Makroekonomija 1 11. vaje

Makroekonomija 1
11. vaje
Igor Feketija
http://sites.google.com/site/makroekonomija1/
[email protected]
Makroekonomske šole
 klasika
 Keynes in njegova revolucija
 monetarizem
 nova klasična ekonomija
 ponudbena ekonomika
Klasična tradicija in makroekonomija
 temeljna predpostavka: prilagodljivost cen (tudi plač)
 Implikacije:
• samodejna težnja k ravnotežju, stabilnost gospodarstva
• Sayev zakon trga
• ni dolgotrajne nezaposlenosti virov
• AD vpliva le na raven cen, ne na proizvod (Q)
Klasična tradicija... (2)
Keynesianska revolucija
 Temeljne ugotovitve:
• cene so toge, trgi se ne uravnavajo samodejno
• nezaposlenost virov lahko obstaja daljši čas
• ekonomske politike lahko to popravijo
 agregatno povpraševanje (AD = C + I + G + nX)
 agregatna ponudba – prelomljena pri Qpot
 denarna in proračunska politika za stabilizacijo poslovnih
ciklov
Keynesianska revolucija (2)
Monetarizem
 Korenine monetarizma:
KVANTITETNA TEORIJA DENARJA
 dohodkovna (obtočna) hitrost denarja
 stopnja, po kateri se obrača denar v gospodarstvu glede na
narodni proizvod:
BDPnom P  Q
V

M
M
Korenine monetarizma – kvantitetna teorija denarja (2)
 predpostavka (klasična tradicija, Marshall in Fisher, začetek
20. stoletja):
V je relativno stabilna ali raste konstantno in je predvidljiva
 Razlaga ravni cen:
M V  V 
P
    M  k  M
Q
Q
Korenine monetarizma – kvantitetna teorija denarja (3)
 Predpostavka: k (=V/Q) je konstanten
 Implikacije:
• raven cen se giblje sorazmerno s ponudbo
denarja
• stabilna ponudba denarja daje stabilne cene
• povpraševanje po denarju je sorazmerno z
ravnjo cen
Sodobni monetarizem


1.
Milton Friedman in čikaška šola
Osnovni poudarki:
Rast ponudbe denarja je glavni sistematični dejavnik rasti
nominalnega BDP.
Only money matters:
• stabilna in regularna V (v skrajni fazi celo konstantna)
• povpraševanje po denarju je neobčutljivo na obr. mero
 fiskalna politika nima vpliva na nom. BDP.
Sodobni monetarizem (2)
2. Cene in plače so relativno stabilne
 navpična AS, zelo strma KPK, navpična DPK
1. in 2. skupaj:
- sprememba M kratkoročno le malo vpliva
na realni output, dolgoročno pa izključno
na raven cen.
- vpliv fiskalne politike na cene in proizvod
je zanemarljiv, na kratek in dolgi rok.
Sodobni monetarizem (2)
3.
Zasebni sektor je stabilen
Zasebni del gospodarstva ni nagnjen k nestabilnosti;
Vir nestabilnosti so vladna posredovanja
Keynesianizem : monetarizem
 poleg denarja (M) na AD
vplivajo tudi G, T in X
 V raste z obrestno mero
 cene in plače so “lepljive”,
AS ima položen del
 kratkoročni premiki AD
povečajo proizvod (BDP)
• Na AD vpliva le M, fiskalna
politika pa ne
• V je stalna, konstantna M
ohranja konstanten BDP
• Cene in plače so
prilagodljive, AS je strma
• premiki AD spremenijo
kvečjemu raven cen,
proizvoda pa ne
Monetarizem v ekonomski politiki
 prosti trgi in laissez-faire
 čeprav bi z M lahko uravnavali gospodarstvo, so vladne
napake prepogoste
 Trdna denarna pravila, brez diskrecijske proračunske in
denarne politike
 Monetarno pravilo:
optimalna politika določa rast ponudbe denarja po
stalnih stopnjah, ki se jih drži v vseh ekonomskih
razmerah
Nova klasična ekonomija
 Robert Lucas, Thomas Sargent, Robert Barro
 Temelji:
• cene in plače so prilagodljive
• samodejno kontinuirano čiščenje trga
• hipoteza racionalnih pričakovanj:
Ekonomski subjekti oblikujejo nepristranske napovedi na podlagi
vseh razpoložljivih informacij in vsega znanja.
 pričakovanja
Nova klasična ekonomija (2)
 brezposelnost:
- Zaradi fleksibilnih plač se trg dela uravna sam
- večina brezposelnosti je prostovoljna
- v recesiji več ljudi išče boljšo službo
 Phillipsova krivulja
• teorija napačnih zaznav
• navidezna kratkoročna Phillipsova krivulja
 teorija realnih poslovnih ciklov (RBC)
• šoki v tehnologiji, investicijah in ponudbi dela premikajo AS
in povzročajo gospodarske cikle; ne gre za odmike od trenda,
gre za realne spremembe naravne stopnje outputa – so
optimalni odgovori na spremembe v ekonomskem okolju
Nova klasična ekonomija (3)
 implikacije za politiko
• teorem neučinkovitosti politike in past diskrecije
• vlada ne napoveduje nič bolje od zasebnega sektorja 
izkrivljanje tržnih signalov
• Lucasova kritika – sprememba obnašanja ek. subjektov
 učinkovite plače (efficiency wages)
• delodajalci spodbujajo produktivnost z višjimi plačami
• čakanje na boljše plačana dela  neprostovoljna brezposelnost
tudi v ravnotežju trga delovne sile
 Denar je povsem nevtralen
 Vsa brezposelnost je prostovoljna
Ekonomika ponudbe - ultraklasicizem
 Temeljna poudarka:
• motivacija ekonomskih subjektov privatnega sektorja
• zmanjšanje davkov
“Uspehi” ekonomike ponudbe
• Uporaba v času R. Reagana in M. Thatcher
Napovedi:
- t  Y  T 
- padec inflacije
- t  S (varčevanje)
- Povečanje rasti
potencialnega outputa
Rezultati:
- padec T in proračunski
primanjkljaj za naslednjih 15 let
- zmanjšanje inflacije na račun
brezposelnosti in recesije
- padec stopnje varčevanja na
najnižjo raven po 2. svet. vojni
- Padec rasti potencialnega outputa
iz 3,6% na 2,3% letno
Sinteza ?
 Dolgoročna rast – odvisna od količine in kakovosti inputov
 Kratkoročni output in zaposlenost – empirično AD ima vpliv,
prednost ima monetarna politika
 Brezposelnost in inflacija – pritiski na trgih dela in
proizvodov vplivajo na inflacijo, vendar visoka inflacija ni
zagotovilo za nizko brezposelnost
Izpitni vprašanji
1.
S kakšnimi ukrepi lahko vlada zmanjša inflacijo?
a)
b)
c)
d)
2.
fiskalna politika : ______________
_____________ : ______________
_____________ : ______________
_____________ : ______________
Kako lahko vlada hkrati zmanjša proračunski primanjkljaj
in poveča investicije, ne da bi prišlo do inflacije?