2. PTI - Splošna in anorganska kemija - 2013-2014

-1-
SPLOŠNA IN ANORGANSKA KEMIJA
-2ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM
Atom je najmanjši delec snovi, ki se sodeluje pri kemijskih reakcijah. Je zelo majhen delec,
njegova masa je 10-23 gramov, to je 0,00000000000000000000001 gramov. V atomu pa je
vseeno zelo veliko praznega prostora. Če bi jedro imelo premer 1 cm, bi imel celoten atom
premer 1 km.
Atom je sestavljen iz jedra in elektronske ovojnice. Jedro je pozitivno nabito, elektronska
ovojnica pa negativno. Jedro sestavljajo pozitivni delci ali protoni in nevtralni delci ali
nevtroni. Elektronska ovojnica pa je sestavljena iz koncentričnih krogel ali lupin, na njih se
nahajajo elektroni, ki so negativni delci.
Periodni sistem je sestavljen iz elementov, ki si sledijo po naraščajoči relativni atomski masi
oziroma po naraščajočem vrstnem številu. Sestavljen je iz period in skupin. Periode so
vodoravne, skupine pa navpične. Periode so označene z navadnimi številkami, skupine pa z
rimskimi številkami.Period je 7, skupin pa 8. Skupine se delijo na glavne in stranske skupine
ali prehodne elemente. Glavne skupine so pobarvane rdeče in rumeno, vse ostalo so stranske
skupine. V stranskih skupinah je več nepravilnosti in izjem kot v glavnih skupinah.
Povezava med zgradbo atoma in periodnim sistemom:
Število protonov v jedru nekega atoma ugotovimo iz vrstnega števila.
Število vseh elektronov v elektronski ovojnici tudi ugotovimo iz vrstnega števila.
Število lupin ugotovimo iz števila period.
Število zunanjih elektronov ugotovimo iz skupine, v kateri se nahaja nek element. Zunanji
elektroni so tisti, ki se udeležujejo kemijskih reakcij.
Zgradba elektronske ovojnice:
Lupine imajo določeno največje število elektronov:
1.lupina: 2 elektrona
2.lupina: 8 elektronov
3.lupina:18 elektronov
4.lupina:32 elektronov
5.lupina:32 elektronov
6.lupina:18 elektronov
7.lupina: 2 elektrona
Do 4. lupine velja pravilo: št. el. = 2n2, pri čemer je n številka lupine. Naprej pa to pravilo
ne velja več, ker se privlačnost jedra z naraščajočim številom lupin zelo zmanjša.
-3Primer:Atom klora:
17p
+
Število protonov: 17
Število lupin: 3
vrstno število
periode
Število zunanjih elektronov: 7
skupine
Elektroni v vseh lupinah:
1.lupina: 2 elektrona
2.lupina: 8 elektronov
3.lupina: 7 elektronov
—
17 elektronov
Število vseh elektronov se mora ujemati z vrstnim številom.
-4Naloge:
Ugotovi zgradbo atomov:
1.C
2.Na
3.P
4.S
5.As
6.Al
7.Kr
8.H
9.Be
10.B
ZGODOVINA ZGRADBE ATOMA
1.Demokrit
Stara Grčija,5.st.pr.Kr.,filozof
Ugotovi obstoj najmanjših delcev snovi,ki jih imenuje atomi.
átomos=nedeljiv
2.John Dalton
Anglež,19.st.
Oživi Demokritovo teorijo o atomih.Atom je nedeljiv delec snovi v obliki krogle,sodeluje pri
kemijskih reakcijah.
3.Razni znanstveniki odkrijejo,da atom vsebuje še manjše delce.To so elektroni,protoni in
nevtroni.
4.Niels Bohr
Danec,20.st.
Atom je podoben sončnemu sistemu.Elektroni krožijo okrog jedra po točno določenih
poteh,ki jih imenujemo energijski nivoji ali lupine.Na teh poteh so lahko elektroni samo s
točno določeno energijo,ki jo imenujemo energijski kvant.Elektroni lahko z dovajanjem ali
odvzemanjem energije spremenijo lupino,ne morejo pa se nahajati nekje vmes.Na novi lupini
imajo spet točno določeno energijo,spet nek nov energijski kvant.Bohr je torej ugotovil,da je
materija kvantizirana.
-5Atomov se ne da videti,Niels Bohr je proučeval svetlobo,ki jo atomi oddajajo.Najprej to
svetlobo razdelijo na posamezne frekvence oziroma valovne dolžine,podobno kot pri
mavrici.Temu pravimo razklon svetlobe,dobimo pa svetlobni spekter.Pri mavrici se razkloni
bela svetloba,pri atomih pa dobimo drugačno svetlobo in drugačne valovne dolžine oziroma
frekvence.Niels Bohr je opazoval valovne dolžine in frekvence valovanja teh svetlob in iz
tega ugotavljal zgradbo raznih atomov,predvsem vodika.To se imenuje spektralna analiza.
5.Schrödinger,Heisenberg,De Broglie
delovali v ZDA,20.st.
Izdelali so sodoben model atoma, ki pa še vedno temelji na Bohrovem
modelu.Najpomembnejši ugotovitvi:
1.Dvojna narava elektrona
Elektron se lahko obnaša kot delec ali pa kot valovanje.To je podobnno kot pri svetlobi.Za
svetlobo trdimo,da je to transverzalno valovanje,lahko pa tudi velja,da je sestavljena iz
delcev,ki jih imenujemo fotoni.Nekatere svetlobne pojave razlagamo s teorijo valovanja,druge
pa s teorijo delcev-fotonov.Enako je z elektroni.
2.Princip nedoločljivosti
a) Elektroni niso vedno na energijskih nivojih oziroma lupinah.Lahko so tudi drugje v
prostoru okrog jedra.Lupine pa so mesta,kjer je največja verjetnost,da bodo tam elektroni in
sicer je ta verjetnost 95% po dogovoru med znanstveniki.
b) Elektronu ni mogoče določiti hitrost in nahajališče v istem trenutku.Če mu določimo
hitrost,mu ne moremo določiti nahajališča in obratno.
6.Delci
Razen elektronov,protonov in nevtronov poznajo danes že več kot 200 subatomskih delcev( ki
so manjši od atoma). To so nukleoni,kvarki,pozitroni...Z delci se ukvarja predvsem jedrska
fizika.
-6OSNOVNI KEMIJSKI POJMI
1.Relativna atomska masa
Relativna atomska masa je število,ki pove, v kakšnem razmerju je masa nekega atoma z maso
1/12( ene dvanajstine) ogljikovega atoma( C-atoma).Relativna atomska masa nima
enot,označimo jo Ar.Relativne atomske mase so navedene v periodnem sistemu.
nek atom v periodnem sistemu
( Na,Ca,Cl...)
2.Relativna molekulska masa
1/12 atoma ogljika
Relativna molekulska masa je vsota relativnih atomskih mas atomov, iz katerih je molekula
sestavljena.Oznaka je Mr, nima enot.
Primer: Koliko znaša Mr ( H2SO4)?
2-H = 2x1 = 2
1-S = 32 = 32
4-O =4x16 = 64
98
3.Absolutna masa
Absolutna masa nekega delca je prava masa tega delca.To je zelo majhno število,ki ga
izrazimo z negativno potenco števila 10.
Primer: masa molekule vode: mH2O = 3x10-23g
-74.Mol
Mol je tista količina snovi,ki jo predstavlja 6,02x1023 delcev.Število 6,02x1023 se imenuje
Avogadrovo število.Avogadro ga je izračunal tako,da dobimo količino 1 mola,če relativno
atomsko maso ali relativno molekulsko maso izrazimo v gramih.
Snov
Au(zlato)
H2O
CH3-CO-CH3
(aceton)
Mol
197g
18g
58g
Z moli delamo v laboratoriju.To so vidne količine snovi in zato morajo vsebovati zelo veliko
majhnih delcev-atomov ali molekul.To veliko število pa je Avogadrovo število.
Mol je vidna količina snovi,molekula pa je nevidna.
5.Molska masa
Molska masa je masa enega mola snovi.Oznaka je M.enote so g/mol (grami na mol).Molska
masa je številčno enaka relativni atomski masi ali relativni molekulski masi,enote pa so
različne.Pri relativni atomski masi in relativni molekulski masi ni enot,pri molski masi pa so
enote g/mol.Primeri:
Snov
Au
H2O
CH3-CO-CH3
O2
H2
CO2
Molska masa
197g/mol
18g/mol
58g/mol
32g/mol
2g/mol
44g/mol
-86. Molski volumen plinov
Molski volumen plinov je volumen 1 mola plinov. Za vse pline je enak in znaša 22,4 L.
Primeri:
plin
O2
H2
CO2
volumen 1 mola
22,4 L
22,4 L
22,4 L
masa 1 mola
32g
2g
44g
OSNOVNI PLINSKI RAČUNI
Obrazci:
m
n=
P∙V
=
M
N
=
R∙T
NA
Količine in enote:
n ....................... množina snovi, enote: mol
M...................... molska masa, enote: g/mol
P..........................tlak plina, enote: kPa(kilopaskal)
V........................ prostornina(volumen) plina, enote: L
T.........................temperatura plina, enote: K(kelvin), 0°C = 273K
R...................... splošna plinska konstanta, R=8,314 kPa∙L/K∙mol
N....................... število molekul, brez enot
NA.................... Avogadrovo število, NA=6,02∙1023/mol
-91. primer: Koliko molekul se nahaja v 6,5L fluora pri temperaturi 25°C in tlaku 100kPa(
standardni pogoji)?
T=25°C=25+273K=298K
V=6,5L
P=100kPa
N=?
P∙V
N
=
NA
R∙T
N ∙R∙ T = NA ∙P∙ V
6,02 1023/mol 100kPa 6,5L
NA ∙P∙ V
N=
= 1,58 1023
=
R∙ T
8,314 kPa L/K mol 298K
2. primer: Izračunaj prostornino, ki jo zavzema 1,3 mol plina pri temperaturi 25°C in tlaku
95kPa!
n=1,3 mol
T=25°C=298K
P=95kPa
V=?
PV
n=
RT
n
PV
=
1
RT
nRT = PV
1,3 mol∙ 8,314 kPa L/K mol∙ 298K
nRT
V=
=
P
= 33,9 L
95kPa
- 10 OSNOVNI PLINSKI RAČUNI - NALOGE:
1. Izračunaj množino, maso in število molekul v 2L dušikovega pentoksida(N2O5), merjenega
pri temperaturi 10°C in tlaku 88kPa!
2. Freon 116 ali heksafluoroetan(C2F6) je negorljiv plin. Izračunaj množino, maso in število
molekul v 0,5 L tega plina pri temperaturi 25°C in tlaku 100kPa(standardni pogoji)!
3. Atmosfera Marsa je sestavljena pretežno iz ogljikovega dioksida(CO2). Tlak znaša 0,65
kPa, povprečna temperatura je -53°C. Koliko molekul plina se nahaja v 7,5 L Marsove
atmosfere.
4. Izračunaj volumen, množino in število molekul za 10g klora(Cl2)! Temperatura je 25°C,
tlak je 100kPa.
5. Izračunaj maso 2 L metana(CH4) pri temperaturi 0°C in tlaku 95 kPa!
6. Masa nekega nevarnega dvoatomarnega plina v desetlitrski jeklenki je 70,7 g pri
temperaturi 18°C in tlaku 450 kPa. Kolikšna je molska masa plina? Kateri element je to?
7. Atmosfera planeta Saturna je sestavljena predvsem iz vodika, nekaj je še helija in metana.
Povprečna molska masa znaša 2,19 g/mol. Izračunaj maso 1 L Saturnove atmosfere pri
temperaturi 25°C in tlaku 100 kPa!
8. Izračunaj volumen, maso in število molekul dušikovega(I) oksida- N2O pri temperaturi
25°C in tlaku 100 kPa! Množina plina je 1,2 mol.
9. Izračunaj volumen 2,5∙1023 molekul ogljikovega monoksida(CO) pri temperaturi 25°C in
tlaku 100kPa!
10. Izračunaj maso 15 L metana(CH4) pri temperaturi 25°C in tlaku 100 kPa!
- 11 STRUKTURNE FORMULE ELEMENTOV
Strukturne formule elementov uporabljamo za sestavljanje kemijske vezi.Strukturne formule
elementov sestavimo tako,da okrog simbola elementa napišemo zunanje elektrone.Napišemo
jih v obliki prostih elektronov ali elektronskih parov in to razporeditev se moramo v nekaterih
primerih naučiti(kisik-O,ogljik-C).Število zunanjih elektronov je vedno enako skupini
periodnega sistema:
1.skupina:
Na ∙→ prosti elektron
2.skupina:
Ca :→ elektronski par
3.skupina:
Al :
∙
4.skupina:
∙C∙
5.skupina: ∙ N ∙
∙
6.skupina: : O ∙
∙
7.skupina: : Cl ∙
¨
8.skupina: : Ne :
¨
KOVALENTNA VEZ-UVOD
To je vez med nekovinami.Iz dveh elektronov nastane skupni ali vezni elektronski
par.Strukturno formulo molekule sestavimo iz zunanjih elektronov atomov,ki molekulo
sestavljajo(treba je poznati Strukturne formule elementov!).Število elektronov se mora pri
sestavljanju strukturne formule ohraniti.Elektroni ne morejo iz nič nastati niti ne morejo
izginiti.Pri setavljanju upoštevamo pravila za sestavljanje strukturnih formul.
- 12 -
PRAVILA ZA SESTAVLJANJE STRUKTURNIH FORMUL
1.Poiščemo atom na sredini molekule.To je tisti,ki je en sam.Na ta atom so vezani vsi ostali
atomi.Če je več takih atomov,je potreben dodatni podatek.Če sta samo 2 atoma v molekuli,sta
si enakovredna in ni nobeden na sredini.
2.Ko nastane molekula,morajo imeti atomi 8 zunanjih elektronov.To imenujemo pravilo
okteta.Izjema je atom vodika in pa atom na sredini molekule.Atom vodika mora imeti 2
elektrona in ne 8.Atom na sredini pa ima lahko več ali manj kot 8 elektronov ali tudi 8
elektronov.
3.Prosti elektron v molekuli ni možen.Če ostanejo pri sestavljanju prosti elektroni,je molekula
napačno sestavljena.
4.Kisik(O) in fluor(F) porabita za tvorbo vezi samo proste elektrone,prostih elektronskih
parov pa ne.
5.Ostali atomi porabijo za tvorbo vezi najprej proste elektrone in če je teh premalo.še proste
elektronske pare.
- 13 PRIMERI ZA KOVALENTNO VEZ
1.primer: Molekula H2O:
Atom na sredini je kisik,ker je en sam.
1.Sestavljanje:
:O∙
∙
∙H
.H
2.Strukturna formula:
:O—H
│
H
Vsota elektronov: 2-H=2x1el.=2el.
O= 6el.=6el.
8el.
Atom na sredini molekule je kisik(O).Iz prostih elektronov kisika in vodika nastaneta 2
skupna elektronska para.Pri kisiku se porabijo samo prosti elektroni,prosti elektronski pari pa
ne(4.pravilo).Če preštejemo vse elektrone v strukturni formuli,vidimo,da ima kisik
oktet,vodik pa ima 2 elektrona,ko je vezan(2.pravilo).
2.primer: Molekula O2(kisik):
1.Sestavljanje:
Ker sta samo 2 atoma,nobeden ni na sredini.
1.Sestavljanje:
- 14 -
∙∙
:O∙
∙
∙∙
∙O:
∙
2.Strukturna formula:
∙∙ ∙∙
:O=O:
Vsota elektronov: 2-O=2x6 el.= 12el.
Iz 4 prostih elektronov na 2 kisikovih atomih nastaneta dve vezi med istima atomoma.To je
dvojna vez. Kisik ima oktet.
3.primer:Molekula CO2(Ogljikov dioksid):
1.Sestavljanje:
∙∙
∙C∙
∙∙
∙O:
∙
∙
∙O:
∙∙
2.Strukturna formula:
∙∙
∙∙
:O=C=O:
Vsota elektronov:
2-O = 2x6el. = 12el.
C = 4el. = 4el.
16el.
- 15 -
Nastaneta 2 dvojni vezi.Atomi imajo oktet.Pri tvorbi vezi sodeluje tudi prosti elektronski par
ogljika,ogljik torej porabi prav vse elektrone.Kisik pa porabi samo proste elektrone.
4.primer: Molekula SOF2(žveplov oksid difluorid ali tionil fluorid)
Dodatni podatek: Atom na sredini je žveplo (S).
1.Sestavljanje:
∙∙
:S∙
∙
∙∙
∙O:
∙
∙
:F:
∙∙
∙
:F:
∙∙
2.Strukturna formula:
∙∙ ∙∙ ∙∙
:F—S=O:
∙∙ │
:F:
∙∙
Vsota elektronov:
S=
6el. = 6el.
O=
6el. = 6el.
2-F = 2x 7el. = 14el.
26el.
Atom kisika(O) in 2 atoma fluora(F) imajo oktet.Atom žvepla ima 10 elektronov in nima
okteta,ker je na sredini. Za vezi se porabijo samo prosti elektroni kisika in fluora, pri
žveplu(S) pa se porabijo prosti elektroni in prosti elektronski pari.Nastane tudi dvojna vez na
kisiku.
- 16 5.primer: Molekula HClO3 ( klorova(V) kislina:
Dodatni podatek:Atom na sredini je klor(Cl).Vodik pa ni vezan na klor,ampak na kisik.
1.Sestavljanje:
∙∙
: Cl ∙
∙∙
∙
:O∙
∙∙
∙∙
∙O∙
∙∙
∙
∙O:
∙
∙H
2.Strukturna formula:
∙∙
∙∙
: O = Cl — O — H
∙∙ ║
∙∙
:O
∙∙
Vsota elektronov:
Cl = 7el. = 7el.
H = 1el. = 1el.
3-O = 3x6el. = 18el.
26el.
Atomi kisika imajo oktet in vodik ima 2 elektrona.Atom klora ima 12 elektronov in nima
okteta,ker je na sredini.
- 17 KOVALENTNA VEZ – NALOGE
1.Bor(B) in 3 atomi fluora(F) (BF3- borov trifluorid)
2.Berilij(Be) in in 2 atoma klora (BeCl2- berilijev diklorid)
3.2 atoma klora ( Cl2- molekula klora)
4.Vodik in fluor ( HF- vodikov fluorid)
5.Žveplo in 2 atoma kisika ( SO2- žveplov dioksid)
6.Žveplo in 2 atoma vodika ( H2S- vodikov sulfid)
7.Dušik(N) in 3 atomi vodika (NH3- amoniak)
8.Žveplo,2 atoma kisika in 2 atoma fluora ( SO2F2- žveplov dioksid difluorid ali sulfuril
fluorid)
9.Ogljik(C),kisik in 2 atoma klora ( COCl2- ogljikov oksid diklorid ali fosgen).Dodatni
podatek: Atom na sredini je C.
10.Fosfor(P),kisik in 3 atomi klora (POCl3- fosforjev oksid triklorid).Dodatni podatek: Atom
na sredini je fosfor)
KOVALENTNA VEZ-NALOGE-KISLINE
Dodatni podatek: Atom na sredini je tisti,ki ni kisik ali vodik.Vodik je vedno vezan na kisik
in ne na atom na sredini.Glej 5.primer-HClO3!
a) HClO4
klorova(VII)kislina
b)H2SO3
žveplova(IV)kislina
c)H2SO4
žveplova(VI)kislina
d)H2CO3
ogljikova kislina
e)H3PO3
fosforna(III)kislina
- 18 PROSTORSKA STRUKTURA MOLEKUL
Elektroni se med seboj v molekuli odbijajo,ker imajo vsi isti-negativni naboj.Zato se
razporedijo tako,da imajo čimveč prostora oz.da so čimbolj narazen.Tako nastanejo pravilna
geometrijska telesa in liki.Ta telesa in liki nastanejo glede na število elektronskih parov v
neki molekuli okrog atoma na sredini.Upoštevati moramo vse elektronske pare,vezne in
proste,da dobimo pravilno geometrijsko strukturo za neko molekulo.
2 elektronska para:
premica
3 elektronski pari
trikotnik
4 elektronski pari
tetraeder = trikotniška piramida
5 elektronskih parov
trikotniška dvojna piramida
6 elektronskih parov
kvadratna dvojna piramida
1.premica
2.trikotnik
3.trikotniška piramida=tetraeder
- 19 -
4.trikotniška dvojna piramida
4.kvadratna dvojna piramida
- 20 IONSKA VEZ
Ionska vez je vez med kovinami in nekovinami.Kovine oddajajo elektrone in tvorijo
pozitivne ione ali katione.Nekovine sprejemajo elektrone in tvorijo negativne ione ali
anione.
Primer ionske vezi: NaCl- kuhinjska sol
Nastanek kationa: Kation nastane iz kovine, to je natrij(Na):
− 1 elektron
Na ∙
Na+
atom natrija
natrijev ion
Nastanek aniona: Anion nastane iz nekovine, to je klor(Cl2):
+1 elektron
:Cl∙
˙˙
atom natrija
:Cl: —
˙˙
kloridni ion
Atom natrija popolnoma odda elektron atomu klora, nastaneta 2 iona.Med seboj se privlačita z
elektrostatskimi silami. Elektrostatske sile pomenijo, da se nasprotnoimenski delci
privlačijo, istoimenski delci pa odbijajo.Snovi, ki imajo ionsko vez, so soli.Primeri soli:
CaCO3
kalcijev karbonat
Mg(NO3)2
magnezijev nitrat
Al2(SO4)3
aluminijev sulfat
- 21 RAZTOPINE
Raztopine so zmesi,ki jih sestavljata topilo in topljenec.Topilo je največkrat voda,topljenec pa
kakšna trdna snov,na primer sol ali sladkor. Koncentracija raztopine nam predstavlja količino
topljenca vraztopini.Večja je ta količina, večja je koncentracija. Poznamo dve koncentraciji
raztopin, odstotno koncentracijo in molarno koncentracijo.
MOLARNA KONCENTRACIJA
Molarna koncentracija predstavlja množino snovi topljenca v 1l raztopine.
Uporabljamo obrazce:
množina snovi topljenca : mol
↑
n
c = ——
↓ V → volumen raztopine : l
↓
molarna koncentracija: mol/l
masa snovi: grami ( topljenec )
↑
m
n = ——
↓ M → molska masa: g/mol , dobimo jo iz periodnega sistema
↓
množina snovi
- 22 1.primer: Koliko je množina snovi 350 g CaCO3 ?
m = 350g
CaCO3
————
n=?
m
n = ——
M
350g
n = ————— = 3,5 mol
100g/ mol
M ( CaCO3 ) = 1-Ca = 40
1-C = 12
3-O = 3x 16 = 48
100 g/ mol
2.primer: Izračunaj množino topljenca v 200 ml 0,5 M ( molarne ) raztopine HNO3 (
dušikove (V) kisline )!
c = 0,5 mol/l
V = 200 ml = 0,2 l
HNO3
————————
n=?
n
c = —— / x V
V
cxV=n
n = c x V = 0,5 mol/l x 0,2 l = 0,1 mol
- 23 3.primer:Kolikšna je molarna koncentracija raztopine,ki v 250 cm3 vsebuje 10,7g KIO3
(kalijevega jodata )?
n
c=—
V
m
n=—
M
3
V = 250 cm = 250 ml
m = 10,7g
KIO3
——————————
c=?
m
10,7g
n = — = ————— = 0,05 mol
M 214 g/mol
M ( KIO3 )= 1-K =
39
1-J =
127
3-O = 3x 16= 48
—————
214g/mol
n
0,05 mol
c = — = ———— = 0,2 mol/l
V 0,25 l
4. primer: Izračunaj maso topljenca v 0,2 litra 0,117M raztopine NaOH!
V = 0,2 l
m
n = —— / x M
M
c = 0,117 mol/l
m=nxM
NaOH
———————
m=?
————————
n
c = —— / x V
V
cxV=n
n=cxV
n = 0,117 mol/l x 0,2 l = 0,023 mol
m=nxM
m = 0,023 mol x 40 g/mol = 0,92g
M ( NaOH ) = Na = 23
O = 16
H= 1
—————
40 g/ mol
- 24 -
MOLARNA KONCENTRACIJA - NALOGE
1. Izračunaj množino snovi v 80g NaOH!
2. Izračunaj maso 2 mol H2SO4!
3. Izračunaj množino topljenca v 4 l 5M raztopine NaOH!
4. Koliko je molarna koncentracija raztopine, ki v 500 ml vsebuje 8,5 g AgNO3?
5. Koliko je molarna koncentracija raztopine, ki v 700 cm3 vsebuje 22g NaCl?
6. Izračunaj maso topljenca v 250 cm3 0,1M raztopine KOH!( kalijevega hidroksida )
7. Izračunaj maso topljenca v 0,5 l 0,25 M raztopine KMnO4 ( kalijevega permanganata )!
8. Izračunaj volumen 0,2 M raztopine, v kateri je raztopljeno 3,7g Na2SO4 ( natrijevega
sulfata )!
9. Koliko je molarna koncentracija raztopine, ki v 784 ml vsebuje 240g NaOH ( natrijevega
hidroksida )?
10. Izračunaj volumen 0,1 M raztopine, če je masa topljenca 50g BaCl2 ( barijevega klorida )!
- 25 KISLINE IN BAZE
Kisline so snovi, ki oddajajo vodikove ione.
Baze so snovi, ki sprejemajo vodikove ione.
Reakcija, pri kateri se vodikovi ioni oddajo ali sprejmejo, se imenuje protolitska reakcija ali
protoliza. Vodikov ion označimo H+. Imenuje se tudi proton.
Primer kisline: HCl – klorovodikiva ali solna kislina
Primer baze: NH3 – amoniak
Protoliza kisline:
H+
HCl + H2O → H3O+ + Cl−→ kloridni ion
↓
oksonijev ion
Oksonijev ion je nosilec kislih lastnosti raztopin.
Protoliza baze:
H+
NH3 + H2O → NH4+ + OH−→ hidroksidni ion
↓
amonijev ion
Hidroksidni ion je nosilec bazičnih lastnosti raztopin.
Disociacija kovinskih hidroksidov:
Kovinski hidroksidi so sestavljeni iz kovine in hidroksidnega iona(OH—). Reagirajo kot
baze. Pri njih pa ne poteče protoliza, ampak disociacija. Disociacija je razpad neke snovi na
ione v vodni raztopini. Reakcije disociacije::
NaOH
→
natrijev hidroksid
KOH
→
kalijev hidroksid
Ca(OH)2
→
kalcijev hidroksid
Mg(OH)2
→
magnezijev hidroksid
Na+
+
natrijev ion
K+
+
kalijev ion
Ca2+
+
kalcijev ion
Mg2+
+
magnezijev ion
OH—
hidroksidni ion
OH—
hidroksidni ion
2OH—
hidroksidni ion
2OH—
hidroksidni ion
- 26 -
OKSIDACIJA IN REDUKCIJA
Oksidacija je oddajanje elektronov.
Redukcija je sprejemanje elektronov.
Posamezni reakciji v naravi ne moreta potekati posebej, ampak le skupaj. Skupna reakcija se
imenuje redoks reakcija.
Primer redoks reakcije:
2Na + Cl2 → 2 NaCl
To redoks reakcijo lahko razdelimo na dve polovični reakciji:
Na → Na+ + e −
oksidacija
Cl2 + 2 e − → 2 C l−
redukcija
Oksidant je snov, ki se reducira ( reakcija redukcije ) – Cl2 ( klor ).
Reducent je snov, ki se oksidira ( reakcija oksidacije ) – Na( natrij ).
- 27 -
UREJANJE ENAČB
Enačbe urejamo tako,da spreminjamo številke levo pred simbolom ali formulo. Te številke se
imenujejo koeficienti enačbe. Enačba je urejana, kadar je število atomov na levi strani enačbe
enako številu atomov na desni strani enačbe.
1.primer:
Zn + 2HCl → ZnCl2 + H2
2. primer:
2 KClO3 → 2KCl + 3O2
3.primer:
3 Ca(OH)2 + 2 H3PO4 → Ca3(PO4)2 + 6H2O
12-H
14-O
12-H
14-O
- 28 -
UREJANJE ENAČB – NALOGE
1.CaF2 + H2SO4 → HF + CaSO4
2.H2SO4 + NaOH → Na2SO4 + H2O
3.CaCO3 + HCl → CaCl2 + H2O + CO2
4.Fe(OH)3 → Fe2O3 + H2O
5.Al + HCl → AlCl3 + H2
6.Cl2O7 + H2O → HClO4
7.NaNO3 → NaNO2 + O2
8.Al + NaOH → Na3AlO3 + H2
9.NH3 + H2SO4 → (NH4)2SO4
10.(NH4)2SO4 + NaOH → Na2SO4 + NH3 + H2O
- 29 -
VPRAŠANJA – SPLOŠNA IN ANORGANSKA KEMIJA
1.Zgradba atoma
2.Periodni sistem
3.Povezava zgradbe atoma s periodnim sistemom
4.Zgradba elektronske ovojnice
5. Naloge: Ugotovi zgradbo atomov – 2 nalogi
6. Zgodovina zgradbe atoma do 3 znanstvenikov Schrödinger , Heisenberg, De Broglie
7. Zgodovina zgradbe atoma – Schrödinger, Heisenberg,
De Broglie
8. Relativna atomska masa, relativna molekulska masa
9. Absolutna masa, mol
10. Molska masa, molski volumen plinov
11. Osnovni plinski računi – obrazci, količine in enote
12. Naloge: Osnovni plinski računi – 1naloga
13. Pravila za sestavljanje strukturnih formul
14. Naloge: Sestavi strukturno formulo – 1 naloga
15. Prostorska struktura molekul
16. Primeri za prostorsko strukturo molekul – 1 primer
17. Ionska vez
18. Molarna koncentracija – obrazci in enote
19. Naloge: Molarna koncentracija – 1 naloga
20. Kisline in baze
21. Oksidacija in redukcija
22. Urejanje enačb – 2 nalogi