REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
T: 01 400 36 00, 01 400 33 11
F: 01 433 10 31
E: [email protected]
www.mgrt.gov.si
Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana
T: 01 478 10 12
F: 01 478 10 70
E: gp.umar(at)gov.si
Številka: 007-15/2012/109
Ljubljana, 7.1. 2013
EVA: /
GENERALNI SEKRETARIAT
REPUBLIKE SLOVENIJE
VLADE
[email protected]
ZADEVA: Izhodišča za pripravo Strategije razvoja Slovenije za obdobje 2014 – 2020
– predlog za obravnavo
1. Predlog sklepa vlade:
Vlada RS je na podlagi 2. in 21. člena Zakona o Vladi RS (Uradni list RS, št. 24/05-UPB, 109/08,
38/10 – ZUKN in 8/12) na ... seji dne ... sprejela naslednji
SKLEP
Vlada Republike Slovenije je sprejela izhodišča za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014-2020.
Dr. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
Sklep prejmejo:
–
–
Vsa ministrstva in vladne službe
Generalni sekretariat Vlade RS
1
2. a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:
mag. Monika Kirbiš – Rojs, Državna sekretarka, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
mag. Boštjan Vasle, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj
mag. Franci Klužer, v.d. generalnega direktorja Direktorata za evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo
za gospodarski razvoj in tehnologijo
2. b Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora RS:
/
3. Gradivo se sme objaviti na svetovnem spletu:
DA
4. a Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku v
Državnem zboru RS z obrazložitvijo razlogov:
/
4. b Predlog za skrajšanje poslovniških rokov z obrazložitvijo razlogov:
Gradivo naj obravnava pristojni vladni odbor dne 22.1.2013 in Vlada RS na svoji redni seji dne
24.1.2013.
5. Kratek povzetek gradiva
V skladu z 11. členom Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga
državnega proračuna (Uradni list RS, št. 54/2010) sta za pripravo Strategije razvoja Slovenije pristojna
služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)
ter Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Strokovno koordinacijo projekta
priprave Strategije razvoja Slovenije vodi krovna skupina za pripravo strategije, ki jo je imenovala
Vlada RS dne 14. 6. 2012.
Izhodišča za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014 - 2020 opredeljujejo razvojno izhodišče
Slovenije, scenarij gospodarske rasti do leta 2020, osrednjo tezo strategije, potrebne predpogoje za
uresničitev ciljev strategije (učinkovita in pravna država, delujoč finančni sistem, javno-finančna
konsolidacija ter povrnitev ustrezne bonitete države v mednarodni skupnosti, etika ter aktivni in
odgovorni državljani in država); potenciale Slovenije (konkurenčnost gospodarstva in spodbujanje
podjetnosti, naravni viri, človeški viri, novi (tretji) trgi ter tuje neposredne investicije, geostrateška lega
Slovenije) in prioritete razvoja do leta 2020 (znanje, podjetnost, zeleno, vključujoča družba, učinkovit
javni sektor in pravna država). Usmeritve znotraj navedenih prioritet so pripravljene na osnovi
prispevkov delovnih skupin za razvojno načrtovanje.
6. Presoja posledic
a)
na javnofinančna sredstva v višini, večji od 40 000 EUR v
tekočem in naslednjih treh letih
NE
b)
na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim
redom Evropske unije
NE
c)
upravne posledice
NE
č)
na gospodarstvo, posebno na mala in srednja podjetja ter
konkurenčnost podjetij
NE
2
d)
na okolje, kar vključuje tudi prostorske in varstvene vidike
NE
e)
na socialno področje
NE
f)
na dokumente razvojnega načrtovanja:
– na nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja,
– na razvojne politike na ravni programov po strukturi
razvojne klasifikacije programskega proračuna
– na razvojne dokumente Evropske unije in
mednarodnih organizacij
DA
7. a Predstavitev ocene finančnih posledic, višjih od 40 000 EUR
7. b Predstavitev ocene finančnih posledic, nižjih od 40 000 EUR
Gradivo nima neposrednih učinkov na področjih iz tretje alineje tretjega odstavka 8. člena Poslovnika
Vlade RS oziroma ima zanemarljive finančne učinke (pod 40.000 EUR v tekočem in naslednjih treh
letih).
8. Predstavitev sodelovanja javnosti
Opomba: Krovna skupina je v mesecu juliju 2012 oblikovala strokovno skupino zunanjih
strokovnjakov in jih povabila k pripravi prispevkov s področja njihovega delovanja. Svoje prispevke so
vabljeni posredovali do sredine septembra 2012, nato pa imeli možnost sodelovati na dveh strokovnih
razpravah za pripravo izhodišč, in sicer v oktobru in novembru. V sredini junija 2012 smo odprli tudi
elektronski poštni naslov [email protected], ki je bil objavljen tudi na spletni strani MGRT in na katerega
so lahko vsi zainteresirani posredovali njihove predloge, komentarje, sugestije ipd., v zvezi z
nadaljnjim razvojem Slovenije. V začetki septembra 2012 smo na spletni strani Ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo odprli tudi spletno podstran na kateri je bil 60 dni odprt vprašalnik za
zbiranje predlogov, povezanih z nadaljnjo vsebino dokumenta. V tem času smo skupaj preko
elektronskega naslova in vprašalnika prejeli več kot sto vsebinskih predlogov različnih zainteresiranih
javnosti, ki smo jih smiselno upoštevali pri pripravi izhodišč.
Po potrditvi Izhodišč za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014 -2020 bo sledila široka javna
razprava, ki jo bo s sodelovanjem Urada RS za makroekonomske analize in razvoj koordiniralo
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in bo potekala na več ravneh. Na nacionalni ravni je
predvidenih do pet tematskih dogodkov, na katere bodo vabljeni vsi relevantni deležniki (kombinacija
prioritet in ciljnih skupin). Poleg tega bo razprava potekala tudi na regionalni ravni (predvidenih je do
12 srečanj). Ob tem bo pripravljen tudi drugi spletni vprašalnik, ki bo dostopen na spletni strani
Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na ta način bo lahko najširša javnost posredovala
svoje pripombe na predlagana izhodišča.
Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja
NE
9. Predstavitev medresorskega usklajevanja
Gradivo je bilo poslano v medresorsko usklajevanje:
– Ministrstvu za finance,
– Ministrstvu za infrastrukturo in prostor,
– Ministrstvu za kmetijstvo in okolje,
– Ministrstvu za zdravje,
– Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
– Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport,
– Ministrstvu za pravosodje in javno upravo,
– Ministrstvu za obrambo,
– Ministrstvu za zunanje zadeve,
3
–
–
–
–
–
–
–
–
–
Ministrstvu za notranje zadeve,
Kabinetu predsednika Vlade RS,
Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj,
Službi Vlade RS za zakonodajo,
Uradu Vlade RS za komuniciranje,
Statističnemu uradu RS,
Uradu Vlade RS za varovanje tajnih podatkov,
Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji,
Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Datum pošiljanja: dne 6.12.2012 (z rokom za pripombe do 12.12.2012).
Gradivo je medresorsko usklajeno
v pretežni meri
Bistvena odprta vprašanja:
Prejeli smo nekaj predlogov za umestitev dodatnih
predpogojev, potencialov in prioritet (infrastruktura,
kulturne in kreativne industrije, aktivacija starejše
populacije). Predlagane vsebine so po našem
mnenju že ustrezno vključene v obstoječe besedilo,
saj je struktura dokumenta zasnovana na osnovi
presečnih področij in ne posameznih sektorjev.
Posredovane ožje zastavljene usmeritve bomo
vključili v nadaljnje razvojno načrtovanje oz. v
izvedbene dokumente razvojnega načrtovanja
(Državni razvojni program, Operativne programe).
Priložiti mnenja organov, s katerimi gradivo ni
usklajeno:/
NE
10. Gradivo je lektorirano
11. Zahteva predlagatelja za
a)
obravnavo neusklajenega gradiva
NE
b)
za nujnost obravnave
NE
c)
obravnavo gradiva brez sodelovanja javnosti
NE
12. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o
normativni dejavnosti
NE
13. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade
NE
14. Gradivo je pripravljeno na podlagi sklepa vlade št. … z dne …
mag. Radovan Žerjav
MINISTER
mag. Boštjan Vasle
DIREKTOR
PRILOGE:
4
-
Izhodišča za pripravo Strategije razvoja Slovenije za obdobje 2014 – 2020
-
Soglasje Službe Vlade RS za zakonodajo
-
Soglasje Statistični urad RS
5
PRILOGA 1
Strategija razvoja Slovenije
2014 – 2020
(izhodišča)
Januar 2013
1. Uvod
Živimo v času, ko globalna gospodarska in finančna kriza močno določa oblikovanje politik,
tako na nadnacionalni ravni, kot tudi na nacionalnih ravneh. Prav tako pa se globalno in lokalno
soočamo s številnimi izzivi in dolgoročnimi trendi. Pomemben dejavnik, ki bo v prihodnje
vplival na razvoj politik, je seveda tudi spremenjeno razmerje moči na globalnem polju
gospodarskih akterjev, predvsem je tu potrebno omeniti hitro razvijajoče se države. Ob bok
navedenemu moramo postaviti tudi problem podnebnih sprememb in druge naraščajoče
pritiske na okolje ter naravne in druge nesreče. Poleg tega se soočamo z naraščajočimi cenami
surovin in energentov. Vse večji problem predstavljata volatilnost cen in nestabilnosti
kmetijskih trgov. Prav tako je potrebno imeti v mislih trenutne projekcije naraščanja
svetovnega prebivalstva, ki bodo še dodatno povečale pritiske in povzročile še večjo
urbanizacijo. Pomemben element predstavljajo tudi spremembe v demografski strukturi
(staranje prebivalstva in vzporedno zmanjševanje deleža delovno aktivnih prebivalcev) in s tem
povezane spremembe pri zagotavljanju določenih pravic, pa tudi povečan tok migrantov.
Z omejenimi viri in spremenjenimi okoliščinami se bomo morali soočiti tudi na nacionalni ravni.
Predvsem z demografskimi trendi (staranje prebivalstva, kasnejše osamosvajanje mladih, beg
možganov, omejenost človeških virov), omejenimi naravnimi viri in finančnimi omejitvami, itd.
Dejstvo, da se dosedanjemu krovnemu strateškemu dokumentu (Strategija razvoja Slovenije
2005-2013) izteka veljavnost, je izjemna priložnost, da v tem turbulentnem obdobju
pripravimo nov, sodoben krovni dokument, v katerem bomo ob upoštevanju globalnih
dejavnikov in nacionalnih specifik, prednosti in omejitev, poiskali svojo formulo za uspeh.
2. Razvojno izhodišče Slovenije
Spremljanje izvajanja Strategije razvoja Slovenije 2005-2013 (Poročilo o razvoju 2012) kaže, da
Slovenija ni uspešna pri doseganju ključnih ciljev na gospodarskem, socialnem in okoljskem
področju. Slovenija je v obdobju 2005-2008 dosegala visoke stopnje gospodarske rasti (v
povprečju 5,1 % na leto) in s tem zmanjševala zaostanek za povprečjem EU. Z začetkom
gospodarske krize se je soočila z enim najvišjih padcev gospodarske aktivnosti med državami
EU. Raven gospodarske razvitosti, merjena z BDP na prebivalca po kupni moči v primerjavi s
povprečjem EU, se je znižala pod vrednost ob sprejetju SRS leta 2005. Poslabšanje
gospodarskih razmer je v letih 2009–2011 privedlo tudi do zmanjšanja materialne blaginje
prebivalstva, ki se je v pred kriznem obdobju izboljševala. Trajnost blaginje prebivalstva
sedanjih in prihodnjih generacij pa poleg poslabšanih gospodarskih razmer ogroža tudi
odsotnost ukrepov, ki bi sisteme socialne zaščite prilagodili starajočemu se prebivalstvu in
spremenjenim razmeram v družbi. Tudi na področju okoljskega razvoja Slovenija ni v zadostni
meri sledila usmeritvam SRS za trajnejše zmanjšanje pritiskov na okolje in zaustavitve upadanja
biotske raznovrstnosti1. Ti pritiski so se po letu 2008, z znižanjem gospodarske aktivnosti in
posledičnim pasivnim zmanjšanjem porabe energije, sicer začasno ublažili, vendar lahko ob
relativno visokih izpustih toplogrednih plinov in porabi energije na enoto bruto domačega
proizvoda ob zagonu gospodarstva pričakujemo njihovo ponovno hitro povečanje.
Močno nazadovanje na področju gospodarske razvitosti od leta 2008 je bilo predvsem
posledica premalo učinkovitega izboljševanja dejavnikov konkurenčnosti v preteklem
desetletju. Gospodarska kriza je izpostavila strukturne slabosti slovenskega gospodarstva,
predvsem relativno nizko tehnološko zahtevnost, premalo učinkovito vodenje podjetij,
povezano tudi z ohranjanjem velike vloge države oziroma politike v podjetjih in prepočasno
1
Kus Veenvliet, J. (2012). Analiza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Povzetek
končnega poročila. Nova vas: Zavod Symbiosis. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor,
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/analiza_strategije_biotske_raznovrstn
osti_povzetki.pdf
1
izboljševanja poslovnega okolja (administrativne ovire, nefleksibilnost trga dela, visoka davčna
obremenitev dela).
Gospodarsko okrevanje je od začetka krize dodatno zavrla poslabšana dostopnost do finančnih
virov. Visoka gospodarska rast v obdobju pred krizo je bila dosežena ob povečani dostopnosti
do finančnih virov na mednarodnih trgih. Gospodarska kriza in zaostritev razmer na
mednarodnih finančnih trgih sta močno zmanjšala kreditno aktivnost domačih bank. V
ospredje so stopile težave z učinkovitostjo finančnega sektorja, zlasti bank v pretežni državni
lasti, v veliki meri povezane z neustrezno alokacijo finančnih sredstev v preteklosti.
Gospodarska kriza se je odrazila v poslabšanih materialnih pogojih življenja, nekateri kazalniki
kakovosti življenja pa so še izkazovali izboljšanje (dostopnost javnih storitev, kazalniki
izobraženosti in zdravja, relativno ugodne subjektivne ocene življenjskega okolja). Gospodarska
kriza se je bolj odrazila v ekonomsko šibkejših regijah z relativno visokim deležem
predelovalnih in delovno intenzivnih dejavnosti. Medtem ko so statistične regije v obdobju
2005-2008 večinoma dohitevale povprečno razvitost EU, oziroma v primeru osrednjeslovenske
regije povečevale prednost, se je pod vplivom gospodarske krize ta proces prekinil. V letih
2009 in 2010 se je zaostanek za EU povprečjem povečal, in sicer v vseh regijah. Napredek, ki
so ga slovenske regije naredile v obdobju 2005-2008 se je v naslednjih dveh letih izničil. Tako
so v primerjavi z letom 2005 vse regije povečale zaostajanje za evropskim povprečjem, najbolj
koroška regija.
Razmere na trgu dela, ki so se v pred kriznem obdobju izboljševale, so se z gospodarskim
nazadovanjem v obdobju 2009–2011 močno zaostrile, tako da sta stopnji delovne aktivnosti in
brezposelnosti zaostali za izhodiščnimi vrednostmi ob sprejetju SRS leta 2005. Za trg dela je še
naprej značilna premajhna fleksibilnost. Starostna segregacija in strukturna neskladja pa so se
v zadnjem obdobju še okrepila.
Neizpeljane sistemske spremembe so v poslabšanih pogojih gospodarjenja pospeševale težave
v financiranju sistemov socialne zaščite. Zmanjšanje razpoložljivega dohodka so v krizi blažili
realno višji javni izdatki za izobraževanje in nekatere druge javne storitve. Po letu 2008 so
pričeli naraščati tudi izdatki za socialno zaščito, in sicer v največji meri kot posledica naraščanja
števila upokojencev, brezposelnosti in naraščanja izdatkov za zdravstvo.
Model urbanega razvoja Slovenije, ki sloni na krepitvi središč in tako podpira gospodarski,
socialni in okoljski razvoj države, se ne uresničuje na predviden način. Strukturo urbanega
sistema spreminja krepitev in povečevanje nekaterih funkcionalnih območij večjih središč, na
kar vplivajo pospešene dnevne migracije v smeri avtocestnega križa, zlasti z osebnimi
avtomobili, ter močna suburbanizacija, ki povečuje ogljični odtis in pritiske na prostor.
Posledično prihaja do zgoščanja prebivalstva v okolici nekaterih večjih središč, ter slabljenje
bolj oddaljenih območij in tamkajšnjih urbanih središč, krčijo se storitve javnega pomena,
povečujejo se tudi emisije zaradi rasti osebnega in tranzitnega motornega prometa.
Na obremenjevanje okolja je v obdobju izvajanja SRS 2005–2013 v pretežni meri vplivalo
nihanje gospodarske aktivnosti, manj pa strukturne prilagoditve. Emisije toplogrednih plinov so
se v letih gospodarske konjunkture povečevale, v obdobju 2009–2010 pa so se skladno s
padcem gospodarske aktivnosti močno znižale. To je Slovenijo sicer približalo kjotskim ciljem,
zavezam EU do leta 2020, vendar pa bo ob nespremenjenih politikah in ponovni oživitvi
gospodarske rasti težko dosegljive, saj ostaja emisijska intenzivnost gospodarstva (emisije na
enoto BDP) visoka. Za zmanjšanje pritiskov na okolje so ključnega pomena spodbujanje
učinkovite rabe virov v vseh sektorjih, izvedba zelene davčne reforme, poseben poudarek pa
moramo nameniti zmanjševanju emisij iz prometa, ki edine močno presegajo raven iz leta
2005.
2
3. Razvoj Slovenije do leta 2020
Pregled razvoja Slovenije v zadnjih letih kaže, da je odmik od uresničevanja strateških ciljev na
gospodarskem, okoljskem in socialnem področju v času sedanje gospodarske krize močno
povezan z nezadostnim, predvsem pa z neučinkovitim izvajanjem usmeritev SRS v času krize.
Slovenija zato danes potrebuje predvsem dogovor o tem, kako učinkoviteje izvajati že sprejete
usmeritve oziroma njihovo prilagoditev spremenjenim razmeram v domačem in mednarodnem
okolju.
Glede na ugotovljene slabosti dosedanjega modela razvoja in spremenjene razmere v
domačem in mednarodnem okolju, je treba v novi strategiji še posebej izpostaviti:
 Blaginjo prebivalstva kot najvišji razvojni cilj, tako da bodo vse spremembe v
gospodarstvu in družbi usmerjene k večanju blaginje sedanje in prihodnjih
generacij, ob upoštevanju prostorskih razvojnih prednosti, okoljskih omejitev in
skrbi za zdravje ljudi. To na primer pomeni, da cilj gospodarskega razvoja ne bo
zgolj višja gospodarska rast ampak bo gospodarski napredek v funkciji povečevanja
blaginje in ohranjanja naravnega kapitala.
 Gospodarsko rast, ki bo upoštevala ekonomski, družbeni in okoljski vidik razvoja in
bo temeljila na znanju in ustvarjanju višje dodane vrednosti in ne pretežno na
povečevanju intenzivnosti dela ter neučinkoviti rabi naravnih virov, kar je bila
izkušnja iz obdobja trenutno veljavne strategije.
 Krepitev inovativnosti in kreativnosti na vseh področjih ter zagotavljanje kakovosti
in ustreznosti izobraževanja, usposabljanja glede na dolgoročne usmeritve in ne
zgolj doseganje visoke ravni izobrazbe.
 Ustvarjanje poslovnega okolja, ki bo spodbudno za razvoj podjetništva in bo
pozitivno naravnano do investitorjev. Ključno je zmanjšanje administrativnih ovir,
spodbudno davčno okolje in fleksibilen trg dela.
 Povečanje stopnje zaposlenosti delovno sposobnega prebivalstva. Še posebej
starejših in mladih.
 Spremembo institucionalnega okvira, tako da bo omogočal izvedbo nujnih in s
strokovnimi argumenti podprtih razvojno naravnanih sprememb v družbi in
gospodarstvu.
 Povečanje učinkovitosti države, zlasti preko delovanja pravne države ter
zagotavljanja ustreznih in učinkovitih regulatornih in nadzornih funkcij.
 Umik države iz gospodarstva, tako da ne bo več mogoče neposredno poseganje
države v odločitve ekonomskih subjektov.
 Reformo sistemov socialne zaščite, ki bodo prilagojeni bodoči demografski sliki in
nasploh spremenjenim razmeram v družbi, hkrati pa bodo naravnani tako, da ne
bodo zmanjševali konkurenčnosti gospodarstva, povečevali medgeneracijskega
konflikta in družbene neenakosti.
 Vzpostavitev zakonodajnega okvira in sistema spodbud (pozitivnih in negativnih),
ki bo omogočil zmanjšanje pritiskov na okolje (preko znižanja onesnaževanja in
učinkovite rabe in upravljanja z naravnimi viri) in bo hkrati spodbujal razvoj in
uporabo proizvodov, storitev in tehnologij, ki bodo okolju prijazni ali bodo
odgovarjali na izzive podnebnih sprememb.
 Učinkovitejše upravljanje s prostorskimi potenciali in s tem doseganje ekonomije
obsega s povezovanjem urbanih središč in krepitvijo njihovih funkcionalnih regij.
 Aktiviranje primerjalnih prednosti slovenskih regij.
 Ustvarjanje pogojev za učinkovito promocijo Slovenije in njenega gospodarstva,
demonstracijske dejavnosti, pospeševanje investicij slovenskih podjetij v tujino in
tujih neposrednih investicij v Slovenijo.
3
4. Scenarij gospodarske rasti do leta 2020
Ena izmed ključnih predpostavk, ki jo moramo upoštevati pri pripravi scenarijev prihodnje
gospodarske aktivnosti, je pričakovana demografska slika. Pričakovano hitrejše povečevanje
števila starejših (tudi v primerjavi s povprečjem EU) predstavlja velik izziv za Slovenijo. Po
prebivalstvenih projekcijah2 naj bi se v desetih letih (od 2010 do 2020) število starejših od 65
let povečalo za četrtino in bi predstavljalo 20 % vsega prebivalstva (do leta 2060 pa že več kot
30 %). Tudi število druge skupine ekonomsko odvisnih, tj. otrok (starih 0–14 let) naj bi se
nekoliko povečalo (leta 2020 naj bi delež otrok v celotnem prebivalstvu znašal 15,2 %). Hkrati
pa naj bi se, kljub predpostavki razmeroma visokega selitvenega prirasta, število delovno
sposobnega prebivalstva, starega od 15 do 64 let, zmanjšalo, njihov delež v celotnem
prebivalstvu pa naj bi znašal 65 %. To bi pomenilo, da bi leta 2020 bilo od 100 delovno
sposobnih prebivalcev odvisnih 23,3 otroka in 30,4 starejšega, kar je 3,1 otroka in 6,6
starejšega več kot deset let prej.
Izzivi, ki se nanašajo na starajoče se prebivalstvo so zato predvsem v spodbujanju starejših h
kasnejšemu izstopu iz trga delovne sile in njihovi participaciji na trgu dela (še posebej zaradi
sočasnega zmanjševanja deleža delovno aktivnega prebivalstva) ter povečanih potrebah po
zagotavljanju pokojnin, zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe za starejše
prebivalstvo, kar vse lahko vpliva na težave pri zagotavljanju javnofinančnih sredstev,
spremembe na področju stanovanjskih potreb, storitev, prilagojenih turističnih programih ipd.
Izzivi, ki se nanašajo na mlade, pa so povezani s hitrejšim in uspešnejšim osamosvajanjem
mladih, ki naj med drugim sloni na vključujočem, kvalitetnem in z gospodarstvom povezanem
izobraževalnem sistemu, lažjo dostopnostjo in večjo medgeneracijsko pravičnostjo na trgu dela
ter boljšo urejenostjo dostopnosti bivanjskih razmer za mlade.
Scenarij gospodarske rasti do leta 2020 je pripravljen na osnovi Jesenske napovedi 2012
(UMAR, sept. 2012), ki je bila za interne namene pripravljena do leta 2017, naslednja tri leta pa
smo ocenili s pomočjo metodologije Delovne skupine za proizvodno vrzel (Output Gaps
Working Group) pri EPC (Economic Policy Committee). Po obdobju fiskalne konsolidacije
(2012-2014) naj bi po letu 2014 znova dosegli pozitivne stopnje gospodarske rasti. Ocene
potencialne rasti UMAR pa kažejo, da bo ta precej nižja kot pred začetkom krize3. Takšna ocena
je skladna s preteklimi izkušnjami drugih držav, kjer je bila gospodarska rast po globoki finančni
krizi znatno nižja kot pred tem. Nižja rast je povezana s počasnejšim kapitalskim poglabljanjem
in počasnejšo rastjo skupne faktorske produktivnosti, v tem obdobju pa se tudi že kažejo prvi
učinki staranja prebivalstva (krčenje delovno aktivne populacije).
Potencialna rast in prispevki, 2001-2020:
potencialna rast kapital TFP
delo
2001-2005
3,4
1,7
1,7
0,0
2006-2010
2,4
1,4
1,1
-0,1
2011-2015
0,1
0,0
0,6
-0,5
2016-2020
0,8
0,2
1,0
-0,3
Vir podatkov: SURS; napovedi in preračuni: UMAR
2
EUROPOP 2010
Do podobnih rezultatov so prišle tudi druge institucije (npr. EC), ki uporabljajo primerljive metode ocene
dolgoročnega potenciala za rast.
3
4
5. Osrednja teza Strategije razvoja Slovenije 2020
Slovenija se je v okviru EU s številnimi dokumenti ter procesom ekonomskega upravljanja na
ravni EU (Nacionalni reformni program, Pakt za stabilnost in rast, Fiskalni pakt), še zlasti pa s
strategijo EU 2020 zavezala k zasledovanju cilja treh rasti (vključujočo, pametno ter
trajnostno). Žal se v zadnjih letih Slovenija (delno tudi EU) sooča s težavo, da prihaja do krčenja
gospodarske aktivnosti, posledično pa tudi do padanja življenjskega standarda prebivalcev. Za
zaustavitev teh trendov oziroma za oživitev gospodarske rasti in preko nje povečanja blaginje
prebivalstva Strategija razvoja Slovenija 2014 do 2020 opredeljuje naslednjo tezo:
»Za družbeno in okoljsko odgovoren razvoj potrebujemo večjo konkurenčnost in
produktivnost«.
V okviru opredeljenih prioritet smo kot bistvena za gospodarski razvoj identificirali naslednja
tri področja:



raziskave in razvoj ter inovacije,
mala in srednja podjetja,
zaposlovanje in usposabljanje (mlade in starejši).
Za ta področja bo namenjenih 50 % razvojnih sredstev, ki bodo razpoložljiva do leta 2020.
Razvoj mora temeljiti na izboljšanju učinkovitosti rabe vseh virov, človeških, finančnih in
naravnih, ter na ustrezni delitvi bremen in ugodnosti ob povečanju zaposlenosti.
6. Predpogoji za uresničitev ciljev Strategije do leta 2020
Za uresničevanje zastavljenih ciljev je treba izpolniti nekatere predpogoje in izvesti kratkoročne
ukrepe.
a. Učinkovita in pravna država
Slovenija v zadnjih letih na lestvicah konkurenčnosti nazaduje, kot glavne težave Slovenije pa
se identificirajo neučinkovitost institucij ter prezapletena in nejasna zakonodaja. Slovenija med
evropskimi državami za zaposlene v javni upravi namenja nadpovprečen delež BDP, pri tem pa
dosegamo relativno nizko stopnjo gospodarske rasti in relativno slabe ocene učinkovitosti. Iz
tega lahko sklepamo, da ima Slovenija težave na zakonodajnem področju, organiziranju
institucij, predvsem pa pri delovanju inšpekcijskih, regulatornih in drugih izvedbenih služb
vlade ter sodne veje oblasti, kar vpliva na učinkovitost izvajanja posameznih funkcij države.
Ker je izboljšanje učinkovitosti države dolgoročen proces, sestavljen iz številnih ukrepov, se na
tem mestu osredotočamo na boljše predpise in povečevanje učinkovitosti pri izvajanju
predpisov in delovanju države. Področje učinkovite države je v nadaljevanju ena od prioritet
Slovenije za obdobje 2014-2020.
Do leta 2014:
 Vzpostavitev učinkovite in transparentne države ter konkurenčnosti gospodarstva z
ukrepi priprave boljših predpisov, odprave administrativnih ovir, zmanjšanja
zakonodajnih bremen in poenostavitve postopkov.

Izvajanje presoj posledic učinkov na gospodarstvo, s posebnim poudarkom za mikro in
mala podjetja.

Skrajšanje sodnih postopkov z nadgradnjo menedžerskega pristopa vodenja sodišč ter
z uvajanjem osebne odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev za učinkovito delo, ob
5
upoštevanju ustavno zagotovljene neodvisnosti sodnikov pri opravljanju sodniške
funkcije.

Prenova kazenskega postopka v smeri prenosa pristojnosti za preiskavo s sodišča na
državno tožilstvo.

Proučitev možnosti in priprava predlogov za izboljšanje pravnih podlag za zagotovitev
hitrih, učinkovitih in transparentnih postopkov zaradi insolventnosti.

Proučitev možnosti in priprava predlogov za izboljšanje pravnih podlag za zagotovitev
plačilne discipline.

Spremljanje izvrševanja Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v praksi
ter po potrebi priprava predlogov sprememb za učinkovito vodenje postopkov.

Povečanje učinkovitosti inšpekcijskih služb.

Boljša organizacija dela v javnem sektorju, spremljanje in evalvacija.

Večja stopnja standardizacije in informatizacije poslovanja.
b. Delujoč finančni sistem
Glede na raziskave in ankete je omejen dostop do kapitala ena največjih ovir za podjetniška
vlaganja še posebno za mala in srednje velika podjetja (MSP). Čas nizke ali negativne rasti ter
razmeroma visoka zadolženost številnih podjetij ter posledično zaostrovanje kreditnih pogojev
še krepijo kreditni krč. Za ponovno vzpostavitev normalnega financiranja gospodarstva so nujni
ukrepi, ki bodo zagotovili stabilnost finančnega sistema in spodbudili financiranja podjetij tako
z dolžniškimi, lastniškimi in alternativnimi viri financiranja.
Do leta 2014:
 Zagotoviti kapitalsko ustreznost bank.

Prilagoditi lastniško strukturo bank.

Povrniti zaupanje v bančni sistem.

Zagotoviti optimalno delovanje regulatorjev.

Odpraviti vrzel v financiranju podjetij z zagotovitvijo ugodnih finančnih virov.
c. Javno finančna konsolidacija ter povrnitev ustrezne bonitete
države v mednarodni skupnosti
Javno finančna politika bo temeljila na povečanju učinkovitosti javnih izdatkov in usmerjanju le
teh na spodbude, ki pozitivno vplivajo na razvoj. Cilj fiskalne konsolidacije je strukturno
uravnoteženje javnih financ do konca leta 2015, skladno s sprejetimi zavezami Pogodbe o
stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, ter posledična
povrnitev ugodnih bonitetnih ocen, kar bo omogočilo zadolževanje države in podjetij po
sprejemljivih obrestnih merah.
6
Do leta 2014:
 Fiskalna konsolidacija v skladu s sprejetimi zavezami iz Pogodbe o stabilnosti (znižanje
javnofinančnega primanjkljaja pod mejo 3 % BDP).

Povečevanje javnofinančnih izdatkov, ki omogočajo večje izkoriščenje EU sredstev
(predvsem za investicije) ter za namene, ki jih zagotavljata EIB in EBRD.

Davčne spremembe, ki bodo izboljšale poslovno okolje za gospodarsko rast in razvoj in
zagotavljale javno finančno vzdržnost.

Sprememba strukture davkov v smeri zelene davčne politike.

Zagotovitev fiskalnih in drugih pogojev za dvig bonitete države na lestvicah bonitetnih
agencij na raven pred letom 2008.
d. Etika ter aktivni in odgovorni državljani in država
Z večjo kulturo dialoga, dvigom ravni osveščenosti državljanov o lastni državi je treba povečati
odgovornost vseh državljank in državljanov (še zlasti nosilcev javnih pooblastil) do razvoja
Slovenije.
Do leta 2014:
 Izboljšati socialni in civilni dialog.

Povečati preglednost delovanja države in njenih institucij.

V procese formalnega izobraževanja in neformalnega učenja vključiti vsebine, ki se
nanašajo na državljansko vzgojo, etiko in integriteto, človekove pravice, državno
ureditev in globalno soodvisnost.

Promocija ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva med mladimi, vrednosti lastne
iniciative in kreativnosti ter izkoriščanja priložnosti, ki jih prinašajo neizogibne
spremembe.

Spodbujati družbeno odgovornost podjetij.

Krepitev slovenske kulturne zavesti in izražanja.

Spodbujati zavest o nujnosti odgovornega ravnanja z viri, vključno s prostorom.

Spodbujati razvoj socialnega potenciala na regionalni in lokalnih ravni.
7. Potenciali Slovenije
Potenciali predstavljajo področja na katerih ima Slovenija določene primerjalne prednosti v
primerjavi z drugimi državami in je zaradi tega smotrno fokus in vire usmeriti na ta področja. V
okviru analize so bili definirani naslednji potenciali.
a. Konkurenčnost gospodarstva in spodbujanje podjetnosti
Za ohranjanje in povečevanje konkurenčnosti gospodarstva je pomembno okrepiti zdravo
jedro, ki ga predstavlja industrija in z njo povezane storitve, kot generator inovacij, rasti in
zaposlovanja. Dejstvo je, da vsako delovno mesto ustvarjeno v industriji, ustvari od 0,6 do 2
novi delovni mesti v povezanih dejavnostih (MGRT 2012, osnutek Slovenske industrijske
7
politike). Dejstvo je tudi, da se 80 % vseh zasebnih sredstev v raziskave in razvoj vloži v
industriji, ki je torej glavni vir inovacij in hkrati zagotavlja rešitve za družbene izzive, s katerimi
se soočamo. Za posodobitev in prestrukturiranje obstoječe industrije (in celotnega
gospodarstva) v industrijo znanja in inovativnosti, ki bo prinašala nova bolj kakovostna delovna
mesta, je potrebna krepitev razvojnih sposobnosti gospodarstva preko podpore podjetništvu
(še zlasti malim in srednje velikim podjetjem) in inovacijam ter podpore razvoju perspektivnih
tehnoloških in industrijskih področij. Pomemben dejavnik gospodarskega razvoja so tudi
turizem4 in druge storitvene dejavnosti.
Zaznani neizkoriščeni potenciali:
 V zdravem jedru industrije/gospodarstva, ki že danes dosegajo visoko/višjo dodano
vrednost in so mednarodno konkurenčni.

Rasti in razvoju malih in srednje velikih podjetij.

V povečanju produktivnosti z vidika učinkovitejše rabe virov (36 % malih in srednjih
podjetij v Sloveniji za izvajanje svojih dejavnosti več kot 50 % stroškov namenilo
nakupu surovin 35 % pa jih za ta namen porabi med 30 in 49 %)

V podjetniških talentih – inovativnem start up podjetništvu.

V izdelkih z visoko dodano vrednostjo.

V netehnoloških, storitvenih, organizacijskih inovacijah.

V trajnostnem razvoju in povečanju konkurenčnosti turizma.5

V kulturnih in kreativnih industrijah, ki v Sloveniji ustvarijo 6 % bruto dodane
vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva in 44.867 evrov na zaposlenega.
Zaposlujejo do 8 % celotne delovne sile.

V aktiviranju notranjih razvojnih potencialov regij in krepitvijo konkurenčnih
prednosti funkcionalnih urbanih območij in njihovih centrov v Evropi regij.

Mesta imajo ključno vlogo kot središča povezav, inovacij, ustvarjalnosti ter
storitev, zato se tam ustvarja tudi največ delovnih mest, ter praviloma generira
tudi največji delež BDP. Predstavljajo razvojne pole, ki privlačijo kot poslovne
lokacije ter lokacije za bivanje in delo. S spodbujanjem partnerstva med mesti in
podeželjem znotraj funkcionalnih območij pa se vzpostavlja vitalen in racionalen
razvoj na celotnem območju funkcionalnih regij.
b. Naravni viri
Kakovost življenja današnjih in bodočih generacij je odvisna od učinkovitega upravljanja z
naravnimi viri, ki jih v Sloveniji ni veliko. Smo pa država bogata z vodo in gozdom/lesom.
Pomemben neobnovljivi naravni vir je tudi prostor s katerim moramo preudarno in učinkovito
ravnati in smotrno načrtovati njegovo rabo.
Zaznani neizkoriščeni potenciali:
4
Sklep Vlade RS z dne 11.5.2010
Strategija slovenskega turizma 2012-2016 »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«, sprejeta na Vladi RS dne
7.6.2012
5
8

Slovenija je z vodnimi viri bogata država, saj je za Finsko in Švedsko v EU 27 na tretjem
mestu po količini sladke vode na prebivalca (dolgoletno povprečje). Količina vode na
prebivalca je skoraj štirikrat večja od evropskega povprečja. Poraba vode v
gospodinjstvu ter v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih na prebivalca se od
leta 2008 bistveno ne spreminja.

Povečevanje energetske učinkovitosti: zmanjšanje stroška porabe goriva na ravni
države (trenutno 5 % BDP). Za doseganje ciljev, zapisanih v osnutku AN URE 2 bi v letu
2016 porabili 4.273 GWh manj energije (9%), s tem bi zagotovili tudi okrog 3.000
delovnih mest (človek/leto).6

Problem energetske revščine se v Sloveniji drastično povečuje. Od leta 2000 – 2010 se
je delež dohodka, ki ga gospodinjstva porabijo za energijo v stanovanjih pri
gospodinjstvih iz 1. Dohodkovnega kvnitila7 povečal iz 13,1 % na 17,4 %. Leta 2010 si 6
% gospodinjstev v Sloveniji ni moglo privoščiti primerno toplega stanovanja.

Najpomembnejši obnovljivi vir energije v državi je lesna biomasa, sledi vodna energija,
v zadnjih letih je razvoj najbolj dinamičen pri izkoriščanju sončne energije in bioplina.
Do 2030 lahko povečamo proizvodnjo iz velikih HE za 58 % iz mHE za 50 %, iz sončnih
elektrarn 390 % iz drugih virov 150 %, tudi pri vetrni energiji je potencial velik.8 Za
inštalacijo naprav ki so bile vključene v shemo OVE do maja 2012 (216,4 MW) je bilo na
letni ravni zaposlenih 2.451 oseb, za njihovo delovanje pa je bilo potrebnih 163
delovnih mest. Samo za naprave inštalirane v letu 2011, je za proizvodnjo in
obratovanje naprav potrebnih neposrednih 1.078 delovnih mest.9

V Sloveniji je okoli 60 % ozemlja pokritega z gozdom, ki vsebuje preko 300 milijonov m³
lesne zaloge, v letu 2011 je bilo posekanih 3,9 milijonov m³ lesa, medtem ko bi skladno
z gozdnogospodarskimi načrti lahko letno posekali 5,5 milijonov m³ lesa, kar pomeni,
da je les naravna strateška surovina, ki je premalo izkoriščena. V ustrezno urejeni
gozdno-lesni verigi se lahko vrednost kubičnega metra lesa od gozda do prodanega
končnega lesenega izdelka ali stavbe na trgu poveča tudi za 100 krat10.

Kmetijska zemljišča v zaraščanju (v letu 2011 je bilo v Sloveniji 26.309 ha kmetijskih
zemljišč v zaraščanju11) predstavljajo potencial za ponovno vzpostavitev kmetijskih
zemljišč za kmetijsko obdelavo, proizvodnjo hrane ter s tem povečanje samooskrbe v
Sloveniji ob hkratnem upoštevanju varstva narave. Zaradi neustreznega prostorskega
načrtovanja smo v obdobju 2002 – 2010 izgubili kar 5 % kmetijskih zemljišč12.

V letu 2011 je bila samooskrba z žiti 69 %, zelenjavo 37 %, mesom 85 % in mlekom 102
%, v letu 2009 ekološki proizvodi 20 %.

V Sloveniji je evidentiranih 979 ha ja degradiranih območij večjih od 1 ha (evidenca ne
vključuje degradiranih stanovanjskih območij), ki so potencial za razvoj in investicije.
Usmerjanje razvoja v ponovno uporabo teh zemljišč in prenova obstoječega stavbnega
6
Drugi nacionalni Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2011 – 2016 (predlog)
7
Predstavlja 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki, to je cca 180.000 gospodinjstev.
8
http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/NEP_javna_ob
ravnava_Porocilo.pdf
9
mag. Mojca Vendramin (MZIP) in Ivanka Zakotnik (UMAR), september 2012
10
Akcijski načrt »Les je lep«:
http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/3_Les_je_lep_naslovnica_kazalo_novo_pdf.pdf
11
Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2011,
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/ZP_2011_splosno_28.6.12.pdf
12
Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije, Ciljni Raziskovalni Projekt (V1-1088)
Naročnika MGRT (SVLR) in ARRS, http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/do_slovenija_nacionalna_8_5.ppt.pdf
9
fonda preprečujeta nepotrebno širjenje urbanih območij in izgubo kmetijskih zemljišč,
hkrati pa predstavljata reaktivacijo gospodarstva v gradbeništvu, spodbudo za lokalno
gospodarstvo, za delovna mesta, znižanje življenjskih stroškov zaradi zmanjšanja
deleža porabe energije in znižanja ogljičnega odtisa.

Slovenija je ena najbolj biotsko pestrih držav v Evropi13 z velikim območjem
zavarovanih območij narave in območij Natura2000 ter velikega števila naravnih
vrednot. Po podatkih SURS 30 % tujih turistov v Slovenijo privabi prav ohranjena
narava, skrbno upravljanje z naravnimi viri, krajino in mesti v povezavi z ohranjeno
kulturno dediščino in drugo kulturno ponudbe v veliki meri vpliva tudi na privlačnost in
turistični potencial celotne regije. Turizem predstavlja neposredno 33.000 zaposlitev in
skupaj 111.000 zaposlitev14.
c. Človeški viri
Človeški vir je eden najpomembnejših potencialov, kjer obstajajo številne še neizkoriščene
priložnosti. Ob demografski sliki, ki jo imamo v Sloveniji sta najbolj izpostavljeni starostni
skupini mladi in starejši. Delež delovno aktivnih v starosti 55-64 let je 31,2 %, delež delovno
aktivnih mladih od 20-29 let, pa 60,9 % (2011). Slovenija ima med državami EU najnižji delež
zaposlenega prebivalstva v starosti med 55 in 64 let.
Pri mladih je pomemben predvsem vidik prehoda na trg dela in njihova usposobljenost
(odzivnost) zadostiti potrebam trga dela, pri starejših pa ohranjanje njihove produktivnosti,
daljše aktivnosti in vključevanje neaktivnih starejših v aktivno življenje. Aktivizacija obeh skupin
predstavlja velik potencial za višjo zaposlenost, hkrati pa je potrebno sistematično vlaganje v
njihove kompetence in znanje. Velik potencial pa predstavlja področje medgeneracijskega
sodelovanja, torej prenos znanja in usposobljenosti (most) od starejših na mlade ter obratno
(npr. s pomočjo vajeništva, mentorstva, promocija informacijske pismenosti, znanjem in
izkušnjami na področju zelenega gospodarstva).
Neizkoriščene priložnosti obstajajo tudi na področju načrtovanja in upravljanja kompetenc
(znanje in veščine, spretnosti in sposobnosti) že med šolanjem, predvsem pa med zaposlenimi.
Analize kažejo, da se bo v prihodnosti še izraziteje poglobilo strukturno neskladje med
povpraševanjem po kompetencah nekvalificiranih in polkvalificiranih profilov s poklicno oz.
srednješolsko izobrazbo, ter njihovo ponudbo na trgu dela.
Zaznani neizkoriščeni potenciali:
 Aktivizacija delovno sposobnega prebivalstva (pomembna je tudi sprememba
delovnopravne zakonodaje v smeri manjše segmentacije na trgu dela, ki prizadene
predvsem mlade in starejše). Izračuni EUROPOP 2010 so za Slovenijo pokazali, da se
največja delovna rezerva Slovenije »skriva« v populaciji posameznikov od 55-64 let, ki
lahko bistveno prispevajo k ciljni skupni stopnji delovne aktivnosti in sicer v višini 8,3
odstotne točke do leta 2020.

13
Nova delovna mesta (prilagajanje delovnega okolja, osveščanje delodajalcev o vplivu
sprememb v starostni strukturi delavcev na delovno okolje in možnih ukrepih za
usklajevanje potreb delovnega procesa s specifiko starejših delavcev).
Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije, Ciljni Raziskovalni Projekt (V1-1088).
Naročnika MGRT (SVLR) in ARRS, http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/do_slovenija_nacionalna_8_5.ppt.pdf
14
Strategija slovenskega turizma 2012-2016 »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«, sprejeta na Vladi RS dne
7.6.2012
10

Usposobljenost v celotnem delovnem obdobju delovno sposobnega prebivalstva
(ustrezni ukrepi za povečanje znanj in kompetenc za prilagajanje aktualnim potrebam
na trgu dela).

Odziven sistem izobraževanja in usposabljanja.

Načrtovanje in upravljanje kompetenc.

Kreirati ustrezne programe motiviranja starejših za vključevanje v krajše oblike
usposabljanj za trg dela in same programe usposabljanj ter omogočiti učinkovite
medgeneracijske prenose znanj in izkušenj (most med mladimi in starimi).
d. Novi (tretji) trgi ter tuje neposredne investicije
Slovenija je med državami članicami OECD deveta najbolj ekonomsko odprta država glede na
razmerje med zunanjo trgovino in BDP ter peta med državami EU po deležu MSP, ki se
ukvarjajo z izvozom. Ob negotovi rasti evropskega trga ter stagniranju domačega
povpraševanja postaja internacionalizacija poslovanja za podjetja vse večja nuja. Velika
odvisnost od tradicionalnih tujih trgov namreč ne omogoča več ustrezne rasti slovenskega
gospodarstva. Slovenija velja za državo z izjemno majhnim deležem vhodnih tujih neposrednih
investicij (UNCTAD WIR 2012, 57. mesto), zato to področje predstavlja še velik neizkoriščen
potencial, saj TNI pomembno prispevajo k prenosu znanja in tehnologij in k vključevanju
domačih podjetij v mednarodne verige vrednosti.
Zaznani neizkoriščeni potenciali:
 Spodbujanje internacionalizacije (ciljno spodbujanje mednarodnega poslovanja
podjetij in zagotavljanje ustreznih spodbud podjetjem pri vstopu na tuje trge, kjer se
odpirajo številne priložnosti za rast in razvoj podjetij z namenom spodbujanja rasti
izvoza).

Tuje neposredne investicije (povečanje prepoznavnosti Slovenije kot lokacije za tuje
naložbe, kar spodbuja potencial pritoka tujega kapitala ter prenos znanja, tehnologij in
procesov v domače gospodarstvo; aktivnosti za privabljanje tujih investitorjev in
nudenje celovite podpore).

Usmerjene in koordinirane aktivnosti ekonomske diplomacije (koordinacija akterjev
ekonomske diplomacije, agencija SPIRIT, izkoristiti potencial častnih konzulov).

Trgovinska politika (aktivno so-oblikovanje trgovinske in kmetijske politike EU, ki bo
pozitivno prispevala k mednarodni konkurenčnosti slovenskih podjetij).

Boljše izkoriščanje priložnosti gospodarskega in razvojnega sodelovanja v okviru
mednarodnih organizacij ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami s področja
gospodarstva (npr. OECD, UNIDO, itd.).

Usklajenost in ciljna usmerjenost politik (zunanje, gospodarske, okoljske, bilateralna
razvojna pomoč) na ciljnih trgih.

Prenos znanj, izkušenj, tehnologij za učinkovito gospodarjenje z viri v države v razvoju
in bodoče nove članice EU.
11
e. Geostrateška lega Slovenije
Slovenija leži na izredno pomembni geostrateški lokaciji, kjer se srečujeta germanska,
romanska in slovanska kultura oz. kjer se srečuje Južna Evropa s Srednjo in Vzhodno ter
Mediteranom. V preteklih razvojnih strategijah je Slovenija opredeljevala svojo lego na križišču
dveh pomembnih evropskih prometno-logističnih koridorjev, kot izjemno strateško prednost.
Pri Strategiji do leta 2020 je potrebno upoštevati hitrost izgradnje obvoznih koridorjev. Na tej
osnovi morajo infrastrukturni projekti in izgradnja logističnih kapacitet v Sloveniji temeljiti na
novih in verodostojnih ocenah o dolgoročnih prometno logističnih potrebah in blagovnih
tokovih v širši regiji, pri čemer morajo biti ustrezno vrednoteni tudi morebitni negativni vplivi
na okolje. Geostrateška lokacija pod pogojem skrbnega strateškega načrtovanja javne
prometne infrastrukture ponuja mnoge potenciale tudi na področju transnacionalnega in
čezmejnega sodelovanja.
Zaznani neizkoriščeni potenciali:
 Infrastruktura (z jasno opredeljeno strategijo naložb v podjetjih z večinskim lastniškim
deležem države opredeliti kategorije infrastruktur, s pomočjo katerih bo mogoče
razporediti tipe vlaganj).

Zagotoviti lažjo dostopnost do Slovenije kot turistične destinacije.

Krepitev vloge slovenskih mest v čezmejnih funkcionalnih regijah.

Povezanost slovenskih središč mednarodnega pomena z javnimi prometnimi sredstvi z
evropskimi središči.

Sodelovanje z državami, povezanimi v Podonavsko in Jadransko-Jonsko regijo.
8. Prioritete
Potenciale se bo najoptimalnejše izkoristilo ob identificiranju prioritet, ki povezujejo
posamezne sektorske politike. S tem pristopom bomo najučinkovitejše določali prioritete
navzdol do ukrepov.
a. Znanje
Povratek na pot stabilne gospodarske rasti bo mogoče doseči le, če bo znanje pametno
izkoriščeno, saj so ravno znanje, veščine in kompetence ljudi tisti ključni dejavniki, ki
omogočajo, da se raziskovalni, razvojni in tržni potenciali lahko izkoristijo in prispevajo k
povečevanju produktivnosti in inovativnosti. Znanje je potrebno pridobivati od otroštva dalje
ter ga skupaj z ustvarjalnostjo in podjetniškim duhom motivacijsko promovirati kot eno
največjih vrednot posameznika in družbe. Vzgoja za ustvarjalnost in podjetniški zanos mora
najti dom v učnih praksah celotnega izobraževalnega sistema.
Ponudba znanja mora biti usklajena z razvojnimi potrebami trga delovne sile, zato je
napovedovanje potreb, posodabljanje učnih programov in praktičnega usposabljanja
prioriteta, pri kateri morajo sodelovati vsi akterji razvoja (izobraževalci, delodajalci,
delojemalci, vlada). Za polno izrabo znanja je potreben kakovosten in učinkovit šolski sistem,
nadgrajen s procesom neformalnega in priložnostnega vseživljenjskega učenja, zagotavljanje
prenosa znanja in raziskav v gospodarstvo in povezovanje med vsemi akterji, ki delujejo znotraj
sistema prenosa znanja inovacij. Težje vključevanje mladih na trg delovne sile ter posledično
pozno osamosvajanje mlajše populacije lahko vodi do pojava bega možganov, kar lahko v
kratkoročnem obdobju postane zaskrbljujoča težava. Zato moramo posebno skrb nameniti
mladim, predvsem z vidika učinkovitejšega prehoda na trg dela, kamor bi morali usmeriti
12
največ ukrepov, med drugim več usmeriti predvsem v izvajanje pripravništva, vajeništva,
mojstrstva ter prenosa znanj starejših. Razmere na trgu dela povzročajo vse več dolgotrajne
brezposelnosti in izključenosti ranljivih skupin iz trga dela (velik je tudi problem invalidov) in
usposabljanja, zato je treba tem skupinam prebivalstva zagotoviti ustrezno podporo pri
njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.
Gospodarska kriza je povečala strukturne probleme na trgu dela, kar lahko v prihodnjih letih
pripelje do tega, da bomo v pogojih skromne gospodarske rasti soočeni s stagnacijo
zaposlovanja in trdovratno visoko brezposelnostjo. Zaradi navedenega in velikega odmika od
cilja povečanja stopnje delovne aktivnosti (starostna skupine 20-64 let) na 75 % do leta 2020,
bo treba oblikovati sklop ukrepov, ki bodo usmerjeni k povečanju obsega delovne aktivnosti, in
zagotavljati večjo skladnost posameznih politik, ki vplivajo na razmere na trgu dela in niso
omejene zgolj na politike trga dela.
Usmeritve:
 Višja zaposlenost (aktivizacija delovno sposobnega prebivalstva, nova delovna mesta,
enakost možnosti, socialna vključenost, spodbujanje samozaposlovanja).

Odpraviti strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela - vpisna
mesta na izobraževalnih institucijah, povečanje deleža diplomantov naravoslovja in
tehnike, krajše oblike usposabljanja za opravljanje deficitarnih poklicev, določitev
izobraževalnih programov, ki se jih dodatno spodbuja, spremljanje zaposljivosti
diplomantov, karierna orientacija za vse skupine delovno sposobnega prebivalstva.

Zagotavljanje stimulativnega delovnega okolja, spodbujanje ustvarjanja delovnih mest,
na novih področjih, kot so zelena in bela delovna mesta.

Vključevanje ranljivih skupin v različne oblike vzgoje, izobraževanja in trg dela oziroma
ohranjanje zaposlitve in posebni ukrepi za zagotavljanje enakih možnosti invalidov na
trgu dela (socialna vključenost).

Usposabljanje in krepitev profesionalnega kapitala izobraževalcev na vseh nivojih
vzgoje in izobraževanja (nove učne metode, razvoj kompetenc, dobre prakse, uporaba
IKT tehnologij).

Promocija in krepitev ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti kot vrednote na vseh
stopnjah izobraževanja (povezovanje sistema izobraževanja in dela za večjo
konkurenčnost, sodelovanje z gospodarstvom pri prenovi izobraževalnih programov in
novi programi).

Prožnejše učne poti (medsebojno priznavanje formalnega, neformalnega izobraževanja
in priložnostnih znanj, fleksibilna organizacija pouka, prehodi med oblikami
izobraževanj, e-učenje, učenje na daljavo).

Dvig ravni bralne pismenosti za vse ciljne skupine, razvijati in omogočiti javno
dostopnost jezikovnih virov in tehnologij.

Vzgojna vloga šole (medgeneracijski sporazumi, družbena razsežnost trajnostnega
razvoja v povezavi z etičnimi temelji).

Večja vključenost otrok v vrtce.

Spodbujanje vseživljenjskega učenja (krepitev dostopnosti vseživljenjskega učenja tako
z vidika posameznika kot delodajalcev, krepitev digitalne pismenosti, vzgoja in
izobraževanje za trajnostni razvoj kot del VŽU).
13

Dvig ključnih in poklicnih kompetenc (sistem vajeništva, pripravništva in mojstrstva,
povečanje števila kadrovskih štipendij in regijskih štipendijskih shem, pedagoške
strategije za dvig kompetenc, poklicno usmerjanje in karierna orientacija).

Prenova programov poklicnega izobraževanja in povečanje ugleda poklicnih šol.

Razvoj in implementacija sistema priznavanja kvalifikacij.

Učinkovitost in kakovost visokega šolstva (znižanje osipa, skrajšanje študijskih let,
izboljšanje razmerja med številom študentov in profesorjev, skrb izvajalcev programov
za kakovostno izvajanje izobraževanja in posodabljanje programov, infrastruktura in
oprema izobraževalnih institucij, karierno svetovanje, nadgradnja in izboljšanje sistema
notranjih in zunanjih evalvacij, povezovanje sistema izobraževanja in dela za večjo
konkurenčnost).

Mobilnost dijakov, študentov in profesorjev znotraj izobraževanja v povezavi s trgom
dela ter v mednarodno okolje odprt sistem izobraževanja (predvsem visokega šolstva)
ter hkrati mednarodna mobilnost delovno aktivnega prebivalstva, še posebej mladih
(kroženje možganov).

Spodbujanje internacionalizacije znanosti in visokega šolstva ter vzpostavitev
spodbudnega okolja za pritegnitev odličnih domačih in tujih strokovnjakov.

Spodbujanje odlične znanosti, aplikativnih raziskovalnih in razvojnih projektov v skladu
z razvojnimi prioritetami države, ki dajejo konkretne rezultate in so uporabne v
gospodarstvu – ne glede na to ali raziskave potekajo v zasebnih ali javnih raziskovalnih
skupinah. Razvoj in nadgradnja raziskovalne infrastrukture.
b. Podjetnost
Brez podjetnih državljanov in podjetij ni razvoja v Sloveniji, zato mora podjetništvo
predstavljati pozitivno vrednoto. Spodbuditi je potrebno vsa prizadevanja podjetnikov, malih,
srednjih in velikih podjetij k uspehu, rasti, širitvi (internacionalizaciji poslovanja) ter družbeni
odgovornosti. Država mora poskrbeti, da bo zagotovila konkurenčno poslovno okolje, v
katerem bo prijazno poslovati in kjer bo podjetniški potencial lahko prišel do izraza, za kar je
potrebno izboljšati poslovno okolje, predvsem v smeri večje preglednosti, razumljivosti
predpisov in z vidika presoje njihovih vplivov na poslovanje, kar bo omogočilo enostavnejše
ustanavljanje, hitrejšo rast in razvoj podjetij. Podjetniških potencialov ne bo mogoče v celoti
izkoristiti brez ustrezne prometne in ostale infrastrukture (predvsem pametnih omrežij in
dostopnih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij), kar prinaša tudi kratko- in
srednjeročne gospodarske učinke. Pogoj za to, pa je bolj učinkovito načrtovanje in umeščanje
prostorskih ureditev v prostor in prilagoditev prostorskih usmeritev v podporo drugim
politikam.
Usmeritve:
 Izboljšati normativno okolje v smeri enostavnosti, preglednosti in razumljivosti
predpisov.

Povečati vlaganja v R&R (3% BDP) in povečati izkoriščenost teh vlaganj.

Zagotoviti ugodne finančne vire za podjetja, ki že dosegajo visoko dodano vrednost in
so mednarodno konkurenčni in za prestrukturiranje ostalih podjetij.
14

Podpora inovativnosti v vseh sektorjih, od spodbujanja tehnoloških in netehnoloških
inovacij, inovativnega start up podjetništva, izdelkov z visoko dodano vrednostjo in eko
inovacije.

Zaščita intelektualne lastnine in vključevanje njene uporabe za gospodarski in družbeni
napredek.

Zagotoviti ustrezne prometne povezave, izboljšati dostopnost do večjih urbanih središč
(povečati konkurenčnost regij/območij), posodobitev javnega prometa, zlasti
železniške infrastrukture, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa in izboljšati
varnosti v prometu.

Zagotoviti dostopnost širokopasovnih povezav na vsem ozemlju države in pripraviti
regionalne učinkovite sheme sofinanciranja izgradnje povezav širokopasovne
infrastrukture.

Vlaganje v izgradnjo in modernizacijo energetske infrastrukture za distribucijo in
prenos energije, vključno s pametnimi omrežji.

Vzpostavitev spodbudnega okolja za razvoj socialnega podjetništva.

Ciljno spodbujanje internacionalizacije podjetij in zagotavljanje celovite podpore
podjetjem pri mednarodnem poslovanju, s posebnim poudarkom na MSP-jih .

Spodbujanje TNI, ter zagotavljanje ustrezne podpore tujim investitorjem.

Spodbujati povezovanje kulturnih in kreativnih industrij z ostalimi sektorji
gospodarstva (kultura in turizem, gradbeništvo, podjetništvo, kmetijstvo).

Promocija podjetništva in izvajanje ukrepov za podjetniško miselnost in vedenje
prebivalstva, vključno z ustvarjanjem podjetniške klime, še posebej med mladimi.

Spodbujanje mikro in malih podjetij na podeželju.
c. Zeleno
Prehod v nizkoogljično družbo, sklenjenih snovnih poti, ponuja številne razvojne priložnosti, ki
jih v Sloveniji do sedaj nismo v celoti izkoristili. Svetovni trg okoljskih tehnologij in snovne
učinkovitosti je od leta 2007 zrasel za 11.8 % in je vreden približno 2.000 milijard EUR, do leta
2025 pa se bo njegova ocenjena vrednost podvojila.15
Za doseganje zelenega razvoja je ključno prestrukturiranje gospodarstva v smeri zmanjšanja
okoljskega odtisa t.i. zrelih tehnologij oziroma industrij in storitev. Ob tem moramo zagotoviti
prostor za hiter in kakovosten razvoj novih podjetij, ki so dejavna na področju okoljsko manj
obremenjujočih tehnologij in storitev ter pospešiti njihov uspešen prodor na trg. Zmanjševanje
emisij toplogrednih plinov (zlasti z zmanjšano rabo energije) in povečanje snovne
produktivnosti morata postati horizontalni nalogi v vseh sektorjih, med orodji za doseganje
tega je tudi izboljšana presoja okoljskih učinkov pri sprejemanju sektorskih politik in izvedba
zelene davčne reforme.
Pomemben del pozornosti bomo namenili tudi prilagajanju na podnebne spremembe in s tem
dosegli dolgoročno zniževanje javnofinančnih izdatkov zaradi negativnih posledic podnebnih
15
http://www.research-in-germany.de/dachportal/en/downloads/download-files/110822/green-tech-made-in-germany-3-0.pdf
15
sprememb. Podporo za tak prehod moramo iskati v horizontalnih sektorjih (raziskave, razvoj,
inovacije in izobraževanje) in v vzpostavljenem sistemu usposabljanja zaposlenih in
brezposelnih pri pridobivanju relevantnih kompetenc in znanj s tega področja. S tem želimo
izboljšati zaposlitvene možnosti tudi na področjih urbane prenove in prenove stanovanj
učinkovite rabe energije, rabe obnovljivih virov energije, rabe lesa in lesne gradnje, kmetijstva
itd. Z dvigom splošne ravni osveščenosti in znanja o novih tehnologijah pridelave, ki manj
obremenjujejo okolje (ekološko kmetijstvo, pridelava brez GSO in drugi načini okolju prijazne
pridelave) in zagotavljajo pridelavo kakovostne in varne hrane po dostopnih cenah bi lahko
dosegli tudi višjo stopnjo samooskrbe, pri čemer moramo krepiti in spodbujati kratke
oskrbovalne verige s hrano. Z dolgoročnim varovanjem narave, ohranjanjem in trženjem
ekosistemskih storitev, biotske raznovrstnosti in zagotavljanjem sistema biološke varnosti
bomo omogočili višjo kakovost bivanja, pridelavo hrane višje kakovosti, ohranjanje genskih
virov, razvoj trajnostnega turizma in nanj vezane storitve.
Usmeritve:
 Ustvariti mednarodno uveljavljen sektor in nova delovna mesta v proizvodnji in
vzdrževanju tehnologij, naprav in storitev na področju učinkovite rabe, izkoriščanja
obnovljivih virov energije.
16

Zanesljivost oskrbe z energijo s povečanjem energijske učinkovitosti in investicije za
doseganjem najvišjega deleža uporabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo
električne in toplotne energije v EU, delujoč sistem razvoja, financiranja in izvedbe
investicij v energijsko učinkovitost (energijska sanacija in obnova stavb v javnem in
zasebnem sektorju in prenova sistemov javne razsvetljave, pogodbeno zagotavljanje
prihrankov, tehnološka prenova za dvig energijske učinkovitosti podjetij, infrastruktura
za distribucijo energije).

Uporaba inovativnih okolju prijaznih domačih tehnologij v javnem sektorju za
omogočanje vstopa na trg.

Podpora razvoju trajnostne mobilnosti (manjše povpraševanje po mobilnosti, javni
prevoz in druge oblike nemotoriziranega prevoza, postopen prenos tovora na
železnico, posodobitev cestne infrastrukture za podporo avtobusnemu prevozu in
energetsko učinkoviti vožnji, podpora uvedbi vozil z nižjimi in nizkimi emisijami CO2 in
drugih onesnaževal, povečanje deleža OVE v prometu).

Ukrepi za povečevanje snovne učinkovitosti, trajnostno gospodarjenje in upravljanje z
naravnimi viri (industrijska simbioza, zapiranje snovnih zank).

Razvoj trajnostnega turizma predvsem v zavarovanih in območjih Natura 2000 ter na
podeželju, vlaganje v zeleno infrastrukturo in ukrepe za varstvo narave in ohranjanje
biodiverzitete ter zagotavljanje sistema biološke varnosti (spodbujanje oblikovanja
lokalnih verig dobaviteljev za potrebe turizma 16), skupaj z izkoriščanje potencialov
kulturne dediščine.

Vlaganje v učinkovit in celovit prostorski razvoj, ki bo podpiral izboljševanje
konkurenčnosti podjetij, kakovost bivanja in grajenega okolja, povečal intenzivnost
prenove in gradnje v urbanih okoljih (sistem e-prostor, celovit razvoj urbanih območij,
vključno z urbano prenovo, dvig potresne odpornosti stavb, stanovanjska politika,
izboljšanje kakovosti bivanja na degradiranih območjih) in prispeval k zmanjševanju
tveganj za nesreče.
Strategija slovenskega turizma 2012-2016 »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«, sprejeta na Vladi RS dne
7.6.2012
16

Vlaganje v okoljsko infrastrukturo (varna oskrba s pitno vodo, namakanje in
zadrževanje, infrastruktura za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda,
preventiva pred naravnimi in drugimi nesrečami, infrastruktura za ravnanje z odpadki,
sanacija okoljsko degradiranih območij).

Dvig prehranske samooskrbe in izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in živilsko
predelovalne industrije.

Razvoj in prilagajanje kmetijske dejavnosti v luči doseganja okoljskih standardov in
prilagajanja podnebnim spremembam, dviga konkurenčnosti (ohranjanje kakovosti in
rodnosti tal ter proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč17, krepitev zagotavljanja
javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine18,
izkoristiti potencial malih kmetij, spodbujanje in promocija lokalne proizvodnje,
povezovanje proizvajalcev v verige z namenom povečevanja količin ekoloških živil) in
ohranjanje podeželske krajine.

Dvig konkurenčnosti gozdarstva in lesne industrije (bolj učinkovito gospodarjenje z
gozdovi, oživitev lesno predelovalne industrije, ohranjanje ponora CO2). Vzpostavitev
konkurenčnega okolja za upravljanje državnih gozdov brez dolgoročnih koncesij.

Razvoj in prilagoditev ribiškega sektorja, tj. morskega gospodarskega ribolova,
akvakulture in predelovalne industrije (posodobitev in prilagoditev flote, plovil in
ribolovnih orodij, infrastruktura, diverzifikacija dejavnosti).

Spodbujanje celovitega razvoja funkcionalnih urbanih območij in specifičnih prostorov,
upravljanje in povezovanje naravnih, prostorskih, kulturnih in gospodarskih
potencialov regij.
d. Vključujoča družba
Posledice gospodarske krize, ki so se močno odrazile na trgu dela in tudi v naraščajočih
socialnih neenakostih, ter spremembe demografske strukture prebivalstva prinašajo številne
spremembe in nove izzive za prihodnost, za katere je treba čim prej najti ustrezne rešitve.
Nižanje razpoložljivega dohodka prebivalstva ob hkratnem spreminjanju njegove strukture
(niža se delež dohodkov iz dela, povečuje pa delež dohodkov iz javnih virov) ter staranje
prebivalstva imata tako ekonomske kot širše družbene posledice. V strategiji je potrebno
socialno politiko zastaviti tudi kot investicijo v bodočo ekonomsko uspešnost ter stabilno in
povezano družbo. Poleg nujnih strukturnih sprememb je potrebno izpostaviti priložnosti za
razvoj storitev (zdravstvene storitve, socialnovarstvene storitve, storitve za otroke in mladino,
storitve za invalide, storitve dolgotrajne oskrbe, storitve prostega časa in zabave v povezavi s
turizmom in kulturo).
Demografske spremembe v družbi pomembno vplivajo na izdatke za socialno zaščito (na
izdatke za pokojnine, izdatke povezane z zdravstvenim varstvom, izdatke za dolgotrajno
oskrbo) in zahtevajo spremembo v sistemih njihovega financiranja. Te bodo morale biti takšne,
da bodo ti sistemi javno finančno vzdržni, prebivalstvu pa bodo morali omogočati učinkovito
soočanje s socialnimi tveganji.
V prihodnje bodo vplivi vedno bolj izraziti tudi na socialnem in drugih družbenih področjih,
predvsem na zdravstvenem stanju prebivalstva, sestavi družin in drugih oblik sobivanja, gradnji
17
Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«,
sprejeta 29.3.2011 v Državnem zboru RS, objavljena Uradni list RS št. 25/2011.
18
Strategija slovenskega turizma 2012-2016 »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«, sprejeta na Vladi RS dne
7.6.2012
17
stanovanj in selitvi prebivalstva. Slednje neposredno vpliva tudi na spreminjanje bivanjskega
vzorca, na katerega je potrebno odgovoriti z ustreznimi ukrepi prostorske in stanovanjske
politike. Vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami so v Sloveniji še vedno
pomemben dejavnik zniževanja tveganja revščine. Ustrezne oblike socialnih in družinskih
prejemkov bo treba zagotavljati in razvijati tudi v prihodnje.
Usmeritve:

Izboljšanje kvalitete življenja posameznikov in družin ter povečanje družbene
povezanosti (kohezije) in socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva.

Zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti ogroženih in
ranljivih skupin prebivalstva (v Sloveniji je v letu 2011 po podatkih SURS pod pragom
tveganja revščine živelo 13,6 % ali 273.000 ljudi, poleg njih pa še 113.000 ljudi,
ogroženih s socialno izključenostjo, kar skupaj predstavlja 19,3 % populacije – cilj
Slovenije je do leta 2020 zmanjšati število oseb, ki živijo v tveganju revščine ali socialne
izključenosti iz zdajšnjih 386.000 na 321.000 oseb).

Aktivna politika zaposlovanja usmerjena v kratkoročno in dolgoročno učinkovite
ukrepe za povečane zaposljivosti ranljivih skupin prebivalstva in prejemnikov socialnih
transferjev ter zmanjševanje dolgotrajne brezposelnosti.

Večja družbena in socialna vključenost (aktivno vključevanje starejših, upoštevanje
njihovih potreb in pobud, osebna in premoženjska varnost, izboljšanje socialnega
položaja na podeželju).

Razvoj institucij na trgu dela (ZRSZ, Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije, povezava
med ZRSZ in CSD, spodbujanje delovanja fundacij na trgu dela, koncesionarji).

Spodbujanje razvoja novih storitev tudi v okviru socialnega podjetništva (zdravstvene
storitve; socialnovarstvene storitve, storitve za otroke in mladino, storitve za invalide,
storitve dolgotrajne oskrbe, storitve prostega časa in zabave v povezavi s turizmom in
kulturo) in novih oblik reševanja socialne problematike (npr. stanovanjske
kooperative).

Zmanjševanje energetske revščine z ukrepi za učinkovitejšo rabo energije v socialno
šibkih gospodinjstvih.

Povečanje dostopnosti do kakovostnih in učinkovitih zdravstvenih storitev,
socialnovarstvenih storitev, storitev za otroke in mladino, storitev za invalide in
storitev dolgotrajne oskrbe, ki izhajajo iz potreb uporabnikov in so finančno vzdržne.

Vzpostavitev integriranega in finančno vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki
temelji na medgeneracijski solidarnosti in sodelovanju ter posebej spodbuja razvoj
storitev v domačem okolju.

Modernizacija zdravstvenih in socialnih storitev z uporabo informacijskokomunikacijskih tehnologij.

Spodbudna družinska politika (prejemki in nadomestila, enake možnosti za rast in
razvoj otrok, socialna vključenost, storitve).

Spodbujanje aktivnega staranja, ne le med starejšimi, ampak pri vseh generacijah
(aktivno in zdravo življenje, zaposlovanje in kvalitetno delovno okolje, vseživljenjsko
18
učenje in vključevanje starejših vanj, kulturno udejstvovanje, ohranjanje mentalne
aktivnosti in fizičnega zdravja).

Spodbujanje zgodnejšega osamosvajanja mladih (zagotavljanje stanovanj, skrajšanje
časa študija ter čim hitrejša vključitev na trg dela).

Ustrezna stanovanjska politika.

Spodbujanje povečanja informacijske pismenosti ter izboljšanja dostopa do IKT in
veščin za večjo uporabo IKT.
e. Učinkovit javni sektor in pravna država
Učinkovita država zajema področja zagotavljanja t.i. osnovnih funkcij države, in sicer področje
upravljanja sistemov javne uprave in upravnih procesov, pravosodja, notranjih in zunanjih
zadev ter področij obrambne, notranje varnosti in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Strateška ustavnopravna in dejanska prioriteta slovenske države je vzpostavitev
predpostavk za delovanje resnične pravne države. Pravna država, ki je utemeljena na vladavini
prava, je predpogoj za delovanje vseh sistemov države, kakor tudi njenih družbenih
podsistemov, zlasti pa gospodarstva. Temelji zaupanja v državo izhajajo tudi iz odgovornega in
transparentnega delovanja državnih organov ter organov širše javne uprave.
Potrebno je zagotoviti učinkovitost javnega sektorja kar lahko dosežemo na dva načina, ali ob
ohranitvi obstoječe ravni javnih storitev racionaliziramo delovanje, kar pomeni zniževanje
materialnih stroškov in stroškov za zaposlene ali pa ob obstoječih stroških delovanja
izboljšamo raven izvajanja javnih storitev. V zadnjem obdobju je bilo na področju
racionalizacije izvedenih že kar nekaj ukrepov, zato je čas, da pozornost usmerimo tudi v dvig
institucionalnih zmogljivosti, pri čemer je bistvenega pomena zagotovitev kompetenc
zaposlenih in vzpostavitev pogojev za dosledno uporabo elektronskega poslovanja v javnem
sektorju.
Usmeritve:
 Zagotavljanje visoke stopnje pravne varnosti in človekovih pravic ter odgovornosti.

Pozitivna percepcija zagotavljanja pravnega reda, zaupanja v pravno državo in
institucije (hitro in učinkovito upravljanje zadev iz pristojnosti pravosodne uprave,
učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete).

Hitro in učinkovito pravno varstvo z ustavo zagotovljenih pravic in svoboščin vseh
državljanov (optimizacija mreže sodišč in državnih tožilstev, števila sodnega in
podpornega osebja, vzpostavitev ustreznega razmerja med številom kazenskih
sodnikov in državnih tožilcev ter številom sodnega in državnotožilskega osebja,
elektronsko poslovanje pravosodja).

Boljše poslovno okolje s čimer bo Slovenija izboljšala svoje uvrstitve na mednarodnih
lestvicah konkurenčnosti (razvoj elektronskih storitev, deregulacija dejavnosti in
poklicev).

Učinkovita, moderna in cenejša javna uprava (debirokratizacija in racionalizacija
delovanja javne uprave, povečanje odprtosti in transparentnosti, informatizacija
poslovanja, bolj fleksibilen sistem plač v javnem sektorju, povečanje usposobljenosti
javnih uslužbencev, dvig upravljavske sposobnosti občin).
19

Zagotavljanje visoke stopnje povezljivosti in razpoložljivosti temeljnih podatkovnih
zbirk, kvalitete in učinkovite izmenjave podatkov, vključno z optimizacijo procesov in
izboljšanjem prenosne infrastrukture.

Preventivno zagotavljanje varnosti (zagotavljanje splošne varnosti in miru, varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, vzpostavitev sistema zagotavljanja kibernetske
varnosti, nemoteno delovanje pravosodnega sistema).

Human, varen in učinkovit sistem izvrševanja kazenskih sankcij (probacija, alternativne
oblike kazenskega pregona, resocializacija storilcev).

Razvoj ustreznega podpornega in sistemsko-pravnega okolja za razvoj nevladnih
organizacij in prostovoljskega dela (večji prispevek nevladnih organizacij v strukturi
BDP, spodbujanje zaposlovanja in prenos storitev v izvajanje nevladnim organizacijam).
20