82. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Transcription

82. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 31. marec 2016
82. redna seja Vlade RS
Ustanovljena družba za izgradnjo drugega tira: 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o.
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep o ustanovitvi družbe 2TDK, Družba za razvoj
projekta, d.o.o. Družba, sprva v lasti Republike Slovenije, bo kot notranji izvajalec za državo
izvedla vse potrebne aktivnosti za realizacijo projekta drugega tira železniške Divača – Koper
in v nadaljevanju prevzela vodenje investicije tega projekta. Osnovni kapital družbe je 1 mio
evrov.
Vlada je januarja letos ob obravnavi Četrtega poročila o delu Medresorske delovne skupine za
pripravo nabora oblik javno zasebnega partnerstva za izgradnjo nove železniške povezave
med Divačo in Koprom naložila Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za finance, naj
pripravita predlog zakona o izgradnji nove železniške povezave med Divačo in Koprom, v
kateremu se uredijo vse potrebne podlage za izgradnjo in upravljanje nove železniške
povezave ter za izgradnjo in upravljanje dodatnih pretovorno skladiščnih kapacitet in drugih z
logistiko povezanih dejavnosti. Ob obravnavi je bilo predvideno, da se v naslednjih fazah
ustanovi posebno projektno podjetje v izključni lasti RS v zvezi z vodenjem investicije v
izgradnjo drugega železniškega tira Divača – Koper in pridobitvi zasebnega vlagatelja za
realizacijo tega projekta. Predvideno je bilo, da se temu podjetju podeli koncesija za izgradnjo
in upravljanje nove železniške povezave med Divačo in Koprom ter za izgradnjo in upravljanje
dodatnih pretovorno skladiščnih kapacitet in drugih z logistiko povezanih dejavnosti.
Takoj po ustanovitvi bo družba začela s potrebnimi aktivnostmi za pridobitev sredstev EU in
pripravo podlag za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva. Te aktivnosti bo družba izvajala
kot agent države.
Podjetje se bo v letih 2016 in 2017 dokapitaliziralo z vložkom Republike Slovenije v višini do
200 milijonov evrov ter z vložki zasebnih vlagateljev in zainteresiranih zalednih držav, v skupni
višini večji od vložka RS. Ta aktivnost predvideva vzpostavitev modela javno-zasebnega
partnerstva.
Pristojnosti družbe kot koncesionarja za izgradnjo drugega tira se uredijo s posebnim
zakonom, ki ga pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo in bo v kratkem posredovano v vladno
proceduro.
Družba 2TDK d.o.o. bo imela sedež v Ljubljani.
Vir: MzI
Vlada poslala predlog Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti v obravnavo
Državnemu zboru
Vlada RS je danes na redni seji določila besedilo predloga Zakona o pogrebni in pokopališki
dejavnosti in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem
postopku.
Ključni cilji novega Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPD) so:
1. celovita prenova sistemske ureditve pogrebne in pokopališke dejavnosti iz leta 1984;
2. ohranitev 24-urne dežurne službe kot občinske obvezne gospodarske javne službe;
3. ureditev pokopališke dejavnosti kot občinske javne službe;
4. prepustitev drugih pogrebnih dejavnosti trgu, pri čemer se poenotijo pogoji za njihovo
izvajanje in upošteva Direktiva o storitvah na notranjem trgu;
5. zagotovitev nadzora nad skladnostjo predpisov občin in njihovega izvajanja ter
nadzora nad izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti.
Ključna načela, ki jih upošteva ZPPD, so:
• zagotavljanje pietete,
• varovanje zdravja ter upoštevanja zdravstvenih in sanitarno-higienskih predpisov,
• prosta izbira mesta pokopa (pokopališča),
• prosta izbira izvajalca pogrebnih storitev,
• enakopravna obravnava izvajalcev pogrebnih storitev,
• prosti pretok storitev,
• učinkovit nadzor.
Predlog novega Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti celovito prenavlja obstoječo
ureditev teh dejavnosti iz leta 1984. V skladu s smernicami Vlade RS je pripravljen tako, da
ostaja pokopališka dejavnost v pristojnosti občin, pogrebna dejavnost pa se, če je to
mogoče, izvaja v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost.
Pogrebna dejavnost tako obsega zagotavljanje stalne 24-urne dežurne službe za prevzem in
prevoz pokojnika, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba, in druge pogrebne
storitve, ki so predmet gospodarske dejavnosti. Predlog zakona določa enotne pogoje za
izvajanje pogrebne dejavnosti in usmerja k poenotenemu urejanju pokopališke dejavnosti na
lokalni ravni.
Predlog zakona določa jasne pristojnosti nadzora nad izvajanjem zakona in tudi skladnostjo
lokalnih predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
Vir: MGRT
Vlada sprejela spremembe Zakona o socialnem varstvu
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
socialnem varstvu in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku, saj
gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona.
Bistvene novosti:
1. Predlog zakona uvaja pravno podlago za črpanje evropskih sredstev za izvedbo
pilotnega projekta, katerega namen je razvoj in umestitev v sistem socialnega varstva storitev
socialne aktivacije (osnovni cilj je uvajanje celostne obravnave socialno najbolj ogroženih
skupin prebivalstva preko vključevanja oseb v programe socialne aktivacije z namenom dviga
socialnih in zaposlitvenih kompetenc), ki bo pilotno sofinancirana iz evropskih sredstev
potrjenega Operativnega programa za evropsko kohezijsko politiko 2014 - 2020, kot posledica
predvidene reorganizacije centrov za socialno delo (pa tudi koordinirane oskrbe v skupnosti).
2. Ureja status posameznim vrstam socialnovarstvenih programov (javni, razvojni,
eksperimentalni in dopolnilni) in daje ustrezno podlago za njihovo financiranje.
3. Odpravlja pripravništvo kot obvezen pogoj za pristop k strokovnemu izpitu in skrajšuje
obdobje opravljanja pripravništva.
4. Odpravlja določene nepotrebne administrativne ovire, ki zavlačujejo postopke, ne
prispevajo pa k večji kvaliteti dela ali transparentnosti postopka.
5. Določajo se dodatni strokovni pogoji za podelitev statusa društva v javnem interesu
na področju socialnega varstva in omogoča podelitev tega statusa tudi drugim pravnim
osebam zasebnega prava.
6. Usklajujejo se predpisi o inšpekcijskem nadzoru z zakonom, ki ureja inšpekcijski
nadzor in inšpekcijo dela.
Vir: MDDSZ
Vlada razveljavila sklep o dodelitvi finančne spodbude podjetju TAM Europe (prej TAM
Durabus)
Vlada RS se je danes na redni seji seznanila z informacijo o poteku postopka dodelitve
finančne spodbude podjetju TAM Europe, d. o. o. (prej TAM Durabus, d. o. o.). Vlada je
odločila, da se sklep Vlade RS št. 30500-4/2014/6 z dne 17. 12. 2014 (dopolnjen s sklepom
30500-4/2014/12 z dne 7. 1. 2016) razveljavi.
Vlada je 17. 12. 2014 sprejela sklep o dodelitvi finančne spodbude podjetju Durabus, d. o. o.,
za investicijski projekt »Električni avtobusi na inovativno polnjenje (BETIC) - razvoj električnih
avtobusov in podporne infrastrukture za javni transport v mestih oz. podobnih okoljih«. S
sklepom je bila podjetju dodeljena finančna spodbuda v višini 2.000.000 evrov, Ministrstvu za
gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pa naloženo, da ob rebalansu proračuna za leto
2015 za to isto leto zagotovi sredstva v višini dodeljena finančne spodbude.
MGRT je podjetju Durabus, d. o. o., predlog pogodbe prvič predstavilo na skupnem sestanku
18. 3. 2015. Zaradi različnih zahtev podjetja, najprej po izplačilu v letu 2015, potem po
vnaprejšnjem izplačilu spodbude ter v nadaljevanju zaradi nestrinjanja podjetja z metodologijo
ugotavljanja povprečnega števila zaposlenih v podjetju in posledično njihovega
neposredovanja potrebnih podatkov MGRT in podjetje Durabus, d. o. o., v letu 2015 nista
uspela skleniti pogodbe o dodelitvi finančne spodbude.
S podjetjem Durabus, d. o. o., je bila zaradi pretečenih časovnih rokov izvedbe investicije iz
vloge usklajena nova časovna komponenta izvedbe investicijskega projekta, ki je predvidevala
izplačilo večjega dela finančne spodbude v letu 2016, preostanek pa v letu 2017. Zaradi te
spremembe je MGRT najprej vladi predlagalo spremembo osnovnega sklepa o dodelitvi
finančne spodbude, ki je bila sprejeta 7. 1. 12016, na podlagi katere je MGRT na svojih
postavkah zagotovil tudi ustrezna sredstva za dogovorjeno dinamiko izplačila spodbude. 13. 1.
2016 je bil podjetju posredovan predlog pogodbe, ki je vseboval tudi vse predloge, ki jih je
podjetje podalo 20. 11. 2015 na skupnem sestanku z Ministrstvom za finance (MF) in MGRT.
Na posredovani predlog pogodbe MGRT, razen nove pavšalne zahteve po sestanku, kljub
večkratnim pozivom ni prejelo konkretnih pripomb. MGRT je tako 25. 2. 2016 pogodbo podjetju
še uradno posredovalo v podpis. V roku, določenem v spremnem dopisu, podjetje na MGRT ni
vrnilo podpisanih pogodb, zato je MGRT sklepal, da je podjetje od vloge odstopilo.
7. 3. 2016 je tuji investitor Jingwei Textile Machinery Co. Ltd obvestil MGRT, da odstopa od
vloge, ki so jo na MGRT posredovali 22. 5. 2014.
Zaradi vsega navedenega je MGRT predlagal vladi, da razveljavi sklep št. 30500-4/2014/6 z
dne 17. 12. 2014, dopolnjen s sklepom 30500-4/2014/12 z dne 7. 1. 2016.
Vir: MGRT
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in
Žalca
Vlada RS je sprejela Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za
območje Celja in Žalca. Uredba določa vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov,
ki se uporabljajo za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Obravnavanih je 36 zajetij (zajeti izviri ali
črpalne vrtine), ki so vključeni v sistem javne oskrbe prebivalcev s pitno vodo.
Z uredbo so določena notranja vodovarstvena območja z različnimi stopnjami varovanja. Z
najstrožjim vodovarstvenim režimom na najožjem vodovarstvenem območju se varuje dovolj
široko območje okoli zajetij, s čemer se zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaževanje s
patogenimi mikrobiološkimi organizmi in drugimi onesnaževali. Na ožjih vodovarstvenih
območjih se glede na hidrološke razmere in dinamiko podzemne vode zagotavlja dovolj dolg
zadrževalni čas in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo tveganje za
onesnaženje vode v zajetju z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Širše vodovarstveno območje
pa predstavlja celotno napajalno območje zajetja, kjer je zagotovljeno dolgoročno varstvo
zdravstvene ustreznosti pitne vode, vodovarstveni režim pa zagotavlja sprejemljivo tveganje za
onesnaženje z radioaktivnimi snovmi in snovmi, ki so obstojne ali se razgrajujejo zelo počasi.
Ukrepi, prepovedi in omejitve v zvezi z gradnjo so navedene bodisi v določbah uredbe oziroma
v Prilogi 3, ki je sestavni del uredbe. Glede na to, da se zajetja, ki se varujejo s to uredbo,
nahajajo v bolj ali manj urbaniziranih območjih, nekatera pa tudi v zelo naravno neokrnjenih
območjih, je zaradi lažje preglednosti uredbe, vodovarstveni režim (prepovedi, omejitve in
zaščitni ukrepi) pripravljen za posamezna zajetja oziroma za skupine zajetij.
V zvezi z ravnanjem z zemljiščih so prepovedi, pogoji in zaščitni ukrepi določeni zgolj v
določbah posameznih členov uredbe, nanašajo pa se na gnojenje kmetijskih in nekmetijskih
zemljišč ter na rabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju: FFS) na kmetijskih in
nekmetijskih zemljiščih. Zaradi nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja pitne vode je treba
posebej poudariti, da je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih
prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko, glede rabe hlevskega gnoja in mineralnih gnojil
pa so določene mejne vrednosti vnosa dušika.
Prepovedi, pogoji in omejitve, ki se nanašajo selektivno rabo fitofarmacevtskih sredstev na
kmetijskih zemljiščih, izhajalo iz predloga Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki
je v januarju 2011 pripravilo pregled stanja kmetijstva na vodovarstvenih območjih s
poudarkom na omejitvah v zvezi z rabo gnojil in FFS. Predlagana rešitev v citirani uredbi
določa selektiven pristop rabe FFS. Seznam prepovedanih aktivnih snovi, ki so na najožjih
vodovarstvenih območjih prepovedane, se vsako leto preveri, objavi pa se na spletnih straneh
ministrstva, pristojnega za okolje.
V določbah uredbe je urejeno tudi gnojenje in raba fitofarmacevtskih sredstev na nekmetijskih
zemljiščih, torej v gozdu, parkih, na pokopališčih, športnih igriščih, zelenicah, objektih
transportne infrastrukture in drugih stavbnih zemljiščih.
Določen je tudi nadzor nad izvajanjem uredbe in kazenske določbe, prav tako so dodane
prehodne določbe za nekatere vsebinske zahteve, ki za uveljavitev rabijo določen prehodni
rok. Pri tem je treba posebej izpostaviti prehodno obdobje za ravnanje s kmetijskimi zemljišči,
in sicer zato, da se v tem prehodnem obdobju kmetijska gospodarstva prilagodijo na nov
vodovarstveni režim.
Vir: MOP
Uredba o stanju površinskih voda
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stanju površinskih voda.
Uredba prenaša v slovenski pravni red Direktivo 2013/39/EU v zvezi s prednostnimi snovmi na
področju vodne politike V slovenski pravni red se tako prenaša dopolnjen seznam prednostnih
snovi, dopolnjujejo pa se tudi nekateri okoljski standardi kakovosti za prednostne in
prednostno nevarne snovi.
Uredba se nanaša tudi na izvajanje monitoringa stanja površinskih voda, s katerim bo
Slovenija zagotovila spremljanje snovi iz nadzornega seznama snovi za spremljanje na ravni
Evropske Unije na področju vodne politike.
Vir: MOP
Odločbe o začasnem izvajanju koncesije na dimnikarskih območjih Kobarid, Vrhnika in
Štore
Vlada RS je izdala odločbe o začasnem izvajanju koncesije, s katero se koncesija za izvajanje
obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja
kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije,
varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Kobarid,
podeli podjetniku Dimnikarstvo Slavko Pirih s.p., Kobarid, na dimnikarskem območju Vrhnika,
se podeli podjetniku Dimnikarstvo Kraner Vincencij Kralj s.p., Logatec, na dimnikarskem
območju Štore pa podjetniku Dimnikarstvo Božič, Andrej Božič s.p., Celje.
Sprememba Zakona o varstvu okolja določa, da se za tista koncesijska območja, na katerih ni
koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. 12. 2015, izvede javni poziv. Skladno z
zakonom, vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane
pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije, in sicer do 31. 12. 2016.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 12. 2. 2016 na spletni strani objavilo javni poziv za
podelitev začasne koncesije. MOP je v okviru predhodnega postopka ugotovil, da ti podjetniki
izpolnjujejo vse predpisane pogoje. V primeru več prijav na posamezno dimnikarsko območje
ima skladno z Zakonom o varstvu okolja prednost pri podelitvi oseba, katere sedež je najbližje
središču koncesijskega območja. Za središče koncesijskega območja se šteje sedež občine iz
koncesijskega območja.
Za podpis koncesijskih pogodb je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Vir: MOP
Koncesija za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi
odpadki
Vlada RS je izdala odločbo, s katero se koncesija za izvajanje obvezne državne gospodarske
javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, ki so po predpisih na področju veterinarstva
stranski živalski proizvodi kategorije 1 in 2, podeljena koncesionarju družbi KOTO d.o.o.,
Ljubljana, podaljša. Družba KOTO d.o.o., Ljubljana, je koncesionar za izvajanje obvezne
gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, ki so po predpisih na področju
veterinarstva stranski živalski proizvodi kategorije 1 in 2.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s
stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 določa, da se koncesijsko razmerje lahko
podaljša, in sicer do podelitve koncesije z javnim razpisom oziroma največ za eno leto.
Ministrstvo za okolje in prostor je v predhodnem postopku preverilo, ali koncesionar izpolnjuje
predpisane pogoje in ugotovilo, da so izpolnjeni zahtevani pogoji za podaljšanje koncesije. V
skladu s tretjim odstavkom 13. člena uredbe se koncesije podaljša za obdobje do 31. 3. 2017.
Vir: MOP
Vlada se je seznanila s Poročilom Izvedbenega načrta nacionalnega programa za
mladino 2013–2022 za leto 2015
Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (ReNPM13–22) je bila sprejeta za
obdobje 9 let, spremljajo pa ga t. i. izvedbeni načrti, ki splošne cilje in usmeritve te resolucije
po področjih zasledujejo s specifičnimi ukrepi.
Izvedbeni načrt za leto 2015 je bil sestavljen iz ukrepov, katerih financiranje in izvajanje je bilo
mogoče urediti znotraj proračuna 2015, v okviru evropskih strukturnih sredstev ter iz
sistemskih ukrepov, ki nimajo nujno tudi finančnih posledic (npr. sprememba ali priprava
predpisov, umestitev novih tem v politični diskurz itd.). Dodatno so v zaključku navedeni tudi
ukrepi, ki so se financirali izven proračuna Republike Slovenije in kohezijskih sredstev, to sta
norveški finančni mehanizem in program Erasmus+.
Poročilo vsebuje ukrepe na področju izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva, bivanjskih
razmer mladih, zdravje in dobro počutje ter kultura, ustvarjalnost, dediščina in mediji.
Vlada je se je seznanila z omenjenim poročilom in ga posredovala Državnemu zboru
Republike Slovenije.
Vir: MIZŠ
Vlada odobrila pomoč gospodarski družbi Arosa Mobilia, d. o. o.
Vlada RS je danes na redni seji sklenila, da se gospodarski družbi Arosa Mobilia, d. o. o.,
Limbuška c. 2, 2341 Limbuš, dodeli pomoč za prestrukturiranje po pravilu »de minimis« v obliki
subvencije v višini 200.000,00 evrov.
Družba Arosa Mobilia, d. o. o., je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podala
vlogo za odobritev pomoči po pravilu »de minimis« za tekoče poslovanje podjetja. Zaprosila je
za sredstva v višini 200.000,00 evrov v obliki subvencije. Strokovna medresorska komisija je
vlogo proučila in izdala sklep, v katerem Vladi RS predlaga odobritev pomoči.
Družba Arosa Mobilia, d. o. o., je insolventna in potrebuje premostitvena sredstva za poplačilo
plač, regresa in delno poplačilo dobaviteljev.
Prestrukturiranje družbe se bo celovito reševalo, ko bo sprejet Zakon o pomoči za reševanje in
prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah in s tem vzpostavljena shema
»reševanje in prestrukturiranje«.
Družba je 29. 3. 2016 predložila potrjen program prestrukturiranja.
Vir: MGRT
Vlada izdala Uredbo o izvajanju Uredbe Komisije o določitvi skupnih pravil za
upravljanje pretoka zračnega prometa
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o izvajanju Uredbe Komisije št. 255/2010 o
določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa.
Enotna uporaba posebnih pravil in postopkov v zračnem prostoru enotnega evropskega neba
je ključnega pomena za prehod na optimalno uporabo razpoložljivih zmogljivosti nadzora
zračnega prometa z učinkovitim upravljanjem in izvajanjem nalog upravljanja pretoka zračnega
prometa.
Uredba določa pristojni organ za nadzor nad izvajanjem evropske in nacionalne uredbe, ki je
Javna agencija za civilno letalstvo RS ter naloge udeležencev v postopkih upravljanja pretoka
zračnega prometa. Jasna določitev nalog izvajalca služb zračnega prometa in drugih
posameznih udeležencev namreč vodi k učinkovitemu izvajanju pravil, pristojnemu organu pa
omogoča lažji in učinkovitejši nadzor.
Evropska uredba nalaga državam članicam tudi določitev pravil glede kazni, ki se naložijo pri
kršitvi pravil, in sprejetje vseh potrebnih ukrepov za uveljavitev teh kazni, ki morajo biti
učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Vir: MzI
Vlada izdala soglasje k Sistemskim obratovalnim navodilom za prenosni sistem
električne energije RS
Vlada RS je na današnji seji izdala soglasje k Sistemskim obratovalnim navodilom za prenosni
sistem električne energije Republike Slovenije. Sistemska obratovalna navodila za prenosni
sistem električne energije Republike Slovenije vsebujejo vse zahtevane vsebine in jih tudi
ustrezno urejajo.
Sistemska obratovalna navodila urejajo obratovanje in način vodenja prenosnih in
distribucijskih sistemov. S sistemskimi obratovalnimi navodili se zlasti uredijo tehnični in drugi
pogoji za varno obratovanje sistemov z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z elektriko,
način zagotavljanja sistemskih storitev, postopki za obratovanje sistemov v kriznih stanjih,
pogoji za priključitev na sistem in način priključitve na sistem, tehnični pogoji za medsebojno
priključitev in delovanje sistemov različnih elektrooperaterjev, monitoring kakovosti storitev
oskrbe z elektriko in vrsta, struktura, frekvenca in način izmenjave podatkov med
elektrooperaterji, potrebnih za varno obratovanje in učinkovito vodenje sistemov.
Vir: MzI
Vlada sprejela stališče o Letalski strategiji za Evropo
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da podpira splošne namene in cilje Evropske
komisije, ki izhajajo iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu
ekonomskemu-socialnemu odboru in odboru regij glede letalske strategije za Evropo, pri tem
pa poudarja, da morajo zakonodajni in nezakonodajni akti Evropske unije primerno upoštevati
potrebe manjših držav oziroma njihove letalske industrije.
Evropska komisija v sporočilu na splošno ugotavlja stanje letalstva v Evropski uniji. Iz ključnih
podatkov Komisije, temelječih na različnih študijah, izhaja, da razvoj letalske povezljivosti v
Sloveniji ne odslikava rasti letalskega prometa v večini držav članic Evropske unije. To
vprašanje je potrebno ustrezno obravnavati, saj so slovenski potrošniki tako kot drugje
upravičeni do dostopa do letalskega trga po konkurenčnih cenah. Zato je vlada naložila
Ministrstvu za infrastrukturo, da v okviru svojih pristojnosti pripravi predlog politike in ukrepov
za spodbujanje letalskega prometa in povezljivosti z namenom podpiranja razvoja
gospodarstva, predvsem turističnega sektorja. Ministrstvo za infrastrukturo mora pripraviti
predlog razvoja politike na področju letalskega prometa Republike Slovenije najkasneje do 30.
avgusta 2016.
Ta sklep Vlade Republike Slovenije ne posega v že sprejeta stališča Republike Slovenije glede
predlogov zakonodajnih aktov in nezakonodajnih aktov Evropske unije, ki so v postopku
sprejemanja znotraj inštitucij Evropske unije.
Vir: MzI
Vlada sprejela poročilo o zaključku pogajanj za sklenitev sporazuma o mednarodnem
cestnem prevozu potnikov in blaga z Marokom
Vlada RS je na današnji seji sprejela poročilo o zaključku pogajanj za sklenitev Sporazuma
med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Maroko o mednarodnem cestnem prevozu
potnikov in blaga in pooblastila Karla Erjavca, ministra za zunanje zadeve, da podpiše
usklajeno besedilo sporazuma.
Razlog za sklenitev sporazuma je pospešitev in okrepitev sodelovanja na področju prevoza
potnikov in blaga, ki bo temeljilo na skupnih interesih obeh držav in tako spodbudilo
gospodarsko sodelovanje ter blagovno menjavo med državama.
Vir: MzI
Vlada zavrnila vlogo Loterije Slovenije za dodelitev koncesije za trajno prirejanje
klasične igre na srečo »Globalni loto«
Vlada RS je na današnji redni seji izdala odločbo, s katero se zavrne vloga gospodarske
družbe Loterija Slovenije, d.d., Ljubljana, za dodelitev koncesije za trajno prirejanje klasične
igre na srečo »Globalni loto«.
Gospodarska družba Loterija Slovenije d.d., p, je podala vlogo za dodelitev koncesije za trajno
prirejanje klasične igre na srečo »Globalni loto«. O dodelitvi koncesije odloča Vlada RS po
prostem preudarku, ob upoštevanju kriterijev iz Zakona o igrah na srečo.
Pri odločanju o dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici po prostem
preudarku se presojajo ekonomski, socialni in drugi kriteriji, ki so v ta namen natančneje
opredeljeni v tretjem odstavku 3. člena Zakona o igrah na srečo. Vlada je odločitev sprejela ob
upoštevanju dejstva, da predvideni način prirejanja klasične igre na srečo »Globalni loto« ni v
skladu s strateškimi razvojnimi dokumenti s področja iger na srečo in sicer z usmeritvami
Strategije o prirejanju iger na srečo v Republiki Sloveniji in temeljnimi določbami Zakona o
igrah na srečo. Poleg tega je bila ob presoji drugih okoliščin povezanih z odločanjem o zadevi
ocenjeno, da je vloga tudi pomanjkljiva in nedoločna in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na
nameravani obseg prirejanja igre, zaradi česar ni bilo mogoče realno ovrednotiti predvidene
realizacije prometa pri navedeni igri.
Vir: MF
Slovensko-japonsko sodelovanje pri izvedbi demonstracijskega projekta pametnih
skupnosti in pametnih omrežij
Vlada RS se je danes na redni seji seznanila z informacijo o aktivnostih glede skupnega
slovensko–japonskega partnerstva na področju pametnih omrežij in pametnih skupnosti.
Sodelovanje na področju pametnih skupnosti in pametnih omrežij se je začelo 24. 10. 2012, ko
je Slovenska tehnološka agencija - TIA (sedaj Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva,
internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – SPIRIT Slovenija), podpisala Sporazum o
sodelovanju z Japonsko agencijo za nove energetske in industrijske tehnologije - NEDO.
Namen sporazuma je krepitev povezovanja in tehnološkega sodelovanja med slovenskimi in
japonskimi podjetji na področju naprednih energetskih in industrijskih tehnologij.
Sklenitev sodelovanja pri izvedbi demonstracijskega projekta oz. več demonstracijskih
projektov na izbranih tehnoloških področjih je bila sprejeta 13. 9. 2013 z izborom treh tem
potencialnega skupnega demonstracijskega projekta.
Demonstracijski projekt pametne skupnosti in pametna omrežja zajema tri področja, in sicer:
razvoj in prikaz delovanja (demonstracija) integriranega sistema upravljanja distribucijskih
omrežij (»Distribution Management System, DMS) za skupno uporabo v slovenskih
distribucijskih podjetjih, ki bo hkrati interoperabilen v sklopu različnih tehnoloških sistemov
v uporabi;
razvoj in prikaz delovanja (demonstracija) integriranih rešitev na področju upravljanja s
porabo (Demand Side Management / Demand Response), s katerimi bo omogočeno
učinkovito prilagajanje odjema distribucijskih omrežij glede na predvideno povečevanje
porabe električne energije in proizvodnje iz razpršenih virov, čemur lahko sledi
nameščanje pametnih števcev in prikaz delovanja (demonstracija)
ustreznega
uravnavanja odjema v okviru različnih storitev, ki jih izvajajo distribucijska podjetja;
uvedba in prikaz delovanja (demonstracija) sistema celostnega upravljanja z energijo
(»Energy Management System, EMS), ki bo omogočal nadzor in vodenje celostne
preskrbe z energijo v urbanih področjih.
SPIRIT Slovenija in NEDO sta 15. 5. 2014 podpisala pismo o nameri za pripravo paralelnih
študij izvedljivosti skupnega demonstracijskega projekta.
SPIRIT Slovenija je prek javnega naročila izbrala za izvajalca študije izvedljivosti Fakulteto
za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Študiji sta se pripravljali skupaj in imata skupno
osnovno strukturo in usklajene zaključke. Obe študiji sta bili pripravljeni v letu 2015.
Vlada RS se je z informacijo o slovensko-japonskem demonstracijskem projektu pametnih
omrežij in pametnih mest seznanila prvič 19. 3. 2014 in ponovno se je seznanila z
informacijo o aktualnem stanju priprave slovensko-japonskega demonstracijskega projekta
pametnih omrežij in pametnih skupnosti 17. 7. 2014, v okviru katere je bila formirana
nadzorna medresorska skupina. Vlada se je 27. 11. 2015 strinjala z načrti izvedbe delnega
projekta s pomočjo financiranja iz strukturnih sredstev 2014 – 2020. Financiranje na podlagi
Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020 ni omogočalo
izvedbe investicije za vzpostavitev pametnega omrežja.
V dogovore za izvedbo demonstracijskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti se
je konec leta 2015 vključil Sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja
ELES, ki od SPIRIT Slovenija prevzema koordinacijo projekta in sodelovanje z NEDO. ELES
je 3. 2. 2016 podpisal pismo o nameri sodelovanja z japonsko agencijo NEDO. ELES bo z
japonsko stranjo pripravil končni vsebinski obseg partnerstva, izvedbeni načrt in izbor
izvajalcev.
ELES bo s svojim delovanjem podpiral uporabo »Študije izvedljivosti za identifikacijo in
izvedbo skupnega slovensko – japonskega demonstracijskega projekta na področju pametnih
skupnosti in pametnih omrežij v Sloveniji«, ki jo je na podlagi javnega naročila izdelala
Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani ter izsledkov terenskih analiz, ki so jih v
preteklih letih izvajali japonski partnerji. Na podlagi ugotovitev teh aktivnosti bo definirana
točna oblika partnerstva in sklenjen sporazum o sodelovanju med slovenskimi in japonskimi
predstavniki.
Partnerstvo temelji na preizkusu delovanja razvitih novih tehnologij in rešitev v okolju delujočih
pametnih omrežij in bo prispevalo tudi k energetskemu cilju vzpostavitve celostnega koncepta
pametnega elektroenergetskega omrežja.
Japonsko-slovensko sodelovanje ima tudi cilj spodbujanja novih pristopov za zagotavljanje
sistemskih storitev v elektroenergetskem sistemu, uporabo izdelkov v sistemskih aplikacijah, ki
še niso na tržišču, ustrezno uporabo prostorskih in demografskih značilnosti Slovenije ter
omogočanja dolgoročnih strateških partnerstev med slovenskimi in japonskimi podjetji.
Vir: MGRT
Vlada sprejela Poročilo o delu in Finančni program ter potrdila Program dela Komisije
Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč
Vlada RS je danes na redni seji sprejela Poročilo o delu Komisije Vlade RS za reševanje
vprašanj prikritih grobišč za leto 2015. Vlada je tudi sprejela Finančni načrt in potrdila Program
dela Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč za leto 2016.
Poročilo
Varstvo vojnih grobišč in varstvo prikritih vojnih grobišč je v pristojnosti Republike Slovenije.
Sloveniji. Urejeno je z Zakonom o vojnih grobiščih (ZVG) in z Zakonom o prikritih vojnih
grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ).
Državni zbor Republike Slovenije je 9. 7. 2015 sprejel ZPVGPŽ, ki je bil 24. 7. 2015 objavljen v
Uradnem listu Republike Slovenije, veljati pa je začel 8. 8. 2015. ZPVGPŽ v 3. členu določa,
da je za varstvo prikritih vojnih grobišč pristojno ministrstvo, pristojno za pokopališko in
pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč, torej Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo (MGRT). Do sprejetja ZPVGPŽ je varstvo vseh vojnih grobišč (vojaška grobišča,
grobišča žrtev vojne in grobišča žrtev vojne – po vojni usmrčenih oseb), skladno z ZVG
izvajalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Za vodenje aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč v skladu z ZPVGPOŽ in
ZVG je Vlada RS imenovala Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj
prikritih grobišč (Komisija). V prvi polovici leta 2015 je Komisija delovala skladno z ZVG, pod
pristojnostjo MDDSZ. Z uveljavitvijo ZPVGPŽ sredi avgusta 2015 je pristojnost odkrivanja
prikritih vojnih grobišča prešla v pristojnost MGRT oziroma je vodenje aktivnosti pri postopkih
prevzela Komisija. Sredstva za delo Komisije zagotavlja MGRT. Ministrstvo za Komisijo
opravlja tudi strokovne, tehnične in administrativne naloge. Izvajanje novega zakona je na
strani Komisije in MGRT steklo sorazmerno hitro in učinkovito.
Finančni načrt
Komisija je pripravila predlog finančnega načrta dela za leto 2016. Sredstva za delo Komisije v
višini 500.000,00 EUR so zagotovljena v Proračunu Republike Slovenije za leto 2016, pri
Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Skladno s programom dela Komisije za leto 2016 so proračunska sredstva predvidena za vse
stopnje postopka odkrivanja prikritih vojnih grobišč (6.člen ZPVGPŽ). Največ sredstev Komisija
namenja prekopu žrtev in ureditvi grobišč, za vpis v register vojnih grobišč.
Program dela
Program dela Komisije za leto 2016 je bil sprejet na 4. redni seji Komisije 22. 1. 2016. Podlaga
za pripravo Programa dela Komisije je tretji odstavek 4. člena ZPVGPŽ in 6. člen ZPVGPŽ, ki
določa postopek odkrivanja prikritih vojnih grobišč obsega:
• zbiranje in obdelovanje podatkov o prikritih vojnih grobiščih in grobovih,
• evidentiranje prikritih vojnih grobišč in grobov, njihovo začasno obeležitev in
zavarovanje,
• potrjevanje grobišč,
• skupinsko ali posamično identifikacijo, če je to mogoče,
• pokop žrtev,
• predlog za vpis grobišča v register vojnih grobišč in v register kulturne dediščine,
• ureditev grobišča.
Za postopek odkrivanja prikritih vojnih grobišč je Komisija izbrala lokacije (Seznam lokacij
prikritih vojnih grobišč predvidenih za potrditev/sondiranje, izkop in ureditev v letu 2016), ki so
jih v bazi Evidenca prikritih grobišč v RS v obdobju 2000-2009 na podlagi takrat dostopnih
podatkov označili z stopnjo zanesljivosti 1 in 2 (lokacija grobišča natančno določena, ustni viri
zanesljivi).
Komisija za leto 2016 načrtuje ureditev cca 70 prikritih vojnih grobišč do faze, ki bo omogočala
pripravo predloga za vpis grobišča v register vojnih grobišč na MDDSZ in posledično v register
nepremične kulturne dediščine na Ministrstvu za kulturo (MK). Dokumentacija predloga vpisa v
register bo pripravljena skladno z zahtevami ZPVGPŽ, ZVG in Zakona o varstvu kulturne
dediščine.
Ker je bila Komisija zadnjih nekaj let (po odkritju Hude jame) zaradi objektivnih okoliščin
nedejavna in glede na izkušnje izvajanja aktivnosti pri postopkih odkrivanja prikritih vojnih
grobišč v drugi polovici leta 2015 Komisija ugotavlja, da bo v letu 2016 njena prednostna
naloga ureditev in dopolnitev baze vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in ažurnimi
podatki, ki ji bodo sledili posegi v prostor po programu dela za 2016. Poleg navedenega je
drugi predpogoj za nemoteno izvedbo programa dela Komisije predhodna pridobitev ustreznih
soglasij lastnikov zemljišč za poseg na njihovem zemljišču. Število opravljenih potrditev,
prekopov in ureditev je odvisno od pridobljenih predhodnih soglasij lastnikov zemljišč, na
katerih so prikrita vojna grobišča.
ZPVGPŽ v tretjem odstavku 4. člena določa, da Komisija sprejme letni program dela, ki
vključuje idejno zasnovo ureditve posameznih vojnih grobišč in ga predloži vladi v potrditev. S
tem v zvezi je Komisija na 3. redni seji 15. 12. 2015, sprejela sklep, da se »pripravijo strokovni
standardi in normativi za izvajanje nalog na vseh področjih dela pri postopkih odkrivanja
prikritih vojnih grobišč: sondiranje, izkop oziroma iznos žrtev, odvzem bioloških vzorcev žrtev
za identifikacijo, ureditev grobišč«. Komisija namerava pripraviti poenoteno ureditev grobišč
z več elementi (varovalna ograja, obeležje – križ ali spomenik, informacijska tabla, prostor za
cvetje in sveče, klopi, urejene poti in kažipoti). Standardi in normativi, tudi za ureditev grobišč,
so še v pripravi, zato niso vključeni v sprejet program dela za leto 2016.
Vir: MGRT
Vlada se je seznanila z drugim poročilom in akcijskim načrtom medresorske delovne
skupine glede elektronske identifikacije in storitvah zaupanja za elektronske transakcije
Vlada RS je na današnji seji sprejela 3 sklepe glede elektronske identifikacije in storitvah
zaupanja za elektronske transakcije, in sicer se je seznanila z drugim poročilom Medresorske
delovne skupine za pripravo nacionalnega okolja za pričetek uporabe Uredbe (EU) št.
910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za
elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive 1993/93/ES. Prav tako se je
vlada seznanila z Akcijskim načrtom za celovito ureditev področja upravljanja z elektronskimi
identitetami in storitvami zaupanja za elektronske transakcije, ki ga je pripravila navedena
medresorska delovna skupina. Vlada je naložila nosilcem posameznih ukrepov iz navedenega
akcijskega načrta, da jih izvedejo skladno s tem načrtom in rešitvami predlaganimi v
navedenem drugem poročilu.
Drugo poročilo o delu MDS eIDAS vključuje opis aktivnosti skupine od prvega poročanja dalje,
katerih rezultat so izdelki, ki so priloženi poročilu. V poročilu so utemeljene rešitve, ki jih
predlaga MDS eIDAS, in na katerih temelji Akcijski načrt za celovito ureditev področja
upravljanja z elektronskimi identitetami in storitvami zaupanja za elektronske transakcije.
Vir: MIZŠ
Vlada: Poslovno okolje v Sloveniji se izboljšuje
Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Franc Breznik je Vladi Republike Slovenije
zastavil pisno poslansko vprašanje v zvezi s podatki Svetovne banke iz raziskave poslovnega
okolja »Doing Business 2016«, ki se nanašajo na čas reševanja gospodarskih sporov v
Sloveniji. Poslanec navaja, da je sodeč po teh podatkih Slovenija po času reševanja
gospodarskih sporov med najpočasnejšimi državami na svetu, saj reševanje gospodarskega
spora v povprečju traja 1160 dni. Po mnenju poslanca tako dolgotrajno reševanje
gospodarskih sporov izjemno negativno vpliva na poslovno okolje, zato Vlado sprašuje, kako
komentira stanje na področju reševanja gospodarskih sporov in kaj ter kdaj bo storila, da se
čas reševanja gospodarskih sporov postavi na neko normalno raven.
Vlada se zavzema za stabilno in privlačno poslovno okolje v Sloveniji, zato v poročilu Doing
Business naveden čas za razrešitev gospodarskega spora seveda ne predstavlja želenega
stanja na tem področju. Pri vrednotenju teh podatkov pa je nujno upoštevati, da je bila
raziskava poslovnega okolja »Doing Business 2016« objavljena oktobra 2015, poročila sodišč
pa kažejo, da se je od poročil za leto 2014, ki so bila podlaga za pripravo poročila »Doing
Business 2016«, stanje ponovno izboljšalo. Podatki o delovanju našega sodstva so
vzpodbudni, saj kažejo, da se sodni zaostanki na sodiščih še naprej zmanjšujejo. Število
nerešenih zadev v gospodarskih sporih se je v letu 2015 glede na leto 2014 zmanjšalo za
dobrih 25 %.
Vlada se zaveda, da je učinkovito izvrševanje pogodb bistveno za gospodarski razvoj in rast
gospodarstva, izboljševanje učinkovitosti sodnega sistema pa pripomore k izboljšanju
poslovnega okolja, privabljanju neposrednih tujih investicij in ne nazadnje zagotavljanju
davčnih prihodkov. Prav tako je učinkovit sistem izvrševanja pogodb najboljši odvračilni ukrep
za družbe s slabimi poslovnimi praksami. Pogodbena svoboda in učinkovito izvrševanje
pogodbenih dogovorov je ključ za delujoče tržno gospodarstvo.
Za zagotavljanje optimalno delujočega poslovnega okolja je Vlada v letu 2015 na področju
pravosodja aktivnosti usmerila v krepitev učinkovitosti, transparentnosti in integritete delovanja
pravosodnih ter državnih nadzornih organov in v višjo raven varovanja človekovih pravic. Za
zagotavljanje hitrejšega reševanja zadev je bila pripravljena in v Državnem zboru Republike
Slovenije sprejeta zakonska rešitev, ki povečuje možnost, da se okrajni sodniki razporedijo na
delo na okrožna sodišča, kar predsednikom sodišč omogoča učinkovitejše razporejanje zadev,
s tem pa tudi njihovo hitrejše reševanje. Gre za pomemben ukrep, ki rešuje problematiko
nekaterih preobremenjenih okrožnih sodišč na eni in podobremenjenih okrajnih sodišč na drugi
strani ter daje predsednikom sodišč močno orodje za njihovo boljše upravljanje. Nekateri
predsedniki sodišč so na podlagi teh sprememb že pričeli s prerazporejanjem sodnikov na
stare zadeve. V načrtu so še spremembe organizacijske zakonodaje in v tem okviru bo ena
ključnih novosti tudi vpeljava enovitega prvostopenjskega sodnika. Ta rešitev bo omogočila kar
najbolj učinkovito razporejanje obstoječega sodniškega kadra, s tem pa hitrejše reševanje
sodnih sporov in pospešeno odpravo sodnih zaostankov.
Za izboljšanje zakonodajnega okolja je vlada v letu 2009 sprejela Program Vlade Republike
Slovenije za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje administrativnih bremen za 25 %, ki
za razliko od predhodnih programov vključuje tudi uporabo mednarodne metodologije za
merjenje administrativnih bremen (EMMS). Program je bil izveden v petih fazah, ki so
vključevale pregled zakonodaje, merjenje administrativnih bremen, izvedbo sprememb
zakonodaje ter ponovno merjenje administrativnih bremen in ugotavljanje učinkovitosti
sprememb.
Na področju pravosodja so bili realizirani nekateri ukrepi, ki so imeli vpliv na zmanjšanje
zakonodajnih bremen, stroškov in tudi porabe časa v interakciji poslovnih subjektov in
državljanov do aktivnosti na sodiščih. Tako so, na primer, za poslovne subjekte in državljane
zakonodajne poenostavitve na podlagi Zakona o zemljiški knjigi ocenjene na 17,4 milijonov
evrov prihrankov na letni ravni. V tem kontekstu preko 89 % fizičnih oseb vloži zemljiško
knjižne predloge v elektronski obliki, ob tega se izda več kot 10 milijonov elektronskih izpiskov
na leto. Nadalje je ocenjeno 2,6 milijonov evrov prihrankov za samostojne podjetnike, mikro in
majhna podjetja kot posledica opravljenih poenostavitev postopka prisilne poravnave. Ukrepi
so umeščeni v Enotno zbirko ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig
konkurenčnosti, ki je vsem zainteresiranim dosegljiva na portalu STOPbirokraciji.si.
Vir: MP
Vlada o Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja
Vlada RS je izdala Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja in jo
objavi v Uradnem listu.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E, 32. člen) določa, da mora vlada po
uveljavitvi ZDIJZ-E uskladiti Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega
značaja. Ker se je izkazalo, da je zaradi potrebe po bolj jasnem besedilu nekaterih določb
potrebno uskladiti več kot polovico določb Uredbe, predvsem zaradi večje preglednosti in lažje
uporabljivosti, je Ministrstvo za javno upravo pripravilo v celoti novo, preglednejšo Uredbo.
Z 8. majem 2016 bodo v režim ponovne uporabe (po ZDIJZ-E) vključeni tudi muzeji, knjižnice
in arhivi, zato je bilo nujno uskladiti režim zaračunavanja ponovne uporabe tudi za te
zavezance. Uredba določa enotni stroškovnik zaračunavanja materialnih stroškov za
posredovanje informacij javnega značaja. Podrobneje je razdelan tudi postopek plačila
stroškov posredovanja. V skladu s spremembo 4. točke 10. člena ZDIJZ se obveznost
proaktivne transparentnosti poleg javnih naročil razširja tudi na javne razpise in druge oblike
sofinanciranja iz državnega in občinskih proračunov, kar podrobneje ureja določba 10. člena
predloga uredbe. Informacijski pooblaščenec je k predlogu uredbe dal pozitivno mnenje.
Vir: MJU
Vlada: Določbe Obligacijskega zakonika glede dedovanja v neskladju z ustavo
Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije in 23.
člena Zakona o ustavnem sodišču vložilo zahtevo za oceno ustavnosti Obligacijskega
zakonika (v nadaljevanju: OZ), saj meni, da je 184. člen OZ, ki bi ga moralo uporabiti,
neskladen z Ustavo RS.
Vlada RS se strinja z navedbami zahteve Vrhovnega sodišča RS, saj je Ustavno sodišče v
postopku odločanja o ustavni pritožbi Marte Pucko, Matjaža Pucka in Damirja Pucka in v
postopku za oceno ustavnosti, začetem s sklepom Ustavnega sodišča ugotovilo, da je bil 204.
člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89) v neskladju z
Ustavo RS.
Določba 184. člena OZ v celoti povzema prej veljavno določbo ZOR glede dedovanja terjatve
iz naslova nepremoženjske škode. Resorno pristojno Ministrstvo za pravosodje je glede na
navedeno pristopilo k pripravam ustrezne spremembe določbe 184. člena OZ, tako da bodo
dediči oškodovancev, ki so v istem času utrpeli nepremoženjsko škodo in v istem času tudi
izrazili voljo, da za utrpljeno škodo dobijo zadoščenje v obliki denarne odškodnine, glede
vprašanja podedljivosti te terjatve v bistveno enakem položaju.
Vir: MP
Vlada nasprotuje predlaganim spremembam Kazenskega zakonika glede mučenja živali
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je Vladi Republike Slovenije v mnenje
posredoval Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (v
nadaljevanju Predlog KZ-1D), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila
skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Violeto Tomić.
Predlagatelji izhajajo iz predpostavk, da so kazni za storilce kaznivega dejanja mučenja živali
po 341. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) prenizke, da določba navedenega
člena kaznivega dejanja ne določa dovolj jasno, ter da KZ-1 ne določa nobenih ukrepov za
zaščito živali.
Glede na navedeno predlagatelji s Predlogom KZ-1D določajo štiri nove varnostne ukrepe
(odvzem živali, prepoved posredovanja živali, prepoved stikov z odvzeto živaljo in prepoved
lastništva živali), dopolnjujejo opis kaznivega dejanja mučenja živali z novimi oblikami storitve
tega kaznivega dejanja, določajo novo kaznivo dejanje prepovedane selektivne vzreje živali ter
določajo strožje kazni zapora.
V zvezi s predpisanimi kaznimi za kaznivo dejanje po 341. členu KZ-1 Vlada Republike
Slovenije opozarja, da so bile z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika
iz leta 2011 (v nadaljevanju KZ-1B) že povečane. Tako je bila predpisana kazen zapora za
kaznivo dejanje iz prvega odstavka 341. člena KZ-1 iz šestih mesecev dvignjena na eno leto
zapora, za kaznivo dejanje po drugem odstavku pa iz zapora do enega leta na zapor do dveh
let. Iz obrazložitve takratnega KZ-1B izhaja, da je bila do tedaj veljavna zgornja meja
predpisane kazni neustrezna, saj gre pri obravnavanem kaznivem dejanju za aktivno ravnanje
storilca in ne le opustitev, prenizka pa je bila tudi primerjalno, glede na strožjo zakonodajo
drugih držav. Razlog za zvišanje sta bili tudi večja družbena občutljivost za pravice živali in
višja zavest glede teh pravic, ki se mora odražati tudi v ustrezni stopnji kazenskopravnega
varstva. Hkrati pa je pomembno poudariti, da je navedeno zvišanje predpisanih kazni
upoštevalo tudi načelo sorazmernost glede primerjave s kaznimi, predpisanimi za druga
kazniva dejanja v KZ-1.
Vlada Republike Slovenije v mnenju k posameznim členom Predloga KZ-1D pojasnjuje razloge
za nasprotovanje Predlogu KZ-1D v celoti, kar je v zaključnem povzetku utemeljeno tudi s
podatki pristojnih organov o izvajanju in delovanju veljavne ureditve obravnavanega področja.
Podredno pa Vlada Republike Slovenije na koncu dodaja še amandmaje k Predlogu KZ-1D za
primer, če bi bil Predlog KZ-1D kljub obrazloženemu nasprotovanju Vlade Republike Slovenije
sprejet, saj – kot je razvidno iz mnenja k posameznim členom – nekaterih predlaganih rešitev v
praksi ne bo mogoče izvajati, nekatere pomenijo dokajšen odstop od sistematike kazenskega
materialnega prava, pa tudi širše kaznovalnega prava in v tem delu lahko vodijo tudi do
neskladnosti z Ustavo Republike Slovenije.
Vir: MP
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi z ugotovitvami
Informacijskega pooblaščenca in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Vlada v odgovoru med drugim pojasnjuje, da je KPK v skladu s predpisi samostojen in
neodvisen državni organ, neodvisnost delovanja pa se odraža v tem, da ne sprejema navodil,
usmeritev ali napotkov od organov izvršilne ali zakonodajne oblasti. Položaj samostojnega
organa KPK zagotavlja tudi v zakonu določen postopek imenovanja in razrešitve članov, ki je v
pristojnosti predsednika republike. KPK je tudi samostojen proračunski uporabnik, nadzor nad
njegovim delovanjem pa opravlja Državni zbor, v prvi vrsti preko letnih poročil in revizijskih
poročil. Revizijska poročila se vladi ne posredujejo v vednost. Vlada nima pristojnosti za
izvajanje nadzora nad delom KPK, niti nad postopki, ki jih vodi KPK niti nad njenim
poslovanjem. Vlada v tem smislu tudi nima nobenih pristojnosti v zvezi z evidencami, ki jih vodi
KPK ali s posamičnimi pravnimi posli, ki jih sklepa KPK.
Iz javno dostopnih informacij izhaja, da so bile izdane odločbe o prekršku s strani
Informacijskega pooblaščenca nekdanjemu in sedanjemu predsedniku KPK in odgovorni osebi
Uprave za javna plačila na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki še
niso pravnomočne. Odločitev organa o prekršku je po oceni ministra za pravosodje, mag.
Gorana Klemenčiča "napačna tako materialno-pravno kot glede ugotovljenega dejanskega
stanja". Zato je podal zahtevo za sodno varstvo, predvsem, ker je delovanje Supervizorja, ki
deluje na podlagi povsem »brezosebne« baze številk računov (odsotnost dodatnih informacij o
njihovih imetnikih, naslovih, EMŠO, davčnih številkah), tako resno vprašanje v javnem
interesu, da je nujno, da se do njega opredeli tudi sodišče. Tudi v smislu odgovora na
vprašanje, ali je zgolj številka tekočega računa subjektov, ki so poslovali z državo, brez
povezave z imenom posameznika, osebni podatek.
Glede na to, zaključi Vlada, da postopek o prekršku na podlagi določb ZVOP-1 še ni
pravnomočno zaključen, je glede na navedeno preuranjeno trditi, da minister v Vladi RS ni
spoštoval varovanja osebnih podatkov državljank in državljanov oz. da je brez zakonske
podlage razpolagal z osebnimi podatki državljank in državljanov in s tem kršil njihovo ustavno
pravico.
Vir: MJU
Vlada sprejela odgovor na pobudo poslanca Matjaža Hanžka o javnih shodih
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo Matjaža Hanžka o
javnih shodih in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poslanec je na Vlado RS naslovil pobudo v zvezi z javnimi shodi, v kateri pojasnjuje, da smo v
Republiki Sloveniji priča porastu uporabe sovražnega govora in vse bolj zaskrbljujočemu
širjenju nestrpnosti ter spodbujanja sovraštva.
Vlada RS meni, da je organiziranje javnega shoda in udeležba na njem z Ustavo Republike
Slovenije zagotovljena politična pravica, ter da je dopustno postavljati le minimalne ovire,
kadar to zahteva varnost države ali javna varnost, ali varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni.
Način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj ureja Zakon o
javnih zbiranjih, ki med drugim določa, da ima vsakdo pravico organizirati javne shode in javne
prireditve ter se jih udeleževati.
Organizator mora na podlagi Zakona o javnih zbiranjih shod organizirati tako, da bo
poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb
oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno
okolje. Policija v fazi prijave vsakega javnega shoda preverja vsa omenjena dejstva in
okoliščine, pri čemer mora na nepravilnosti opozoriti organizatorja in ga pozvati, da dopolni
ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja ljudi ter premoženja. V primeru neprijavljenih
shodov, kjer ni organizatorja, je policija dolžna izvajati vse ukrepe za zagotavljanje varstva in
zdravja vseh udeležencev neprijavljenega shoda oziroma prireditve. Pri tem ves čas upošteva
taktiko in metodiko delovanja policije. V vseh primerih neprijavljenih posameznih protestnih
shodov in prireditev je treba oceniti varnostno situacijo in preveriti okoliščine ter na podlagi
pridobljenih informacij prilagoditi aktivnosti policije.
Policija ob vsaki podani najnižji stopnji suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje javnega
spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297 Kazenskega zakonika, izvede vse
potrebne ukrepe in pooblastila, ki jih določa procesna in druga zakonodaja. Ukrepa pa tudi v
primerih kršitev določb 20. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (določba posebej
inkriminira prekrške iz 6., 7., 12., 13. in 15. člena, ki so storjeni z namenom vzbujanja
narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne
usmerjenosti).
Vlada meni, da veljavna zakonodaja omogoča nemoteno delovanje državnih organov ter
ustrezno ukrepanje v vseh primerih, ko prihaja do nepravilnosti na javnih shodih ali prireditvah.
Vir: MNZ
Vlada podpira direktivo EU o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc obsojencev
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta
in Sveta v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim
sistemom kazenskih evidenc (ECRIS)
ECRIS je elektronski sistem za izmenjavo informacij o predhodnih obsodbah, ki jih kazenska
sodišča v EU izrečejo zoper določeno osebo v kazenskem postopku in, če to dovoljuje
nacionalna zakonodaja, v druge namene. ECRIS v Slovenije še ne deluje.
ECRIS temelji na načelu, da se popolne informacije o predhodnih obsodbah državljana EU
lahko pridobijo od države članice, katere državljanstvo ima navedeni državljan.
Slovenija pozdravlja predlog direktive, saj predstavlja izboljšanje in posodobitev dosedanjega
sistema sodelovanja med članicami in sistema izmenjave informacij iz kazenskih evidenc
obsojencev.
Gre za eno od pobud Evropske agende za varnost v okviru boja proti čezmejnemu kriminalu in
terorizmu.
Čeprav je informacije o obsodbah v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez
državljanstva mogoče izmenjati prek sistema ECRIS, pa veljavni okvirni sklep ne omogoča
učinkovitega postopka oz. mehanizma za izmenjavo teh informacij.
Nova direktiva bo omogočala, da bo sistem ECRIS zajemal informacije iz kazenskih evidenc
tako državljanov EU kot tudi državljanov tretjih držav, vključno s prstnimi odtisi.
V SI izgradnja sistema ECRIS še poteka, novo postavljeni sistem bo tako že vseboval tudi
spremembe, ki jih predvideva predlog direktive.
Izmenjava prstnih odtisov sicer že poteka v sklopu mednarodnega policijskega sodelovanja na
podlagi konvencije iz Prüma, ki pa je niso implementirale vse države članice. V pogajanjih se
bo Slovenija zavzemala, da ne bo prišlo do podvajanja oz. morebitnih dodatnih stroškov zaradi
oblikovanja novega informacijskega sistema.
Vir: MP
Vlada se je seznanila s poročilom o izvedbi 10. mednarodne konference Strateški forum
Bled
Vlada RS se je seznanila s poročilom o izvedbi 10. mednarodne konference Strateški forum
Bled, ki je 31. avgusta in 1. septembra 2015 pod naslovom Vizije novih partnerstev (Visions of
New Partnerships) potekala na Bledu.
10. BSF je potekal v letu, ko je mednarodna skupnost beležila številne pomembne obletnice,
med drugimi 70. obletnico Organizacije združenih narodov, 40. obletnico Helsinške sklepne
listine ter 20. obletnico grozodejstev v Srebrenici. V luči teh obletnic je lanski BSF v ospredje
postavil pomen in vlogo partnerstev, kot sredstva za učinkovito doseganje skupnih ciljev.
Naslovil je najpomembnejša vprašanja miru in varnosti, gospodarskega in ekonomskega
sodelovanja, razvoja in človekovih pravic ter pri tem naslovil pomen partnerstev.
Na otvoritveni slovesnosti so udeležence nagovorili minister za zunanje zadeve Karl Erjavec,
župan občine Bled Janez Fajfar in predsednik vlade Republike Slovenije Miroslav Cerar. Na
osrednjem panelu voditeljev so voditelji v luči omenjenih obletnic, ki smo jih beležili v
preteklem letu, govorili o trenutni politično-varnostni situaciji v svetu. Razpravo je z osrednjim
nagovorom odprl predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, na njem so pa sodelovali tudi
predstavnik generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Christian Friis Bach,
predsednik Vlade Velikega vojvodstva Luksemburg Xavier Bettel, predsednica Republike
Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović, predsednik Vlade Republike Srbije Aleksandar Vučić in
generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Lamberto Zannier.
BSF 2015 so sestavljali naslednji tematski sklopi:
• Panel voditeljev - Novi svetovni red: spopad ali partnerstva,
• Preprečevanje Spolnega nasilja v konfliktih - leto dni po vrhu,
• Mostovi Sredozemlja - moč medkulturnega dialoga,
• Razvoj je globalno partnerstvo,
• Kako okrepiti boj proti nekaznovanosti prek partnerstev in sodelovanja,
• Starajoča se družba in razvoj – je napredek brez sprememb sploh mogoč in
• Zahodni Balkan - regija v središču geostrateških premislekov.
V okviru Poslovnega BSF (Business BSF) so potekale razprave na temo:
•
•
•
•
Ekonomska konvergenca v obdobju po globalni finančni krizi: vloga reform in
partnerstev,
Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo ter čezatlantska vrednostna veriga,
Nova perspektiva o transportu: investiranje za povezovanje Evrope in
Izgradnja novih partnerstev za močno turistično industrijo.
V okviru Skritih dimenzij mednarodnih odnosov (Hidden Dimensions of International Relations)
so potekali naslednji dogodki:
• polnočna razprava na temo strateških napovedi,
• jutranja razprava o pomenu in funkciji glasbe v zunanji politiki ter mednarodnih
odnosih na splošno in
• predstavitev uspešnega delovanja ITF-Ustanove za krepitev človekove varnosti skozi
partnerstva.
Med 28. in 31. avgustom 2015 je potekal tudi Strateški forum Bled za mlade (Young BSF), ki je
pod naslovom Partnerstva vizij (Partnerships of Visions) združil ambiciozne mlade voditelje,
diplomate, akademike, nevladnike in poslovneže. Skupina 30 mladih je razpravljala o treh
aktualnih in medsebojno povezanih vprašanjih, in sicer zagotavljanjem ustreznega poslovnega
okolja za mlade, zelenim razvojem ter nadzorom nad internetom. Young BSF je znova ponudil
prostor za kreativne razprave in mreženje udeležencev iz Slovenije in tujine, udeležencem pa
je bil tudi letos zagotovljen dostop do razprav Strateškega foruma Bled.
Forum, ki se je v preteklih letih uveljavil kot ena najvidnejših mednarodnih konferenc na visoki
ravni v naši regiji se uspešno razvija v platformo za poglobljeno strateško razpravo med
voditelji in odločevalci iz javnega in zasebnega sektorja o glavnih izzivih, s katerimi se
srečujeta Evropa in svet v 21. stoletju. Foruma se zaradi aktualnosti vsebin, možnosti
bilateralnih srečanj, vrhunskih razprav in prijetnega okolja udeležuje vse več svetovnih
voditeljev, gospodarstvenikov, predstavnikov akademske sfere, think-tankov, medijev ter
mladih.
Vir: MZZ
Vlada sprejela Prvo poročilo o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem
varovanju državne meje
Vlada RS je sprejela Prvo poročilo o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem
varovanju državne meje ter z njim seznanila Odbor za obrambo in Odbor za notranje zadeve,
javno upravo in lokalno samoupravo Državnega zbora.
Na podlagi 37.a člena Zakona o obrambi (Uradni list Republike Slovenije, št. 103/04 – uradno
prečiščeno besedilo in 95/15) in Sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri
širšem varovanju državne meje (Uradni list Republike Slovenije, št. 14/06) pripadniki
Slovenske vojske skupaj s Policijo pri širšem varovanju državne meje od 24. februarja 2016
dalje lahko izvajajo naslednja pooblastila:
• opozarjajo,
• napotujejo,
• začasno omejujejo gibanje oseb ter
• sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
V času od uveljavitve Sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem
varovanju državne meje je bilo pri izvajanju nalog, pri katerih lahko pripadniki Slovenske vojske
izvajajo omenjena pooblastila, dnevno angažiranih v povprečju 113 pripadnikov Slovenske
vojske, ki so sodelovali v mešanih patruljah s pripadniki Policije.
V dosedanjem delovanju Slovenske vojske je samo v enem primeru prišlo do uporabe
pooblastila, in sicer pooblastila začasne omejitve gibanja oseb. Mešana patrulja je osebo
legitimirala, celoten postopek je vodila Policija, pripadnik Slovenske vojske pa ji je pri tem
delovanju pomagal. O dogodku je bilo, skladno s Sklepom o določitvi pravil delovanja
Slovenske vojske pri podpori Policiji pri širšem varovanju državne meje ter pri varovanju
določenih objektov ali območij z dne 24. februarja 2016 in ukazi za delovanje, ustrezno
poročano tako po liniji vodenja in poveljevanja znotraj Slovenske vojske kot tudi Generalni
policijski upravi.
Vir: MO
Vlada se je seznanila z Informacijo o pristopu oboroženih sil Kraljevine Švedske k
Memorandumu o soglasju glede sodelovanja v pobudi o združevanju in souporabi
zmogljivosti na področju gorskega usposabljanja
V Pobudi o združevanju in souporabi zmogljivosti na področju gorskega usposabljanja, ki je
nastala s podpisom memoranduma leta 2015, trenutno sodelujejo Avstrija kot vodilna država
ter Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Poljska in Slovenija.
Pobudi se s podpisom note o pristopu namerava pridružiti tudi Švedska, podpisati pa jo morajo
tudi preostale udeleženke.
Na predlog Avstrije se je v okviru EU zamisel o združevanju in souporabi zmogljivosti na
področju gorskega usposabljanja uresničila leta 2015, ko so memorandum o pobudi podpisale
Avstrija kot nosilna država ter Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Poljska in
Slovenija.
Vir: MO
Vlada se je seznanila z Informacijo o pristopu Republike Albanije k Memorandumu o
soglasju glede popolnjevanja, financiranja, upravljanja in podpore poveljstva korpusa
Nata za hitro razmeščanje
Republika Albanija se želi pridružiti Memorandumu o soglasju glede popolnjevanja,
financiranja, upravljanja in podpore poveljstva korpusa Nata za hitro razmeščanje – Italija (HQ
NRDC-IT). Pridružitev nove udeleženke navedenega memoranduma morajo verificirati vse
udeleženke memoranduma. Republika Slovenija je že podpisnica memoranduma, s podpisom
note o pristopu Republike Albanije k memorandumu pa soglaša glede pristopa Republike
Albanije k memorandumu.
Večnacionalno premestljivo korpusno poveljstvo Natovih kopenskih reakcijskih sil v visoki
stopnji pripravljenosti (Nato Rapid Depoyable Corps Headquarters Italy – HQ NRDC-IT) je eno
izmed petih Natovih premestljivih korpusnih poveljstev kopenskih sil v visoki stopnji
pripravljenosti.
Vir: MO
Vlada se je seznanila z Informacijo o podpisu pisma o nameri glede sodelovanja držav
CEDC ob naravnih in drugih nesrečah
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Pisma o nameri med
Ministrstvom za obrambo in šport Republike Avstrije, Ministrstvom za obrambo Republike
Hrvaške, Ministrstvom za obrambo Madžarske, Ministrstvom za obrambo Slovaške republike
in Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije o uporabi vojaških sredstev ob odzivu na
nesreče in možnosti izboljšanja čezmejnega sodelovanja v okviru Srednjeevropske pobude za
obrambno sodelovanje.
S podpisom pisma o nameri bodo države Srednjeevropske pobude za obrambno sodelovanje
(Central European Defence Cooperation – CEDC), z izjemo Češke, izrazile pripravljenost za
podporo čezmejnemu sodelovanju ob naravnih in drugih nesrečah z uporabo vojaških
sredstev, ki bodo v pomoč civilnim strukturam.
Obenem bodo izrazile voljo za krepitev sodelovanja v tem okviru, in sicer skladno z veljavno
nacionalno in mednarodno pravno ureditvijo s področja naravnih in drugih nesreč.
Vir: MO
Vlada se je seznanila z informacijo glede dogovora za izvedbo vaje Saber Junction 2016
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Dogovora o podpori
usposabljanju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Kopensko vojsko
Združenih držav Amerike za Evropo za vajo Saber Junction 2016 na vadišču Hohenfels v
Zvezni republiki Nemčiji.
Dogovor o podpori usposabljanju ureja pravne, finančne in logistične vidike vaje, opredeljuje
odgovornost obeh udeležencev in splošna načela vaje. Z dogovorom o podpori usposabljanju
so določeni standard, vrsta, raven in metoda podpore, ki jo sprejemna sila med vajo nudi
gostujoči sili.
Vir: MO
Vlada se je seznanila z Rednim mesečnim poročilom Vladne projektne pisarne
Vlada RS se je seznanila z Rednim mesečnim poročilom Vladne projektne pisarne o stanju
Vladnih strateških razvojnih projektov za mesec februar 2016 kot sledi:
Trenutni nabor Vladnih strateških razvojnih projektov sestavljajo naslednji projekti:
nosilno
oznaka
naslov
ministrstvo
P
1
MzI
P
2
MJU
P
P
P
P
P
P
P
P
P
3
4
5
6.1.
6.2.
6.3.
6.4.
7
8
MF
P
9
MGRT
P 10
MGRT
MJU
MF
MDDSZ
Celovita prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti (trajnostna
gradnja)
Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev centralnega
sistema javnega naročanja
Zelena proračunska in davčna reforma
Reorganizacija informatike v državni upravi
Uvedba davčnih blagajn in dosledno plačevanje socialnih obveznosti
VEM v okviru Centrov za socialno delo
MOP
VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij
MGRT
VEM za poslovne subjekte in za pomoč podjetjem v tujini
MIZŠ
VEM za mlade
MORS
Sistem kriznega upravljanja in vodenja
MF
Sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja
Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in
ekonomske demokracije
Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev
Projekte P1, P6.1, P7, P8 in P10 nosilci izvajajo v skladu s terminskim načrtom in načrtom
financiranja.
POSEBNOSTI:
P2: Zaradi pritožbe na razpisno dokumentacijo in izvajanje revizijskega postopka je izvedba
projekta prekinjena predvidoma za cca 2 meseca. V zagonskem elaboratu je bila predvidena
terminska rezerva in planirani termin zaključka projekta še ni ogrožen.
P3: Projekt je v fazi priprave zagonskega elaborata.
P4: Gre za program osmih projektov, od katerih so trije, vključno s »Prenovo jedra HKOM« že
zaključeni, ostali pa so v izvajanju. Zaradi nepopolne izvedbe nalog za potrebne
prerazporeditve kadrov v letu 2015 oziroma v prvi fazi projekta »Konsolidacija kadrov«, vodja
projekta poroča o nastajanju resnih problemov pri realizaciji vseh ostalih projektov, ki so v
fazah izvedb ter o možnosti preraščanja v zastoje z nevarnostjo prekoračitve terminskih planov
njihovih zaključkov.
P5: Projekt je uspešno zaključen. Posredovano je Zaključno poročilo.
P6.2: Izvedba projekta je še v predvidenih časovnih okvirih, vendar se operativni terminski plan
spreminja zaradi podaljševanja predvidenega časa za izvedbo postopkov usklajevanja
predloga sprememb Zakona o graditvi objektov. Vodstvo projekta je prejelo nepričakovano
veliko število strokovnih pripomb.
P6.3: Projekt je v fazi potrjevanja želenega končnega stanja, čemur bo sledila priprava
Zagonskega elaborata. Zaradi menjave vodje projekta je sprejemanje odločitve prolongirano
za mesec dni in naj bi bilo izvedeno v začetku meseca aprila 2016.
P6.4: Projekt je v zaključni fazi priprave Zagonskega elaborata. Pri določanju strategije
izvedbe je bilo ugotovljeno, da je projekt mogoče bolj učinkovito ter z bistveno večjimi rezultati
izpeljati s povezovanjem zaključnih faz s projektom »e-Uprava3«. Priprava Zagonskega
elaborata le-tega bo zaključena v začetku aprila 2016.
P9: Kljub temu, da je projekt že v fazi izvedbe, se je vodstvo zaradi zahtevnosti, kompleksnosti
in obsega problematike odločilo za vzporedno revizijo aktualnih planov ter pripravo
natančnejšega Zagonskega elaborata, pri čemer kontinuiteta izvajanja nalog po prvotnem
planu ne bo ogrožena.
Vir: KPV
Vlada izdala odločbo o predčasni razrešitvi članice sveta Javne agencije Republike
Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Vlada RS je na današnji seji izdala odločbo o predčasni razrešitvi Nežke Petek z mesta članice
sveta Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Nežka Petek je 24. 6. 2015 predsedniku sveta JAZMP posredovala odstopno izjavo z mesta
članice sveta JAZMP. Kot razlog za odstop je navedla osebne razloge.
V 16. členu Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije (Sklep) je določeno, da
člana sveta JAZMP predčasno razreši Vlada Republike Slovenije, 1. če to sam zahteva, 2. če
ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, 3. če mu je odvzeta opravilna sposobnost ali postane
zdravstveno nesposoben za opravljanje dela, 4. če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi,
določenimi v zakonu, aktu o ustanovitvi ali splošnih aktih agencije oziroma jih opravlja
nevestno ali nestrokovno. Zakon o javnih agencijah (ZJA) pa v 23. členu poleg navedenih
razlogov, kot razlog za razrešitev navaja še ravnanje v nasprotju z obveznostmi iz 16. člena
ZJA.
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZJA se člana sveta predčasno razreši z upravno
odločbo ustanovitelja.
Gleda na to, da je Nežka Petek podala odstopno izjavo, je izpolnjen razlog za razrešitev, zato
se jo v skladu s prvo alinejo 16. člena Sklepa in prvega odstavka 23. člena v povezavi s 24.
členom ZJA predčasno razreši z mesta članice sveta JAZMP.
Vir: MZ
Vlada imenovala mag. Tomaža Lovrenčiča za vršilca dolžnosti generalnega direktorja
Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve
Vlada RS je sprejela sklep, da se mag. Tomaž Lovrenčič, rojen 27. 12. 1969, z dnem 1. 4.
2016 imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in
varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega
direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.
Mag. Tomaž Lovrenčič je bil z odločbo Vlade Republike Slovenije z dne 23. 9. 2015 s 1. 10.
2015 imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in
varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega
direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.
Imenovanje za vršilca dolžnosti na podlagi naveden odločbe izteče 31. 3. 2016.
Minister za zunanje zadeve je dne 30. 9. 2015 podal predlog, s katerim je Uradniškemu svetu
predlagal izvedbo posebnega javnega natečaja za zasedbo položaja generalnega direktorja
Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve. Po
končanem natečajnem postopku je Uradniški svet predložil ministru seznam kandidatov, ki so
bili po njegovi oceni glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj. Minister se je
odločil, da Uradniškemu svetu predlaga ponovitev postopka javnega natečaja.
Minister za zunanje zadeve je na podlagi navedenega dne 16. 3. 2016 podal predlog, da se
mag. Tomaža Lovrenčiča ponovno imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja
Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer
do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem javnem natečajnem postopku, vendar
največ za dobo šestih mesecev.
Mag. Tomaž Lovrenčič izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti na
navedenem položaju. Imenovani ima ustrezno izobrazbo ter 19 let delovnih izkušenj. Dosegel
je naziv veleposlanik.
Mag. Tomaž Lovrenčič je po izobrazbi magister diplomacije in ter ima 19 let delovnih izkušenj
na področju zunanjih zadev. V Ministrstvu za zunanje zadeve je dosegel naziv veleposlanik. V
Ministrstvu za zunanje zadeve je med drugim opravljal delo v Sektorju za Evropo in Severno
Ameriko (od 1995 do 1996). Od 1996 do 1999 je opravljal delo svetovalca za mednarodne
odnose v kabinetu predsednika Vlade RS, leta 1999 je bil namestnik direktorja SOVE, od leta
2000 do leta 2002 pa direktor SOVE. Od leta 2002 do leta 2006 je bil veleposlanik Republike
Slovenije v Madridu. Od leta 2006 do leta 2009 je bil namestnik direktorja Satelitskega centra
Evropske unije, od leta 2010 do leta 2014 pa direktor. Od septembra 2015 je opravljal delo
veleposlanika v Sektorju za Afriko, Bližnji Vzhod, Azijo in Oceanijo. Imenovani tekoče govori
angleški, francoski, španski, nemški in hrvaški jezik. Od oktobra 2015 opravlja delo vršilca
dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko.
Vir: MZZ
Vlada imenovala mag. Davida Brozino za generalnega direktorja Direktorata za zadeve
Evropske unije v Ministrstvu za zunanje zadeve
Vlada RS je sprejela sklep, da se mag. David Brozina, rojen 17. 12. 1969, z dnem 1. 4. 2016
imenuje za generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske unije v Ministrstvu za
zunanje zadeve za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Minister za zunanje zadeve je dne 30. 9. 2015 podal predlog, s katerim je Uradniškemu svetu
predlagal izvedbo posebnega javnega natečaja za zasedbo položaja generalnega direktorja
Direktorata za zadeve Evropske unije v Ministrstvu za zunanje zadeve. Javni natečaj je bil
objavljen dne 11. 1. 2016. Minister za zunanje zadeve je dne 16. 9. 2015 podal tudi predlog,
da se mag. David Brozina imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za
zadeve Evropske unije v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega
direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.
Posebna natečajna komisija je na svoji seji dne 7. 3. 2016 izvedla postopek ugotavljanja
strokovne usposobljenosti in primernosti kandidata za položaj generalnega direktorja
Direktorata za zadeve Evropske unije v Ministrstvu za zunanje zadeve in na podlagi
standardov strokovne usposobljenosti in primernosti ugotovila, da je mag. David Brozina
primeren kandidat za ta položaj.
David Brozina je po izobrazbi univerzitetni diplomirani filozof in italijanist ter magister znanosti,
Ima 17 let delovnih izkušenj na področju zunanjih zadev. V Ministrstvu za zunanje zadeve je
dosegel naziv pooblaščenega ministra. Od maja 1997 do septembra 1998 je opravljal delo na
Ministrstvu za šolstvo in šport, od septembra 1999 do novembra 2002 v Službi Vlade RS za
evropske zadeve. Od novembra 2002 do decembra 2005 je opravljal delo na Stalnem
predstavništvu RS pri EU v Bruslju, od januarja 2006 do maja 2007 pa na Evropski komisiji –
Direktoratu za pravosodje in notranje zadeve. Od junija 2007 do novembra 2008 je opravljal
naloge vodje kabineta ministra za notranje zadeve. V Ministrstvu za zunanje zadeve je med
drugim opravljal delo na Veleposlaništvu RS v Pragi (od decembra 2008 do junija 2009), vodje
oddelka za Evropsko unijo v Ministrstvu za zunanje zadeve (od julija 2009 do avgusta 2011),
namestnika veleposlanika na Veleposlaništvu RS v Sarajevu (od septembra 2011 do julija
2015). Od avgusta 2015 do oktobra 2015 je opravljal delo namestnika generalnega direktorja
Direktorata za bilateralo in evropske zadeve, od oktobra 2015 pa opravlja delo vršilca dolžnosti
generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske unije. Imenovani tekoče govori
angleški, francoski in italijanski jezik.
Vir: MZZ
Vlada imenovala Sanjo Štiglic za generalno direktorico Direktorata za multilateralo,
razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve
Vlada RS je sprejela sklep, da se Sanja Štiglic, rojena 10. 3. 1970, z dnem 1. 4. 2016 imenuje
za generalno direktorico Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno
pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Minister za zunanje zadeve je dne 30. 9. 2015 podal predlog, s katerim je Uradniškemu svetu
predlagal izvedbo posebnega javnega natečaja za zasedbo položaja generalnega direktorja
Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za
zunanje zadeve. Javni natečaj je bil objavljen dne 11. 1. 2016. Minister za zunanje zadeve je
dne 16. 9. 2015 podal tudi predlog, da se Sanja Štiglic imenuje za vršilko dolžnosti generalne
direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v
Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem
natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.
Posebna natečajna komisija je na svoji seji dne 2. 3. 2016 izvedla postopek ugotavljanja
strokovne usposobljenosti in primernosti kandidata za položaj generalnega direktorja
Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za
zunanje zadeve in na podlagi standardov strokovne usposobljenosti in primernosti ugotovila,
da je Sanja Štiglic primerna kandidatka za ta položaj.
Sanja Štiglic je po izobrazbi univerzitetno diplomirana pravnica. V Ministrstvu za zunanje
zadeve ima 19 let delovnih izkušenj, dosegla je naziv veleposlanice I. V Ministrstvu za zunanje
zadeve je med drugim opravljala delo svetovalke v kabinetu ministra za zunanje zadeve (od
1996 do 1997), v Stalnem predstavništvu RS pri OZN v New Yorku (od 1997 do 2002), vodje
kabineta ministra za zunanje zadeve (od 2003 do 2004) in vodje Sektorja za odnose z
državami zahodne, severne in srednje Evrope (od 2005 do 2006). V letih 2007 do 2012 je
Sanja Štiglic opravlja delo veleposlanice in stalne predstavnice Republike Slovenije pri OZN v
New Yorku. Od julija 2013 do septembra 2014 je opravljala delo vodje Sektorja za
mednarodne organizacije v Ministrstvu za zunanje zadeve, od oktobra 2014 do oktobra 2015
pa je bila imenovana za generalno direktorico Direktorata za globalne zadeve in politično
multilateralo. Od oktobra 2015 opravljala delo vršilke dolžnosti generalne direktorice
Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo. Imenovana tekoče
govori angleški, nemški, španski in srbski oziroma hrvaški jezik.
Vir: MZZ
Vlada imenovala dr. Roberta Kokalja za generalnega direktorja Direktorata za
gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve
Vlada RS je sprejela sklep, da se dr. Robert Kokalj, rojen 10. 3. 1968, z dnem 1. 4. 2016
imenuje za generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v
Ministrstvu za zunanje zadeve za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Minister za zunanje zadeve je dne 30. 9. 2015 podal predlog, s katerim je Uradniškemu svetu
predlagal izvedbo posebnega javnega natečaja za zasedbo položaja generalnega direktorja
Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve. Javni
natečaj je bil objavljen dne 11. 1. 2016. Minister za zunanje zadeve je dne 16. 9. 2015 podal
tudi predlog, da se dr. Robert Kokalj imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja
Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do
imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za
dobo šestih mesecev.
Posebna natečajna komisija je na svoji seji dne 11. 2. 2016 izvedla postopek ugotavljanja
strokovne usposobljenosti in primernosti kandidata za položaj generalnega direktorja
Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve in na podlagi
standardov strokovne usposobljenosti in primernosti ugotovila, da je dr. Robert Kokalj primeren
kandidat za ta položaj.
Robert Kokalj je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist in doktor znanosti ter ima 20
let delovnih izkušenj na področju zunanjih zadev. V Ministrstvu za zunanje zadeve je dosegel
naziv veleposlanika. V Ministrstvu za zunanje zadeve je med drugim opravljal delo začasnega
odpravnika poslov na Veleposlaništvu RS v Slovaški republiki (od 1999 do 2003), deloval v
projektni skupini za predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (od 2003 do
2005), vodil Sektor za gospodarsko diplomacijo (od 2005 do 2010). V letih 2010 do 2014 je bil
dr. Robert Kokalj veleposlanik RS v Arabski republiki Egipt in Arabski ligi, ter nerezidenčni
veleposlanik RS v Hašemitski kraljevini Jordaniji, Državi Katar, Kraljevini Saudski Arabiji,
Združenih arabskih emiratih, Državi Kuvajt in Sultanatu Oman. Od avgusta 2014 do oktobra
2014 je opravljal delo vodje Sektorja za Afriko, Bližnji Vzhod, Azijo in Oceanijo. Od oktobra
2015 opravlja delo vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno
diplomacijo. Imenovani tekoče govori angleški, nemški, ruski, slovaški oziroma češki in srbski
oziroma hrvaški jezik.
Vir: MZZ
Razrešitev in imenovanje nadomestnega člana Sveta RS za študentska vprašanja
Vlada RS je na podlagi predloga Študentskega sveta Univerze v Ljubljani na današnji seji
sprejela sklep o razrešitvi člana in imenovanju nadomestnega člana Sveta Republike Slovenije
za študentska vprašanja. Vlada je razrešila Miho Rajha in namesto njega imenovala Jana
Kukovca.
Svet Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja je strokovno in posvetovalno telo
Vlade Republike Slovenije, ki zanjo opravlja strokovne naloge in ji nudi pomoč pri odločanju o
zadevah s področja študentske problematike. Sestavlja ga 20 članov. V njem so predstavniki
različnih ministrstev, svetov vseh 4 univerz ter predstavniki Študentske organizacije Slovenije.
Vir: MIZŠ
Razrešitev in imenovanje nadomestne članice v Svetu NAKVIS
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o imenovanju nadomestne članice, predstavnice
ustanovitelja v Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu
(NAKVIS) in sicer do 12. 6. 2019 in razrešitvi dosedanje članice, predstavnice ustanovitelja v
Svetu Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Na podlagi Zakona o visokem šolstvu in Sklepa o ustanovitvi Nacionalne agencije Republike
Slovenije za kakovost v visokem šolstvu se člana sveta agencije predčasno razreši, če se ne
udeleži petih sej sveta agencije. NAKVIS je poslal predlog z dne 21. 5. 2015 za predčasno
razrešitev dosedanje članice, predstavnice ustanovitelja dr. Karmen Kern Pipan, saj se ni
udeleževala sej sveta agencije. Glede na to, da je član sveta agencije razrešen z imenovanjem
novega člana sveta, vlada kot članico sveta agencije, predstavnico ustanovitelja, do poteka
mandata sveta agencije in sicer do 12. 6. 2019 imenuje red. prof. dr. Moniko Kalin Golob.
Nova članica sveta agencije, predstavnica ustanovitelja je bila izbrana na podlagi javnega
poziva z dne 25. 1. 2016 in izpolnjuje vse pogoje po Zakonu o visokem šolstvu za zasedbo
funkcije članice agencije in ima bogate izkušnje, tudi vodstvene. Nova članica sveta agencije
izkazuje svojo strokovno usposobljenost v okviru svojega področja delovanja, podkrepljenega
z objavljenimi znanstvenimi (referenčnimi) deli v Sloveniji in v tujini, v katerih se osredotoča
tako na zagotavljanje kakovosti visokošolskega sistema (na primeru rabe nacionalnega jezika
in kulture v visokem šolstvu), raziskuje spremljanje napredka uvajanja študijskih bolonjskih
programov ter med drugim analizira tudi rezultate bolonjskega procesa.
Vlada meni, da bo red. prof. dr. Monika Kalin Golob s svojimi dosedanjimi izkušnjami, kot
nadomestna članica sveta agencije, zelo prispevala k delu sveta agencije, k soustvarjanju
razvoja politike visokega šolstva na področju kakovosti ter k vzpodbujanju kakovosti
transnacionalnega izobraževanja, kot tudi k utrjevanju kulture kakovosti visokega šolstva.
Vir: MIZŠ
Razrešitev Jožeta Kreševiča kot člana Sveta Agencije za komunikacijska omrežja in
storitve RS
Vlada RS je na današnji seji na predlog Sveta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve
Republike Slovenije (v nadaljevanju: Svet agencije) razrešila Jožeta Kreševiča kot člana Sveta
Agencije.
Jože Kreševič je bil s Sklepom Vlade Republike Slovenije dne 18. 12. 2013 imenovan za člana
Sveta Agencije, za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Gospod Kreševič je
podal odstopno izjavo z dne 21. 12. 2015. Svet agencije je dne 29. 12. 2015 na Vlado
Republike Slovenije naslovil pobudo za predčasno razrešitev člana Sveta agencije.
Na podlagi odstopne izjave in obrazloženega predloga Sveta agencije je tako Vlada RS
razrešila Jožeta Kreševiča kot člana Sveta agencije.
Vir: MIZŠ
Vlada dala soglasje k imenovanju doc. dr. Matjaža Godca za direktorja Inštituta za
kovinske materiale in tehnologije
Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k imenovanju doc. dr. Matjaža Godca za direktorja
Inštituta za kovinske materiale in tehnologije za mandatno dobo petih let, za obdobje od
20.5.2016 do 19.5.2021.
Upravni odbor Inštituta se je seznanil s poročilom komisije za pregled prispelih vlog na razpis
za direktorja Inštituta ter na podlagi izpolnjevanja razpisnih pogojev in predstavitve vizije dela,
soglasno potrdil primernost navedenega kandidata. Dr. Godec je doktor metalurgije in je tudi
dosedanji direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije, in sicer od leta 2011. Od takrat
je tudi vodja Odseka fiziko in kemijo površin na inštitutu. Je tudi vodja Laboratorija za
metalografijo na inštitutu.
Vir: MIZŠ
Vlada imenovala strokovno komisijo za imenovanje članov nadzornega sveta družbe
Slovenski državni gozdovi
Vlada RS je v strokovno komisijo za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Slovenski
državni gozdovi imenovala naslednje člane: Božidarja Peteha, Marjana Podgorška, Franca
Florjančiča, Jožeta Prikeržnika in mag. Janeza Zafrana,
Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije določa, da Vlada RS imenuje
strokovno komisijo za imenovanje članov nadzornega sveta.
Strokovna komisija mora biti sestavljena iz strokovnjakov z izkušnjami iz delovanja nadzornih
svetov, upravljanja kadrovskih virov in korporativnega upravljanja ter poznavanja področja
gozdarstva in lesarstva.
Vsi predlagani kandidati so strokovnjaki za posamezna področja, kot jih predvideva Zakon o
gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije.
Strokovna komisija pripravi merila za ocenjevanje strokovnega znanja, izkušenj in veščin,
potrebnih za kakovostno opravljanje funkcije člana nadzornega sveta ter izvede vse postopke,
ki so opredeljeni v Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS.
Vir: MKGP
Vlada imenovala prof. dr. Janeza Kranjca za člana sveta javnega zavoda Narodni muzej
Slovenije
Vlada RS je na današnji seji za člana sveta javnega zavoda Narodni muzej Slovenije
imenovala prof. dr. Janeza Kranjca, hkrati pa na njeno željo razrešila dosedanjo članico sveta
prof. dr. Katjo Šugman Stubbs.
Vir: MK
Imenovanje v. d. direktorja Javnega zavoda TNP
Vlada RS je izdala odločbo o imenovanju dr. Bogomila Breznika (dosedanjega vršilca
dolžnosti) za v. d. direktorja Javnega zavoda Triglavski narodni park, z dnem 1. 4. 2016, in
sicer do imenovanja direktorja, vendar najdlje za tri mesece, to je do 30. 6. 2016.
Ministrstvo za okolje in prostor je 18. 2. 2016 objavilo razpis za prosto delovno mesto direktorja
JZ TNP. Postopek še ni zaključen, oz. kandidat ni bil izbran. Sedanjemu v. d. direktorja
mandat poteče 2. 4. 2016.
Vir: MOP
Vlada potrdila kandidatki za UO Evropskega inštituta za enakost spolov
Vlada RS Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije predlaga mag. Marušo Gortnar,
vodjo Sektorja za enake možnosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, kot kandidatko za članico Upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov
in Jasno Jeram, podsekretarko v Sektorju za enake možnosti na Ministrstvu za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti, kot kandidatko za nadomestno članico Upravnega odbora
Evropskega inštituta za enakost spolov.
Upravnemu odboru Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni 31. maja 2016
poteče mandat. V skladu z določbami Uredbe 1922/2006/ES je Republika Slovenija med 18
državami članicami, ki so upravičene do članstva v novem triletnem mandatu upravnega
odbora Evropskega inštituta za enakost spolov. Generalni sekretariat Sveta Evropske unije je
pozval države članice, da predložijo kandidatko oziroma kandidata za članico oziroma člana
upravnega odbora inštituta ter kandidatko oziroma kandidata za namestnika oziroma
namestnico.
Članice oziroma člani upravnega odbora inštituta morajo biti osebe z visoko stopnjo
kompetentnosti in širokim naborom relevantnega in multidisciplinarnega strokovnega znanja
na področju enakosti spolov.
Vir: MDDSZ
Vlada soglaša s sklenitvijo neposredne pogodbe o oddaji v najem nepremičnine –
Interni klub Drama
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep s katerim soglaša s sklenitvijo pogodbe o oddaji v
najem internega kluba Drama za obdobje od 1. 4. 2016 do 31. 3. 2017, ki obsega lokal v kleti
in pomožni prostor za pripravo in shrambo hrane in pijače v stavbi Slovenskega narodnega
gledališča Drama Ljubljana.
Vir: MK
Vlada imenovala mag. Darijo Štraus Trunk za v. d. direktorja Sklada za financiranje
razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da ne imenuje mag. Darije Štraus Trunk za
direktorico Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja
radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško in zaključi postopek razpisa za prosto
delovno mesto direktorja Sklada z dne 4. 2. 2016.
Vlada je sprejela odločbo o imenovanju mag. Darije Štraus Trunk za vršilko dolžnosti direktorja
Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih
odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, največ za šest mesecev, in sicer od 1. 4. 2016 do 30.
9. 2016.
Vlada je naložila Upravnemu odboru Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne
Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, da ponovno razpiše
prosto delovno mesto direktorja.
Z dnem 31. 3. 2016 se mag. Darji Štraus Trunk, dosedanji direktorici Sklada za financiranje
razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne
elektrarne Krško, izteče mandat. Upravni odbor Sklada je dne 4. 2. 2016 v časopisu Delo in na
Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje objavil prosto delovno mesto
direktorja/direktorice Sklada, za mandat štirih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Upravni
odbor Sklada je predlagal Vladi Republike Slovenije da za direktorico Sklada imenuje mag.
Darijo Štraus Trunk.
Ministrstvo za infrastrukturo je od Inšpektorata za javni sektor prejelo dopis v katerem navaja,
da je Inšpektorat za javni sektor prejel pobudo za nadzor zaradi domnevnih nepravilnosti pri
objavi delovnega mesta direktor Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško
in za odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško.
Računsko sodišče je v Osnutku revizijskega poročila »Zagotavljanje sredstev za razgradnjo
Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne
Krško v obdobju od leta 2010 do 2014« podalo mnenje, iz katerega je razvidno, da je bil Sklad
v letih 2012 - 2014 pri doseganju zahtevanih pogojev poslovanja in zastavljenih ciljev samo
delno uspešen.
Zaradi postopka nadzora, ki je v teku zaradi domnevnih nepravilnosti pri objavi delovnega
mesta direktorja Sklada in razkritij Računskega sodišča, je Vlada sprejela zgoraj naveden
sklep.
Vir: MzI
Vlada imenovala medresorsko delovno skupino za izvajanje Izvedbenega načrta
premestitve in trajne preselitve
Vlada RS je na današnji seji imenovala medresorsko delovno skupino za koordinirano
izvajanje Izvedbenega načrta premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20
oseb iz tretjih držav.
Vlada RS je na seji 10. marca 2016 sprejela Izvedbeni načrt premestitve 567 oseb iz Italije in
Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav. Eden od sprejetih sklepov na seji vlade
nalaga Ministrstvu za notranje zadeve aktivnosti za ustanovitev medresorske delovne skupine
za koordinacijo izvajanja načrta.
V medresorsko delovno skupino se imenujejo: Boštjan Šefic z Ministrstva za notranje zadeve
(vodja), Nina Gregori z Ministrstva za notranje zadeve (namestnica vodje) in člani mag. Tanja
Bogataj z Ministrstva za javno upravo, Martina Vuk z Ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti, dr. Andreja Barle Lakota z Ministrstva za izobraževanje, znanost in
šport, mag. Miloš Bizjak z Ministrstva za obrambo in Lidija Stebernak z Ministrstva za okolje in
prostor.
Naloge medresorske delovne skupine so:
• priprava načrta nastanitvenih zmogljivosti za namestitev oseb, ki bodo v Slovenijo
premeščene in trajno preseljene,
• priprava načrta vključevanja teh oseb na trg dela in zaposlovanja ter v sistem
izobraževanja,
• priprava rešitev za koordinirano izvedbo ostalih ukrepov iz Izvedbenega načrta.
Medresorska delovna skupina zaključi s svojim delom 31. decembra 2017. Ob zaključku vodja
medresorske delovne skupine predloži Vladi RS poročilo o izpolnitvi naloge.
Vir: MNZ
Vlada je ustanovila projektne svete vladnih strateških razvojnih projektov
Vlada RS je z namenom povečevanja učinkovitosti priprave in izvajanja vladnih strateških
razvojnih projektov ustanovila projektne svete, ki jih poleg vodje vladne projektne pisarne
sestavljajo še državni sekretarji nosilnega in sodelujočih ministrstev.
Poleg ostalih sta najpomembnejši nalogi projektnih svetov zagotavljanje kontinuiranega
spremljanja priprav in izvedb projektov ter aktivno reševanje potencialnih zastojev pri izvajanju
projektov na medresorski ravni.
Z ustanovitvijo projektnih svetov vladnih strateških razvojnih projektov preneha delovati Stalna
koordinacijska skupina za spremljanje izvajanja vladnih projektov.
V nadaljevanju sestava projektnih svetov za posamezne projekte:
1.
Projekt 1: Celovita prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti (Energetska
prenova stavb)
− Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
− Mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo (nosilno
ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Peter Pogačar, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti
− Dr. Tomaž Boh, državni sekretar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
− Andrej Špenga, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve
− Mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo
− Darko Stare, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje
− Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo
− Sandra Tušar, dr.med., državni sekretar, Ministrstvo za zdravje
− Lidija Stebernak, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor
− Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo
− Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, Služba vlade za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko
2.
Projekt 2: Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev centralnega
sistema javnega naročanja
− Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
− Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo (nosilno
ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Nina Pirnat, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje
3.
Projekt 3: Zelena proračunska in davčna reforma
Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
Mag. Mateja Vraničar Erman, državna sekretarka, Ministrstvo za finance (nosilno
ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
− Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
− Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano
− Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor
− Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, Služba vlade za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko
−
−
4.
Projekt 4: Reorganizacija informatike v državni upravi
Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo (nosilno
ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Mag. Mateja Vraničar Erman, državna sekretarka, Ministrstvo za finance
− Martina Vuk, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti
− Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
− Mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
5.
Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport
Miha Marenče, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Andrej Špenga, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve
Darko Stare, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje
Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo
Nina Pirnat, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje
Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor
Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, Služba vlade za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko
Projekt 6.1: VEM v okviru Centrov za socialno delo – socialna aktivacija
Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
Martina Vuk, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti (nosilno ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport
− Andrej Špenga, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve
− Nina Pirnat, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje
− Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor
− Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo
− Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
− Mag. Mateja Vraničar Erman, državna sekretarka, Ministrstvo za finance
−
−
6.
Projekt 6.2: VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij
− Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
− Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor (nosilno
ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Mag. Klemen Grebenšek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
− Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano
− Mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo
− Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo
− Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo
7.
Projekt 6.3 : VEM za poslovne subjekte
− Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
− Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
(nosilno ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo
− Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, Služba vlade za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko
8.
Projekt 6.4: VEM za mlade
Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport (nosilno ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Martina Vuk, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti
− Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
− Mag. Klemen Grebenšek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
− Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo
− Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo
− Sandra Tušar, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje
−
−
−
−
Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor
Andrej Špenga, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve
9.
Projekt 7: Sistem kriznega upravljanja in vodenja
− Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
− Mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo (nosilno ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Boštjan Šefic, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve
− Nina Pirnat, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje
− Darja Bavdaž Kuret, državna sekretarka,Ministrstvo za zunanje zadeve
10.
Projekt 9: Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in
ekonomske demokracije
− Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
− Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
(nosilno ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Metod Dragonja, državni sekretar, Ministrstvo za finance
− Peter Pogačar, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti
− Mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
− Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport
− Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano
− Darko Stare, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje
− Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo
− Sandra Tušar, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje
− Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor
− Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo
− Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade
11.
Projekt 10: Prenova reguliranih poklicev in dejavnosti
Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade
Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
(nosilno ministrstvo)
Državni sekretarji sodelujočih ministrstev:
− Peter Pogačar, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti
− Mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
− Miha Marenče, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
− Boštjan Šefic, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve
− Tina Brecelj, državna sekretarka, Ministrstvo za pravosodje
− Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor
−
−
Vir: KPV