Document

Transcription

Document
POŠKODBE Z ELEKTRIČNIM TOKOM in
STRELO
KEMIČNE POŠKODBE
TUJKI
ZADUŠITEV
AKUTNE ZASTRUPITVE
RKB ZAŠČITA- radiološka, biološka in
kemična zaščita
POŠKODBE Z
ELEKTRIČNIM
TOKOM in
STRELO
ELEKTRIČNI
TOK NIZKE
NAPETOSTI
ELEKTRIČNI
TOK VISOKE
NAPETOSTI
STRELA
ČLOVEKU JE NEVAREN:
 tok nizke napetosti
(v gospodinjstvu 220 V,
drugje tudi do 1000V)
 tok visoke napetosti
(nad 1000 V),
kamor spada tudi
 atmosferska
elektrika-strela
INTENZIVNOST IN
NEVARNOST POŠKODB STA
ODVISNA OD:
 količine in napetosti električnega toka
 dolžine trajanja stika z vodnikom toka
 lokacije dotika na telesu (nevarne so na glavi)
 vlažnost telesa, obleke, obutve
 podlage, na kateri je poškodovanec (prevodnost)
ELEKTRIČNI
TOK NIZKE
NAPETOSTI
povzroča okvare na:
ŽIVČEVJU
 krči-včasih so lahko tako hudi,
da pride do zloma kosti, trganja mišic,
 motnje zavesti (omotičnost,otopelost)
 ohromitev dihalnega centra
ŽILAH
- okvare žilnih sten
- koagulacijo krvi
SRCU
motnje delovanja srca
vse do fibrilacije in
zastoja srca (čez nekaj
minut preneha tudi
dihanje)
KOŽI
- Električna značka je opeklina na
mestu vstopa, izstopa ali prestopa
električnega toka (okrogla ali
ovalna, bela ali sivo rumena v
velikosti leče, nekoliko dvignjena
nad kožo, v sredini ugreznjena)
- Do nje včasih ne pride, ker je bila koža vlažna in
je prišlo do stika z elektriko na večji površini.
ELEKTRIČNI
TOK VISOKE
NAPETOSTI
tudi tu nastanejo okvare na:
 živčevju
 žilah
 srcu
 obsežne in globoke opekline
(včasih se tkivo skuha, sežge ali zogleni)
Če poškodovanec preživi, se razvije hud šok.
Zaradi resorpcije s tokom uničenih tkiv pride
do okvare ledvic, kar se pokaže kasneje.
PP
IZKLOPIMO VAROVALKE
 Poškodovanca je potrebno
rešiti iz območja električne
napetosti – prekiniti moramo
stik ponesrečenca z vodnikom
električnega toka.
NIZKA
NAPETOST
 odklopimo električni tok
 izklopimo varovalko
Z NEPREVODNIM
PREDMETOM
ODSTRANIMO VODNIK
ELEKTRIČNEGA TOKA
 izvlečemo vtič
zgrabimo za obleko (biti mora suha) na mestu,
kjer se ne prilega telesu in ga potegnemo proč;
pri tem stojimo na podlagi, ki ne prevaja
električnega toka (suhi gumijasti, leseni
predmeti).
Če je obleka mokra, si pomagamo s suhimi
predmeti, ki električnega toka ne prevajajo (metla,
palica, deska, z izolirnim orodjem…)
Pri tem stojimo na suhi podlagi.
VISOKA
NAPETOSTI
Vsako približevanje ponesrečencu je smrtno
nevarno zaradi možnosti poškodb reševalca,
dokler je:
 električni vod pod napetostjo in
 ponesrečenec v dotiku s tokom.
 takoj pokličemo na dežurno elektro službo,
da izklopijo električni tok.
OŽIVLJANJE in OSKRBA
POŠKODOVANCA
Pri zastalih življenjskih funkcijah
 takoj začnemo z oživljanjem
 opečena mesta sterilno pokrijemo
 prelome imobiliziramo
(če so nastali zaradi padca ali krča)
 skušamo preprečiti šok
 če je bil ponesrečenec v nezavesti,
mora obvezno v bolnišnico, ker lahko nastopijo
motnje zavesti in delovanje srca kasneje.
NMP
- nadaljevanje oživljanja
- strokovno spremstvo med prevozom
PREPREČEVANJE POŠKODB
Z ELEKTRIČNIM TOKOM:
 Če je izolirna žica nalomljena ali obrabljena,
jo takoj zamenjamo ali popravimo.
 Če delamo z električnimi aparati, ne smemo
prijemati kovinskih predmetov, ki so povezani
z zemljo (vodovod, radiator…).
 Električne aparate, predvsem v kopalnici,
uporabljamo v skladu s predpisi.
 Električnih aparatov ne popravljamo,
ko so vključeni.
STRELA
Delovanje strele na telo povzroči
enake okvare kot električni tok.
Pojavijo se tudi:
 drevesasto razvejane opekline in
 opekline zaradi kovinskih predmetov,
ki se raztopijo na koži
PP
je enaka kot pri poškodbah s
električnim tokom
PRED STRELO SE ZAVARUJEMO
 ob nevihti ne stojimo v bližini
visokih ali kovinskih predmetov
 vse kovinske stvari odvržemo
 ne stojimo pod kapom,
kjer iz strehe lije voda
 se na odprti ravnini nemudoma
uležemo na tla
ČLANEK
KEMIČNE POŠKODBE
KEMIČNE
POŠKODBE
NA KOŽI
KISLINE
LUGI
JEDKE
SOLI
 Kemične snovi, ki pridejo v stik s telesom,
povzročijo kemične poškodbe-opekline.
 Nastanejo lokalne poškodbe, zastruplja pa
se tudi ves organizem.
 Kemične opekline ocenjujemo
kot ostale opekline glede na
obsežnost in globino.
NASTANEJO V:
- laboratorijih
- kemični industriji
- gospodinjstvu
KISLINE
 Na koži povzročijo suho in nagubano skorjo,
ki se izsuši, čez nekaj tednov krasta odpade,
pod njimi so globoke rane.
- žveplena kislina povzroči – nekroze rjave barve
- dušikova – solitrna povzroči – nekrozo rumene barve
- klorovodikova – solna povzroči – nekrozo bele barve
PP
- poškodovani del obrišemo s suho tkanino
- čim prej speremo s hladno vodo
- kožo osušimo
- sterilno pokrijemo
- opečeno okončino imobiliziramo
LUGI
Povzročajo vlažne kolikvacijske
nekroze (koža je vlažna, sluzasto
mehka in nabrekla)
PP
- rano dolgo spiramo
pod tekočo vodo
- kožo osušimo
- sterilno pokrijemo
- imobiliziramo okončino
JEDKE
SOLI
 Razjedajo kožo (srebrov nitrat, cinkov klorid).
 Poškodovanca, ki ima kemične opekline,
čim prej peljemo k zdravniku.
Tujek lahko dobimo v kožo ali mehke dele, oko,
nos, grlo, sapnik ter požiralnik, želodec in
črevesje
TUJKI
V KOŽI
V UŠESU
V OČESU
V NOSU
V KOŽI
največkrat se zapiči v kožo na rokah ali nogah
ČE JE TUJEK MAJHEN
in GLEDA IZ KOŽE
PP
 dobro si umijemo roke
 razkužimo kožo okrog rane
z alkoholom ali jodom
 s sterilno (vsaj prekuhano)
pinceto tujek izvlečemo
 poškodovanec naj miruje po potrebi
(imobiliziramo po potrebi)
 še isti dan naj gre
k zdravniku po injekcijo
proti tetanusu
 če tujka ne odstranimo v
celoti, mora
poškodovanec prav tako k zdravniku
ČE JE TUJEK VEČJI
 tujka ne odstranjujemo, ker bi
lahko povzročili večjo
krvavitev tujek rano maši)
 rano sterilno pokrijemo
 napotimo ga k zdravniku
KLOP V KOŽI
 če ni prisesan – primemo s pinceto čim
bližje glavici in ga odstranimo
 če ne gre, klopa zadušimo z oljem,
bencinom, petrolejem ali etrom in
ga odstranimo
 pozorni moramo biti na porast telesne temperature,
še posebno če jo spremljata glavobol in bruhanje
 če okrog pika nastane rdeč kolobar ali če se ponovno
pojavi izpuščaj na mestu pika (znak okužbe z borelijo)
človeka napotimo k zdravniku
LYMSKA BORELIOZA
 Je razširjena v Evropi
in severni Ameriki kot
najpogostejša bolezen,
ki jo prenašajo klopi.
 Ime Lyme je dobila po kraju v ZDA,
kjer so pred približno 25 leti prvič odkrili
 Borelioza pa se imenuje po bakteriji boreliji,
ki bolezen povzroča.
 V ZDA povzroča lymsko boreliozo pri ljudeh le ena
borelijska vrsta, v Evropi pa najmanj štiri.
NA BORELIJSKO OKUŽBO
NAS OPOZORIJO:
- glavobol, vrtoglavica
- bolečine v križu, vratu, hrbtenici, prsnem košu
- neredno utripanje srca, mravljinčenje po raznih
delih telesa
- ohromitev obraza ali udov, motnje vida in sluha
motnje spomina
- nervoza,
nespečnost
- bolečine v mišicah in
sklepih, včasih sklepi tudi otečejo (zlasti
kolena).
PREPREČEVANJE
S primerno obleko:
Telo naj bo čimbolj pokrito
(dolge hlače s hlačnicami v
obuvalu, srajca z dolgimi,
zapetimi rokavi).
Z repelenti:
Zaščita ni povsem zanesljiva,
delujejo tudi razmeroma
kratek čas.
So lahko škodljivi (zlasti ob
pogosti in nepravilni uporabi).
S pregledi telesa:
Takoj ko pridemo iz gozda, pregledamo telo in
odstranimo prisesane klope. Najlažje jih odstranimo s
pinceto; včasih pomaga, če mesto s klopom natremo z
oljem ali alkoholom, tudi s slino.
Potrebna je previdnost,
da glava klopa ne ostane v koži.
Če klopa odstranimo zgodaj,
je možnost okužbe manjša.
Cepiva še ni!
KLOPNI
MENINGITIS
bolezen poteka v dveh fazah
I. faza: traja 1- 8 dni.
Bolniki se slabo počutijo, imajo glavobol, bolečinev
mišicah, povišano telesno temperaturo, lahko tudi
bruhajo in imajo bolečine v trebuhu in drisko.
Prvemu obdobju sledi prost interval,
ki traja 1 - 20 dni.
Potem nastopi II. faza bolezni.
Znaki prizadetosti možganskih ovojnic ali
celo možganov (visoka telesna temperatura,
hud glavobol, celo nezavest).
Smrtnost pri odraslih je približno 1 - 2%.
Bolezen lahko zapusti trajne posledice,
kot so glavoboli, motnje koncentracije,
ohromelosti.
Cepljenje
VIDEO
Saje, prah, trepalnice,
V OČESU mušica, drobci kovine,
kamna ali stekla
PP
 zapremo oko in pustimo, da se solzi
 očesa ne smemo drgniti
 če je tujek pod zgornjo veko,
veko povlečemo čez spodnjo
 če nismo uspeli, si umijemo roke,
odpremo veke in tujke poiščemo
 spodnjo veko povlečemo navzdol – prizadeti gleda
navzgor, ter tujek odstranimo z vlažno, čisto tkanino
 lahko tudi zgornjo veko obrnemo na vžigalico, ki jo
nastavimo na vrh veke – prizadeti gleda navzdol; z
vlažno čisto tkanino tujek odstranimo
 pri zapičenem tujku oko sterilno pokrijemo in
poškodovanca peljemo k zdravniku
 tujek lahko tudi prebije zrklo in obtiči v globini
– čim prej k očesnemu zdravniku
 pri močnem udarcu v oko lahko pride do krvavitve v
zrklo – obvezno k okulistu
KISLINE, LUGI
PP
 oko razpremo na silo, ker ga
poškodovanec krčevito stiska;
 takoj izpiramo z vodo – dobro je,
če je prekuhana in mlačna;
 izperemo 4 do 5 krat;
 pregledamo notranje stene obeh vek (apno)
 sterilno pokrijemo
 poškodovanca prepeljemo v bolnišnico
V UŠESU
KROGLICA, FIŽOL,
GRAH, IPD.
ne odstranjujemo,
ampak
poškodovanca
peljemo k
zdravniku
ŽUŽELKE, MUŠICE, IPD.
- poškodovanega čim prej
peljemo k zdravniku;
-v uho ne dajemo ničesar
(zaradi možnosti
predrtega bobniča)
V NOSU
Otrok vtika v nos razne predmete,
kjer obtičijo in lahko nabreknejo.
PP
 s palcem in kazalcem gladimo
nos od čela proti nosnicam;
 stisnemo eno nosnico,
prizadeti pa piha skozi
drugo nosnico;
 če tujka ne odstranimo,
poškodovanca
peljemo k zdravniku
ZADUŠITEV
ZADUŠITEV
POMANJKANJE
KISIKA V
ZRAKU
OKVARE
DIHALNEGA
CENTRA
UTOPITEV
OBEŠANJE
OVIRE,
OKVARE,
DIHALNE POTI
otekle
glasilke
tujki
poškodbe
prsnega
koša
Zadušitev je akutna zapora dihalnih poti.
Znamenja grozeče zadušitve so različna,
odvisna od primera:
 Nemir in izraz strahu na obrazu
 Očitna cianoza obraza in prstov
 Naporno, sunkovito dihanje
(zmanjkuje zraka)
 Vratne žile se napnejo
 Utrip je čedalje hitrejši in
neenakomeren
 Zenice se razširijo, oči izbuljene
 Dihanje pojenjuje
 Utrip slabi in je nepravilen
 Nastopi nezavest
 Pogosto krči
 Po prenehanju dihanja se
ustavi še srce
PP
 Vsaka sekunda
je dragocena
 Nezavestnega takoj v položaj
za nezavestne
 Sprostimo dihalne poti
 Aspiriramo tekočino
 Odstranimo morebitno zobno protezo
 Z dlanjo udarjamo med lopaticami
VZROKI ZA ZADUŠITEV
1.) pomanjkanje kisika v zraku
2.) okvare dihalnega centra:
- zastrupitev z uspavali,
- poškodbe,
- krvavitve.
3.) ovire, okvare dihalnih poti
4.) obešanje
5.) utopitev
OVIRE,
OKVARE,
a) TUJEK V ZGORNJIH DIHALIH
DIHALNE POTI
PP
ZNAKI:
- nezmožnost govorjenja
- sunkoviti dihalni gibi
- cianoza
- grabi se za vrat
- izguba zavesti
uporabimo
Heimlichov prijem
PONESREČENEC SEDI ALI STOJI:
- stopimo do njega
- roko, prekrijemo z drugo roko
- močno pritiskamo preko zgornjega dela trebuha
- zgornji del trebuha stiskamo k sebi
LEŽI NA TRDI PODLAGI:
- pokleknemo preko bolnikovih kolkov
- prekrižamo roke
- položimo jih med žličko in popkom
- močno, sunkovito pritiskamo v smeri prepone
Otrok se duši zaradi tujkov, ki zaidejo v
dihalna pota
 V hipu pomodri
 Se zaduši
PP
NMP
 Intubacija
 Konikotomija
b) OTEKLE GLASILKE
(vnetje, davica, alergija, pik čebele in
ose)
PP
•
•
•
•
Čim hitrejši prevoz v bolnišnico
Leži naj z visokim vzglavjem
Damo mu mrzel obkladek na vrat,
lahko liže led
Po potrebi mu dajemo umetno dihanje
c) POŠKODBE PRSNEGA KOŠA in
ORGANOV V NJEM
PP
 Leži naj z visokim vzglavjem
 Na prsi mu damo obkladek
 Poskrbimo na hiter prevoz v bolnišnico
 Po potrebi dajemo umetno dihanje
OBEŠANJE
(suspensio)
PP
 Takoj ga snamemo, tako da prerežemo
vrv ali razširimo zanko
 Takoj začnemo z oživljanjem
(če je še topel in ohlapen)
 Transportiramo ga v bolnišnico zaradi
edema sapnika
UTOPITEV
(submersio)
UTOPITEV V
SLADKI VODI
Voda se iz alveol vsrka v kri, kar povzroči:
hipervolemio (povečan volumen krvi) in
hemodilucijo (razredčevanje krvi)
kar povzroči
Razpad eritrocitov in sproščanje kalija, to pa povzroči (v
3 do 6 min) fibrilacijo ventriklov in zastoj srca.
UTOPITEV V
SLANI VODI
Hipertonična voda v alveolah pritegne tekočino in
beljakovinske sestavine iz krvnega obtoka
kar povzroči
Hemokoncentracijo (zgostitev krvi) in
hipovolemio (zmanjšan volumen cirkulirajoče krvi),
v kri pa prestopajo ioni natrija, klora in magnezija kar
povzroči (v 5 do 8 min.) asistoličen zastoj srca
in pojav pljučnega edema.
PP
REŠEVANJE IZ VODE
 S kopnega- pomolimo palico, vržemo desko,
napihnjeno zračnico itd.
 S čolnom
 Skočimo v vodo- pred skokom se moramo sleči
 Oživljamo do prihoda zdravnika
PP
OŽIVLJANJE
 Nekaj vpihov naredimo čim prej (še v plitvini)
 Na suhem utopljenca slečemo
 Po potrebi očistimo dihalne poti
 Takoj nadaljujemo z oživljanjem
 Zenice
 Če se zave, ga takoj
zavijemo v odejo
 Pripeljemo ga v
bolnišnico
 Reševanje iz vode naj izvajajo samo za to usposobljeni
reševalci
NMP
 Če utopljenec ne zadiha, ga zdravnik intubira
 Po potrebi očistimo dihala z aspiratorjem
 Dodajamo kisik
 Naj dobi visoke doze kortikosterodiov
 Nastavimo venski kanal
AKUTNE
ZASRUPITVE
kokain
ALKOHOL
DROGE
lugi
KEMIKALIJE
PESTICIDI
jedke
snovi
kisline
ŽIVILA
PLINI
HCN
pokvarjena
hrana
gobe
botulizem
CO
CO2
Zastrupitev (intoxicatio)
je vnos strupenih snovi v organizem
Najpogostejše zastrupitve
z vdihavanjem
2 zaradi zaužitja strupene snovi
3 zaradi resorpcije preko kože in sluznice
1
ZASTRUPITEV Z
OGLJIKOVIM
MONOKSIDOM (CO)
CO je brez:
- barve
- vonja
- okusa
- se 250x
hitreje veže na
krvničke kot kisik
NAJDEMO GA:
 V izpušnih plinih
 Pri nepopolnem izgorevanju v zaprtih
prostorih
 Pri izgorevanju koksa
 Pri eksplozijah jamskega plina (v predorih,
rudnikih)
ZNAKI
 Lahek glavobol
 Vrtoglavica
 Zelo močna slabost
 Nagla nezavest
 Bruhanje
 Rožnato rdeča barva kože
PP
 Na svež zrak
Nemudoma
oživljamo
 Če je mogoče,
dajemo kisik
 V bolnico
 Če si opomore,
naj ne vstaja
NMP
-
-
Nadaljevanje
oživljanja
Aplikacija kisika
ZASTRUPITEV Z
OGLJIKOVIM
DIOKSIDOM CO2
N
A
J
D
E
M
O
G
A
PP
NMP
 Svež zrak
 Nadaljevanje oživljanja
 Umetno dihanje
 Aplikacija kisika po potrebi
ZASTRUPITEV S
CIANOVODIKOM
Pare cianovodikove
(pruske) kisline so:
 Lažje od zraka
 Med vsemi plini najbolj strupene
 Močno dišijo po grenkih mandljih
 Za ciklonizacijo
 Pri galvanizaciji
PP
 Oživljanje !!
 Hiter prevoz
v bolnišnico
protistrup
NMP
- Dobi specifični antidot
(protistrup)
- Izpiranje želodca
ZASTRUPITEV Z
ŽVEPLOVODIKOM
(H2S- vodikov sulfid)
Najdemo ga:
- v jamah,
- greznicah in kanalih
- kemičnih laboratorijih
Znaki:
- plin draži sluznico očes in dihal
- Pojavita se kašelj in težko dihanje
PP
 Pri reševanju moramo nositi
masko ali dihalni aparat
 Prenesemo ga na svež zrak
 Čim hitreje ga transportiramo
v bolnišnico
ZASTRUPITEV
Z ETILNIM
ALKOHOLOM
PREVEČ
ALKO.
PIJAČE
PRAZEN
ŽELODEC
Še posebno nevarna pa je kombinacija
SEDATIVOV ali HIPNOTIKOV z alkoholom
ZNAKI
slabost,
bruhanje
zgovornost
negotova hoja in
kretnje
zmedenost
nezavest
NEVARNOSTI PRI
NEZAVESTNEMU:
pri težki
zastrupitvi lahko
nastopi smrt
zadušitev
poškodbe
PP
PRI ZAVESTNEMU
 Nizko vzglavje
 Zaščita pred padci iz ležišča
 Pripravimo posodo za bruhanje
 Odpremo okno
 Piti čim več vode
 Izzovemo bruhanje
 Močna črna kava in aktivno oglje
PP
PRI NEZAVESTNEMU
 Položaj za nezavestnega
 Če preneha dihati mu dajemo
umetno dihanje
 Transport v bolnišnico
NMP
* Takoj izprazniti želodec
* Dati aktivno oglje
* Dobi naj infuzijo in kisik
ZASTRUPITEV S HRANO
(alimentarna intoksikacija)
VZROKI
ZNAKI
- pokvarjena
hrana
- okužena
hrana
huda slabost
huda izguba
tekočine
glavobol
bolečina- krči
močna driska
splošna huda
oslabelost
včasih visoka
vročina
bolečine v
mišicah
bruhanje
včasih telo
mrliško hladno
hiter in
slaboten utrip
PP
 Takoj v bolnišnico
 Izzivati bruhanje
 Dati piti velike količine mlačne vode
 Za žejo močen ruski čaj s saharinom
 Aktivno oglje
 Pazimo na pojav šoka
NMP
 Potrebno je izprazniti želodec
 Dati aktivno oglje
 Pri znakih izsušitve naj dobi infuzijo
 Spazmolitik
ZASTRUPITEV Z
GOBAMI
Nastanejo zaradi
 Zaužitja prevelikih količin užitnih gob
 Predolgega hranjenja gob v hladilniku
(več 24 ur)
 Pogrevanje že pripravljenih gob
 Zaužitje strupenih gob s hitrim
delovanjem (čez pol ure do dveh ur)
 Zaužitje strupenih gob z poznim
delovanjem (po šestih do 24 urah)
Težave ki nastopijo
po 2 urah
 Krči
 Bruhanje
 Driska
 Halucinacije
Počasno delovanje
-
Bruhanje
Trebušni krči
Huda driska
Čez 3 do 4 dni;
zlatenica, okvara jeter,
ledvic krvi, možganov
ZASTRUPITEV
Z GOBAMI
VIDEO
BOTULIZEM
je posebna oblika zastrupitve s
toksinom bakterije clostidium
botullinum
VZROKI
zaužitje okužene hrane
(meso, klobase,
konzervirana hrana)
ZNAKI
 Se pojavijo 6 do 8 ur
po zaužitju
 Huda slabost
 Žeja
 Bljuvanje
 Suha usta
 Rdečica sluznic
 Težave pri požiranju
 Motnje vida
 Razširjene zenice
 Počasen utrip
 Težko dihanje
 Paraliza obraznih mišic, vratu, udov
 Paraliza dihalnega centra
 Zastoj dihanja in delovanja srca
 Smrt
PP
• Izzovemo bljuvanje
• Damo salinično
odvajalo
• Samo aktivno
oglje
• Oživljamo
NMP
* Izpiranje želodca
* Dajanje odvajal in aktivnega
olja
* Nastavitev intravenskega
kanala
* Dobi tudi serum botullismus
antitoxin
* Intubacija in predihavanje
* Hiter prevoz v bolnišnico
ZASTRUPITEV
Z MAMILI
zaužije prevelike
količine droge
ZNAKI
* Hiter utrip
* Vzdraženost
* Nemir
* Gostobesednost
* Agresivnost
* Razširjenost zenic
* Bledica
* Krči
* Paraliza dihalnega centra
* Smrt
PP
 Izzovemo bruhanje
 Damo odvajalo- grenke soli
 Damo aktivno oglje
 Preprečimo zadušitev
NMP
Dobi simptomatično terapijo
Antidot- naloksan (preparat narcanti)
ZASTRUPITEV S
KEMIKALIJAMI
VZROKI
- nesreče
- poskus samomora
VRSTE ZASTRUPITVE
LUGI
KISLINE
- Natrijev
-
(lužni kamen)
- Kalijev
- Amoniak
-
-
Znaki so
odvisni od
količine
zaužite snovi
-
-
Ocetna kislina
Cinkov klorid
sublimat
JEDKE
SNOVI
- Srebrov nitrat
- Cinkov klorid
- Sublimat
Huda bolečina v prsih in trebuhu
Bruhanje
Včasih driska
Šok
Lahko smrt
VRSTE ZASTRUPITVE
UGOTOVIMO PO
PP
 Okoliščinah
* Čim prej v bolnišnico
 Psihičnem stanju bolnika
* Bruhanje ne izzovemo
zaradi možnosti
perforacij
* Naj ničesar ne zaužije
 Posledicah s kemikalijami
 Ožganih ustnicah, jeziku
ZASTRUPITVE S
PESTICIDI
Pesticidi se uporabljajo v kmetijstvu:
 Herbicidi za uničevanje plevela
 Insekticidi za uničevanje mrčesa
 Fungicidi proti rastlinskim boleznim
ZNAKI
* Glavobol
* Vrtoglavica
* Slabost
* Bruhanje
* Utrujenost
* Težko dihanje
* Znojenje
* Krči mišic
* Izguba zavesti
* Smrt
PP
 Zastrupljenca čim prej
popolnoma slečemo
 Umijemo ga z mlačno vodo
in milom
 Če je nezavesten- položaj nezavestnega
 Če ne diha umetno dihanje
RKB zaščita- radiološka, biološka
in kemična zaščita
JEDRNA
BOJNA
SREDSTVA
Jedrska bojna sredstva povzročajo




Mehanične poškodbe
Svetlobne poškodbe (slepota)
Toplotne poškodbe (opekline)
Radioaktivne poškodbe (radiacijska bolezen)
Do zunanje kontaminacije pride skozi:
 Ogrinjali
 Maskami
 Obleko
Do notranje kontaminacije pride skozi:
 Dihala
 Prebavila
 Sluznico
 Poškodovano kožo
Preprečimo jo tako, da:
 Odprte rane čim prej sterilno prekrijemo
 Kožo, obleko, obutev očistimo radioaktivnega prahu
RADIACIJSKA
BOLEZEN
Odziv na sevanje se prikaže takoj ali po nekaj urah.
Poteka v naslednjih razvojnih stopnjah
1. OBDOBJE
- splošna slabost
- bljuvanje
- glavobol
2. OBDOBJE
- Brez bolezenskih znamenj
- Odvisno od kontaminacije
3. OBDOBJE
- Prizadeta je večina organskih sistemov
- Krvavitve
- Okužbe
- Počasno celjenje ran
- Celo smrt
4. OBDOBJE
Odvisno od splošne odpornosti organizma
KEMIČNA BOJNA
SREDSTVA
BOJNI
STRUPI
ŽIVČNI
 Sarin, soman, tabun in Vx strupi
 Način uporabe: kot kapljice, plin, aerosoli
 Delujejo na živčni sistem
ZNAKI
 Zožene zenice,
 Slab vid
 Bolečine v očeh
 Solzenje
 Slinjenje
 Bolečine v prsih
PP
-
Takoj masko
Zaklon in triažo
Damo antidot
NMP
Dajemo samo ob krvavitvah in zadušitvah
in sicer
 Najprej delno dekontaminiramo
 Dokončamo NMP
 Evakuiramo na zbirališče
 Nadaljujemo z dekontaminacijo obleke, obutve
 Po potrebi antidot
 Evakuiramo v zdravstveno ustanovo
MEHURJEVCI
 Iperit, luizit
 Način uporabe:
kot kapljice ali hlapi
ZNAKI
 Znaki splošne zastrupitve
 Mehurji nastanejo po nekaj urah,
najkasneje v 24 urah
PP
 Čim prej nadenemo masko
 Triaža
 Nudimo najnujnejšo pomoč
 Dekontaminiramo kožo
 Nadaljujemo NMP
DUŠLJIVCI
Fosgen
Način uporabe
V obliki pare
ZNAKI
- dušenje
- kašelj
PP
 Čim prej masko in NMP
 Ne izvajamo umetnega dihanja
 Bolnika odnesemo iz
zastrupljenega območja
 Dekontaminacija ni potrebna,
transport v zdravstveno ustanovo.
DRAŽLJIVCI
 Kihavci in solzici
 Ne puščajo posledic
PP







Čim prej zaščitimo z masko
Sredstvo za nevtralizacijo strupa
NMP
Čim preje evakuiramo
Izperemo oči, usta in nosnici s čisto vodo
Prezračimo obleko
V zd. ustanovo napotimo samo poškodovance
in huje zastrupljene
PSIHO STRUPI
PP
 Takoj damo masko in NMP
 Evakuiramo
 Na zbirališču izperemo kožo in sluznico, obleko
prezračimo, damo čim prej več tekočine
 Odvzamemo nevarne predmete in orožje
 Pazimo da se ne poškoduje
 Ravnamo potrpežljivo
SPLOŠNI STRUPI
cianvodikova kislina
STRUPI ZA
UNIČEVANJE
RASTLIN
atrazin
DIVERZANTSKI STRUPI
racin in saksitoksin
OSEBNI PRIBOR ZA
DEKONTAMINACIJO VSEBUJE
 Prašek za dekontaminacijo
 Atropin sireta
 Atropin in pralidoxin avtoinjektor
 Antidot proti dražljivcem (2 ampuli)
 Jedilno sodo
 Papirnat robček
 Čisto vato
BIOLOŠKA
BOJNA
SREDSTVA
je najbolj trajno in zahtevno orožje,
ki ga pozno odkrijemo
 NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI V VOJNI:
 Črevesje: griža, tifus, kolera, otroška paraliza
 Kapljične: otroške nalezljive bolezni, angina,
pljučnica, tuberkuloza
 Transmisijske bolezni (prenašajo zajedavci):
pegavica, malarija, klopni meningitis
 Zoonoze: slinavka, bruceloza
 Kožne bolezni:
graje, glivične bolezni, kapavica, sifilis
PROTIBIOLOŠKA
ZAŠČITA
 Higienski ukrepi za preskrbo z vodo in hrano
 Odstranjevanje odpadnih snovi
 Osebna higiena in
higiena zaklonišča
 Dezinfekcija,
dezinsekcija,
deratizacija
 Cepljenje in
zdravstvena vzgoja