Poročilo Lige prvakov OVE 2014

Transcription

Predstavitev evropskega projekta 100 % samozadostne
skupnosti iz obnovljivih virov energije?
3
Razširjenost obnovljive energije v Evropi
5
Zmagovalci Lige prvakov OVE
10
Posebna nagrada Lige prvakov OVE
22
Primeri dobrih praks
24
Climate Alliance
IEE/11/014/S12.616363 100 RES COMMUNITIES
Avtorji nosijo vso odgovornost za vsebino tega dokumenta.
Ne odraža nujno mnenja evropskih skupnosti.
ZMAGOVALCI LIGE
PRVAKOV 2014
NAGRAJENI V BRUSLJU
V EVROPSKEM TEDNU
TRAJNOSTNE ENERGIJE
Udeleženci so želeli spoznati evropske
prvake na področju obnovljivih virov
energije, videti njihove primere dobrih
praks in vzpostaviti medsebojne stike:
njihovo srečanje je bilo na podelitvi
nagrad Lige prvakov OVE 2014. Po
Dunkerque (Francija, 2010), Pragi (Češka
Republika, 2011), Rimu (Italija, 2012),
Kasslu (Nemčija, 2013) je imel privilegij biti
gostitelj 5. slovesnosti tega evropskega
prijateljskega tekmovanja Bruselj in sicer
25. junija 2014. Ob tej priložnosti so
razkrili imena najbolj zglednih skupnosti
na področju obnovljivih virov energije.
Lani je bila večina zmagovalcev po
pričakovanju iz germanskih držav, z rahlo
prednostjo nemških občin in regij: nazive
leta 2013 so dobili Wildpoldsried (Nemčija),
Saerbeck (Nemčija) in Bruck Leitha
(Avstrija) skupaj z Amstetten (Avstrija) in
regija Trier (Nemčija). Leta 2014 so vodstvo
prevzele avstrijske skupnosti in prejele
tri od štirih nazivov. Njihove energetske
strategije in dosežke boste lahko spoznali
v tem poročilu.
ŽIVAHNA
SLOVESNOST
IZPOSTAVITEV PRVAKOV
priložnost opisati glavne točke svojih
energetskih strategij in dosežke ter tako
dokazati, da so zasluženo dobili nagrade.
Raznolikost naravnih in kulturnih značilnosti
zmagovalnih občin in regij je dobro opisana
v kratkih člankih v tem poročilu. Vsi prvaki
imajo vire obnovljive energije, a ne enakih:
vsaka občin ali regija je posebno energetsko
območje!
Podelitvi nagrad je sledil manj formalen
del, a kljub temu pomemben: med
strežbo koktajlov so vsi prvaki sodelovali v
kratkih intervjujih. Sledilo je tradicionalno
skupinsko fotografiranje v bližnjem parku
Cinquentenaire Park. Skupna večerja vseh
udeležencev, ki je potekala v prijateljskem
vzdušju, je bila izvrsten zaključek in kar
najboljša priložnost za čezmejno učenje
drug od drugega in začetek dolgoročnih
partnerstev!
ZA
Slovesnost v Evropski komisiji sta s svojo
prisotnostjo in slavnostnima govoroma
o tekmovanju počastila ga. Evelyne
Huytebroeck, ministrica regije Bruselj,
odgovorna za energijo in okolje, in g.
Vincent Berruto, vodja sektorja “Projekti”
v Evropski agenciji za majhna in srednja
podjetja (EASME).
12 prvakov v 4 različnih kategorijah
(splošna, majhna, srednje velika in
velika mesta - skupnosti) je imelo
3
KAJ JE NOVEGA V LIGI
PRVAKOV OVE 2014?
Po izvedbi nekaterih večjih sprememb v
letu 2013 se je letošnja peta sezona Lige
prvakov OVE osredotočila na obstoječi
okvir in omogočila dovolj časa pri iskanju
in izboru aktivnih in za sodelovanje
pripravljenih občin in regij v udeleženih
državah. Nacionalna Liga OVE je
vzpostavljena v 12 državah (Avstrija,
Belgija, Bolgarija, Češka republika, Francija,
Nemčija, Madžarska, Italija, Poljska,
Romunija, Škotska, Slovenija), v katerih več
kot 10.000 lokalnih skupnosti predstavlja
100 milijonov prebivalcev po vsej Evropi.
Liga prvakov OVE je postala evropska
referenca
za
ocenjevanje
razvoja
obnovljivih virov energije na lokalni ravni.
Gibanju bi se morale pridružiti še severne
in južne države, da bi bilo možno
sodelovanje občin iz 28 države že jutri:
čakamo na vas! Za priključitev evropskemu
gibanju ni potrebno nič drugega kot
močna motivacija in volja za primerjavo
lokalnih dosežkov skupnosti ne le na
nacionalni temveč tudi na evropski ravni.
Za priključitev ni ovir, daleč od tega:
naša evropska ekipa bo omogočila vsa
potrebna orodja, nasvete in podporo za
enostavno vzpostavitev novih nacionalnih
lig OVE! Ni lepše priložnosti pokazati, kako
se energetska tranzicija odvija od spodaj
navzgor in povsod po Evropi!
KLJUČNA PRAVILA NA KRATKO
Od leta 2013 dalje so bile do evropskih
nagrad poleg mest in velemest upravičene
tudi regionalne skupnosti. Urbana, pa tudi
podeželska območja, kjer se oblikuje čvrsta
skupnost več občin, so pogosto raven, na
kateri se lahko učinkovito načrtuje in izvaja
skupna energetska strategija.
Postopek izbire evropskih prvakov
upošteva nameščene zmogljivosti naprav, ki
izrabljajo obnovljive vire energije, v primerjavi
s številom prebivalcev in površino, torej
konkretne dosežke in kvantitativne podatke,
ne le načrte. Kljub temu morajo občine in
regije kandidatke izpolniti vprašalnik s 30
kriteriji: tudi ti kvalitativni podatki imajo
pomembno vlogo pri končni odločitvi.
Kljub subjektivnim ocenam ali ocenam, ki jih
lahko člani žirije podajo glede na razpoložljive
kvalitativne informacije, velike razlike med
nacionalnimi vsebinami v različnih evropskih
državah puščajo le malo možnosti, da bi
številne skupnosti dosegle evropski naslov.
To je razlog, zakaj je evropska žirija prvič
odločila, da podeli posebne nagrade štirim
občinam in regijam, ki so dosegle izjemne
rezultate pri razvoju obnovljivih virov
energije.
4
ZAKLJUČNE STOPNJE LIGE
PRVAKOV OVE 2014
--
Postopek izbire je dobro utečen. Prvaki
so izbrani »korak za korakom«, najprej na
nacionalni, nato pa še na evropski ravni:
--
Izbira več državnih izzivalcev: vsaka
država, ki sodeluje v ligi, izbere v okviru vsake kategorije nekaj izzivalcev
za polfinale. Te izbere izmed najbolje
uvrščenih lokalnih skupnosti v okviru
državne lige OVE.
--
Državni polfinale: vsaka državna organizacija izbere le enega državnega izzivalca za evropski finale v vsaki kategoriji,
pri čemer se upošteva podatke o OVE in
odgovore na vprašalnik.
Evropski finale: evropska komisija
z metodo oddaljenega glasovanja (v
dveh delih) izbere tri zmagovalce med
vsemi finalisti, pri čemer upošteva podatke o OVE in odgovore na vprašalnik.
Evropska žirija, sestavljena iz energetskih
strokovnjakov, omrežij lokalnih skupnosti,
nevladnih organizacij ter novinarjev iz
vseh sodelujočih držav, je podprta s strani
dveh evropskih organizacij na področju
obnovljivih virov energije: Združenja za
podnebje (Climate Alliance) in omrežja
Rurener.
Več informacij:
www.res-league.eu
RAZŠIRJENOST OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V EVROPI
DRŽAVA
FOTOVOLTAIKA
SONČNA TERMIČNA ENERGIJA
MW
m2
2011
2012
2011
2012
Avstrija
187
422
4.718.948
4.927.748
Belgija
2.050
2.581
416.447
477.115
Bolgarija
212
933
80.000
83.000
Češka republika
1.913
2.022
792.768
892.768
Danska
17
399
620.000
753.122
Finska
11
11
38.863
44.713
Francija*
2.948
4.027
2.204.051
2.396.313
Nemčija
25.094
32.698
15.234.000
16.309.000
Grčija
631
1.543
4.089.025
4.121.025
Madžarska
3
3
127.691
179.858
Irska
1
1
242.228
262.535
Italija
12.783
16.431
3.070.000
3.400.000
Nizozemska
146
365
843.000
868.970
Poljska
2
2
909.423
1.211.497
Portugalska
172
172
876.818
966.770
Romunija
3
3
123.000
143.000
Slovenija
100
100
189.044
202.537
Španija
4.375
4.627
2.735.590
2.964.864
Švedska
16
16
476.000
482.000
Velika Britanija
995
1.708
607.822
650.497
*Vključena čezmorska ozemlja
Vir: EurObserv'ER 2013
5
DRŽAVA
VETER
DRŽAVA
HIDRO <10 MW
2012
MW
TWh
2012
MW
GWh
Avstrija
1.315
2.463
Avstrija
1.184
5.756
Belgija
1.364
2.750
Belgija
62
206
Bolgarija
657
1.061
Bolgarija
451
649
Češka republika
258
0
Češka republika
311
917
Danska
4.163
10.270
Danska
9
17
Finska
257
0
Finska
315
1.733
Francija*
7.594
15.001
Francija*
2.025
5.756
Nemčija
31.331
50.670
Nemčija
1.780
7.206
Grčija
1.749
3.259
Grčija
218
669
Madžarska
331
1
Madžarska
15
40
Irska
1.763
4.010
Irska
41
108
Italija
8.102
13.407
Italija
2.905
9.406
Nizozemska
2.434
4.999
Poljska
273
940
Poljska
2.564
4.746
Portugalska
380
627
Portugalska
4.531
10.260
Romunija
425
576
Romunija
1.941
2.923
Slovenija
160
297
Slovenija
2
0
Španija
1.942
4.316
Španija
22.775
47.560
Švedska
953
4.366
Švedska
3.607
7.165
Velika Britanija
283
883
Velika Britanija
8.889
19.584
DRŽAVA
BIOPLIN
BIOGORIVO
TRDNA BIOMASA
2012
GWh
toe
TWh
Avstrija
636
519.289
4
Belgija
663
329.393
4
Bolgarija
28
9.809
0
Češka republika
1.467
281.134
2
Danska
378
229.881
3
Finska
133
212.107
10
Francija*
1.284
2.709.082
2
Nemčija
27.239
3.018.321
12
Grčija
202
124.606
0
Madžarska
234
122.671
1
Irska
196
84.989
0
Italija
4.619
1.342.885
3
Nizozemska
1.008
326.192
4
Poljska
564
823.326
9
Portugalska
209
287.042
2
Romunija
19
210.107
0
Slovenija
153
51.627
0
Španija
933
1.927.325
3
Švedska
22
593.049
10
Velika Britanija
5.874
888.435
7
6
DRŽAVA
GEOTERMIKA
TOPLOTNA ČRPALKA
2012
MW
GWh
ŠTEVILO
ktoe
Avstrija
1
1
117.950
115
Belgija
16.641
18
Bolgarija
153.711
81
Češka republika
44.967
63
Danska
344.454
127
Finska
518.207
352
Francija*
17
51
1.259.355
1.040
Nemčija
12
25
459.600
579
Madžarska
3.256
2
Irska
4.835
6
15.982.300
2.640
Nizozemska
189.068
198
Poljska
25.994
47
112.065
23
Romunija
1.250
1
Slovenija
6.837
30
Španija
202.000
59
Švedska
897.291
717
Velika Britanija
86.405
56
Italija
875
Portugalska
5.592
29
146
*Vključena čezmorska ozemlja. "Neto moč" pomeni moč na pragu elektrarne.
Vir: EurOberv'ER 2013
NEPOSREDNE IN POSREDNE ZAPOSLITVE DO LETA (2012)
DRŽAVA
VETER
FOTOSONČNA
VOLTAI- TERMIČNA
KA
ENERGIJA
MAJHNE
GEOHIDROETERMILEKTRARNE KA
TOPLOTNE
ĆRPALKE
BIOPLIN
BIOTRDNA
GORI- BIOMASA
VO
Avstrija
3.900
4.850
3.400
1.050
<100
1.130
1.900
4.580
18.600
Belgija
4.000
20.500
600
400
<100
600
300
9.920
3.300
Bolgarija
830
10.000
100
420
<100
2.400
<50
790
2.925
Češka republika
500
1.500
1.000
300
<100
700
1.000
2.925
6.460
Danska
40.500
7.000
1.500
<50
<100
2.700
200
770
3.250
Finska
500
<50
<50
375
0
5.000
<50
1.540
23.500
Francija*
20.000
39.000
8.200
3.860
1.200
142.380
3.200
30.000 48.000
Nemčija
117.900
87.800
12.700
7.200
1.400
54.100
51.000
22.700 50.000
Grčija
1.500
23.500
3.000
1.250
150
0
1.150
490
3.000
Madžarska
150
750
200
400
850
50
130
4.230
4.300
Irska
2.500
<50
200
115
0
100
110
310
100
Italija
40.000
16.000
4.350
2.730
5.500
116.850
5.000
5.270
12.200
Nizozemska
3.500
7.500
350
200
400
5.000
600
700
3.300
Poljska
2.815
420
2.540
950
200
560
320
5.480
20.500
Portugalska
2.700
3.500
1.100
1.750
<100
700
120
1.830
7.025
Romunija
5.000
<50
200
450
200
0
0
925
10.410
Slovenija
<50
2.400
150
380
<100
480
130
200
1.680
Španija
30.000
12.000
4.500
1.500
<100
4.500
520
9.435
14.500
Švedska
5.100
600
150
520
<100
95.107
250
4.140
28.350
Velika Britanija
20.500
12.500
900
1.000
<100
1.600
3.500
4.420
7.050
Vir: EurOberv'ER 2013
7
PROJEKTNI
PARTNERJI
VELIKA BRITANIJA
BELGIJA
NEMČIJA
Climate Alliance
FRANCIJA
IT
POLJSKA
ČEŠKA REPUBLIKA
AVSTRIJA
MADŽARSKA
ROMUNIJA
SLOVENIJA
TALIJA
BOLGARIJA
ZMAGOVALEC
SPLOŠNA
KÖTSCHACH-MAUTHEN
KATEGORIJA
1° - Splošna
DRŽAVA
Avstrija
PREBIVALSTVO
3.409
POVRŠINA
155 km2
FOTOVOLTAIKA
140 kW
1.372 m2
TRDNA BIOMASA
4.282 kW
BIOPLIN
750 kWe + 500 kWt
MAJHNE VETRNICE
500 kW
MAJHNE HIDROELEKTRNE
4.200 kW
SREDNJE HIDROELEKTRARNE
4.800 kW
GEOTER. TOPLOTNE ČRPALKE
225 kW
1
ZMAGOVALCI LIGE PRVAKOV OVE 2014
Obnovljive vire energije uporabljajo v tem majhnem mestu na jugu Avstrije že več kot stoletje.
Ob koncu 19. stoletja je bila zgrajena prva mala hidroelektrarna, ki je z električno energijo
oskrbovala lokalno prebivalstvo. V naslednjih 115 letih je bilo zgrajenih 21 malih in srednje velikih
hidroelektrarn, tri ekološko zajezena gorska jezera in vetrna elektrarna. Sledile so bioplinarna, različni
solarni termalni sistemi, PV-naprave in trije sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Lokalni
dobavitelj energije Alpine Adria Energy (AAE) je začel prodajati električno energijo proizvedeno v
malih hidroelektrarnah več kot 17.000 zasebnim strankam. Z vstopom v avstrijsko Podnebno zvezo
in v e5-omrežje v letih 2008/2009 je krajevno združenje dopolnilo svojo zavezanost OVE.
OVE samozadosten Kötschach-Mauthen
Krajevno združenje »Samozadosten KötschachMauthen iz obnovljivih virov energije« je bilo
ustanovljeno leta 2008 in vključuje lokalne politike,
energetske strokovnjake, podjetja, državljane in enega
upravitelja. Cilj je izboljšati in izvajati pomembne
projekte OVE in ozaveščati lokalne oblasti in regije o
varstvu podnebja.
Nekateri od izvedenih projektov: učni vrt OVE, modela
hidroelektrarne in sončne elektrarne za obiskovalce
(vodeni ogledi), sprememba sistemov ogrevanja, dnevi
energetskih ukrepov. Za več podrobnosti obiščite
www.energieautark.at.
Energetski popis
Z OVE se lahko zadosti več kot 90 % celotnega
povpraševanja po energiji. To velja za sektor elektrike
(skoraj 400 %), toplote in mobilnosti, slednja je največji
izziv za prihodnost.
10
KATEGORIJA
2° - Splošna
DRŽAVA
Nemčija
PREBIVALSTVO
3.500
POVRŠINA
20,97 km2
FOTOVOLTAIKA
5.000 kW
3.000 m2
LESNI PLIN
2 x 45 kWe - 2 x 100 kWth
BIOPLIN
270 kWe + 270 kWth
2
DRUGO MESTO
FURTH BEI LANDSHUT
V Furth-u uporabljajo sončno energijo že več kot 40 let. Sončno sevanje je nekoliko nad
povprečjem, nimajo pa izkoristljive vodne energije in primerne lokacije za vetrno energijo. Leta
1996 so bili obnovljivi viri uradno vključeni v strategijo razvoja skupnosti kot tudi spodbuda
udeležbe državljanov. Vse sprejete odločitve so bile vedno v korist obnovljivim virom energije
namesto fosilni energiji.
Istega leta 1996 je bil v Furth-u vzpostavljen
eden prvih bavarskih lokalnih sistemov za
daljinsko ogrevanje. Ta sistem je bil dopolnjen
s soproizvodnjo toplote in električne energije
z lesnim plinom. Kasneje so dodali druge
manjše naprave na žagovino in pelete za oskrbo
individualnih hiš, skupin hiš ali podjetij s toploto.
V novih zasebnih stavbah, ki niso priključene na
sistem daljinskega ogrevanja okrožja, vse bolj
uporabljajo toplotne črpalke. Občinski delež
oskrbe s toploto iz obnovljivih virov energije je
približno 80 %. Poleg tega posebna občinska
energetska svetovalnica državljanom svetuje
pri varčevanju z energijo, kako obnoviti svoje
hiše in ogrevalne sisteme ter kako vključiti bolj
učinkovite elektronske naprave. Občinske stavbe
so bile energijsko prenovljene in nove stavbe
skoraj dosegajo standard pasivnih hiš. Skoraj vse
občinske stavbe se ogrevajo z obnovljivimi viri
energije in kjer je mogoče, so strehe opremljena
s solarnimi sistemi.
Zgodnji začetek prehoda Furth-a k obnovljivi
energiji in izstopajoče aktivnosti v zadnjih letih so
že pritegnile več kot 30.000 obiskovalcev.
11
Furth pri Landshut kot zgled močne
državljanske podpore obnovljivim virom energije
SPLOŠNA
TOPLARNA NA LESNE SEKANCE 800 kW
TRETJE MESTO
ATTERT
3
KATEGORIJA
3° - Splošna
DRŽAVA
Belgija
PREBIVALSTVO
5.000
POVRŠINA
70 km2
FOTOVOLTAIKA
1.974 kW
551 m2
TRDNA BIOMASA
774 kWe + 1.984 kWt
SPLOŠNA
ATTERT KAŽE SVOJO POT K 100 % OVE
Dobra intuicija je Attert, majhno vas blizu meje Luksemburga, vodila v vzpostavitev teritorialnega
sodelovanja na področju energije z okrožjem Redange (L) iz sosednje države. Ta dinamika je
povzročila, da sta obe regiji osvojili svoj prvi evropski projekt. In kaj to pomeni? Štiri leta kasneje
sodelujejo že štiri.
‘Au pays de l’Attert’ je energijski paradni konj Vasi (the Village). Občina je ustanovila nevladno
organizacijo (NVO), ki ima na področju energije 4 zaposlene. Njena naloga je obveščanje občanov,
opravljanje analiz in študij izvedljivosti, dela pa tudi na projektih EU in omogoča realizacijo
projektov OVE, kot je npr. daljinsko ogrevanje upravnih stavb v Attert-u.
Občina in njena NVO vse od leta 2008 organizirata konference, izobraževanja, predavanja v šolah in
terenske oglede, s katerimi želita skozi osveščanje prihodnjih generacij spodbuditi gospodinjstva,
da investirajo v OVE in energetsko učinkovitost.
Za premagovanje finančnih omejitev je Attert vzpostavil investicijski državljanski sklad, ki temelji
na lokalni valuti. Manj premožnim gospodinjstvom so s strani NVO omogočena individualna
brezplačna svetovanja.
Attert se trudi za svoj cilj,
da bi dosegel 100 % OVE,
strukturirati svoje delovanje
in se pridružiti Konvenciji
županov. Njegov TEAN
vključuje številne projekte,
med katerimi se nekateri –
kot je vzpostavitev čezmejne
lesne oskrbne verige –
že zaključujejo. “Največji
izziv
nam
predstavlja
pomoč
gospodinjstvom,
da obnovijo svoje hiše
in zmanjšajo potrebe po
energiji. To je edini način,
da dosežemo 34 % znižanje
CO2 do leta 2020.” pravi
Kevin Mathu, koordinator
ekipe TEAN.
12
1° - Majhna mesta
DRŽAVA
Avstrija
PREBIVALSTVO
10.745
POVRŠINA
78 km2
FOTOVOLTAIKA
420 kW
7.130 m2
TRDNA BIOMASA
12.300 kW
1.080 kW
32.200 kW
450 kW
ZMAGOVALEC
KATEGORIJA
1
MAJHNA MESTA
ST JOHANN IM PONGAU
Več kot 20 let je bilo mesto St. Johann im Pongau v zvezni
deželi Salzburg močno vključeno v trajnostne politike.
Lokalna skupnost je vedno omogočila vključevanje
lokalnih deležnikov (politiki, državljani, šole in vrtci ter
podjetja). Leta 1998 se je St. Johann pridružila avstrijski
Podnebni zvezi (Climate Alliance Austria) in nekaj let
kasneje še e5-omrežju.
Zastavljeni cilji do leta 2020
Leta 2011 se je lokalna skupnost odločila za OVE kažipot.
Njegov cilj je, da do leta 2020 dosežejo samozadostnost
iz OVE in sicer na področju elektrike, toplote, trajnostnega
prometa in mobilnosti z uveljavljanjem energetske
učinkovitosti v vseh sektorjih, povečanjem proizvodnje
energije iz lokalnih OVE, razvojem trajnostnega prometa
in sistemov za mobilnost, vključevanjem lokalnih podjetij
in močnim sektorjem turizma.
Izvedeni projekti (primeri)
Javne stavbe: Eko-elektrika za šole, vrtce in športne
objekte, vključevanje državljanov pri vgradnji PV sistemov
in majhnih hidroelektrarnah, energetsko knjigovodstvo,
LED javna razsvetljava, ogrevanje vseh okrožnih javnih
zgradb na biomaso.
Urbanistično načrtovanje: Revitalizacijski ukrepi v
mestnem središču, integriran nakupovalni center,
subvencije za privatne sončne kolektorje, fotovoltaiko in
ogrevanje na biomaso.
Mobilnost: Mestni avtobus, brezplačni e-kolo izposojevalni
sistem za občane.
PR: Energetski dnevi (Dan OVE, Teden mobilnosti …),
redno objavljanje tem glede OVE v lokalnem časopisu.
13
DRUGO MESTO
MAJHNA MESTA
ALHEIM
2
KATEGORIJA
2° - Majhna mesta
DRŽAVA
Nemčija
PREBIVALSTVO
5.100
POVRŠINA
63,85 km2
FOTOVOLTAIKA
7.637 kW
678 m2
MAJHNE HIDROELEKTRARNE
8 kW
BIOPLIN
765 kWe - 765 kWth
POGUMNO ZA VEČJO DEMOKRACIJO IN UPORABO OVE
Alheim je podeželska skupnost, ki se nahaja v središču nemške regije Pro Region Central Fulda
Valley. Leta 1997 je Alheim začel državljanom namenjeno kampanijo "Pogumno za večjo
demokracijo” da bi izpolnili svojo odgovornost do prihodnjih generacij. Kampanija je sestavljena iz
socialne energetske politike, krepitve gospodarstva, trajnostnega izobraževanja za vse starosti in
oblikovanja ZuBRA regije, zadružne težnje med občinami Bebra, Rotenburg/Fulda.
Cilj "z OVE pokriti 80 % energije, porabljene v gospodinjstvih v Alheim-u" - zastavljen v energijskih
smernicah leta 2004 - je bil že presežen. Sedaj namerava skupnost postati energetsko samozadostna
do leta 2030.
Pričete aktivnostmi so tako
trajnostne kot precej zgledne! Pri
družbi Kirchner Solar Group so
ustvarili več kot 150 novih delovnih
mest in bioplinarno, ki ponuja tudi
toplotno energijo po nizki ceni s
pomočjo daljinskega ogrevanja
lokalnim podjetjem.
Nekateri novi obrati OVE so bili
zgrajeni na onesnaženih območjih,
tako da je na njih mogoča prihodnja
kmetijska raba.
Odgovor Alheim-a na demografsko
in socialno energetske izzive kaže,
da je mogoč gospodarski razvoj z
državljansko pobudo za ustanovitev
»Energetske in izobraževalne regije
za mlade in starejše«.
Na tej osnovi Alheim sedaj
vzpostavlja z dvema partnerjema
znotraj omenjene ZuBRA osrednji
načrt za energijo in izvajanje načrta
za izobraževanje.
14
3° - Majhna mesta
DRŽAVA
Francija
PREBIVALSTVO
36.382
POVRŠINA
620 km2
FOTOVOLTAIKA
2.237 kW
991 m2
TRDNA BIOMASA
4.090 kW
BIOPLIN
3.820 kWe + 3.500 kWt
VETRNA ENERGIJA
36.000 kW
MAJHNE VETRNICE
2 kW
VODNA ENERGIJA
110 kW
TRETJE MESTO
KATEGORIJA
3
MAJHNA MESTA
CC THOUARSAIS
OZEMLJE THOUARSAIS:
LOKALNA RAZVOJNA POLITIKA ZA ENERGETSKO ODVISNOST
Ozemlje Thouarsais dokazuje zavezanost v boju proti
globalnemu segrevanju z živahnim delovanjem na
področju energije in emisij toplogrednih plinov z željo, da
ta izziv obrnejo v dejavnik gospodarskega in družbenega
razvoja v okrožju North of Deux- Sèvres. Od leta 2007
je bilo izvedenih že 70 % od skupno 125 projektov
vključenih v trajnostni akcijski načrt. To zadeva vse
sektorje: skupnosti, podjetja, obrtnike, kmete ... Rezultat
(prihranjenih 35.000 ton CO2 v petih letih) je uspeh
sodelovanja vseh, predvsem občin, in je za vzor ostalim!
Regija prevzame vodilno vlogo v razvojni politiki, ki daje
prednost lokalni proizvodnji na podlagi raznolikih virov
energije. Število projektov se veča, vse od posameznega
kotla na pelete do skupnih sistemov za daljinsko
ogrevanje, od "CAPTER" bioplinarne (500 kW) do
osrednje bioplinske enote "TIPER" (3 MW), ki povezuje
okoli 50 kmetov, od malih vetrnih turbin v podjetjih do
parka vetrnih turbin moči 36 MW, od sončnih elektrarn
za posameznike do sončne elektrarne na strehi
supermarketa Super U in tudi načrta za samostojno
sončno elektrarno z zmogljivostjo 10 MW. Kombinacija
vseh teh naprav zadošča za 35 % področnih potreb
(ogrevanje, specifična električna energija, topla voda). Vsi
projekti, povezani z zmanjševanjem porabe, so ozemlju
Thouarnais začrtali pot, da postane energetsko pozitivno
ozemlje.
15
ZMAGOVALEC
SREDNJE VELIKA MESTA
BELJAK
1
KATEGORIJA
1° - Srednje velika mesta
DRŽAVA
Avstrija
PREBIVALSTVO
60.223
POVRŠINA
134 km2
FOTOVOLTAIKA
1.420 kW
13.237 m2
TRDNA BIOMASA
7.538 kWe + 40.040 kWt
BIOPLIN
721 kWe + 2.857 kWt
1.700 kW
11.900 kW
1.245 kW
Glavni element energetske strategije Beljaka so več kot 20 let trajajoči ukrepi na področju
energetske učinkovitosti in razvoja OVE. Glede na to, da je Beljak s 60.000 prebivalci drugo največje
mesto v pokrajini Koroška, je v svoj razvoj vključil različne OVE kot prispevek že “tradicionalni”
oskrbi iz hidroenergije na rekah Dravi, Zili in drugih manjših. Tako bi že to leto lahko vsem zasebnim
gospodinjstvom dobavljali elektriko iz lokalnih OVE. 80 % toplote v okrožju se pridobi iz biomase
in solarne termalne energije.
Beljak je že od leta 1992 član avstrijske Podnebne zveze, leta 2009 se je pridružil e5-omrežju, pred
kratkim pa Iniciativi pametnih mest.
Beljak ima ambiciozne cilje. Cilji zastavljeni v ambiciozni viziji mesta do 2050 so sledeči:
zmanjšanje emisij TGP na prebivalca za 30 % do 2020 (izhodišče leto 2010!), delež 50 % proizvodnje
iz obnovljivih virov energije do 2020 (bruto poraba energije), povečanje energetske učinkovitosti
za 20 % do 2020 (izhodišče leto 2010!).
Razpršena proizvodnja trajnostne energije
-- Stalno povečevanje števila zasebnih PV instalacij – subvencionirano s strani lokalne skupnosti
-- PV instalacije na javnih stavbah in površinah (trenutno bo inštaliranih 500 kWp)
-- Projekt Pametno mesto (Smart City) se osredotoča na prihranek energije in pametna omrežja
Ogrevanje z OVE
-- Dvig deleža OVE
-- Brezplačni pregledi energetske učinkovitosti privatnih sistemov ogrevanja
Raziskave in izobraževanje
-- Tesno sodelovanje z Univerzo za sistemske vede (University of Applied Sciences) Koroške
(poudarek: energija in tehnologija)
-- Visoko kvaliteten informacijski program in poslovni
inkubator, ki cilja na ustvarjanje zelenih delovnih
mest in spodbujanje trajnostnih tehnologij
16
Nemčija
PREBIVALSTVO
99.950
POVRŠINA
963 km2
FOTOVOLTAIKA
64.583 kW
13.646 m²
TRDNA BIOMASA
54.060 kWt
BIOPLIN
4.726 kW
VETRNA ENERGIJA
498.850 kW
5.103 kWt
INOVATIVNO, OBNOVLJIVO IN KMALU TUDI BREZ EMISIJ (“ZERO-EMITTER”)
Od leta 1997 okrožje Rhein-Hunsrück namerava postati “Vzorčna regija za varstvo podnebja in
inovativne energetske koncepte”.
Od leta 1999 je okrožje izvajalo energetski monitoring svojih stavb. Vse od leta 2002 so v objektih
v lasti okrožja začeli postopoma prehajati na energetsko oskrbo iz obnovljivih virov. Zdaj se že
33 javnih stavb ogreva s sekanci iz lokalnega drevja in grmovja. Trenutno v okrožju deluje 10
lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, dodatnih 7 je v postopku izgradnje.
Velika širitev sončnih elektrarn je podprta s
sončnim katastrom. Okrožje je dober vzor
za gradnjo obnovljivih virov energije za
zasebno porabo.
Svet okrožja je v letu 2011 je soglasno
potrdil celostni koncept varstva podnebja.
Od leta 2012 je bilo okrožje bilančni
izvoznik elektrike. Okoli 149 % potreb po
električni energiji zadostijo z obnovljivimi
viri energije. Naslednji cilj je postati “brez
emisijsko okrožje” (“Zero-Emission-District”)
do leta 2020. Ta razvoj temelji na velikem
številu pionirskih vzorčnih projektov,
izvedenih s strani zasebnih, poslovnih in
javnih dejavnikov. Načrtujejo pretvorbo 250
milijonov € letnih stroškov za uvoz energije v
lokalna delovna mesta in dodano vrednost.
S podpisom “Zaveze za prihodnost” (“FutureProtocol”) leta 2013 so se okrožje in številni
subjekti zavezali k trajnostno oblikovanim
inovativnim javnim storitvam za varčevanje
energije, energetsko učinkovitost in rabo
obnovljivih virov.
17
DRUGO MESTO
DRŽAVA
KATEGORIJA
2
RHEIN-HUNSRÜCK-KREIS
TRETJE MESTO
DUMFRIES IN GALLOWAY
KATEGORIJA
DRŽAVA
Škotska
PREBIVALSTVO
149.000
POVRŠINA
6.000 km2
FOTOVOLTAIKA
200 kW
TRDNA BIOMASA
839 kW
MAJHNE VETRNICE
3.200 kW
2.150 kW
3
Svet Dumfries in Galloway (D&G) je osrednji lokalni organ za razpršeno poseljeno regijo
Jugozahodne Škotske. Ljudje večinoma živijo v majhnih skupnostih z manj kot 4000 prebivalci.
Največje mesto je Dumfries s 31.630 prebivalci.
D&G ima atraktivno naravno pokrajino in prebivalstvo z močno lokalno zavestjo. Regija že kar
najbolj izkorišča te prednosti kot eko turizem, kot so svetovno znane gorske kolesarske poti 7stanes
in naravni rezervat Mull of Galloway Kraljeve družbe za varstvo ptic (RSPB).
Imajo širok spekter večjih in manjših projektov na področju OVE, ki jih izvajajo podjetja, skupnosti in
posamezniki, in so podprti z nacionalnimi programi: Odkupne cene (Feed in Tariff ) in Spodbujanje
obnovljive toplote (Renewable Heat Incentive). Regija ima že sedaj dobro razvito izrabo vetrne
energije v večjem obsegu, proizvodnjo elektrike in toplote iz vode in biomase ter naraščajoče
število malih sistemov za posameznike in majhna in srednja podjetja.
Skupnost je leta 2007 podpisala škotsko deklaracijo o podnebnih spremembah (Scotland’s Climate
Change Declaration) in razvila svoj Načrt upravljanja z ogljikom (Carbon Management Plan) leta
2011 in leta 2012 podpisala Konvencijo županov.
Leta 2013 je Svet D&G (upravlja ga Skupina za trajnostni razvoj) z 10 skupnostmi razvil lokalni
in regionalni Trajnostni energetski akcijski načrt (TEAN) s pomočjo projekta 100 % Obnovljivi viri
energije – partnerstva med Svetom D&G in škotsko skupnostjo za energijo (Community Energy
Scotland). Obstaja pomembna
raznovrstnost
strokovnega
znanja znotraj vsake skupnosti
OVE s številnimi dostopi do
nepovratnih sredstev iz sklada
Climate Challenge Fund &
Scottish Governments CARES
za vzpostavitev projektov in
obnovo stavb skupnosti.
Nadaljnji ukrepi Sveta D&G
vključujejo razvoj TEAN s
strani Oddelka za razvojno
ekonomiko, tako da se v
prihodnji razvoj obnovljivih
virov
vključijo
poslovni
deležniki.
18
Nemčija
PREBIVALSTVO
350.000
POVRŠINA
2.121,59 km2
FOTOVOLTAIKA
211.000 kW
60.000 m2
TRDNA BIOMASA
260.000 kWt
BIOPLIN
50.000 kWe
VELIKE VETRNICE
180.000 kW
309 kW
4000 kW
ZMAGOVALEC
1° - Velika mesta
DRŽAVA
VELIKA MESTA
KATEGORIJA
1
“REGIJA OSNABRÜCK: VARSTVO PODNEBJA – TUKAJ IN ZDAJ!”
Lokacija okrožja Osnabrück na severozahodu Nemčije ponuja odlične pogoje, da ta postane
zmagovalna regija "energetskega prehoda" ("Energiewende") v Nemčiji. Proizvodnja iz obnovljivih
virov energije, energetska učinkovitost in splošno trajnostno gospodarstvo so že postali
pomemben del vsakdanjega odločanja 350,000 prebivalcev. Na območju se nahaja več kot 8.000
obratov za proizvodnjo obnovljive energije. Regija združuje moč podeželske pokrajine s številnimi
naravnimi viri z močnim gospodarstvom in sodobnim kmetijstvom.
Najnovejše raziskave kažejo, da ima regija Osnabrück potencial, da postane 100 % samozadostna
skupnost iz OVE in lahko prihrani do 88 % današnjih
emisij. Cilj 100 % OVE sega v leto 2010 in je od takrat
del občinske odločevalske politike. Trenutno na
lokalnem Oddelku za energijo in varstvo podnebja
vodijo in usklajujejo več kot 50 različnih projektov,
načrtovanj ali raziskovalnih prizadevanj.
Veliko aktivnosti se osredotoča na zasebna
gospodinjstva in gradbeni sektor. Ena izmed
najpomembnejših tem je posodobitev obratov za
vetrno energijo. Kot rezultat energetske politike
OVE so bila v letu 2013 določena nova področja
v razvoju. Energetska in podnebna politika
sta dobro vključeni znotraj političnih strank in
običajno predmet splošnih dogovorov. Leta 2012
je bila regija Osnabrück priznana kot članica
nacionalnega programa "Masterplan program". Ta
skupina, sestavljena iz 19 najsodobnejših občin, je
podprta s strani nemške vlade, da ohrani in izboljša
svoja prizadevanja ter postane vzor drugim
regijam; in to ne zgolj v Nemčiji.
19
REGION OSNABRÜCK
2
2° - Velika mesta
DRŽAVA
Češka republika
PREBIVALSTVO
165.238
POVRŠINA
138 km2
FOTOVOLTAIKA
12.961 kW
1.169 m2
TRDNA BIOMASA
13.500 kWe + 38.500 kWt
BIOPLIN
1.410 kWe + 654 kWt
TOPLOTNE ĆRPALKE
9.256 kW
VODNA ENERGIJA
2.296 kW
VELIKA MESTA
KATEGORIJA
VELIČASTNA NAPRAVA ZA SOPROIZVODNJO
ELEKTRIKE IN TOPLOTE NA ČVRSTO BIOMASO
DRUGO MESTO
PILSEN
Največja elektrarna na biomaso z soproizvodnjo (13,5
MWe, 38 MWt) se nahaja v 4. največjem mestu Češke
republike. Toploto izrablja mestni daljinski sistem za
ogrevanje. Pilsen je bil prvo večje mesto v ČR, ki je
svoj energetski koncept strukturiral po delih mesta.
Želeli so se znebiti oznake “črni Pilsen”, ki so jo dobili
zaradi smoga. Zahvaljujoč preteklemu monitoringu in
subvencioniranju sončnih termalnih inštalacij (primarno
zaradi aktivnosti mestnega energetskega oddelka)
je mesto dobilo številne nagrade v Češki Solarni ligi
kot tudi bron na Ligi prvakov OVE 2010. Danes imajo
evidentiranih 1169 m2 solarnih panelov in PV inštalacij
z močjo 12.961 kW. To mešanico OVE dopolnjuje še
15 majhnih hidroelektrarn (2.296 kW), 585 privatnih
toplotnih črpalk (9.256 kW) in kogeneracija bioplina
(1.410 kWe, 654 kWt) na mestni rastlinski čistilni napravi.
Največ zanimanja in obiska OVE sistemov dosega
sončna elektrarna (20 kWp) na strehi tehnične univerze.
Študentje kot učno gradivo uporabljajo trajno zapisane
podatke tudi iz različno obarvanih panelov. Strokovnjaki
so očarani nad »miniaturnim perpetuum mobile«
(“small perpetuum mobile”), ki je lociran na privatni
stanovanjski hiši na Resslovi ulici. Tam lahko vidimo
sončne panele (17,8 m2, 800 litrski tank) in tudi 12
unikatnih kombiniranih vodno hlajenih PV modulov
(2,1 kWp). Ti segrejejo vodo in učinkoviteje proizvajajo
elektriko – ta novost je bila pred kratkim nagrajena na
sejmu Hannover!
20
3° - Velika mesta
DRŽAVA
Škotska
PREBIVALSTVO
211.340
POVRŠINA
30.659 km2
FOTOVOLTAIKA
390 kW
0,6 MW
TRDNA BIOMASA
12.600 kWe + 40.040 kWt
BIOPLIN
721 kWe
MAJHNE VETRNICE
130.000 kW
1.620 kW
3,113 kWt
Svet Highland (Highland Council) deluje na tretjini površine Škotske – vključuje najbolj oddaljene
in redko poseljene dele Velike Britanije. Je na 7. mestu po številu prebivalcev na Škotskem.
Načrt za upravljanje z ogljikom Sveta Highland (2013-20) določa strategijo & akcijski načrt za Svet
Highland. Letno mora zmanjšati emisije ogljika za 3 % v obdobju od 2013/14 do 2019/2020. Z
dosegom tega cilja bo Svet Highland opravil svojo dolžnost "glavnega igralca" pri doseganju
škotskih ciljev. Strategija obnovljivih virov energije & Načrtovane smernice Highland-a (Renewable
Energy Strategy & Planning Guidelines (HRES)) so bile s strani Sveta uradno potrjene. Poglavitne
naloge dokumenta so identifikacija razpona razpoložljivosti obnovljivih virov energije, nuditi
podporo lokalnim skupnostim in podpirati razvoj. Svet je pripravil vrsto planskih dokumentov, ki
podpirajo obnovljive vire energije:
-- Lokalni razvojni načrt 2012
-- Smernice za vetrno energijo na obali 2012
-- Predlogi za smernice za majhne vetrne turbine 2012
Na področju obnovljivih virov energije z razvojem vodnih in
vetrnih virov na obali in na morju je bil na celotnem območju
Highland dosežen precejšen razvoj, to se pravi:
-- 100 kW vodni viri na Allt na Guile at Carbost
-- 800 kW vetrnice - Dunmaglass Estate
-- 15 kW vetrnice - Arisaig
-- 600 MW črpalna naprava - Coire Glas
-- vetrni park na morju - Moray Firth 2500 MW
HRES je načrtoval rabo vetrne energije na obali, da bi povišali
moč za 80 MW. Dejansko pa so moč zvišali za 200 MW.
Svet Highland je razvil standarde, katerim morajo slediti razvijalci
pri pripravi ‘vizualizacije’ predlogov, in tudi Panoramski pogled
Sveta Highland (The Highland Council Panoramic Viewer).
Svet je razvil številne mikro obnovljive vire energije in tesno
sodeloval s skupnostmi o shemah lokalne proizvodnje in
toplote.
21
TRETJE MESTO
KATEGORIJA
VELIKA MESTA
3
HIGHLAND
[SPLOŠNA]
KRŠKO SLOVENIJA
POSEBNE NAGRADE
Občina Krško (OK) v regiji Spodnje
Posavje je leta 2012 podpisala
Konvencijo županov in sprejela
Trajnostni energetski akcijski načrt
(TEAN), v katerem se je zavezala
znižati izpuste CO2 za 20 % do
2020. Šteje 27.586 prebivalcev na 345 km². Je pomembno slovensko energetsko
središče zaradi HE Krško (39 MW) in jedrske elektrarne NEK Krško (696 MW). OK je
ustanovila Lokalno energetsko agencijo Dolenjske (LEAD), ki za občino opravlja naloge
energetskega menedžerja, javne energetske svetovalne pisarne in izvajalca TEAN. OK
sistematično izvaja natančen načrt energetske sanacije javnih stavb. Kot energent
uporabljajo lesno biomaso iz krajevnih gozdov in naplavin ob HE. Na javnih stavbah
nameščajo sončne elektrarne (leta 2012 – 800,4 kW) in sprejemnike sončne energije
(leta 2012 – 274 m²). Z učinkovitejšo javno razsvetljavo bodo zmanjšali izpuste CO2 za
741 t letno. Javni promet letno subvencionirajo s 102.000 EUR. K že zgrajenim 27 km
kolesarskih stez bodo dodali še 22 stez v dolžini 78 km.
[MAJHNA MESTA]
OBČINE V DOLINAH PRIMIERO IN VANOI ITALIJA
Občine v dolinah Primiero in Vanoi, nagrajene z Comuni Rinnovabili 2014, je neuradno
združenje osmih občin v provinci Trento. Tu skupek 5 tehnologij obnovljivih virov energije
pokriva 100 % porabe elektrike in toplote 10.000 prebivalcev. Na tem območju imajo
javno omrežje električne energije – 374 km, od tega 120 km s srednjo napetostjo in
254 kilometrov z nizko napetostjo – povezanih z 9 hidroelektrarnami s močjo 145 MW,
4 MW fotovoltaičnih sistemov, tremi mikro hidroelektrarnami z močmi 80, 55 in 35 kW,
priključenih na javni vodovod. Imajo tudi 45 km dolg sistem daljinskega ogrevanja, ki je
povezan z dvema elektrarnama na biomaso s soproizvodnjo moči 22 MW in 1 MW, in
solarne panele površine 996 m2 na zasebnih in javnih stavbah. Ti dve energijski omrežji
zagotavljata občanom 20 % stroškovnih prihrankov. Poleg tega so občine skozi projekt
"Zelena pot Primiera" ("Green Way Primiero"), ki se osredotoča na razvoj inovativnih
projektov proizvodnje in porabe energije, postavili 16 električnih polnilnih postaj in kupili
17 električnih avtomobilov za javne službe.
22
[SREDNJE VELIKA MESTA]
Alba Iulia je čudovito mesto v Transilvaniji, glavno mesto okrožja Alba in istočasno
pomembno zgodovinsko središče Evrope. Je najlepša utrdba v Romuniji in največja v
centralni in vzhodni Evropi. Alba Iulia je postala članica Konvencije županov leta 2010,
leto kasneje pa je predložila tudi svoj TEAN. Vseskozi se občina trudi, da bi dosegla cilj
zmanjšanja emisij CO2 za 24 % do leta 2020. Skupnosti je v Ligi prvakov sodelovala drugič
in beleži izjemen napredek.
V času tekmovanja leta 2013
je skupnost z fotovolatičnimi
paneli proizvajala 250 kW,
zdaj pa so dodali več kot
4000 panelov in tako znaša
celotna proizvodnja elektrike
okoli 1250 kW. Nameščen je
bil nov sistem daljinskega
ogrevanja na biomaso, ki ima
glede na podatke Lokalne
energetske agencije Alba,
celotno moč 820 kW. Tudi
območja sončnih termalnih
panelov so se povečala na
50 m2.
[VELIKA MESTA]
PÉCS MADŽARSKA
Lokalna skupnost Pécs se je odločila, da postane najbolj zeleno mesto na Madžarskem.
Od novembra 2013 je 100 % potreb po toploti pokritih z biomaso. Z vgradnjo te enote
bodo nadomestili 80.000 m3 zemeljskega plina in zmanjšali emisije CO2 za 150.000 ton
na leto.
Ravnanje z odplakami mesta bodo rešili z bioplinarno, ki naj bi začela obratovati do
konca leta 2014.
Lokalne skupnosti so izvedle kar nekaj ukrepov za energetsko učinkovitost, na
primer modernizacija sistema razsvetljave v 109 javnih zavodih. Pod t.i. “panelnim
programom” je bilo toplotno izoliranih stotine stanovanjskih blokov. Raziskovalni
center univerze je bil zgrajen
leta 2012 in sicer v stavbi, ki se
ogreva s toplotnimi črpalkami.
Pametne mestne tehnologije so
med glavnimi področji raziskav
v skladu z R&R&I strategijo
univerze. Lokalne skupnosti v
Pécsu so se Konvenciji županov
pridružile v letu 2013.
23
POSEBNE NAGRADE
ALBA IULIA ROMUNIJA
BRUMOV-BYLNICE
ČEŠKA REPUBLIKA
Mesto je leta 2010 rekonstruiralo svojo
toplarno na biomaso (3 MW). Sistem
daljinskega ogrevanja oskrbuje 12
stanovanj in 10 javnih zgradb. Hkrati si
je občinski svet prizadeval za izboljšanje
energetske učinkovitosti stavb, tako
da se je proizvodnja toplote znižala za
43 %. Akcijski načrt za biomaso je bil razvit v okviru projekta BioRegije (BioRegions)
(odobren leta 2012). Njegov namen je pokriti 1/3 porabe energije iz OVE, predvsem
biomase, v regiji. Mesto ima doslej registriranih 4,581 kW moči iz biomase, 929 kW
iz fotovoltaike in 72 m2 solarnih termalnih naprav. Energetska agencija Zlin regije je
zadolžena za izobraževanje in energetsko svetovanje.
BUKAREŠTA OKROŽJE 1 ROMUNIJA
DOBRE PRAKSE
Okrožje 1 v Bukarešti je administrativna enota romunskega
glavnega mesta in je članica CoM od leta 2009.
Zahvaljujoč investicijskim programom so bile vse upravne
stavbe dodatno opremljene in 80 % stanovanjskih stavb
ima energetski certifikat.
Iz sončnih panelov proizvedejo 2900 kW, vgrajenih pa imajo
tudi 5400 m2 sončnih sprejemnikov. Občani prejemajo za
inštalacijo toplotnih črpalk finančno podporo. Zanje je na
voljo veliko koles. Izvedene so bile informacijske kampanje
na področju OVE.
VAS CIUGUD ROMUNIJA
Ciugud je podpisala Konvencijo
županov leta 2013. Vas je izvedla
vzorčni projekt za proizvodnjo
električne energije, ki je sestavljen
iz kombiniranega sistema - majhne
vetrne
elektrarne
in
sistema
fotovoltaičnih panelov, ki zagotavljajo
elektriko za lokalno javno razsvetljavo
na širšem območju Ciugud. Tako je
upravi vasi uspelo privarčevati skoraj
12.000 lei na mesec iz lokalnega
proračuna, denar, ki se lahko uporabi za razvoj novih sistemov OVE v naselju.
24
DIVAČA SLOVENIJA
Občina Divača (OD) ima 3944 prebivalcev
in obsega 145 km2. Za proizvodnjo energije
uporabljajo energijo vetra – edini dve vetrni
elektrarni v Sloveniji (velika – 2300 kW;
majhna – 2,6 kW), sonca (PV: 402 kW; SSE:
288,5 m2) in biomase (3,05 kW), ki jo dobijo iz
lokalnih gozdov. Gospodinjstva za ogrevanje
uporabljajo les (48 %), kar presega slovensko
povprečje za 17,6 %. OD sistematično prenavlja
javne stavbe, da bi dosegla cilje TEAN in
zmanjšala emisije TGP za 22,9 % do leta 2020.
FRASNES - LEZ - ANVAING BELGIJA
DOBRE PRAKSE
Medtem ko se za Wallonie Picarde pripravlja
skupni TEAN, so se na terenu določili in začeli
podporni ukrepi kot so: šolski natečaj na
temo obnovljivih virih energije in kampanja
za mobilizacijo državljanov, oskrba z
energijo iz lesa v mestni hiši, električni vtiči
na strateških mestih, energetski svetovalec,
skupinski energetski nakupi za državljane
kot tudi finančna pomoč za solarne panele.
Občina je leta 2013 tudi slovesno odprta
vetrni park. Ena od 3 turbin je v lasti lokalne
zadruge.
GRAND DOLE FRANCIJA
Grand Dole se je zavezal trajnostni
energiji s podpisom Konvencije županov
in cilja na cilje « 3x20 » do leta 2020.
Skupnost je ustvarila energetsko storitev
za spremljanje in upravljanje s porabo
energije svojih sredstev. Mesto Dole ima
sistem daljinskega ogrevanja na biomaso,
ki je bil v celoti obnovljen leta 2012, in nanj
se priključuje vedno več javnih zgradb. Po
podrobnem vrednotenje potenciala vetra,
bo skupnost objavila razpis za prijavo
razvojnikov, vključno z merili za stopnjo
udeležbe državljanov in skupnosti.
25
GRENOBLE FRANCIJA
Septembra 2008 je mesto Grenoble z 32
konkretnimi zavezami in s sprejetjem
“Grenoble Factor 4” okrepilo svoj prispevek
v smeri pozitivnih ukrepov na področjih
energetike in podnebja. Ob koncu leta 2013
so bili predstavljeni in s strani mestnega sveta
odobreni zadnji ukrepi do konca programa.
Da bi začeli s proaktivno energetsko politiko,
se mesto osredotoča na dve lokalno mešani
ekonomiji delniških družb, Gas Electricity
of Grenoble in Heating Company, uradne
distributerje energije, proizvajalce in dobavitelje
na tem ozemlju.
DOBRE PRAKSE
JINDŘICHOVICE POD SMRKEM
ČEŠKA REPUBLIKA
Z mešanico OVE na poti k avtonomiji
Ta vas (624 preb.) je prva s strategijo za energetsko učinkovitost
z uporabo OVE (sprejeta leta 2000)! Z vsem skupaj je začel
Petr Pávek (nekdanji župan). Zanimanje za OVE je vasi prinesla
vetrno elektrarno (2x 600 kW), fotovolatiko (135 kW), toplarno
na biomaso za 5 javnih stavb (350 kW), 34 m2 sončnih toplotnih
naprav, 10 nizko-energijskih hiš s toplotnimi črpalkami (58
kW) in samozadosten infocenter. Vas ima že več kot 10 let za
privatne vgradnje OVE poseben občinski sklad (kombinacija
posojil in subvencij).
LITOMĚŘICE ČEŠKA REPUBLIKA
V devetdesetih je bilo zaradi uplinjanje v
mestu (24.388 preb.) odpravljenih okoli 95 %
kotlov na premog. Mestna hiša od leta 2000
subvencionira vgradnje privatnih sončnih
toplotnih naprav. Mesto je to prineslo nagrade
tako v Češki solarni ligi kot tudi Ligi prvakov
OVE. Danes ima mesto 1750 m2 sončnih
termičnih naprav, majhne hidroelektrarne (8.7
MW) in fotovaltaiko (1.216 MW). Od leta 2008
je v planu izgradnja ambiciozne geotermalne
toplarne z iznosom 40 MWt in 5 Mwe. Iskanje
financiranja je v teku.
26
MÓRAHALOM MADŽARSKA
V Mórahalom se javne stavbe ogrevajo iz
geotermalnega daljinskega sistema ogrevanja.
Na lokaciji geotermalnih vrtin je nameščena
enota osrednja toplarna, ki po potrebi uporablja
plin kot dopolnilni energent, in nov sistem
toplotne črpalke (700 kW), ki je bil postavljen v
novem mestnem centru (New Town Centre). V
okviru projekta GEOCOM so bile javne zgradbe
energijsko prenovljene. Odločevalci mesta so
navdušeni nad inovativnimi tehnologijami:
mesto je namestilo solarni LED sistem javne
razsvetljave.
PEGLIO ITALIJA
DOBRE PRAKSE
Zahvaljujoč projektu "Redkost vode, energijska varnost"
("Waters Rarities Energies Safety") je eno od poslanstev
majhne občine Peglio to, da se s pomočjo različnih
ukrepov za varčevanje z energijo in proizvodnjo
energije iz obnovljivih virov premaknejo k energetskim
inovacijam. Projekt upošteva trajnost in vsa vprašanja
energetske prenove. Za razvoj obnovljivih virov na tem
območju je bilo načrtovanih več projektov, vključno z
dvema mini vetrnima elektrarna v urbanih območjih z
močjo 106 kW, bioplinarno moči 250 kW in več solarnih
fotovoltaičnih in termalnih naprav za javne zgradbe.
PITVAROS MADŽARSKA
V primerjavi s številom prebivalcev je vas Pitvaros dosegla zelo pomemben delež obnovljivih
virov energije. Leta 2009 je mesto pripravila študijo o potencialu alternativne rabe energije
v javnih stavbah. Leta 2010 je s podporo Evropske unije izvedla številne investicije:
solarni sistemi so bili nameščeni na šoli in
občinskem centru ter pokrivajo domače
povpraševanje po topli vodi v stavbah.
V stavbah pokrivajo potrebe po toploti s
sistemom toplotne črpalke, ki so ga razvili
madžarski strokovnjaki. V vasi uporabljajo
tudi biomaso, saj so v okviru skupnega
projekta z mikro-regionalnimi naselji kupili
kotle na biomaso. V prihodnosti načrtujejo
gradnjo obrata za obdelavo in recikliranje
biomase.
27
PRATO ITALIJA
V mestu Prato so bile nameščene
sončne toplotne naprave s
površino 242 m2, fotovoltaika
z močjo 40,6 MW kot tudi 50
kWt geotermalnih črpalk. Na
javnih stavbah je lociranih 598
kW sončnih elektrarn in 7,1 kW
jih nadomešča azbestne strehe.
Predvidena proizvodnja energije
152 MWh/leto pomeni prihranek
21.500 Sm3/leto.
SAINT JEAN LACHALM FRANCIJA
DOBRE PRAKSE
Vas Saint Jean Lachalm se je začela zanimati
za obnovljive vire energije leta 2000, ko je bila
zgrajena mestna hiša in so se morali odločiti za
način ogrevanja. Tako se je svet hitro odločil,
da zimski veter izkoristi v svoj prid in uporabi ta
bogat vir za proizvodnjo električne energije, kar
je vodilo do ustanovitve vetrnega parka moči
18 MW. Ob koncu leta 2013 je občina skupaj s
5 vaškimi kmeti ustanovila mešano gospodarsko
družbo (SEM) "SJL energije", da bi razvili in izvajali
enoto za proizvodnjo metana.
ZLATNA ROMUNIJA
Mesto Zlatna je locirano v okrožju Alba in ima 7.658 prebivalcev. Konvenciji županov se
je pridružila leta 2011 in leta 2014 je bil potrjen njen TEAN.
Prvi uspeh je bila namestitev 50 m2 sončnih sprejemnikov na upravnih zgradbah. Drugi
dosežek predstavlja turistični mestni kompleks, ki je opremljen s toplotno črpalko in
sončnim toplotnim koncentratorjem; tudi za izrabo mestne vode je nameščena mikro
hidroelektrarna, zasebni projekt, ki ponuja 10 % proizvedene energije v občini.
28

Poročilo Lige prvakov OVE 2014

Transcription

Similar documents

Vabilo delavnica MONG 22 9 2014 v4

pravila - pomurska kartaska snops liga

Predavanje - Prof. dr. Franc Pohleven

POMURSKA KARTAŠKA ŠNOPS LIGA

Hibridna in zelena rešitev napajanja DataCentrov

ogrevajmo z obnovljivimi viri izberimo lesno

Certifikacija biorazgradljive plastike in plastike na osnovi obnovljivih

Rezultati slovenske robotske lige RoboLiga 2015 (tekme: ŠC

Pravilnik-klikni - Strelsko društvo Policist

Srbija - Biogradnja – obnovljivi viri energije