z integracijo oblikovanja v poslovne strategije povečujemo vrednost

Z INTEGRACIJO OBLIKOVANJA
V POSLOVNE STRATEGIJE
POVEČUJEMO VREDNOST PODJETIJ
Design je vse. Brez designa ni poslovanja ...
v okolju močne konkurence lahko vsak oblikuje
spodoben izdelek. Ne morejo pa vsi oblikovati
izjemnih izdelkov. Design je diferenciator.
CEO, Pentland brands, plc
Ne vem, če bi mu lahko enostavno postavil
ceno. A če [design] odstranimo iz enačbe,
stvar preprosto ne deluje ... veste, prav
mogoče je, da v resnici predstavlja največji del
vrednosti podjetja.
Director of Finance, Herman Miller
Za oglaševanje svojih izdelkov dobesedno
zapravljamo milijarde, medtem ko je najboljši
način, da pritegnemo pozornost potrošnika,
pravzaprav v čisto začetni fazi, v oblikovanju
stekleničke in etikete.
General Manager, Innovation, Diageo
ANALIZA STANJA V SLOVENIJI
Miha Klinar,
VODJA KOMPETENČNEGA
CENTRA ZA DESIGN
MANAGEMENT
Kljub krizi slovensko poslovno okolje
prepočasi uveljavlja potrebne ukrepe za
prestrukturiranje gospodarstva. Tradicija
doseganja konkurenčnosti le s tehnološkimi
in procesnimi izboljšavami, zakoreninjen
model razvojnih sledilcev in posnemovalcev
ter prevladujoča prodaja preko posrednikov
predstavljajo večini slovenskih podjetij oviro
za pravočasno prepoznavanje stopnje zasičenosti trgov in prilagajanje novim razmeram.
Med leti 2008 in 2012 je slovensko gospodarstvo izgubilo več kot 75.000 delovnih
mest, od tega samo v predelovalni dejavnosti skoraj 35.000. V istem obdobju je
izgubilo tudi 12 % velikih podjetij.
Predvsem tradicionalne panoge nizko in srednje tehnoloških področij ob spremenljivih
napovedih pričakujejo, da se bodo ekonomski trendi postopoma obrnili in bodo zavladale ugodnejše razmere. Vendar temu ne
bo tako. Nasičenost trgov in nizkocenovna
konkurenca izpostavljata potrebo po večji
diferenciaciji izdelkov in storitev in hkrati
večji prepoznavnosti podjetij. Naraščajoča
vloga vseh design področij in učinkovito
upravljanje z designom v podjetjih (design
management) zato predstavljata ključna
strateška dejavnika konkurenčnosti. Strateška usmeritev razvoja na področja, kjer
smo lahko najboljši, opuščanje mentalitete
sledilcev in vzpostavljanje prepoznavnih
in zaželjenih blagovnih znamk so edina
alternativa.
Primeri dobrih praks dokazujejo, da je za
to spremembo potrebna integracija novih
znanj, metodologij in procesov za učinkovitejše prepoznavanje in prilagajanje sodobnim potrebam uporabnikov in kupcev.
Za uspešnejše poslovanje bo zato potrebno
povečati konkurenčnost izdelkov in storitev.
Področja designa (upravljanje z designom design management; metode za povečanje
kreativnosti - design thinking in design
research; produktni, storitveni in design
vizualnih komunikacij ter interakcij in
arhitektura kot kreator dodane vrednosti
nepremičninske infrastrukture podjetja) so
v vseh uspešnih ekonomskih okoljih prepoznana kot zelo pomemben dejavnik konkurenčnosti. Slovenska podjetja nastopajo na
istih trgih, zato brez integracije omenjenih
področij ne bodo uspešna.
Zaradi zapostavljenosti designa in upravljanja z designom (design management)
predstavlja obvladovanje teh področij tisto
priložnost, ki lahko z ustreznimi in učinkovitimi programi prinese hitre pozitivne
spremembe. Te s konkretnimi podatki o rasti prodaje, povečanju dodane vrednosti na
zaposlenega in pridobivanjem novih trgov
lahko že predstavijo nekatera najuspešnejša
slovenska podjetja.
V situaciji, ko morajo podjetja ukrepati,
se design management ponuja kot
preizkušeno orodje uspešnih.
Investicije v R&R in design
Pomembnost vlaganja v design je očitna
tako v visokotehnoloških panogah, ki imajo
visoka vlaganja tudi v R&R, kot v panogah
z relativno nizko stopnjo vlaganj v R&R, kot
sta na primer lesna ali tekstilna industrija.
Pri slednjih je design ključni diferenciator
pri ustvarjanju dodane vrednosti.
10 %
DESIGN > R&R
Prevladujoče
panoge v Sloveniji
TEHNOLOŠKO SREDNJE
ZAHTEVNE PANOGE
TEHNOLOŠKO VISOKO
ZAHTEVNE PANOGE
Letalska industrija
Kemična industrija
Industrija vozil
Elektronika in telekomunikacije
R&
R
Strojegradnja
Proizvodnja materialov in polizdelkov
Predelava gume in plastičnih mas
Kovinskopredelovalna industrija
Založništvo in papirna industrija
Umetna obrt
1%
0,1 %
GN
Tekstilna in obutvena industrija
SI
Prehrambena industrija
=
Pohištvena industrija
DE
CELOTNA VLAGANJA V DESIGN
(% od prodaje)
in farmacija
TEHNOLOŠKO NIZKO
ZAHTEVNE PANOGE
1%
Na področju visoko zahtevnih
tehnoloških panog je design
pomembno orodje
za preoblikovanje
raziskovalno-razvojnih projektov
v sodobne in uporabniku
prilagojene izdelke in storitve.
DESIGN < R&R
10 %
VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ
(% od prodaje)
VIR: DTI ECONOMICS PAPER NO. 15; CREATIVITY, DESIGN AND
BUSINESS PERFORMANCE, BRUCE TETHER, DTI THINK PIECE
(2005) “THE ROLE OF DESIGN IN BUSINESS PERFORMANCE”
CRIC, UNIVERSITY OF MANCHASTER.
VKLJUČEVANJE DESIGN PODROČIJ
V POSLOVNE PROCESE PODJETJA
Raziskave kažejo, da podjetja od položaja sledilcev in improvizatorjev z različnimi pristopi, a po primerljivi poti, napredujejo med razvojno bolj uspešna.
Ključno vlogo predstavlja vključenost design področij. Preglednica kaže ključne stopnje evolucije v načinu obvladovanja design področij in s tem povezane spremembe kulture podjetja.
V lanskoletni številki strokovne revije DMI: review (24.2., Summer 2013) je
objavljen članek o raziskavi procesa vključevanja oblikovalskih projektov
v poslovne procese avstralskih podjetij. Zaradi izoliranosti avstralskega
gospodarskega okolja in relativno nizke fluktuacije managementa je primerjava s stanjem v slovenskih podjetjih povsem na mestu. Graf, ki prikazuje
pomembne evolucijske stopnje pri vključevanju design thinkinga v poslovne
procese podjetij, smo uporabili in ga nadgradili z ukrepi, potrebnimi za hitrejše in manj tvegano vključevanje design področij v podjetja.
Posamezniki ne poznajo/ne cenijo DT
Posamezniki/podjetniki
dojemajo DT kot visoko
tvegano kreativno opravilo
NEGATIVEN ODNOS DO OBLIKOVANJA
Slabe izkušnje. Managerji /
poslovodsvo dojemajo DT
kot manj vredno/izvedljivo.
OBMOČJE NEGATIVNE IZKUŠNJE
VIR: LEANNE SOBEL & LARS GROEGER, THE FUTURE OF DESIGN
THINKING IN AUSTRALIA (DMI REVIEW, SUMMER 2013)
1. ZAVEDANJE O POMENU DESIGNA V PODJETJU
Promocija primerov dobrih praks vključenosti designa v uspešnih podjetjih
predstavlja glavni motiv za spremembo negativnih stališč do vključevanja
designa v poslovne procese lastnega podjetja. Razumevanje vloge designa
za večjo diferenciacijo izdelkov in storitev in posledično večjo prepoznavnost
podjetja na trgu spodbuja management k pozitivnim stališčem do prvega
vključevanja designa v projekte podjetja.
Ukrepi za izboljšanje zavedanja o vlogi designa:
• Promocija razvoja visoko diferenciranih produktov za končne kupce,
ustvarjanje dodane vrednosti na vseh področjih - od razvoja do prodaje
izdelkov in storitev in razvoj lastnih trgov (brez ali s čim manj posredniki);
• S sektorskimi analizami ciljno usmerjanje in prilagajanje promocije design
področij specifičnim panogam gospodarstva;
• V ključevanje programov usposabljanj s področja design managementa
za vodstvene profile v podjetjih v sheme pomoči podjetjem / panogam v
prestrukturiranju;
• Vzpostavitev ambasadorjev designa (vodstveni management izkušenih
podjetij) in njihova povezava s ciljnimi podjetji v prestrukturiranju;
• Sistemska podpora promocije rezultatov različnih design projektov.
2. VKLJUČENOST I. (PRIDOBIVANJE PRVIH IZKUŠENJ)
Pri vključevanju prvih design projektov v poslovne procese podjetij je
pomembna jasna in potrebam podjetij prilagojena informacija o ponudnikih
design storitev in standardih vrednotenja oblikovalskega dela (ceniki). Javno
objavljeni strokovni standardi sodelovanja med podjetjem in oblikovalcem
(delitev odgovornosti v projektu, standardi kakovosti oblikovalskega dela,
način odkupa avtorskih pravic) so informacije, ki podjetju olajšajo prve korake.
Podjetje mora biti pri prvi izkušnji podprto z vsemi informacijami za ustrezen
izbor oblikovalca ali izvedbo razpisa. Te informacije morajo biti javno dostopne
na enem mestu in podprte s svetovanjem.
Za uspešno sodelovanje na drugi strani je treba ponuditi usposabljanja za
oblikovalce in izboljšati njihovo razumevanje poslovnih procesov in potreb
podjetij. Boljše povezovanje z industrijo lahko zagotovijo dodatni programi
izobraževanj s področja design managementa za oblikovalce.
Ukrepi za pomoč pri prvih vključitvah design projektov v podjetje:
• Izvedba enotnega spletnega portala - predstavitev ponudbe oblikovalskega
trga s podatki, prilagojenimi potrebam (prvih) naročnikov;
• Vzpostavitev podpornega okolja svetovalcev (ambasadorjev) za pomoč pri
izvedbi prvih projektov;
• Subvencioniranje prvih vključitev design projektov v podjetja;
• Program izobraževanja oblikovalcev za uspešnejše povezovanje s podjetji.
OVIRA
Se pričnejo zavedati DT
- postanejo radovedni
Razumejo ključne koncepte
- iščejo sodelovanje
NEVTRALEN ODNOS
Sodelova
in usposo
misleci
Prva izkušnja (ali propadla izkušnja)
z oblikovalskim razmišljanjem lahko
narekuje ali bo le-ta sprejet ali izvajan
ponovno
POSAMEZNIK PREVZAME ODGOVORNOST
Sodelova
design m
Vodi k slabim rezultatom in s tem vplivajo
na poslovno zaupanje v uveljavljanju DT
v prihodnosti.
DESIGN PRANJE
DT se izvaja s
ki nimajo izku
2. VKLJUČENOST II. (SISTEMSKA VKLJUČENOST)
Pozitivni rezultati prvih projektov spodbudijo podjetje k procesnem
vključevanju design področij v poslovne procese. Sistemska vključenost
designa v projekte podjejta predstavlja spremembo - nadgradnjo ustaljenih
procesov. Za učinkovito procesno vključitev podjetje postopno vzpostavlja
pogoje na strateških, taktičnih in operativnih nivojih. Izkušnje kažejo, da je
ob pozitivni naravnanosti vodstva potrebno področje vključiti v strateške
dokumente podjetja, zagotoviti ustrezno horizontalna povezanost poslovnih
procesov ter prilagoditi kriterije in odgovornosti projektnega managementa.
Podjetje zato išče nove in usposablja obstoječe zaposlene na različnih
področjih, od splošnih do specifičnih znanj za upravljanje s procesi designa
(design managementa). Podjetje postopoma oblikuje lasten know-how in ga
glede na izkušnje sistemsko nadgrajuje.
Ukrepi za procesno vključenost design področij v podjetje:
• Spodbuditi izmenjavo dobrih praks izkušenih podjetji s procesno
vključenostjo design področij in razvito funkcijo design managementa z manj
izkušenimi podjetji;
• Povezovanje z viri znanj z globalnega trga in prenos v nacionalno
gospodarsko okolje; prevodi ključnih člankov, knjig in metodologij,
organizacija konferenc, vključevanje sodobnih znanj v izobraževalnja
zaposlenih;
• S odelovanje pri vključevanju designa v strategije za povečanje
konkurenčnosti;
• Davčne olajšave za oblikovalske razvojne projekte.
anje z izkušenimi
obljenimi design
anje z neizkušenimi
misleci.
s podjetji/posamezniki,
ušenj.
3. ZAGOTAVLJANJE VIROV
Večja vključenost design področij v podjetju zahteva zagotavljanje novih
ali prerazporejanje obstoječih finančnih virov. Podjetje vlaganje v design
postopno obravnava kot samostojno finančno postavko in razvija lastna
merila uspešnosti in donosnosti naložb. Ob tem se sooča z vprašanji zaščite
avtorske / intelektualne lastnine in prilagajanja poslovnih modelov trženja
diferenciranih izdelkov in storitev. Povečanje investicij in hkrati večja
diferenciacija izdelkov podjetje usmerjata k iskanju novih trgov in ustvarjanju
večje dodane vrednosti (repozicioniranje v kakovostnejše segmente) k
učinkovitejši komunikaciji ter večanju prepoznavnosti lastne blagovne
znamke.
Ukrepi za zagotavljanje virov:
• Skupni nastopi in promocija podjetij z visoko kvalitetnimi izdelki
(gospodarska diplomacija) na mednarodnih trgih, (primer razstave Silent
Revolutions);
• Spodbujanje investicij v design (subvencije, davčne olajšave, znižanje
davčnih stopenj avtorskega dela ...);
• V ključevanje podjetij v mrežo strokovnih združenj s področja design
managementa (Design Managament Institute, Design Managament Europe,
Service Design Network …), prenos metod vrednotenja in upravljanja s
področji oblikovanja v podjetjih (ROI);
Izgrajevanje izkušnje
in ustvarjanje uspešnih
rezultatov
Izmenjava izkušenj in
poučevanje managerjev
Ustvarjanje notranjih
DT zmogljivosti/skupin
managerjev
Organizacijsko učenje razvoj notranjih strateških
zmogljivosti DT.
SISTEMSKA VKLJUČENOST OBLIKOVANJA V PODJETJU
Pridobitev praktičnih
izkušenj in delovnega
znanja.
Ust
ape
4. RAZVOJ DM IN D ZNANJ
Drastične spremembe globalnega trga v zadnjem desetletju generirajo nove
razvojne modele, metodologije in strategije, ki jih podjetje zaradi vključenosti
design področij prepoznava kot priložnosti za zadovoljevanje novih potreb
uporabnikov (UX) na vse bolj dinamičnih in nasičenih trgih. Design thinking,
lean (vitki) razvojni model, revolucija storitvenega oblikovanja za uspešnejšo
integracijo izdelkov in storitev, metodologije za povečanje kreativnosti in
vključenosti designa v konceptualne faze razvoja projektov (design research),
izrabe novih tehnologij (internet of things) ... predstavljajo nove dejavnike
konkurenčnosti podjetja. Podjetje s sistemsko vključenostjo design področij
in inovativno projektno kulturo postopno izboljšuje svojo konkurenčnost
in uspešnost, hkrati opušča mentaliteto sledilcev in postopno izstopa iz
konkurence.
Ukrepi za prenos specifičnih znanj na strani ponudbe in povpraševanja:
• Promocija design managementa kot samostojnega področja v vodstveni
strukturi upravljanja podjetij. Prepoznavanje vloge design managementa v
nadzornih svetih, razvojno raziskovalnih inštitucijah in drugih podpornih in
povezanih okoljih podjetij;
• Hitrejši prenos sodobnih praks in z njimi povezanih metodologij (design
thinking, ...) v izobraževalne programe univerz, poslovnih šol in podjetij;
• Spodbujanje večje nternacionalizacije managementa;
• Sofinanciranje prenosa specifičnih področij znanj za podjetja (Coaching 1:1)
• Programi ciljnega štipendiranja.
5. OBVLADOVANJE / NADGRADNJA PROCESOV
Strateško obvladovanje kreativnih procesov in pozitivne izkušnje preteklih
projektov omogočijo spremembe celotne kulture podjetja. Diferenciacija
izdelkov in storitev in postopno naraščanje prepoznavnosti kakovosti
podjetja oziroma znamke na trgu podjetju omogočata prevzem vodilnega
položaja v segmentu kupcev, kar predstavlja osnovo za ustvarjanje večje
dodane vrednosti. Ta omogoča še ambicioznejši razvoj in krepitev položaja
na trgu. Podjetje pridobljeni položaj ohranja s premišljenim in strateškim
vlaganjem v razvoj novih, še izboljšanih konceptov. Pri tem se podjetje
krepi tudi z zunanjimi viri znanj in kadrov, povezuje se z raziskovalnorazvojnimi inštitucijami in krepi svoj vpliv v vseh pomembnih segmentih
svoje konkurenčnosti. Podjetje raziskovalno-razvojne projekte preoblikuje v
sodobne, uporabnikom prilagojene konkurenčne izdelke in storitve. Design
zato predstavlja osnovo za boljše povezovanje podjetja in omogoča prehod
v tehnološko zahtevnejše panoge ali / in izdelke. Podjetje vzpostavi lastno
strategijo spremljanja tržnih trendov, uporablja foresight analize in je
sposobno ustvarjati nove potrebe kupcev, kar omogoča razvoj produktov, ki
so prvovrstni na svetovnem trgu, kreirajo lastne tržne mreže in vzpostavljajo
dolgoročne konkurenčne prednosti podjetja. Podjetje postopno odstopa od
sledilcev in se pozicionira kot vodilni na trgu.
Ukrepi za spodbujanje podjetij pri doseganju najvišje ravni konkurenčnosti:
• Izvedba nacionalnega programa (design policy) za uveljavljanje področij
design managementa in designa; prehod v model kreativne ekonomije;
• Uveljavljanje modela celostne razvojne strategije; npr. uveljavljanje designa
kot pomembnega člena med R&R institucijami in gospodarstvom;
• Ugotavljanje področij šibkosti v panogah z raziskavami in razvoj programov
in ukrepov za povečanje konkurenčnosti posameznih proizvodnih in
storitvenih panog gospodarstva (ustanovitev nacionalnega design centra).
OBLIKOVALSKO VODENA ORGANIZACIJA
tvarjanje zdravega
etita za DT v podjetjih
Izgradnja skupnega učnega okolja in izgradnja
sposobnosti DT ter pridobivanje strokovnih znanj.
Podjetja postanejo oblikovalsko vodena.
Legenda:
DM = design management
DT = design thinking (oblikovalsko razmišljanje)
D = design
Definicija DM
DM je uporavljanje s področji oblikovanja z namenom povečevanja
konkurenčnosti in vrednosti podjetja.
Design ali oblikovanje?
Design management v slovenščino
prevajamo kot upravljanje z oblikovanjem.
Vendar tudi ta izraz ni popolnoma
ustrezen – pomen angleške besede
design vključuje proces načrtovanja,
medtem ko ima slovenska beseda
oblikovanje predvsem prizvok dajanja
(končne) oblike. Zato tako v besedilih
uporabljamo angleška izraza design in
design management.
KCDM
Kompetenčni center za design
management
Kamniška 49, Ljubljana
T +386 1 239 64 70
F +386 1 239 64 88
E [email protected]
www.design-management.si
f: /KCDMslovenia
Projektna pisarna:
vodja projekta: Miha Klinar, Gigodesign
vodja administracije:
Tina Mahne, NEC, Cerknica
koordinatorica izobraževanj:
Tadeja Jan, Klin
strokovna svetovalka:
Mojca Mihailovič, Ad Hoc
KCDM v številkah:
• 19 vključenih podjetij
• 460 zaposlenih, vključenih
v usposabljanja
• 2 mednarodni konferenci
o design managementu
Prijatelji in podporniki projekta:
British Council
Gospodarska zbornica Slovenije
Zavod BIG
Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske
Veleposlaništvo Kraljevine Danske
RRA LUR in RCKE
ITA Italian Trade Agency
AmCham
Danica Purg, IEDC
Inštitut za ekonomske raziskave
Sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
Metka Hrovat, Brand Trust
Sara Božanič, Inštitut za
transmedijske umetnosti
Zvonko Belič
Matevž Čelik, MAO
Anja Svetina Nabergoj
Vasja Urh
Saša Kerkoš
PREGLED BESEDIL: IGOR MEDJUGORAC, RDEČI OBLAK
OBLIKOVANJE: TJAŠA NASTRAN
TISK: VOGMAR
NAKLADA: 1200 IZVODOV
»Dobro oblikovanje, ki je slabo upravljano, je slabo oblikovanje.«
Robert Ilovar, kreativni direktor, IlovarStritar
KOMPETENČNI CENTER ZA DESIGN
MANAGEMENT - KCDM
Vir znanj za učinkovito upravljanje
razvoja izdelkov, storitev,
komunikacij in nepremičninske
infrastrukture podjetja.
Kompetenčni center za design management
je bil ustanovljen februarja 2013 in združuje
19 podjetij. Kot edina institucija s področja
design managementa v Sloveniji je prevzel
iniciativo za sistematično uveljavljanje
designa in design managementa v slovenskem gospodarstvu. Z iniciativo povezujemo
ključne dejavnike in organizacije, ki delujejo na področju netehnoloških (kreativnih)
industrij v celostno platformo, ki uveljavlja
sodobne principe poslovanja.
Partnerji KCDM prepoznavamo potrebo po
razširjeni razvojni strategiji, ki vključuje
omenjena področja in ki, ob obvladovanju
tehnoloških inovacij, ustvarja pogoje za
razvoj netehnoloških inovacij, katerih najpomembnejši vir predstavlja obvladovanje
projektov ne le industrijskega temveč tudi
drugih področij oblikovanja: storitev, komunikacij in prostora. Kot stičišče tehnoloških
in tržnih dejavnikov imata design in design
management neposreden vpliv na dolgoročno stabilnost, konkurenčnost in uspešnost.
Poslanstvo
KCDM povezuje ambiciozna podjetja z viri
znanj o design managementu.
KCDM svoje delovanje usmerja v:
• spremljanje, zbiranje in posredovanje
znanj ter dobrih praks s področij design
managementa,
• usposabljanja po izdelanem
kompetenčnem modelu,
• sodelovanje pri uveljavljanju, razvoju
in izvajanju strategij s področij design
managementa.
KOMPETENČNI CENTER ZA DESIGN MANAGEMENT JE BIL USTANOVLJEN V OKVIRU OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ČLOVEŠKIH
VIROV ZA OBDOBJE 2007 DO 2013, 1. RAZVOJNE PRIORITETE »SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA IN PRILAGODLJIVOSTI«, 1.2. PREDNOSTNE
USMERITVE »USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZA KONKURENČNOST IN ZAPOSLJIVOST«. PROJEKT KOMPETENČNEGA CENTRA
ZA DESIGN MANAGEMENT V OBDOBJU OD 1. 2. 2013 DO 31. 7. 2015 DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA, IN SICER IZ EVROPSKEGA
SOCIALNEGA SKLADA.
1
2
STUDIO MODERNA
IN STUDIO MODERNA STORITVE
PREDSEDNIK DRUŽBE IN IZVRŠNI DIREKTOR
Sandi Češko
»Še nikoli doslej niso spremembe
potekale povsod hkrati in še nikoli
lokalna sprememba ni imela tako hitrega
globalnega učinka. Zato je »design
thinking« tako pomemben – vse moramo
premisliti na novo, ustvariti ne samo
nove proizvode in oblike, ampak tudi
nove poslovne povezave, nove koncepte
organizacije in distribucije. Skratka, vse
je podvrženo spremembi in vse kliče po
re-designu.«
LEŽIŠČE DORMEO® AIR LUX
(TEHNOLOGIJA OCTASPRING®)
Skupina Studio Moderna s svojimi izdelki
in storitvami dosega tržišče 316 milijonov
končnih kupcev in tako sodi med vodilna
podjetja za direktni marketing in prodajo
v srednji in vzhodni Evropi. Vertikalna in
integrirana infrastruktura je podjetju omogočila izoblikovanje edinstvenega sistema
razvoja kakovostnih odnosov s kupci preko
številnih sinergijsko povezanih tržnih in
prodajnih poti, od televizijske prodaje,
telemarketinga, lastnih spletnih trgovin,
direktne pošte in katalogov, do mreže
lastnih trgovin ter sodelovanja z vodilnimi
trgovskimi verigami.
V podjetju posebno pozornost posvečamo
kupcem, ki jim ne želimo ponuditi le kvalitetnega, uporabnega in tehnološko dovršenega
izdelka, temveč predvsem zagotoviti najboljšo možno uporabniško izkušnjo, da se bodo
z veseljem in zadovoljstvom vračali.
RIMARKET
Glavni dejavnosti podjetja Rimarket sta
izdelovanje in prodaja lesenih izdelkov. Do
sedaj najbolj prepoznaven izdelek podjetja je
leseni otroški stolček Froc, ki je s svojo prilagodljivo in premišljeno funkcionalnostjo
prepričal mnoge starše ter domače in tuje
strokovne žirije po vsem svetu.
Projekt razvoja stola Froc je plod tesnega
sodelovanja z oblikovalskim studiem. Skozi
ta projekt je podjetje spoznalo, da je v lesni
industriji integracija oblikovanja v procese
nastanka izdelka ključna. Oblikovanje namreč za podjetje predstavlja najpomembnejši element razlikovanja od konkurence in s
tem pogoj za postavljanje lastne cene svojim
izdelkom.
DIREKTOR
Matej Košir
»Zaradi dobre izkušnje z oblikovanjem
smo se odločili tudi za članstvo v
KCDM. To nam pomaga pri boljšem, bolj
celovitem razumevanju in prepoznavanju
potencialov oblikovanja ter nas opremlja
z znanji za njegovo vključevanje v naše
projekte in izdelke.«
ZLOŽLJIVO KOLO BIGFISH
LESENI STOLČEK FROC ZA OTROKE
OD 6 MESECEV DO 10 LET
www.studio-moderna.com
www.froc.si
ADRIA MOBIL
6%
tržni delež
v segmentu
karavaninga
IZVRŠNI DIREKTOR PRODAJE IN TRŽENJA
Matjaž Grm
»Design management je močno vpet v
strategijo našega podjetja. Z njim smo
dvignili prepoznavnost svojih izdelkov
na zahtevnih in zrelih zahodnoevropskih
trgih. Rezultati te diferenciacije se kažejo
v dvigu tržnih deležev in veliko višji
dodani vrednosti podjetja.«
Adria Mobil že 50 let izdeluje in trži vozila za
aktivno preživljanje prostega časa. V okviru
skupine je zaposlenih več kot 1.200 ljudi
na treh lokacijah, izdelki blagovne znamke
Adria pa so prisotni v skupno več kot 25
državah v Evropi, Aziji in Avstraliji.
Blagovna znamka Adria je ena od treh vodilnih blagovnih znamk v segmentu karavaninga, saj ima s 6 % tržnim deležem močan
tržni položaj na vseh osvojenih trgih.
Uspeh podjetja in blagovne znamke zagotavljajo fleksibilnost pri prilagajanju potrebam
kupcev na različnih trgih, močna trgovska
mreža z več kot 400 trgovskimi mesti ter
inovativnost produktnega designa, kar potrjujejo tudi številna priznanja, ki jih prejema
blagovna znamka Adria doma in po svetu.
ISSA
DIREKTOR
Andraž Mihelin
»Design management smo konkretno
uporabili pri razvoju novega modela
Seascape 27, kar se nam je bogato
obrestovalo z dobro prodajo in
nagradami, kot na primer Oblikovanje
leta v Sloveniji in nominacijo za Evropsko
jadrnico leta.«
Issa je mlado podjetje, katerega glavna
značilnost je hitra rast tako prometa kot
števila zaposlenih. Cilj podjetja je vpeljava
nove, modernejše paradigme na svetovni
trg visoko zmogljivih jadrnic in ustvarjanje sodobnejšega, zabavnejšega okolja za
njihove lastnike. Podjetje trenutno izdeluje
modela Seascape 18 in 27 ter načrtuje širitev
v nove velikostne razrede. Zaradi narave
znamke Seascape je implementacija metod
design managementa v vse procese podjetja
ključni element za doseganje ciljev. KCDM je
podjetju omočil stik z novimi orodji iz področja design managementa in ga kvalitetno
povezal z ostalimi partnerji iz kompetenčnega centra.
Oblikovanje je pomemben del strategije
podjetja tako pri razvoju izdelkov kot pri
poslovanju. S pridružitvijo kompetenčnemu
centru želi podjetje povečati zavedanje o
pomembnosti oblikovanja na vseh ravneh
podjetja ter uvesti oblikovalsko kulturo,
obenem pa z ostalimi partnerji deliti izkušnje in dobre prakse.
PROIZVODNJA POČITNIŠKIH
PRIKOLIC V NOVEM MESTU
JADRNICA SEASCAPE 27,
NOMINACIJA ZA EVROPSKO BARKO LETA 2013
www.adria-mobil.com
www.thinkseascape.com
INTRA LIGHTING
IF, Red Dot in
Good Design Award
za svetilo Pipes
PREDSEDNIK DRUŽBE
Marino Furlan
»Design že vse od začetka vključujemo
kot zelo pomemben del vsega, kar
počnemo. Design management je orodje,
s katerim usklajujemo razvoj izdelkov,
storitev in komunikacije podjetja, kar
je pogoj za gradnjo prepoznavnosti
blagovne znamke.«
Intra lighting je ponudnik arhitekturnih
svetil in celovitih svetlobnih rešitev. Več
kot 25 let izkušenj in globalna prisotnost
podjetju omogočata zagotavljanje rešitev za
različne arhitekturne koncepte in tipologije
prostorov.
S svetili, ki so prepoznavna po inovativnosti,
dizajnu, učinkovitosti, kvaliteti in trajnostnemu pristopu, je Intra lighting postala
pomemben igralec na svetovnem trgu
razsvetljave. To potrjujejo najpomembnejša
mednarodna priznanja za dizajn in številne
reference po svetu.
V podjetju design management vidijo kot
priložnost za upravljanje in povezovanje
področij, ki so ključna za uspešen razvoj
podjetja. Od prepoznavnosti blagovne
znamke, razvoja izdelkov in storitev, designa, vodenja procesov, ustvarjanja novih
trendov, razumevanja uporabnikov in kreiranja edinstvenih uporabniških izkušenj.
Partnerstvo v Kompetenčnem centru za
design management Intri lighting omogoča
izmenjavo dobrih praks med partnerji ter
skupno ustvarjanje novih priložnosti.
RDEČI OBLAK
Rdeči oblak je specialist za pisna sporočila
in ponuja celosten obseg storitev pisanja,
uredništva in svetovanja. Podjetje že 14 let
prevzema odgovornost za oblikovanje privlačnih in avtentičnih besedil za domače in
tuje naročnike iz vrst podjetij, državne uprave in nevladnih organizacij. Ena osrednjih
kompetenc podjetja je pisanje strateško pomembnih dokumentov. V slovenski poslovni
praksi namreč pogosto prevzema odgovornost za zapisovanje kakovostnih strateških dokumentov – opredelitev blagovne
znamke, navodil za oblikovanje, strateških
načrtov, person in podobnih. Rdeči oblak v
projektu Kompetenčnega centra za design
management sodeluje z namenom deliti svoje izkušnje iz številnih projektov. Po drugi
strani pa se Rdeči oblak želi tudi učiti od
avtorjev slovenskih in tujih najboljših praks
na tem področju.
DIREKTOR
Igor Medjugorac
»Sodelovanje pri nastanku
Kompetenčnega centra je za nas
izjemna izkušnja. Omogočila nam je
neposredno primerjavo znanj in pristopov
Rdečega oblaka s tistimi v ozadju design
management praks najbolj ambicioznih
LOREM
IPSUM
slovenskih
in tujih podjetij.«
DOLOR SIT AMET
SVETILO PIPES
www.intra-lighting.com
www.rdecioblak.si
SIP
80 %
prometa dosegajo
z izvozom
DIREKTOR RAZISKAV IN RAZVOJA
Sebastjan Bogataj
»Design management je za naše podjetje
bistven, saj nam omogoča sistemsko
vgradnjo področja designa v vse veje
procesov in izgradnjo trdnih temeljev za
doseganje naše vizije v prihodnosti.«
SIP je podjetje s 60-letno tradicijo razvoja
in proizvodnje kmetijske mehanizacije za
košnjo, obračanje, zgrabljanje in spravilo
travinj. Poleg travne linije izdeluje še stroje
za obiranje in siliranje koruze ter trosilnike
hlevskega gnoja. Z 80 % izvoza v 55 držav
po vsem svetu podjetje sodi med vodilne
evropske proizvajalce s širokim spektrom
izdelkov, izdelanih po meri uporabnikov.
Vizija podjetja je postati vodilni evropski
proizvajalec robustne senene mehanizacije,
namenjene profesionalnim izvajalcem, torej
najzahtevnejšim uporabnikom. Za doseganje tega cilja morajo biti izdelki najboljši
na trgu, kar lahko podjetje doseže le s
sistemskim pristopom. S tem namenom kot
ključno orodje uvaja design management.
KUBUS INTERIER
DIREKTOR
Arne Vehovar
»Design management upravlja tudi
prostorsko pojavnost podjetja, ki
je pomemben segment celostne
podobe, ter skrbi za dobro delovno
okolje, ki pomembno vpliva na
ustvarjalnost in medsebojne
odnose.«
Podjetje se ukvarja s prodajo pohištva,
oblikovanjem in arhitekturo. Od leta
1996 je na slovenskem trgu sinonim
za dobro oblikovanje, kakovost in
prvovrstne storitve. Z raznovrstnimi
znanji in dejavnostmi strankam nudijo
celostne prostorske in oblikovalske
storitve in svetujejo pri razvoju prostorskih standardov podjetij. S kupci in
naročniki vzpostavljajo oseben odnos
ter hkrati širijo kulturo oblikovanja z
razstavami in dogodki.
Zadnji projekt podjetja je lastna blagovna znamke svetil iz furnirja, sodelovanje v KCDM pa prinaša nova znanja, ki
jih bodo pri tem potrebovali.
Prvi korak v to smer je priključitev KCDM.
S tem je podjetje doseglo prvi preboj k sistemski ureditvi področja designa ter dobilo
dostop do sodobnih pristopov, izobraževanj in sistemskih rešitev vodilnih na tem
področju. S povezovanjem in komunikacijo z
drugimi partnerskimi podjetji SIP pridobiva tudi vpogled v njihove uveljavljene in
delujoče pristope.
ČELNA DISKASTA KOSILNICA
SVETILO IZ FURNIRJA
www.sip.si
www.kubus-interier.si
DIREKTOR
Uroš Petrič
»Le nenehno izobraževanje in sledenje
novostim na vseh področjih omogočata
razvoj in napredek podjetja in
zaposlenih.«
PETRIČ
NEC, CERKNICA
Red Dot 2010
za mestno pohištvo
Sitty
NEC, Cerknica je neprofitni zasebni zavod,
ustanovljen leta 1995. Deluje kot kompetenčni center za podjetništvo, izobraževanje,
trajnostni razvoj in razvoj podeželja.
Podjetje Petrič je že več kot 20 let prepoznaven dobavitelj cestne opreme. Njihove
jeklene varnostne, protihrupne ter protivetrne ograje in prometni znaki zaznamujejo številne poti v Sloveniji, mnoge pa tudi na
Hrvaškem.
Bogate izkušnje z obdelavo kovin v zadnjem
času povezujejo z industrijskim oblikovanjem in tako svoj asortiment širijo tudi
na druge izdelke. Med novimi produkti
prednjačijo gabioni (košare, napolnjene s
kamenjem) ter funkcionalna in estetsko
dovršena urbana oprema. Med slednjimi
izstopa preklopni sedež Sitty, ki je leta 2010
prejel nagrado Red Dot. Najnovejši razvojni
projekt podjetja so lastni kotli za centralno
kurjavo in z odličnim izkoristkom ekološko
neoporečnega goriva.
Podjetje prihodnost svoje panoge vidi v
povezovanju tehnološkega znanja in dobrih
proizvodnih praks z vrhunskim oblikovanjem. V tem smislu podjetje sodelovanje v
KCDM prepoznava kot priložnost za pridobivanje izkušenj in znanj s področja razvoja
in trženja v tujini, še posebej na zahtevnih
zahodnih trgih.
Center je specializiran za celovite rešitve
na področju pridobivanja slovenskih in
evropskih nepovratnih sredstev, vse od faze
iskanja ustreznega javnega razpisa, priprave
projektne dokumentacije in vodenja projektne pisarne. NEC, Cerknica je nosilec
certifikata za projektno vodenje (IPMA).
NEC, Cerknica razume design management
kot ključ za doseganje izjemnega preboja
pri tehnoloških in netehnoloških inovacijah, kar s pridom uporablja pri svojem
vsakdanjem delu, to znanje pa želi posredovati tudi svojim naročnikom.
NEC, Cerknica v projektu Kompetenčni
center za design management sodeluje kot
vodja projektne pisarne.
VODJA PROJEKTNE PISARNE
Tina Mahne
''Design management podjetjem
omogoča, da z malimi spremembami
v poslovnih procesih, mišljenju in
delovanju vseh zaposlenih dosežejo
velike premike: diferenciacijo, višjo
dodano vrednost in rast.''
ZAŠČITNA STENA
WALLRUN
www.petric.si
www.nec-cerknica.si
KONSTRUKCIJE SCHWARZMANN
BOJA
Boja Mitja Bobnar kot samostojni podjetnik
že vrsto let, samostojno ali v sodelovanju z
oblikovalci, uporablja design kot orodje za
povečanje prepoznavnosti podjetij. Pridobljene izkušnje trenutno implementira tudi
v razvoj lastne blagovne znamke izdelkov
iz lesa.
KOMERCIALNI DIREKTOR
Jožef Schwarzmann
»Design management razumemo kot
proces in ne enkraten dogodek. Design
management ni več cilj, postal je orodje
za preoblikovanje vsega, kar v podjetju
potrebuje spremembe. Iz te perspektive
zdaj ocenjujemo naše izdelke, postopke
in odnose ter jih pretvarjamo v svoje
konkurenčne prednosti.«
Podjetje Konstrukcije Schwarzmann se je
razvilo iz družinskega podjetja za proizvodnjo rastlinjakov.
S pričetkom proizvodnje konstrukcij za
praktično vse gospodarske dejavnosti je
podjetje najprej doživelo širitev, nato pa še
izpeljalo notranjo organizacijo in spremenilo svojo zunanjo podobo. Glavni izdelki
podjetja so danes industrijski šotori.
Poleg Slovenije podjetje nastopa na zahtevnih trgih zahodne Evrope (Avstrija, Švica,
Francija, Nemčija, Velika Britanija), del
projektov pa podjetje realizira še na bolj oddaljenih trgih (Brazilija, Indonezija, Avstralija). Uporaba kakovostnih materialov, hitra
oziroma natančna proizvodnja in montaža
ter celovit pristop pri obravnavi kupcev so
podjetju pomagali zavzeti vodilna mesta na
vseh trgih, kjer intenzivno nastopa.
Mitja Bobnar
»Sodelovanje v kompetenčnem centru
mi je pomembno zaznamovalo razvojni
proces izdelkov, ki jih nameravam
plasirati na trg in ga hkrati upočasnilo.
Tehten premislek o tem, kdo smo, kaj smo
in kaj bi želeli postati, je namreč ključen
predpogoj za uspeh vsake nove tržne
znamke.«
Za sodelovanje pri KCDM je bilo odločilno
prepričanje, da je krepitev blagovne znamke
Schwarzmann ključna za uspešnost podjetja
v prihodnosti.
SKLADIŠČNA HALA
ROČNA OBDELAVA LESA
www.schwarzmann.si
ILOVARSTRITAR
KLIN
DIREKTORICA
Tadeja Trojar Jan
»Spoznanja o design managementu
vključujemo v naše delo, storitve in
razvojne projekte in s tem razvijamo
svojo konkurenčnost.«
KREATIVNI DIREKTOR
Robert Ilovar
»Dobro oblikovanje, ki je slabo
upravljano, je slabo oblikovanje.«
Studio IlovarStritar je eden izmed najbolj
prepoznavnih oblikovalskih studiev za načrtovanje identitetnih sistemov.
Na podlagi bogatih izkušenj poskuša vedno
razumeti resnične potrebe in cilje. Ker v
studiu najustreznejšo rešitev oblikujejo
skozi poglobljeno analizo in razumevanje
širšega konteksta projekta, je vsak projekt
narejen po meri. Ključni izziv studia ostaja
ustvarjanje presežkov na področju oblikovanja. Prejeli so več mednarodnih in domačih
nagrad s področja načrtovanja celostnih
podob tržnih znamk, podjetij, dogodkov
in celostnih komunikacijskih akcij. Uspeh
naročnikov je zanje največja nagrada.
Klin je svetovalno podjetje, ki se aktivno
ukvarja z izobraževanjem in vodenjem
delavnic na širokem področju poslovne psihologije, svetovanjem, coachingom, oceno
potencialov zaposlenih, razvojem kompetenc
ter z iskanjem in selekcijo kadrov. Podjetje
s pomočjo predanosti, prilagodljivosti in
znanja podjetja in posameznike navdušuje,
spodbuja in motivira za uresničevanje svojega potenciala.
Podjetje Klin znotraj Kompetenčnega centra
za design management skrbi za razvoj mehkih veščin in kompetenc, samo pa s sodelovanjem v projektu pridobiva nova znanja in
spoznava neizmerno širino področja design
managementa.
Za sodelovanje v KCDM so se odločili, ker
so prepričani, da na uspešnost poslovanja
ne vplivajo samo kakovostne oblikovalske rešitve, ampak predvsem učinkovito
upravljanje z njimi. S tem nameravajo v
studiu poglobiti in razširiti svoja znanja o
design managementu ter hkrati pomagati
pri izgradnji infrastrukture znanj, ki bo
njihovim naročnikom pomagala pri poslovni
uspešnosti.
DELA STUDIA ILOVARSTRITAR
NAJBOLJŠE REZULTATE DOSEGAMO Z USPOSABLJANJEM
V NEFORMALNEM OKOLJU
ilovarstritar.com
www.klin.si
FOTO: PRIMOŽ KOROŠEC
DIREKTOR
Zmago Novak
»Sodelovanje v projektu KCDM nam
pomeni vključenost v kreativno okolje,
informiranost in izobraževanje na tem
področju, pa tudi kontakt z ostalimi
partnerji – skupek sestavin, ki prinaša
možnost razvoja novih, bolj inovativnih
izdelkov.«
SI.NATURA
PRIMOŽ MAHNE
Podjetje Si.natura
lesene žaluzije
izdeluje že od leta
Primož Mahne svetuje podjetjem pri razvoju
izdelkov, storitev in tržnih znamk podjetij,
ki želijo na trgu ekonomije doživetij s svojo
tržno znamko ponuditi celostno izkušnjo.
Pri tem uporablja metode načrtovanja storitev (service design) in se dosledno osredotoča na uporabnika.
1966
Podjetje Si.natura vse od leta 1966 izdeluje
žaluzije iz skrbno izbranega lesa bukve ali
češnje. Njihovi izdelki se uporabljajo pri
opremi notranjih prostorov, kot nadomestilo
za zavese ali pregradne stene.
Primož Mahne projekte pričenja z iskanjem
vpogledov pri uporabnikih (design research), ki so podlaga za fazo prototipiranja,
ponovnim testiranjem in implementacijo
izbranih rešitev. Z razumevanjem naročnika na eni strani in zmožnostjo empatije
z uporabniki na drugi nastajajo rešitve, ki
so na trgu zaželene, obenem pa za podjetje
poslovno učinkovite.
Ob izdelavi žaluzij podjetje izdaja strokovno-informativno revijo za sodobne lesarje,
Lesarski utrip. Revija posveča posebno
pozornost leseni gradnji in uporabi lesa v
vsakdanjem življenju.
Primož Mahne
»Pri načrtovanju tržne znamke ni dovolj
oblikovati logo, produkt in spletno stran,
temveč je potrebno načrtovati celostno
izkušnjo, ki jo bodo uporabniki imeli z
znamko.«
SENČILA IZ ČEŠNJEVEGA LESA
www.sinatura.si
GIGODESIGN
MIRAN OGRIN
Gigodesign je oblikovalska agencija, ustanovljena leta 2000. Danes z več kot 20
stalnimi sodelavci in številnimi mednarodno nagrajenimi projekti sodi med vodilna
oblikovalska podjetja v regiji.
Z interdisciplinarnim pristopom na različnih oblikovalskih področjih Gigodesign
naročnikom prispeva rešitve pri razvoju novih izdelkov in storitev, sistemskih rešitev
komunikacij, prepoznavnosti in pojavnosti
podjetij ter tržni uspešnosti njihovih blagovnih znamk.
PARTNER
Miha Klinar
»Design management je ključno orodje
za ustvarjanje poslovnega okolja,
sposobnega razvoja visoko diferenciranih
in edinstvenih izdelkov, storitev in znamk.
Ti na nasičenih in hitro spreminjajočih
se trgih predstavljajo edino možnost
za ustvarjanje visoke dodane vrednosti
podjetja.«
Dolgoletne izkušnje pri vodenju oblikovalskih projektov, sodelovanju in poznavanju razvojnih in drugih poslovnih procesov
različnih uspešnih podjetij so Gigodesign
spodbudile k prepoznavanju design managementa kot enega ključnih področij konkurenčnosti podjetij. Gigodesign je prijavitelj
in vodilni partner projekta Kompetenčni
center za design management.
Miran Ogrin že dvajset let deluje kot grafični
oblikovalec, ki želi v odnosih z naročnikom
vedno znova preseči zgolj izvedbo naročene
celostne podobe, spletnega mesta ali promocijskega gradiva itd. Naročniku želi ponuditi
kakovostno, celovito rešitev in ob osnovni
vlogi oblikovalca delovati tudi kot svetovalec, koordinator projekta in analitik.
Sodelovanje v partnerstvu KCDM vidi kot
dragoceno izkušnjo, ki ponuja vpoglede,
znanja in orodja, s pomočjo katerih je mogoče oblikovalski proces celovito razumeti tudi
s perspektive podjetja.
S partnerstvom v projektu KCDM podjetje pridobiva dostop do sodobnih znanj
in metodologij za učinkovito integracijo
oblikovalskih projektov v poslovne procese
in strategije razvoja podjetij.
Miran Ogrin
»Znanja s področja upravljanja z
oblikovanjem so po mojem mnenju
ključna za vsakega oblikovalca, ki želi
biti za svoje naročnike zanesljiv in
dolgoročen partner, ne le izvajalec.«
OBLIKOVALSKA AGENCIJA
GIGODESIGN
www.gigodesign.com