priprava načrta upravljanja voda za vodni območji donave in

dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
-1STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
dr. Darja STANIČ RACMAN*
dr. Tanja MOHORKO**
dr. Gorazd URBANIČ**
Špela PETELIN**
Blažo ĐUROVIČ**
mag. Mojca DOBNIKAR TEHOVNIK***
dr. Jože UHAN***
mag. Irena CVITANIČ***
Bernarda ROTAR***
PRIPRAVA NAČRTA UPRAVLJANJA VODA ZA VODNI
OBMOČJI DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA 2015 - 2021
POVZETEK
Konec leta 2015 mora Slovenija za obdobje 2015 – 2021 pripraviti drugi Načrt upravljanja voda za
vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV II), skupaj s Programom ukrepov upravljanja voda
(PU NUV II). V članku so predstavljeni nekateri pomembnejši rezultati strokovnih podlag za NUV II in
PU NUV II. Iz analize obremenitev in vplivov in/ali iz analize stanja voda izhaja, da je naveč vodnih
teles površinskih vod v slabem stanju zaradi hidromorfoloških obremenitev, sledi onesnaževanje z
hranili in organsko maso. V vzhodnem delu Slovenije so razlog za zmerno ali slabše ekološko stanje
površinskih voda tudi obremenitve s pesticidi. Kemijsko stanje podzemnih voda ostaja primerljivo
prejšnjemu obdobju, kjer so mejne vrednosti za nitrat presežene v kotlinah SV Slovenije, Pri oceni
količinskega stanja podzemne vode lahko pričakujemo oceno dobrega količinskega stanja plitvih
vodonosnikov vseh vodnih teles podzemne vode. Globoki termalni vodonosniki pa bodo najverjetneje
v slabem količinskem stanju. V obravnavanem obdobju je bil dosežen precejšen napredek pri
sistemskem pristopu obravnave obremenitev in vplivov prav tako se je nadaljeval razvoj metod za
določanje stanja voda. Nove metode, ki so bile razvite v tem obdobju tudi v veliki meri botrujejo
večjemu odstotku vodnih teles površinskih voda, ki ne dosega dobrega ekološkega stanja. V obdobju
prvega NUV je bilo izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja voda sorazmerno skromno, kar je podrobno
opisano v Poročilu o izvajanju PU NUV 2011 - 2015. Bistvenega izboljšanja stanja vodnih teles v RS v
prvem načrtovalskem obdobju 2009 - 2015 nismo dosegli. V naslednjem obdobju 2015 - 2021 bo
ključno ali bomo uspeli pripraviti in izvesti učinkovite ukrepe za izboljšanje stanja voda v tistih sektorjih,
ki najbolj obremenjujejo vodno okolje.
UVOD
Konec leta 2015 mora Slovenija za obdobje 2015 – 2021 pripraviti NUV II, skupaj s PU NUV II. Cilj
NUV in PU NUV je doseganje dobrega stanja vseh voda v Sloveniji. NUV je ključni programski
dokument ne le za upravljanje z vodami, pač pa tudi za vse sektorje, ki vplivajo na vode. V procesu
priprave NUV in PU NUV je potrebno izvesti analize stanja vodnega okolja, obremenitev
(hidromorfološke obremenitve, onesnaževanje voda, idr.) in vplivov na vodno okolje, določiti
pomembne obremenitve in z namenom doseganja ciljev dobrega stanja voda določiti stroškovno
učinkovite ukrepe za doseganje okoljskih ciljev. Trenutno smo v zaključni fazi priprave teh analiz in
oblikovanja osnutka NUV II in PU NUV II, ki bo v letu 2015 posredovan v pol letno javno obravnavo. V
članku so predstavljeni nekateri pomembnejši rezultati navedenih analiz
* dr. Darja Stanič Racman, Ministrstvo za okolje in proctor, Dunajska 47, **dr. Tanja Mohorko, **Dr. Gorazd Urbanič, **Špela
Petelin, **Blažo Đurovič, Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana, **mag. Mojca Dobnikar Tehovnik,
***dr. Jože Uhan, ***mag. Irena CVITANIČ, ***Bernarda ROTAR, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1001
Ljubljana
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
-2STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
SODELOVANJE JAVNOSTI
Za učinkovitost upravljanja voda je pomembno vključevanje javnosti v procesu priprave NUV II in zlasti
pri oblikovanju učinkovitih ukrepov za izboljšanje stanja voda. Ministrstvo pristojno za vode bo k
sodelovanju povabilo deležnike, ki s svojo dejavnostjo in ravnanjem vplivajo na upravljanje voda in
ključne deležnike, na katere vpliva upravljanje voda, zakonodaja o vodah in vodna politika, še zlasti
lokalne skupnosti, strokovno javnost, nevladne organizacije in predstavniki sektorjev, ki rabijo vodo oz.
obremenjujejo vodno okolje.
Ministrstvo je na svoji spletni strani v septembru 2014 že objavilo dokument Pomembne zadeve
upravljanja voda na vodnem območju Donave in Jadranskega morja (MOP, 2014) (v nadaljevanju
besedila: PZUV) v katerem je podan pregled nad zaznanimi okoljskimi problemi na področju
upravljanja voda za katere je ugotovljeno, da povzročajo pomembne vplive na vodno okolje in povabilo
javnost, da se odzove s pripombami in predlogi. Tudi osnutek NUV II in PU NUV II bo poslan v šest
mesečno javno razpravo. V okviru sodelovanja z javnostjo so načrtovane tudi delavnice po porečjih in
delavnice s ključnimi deležniki (kmetijstvo, industrija, energetika in urejanje voda). Na spletni strani
bodo dostopne tudi strokovne podlage za izdelavo NUV II in PU NUV II.
PREGLED VPLIVOV ČLOVEKOVEGA DELOVANJA NA STANJE VODA
Pregled vplivov človekovega delovanja na stanje voda (t.i. analiza obremenitev in vplivov) obsega
oceno in ugotavljanje pomembnega vpliva točkovnega in razpršenega onesnaževanja voda, oceno in
ugotavljanje pomembnega vpliva odvzema vode in ureditve vodnega toka, ugotavljanje pomembnih
vplivov morfoloških sprememb vodnih teles, oceno načinov rabe zemljišč (glavnih mestnih,
industrijskih in kmetijskih območij ter, kadar je to pomembno, ribiških območij in gozdov) in oceno in
ugotavljanje drugih pomembnih človekovih vplivov na stanje površinskih voda1. Pri tem se od držav
članic zahteva da ocenijo občutljivost stanja vodnih teles površinskih voda na ugotovljene obremenitve
ter pripravijo oceno verjetnosti, da bodo vodna telesa površinskih in podzemnih voda na vodnem
območju dosegla okoljske cilje.
V skladu z navedenimi določili se analiza obremenite in vplivov izvede po korakih (Slika 1), in sicer
najprej se opredeli obremenitve in vire obremenjevanja vodnega okolja, nato se presoja njihov vpliv na
stanje voda. Na podlagi teh analiz se določi pomembne obremenitev, torej tiste, ki pomembno
negativno vplivajo na vodne in obvodne ekosisteme. Ob upoštevanju značilnosti vodnih teles in vodnih
območji, rezultatov spremljanja stanja voda, ter upoštevajoč ukrepe upravljanja voda, ki se že izvajajo,
se pripravi ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev, ki je osnova za pripravo programa ukrepov
upravljanja voda.
Slika 1: Ključne komponente analize obremenitev in vplivov v skladu z Vodno direktivo (poslovenjeno
po European Commission, 2003, str. 26)
1 v skladu s petim členom Vodne direktive in točko 1.5. Priloge II k Vodni direktivi 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
-3STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
ANALIZA OBREMENITEV
Kot je prikazano na sliki (Slika 2) se v analizi obremenitev preveri obremenitve na vode, ki povzročajo
različni sektorji s svojimi dejavnostmi. Ključne obremenitve, ki so zajete pri pregledu obremenitev so:
raba zemljišč na celotnih prispevnih območjih vodnih teles
- točkovni in razpršeni viri onesnaževanja zaradi industrijske odpadne vode, obdelane in
neobdelane komunalne odpadne vode, emisij iz kmetijstva, cestnega prometa in vnosi zaradi
atmosferske depozicije
- hidrološke in morfološke obremenitve kot so odvzemanja voda, izpuščanja odpadnih voda,
prečni objekti (zadrževanje vode in prekinitev vzdolžne povezanosti), prerazporejanje visokih
voda, odvzemanje naplavin, osuševanje zemljišč, regulacije in druge ureditve struge ter raba
obrežnega pasu, ipd.
- druge antropogene obremenitve, in sicer biološke obremenitve in incidentno onesnaževanje
voda
Raba zemljišč je v veliki meri povezana z značilnostmi reliefa (nadmorska višina, inklinacija in
ekspozicija) ter s klimatskimi in pedološkimi razmerami (Allan, 2004). Podatki o pokrovnosti tal kažejo,
da je v Sloveniji 62 % naravnih površin, 3 % umetnih površin in 35 % površin namenjenih kmetijski
dejavnosti od tega 20 % intenzivnemu kmetijstvu in 15 % ekstenzivnemu kmetijstvu. Največji delež
intenzivnega kmetijstva je prisoten na porečju Mure, medtem ko je največ naravnih površin in povodju
Soče.
Na podlagi analize obremenitev iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja so bili pripravljeni t.i.
skupinskih parametri. To so parametri, ki povzročajo obremenjevanja voda zaradi emisij iz različnih
virov kot so kmetijstvo, industrijska odpadna voda, obdelana ali neobdelana komunalna odpadna
voda, cestni promet, atmosferska depozicija. Skupinski parametri obremenjevanja voda so kovine
(baker, cink, kadmij, nikelj, svinec, živo srebro), poliaromatski ogljikovodiki (antracen, fluoranten),
hranila (celotni dušik, celotni fosfor) in organsko onesnaževanje (biokemijska potreba po kisiku kot
pokazatelj onesnaževanja). Izmed obravnavanih parametrov bo potrebno v nadaljevanju več
pozornosti nameniti prednostno nevarnim snovem kot so živo srebro, kadmij in poliaromatski
ogljikovodiki, saj za te parametre velja cilj popolna odprava emisij. Največji delež celotnega dušika
prihaja iz kmetijstva medtem ko je celotni fosfor v vodotokih posledica obdelane in neobdelane
komunalne odpadne vode.
Hidromofrološke obremenitve voda so bile obravnavane na dva način, in sicer glede na tip
obremenitve in glede na tip vodnega telesa. Hidromorfološke obremenitve glede na tip vodnega telesa
so obravnavane po sistemu SIHM (Slovenski hidromorfološki sistem) za reke, MISO-J (Modularni
indeks spremenjenosti obale jezera) za jezera in MISO-M (Modularni indeks spremenjenosti obale
morja) za morje. Posebej so obravnavana močno preoblikovana in umetna vodna telesa. Če
povzamemo na kratko rezultate analiz glede na tip obremenitve so odvzemi vode v največji meri
prisotni na zgornjem delu Save, s prerazporejanjem visokih voda, z osuševanjem in regulacijami je
najbolj obremenjeno porečje Mure, z odvzemanje naplavin je v največji meri prisotno na Zgornji Savi.
Velik delež regulacij in drugih ureditev struge je prisotno tudi na porečju Drave in na porečju Savinje
ter na Srednji Savi.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
-4STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
Slika 2: Dejavnosti, ki povzročajo obremenitve površinskih in podzemnih voda (IzVRS, 2014)
V okviru obremenitev bo obravnavano tudi urejanje in raba voda kot ju definira Zakon o vodah (Uradni
list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) . Podrobljene vsebine
rabe voda podaja J. Meljo s sodelavci v članku Strokovne podlage rabe voda za pripravo Načrta
upravljanja voda 2015-2021 (J. Meljo s sod., 2014). Iz navedenega prispevka izhaja, da je v Sloveniji
podeljenih nekaj manj kot 40.000 vodnih pravic, od tega na površinskih vodah 1.769. Največje število
podeljenih vodnih dovoljenj za rabo vode je podeljenih za gojenje rib, za namakanje v kmetijstvu, za
namakanje, za tehnološke vode, za pristanišča in za drugo rabo. Za rabo voda na površinskih vodah
je aktivnih 556 koncesij. Največ vode na osnovi podeljenih koncesij se rabi za obratovanje
hidroelektrarn in malih hidroelektrarn Največ vodnih površin se na osnovi podeljenih koncesij rabi za
gojenje morskih organizmov – školjk. Delitev rabe voda po »tipu odvzema« izkazuje, da v Sloveniji
prevladuje povratna raba voda.
Urejanje voda bo v NUV II obravnavano z gledišča obremenitev (obremenjenost vodnih teles z
izvedenimi in načrtovanimi ureditvami), ciljev in ukrepov urejanja voda (napredek pri izvajanju ukrepov
urejanja voda iz prvega načrta - poplavna direktiva, investicije v protipoplavno varnost, sanacije in
vzdrževanje vodotokov) in iskanja sinergij z varstvom voda in rabo voda (npr. naravno zadrževanje
voda, ureditev prodonosnosti in stabilizacija strug). V sklopu NUV II bodo določene lokacije, vrste in
dimenzije izvedenih in predvidenih ureditev za izboljšanje ali ohranitev ravni poplavne varnosti. Na
podlagi izdelanih preglednic in podatkovnih slojev bo določena obremenjenost vodnih teles z
ureditvami za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda. Na podlagi zbranih in urejenih
podatkov ter analize obremenjenosti vodotokov z izvedenimi ureditvami 2011-2015 in načrtovanimi
ureditvami 2015-2021 se lahko vzpostavi zveza med hidromorfološkimi obremenitvami in stanjem
zaradi ureditvenih ukrepov ter oceni vpliv urejanja voda na verjetnost doseganja okoljskih ciljev. V
sklopu obravnave programa ukrepov upravljanja voda bo opredeljeno stanje izvajanja temeljnih
ukrepov prvega načrta, tj. izvajanja poplavne direktive ter investicij, sanacij in vzdrževanja po
porečjih/povodjih, kakor tudi načrtovani ukrepi v obdobju 2015-2021.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
-5STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
ANALIZA VPLIVOV
Namen analize vplivov je bil podati oceno verjetnosti doseganja dobrega stanja oz. potenciala voda za
vodna telesa površinskih voda na podlagi stopnje obremenitve vodnih teles in določiti pražne vrednosti
za pomembne obremenitve in ugotoviti katere so pomembne obremenitve v Sloveniji. Na podlagi
povezav med parametri obremenitve in parametri stanja smo določili parametre obremenitve, ki
pomembno vplivajo na stanje voda. Z uporabo mejnih vrednosti stanja parametrov bioloških elementov
kakovosti, posebnih onesnaževal in parametrov kemijskega stanja za doseganje dobrega stanja voda,
smo določili izhodišča za analizo verjetnosti doseganja dobrega stanja in pražne vrednosti za izbrane
parametre obremenitve.
Slika 3. Število parametrov obremenitev, za katere smo ugotovili pomembne povezave s parametri
stanja (BEK – biološki elementi kakovosti, KS – kemijsko stanje, PO – posebna onesnaževala).
Od 680 testiranih parametrov obremenitve smo za 106 parametrov ugotovili pomembno povezavo s
parametri stanja voda in jim določili pražne vrednosti (slika 2). Pražne vrednosti odražajo raven
obremenitve, ko dobro stanje verjetno ne bo doseženo. Za 63 parametrov obremenitev smo ugotovili,
da v Sloveniji presegajo pražne vrednosti in smo jih določili kot pomembne obremenitve.
Pomembne obremenitve, ki pri največ vodnih telesih presegajo pražne vrednosti, so nastale predvsem
zaradi hidromorfoloških sprememb vodotokov (npr. Indeks hidromorfološke kakovosti in
spremenjenosti po sistemu SIHM) in spremenjene pokrovnosti tal zaradi kmetijstva in urbanizacije
(delež kmetijskih površin z intenzivnim kmetijstvom na skupnih prispevnih površinah, delež površin
kategorije njiva ali vrt na neposrednih prispevnih površinah, delež umetnih površin na skupnih
prispevnih površinah) in manj pogosto zaradi onesnaženja (slika 4).
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
-6STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
Slika 4. Odstotek preseženih pražnih vrednosti v vodnih telesih površinskih voda glede na skupino
parametrov obremenitev.
STANJE VODA
V skladu z Vodno direktivo ocenjujemo ekološko in kemijsko stanje površinskih voda ter kemijsko in
količinsko stanje podzemne vode. Kemijsko in količinsko stanje se razvršča v dva (dobro ali slabo),
ekološko stanje pa v pet razredov kakovosti.
Za prvi načrt upravljanja voda (NUV 1) je bila ocena kemijskega in ekološkega stanja izdelana na
podlagi podatkov iz obdobja 2006 do 2008. Dobro kemijsko stanje je imelo 147 vodnih teles
površinskih voda (95%). Slabo kemijsko stanje je bilo ugotovljeno na vodnem telesu Sava Vrhovo –
Boštanj zaradi preseganja živega srebra in na vodnem telesu Krka Soteska – Otočec zaradi
presežene vsebnosti tributilkositrovih spojin (TBT). Slabo kemijsko stanje je imelo tudi celotno
slovensko morje in sicer prav tako zaradi tributilkositrovih spojin.
Dobro in zelo dobro ekološko stanje je imelo 80 (52%) vodnih teles površinskih voda. Okoljskih ciljev,
ki jih določa Vodna direktiva, t.j. vsaj dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega potenciala
pa ni doseglo 59 vodnih teles (38%). Dve vodni telesi (1%) sta bili razvrščeni v zelo slabo, sedem (5%)
v slabo in 50 (32%) v zmerno ekološko stanje oz. zmeren ali slabši ekološki potencial. V slabo ali zelo
slabo ekološko stanje so bile razvrščene Kamniška Bistrica v spodnjem toku, Meža od Črne do
Dravograda, Pivka Prestranek – Postojnska jama, Sotla Dobovec – Podčetrtek, Rinža, Kobiljanski
potok, Koren in Cerkniščica. V vzhodnem delu Slovenije so razlog za zmerno ali slabše ekološko
stanje tudi obremenitve s pesticidi, predvsem z metolaklorom in terbutilazinom. Najvišje vsebnosti so
ugotovljene v rekah Ščavnica, Ledava, Kobiljski potok in Velika Krka.
Slabo kemijsko stanje so imele podzemne vode v severovzhodnem delu Slovenije in v okolici Celja in
sicer predvsem zaradi onesnaženja z nitrati in ponekod s pesticidi. Slabo kemijsko stanje je bilo tako z
visoko ravnjo zaupanja določeno za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino ter z nizko za Vzhodne
Slovenske gorice. Ostala vodna telesa podzemne vode so imela dobro kemijsko stanje.
V Sloveniji, tako kot v ostalih državah članicah Evropske skupnosti, trenutno pripravljamo oceno stanja
za drugi načrt upravljanja voda. Ocena kemijskega in ekološkega stanja voda bo temeljila na podatkih
od leta 2009 do 2013.
Preliminarna ocena kemijskega stanja površinskih voda kaže, da vse celinske vode (96% vodnih teles
površinskih voda) izpolnjujejo kriterije za dobro kemijsko stanje. Na odsekih Krke in Save, kjer je bilo v
NUV I določeno slabo kemijsko stanje, se je stanje izboljšalo. Še vedno pa zaradi presežene vsebnosti
tributilkositrovih spojin ostaja v slabem kemijskem stanju slovensko morje. Vir onesnaženja v morju je
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
-7STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
verjetno uporaba TBT v premazih za zaščito proti obraščanju ladij, čeprav je raba TBT za ta namen
prepovedana.
Ekološka ocena stanja površinskih voda temelji na rezultatih analiz bioloških elementov kakovosti (npr.
alge in višje vodne rastline; na dnu živeči nevretenčarji - polži, raki, ličinke različnih žuželk, pijavke;
fitoplankton; ribe), rezultatih fizikalno-kemijskih in hidromorfoloških elementov kakovosti. Na podlagi
vseh teh elementov razvrščamo stanje vodotokov v pet razredov ekološke kakovosti: zelo dobro,
dobro, zmerno, slabo in zelo slabo. Za vodna telesa, ki so močno preoblikovana zaradi človekovega
posega (npr. zajezitve za hidroelektrarnami, zadrževalniki), Vodna direktiva dopušča manj stroge
kriterije, to je t.i. ekološki potencial, za katerega pa v Sloveniji metodologija še ni razvita. Zato so
trenutno v ekološko stanje razvrščena le naravna vodna telesa.
Nekatere metodologije za ocenjevanje ekološkega stanja površinskih voda so še v razvoju in
spremembe še niso uradno sprejete, zato podajamo le preliminarne ocene na podlagi bioloških
elementov kakovosti. Te kažejo, da približno 40% naših površinskih voda ne dosega dobrega
ekološkega stanja. Največjo obremenitev za slovenske površinske vode trenutno predstavljajo
hidromorfološke spremembe oz. splošna degradiranost, ki zajemajo zajezitve vodotokov zaradi
hidroelektrarn, spremenjenost bregov in dna vodotokov, odvzeme vode itd., sledita pa obremenitev z
organsko maso in hranili.
Slabo kemijsko stanje podzemne vode imajo še vedno Savinjska, Dravska in Murska kotlina, za ostala
vodna telesa je določeno dobro kemijsko stanje. Razlog za čezmerno obremenjenost so v največji
meri nitrati, pesticidi se pojavljajo vse bolj lokalno. Atrazin ostaja najbolj problematičen v Dravski
kotlini, kjer je vsebnost na nekaterih merilnih mestih še vedno presežena. V zadnjih letih vsebnost
nitratov na najbolj obremenjenih vodnih telesih upada. Dolgoletni niz podatkov kaže tudi trend
upadanja atrazina in desetil-atrazina.
Količinsko stanje podzemne vode je po definiciji okvirne direktive o vodah izraz stopnje količinskega
vpliva na telo podzemne vode zaradi odvzemanja in ga ocenjujemo s štirimi preizkusi, ki bodo v načrtu
upravljanja voda za obdobje 2015-2021, v primerjavi z obdobjem 2009-2015, dopolnjeni predvsem
glede vpliva odvzemov podzemne vode na stanje vodnih teles površinske vode ter odvisne kopenske
ekosisteme in vdore slane vode. Pomembne dopolnitve ocene količinskega stanja podzemne vode
bodo v NUV 2015-2021 tudi pri preizkusu vpliva odvzemov podzemne vode na vodno bilanco in trende
gladin podzemne vode in pretokov izvirov. Na podlagi modelsko izračunanih obnovljivih količin
podzemne vode obdobja 1981-2010 (model GROWA-SI) bodo ob upoštevanju faktorjev izkoristljivosti
in ekoloških faktorjev določene razpoložljive količine podzemne vode, ki bodo ločeno primerjane z
evidencami o količini podzemne vode v vodnih pravicah in vodnih povračilih za črpanje podzemne
vode in zajemanje podzemne vode na izvirih.
Pri oceni količinskega stanja podzemne vode lahko kljub nekaterim vodnobilančnim spremembam
obdobja 1981-2010 glede na 1971-2000, ko se je neto letni odtok zmanjšal za 38 mm, napajanje
vodonosnikov pa za 15 mm (Andjelov in sod., 2013), in glede na nekatere lokalne trende zniževanja
gladin podzemne vode pričakujemo oceno dobrega količinskega stanja plitvih vodonosnikov vseh
vodnih teles podzemne vode. Količine izdanih vodnih pravic za črpane odvzeme podzemne vode po
ARSO vodni knjigi na nobenem vodnem telesu podzemne vode ne presega polovice napajanja
vodonosnikov oz obnovljivih količin podzemne vode. Na področju rabe termalne podzemne vode pa je
zaznano zniževanje piezometrične gladine podzemne vode v globokih termalnih vodonosnikih
severovzhodne Slovenije s hitrostjo od okoli 45 centimetrov do preko enega metra na leto (Rman,
2014), kar nakazuje na netrajnostno rabo in verjetnost za slabo oceno količinskega stanja.
EKONOMSKA ANALIZA OBREMENJEVANJA VODA
Namen Ekonomske analize obremenjevanja voda, je prikazati družbeni in gospodarski pomen
dejavnosti, ki obremenjujejo vode, povzeti njihove glavne obremenitve in primerjati plačila za
obremenjevanje voda s stroški, ki jih te dejavnosti povzročajo. Samo z ustreznim plačevanjem
stroškov za obremenjevanje voda in namensko porabo zbranih finančnih sredstev je možno zagotoviti
trajnostno rabo vodnih virov.
V Ekonomski analizi obremenjevanja voda za drugi načrt upravljanja voda je obravnavnih 5 sektorjev
in 26 storitev, povezanih z obremenjevanjem voda. Vključene so vse storitve, za katere se plačuje
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
-8STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
dajatve za obremenjevanje voda. Rezultati Ekonomske analize obremenjevanja voda predstavljajo
pomembno podporo pri pripravi programa ukrepov upravljanja voda in pri oblikovanju cenovne politike
za vode. Struktura Ekonomske analize obremenjevanja voda je prikazana na spodnji sliki (Slika 5).
Slika 5: Struktura Ekonomske analize obremenjevanja voda
Z Ekonomsko analizo se predstavi pomembne demografske in ekonomske kazalce ter osnovne
značilnosti sektorjev (Analiza demografskih kazalcev in Analiza gospodarskega pomena dejavnosti, ki
povzročajo obremenjevanje voda). Za vsako izmed storitev so izvedene analize podatkov o obsegu
storitve (trenutno obremenjevanje in trend iz preteklih let) in analize podatkov o plačilih dajatev za
povzročene obremenitve (Slika 6).
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
-9STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
Slika 6: Plačila dajatev za obremenjevanje voda v letu 2012 (ARSO, 2014a; ARSO, 2014c; CURS,
2014; lastni izračuni IzVRS)
Plačila dajatev za obremenjevanje voda (okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda, vodno povračilo in plačilo za vodno pravico) so v letu 2012 znašala približno 77 mio
EUR. Največ sredstev se zbere s plačili dajatev za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
proizvodnjo električne energije v velikih hidroelektrarnah in za oskrbo s pitno vodo.
Poleg plačil dajatev za obremenjevanje voda, lahko na obnašanje povzročiteljev obremenitev vpliva
tudi subvencioniranje. V Ekonomski analizi obremenjevanja voda so obravnavane tako subvencije za
spodbujanje delovanja, ki prispeva k doseganju okoljskih ciljev, kot tudi subvencije, ki vplivajo na
intenziviranje dejavnosti, ki obremenjujejo vode.
Ekonomska analiza obremenjevanja voda vsebuje tudi oceno finančnih sredstev, ki so potrebna za
izvedbo ukrepov za doseganje ciljev upravljanja voda. Stroški države in občin za upravljanje voda so
ocenjeni na 329 mio EUR letno. V tej oceni niso zajeta sredstva iz evropskih skladov.
Zaradi visokih stroškov doseganja ciljev upravljanja voda in posledic, ki jih ima neizvedba ukrepov
upravljanja voda na slovensko gospodarstvo in družbo (visoke škode zaradi poplav,…), je še toliko bolj
nujno, da se sredstva, zbrana z dajatvami za obremenjevanje voda, namensko porabijo.
V Ekonomski analizi obremenjevanja voda sta opisani namenska in nenamenska poraba sredstev,
zbranih s plačili stroškov, ki jih povzročajo storitve, povezane z obremenjevanjem voda. Trenutno se
sredstva, zbrana z okoljsko dajatvijo porabljajo za vse gospodarske javne službe varstva okolja in ne
le za tiste, ki vplivajo na doseganje ciljev upravljanja voda. Namen porabe drugih dajatev za
obremenjevanje voda, ki se stekajo v občinske proračune in v integralni proračun, ni predpisan.
Dajatve, ki so priliv Sklada za vode, se prav tako ne porabijo v celoti namensko za doseganje ciljev
upravljanja voda. Za zagotovitev namenske porabe sredstev, zbranih z dajatvami za obremenjevanje
voda so pripravljene strokovne utemeljitve za spremembe predpisov.
PROGRAM UKREPOV UPRAVLJANJA VODA
Predlog učinkovitih ukrepov za doseganje dobrega stanja voda v PU NUV II temelji na vseh zgoraj
opisanih analizah in bo zato pripravljen šele v začetku naslednjega leta. Seveda pa naj bi se tekom
vsakega načrtovalskega cikla izvajali ukrepi veljavnega PU NUV. Slovenija je o izvajanju ukrepov PU
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
- 10 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
NUV v decembru 2013 poročala Evropski komisiji. S predmetnim poročilom sta se seznanila tudi
Vlada in Državni zbor RS (Vlada RS, 2014).
Iz navedenega poročila izhaja, da RS pri izvajanju ukrepov ni bila zelo uspešna. Največ sredstev za
temeljne ukrepe prvega načrtovalskega obdobja do 2015, v skupni vrednosti 2.376 mio EUR, naj bi
bilo namenjenih izvedbi operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI)
(odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih, oskrba s pitno vodo in zmanjšanje škodljivega delovanja
voda), programa razvoja podeželja (PRP) in urejanje voda (investicije Sklada za vode, vzdrževanje
voda in vodne infrastrukture, sanacije).
V okviru temeljnih ukrepov so vzpostavljeni ključni mehanizmi za zmanjševanje obremenitev voda iz
poselitve in kmetijstva, zato je nujno, da temeljni ukrepi dejansko podpirajo cilj doseganja dobrega
stanja voda. Ključni problem prvega PU NUV je bil, da dejanskega vpliva izvedbe temeljnih ukrepov na
stanje voda v NUV ni bilo mogoče ovrednotiti. Velika večina investicijskih (OP ROPI in urejanje voda)
in subvencijskih programov (PRP) namreč ne spremlja njihovega učinka na stanje voda. Dostikrat so
se izvedli tudi v manjšem obsegu od predvidenega.
Izvajanje dopolnilnih ukrepov je bilo ocenjeno na 40.8 mio EUR v obdobju od avgusta 2011 do konca
leta 2015. Iz pregleda stanja izvajanja PU NUV dopolnilnih ukrepov izhaja, da je od skupno 66
ukrepov
(i) zaključenih 9 ukrepov (predvsem gre za prepovedi, omejitve in pogoje, določene z Uredbo o
načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št.
61/11, 49/12),
(ii) v izvajanju 30 ukrepov, in
(iii) 27 ukrepov katerih se še ni začelo izvajati.
Poročilo opozarja tudi na dejstvo, da za izvajanje dopolnilnih ukrepov ni bilo zagotovljenih sredstev in
da se RS na pripravo NUV in PU NUV ni organizacijsko pripravila, kot se je večina drugih držav članic.
Opozarja tudi na sistemske probleme, ki zelo otežujejo upravljanje voda, zlasti na pomanjkanje
celovitega dolgoročnega načrtovanja urejanja voda, zagotavljanje stabilnega vira financiranja nalog
države na področju upravljanja voda na pomanjkanje nadzora (inšpekcija in vodovarstveni nadzorniki)
na področju voda, na premalo aktivno izvedbo sodelovanja z javnostjo idr.
LITERATURA
MOP (2014). Pregled pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega
morja. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, september 2014. Elektronski dostop:
http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda/ (vpogledano: 12.11.2014)
European Commission (2003). Common implementation strategy for the Water framework directive
(2000/60/EC): Analysis of Pressures and Impacts Guidance Document No 3, Luxembourg, 2003
IzVRS (2014). Strokovne podlage za pomembne zadeve upravljanja voda na vodnih območjih Donave
in
Jadranskega
morja.
Elektronski
dostop:
http://www.izvrs.si/wpcontent/uploads/2012/12/PZUV_predlog_za_MKO_28_7_2014_dopolnitev_Priloga_avg_2014.pdf
(vpogledano: 13.11.2014) Inštitut za vode Republike Slovenije, avgust 2014, 197 str.
Meljo J., Kolman, G., Smiljić, L., Krajčič , J., Smolar Žvanut, N. (2014). Strokovne podlage rabe voda
za pripravo Načrta upravljanja voda 2015-2021. Mišičev vodarski dan 2014
Andjelov, M., Mikulič, Z., Uhan, J., Dolinar, M., 2013: Vodna bilanca z modelom GROWA-SI za
količinsko ocenjevanje vodnih virov Slovenije. Mišičev vodarski dan 2013, 127-133.
Rman, N., 2014: Analysis of long-term thermal water abstraction and its impact on low-temperature
intergranular geothermal aquifers in the Mura-Zala basin, NE Slovenia. Geothermics, Volume 51,
214–227.
ARSO. (2014a). Podatki o plačilu vodnih povračil za obdobje 2012. Agencija Republike Slovenije za
okolje, Ljubljana.
ARSO. (2014c). Podatki o obračunu koncesnin za obdobje 2012. Agencija Republike Slovenije za
okolje, Ljubljana.
CURS. (2014). Obračun okoljske dajatve za industrijsko in komunalno odpadno vodo v letih 20082013.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
dr. D. STANIČ RACMAN, dr. T. MOHORKO, dr. G. URBANIČ,
Š. PETELIN, B. ĐUROVIČ, mag. M. DOBNIKAR TEHOVNIK,
dr. J. UHAN, mag. I. CVITANIČ, B. ROTAR
- 11 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
IzVRS. (2013b). Letno poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2013, november
2013, Naloga I/1/1/4.1 Zagotovitev popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot
naravnega vira (3ED) – 2. Del. Inštitut za vode RS, Ljubljana, 2013
IzVRS. (2013c). Letno poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2013, december
2013, Naloga I/1/1/4.2 Prilagoditve in spremembe obstoječe zakonodaje za potrebe namenske
porabe sredstev, pridobljenih iz plačil dajatev za obremenjevanje voda (4ED). Inštitut za vode RS,
Ljubljana, 2013
IzVRS. (2014). Letno poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2014, oktober 2014,
Naloga I/1/1/3 Ekonomska analiza obremenjevanja voda. Inštitut za vode RS, Ljubljana, 2014
Vlada RS (2014). Poročilo o izvajanju programa ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011—2015.
Vlada
RS,
Ljubljana,
april
2014.
Elektronski
dostop:
http://vrs3.vlada.si/MANDAT13/vladnagradiva.nsf/71d4985ffda5de89c12572c3003716c4/a6f1c68c8adc2e2
3c1257cd00025d160/$FILE/Porocilo.DOC (vpogledano: 12.11.2014)
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014