežu
društva v Svečanah 2 a.
Marjeta Nekrep
KMN Šentilj končal sezono
2009/2010 v občinski ligi malega
nogometa Maribor na 8. mestu
Klub malega nogometa Šentilj je tudi v sezoni 2009/2010 uspešno zaključil igranje v občinski ligi malega nogometa Maribor,
ki jo organizira MNZ Maribor. KMN ŠENTILJ je v OLMN Maribor končal na 8. mestu med 11 ekipami oziroma klubi. Nižja
uvrstitev na lestvici je posledica slabše prve polovice sezone.
Vendar pa KMN Šentilj ni obupal, tudi ko je bil na dnu lestvice in je v drugi polovici sezone dosegel boljše rezultate ter se
posledično dvignil na lestvici. Nekateri dvoboji so bili kakor iz
nogometnih učbenikov, predvsem tisti v zadnjem krogu, ko je
KMN Šentilj igral brez menjave ter zmagal, čeprav je zaostajal
celo tekmo. Izkušeni, malenkost starejši igralci KMN ŠENTILJA
so pokazali, kako se igra mali nogomet. To je priznala in potrdila tudi stroka malega nogometa v Mariboru. KMN ŠENTILJ
se za sezono 2009/2010 zahvaljuje vsem svojim sponzorjem in
donatorjem: Bojan Belna s. p., Marijan Pojbič, Adrijana Kučan
s. p./BAR IZBA, Tjaša Belna s.p./SORRISO CAFFE. Hvala tudi
vsem igralcem, ki so letos igrali za naš klub, vsem podpornim
članom in navijačem ter navijačicam, ki so nas letos obiskovali
na tekmah. Iskrena hvala vsem za sodelovanje in podporo. In
seveda se tudi v novi sezoni veselimo sodelovanja.
UO KMN ŠENTILJ
27
Jubileji
2010 – leto jubilejnih obletnic
Šentilj se ponaša z dolgo in bogato zgodovino društvenih dejavnosti. Oblikovale so življenje naših prednikov, nas pa bogatijo s
spoštovanjem njihovih dejanj in njihove dediščine. V tem prispevku predstavljam začetke pred šestdesetimi in več leti.
Kmetsko bralno društvo
Kmetsko bralno društvo ne praznuje jubilejne obletnice, je pa
najstarejše in za utrjevanje domoljubja ustanovljeno društvo, ki
ga je z učitelji slovenske šole ustanovil župnik Matija Kelemina leta 1892. Vse do razpada avstro-ogrske monarhije je bílo
kulturni in politični boj za severno mejo, njegovi vodje pa so
bili med prvo svetovno vojno politično preganjani. Leta 1925 se
je preoblikovalo v Katoliško prosvetno društvo, ki sta ga vodila
Anton Rozman in Gustav Rakuša.
100 let Slovenskega doma
Kot simbol slovenstva ob severni meji so šentiljski rodoljubi z
županom Franjem Thalerjem na čelu 8. septembra 1910 na zemljišču, ki ga je podaril žganjar Ivan Baumann, z veličastno in
doslej v Šentilju neponovljeno vseslovensko manifestacijo nasproti Nemškemu domu iz leta 1903 postavili Slovenski dom,
žarišče narodnega odpora proti ponemčevanju. V njem sta
dobila prostore Kmetska posojilnica in hranilnica kot lastnica
doma in Kmetsko bralno društvo z dvorano in knjižnico. Njegovo obletnico bomo z več prireditvami obeleževali vse do praznika naše občine marca prihodnje leto, o njem pa bomo zapisali
tudi v naslednji številki Glasila.
Več o tem dogodku in bojih za severno mejo najdete v kroniki
Antona Šeška »Na vulkanskih tleh«, Krajevna skupnost Šentilj,
1978.
90 let organizirane telesne vzgoje
Začetnik slovenske telesno-vzgojne dejavnosti v Šentilju je bilo
leta 1920 na pobudo kaplana Jakoba Sajovca ustanovljeno katoliško telovadno društvo »Orel« z načelnikom Karlom Swatyjem.
Delovalo je do okupacije leta 1941.
80 let telovadnega in kulturnega društva »Sokol«
Ime Šentilja je po Sloveniji in Evropi poneslo 27. aprila 1930
ustanovljeno telovadno društvo »Sokol«. Njegov prvi »starosta« je bil Gabrijel Sfiligoj, načelnik pa naš kronist Anton Šeško.
28
Telovadišče in leseno telovadnico so si zgradili nasproti Slovenskega doma. Na prvi javni prireditvi 14. septembra 1930 na
Jelenkovem travniku pri žganjarni je sodeloval tudi svetovni gimnastični prvak Toš Primožič.
»Sokolu« so se pridružile tudi pevske, glasbene in dramske skupine, ki sta jih vodila Anton Šeško in Adam Sardoč. Dvorano z
odrom so si uredili v Dimnikovem skladišču pri železniški postaji. Njegova knjižnica v šoli je štela 400 knjig.
Po vojni je športno dejavnost »Sokola« nadaljevalo DTV »Partizan«, kulturno poslanstvo pa KUD »Mejnik«
80 let Prostovoljnega gasilskega društva Šentilj
Josip Baumann, sin Ivana Baumanna in pobudnik ustanovitve
društva, je bil na ustanovnem zboru 25. marca 1930 v Slovenskem domu izvoljen za prvega predsednika društva. Poveljnik
je postal Franc Novak, tajnik Adam Sardoč in blagajnik Milan
Jelenko. V društvo, prvo v tem delu Slovenskih goric, se je vključilo petindvajset gasilcev, že vsi v uniformah. Prostore so dobili
v dotedanji telovadnici Orla pri nekdanjem nemškem, danes
zdravstvenem domu. Od začetne konjske vprege za prevoz motorne brizgalne so do leta 1934 napredovali do predelanega tovornjaka znamke Ford. Prve večje požare so gasili pri Kataliniču
leta 1931, na mlinu v Kaniži leta 1932 in pri Čagranu leta 1933.
PGD Šentilj bo svojo visoko obletnico praznovalo ob letošnjem
Ilgovem s krstom novega gasilskega vozila in pobratenjem s
PGD Dvor pri Žužemberku.
80 let godbe na pihala
Franc Mulec, absolvent nižje glasbene šole in oklicevalec požarov s trobento, je istega leta v gasilskem društvu pričel poučevati
nadebudne godbenike in tako je nastala gasilska godba na pihala. Njeno tradicijo nadaljuje Pihalni orkester občine Šentilj.
65 let moškega pevskega zbora
Na pobudo navdušenega šentiljskega pevca Jožeta Baumana je
šestnajst mož in fantov z zborovodjo Antonom Šeškom 22. maja
1945 v Dimnikovi dvorani ustanovilo moški pevski zbor, ki se je
pozneje vključil v KUD »Mejnik«.
60 let zadružnega doma
Predsednik gradbenega odbora Ludvik Rener iz takratnega
Šentilja 40, danes Slovenska ulica 23, je 1. maja 1950 na svečani
manifestaciji še v Dimnikovi dvorani »odprl« z največ prostovoljnim delom in po načrtu Vlada Pipana postavljen zadružni
dom, ki pa ni bil v celoti dograjen. Otvoritev dvorane z odrom
je bila 30. decembra 1951 z gledališko predstavo »Deseti brat« v
režiji Vlada Pipana.
60 let Kulturno-umetniškega društva »Mejnik« Šentilj
10. decembra 1950 so se kulturne skupine, ki so do tedaj delovale v okviru osvobodilne fronte, združile v novoustanovljeno
KUD »Mejnik«. Prvi predsednik je bil zdravnik Alojz Pirnat,
štelo pa je 117 članov. Svoje prostore je društvo dobilo v zadružnem domu.
Vir: kronike Antona Šeška.
Bruno Jelenko, DU Šentilj
Iz zgodovine
O nošah naših prednikov
Ob pogledu na stare fotografije tukajšnjih
ljudi, ki so bili fotografirani ob raznih priložnostih, tako ob vsakdanjem delu ali pa
v svečanih trenutkih, ustvarjamo podobo
noše teh krajev, noše, katero bi lahko poimenovali naša »narodna noša«
V današnjih dneh, ko Zg. Velka-Marija
Snežna vse bolj kaže podobo folklornega
in kulturnega središča teh krajev, ko nam
domača folklorna skupina Etno kulturnega
društva Snežna s svojimi kostumi vedno
znova pričara lepoto noše naših prednikov, in ko na Zgornji Velki enakovredno
zablestijo ob nošah Srbov, Makedoncev ter
celo Filipincev, se zavemo, da so naši »jonka, srakica, komašni ….« del naše etnološke dediščine, ki jo je vredno spoštovati in
ohranjati za naše zanamce. Naj zapišem, da
noša, v katero smo opravljeni, potrjuje, da
Ko je Ulrih Lichtenstein kot kraljica Venera
leta 1727 potoval skoz Štajarsko, se je boril
pri Kindbergu z Otonom z Buhove, oblečenim, kakor so se takrat štajarske Slovenke
nosile. Opravo Slovenke opisuje Lichtenstein
tako: „Dve dolgi kiti sta jej viseli doli črez sedlo in na sebi je imela godože, kar je obleka
slovenskih žen, a vrh tega še tudi šapel jako
drag in bogat.« (Majciger v „Kresu«, 1882,
str. 331). Trstenjak je v „Vestniku« razložil
imena slovanskih oblačil. Izmed slovenskih
razlaga ta-le imena: gaban, gunja, bregeše,
janjka, burnos, peča, srakica, rakno, jopa.
— O nošnji Slovencev na Ogerskem, ki so
v vsakem oziru našim panonskim rojakom
naj bliži, glej „Glasnik«, (1863. str. 114). O
nošnji Ščavničarjev, Lotmeržanov, Podravcev, Haložanov in Pesničarjev je kratko poročal Franc Hrašovec v „Novicah«, (1. 1852,
prepasane robače, rudeče in modre prslike;
nekteri nosijo tudi v poletnem času moder
meten (plašč). Bolje postarni so nosili dolge
bele kožuhe, pa rudeče premaste kanjere ali
torbe. Dekleta nosijo večidel čižme, nektere šolne, kratke, bele rokavce; okolo vrata
in črez prsa imajo svilen robec, na glavi pa
belo pečo; janjka je pisana, predprt iz tibeta.
Nektera dekleta nosijo poletno obleko iz platna narejeno. V rokah nosijo robec, molitvene knjižice in pa pogač.
Jurij Ajlec (olje na lesu, sliko hrani družina
Vogrin)
Srečanje veteranov Avstroogerske vojske, (fotografija je nastala okrog leta 1915 na Zg .Velki
pri Sviligoju; original hrani arhiv etno zbirke Methansova hiša.)
smo tukaj živeli kot narod s svojo kulturo
ter gospodarji na svoji zemlji, naše korenine pa so globoko zasidrane v tej zemlji in
segajo daleč nazaj.
Pred dobrimi 150. leti je duhovnik Jurij Ajlec, ki je bil rojen 16 aprila 1803 na Dražen
Vrhu 15 (danes Vogrinovo, Zg.Dražen Vrh
26,) umrl 21. decembra 1857 ter je pokopan na Snežniškem pokopališču, opisoval
nošo ljudi iz teh krajev.
Tako najdemo v črticah iz leta 1884 «Iz duševnega žitka štajerskih Slovencev«, katere
je sestavil dr. Josip Pajek, založila ter izdala
pa Matica Slovenska v Ljubljani naslednji
zapis:
»O noši Štajerskih Slovencev je pisal g. prof
Janko Pajk „v Zori« (1876, str. 73, 91, 118):
str. 259) v dopisu iz Ormoža. V cerkvi Marijinej v Jeruzalemu, sredi lotmeržkih goric,
so obhajali 25. in 26. julija 1852 200-letnico
dozidanja tega hrama božjega. Iz 10 bližnjih
župnij je prišlo taj v slovesnih sprevodih
kakih 12.000 Slovencev; med' njimi je imel
g. Hrašovec priložnost si ogledati narodno
opravo, pa tudi opazovati obnašanje zbranih
rojakov svojih. Zbrani možje so bili koj vsi
visoke postave; prebivalci Murskega polja so
imeli svitle čižme, tenke, bele, široke breguše, kratko robačo, lep pisan prslik, sukneno
jopo črez ramo, za visokim klobukom pa so
imeli šopek cvetlic; stareji možje iz teh krajev so prišli v kožuhih. Podravci, Haložani
in Pesničarji, tudi visoke postave, pa suhega
obraza, so imeli daljše breguše in tudi daljše
Slovenski pisatelj, župnik Jurij Ajlec, ki je
umrl leta 1857 pri Mariji Snežnici, je izdelal
več slik, ki nam kažejo narodnje nošnje (l.
1857, »Novice«). V Vrazovej zapuščini je izvirno spisan, in sicer v nemškem jeziku, opis
slovenske narodnje nošnje. V tem opisu se
neimenovani pisatelj (Ajlec?) pozivlje na slike, kterih pa v rokopisu nisem našel. (Ferdo
Kočevar v „Grospodarju«, l. 1868, str. 90)«
Ob branju tega zapisa se mi nehote poraja misel, da smo lahko na Mariji Snežni
res ponosni na naše prednike in da bomo
morali dojeti, da se je vse začelo že davno
pred nami. Organizirano petje se je pojavilo že vsaj pred 200 leti, ko se je zgradila
nova cerkev, ne smemo pa pozabiti, da so
gradovi mnogo starejši in bi se prav gotovo
našlo še več podobnih zapisov o oblačenju
in kulturni dejavnosti prednikov, kateri so
živeli in delali v tem prostoru.
Leopold Methans
29
Glasba - sporočila
Ansambel Brloga 2. po izboru občinstva
Ansambel Brloga je v televizijski oddaji Polka in majolka v rubriki Polkina zvezda v super finalu oddaje 2010 osvojil drugo
mesto po izboru občinstva in to s skladbo Saj ne bi pel, ki je prva
pesem o Šentilju. Super finale se je odvijalo 17. 4. 2010 v športni
dvorani Ormož. Ansambel je za nagrado prejel snemanje videospota. Celotno tekmovanje je potekalo tako, da so se od avgusta
do novembra 2009 v super finale tekmovanja za Polkino zvezdo
uvrščali mladi ansambli, za katere so glasovali gledalci po Sloveniji preko SMS sporočil. V super finalu se je predstavilo 13
super finalistov, ki so se predstavili z dvema pesmima: lastno pesmijo in pesmijo drugega izvajalca, ena je morala biti polka. An-
sambel Brloga je za drugo pesem izbral skladbo ansambla Roka
Žlindre z naslovom Najlepše je, kadar sva skupaj. V Ormož sta
v podporo mlademu ansamblu pripotovala dva avtobusa navijačev iz Šentilja, ki so tamkajšnjo dvorano dvignili na noge. Ansambel Brloga se iskreno zahvaljuje vsem navijačem, ki so nas
prišli bodriti in navijati za nas, bilo vas je okoli 100, prav tako se
vsi člani zahvaljujemo svojim staršem in sorodnikom za vložen
trud in sredstva, zahvaljujemo pa se tudi gospodu Bojanu Belni
za podarjenih 100 majic za navijače ter Radiu Pohorje, ki že od
samega začetka predvaja našo glasbo. HVALA.
Ansambel Brloga
Podpora navijačev
Ansambel Brloga na odru
Nudimo gradbene storitve:
celovita gradbena dela
avtodvigala z nosilnostjo od 14 do 60 ton
rovokopač JCB, mini bagri
prevozi s prekucnikom z dvigalom
izposoja kompresorja, vibro plošče, nabijalne žabe in valjarja za zbijanje zemljine
rezanje asfalta in betona
izkopi z odvozom materiala, izgradnja cest, dvorišč in drenaž, urejanje okolice
Dela izvedemo zanesljivo, kvalitetno in ugodno!
SPOŠTOVANI BRALCI,
TISTI PRISPEVKI V OBČINSKEM GLASILU, KI JIH AVTORJI POŠLJEJO KOT »FOTOGRAFIJE«
ALI KOT DOKONČNO OBLIKOVAN DOKUMENT IN NE DOPUŠČAJO POSEGOV V BESEDILO
NISO LEKTORIRANI.
ZA NAPAKE SE OPRAVIČUJEMO.
UREDNIŠTVO
30
Politične stranke
Pismo predsednice ženskega odbora SDS Šentilj občanom
Najprej lep pozdrav vsem občanom in
občankam občine Šentilj v imenu Ženskega odbora SDS. Rada bi vas seznanila
z dogajanji zadnjih mesecev v naši občini.
Pred nami je zelo pomembna aktivnost
za priprave na lokalne volitve. V imenu
našega odbora bi vas pozvala, da se teh
volitev udeležite v čim večjem številu.
Pojdite na volišča, s tem boste pripomogli k boljšemu razvoju našega kraja, naše
občine. Vzemite si čas in ne oklevajte na
dan volitev, saj vemo, da se naši državi
dogaja marsikaj. Mi pa poskusimo vsaj
pri nas urediti še kaj več v dobro občanov.
Upajmo, da bo druga sestava občinske
skupnosti lahko kaj spremenila.
Izkoristiti moram priložnost, da tistim, ki
nas niste spremljali v živo v oddaji Mici
na Kopici, ki se je odvijala v Dolini pod
Brlogo, povem, da je bila udeležba zelo
množična, saj takšne prireditve manjkajo
tudi v naši občini, posebej še v kraju Šentilj. V Dolini pod Brlogo je urejeno zabavišče in prostor za zabavo za vse. Za to
pa se moramo zahvaliti Bojanu Belni, ki
je vse to uredil za naše obiskovalce. Tudi
njegov praznik se je odvijal v tej prelepi
dolini s člani in ostalimi prijatelji. Ne zadržujmo besed za malo reklame, kajti v
Dolino pod Brlogo se radi vračajo vsi, ki
so jo že vsaj enkrat obiskali.
Ob tej priložnosti bi se zahvalila tudi
županu za to, da nam vedno odobri prostore za razne sestanke, srečanja in tako
naprej.
In hvala tudi našemu predsedniku SDS
v občini Šentilj Bojanu Belni za vsako
pomoč v kraju, kajti venomer je pripravljen pomagati vsakemu človeku, pa ni
pomembno kdo je in od kot je. HVALA
TI. Končujem to pismo, vsem občanom
in občankam želim mnogo lepih dni, tednov, mesecev in let.
V SLOGI JE MOČ
Lep pozdrav
Hilda Romič,
predsednica Ž. O. SDS
SPOŠTOVANE KOLEGICE IN KOLEGI!
Prehod iz zimskega spanja v pomladno prebujanje po vseh naravnih pravilih velja za naravo in živali, kar pa ne velja za stranko SDS. Pravzaprav
pravega spanca ni bilo, in ga tudi ne sme biti, saj se že pozna jesenska aktivnost in vsem na široko odpira oči, saj so pred nami občinske in županske volitve.
Skozi vse leto si seniorji in seniorke stranke SDS prizadevamo udeležiti se vseh aktivnosti naše stranke. Zato smo seniorji in seniorke ustanovili
klub KSS pri SDS. Tako smo bili letos 30. maja organizatorji Festivala seniorjev in seniork v Šentilju, v Dolini pod Brlogo, katerega se je udeležilo
preko tisoč članov KSS stranke SDS, ter ostali povabljeni iz vse Slovenije. Našemu vabilu se je odzval tudi predsednik stranke SDS Janez Janša. Z
nami pa sta bila tudi evropska poslanca Zofija Mazej Kukovič in dr. Milan Zver, poslanka v DZ RS Alenka Jeraj, ki je hkrati tudi predsednica ŽO,
ter predsednik mladine stranke SDS in predsednik KSS.
Dolina pod Brlogo je bila praktično zasuta z udeleženci. Vsake toliko časa je na odru nastopil strankarski prvak s svojim govorom. Vmes je igrala
glasba različnih ansamblov in pesem je odmevala po vsej dolini. Prireditev je odlično vodila napovedovalka Radia Pohorje Petra Hercog. Kljub
slabi vremenski napovedi pa nas je sonce vseeno grelo vse do poznih popoldanskih ur.
Če povzamem, smo preživeli lep dan, bilo je ogromno novih poznanstev, povedali smo si katero lepo besedo in lepe misli v upanju, da se še kdaj
srečamo v Dolini pod Brlogo.
Prepričan sem, da so takšna druženja prijetna, saj nas večina že razume, da je v življenju izredna škoda izpustiti lepe stvari, saj na vrata prehitro
potrka bolezen, z njo pa stopa starost, ki prinaša marsikatero neprijetnost. Spomini na lepe trenutke pa ostanejo za vedno. Hvala vsem, ki so
pomagali pri organizaciji tako lepe prireditve.
Jože Veltrusky,
predsednik seniorjev stranke SDS Šentilj
Vranji Vrh 3A,
SI-2214 Sladki Vrh,
www.zares-podravje.si
Lepe počitnice!
Počitnice in čas dopustov je tu. Vsak od nas skuša preživeti najlepši del leta tako kot lahko in tako kot mu najbolje ustreza. Seveda
moramo tako kot vedno prilagajati želje svojim zmožnostim in sprejemati kompromise. Ti kompromisi so včasih težavni, pa vendar
premagljivi z močno voljo. Predvsem pa je važno, da počitnice preživite vsi skupaj v harmoničnem vzdušju.
Želimo vam, da se vrnete spočiti in zdravi ter polni prijetnih vtisov. Vtisov, ki vam bodo tudi čez leto ob spominu nanje spet vračali
energijo.
Občinski odbor Šentilj
31
Politične stranke
SMS ŽE 10 LET Z VAMI
STRANKA MLADIH - ZELENI EVROPE je bila ustanovljena 4. julija leta 2000,
takrat pod imenom Stranka mladih Slovenije. Včasih se kdo spotakne ob datum,
saj ta sovpada z ameriškim državnim praznikom, a mu hudomušno odvrnemo, da
sovpada tudi z nekdanjim dnem borca :).
V tem obdobju smo si nabrali veliko paleto raznolikih izkušenj, ki jih bomo uporabili za konkretnejše soustvarjanje politike
v prihodnosti. Poleg redne prisotnosti na
nacionalni in lokalni ravni sokreiranja
politik v Sloveniji v zadnjih desetih letih,
je SMS že sedem let dejavna tudi v evropskem prostoru, kjer smo z resnim delom
postali polnopravna članica Evropskih
Zelenih.
V občini Šentilj smo predstavniki SMS
zadnja dva mandata občinskega sveta (od
leta 2002) zastopani v voljenih in imeno-
vanih organih upravljanja občine. Skoraj
ves ta čas smo nastopali kot konstruktivna
opozicija in uspeli nekatere naše ideje tudi
uresničiti. Če malo pobrskate po zapisnikih sej, ki so dostopni tudi na spletnih
straneh Občine, boste lahko videli, da je
glas SMS v občinskem svetu nepogrešljiv.
Seveda gre zahvala za to v prvi vrsti občankam in občanom, ki so nam zaupali
svojo podporo in s tem omogočili naše
so-delovanje pri upravljanju občine. Trenutno sva dva svetnika SMS bolj opozorilni glas in neke vrste varovalka v delovanju
občinskega sveta, katerega delo narekuje
velika koalicija. Ta glas si želimo v prihodnje okrepiti, priložnost za to pa bo v začetku jeseni, po dopustih in počitnicah, ko
bodo ponovno lokalne volitve.
8. rojstni dan stranke smo praznovali v
Sladkem Vrhu, na katerega imamo zelo
lepe spomine in tudi pozitivne odzive našega članstva, ki se je pred dvema letoma
zbralo na prireditvenem prostoru PGD
Sladki Vrh. Prav glede tega prostora in izgradnje večnamenske dvorane smo imeli
na zadnji seji občinskega sveta burno razpravo (predvsem z moje strani), saj je projekt po mojem mnenju vzet preveč lahkomiselno in ni dovolj strateško razdelan, še
posebej glede financiranja.
Če me kdo vpraša, kaj si želim za strankin
10. rojstni dan, mu odvrnem, da predvsem
več besede pri ustvarjanju politike - politike po meri ljudi in narave, ustvarjanje
družbe strpnosti in miru, kjer mora delo
biti zadosten garant za socialno varnost
in dostojno življenje. Zato simbolično, za
10-letnico SMS želim, da 10. Vlado Republike Slovenije sestavlja (tudi) SMS, saj je
so-delovanje pri odločanju bistvenega pomena za doseganje zadanih ciljev in uresničevanje dobrih idej in programa.
Vsem še prijeten preostanek poletja in
čim bolj mirno jesen.
Lep pozdrav,
mag. Darko Krajnc,
občinski svetnik
predsednik STRANKE MLADIH
- ZELENI EVROPE
OBVESTILO
Zbiranje in
ločevanje
odpadnih
nagrobnih sveč
Skladno z uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008 z dne 30.
7. 2008) mora upravljavec pokopališča najpozneje
od 1. januarja 2010 med drugim zagotoviti, da se
odpadne nagrobne sveče v posodah ali zabojnikih
zbirajo in začasno skladiščijo na pokopališču kot
posebna frakcija odpadkov s pokopališč, ločeno od
drugih odpadkov s pokopališč.
Zato smo na pokopališčih pripravili posebne zabojnike za ločeno zbiranje nagrobnih sveč.
Vse obiskovalce pokopališč naprošamo, da dosledno izvajajo ločevanje nagrobnih sveč od ostalih
odpadkov s pokopališč.
32
Društva - Spomin
IN MEMORIAM
Slovenski Festival čebelarstva tudi
v Mariboru od 30. 9. do 1. 10. v hotelu
HABAKUK in na Snežnem stadionu
Čebelarska zveza Slovenije (v nadaljevanju ČZS) organizira v sodelovanju s čebelarskimi društvi vsako leto Medene dneve na različnih lokacijah v Sloveniji. Letos nam
je svetovna zveza čebelarjev – APIMONDIA na osnovi uspešno izvedenega kongresa Apimondia 2003 v Ljubljani (več kot 3000 udeležencev in 190 razstavljavcev iz
vsega sveta) zaupala izvedbo 3. Apimondija Foruma o apiterapiji in 2. Apimondia
Foruma o apikvaliteti (kvaliteti čebeljih pridelkov). V času odvijanja strokovnih
razprav na Forumih (od 29. 9. do 1. 10. 2010), ki se bodo odvijali sočasno na petih
lokacijah v Sloveniji in sicer v Ljubljani, na Bledu, v Dolenjskih toplicah, v Lipici
in v Mariboru ter bodo podprti z videokonferenco na vseh lokacijah, se bo na teh
lokacijah od 30. 9. do 1. 10. odvijal tudi FESTIVAL ČEBELARSTVA, na katerem
bodo sodelovali čebelarji iz vse Slovenije. Na strokovnem delu v okviru Foruma
bodo sodelovali poleg slovenskih tudi priznani tuji strokovnjaki iz področja apiterapije in kvalitete čebeljih pridelkov iz tujine. V Mariboru bo obravnavana tema:
Uporaba čebeljih pridelkov pri zdravstveni negi ljudi.
V okviru Festivala čebelarstva v Mariboru, ki se bo odvijal na Snežnem stadionu
pod Pohorjem, bodo obiskovalci imeli možnost:
•
•
•
•
•
•
ogleda razstave literature na temo Apiterapija in čebeljih pridelkov oz. izdelkov za ta namen
ogleda predstavitev uporabe čebeljih pridelkov pri zdravstveni in osebni
negi ljudi
informacije o uporabi medu v prehrani ljudi in razstava primerov
degustacije čebeljih pridelkov in medenih pijač
udeležbe na predavanjih o uporabi čebeljih pridelkov v apiterapiji, ki se
bodo odvijala vsako uro za organizirane skupine (šolarje, upokojence oz.
interesente na osnovi prijave)
obisk tržnice zakladov iz čebeljega panja, na kateri bo poleg čebeljih pridelkov zbrana tudi ponudba apiterapevtskih in kozmetičnih izdelkov.
V četrtek, 30. 9. je ob 20.30 podelitev mednarodnih priznanj za najboljše medene
pijače.
Zadnji dan, t.j. v soboto 1. 10. 2010 je namenjen tudi srečanju čebelarjev iz severovzhodne Slovenije in bo podprt s kulturnim programom.
Ogled razstave, predstavitev in obisk predavanj je brezplačen.
Čebelarji vas vabimo, da s svojim obiskom potrdite naša prizadevanja za čim širšo
uporabo zakladov iz čebeljega panja pri utrjevanju zdravja vseh ljudi.
Jože Bauman, predsednik ČZDM
FRANCU KURBUSU
V juniju smo se na
šentiljskem pokopališču poslovili od
našega dolgoletnega
člana Frančka Kurbusa.
Že kot 14 letni mladenič je stopil v gasilske vrste, najprej v
rodnem Benediktu.
Gasilskim vrstam je ostal zvest tudi po preselitvi v Šentilj, kjer je leta 1966 leta postal
predsednik društva in to funkcijo opravljal
celih 27 let, ko je postal častni predsednik
društva, član upravnega odbora in predsednik nadzornega odbora. Leta 1997 se je
vključil v veteranske vrste. Naštete funkcije
je opravljal vse do svoje smrti.
Njegov pogum in dobrota sta bila zvesta
spremljevalca, ko je zaslišal glas gasilske
sirene. Marsikateri družini je pomagal
ohraniti streho nad glavo, ali jih oskrbel s
pitno vodo. Aktivno je sodeloval pri prenovi starega in izgradnji novega gasilskega
doma v Šentilju in pri nabavi gasilskih vozil in opreme.
Ves čas svojega aktivnega članstva si je
prizadeval pridobiti strokovna znanja in
tako postal nižji gasilski častnik, kasneje je
napredoval v NGČ I. stopnje in nato še v
NGČ II. stopnje.
Njegova zagnanost do dela, človekoljubnost in plemenitost je bila poznana tudi
izven občinskih meja. Bil je član NO GZ
Slov. gorice, v času svojega predsedovanja
v domačem društvu pa še član predsedstva
zveze. Ob pridobitvi naziva veteran, je bil
izvoljen za častnega člana GZ Slov. gorice.
Za svoja nesebična dejanja je bil odlikovan
s številnimi odlikovanji in priznanji s strani GZ Slovenske gorice, vse do odlikovanja
Gasilske zveze Slovenije I. stopnje, katerega
je prejel leta 1990. Prejel je tudi značko za
40 let dela v operativi, pred dvema letoma
je prejel značko za 60 let dela v gasilstvu.
Za delo v gasilstvu je žrtvoval ogromno ur
prostovoljnega dela. Za vse, kar je storil za
svoje ljudi, za svoje društvo, za Gasilsko
zvezo Slov. gor., za občane občine, mu izrekamo neizmerno hvaležnost in priznanje
ter zahvalo.
Na pomoč!
Člani in članice
PGD ŠENTILJ
33
Jubileji
Devetdeset let
Marije Tischler
14. maja 2010 je praznovala svoj 90. rojstni dan Marija Tischler iz Šentilja. Stanuje na Rožni poti 10. Rodila se je v družini
Dolajš. Njen oče je prišel v Šentilj iz Češke. Rodila je devet
otrok, šest Tischlerjevih in tri Štrausove. Ob njenem jubileju smo jo obiskali in ji čestitali v imenu DU Šentilj Hermina
Bravc in Ivan Velikogne, v imenu Občine Šentilj pa župan Edvard Čagran.
Zlata poroka
Ide in Alojza Šerbinek
Po 50. letih sta si ponovno rekla »da« Ida in Alojz Šerbinek. V
Šentilju ju je zlato poročil župan občine Šentilj Edvard Čagran,
v stolni cerkvi Sv. Ilja pa župnik g. Janez Horvat.
Leta 1959 sta zapustila svoji številni družini in se podala s trebuhom za kruhom, kot mnogi v tistem času, v Kanado. V Lojzetovi družini je bilo 10, v Idini pa 6 otrok. Že naslednje leto sta se
poročila in pričela ustvarjati dom. Rodila se jima je hčerka Sonja. S pridnim delom in vztrajnostjo sta uspela ustvariti toliko,
da sta lahko pomagala tudi svojim sorodnikom: Lojzetovemu
bratu in Idinima dvema sinovoma iz prvega zakona. Z leti je
postajala njuna želja po bližini svojih domačih vse večja, zato
sta se odločila obeležiti svoj praznik v rodnem kraju. V krogu
sorodnikov, ki smo svoj kruh služili doma, sta se ponovno zaobljubila. Želim jima vse dobro!
Vlado Polc, poročna priča
ZAHVALA
Vernik Ivanka – Iztok s Trat 49, Zg. Velka, se zahvaljujeva
organizaciji RK, posebej g. Stanislavu Žebeli in ga. Fridi
Repina za pomoč pri ureditvi in opremi kopalnice, ki jo
je izvedlo podjetje Boris Muraus s.p. iz Maribora. Tudi g.
Murausu posebej hvala. Z ureditvijo kopalnice v mansardi
naše hiše, so se nam izboljšale bivalne razmere, saj smo
zaradi bolezni vnukinje Tjaše Vodušek morali preurediti
pritličje stanovanja njenim potrebam. RK se zahvaljujemo
tudi za vso nadaljnjo pomoč. Posebna zahvala pa gre tudi
g. županu Edvardu ČAGRANU in Občini Šentilj, ki sta
nam v preteklosti že večkrat priskočila na pomoč.
Vsem hvala.
IVANKA, IZTOK VERNIK
34
NOVO V ŠENTILJU
1. septembra 2010 odpira vrata nov
frizerski salon ŠPICA,
v prenovljenem objektu na lokaciji
Sladkogorska cesta 9, Šentilj.
Naročila na tel. št.: 070 542 483
10 % otvoritveni popust in
ugodne cene. Vabljeni!
Obvestila
v Šentilju,
vsako soboto in odslej
TUDI OB SREDAH
od 8. ure do 12.30!
Vljudno vabljeni!
Župan občine Šentilj
Edvard Čagran
35
Nagradna križanka
Okrajšava
za gram
Oborožen
tat
Grška
muza
ljubezen.
pesništva
Način,
postopek
Stikališče
dveh ploskev, vogal
(redko)
Spodnja
okončina
Češka
pritrdilnica
Sestavil:
erg
Osje
gnezdo
Kdor
seje
Hrvaški
pisatelj
Ivan, roj.
1930
Čebeli
podobna
žuželka
Ptica
Ameriška
zvez.drž.
(gl. mesto
Salem)
Najjužnejši
del J.Amer.
(del Argentine)
Koralni
otok
Otok čaro- (dvojina)
vnice Kirke
Krvno
sorodstvo
Enak elem.
z različno
atom.maso
Kamnina
z Avale
Elegantna,
urejena
ženska
ujeda
(brkati ..)
Običaj
Slano jez.
v sr.Aziji
Obrežje,
nabrežje
Ljubo
Bavcon
100 m
Majhna
brada
Vojvodinec
(posmehlj)
Kdor živi
na račun
drugega
Nekd.površin. mera
Obdobje v
člove.življ.
Čebelji
panj
Vodna
žival
Okrajš.srb.
moš. Ime
(Arsenije)
Kostni lok
nad očes.
Opoldanski počitek
v Dalmaciji
Izrastek
na glavi
Star pred.
antikva
Barva kože, polt
Okrajš.
srbsko
m. ime
Prva
ženska
Vrsta
hrasta
Slov.film.
igralka
(Rina)
Žara
Pohorski
granit
Slovensko
pristanišče
Enaki
črki
Svaja,
prepir
Litij
Odposlanstvo
2
Prebivalec
Država na Alabame
bliž.vzho.
Tone
(Perzija)
Anderlič
Omoti,
zavoji,
povoji
Nagel dvig
s tal, z odrivom
z nogami
Oleg
Vidov
Stric
Nenadna
smrt
Vroči vodni hlapi
Madž.reka,
Odprta
poškodba
Predstojnik
samostana
prit.Donave
Irena
Vrčkovnik
Ivan
Kristan
Slov.tisk.
agencija
Mojzesov
brat
Divja
mačka
Mesto na
jugozah.
Madžars.
Slov.druž.
skladateljev
Arabski
žrebec
(Kapošvar)
Sin Agaemnoma in
Klitajmest.
v grš.mitol.
Vstopnica
Skopljen
goveji
samec
Rimska
boginja
lova
Norveško
moško
ime
Kemijski
element
(At)
Rimski
hišni
bog
REŠITVE PREJŠNJE KRIŽANKE: ŠOPEK, ETAŽA, ORALO, NALIV, LAREDO, TEMA, POGRAD, KAVARNAR, OSLO,
AST, ERAK, MLAKA, AROSA, ANK, LASER, LOS, RE, AR, AR, ROLAN, PALAČE, DIM, MIM, KO, IZID, NJASA, ARAM,
TINA, IASI, KRAVATA, KRKA, VAGA, ORA, OTOČEC, ELA, ATEK, TOTEM, ANILIN, KR, OMAKA, MAROGA, AA.
Tudi za reševalce te križanke pripravljamo knjižne nagrade, rešene križanke pošljite do konca septembra 2010 na naslov Občina Šentilj, Maistrova 2, 2212 Šentilj v Slov. goricah, s pripisom Uredništvo občinskega
glasila – rešena križanka.
Ime in priimek reševalca križanke:
Naslov:
Izžrebani dobitniki knjižnih nagrad za uspešno rešeno križanko
prejšnje številke so:
Dominik Pivec, Selnica ob Muri
41a, 2215 Ceršak,
Jernej Maher, Jurjevski Dol 11,
2222 Jakobski Dol,
Rene Polančič, Stara Gora 13,
2212 Šentilj.

Avgust 2010 - Občina Šentilj

Transcription

Similar documents

Javno naznanilo - Občina Šentilj

14. redna seja - Občina Šentilj

po prireditvah - Mariborska knjižnica

zemljevidi - Osnovna šola Sladki Vrh

12. redna seja - Občina Šentilj

December 2010 - Občina Šentilj

PREVERI SVOJE ZNANJE.pdf - Osnovna šola Sladki Vrh

POKRAJINA IN LJUDJE.pdf - Osnovna šola Sladki Vrh

Marec 2013 - Občina Šentilj

Julij 2009 - Občina Šentilj