Rjuhe proti demenci
Transcription
Rjuhe proti demenci
ZEMLJENJE Bosonoga hoja ali zemljenje varuje pred mitohondrijsko miopatijo v mo‘ganih Rjuhe proti demenci? 16 - JULIJ 15 - Zemljenje je zelo u~inkovit na~in za nevtralizacijo prostih radikalov. POMANJKANJE ELEKTRONOV Zakaj sploh pride do pomanjkanja delcev z negativnim elektri~nim nabojem v organizmu, to je elektronov? Poleg prehrane je krivec elektrosmog, ki je odgovoren za kopi~enje pozitivno nabitih ionov na ko‘i. Pri telefoniranju z mobilnim telefonom so izmerili do dvesto voltov galvanske elektri~ne napetosti. Telo je o~itno prisiljeno izprazniti svoja skladi{~a elektronov, da bi ustvarilo protiute‘ na notranji strani ko‘e. Enostavna terapija je zemlje- Foto L. Z. O blagodejnih u~inkih bosonoge hoje oziroma zemljenja na ~love{ko telo smo v reviji Misteriji ‘e pisali. Zemljenje je vzpostavitev prevodne zveze med zemljo in ~lovekom z bosonogo hojo ali z varnimi izdelki za ozemljitev. Zemljimo se lahko namre~ tudi med spanjem z rjuho za zemljenje in med delom za ra~unalnikom z blazino za zemljenje. Oba izdelka sta delo slovenskega in‘enirja magistra Francija Henigmana. O blagodejnih u~inkih zemljenja je nedavno poro~ala tudi nem{ka revija Raum & Zeit: zemljenje deluje varovalno zoper mitohondrijsko miopatijo v mo‘ganih. Pri mitohondrijski miopatiji gre za moteno delovanje mitohondrijev, elektrarn energije v celicah, ki so odgovorne za proizvodnjo ATP – adenozin trifosfata. To je gorivo, ki celicam omogo~a delovanje in obnavljanje. Bolezen hitro napreduje, pri ~emer postanejo mitohondriji samouni~evalni. Vzrok temu je kopi~enje prostih radikalov, pozitivno nabitih ionov, kar ima za posledico protitelesca proti mitohondrijski DNK/RNK. Mo‘gani trpijo predvsem zato, ker v svojem citronskokislinskem ciklu porabijo zelo veliko energije. Energijsko izgorevanje mo‘ganov pa botruje demenci in drugim motnjam. Izumitelj Franci Henigman z rjuho za zemljenje. nje, ozemljitev ko‘e, poro~ajo strokovnjaki iz Raum & Zeit. Zakaj zemljenje, ozemljitev ko‘e pri tem pomaga, se lahko pou~imo v knjigi Zdravilna mo~ zemlje avtorice Aj{e Kranjc. Med bosonogo hojo po zemlji oziroma med zemljenjem elektroni potujejo iz zemlje v telo na mesta, kjer jih primanjkuje. Pomembna tar~a zanje so reaktivne kisikove spojine oziroma prosti radikali, ki so vpleteni v vnetne telesne odzive. To pomeni, da elektroni delujejo antioksidativno. Antioksidanti niso le nekateri vitamini, pa~ pa so to tudi elektroni. Zemljenje je torej u~inkovit na~in za nevtralizacijo prostih radikalov. Elektroni se lahko, kadar je telo ozemljeno, premikajo iz zemlje v telo in nazaj. Tako lahko telo ohranja enak negativno nabit elektri~ni potencial, kot ga ima zemlja. Zemljenje morda vpliva celo na proizvodnjo energije v celicah. V celi~nih elektrarnah – mitohondrijih, najve~ jih je v sr~nih celicah, elektroni potujejo med vrsto encimov, ki sodelujejo pri proizvodnji ATP. Po prevladujo~i teoriji so prosti radikali glavni krivci staranja. Ti oksidativni delci lahko, kot smo opisali zgoraj, po{kodujejo DNK, kar vodi v mutacije in s~asoma bolezen. Kot smo spoznali, nastajajo v samem osr~ju celic, njihovi glavni elektrarni – mitohondrijih, kot del presnovnega procesa, tako da je tudi proizvodnja energije lahko prizadeta. »Nastanka prostih radikalov ne moremo prepre~iti, saj nastajajo z vsakim dihom, ki ga zajamemo, in z vsako ‘lico hrane, ki jo nesemo v usta, kot stranski proizvod energijske proizvodnje,« razgrinja avtorica knjige Zdravilna mo~ zemlje. ZEMLJENJE PROTI BOLE^INI Ker smo s sodobnim ‘ivljenjem soo~eni tudi s primanjkljajem elektronov, teh ni dovolj za vse proste radikale v telesu. Ko pa se ozemljimo in prosti zemeljski elektroni lahko pridejo v na{e telo in denimo poi{~ejo vnetje, se z uravnavo elektronskega neravnovesja zmanj{a tudi bole~ina. Uporabniki izdelkov za zemljenje zato poro~ajo, da jim redna uporaba blazine ali rjuhe za ozemljitev laj{a bole~ine, zmanj{uje nespe~nost, pospe{uje celjenje po{kodb, olaj{uje stres, zmanj{uje hormonske te‘ave, bla‘i avtoimunske in kroni~ne bolezni, pove~uje imunsko odpornost in drugo. Ana [vigelj D