tukaj - MOSA

KLINIČNA PREHRANA V NOSEČNOSTI
Univerzitetni učbenik
UREDNICE
Živa Novak Antolič, Katja Kogovšek, Nada Rotovnik Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak
Center za razvoj poučevanja, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Ljubljana 2015
Center za razvoj poučevanja
Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
KLINIČNA PREHRANA V NOSEČNOSTI
Urednice:
Živa Novak Antolič, Katja Kogovšek, Nada Rotovnik Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak
Recenzenta:
prof. dr. Dušanka Mičeti -Turk
prof. dr. Iztok Takač
Lektorica za slovenski jezik: Simona Kepic
Lektorica za angleški jezik: Mojca Japelj Mužič
Katedra za porodništvo in ginekologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Založnik: Center za razvoj poučevanja, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Ljubljana 2015
Število izvodov: 500
Oblikovanje: Iz principa
Prelom: Maja Kolar
Tisk: Grafex
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
613.2-055.26(075.8)
KLINIČNA prehrana v nosečnosti : univerzitetni učbenik / urednice Živa Novak Antolič ... [et al.]. –
Ljubljana : Center za razvoj poučevanja, Medicinska fakulteta, 2015
ISBN 978-961-267-086-3 , 1. Novak Antolič, Živa
279110400
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku,
hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru Zakona o avtorski in sorodnih
pravicah.
klinična prehrana v nosečnosti
Recenzija univerzitetnega učbenika Klinična
prehrana v nosečnosti
Pred nami je prvi slovenski univerzitetni učbenik o klinični prehrani v nosečnosti. Učbenik predstavlja
izčrpen vir informacij in znanja za vse tiste, ki jih zanima prehrana nosečnice, in reflektira najsodobnejša gibanja v svetovni klinični prehrani.
Znanost o prehrani je v zadnjih 20 letih doživela izjemen napredek. Vse več znanstvenih odkritij kaže,
da ima prehrana v najzgodnejšem obdobju življenja, celo že pred rojstvom, v času nosečnosti in zlasti
v zgodnjem otroštvu zelo pomembne, dolgoročne učinke na rast in razvoj otroka ter na zdravje vse v
odraslo dobo. Prehrana je prepoznana kot najpomembnejši zunanji dejavnik, ki vpliva na človekova
genom in epigenom ter na stanje zdravja celo življenje. Pojavljanje bolezni moderne dobe, kot so kardiovaskularne bolezni, metabolni sindrom, debelost, osteoporoza in druge, je povezano s prehrano v
zgodnjem otroštvu, kar so dokazali v številnih raziskavah. Za razvoj kognitivnih funkcij otroka, IQ, šolski
uspeh in ne nazadnje uspeh v življenju je ključnega pomena prav prehrana.
Urednice učbenika so ugledne slovenske strokovnjakinje s področja klinične prehrane in ginekologije
ter porodništva z Onkološkega inštituta in UKC Ljubljana, ki so občutile potrebo in razumele trenutek,
da najnovejša znanja o presnovi, prehranski obravnavi, možnosti modulacije prehranskih dejavnikov
okolja in prehranske terapije ter vprašanja, ki so povezana s to problematiko, zapišejo v učbenik.
Gradivo je iz didaktičnih razlogov razdeljeno v posamezna poglavja:
•
Osnove patofiziologije presnove: poglavje ponuja razumevanje presnove, presnovnih sprememb
v nosečnosti, energijskih potreb, vloge placentarnih hormonov, razlago nutrigenomike in nutriepigenomike ter mehanizme dedovanja nekaterih epigenetskih lastnosti. Opisane so prehrana
ploda, dolgoročne posledice premajhnega ali prevelikega dotoka kalorij do ploda ter nekatere
komplikacije in patološka stanja v nosečnosti v povezavi s prehrano.
•
Splošna prehranska priporočila za nosečnico in porodnico: v tem poglavju se srečujemo s sistematičnim pregledom prehrane nosečnice, prehranskim pregledom in pomenom uporabe prehranskih dopolnil, kot so pro- in prebiotiki, vlogo folne kisline in vitamina D, uživanjem hrane in
pijače med porodom. V poglavju se diskutira o telesni dejavnosti v nosečnosti, prehrani in kakovosti življenja v zvezi z oralnim zdravljenjem.
•
Bolne in ogrožene nosečnice: posebej dragoceno je poglavje prehranske obravnave nosečnic in
otročnic s specifičnimi boleznimi, prezgodnjim porodom, različnimi motnjami hranjenja, depresijo ipd. Obravnavani sta tudi fizioterapija in bariatrična kirurgija. Tistim boleznim, ki jih pogosteje
srečujemo v praksi, je dana večja pozornost.
•
Dobro je vedeti: poglavje odgovarja na vprašanja o higieni živil in varnosti hrane ter vlogi Evropske
agencije za varnost hrane. Obravnava tudi nekatera druga zanimiva področja varnosti hrane.
•
Poročila iz Slovenije: zadnje poglavje ponuja zanimive lastne podatke o povezavi med telesno
maso ob zanositvi, med nosečnostjo in izidi nosečnosti pri nosečnicah v Sloveniji. Govori tudi
o možnosti izboljšanja svetovanja glede porasta telesne mase in zdravega življenjskega sloga v
nosečnosti, dodan je še prikaz primera.
Univerzitetni učbenik Klinična prehrana v nosečnosti je kakovosten prispevek k izobraževanju vseh
zdravstvenih delavcev in laične javnosti. Gre za bogat vir informacij in znanja za vse tiste, ki jih zanima prehrana nosečnice. Osebno menim, da je dobrodošel in potreben tako v strokovnih krogih, med
zdravniki, nutricionisti, medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi delavci, študenti kot tudi v
laičnih krogih. Vsebina učbenika je predstavljena pregledno in strokovno neoporečno ter izčrpno. Obsežna teoretična znanja se razumljivo dopolnjujejo s praktičnimi spoznanji. Teoretični podatki izhajajo
iz citirane literature, navedena so sodobna znanja in spoznanja na področju klinične prehrane v nosečnosti. Univerzitetni učbenik toplo priporočam, saj gre za prvi sodobni učbenik v slovenskem jeziku o
klinični prehrani v nosečnosti. Tovrstne literature je v Sloveniji premalo.
red. prof. dr. Dušanka Mičeti -Turk, dr. med., viš. svet.
Maribor, 20. 4. 2015
klinična prehrana v nosečnosti
Recenzija univerzitetnega učbenika Klinična
prehrana v nosečnosti
Učbenik Klinična prehrana v nosečnosti, ki so ga uredile priznane strokovnjakinje s področja ginekologije in perinatologije ter prehrane Živa Novak Antolič, Katja Kogovšek, Nada Rotovnik Kozjek in Denis
Mlakar-Mastnak, je prvi slovenski univerzitetni učbenik, ki celostno obravnava številne vidike prehrane
in njenih učinkov na zdravje nosečnice ter še nerojenega otroka.
Učbenik vsebuje 34 poglavij, v katerih so avtorji na bralcu prijazen način, ki je hkrati zelo poučen ter
sistematičen, prikazali strokovno izredno dodelano in kompleksno gradivo, ki bo študentom medicine,
zdravstvenih ved, klinične dietetike in drugih strok v veliko oporo pri njihovem študiju vpliva prehrane
v različnih obdobjih življenja, predvsem pa v nosečnosti in času razvoja zarodka in ploda.
V sklopu Osnove patofiziologije in presnove so avtorji prikazali fiziološke in patofiziološke spremembe
presnove v nosečnosti ter presnovne učinke hormonov posteljice, vpliv debelosti na nosečnost, patološko fiziologijo preeklampsije ter vpliv telesne aktivnosti in prehrane na nosečnost. Na zelo razumljiv
način so prikazani pomen nutrigenomike in nutriepigenomike v nosečnosti, prehrana ploda, prenatalno prehransko programiranje zdravja potomcev ter medsebojni vplivi uporabe zdravil in prehrane v
nosečnosti.
V sklopu Splošna prehranska priporočila za nosečnico in porodnico spoznamo, kako potekata prehranski pregled in prehrana nosečnice, kaj predstavlja zdrava prehrana nosečnice v vsakdanji praksi
in kakšen je pomen telesne dejavnosti v nosečnosti. Prav tako izvemo vse o prehranskih dopolnilih v
nosečnosti, prehrani nosečnice in doječe matere, ki je vegetarijanka, folni kislini, vplivu statusa vitamina D pri materi na zdravje novorojenčka, prehrani in kakovosti življenja v zvezi z oralnim zdravjem
pred, med in po nosečnosti, povezavo med uživanjem hrane in pijače med porodom in anestezijo ter
uživanju hrane in tekočin med porodom.
Sklop Bolne in ogrožene nosečnice vsebuje prikaz prehrane nosečnic in otročnic s specifičnimi boleznimi, nosečnost in bariatrično kirurgijo, povezavo med prehrano in perinatalno depresijo, motnje hranjenja kot bolezen sodobnega časa, povezavo fizioterapije s prehrano v nosečnosti in vpliv prehrane
na prezgodnji porod.
Poglavja, ki so namenjena specifičnim vprašanjem, so zbrana v sklopu Dobro je vedeti, ki nas pouči o
higieni živil v nosečnosti, pomenu rib v prehrani nosečnice, alkoholu, hormonskih motilcih in fluoridih
v nosečnosti. V tem sklopu so navedena tudi načela o varnosti hrane in vlogi Evropske agencije za
varnost hrane (EFSA), predstavljena je Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP).
Za domačega bralca bo še posebej zanimiv sklop Podatki/poročila iz Slovenije, ki nas seznani z izboljšanjem svetovanja o porastu telesne mase in zdravem življenjskem slogu v nosečnosti ter povezavo
med telesno maso ob zanositvi, med nosečnostjo in izidi nosečnosti pri nosečnicah v Sloveniji. Pog-
lavje je zaokroženo s prikazom primera prekomernega bruhanja v nosečnosti.
Učbenik je opremljen s številnimi nazornimi ilustracijami in tabelami, ki bodo bralcu omogočile lažje
razumevanje zapletenih presnovnih procesov in pregledno analizo pomembnih podatkov s področja
presnove ter delovanja organskih sistemov. Obsežna literatura, ki je navedena na koncu vsakega poglavja, pa bralcu mogoča še bolj poglobljeno pridobivanje novih spoznanj.
Knjiga lahko služi ne le kot učbenik študentom medicine, zdravstvene nege in ostalih strok, pač pa tudi
kot pomemben vir najnovejših spoznanj s področja prehrane in presnove, po katerem bodo z veseljem
segali tudi specializanti in specialisti ginekologije in porodništva, pediatrije, družinske medicine ter
drugi zdravstveni delavci. Prav tako bodo po njej prav gotovo z velikim zanimanjem segale nosečnice
in ženske, ki še nameravajo zanositi.
Urednice so opravile ogromno in pohvale vredno delo, saj jim je uspelo uskladiti vsebinske in oblikovne raznolikosti pri tako velikem številu avtorjev, prav tako pa so v celoti poskrbele za uravnoteženost
poglavij.
Klinična prehrana v nosečnosti je učbenik, ki ne bi smel manjkati na nobeni knjižni polici strokovnjakov,
ki se ukvarjajo z nosečnicami ter njihovimi otroki ali so kakorkoli drugače povezani s prehrano.
red. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik
vodja Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor
predstojnik Katedre za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru
klinična prehrana v nosečnosti
SEZNAM AVTORJEV
doc. dr. Barbara Artnik, dr. dent. med., specialistka socialne medicine. Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 4, Ljubljana.
dr. Tanja Bagar, doktorica biomedicinskih znanosti, univ. dipl. mikrobiologinja. Vodja raziskav in
razvoja, CEROP, d. o. o., Vaneča 81/B, Puconci.
prim. mag. Branislava Belovi , dr. med., specialistka socialne medicine in pediatrije. Nacionalni inštitut
za javno zdravje, OE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2b, Murska Sobota.
Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo
in nutricionistiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, Bohoričeva 20, Ljubljana. Špela Blenkuš, absolventka kineziologije, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Gortanova 22,
Ljubljana.
viš. znan. sod. dr. Bojana Bogovič Matijašič, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. Oddelek za zootehniko,
Inštitut za mlekarstvo in probiotike, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Groblje 3, Domžale.
Tajda Božič, študentka. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, Ljubljana.
asist. dr. Borut Bratanič, dr. med., specialist pediatrije. Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična
klinika, UKC Ljubljana, Bohoričeva 20, Ljubljana. Veronika Braune, študentka. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, Ljubljana
doc. dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., specialistka psihiatrije. Center za mentalno zdravje, Enota
za zdravljenje odvisnih od alkohola, Psihiatrična klinika Ljubljana, Poljanski nasip 58, Ljubljana in
Katedra za psihiatrijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Grablovičeva 44a, Ljubljana.
Veronika Čemažar, absolventka babištva. Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena pot
5, Ljubljana.
prof. dr. Vita Dolžan, dr. med. Laboratorij za farmakogenetiko, Inštitut za biokemijo, Medicinska
fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, Ljubljana.
Ana Dovč, dr. med. UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor.
prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. Klinični oddelek za gastroenterologijo,
hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, Bohoričeva 20, Ljubljana. doc. dr. Petja Fister, dr. med., specialistka pediatrije. Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična
klinika, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, Ljubljana.
Polona Gerčar Vičič, dr. med., specializantka porodništva in ginekologije. Zdravstveni dom Tolmin,
Prešernova 6a, Tolmin.
prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., specialistka porodništva in ginekologije. Predstojnica Katedre za
porodništvo in ginekologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani in Ginekološka klinika, UKC
Ljubljana, Šlajmerjeva 4, Ljubljana.
Andreja Gornjec, dr. med. Oddelek za ginekološko onkologijo, Onkološki inštitut, Zaloška cesta 2,
Ljubljana.
asist. dr. Vedran Hadži , dr. med. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Gortanova 22, Ljubljana.
mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja. Nacionalni
inštitut za javno zdravje, OE Kranj, Gosposvetska ulica 12, Kranj.
Domen Kanduti, študent dentalne medicine. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2,
Ljubljana.
Katja Kogovšek, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne
medicine. Enota za klinično prehrano, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana.
doc. dr. Lucija Kolar, dr. vet. med. Direktorica Inštituta za raziskovanje narave in razvoj okoljskih
tehnologij Complementarium, Lopata 60, Celje.
doc. dr. Barbara Korouši Seljak, univ. dipl. inž. računalništva in informatike. Odsek za računalniške
sisteme, Institut Jožef Stefan, Jamova cesta 39, Ljubljana.
Luka Kovač, absolvent medicine. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, Ljubljana.
Mateja Lasič, dr. med., Njegoševa 6a, Ljubljana.
doc. dr. Miha Lučovnik, specialist porodništva in ginekologije, specializant urgentne medicine. Klinični
oddelek za perinatologijo, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana, Šlajmerjeva 4.
Dr. Tahir Mahmood, CBE, MD, FRCOG, FRCPI, FRCPE, FFSRH, FACOG, MBA, President EBCOG,
Consultant Obstetrician & Gynaecologist, Victoria Hospital, Kirkcaldy, Fife, KY2 5AH, Scotland.
prof. dr. Irina Milisav, univerzitetna diplomirana biologinja. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta,
Inštitut za patološko fiziologijo, Zaloška 4 in Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, Ljubljana.
Denis Mlakar-Mastnak, dipl. medicinska sestra, specialistka klinične dietetike. Enota za klinično
prehrano, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana.
Sara Mugerli, dr. med. Zdravstveni dom Ajdovščina, Tovarniška cesta 3, 5210 Ajdovščina.
dr. Blaža Nahtigal, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Služba za EU koordinacijo in mednarodno sodelovanje, Dunajska cesta 22, Ljubljana.
Renata Nahtigal, dipl. babica, MSc (UK). Klinični oddelek za perinatologijo, Ginekološka klinika, UKC
Ljubljana, Šlajmerjeva 4, Ljubljana.
prof. Živa Novak Antolič, dr. med., specialistka porodništva in ginekologije. Sodelavka Centra za razvoj
poučevanja, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 4, Ljubljana.
Helena Okorn, mag. farmacije. Nutriaktiv, prehransko svetovanje, Mala čolnarska 8, Ljubljana.
prof. dr. Joško Osredkar, mag. farmacije, višji svetnik. Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo,
UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana.
prof. dr. Rok Orel, dr. med., specialist pediatrije. Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in
nutricionistiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, Bohoričeva 20, Ljubljana. prof. dr. Darja Paro-Panjan, dr. med., specialistka pediatrije. Klinični oddelek za neonatologijo,
klinična prehrana v nosečnosti
Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, Bohoričeva 20, Ljubljana.
doc. dr. Tadeja Pintar, dr. med., specialistka splošne in abdominalne kirurgije. Klinični oddelek za
abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, UKC Ljubljana, Zaloška cesta 7, Ljubljana.
doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med. Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v
Ljubljani, Zaloška cesta 4, Ljubljana.
Majda Pohar, dr. med., specialistka higiene. Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za
javno zdravje, OE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2b, Murska Sobota.
Sava Rant Hafner, dr. med., specialistka porodništva in ginekologije. Osnovno zdravstvo Gorenjske,
Gosposvetska ulica 9, Kranj.
doc. dr. Ksenija Rener Sitar, dr. dent. med., specialistka stomatološke protetike. Diplomatka ameriškega
odbora za ustno-obrazno bolečino. Katedra za stomatološko protetiko, Oddelek za dentalno
medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani in Ambulanta za ustno-obrazno bolečino in
dentalno spalno medicino, Center za stomatološko protetiko, Stomatološka klinika, UKC Ljubljana,
Hrvatski trg 6, Ljubljana.
prof. dr. Samo Ribarič, dr. med. Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v
Ljubljani, Zaloška 4, Ljubljana.
prof. dr. Irena Rogelj, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. Inštitut za mlekarstvo in probiotike, Oddelek
za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Groblje 3, Domžale.
dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne
intenzivne medicine. Enota za klinično prehrano, Onkološki Inštitut, Zaloška cesta 2, Ljubljana.
asist. dr. Karin Sernec, dr. med., specialistka psihiatrije in psihoterapevtka. Vodja Enote za zdravljenje
motenj hranjenja, Center za mentalno zdravje, Psihiatrična klinika Ljubljana, Grablovičeva 44a,
Ljubljana.
Mihaela Skoberne, viš. med. sestra, specialistka supervizije. Tugomerjeva 53a, Ljubljana.
asist. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med., specialistka pediatrije. Klinični oddelek za neonatologijo,
Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, Bohoričeva 20, Ljubljana.
Vladislava Stamos, dr. med., specialistka psihiatrije. Psihiatrična bolnišnica Begunje, Begunje na
Gorenjskem 55.
viš. pred. mag. Darija Š epanovi , viš. fizioterapevtka, strok. sod. Ginekološka klinika, UKC Ljubljana,
Šlajmerjeva 3, Ljubljana.
Nataša Šimac, dr. med., specialistka javnega zdravja. Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni
inštitut za javno zdravje, OE Nova Gorica, Vipavska cesta 13, Rožna dolina, Nova Gorica.
Petra Šterbenk, študentka dentalne medicine. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg
2, Ljubljana.
Darja Trošt, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine.
Klinični oddelek za anestezijo in perioperativno intenzivno medicino, Kirurška klinika, UKC Ljubljana,
Zaloška cesta 7, Ljubljana.
doc. dr. Nataša Tul, specialistka porodništva in ginekologije. Klinični oddelek za perinatologijo,
Ginekološka klinika, UKC Ljubljana, Šlajmerjeva 4, Ljubljana.
Manca Velkavrh, dr. med., specializantka pediatrije. Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična
klinika, UKC Ljubljana, Bohoričeva 20, Ljubljana. dr. Ivan Verdenik, univ. dipl. inž. elektrotehnike. Ginekološka klinika, UKC Ljubljana, Šlajmerjeva 4,
Ljubljana.
Irena Veninšek-Perpar, dr. med., specialistka javnega zdravja. Center za zdravstveno ekologijo,
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zaloška 29, 1000 Ljubljana.
prof. dr. Mateja Videmšek, profesorica športne vzgoje. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani,
Gortanova 22, Ljubljana.
dr. Maja Zorko, univerzitetna diplomirana psihologinja. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva
2, Ljubljana.
Lidija Žgur, diplomirana fizioterapevtka. Ginekološka klinika, UKC Ljubljana, Šlajmerjeva 4, Ljubljana.
KAZALO
1.Nada Rotovnik Kozjek Nosečnost in prehrana ��������������������������������������������������� 13
OSNOVE PATOFIZIOLOGIJE
IN PRESNOVE
2.Sergej Pirkmajer Presnovne spremembe v nosečnosti in presnovni učinki
placentnih hormonov ���������������������������������������������������������������������������������������� 19
3.Tahir Mahmood Pregnancy complications in obese patients ������������������������������ 46
4.Samo Ribarič Patološka fiziologija preeklampsije, telesna aktivnost in
prehrana ���������������������������������������������������������������������������������������������������� 55
5.Vita Dolžan Nutrigenomika in nutriepigenomika ter nosečnost ������������������������� 68
6.Irina Milisav Prehrana ploda ��������������������������������������������������������������������������82
7. Petja Fister Prenatalno prehransko programiranje zdravja potomca ���������������� 94
8. Ksenija Geršak Zdravila in prehrana v nosečnosti ������������������������������������������ 105
SPLOŠNA PREHRANSKA PRIPOROČILA
ZA NOSEČNICO IN PORODNICO
9. Denis Mlakar-Mastnak, Katja Kogovšek, Ana Dovč Prehranski pregled in
prehrana nosečnice ������������������������������������������������������������������������������������������� 115
10. Branislava Belovi Zdrava prehrana nosečnice v vsakdanji praksi ���������������������� 137
11. Špela Blenkuš, Veronika Čemažar, Mateja Videmšek, Vedran Hadži , Sergej Pirkmajer,
Nada Rotovnik Kozjek Pomen telesne dejavnosti v nosečnosti ��������������������������� 145
12. Helena Okorn Prehranska dopolnila v nosečnosti �����������������������������������������������161
13. Nataša Fidler Mis, Evgen Benedik, Rok Orel Prehrana nosečnice in doječe
matere vegetarijanke ����������������������������������������������������������������������������������������� 173
14. Mateja Lasič Zakaj ženske ne jemljejo folne kisline za preprečevanje prirojenih
napak ploda in kaj storiti ������������������������������������������������������������������������������������ 187
15. Aneta Soltirovska Šalamon, Evgen Benedik, Borut Bratanič, Manca Velkavrh,
Irena Rogelj, Nataša Fidler Mis, Bojana Bogovič Matijašič, Darja Paro-Panjan
Vpliv statusa vitamina D pri materi na zdravje novorojenčka ����������������������������� 202
16. Ksenija Rener Sitar Prehrana in kakovost življenja v zvezi z oralnim zdravjem
pred, med in po nosečnosti ����������������������������������������������������������������������������������� 211
17. Darja Trošt Uživanje hrane in pijače med porodom in anestezija ���������������������� 221
18. Renata Nahtigal, Živa Novak Antolič, Mihaela Skoberne Uživanje hrane in
tekočine med porodom – čigava je izbira? ������������������������������������������������������ 230
BOLNE IN OGROŽENE NOSEČNICE
19. Katja Kogovšek Prehrana nosečnic in otročnic s specifičnimi boleznimi ���������� 243
20. Tadeja Pintar, Luka Kovač Nosečnost in bariatrična kirurgija ������������������������������ 257
21. Vladislava Stamos Prehrana in perinatalna depresija ��������������������������������������� 272
22. Karin Sernec Motnje hranjenja – bolezni sodobnega časa ������������������������������� 282
23. Darija Š epanovi , Lidija Žgur, Nada Rotovnik Kozjek Fizioterapija in prehrana v
nosečnosti ������������������������������������������������������������������������������������������������������� 292
24. Sara Mugerli, Živa Novak Antolič Prezgodnji porod in prehrana ������������������������ 304
DOBRO JE VEDETI
25. Nataša Šimac, Majda Pohar, Irena Veninšek-Perpar Higiena živil vnosečnosti ������ 317
26. Tajda Božič, Veronika Braune, Blaža Nahtigal, Joško Osredkar Ribe v prehrani
nosečnice �������������������������������������������������������������������������������������������������������� 327
27. Marjetka Hovnik Keršmanc, Sava Rant Hafner, Maja Zorko A
. lkohol in nosečnost � 342
28. Tanja Bagar, Lucija Kolar Hormonski motilci in nosečnost ��������������������������������� 358
29. Blaža Nahtigal Varnost hrane in vloga Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) ������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 367
30. Barbara Korouši Seljak Odprta platforma za klinično prehrano ����������������������� 375
31. Domen Kanduti, Petra Šterbenk, Barbara Artnik Fluoridi: od prehrane do
topikalne uporabe v ustni votlini �������������������������������������������������������������������� 379
32.Zdenka Čebašek-Travnik Prehrana nosečnic, dostojanstvo in integrativna
medicina �������������������������������������������������������������������������������������������������������� 390
POROČILA IZ SLOVENIJE
33. Polona Gerčar Vičič Izboljšanje svetovanja o porastu telesne mase in
zdravem življenjskem slogu v nosečnosti ������������������������������������������������������� 401
34. Nataša Tul, Miha Lučovnik, Ivan Verdenik Povezava med telesno maso ob
zanositvi, med nosečnostjo in izidi nosečnosti pri nosečnicah v Sloveniji ��������� 413
35. Andreja Gornjec Hyperemesis gravidarum. Prikaz primera. ���������������������������� 425
36. Živa Novak Antolič Od občutka do učbenika. Od učbenika do uresničitve. ������ 434
klinična prehrana v nosečnosti
Nosečnost in prehrana
Nada Rotovnik Kozjek
V majski številki revije American Journal of Clinical Nutrition, ki jo izdaja Ameriško združenje za klinično
prehrano, si je uredniški odbor postavil tako rekoč izvorno vprašanje za svoj obstoj: Kaj je prehrana? (1).
Zdaj se lahko vsi za nekaj minut zamislite in se nato spet lotite branja. Večinoma se ga boste, saj ste
knjigo odprli zato, ker vas to klinično področje zanima in si želite novih spoznanj.
Enostavnih odgovorov ne boste našli. Prav tako so se sredi mnogih dilem in razmišljanj znašli člani
uredniškega odbora te prestižne revije s področja klinične prehrane. Odgovor na to, kaj je prehrana in
kakšen je njen namen v človeškem življenju, je namreč nemogoče omejiti, kajti prehrana je vpletena v
prav vse življenjske procese. Od združenja jajčeca in semenčice – kajti že v samo spočetje življenja se
vpletajo prehranski dejavniki – preko intrauterine rasti in razvoja ter nato rojstva in prvih trenutkov na
tem svetu. Tu smo začeli tudi mi, zato vam bomo v prvem slovenskem specializiranem učbeniku klinične prehrane v posamezni medicinski stroki skušali osvetliti osnovne zakonitosti, kako se prehranski
dejavniki vpletajo v sam začetek življenja. Ob tem − tudi to boste spoznali v učbeniku − bomo prikazali
tudi prehranske vplive v drugih obdobjih življenja, ki se nato lahko predvsem kot epigenetski dejavniki
preko razvojnih mehanizmov prenatalnega programiranja vpletajo v zdravje ploda.
Učbenik je tako na svoj način tudi simboličen. Stroka klinične prehrane se je v zadnjih letih silovito
razvila in postala prava medicinska stroka, ki se neposredno vpleta v številne panoge medicine. Hkrati
pa so njena spoznanja, tako z molekularnega kot populacijskega vidika, ponudila toliko novih znanj o
presnovnih procesih in možnih terapevtskih pristopih z vnosom presnovnih substratov, torej prehrano,
da so ta daleč presegla klasično medicinsko znanje, ki smo se ga še nedavno učili v okviru medicinskega kurikuluma. Še več, klinična prehrana je pokazala pot, kako lahko temeljna biološka, predvsem
biokemična, fiziološka, genetska in patofiziološka znanja preko klasične medicinske obravnave in diagnoze presnovnih stanj uporabljamo v klinični medicini. Na vseh nivojih. V primeru tega učbenika to
pomeni, da dobra presnovna podpora s prehranskim vnosom hranil omogoča optimalno vzdrževanje
zdravja tako nosečnice kot ploda. V primeru nosečnice z bolezenskimi stanji, kot so na primer nosečnostna sladkorna bolezen in kronične bolezni, pa je prehrana enako pomembna kakor terapija z zdravili in hkrati z zagotavljanjem presnovne podpore nosečnici omogoča učinkovito zdravljenje z zdravili.
Prehrana predstavlja v teh primerih vzporedno terapevtsko pot in jo izvajamo po enakih principih kot
ostala zdravljenja – z orodji prehranske obravnave (prehranska anamneza, klinični pregled in ustrezne
laboratorijske preiskave ter meritve) določimo presnovno diagnozo, predpišemo ustrezno prehransko terapijo glede na strokovna priporočila, jo nato spremljamo preko ponovnega procesa prehranske
obravnave in jo glede na terapevtski učinek prilagajamo presnovnim značilnostim posamezne nosečnice. Ta strokovna načela so odlično opredeljena v osnovnem učbeniku klinične prehrane, ki ga redno
posodablja Evropsko združenje za klinično prehrano (ESPEN, European society for clinical nutrition
and metabolism) (2).
Za izvajanje prehranske obravnave in terapije torej naprej potrebujemo strokovno znanje in poznavanje orodij prehranske obravnave. To strokovno znanje, ki zahteva poznavanje temeljnih značilnosti
delovanja človeške fiziologije s poudarkom na presnovi, moramo nato nadgraditi s specifičnimi znanji
posameznih medicinskih ved, v katere klinično prehrano uvajamo. Da lahko v klinični in tudi javnozdravstveni praksi sledimo vplivu prehrane na zdravje posameznih populacij na eni strani in posameznim
bolnikom na drugi strani spektra, potrebujemo potrpežljivost in čas. Tudi ta nauk se zelo dobro prikaže
13
pri povezovanju znanj klinične prehrane ter prehrane nosečnice in ploda. Novorojenček nosi s seboj v
življenje številne prehranske dejavnike, ki so vplivali na zdravje generacij pred njim, ne samo njegove
matere. Zato je ta učbenik tako pomemben. Pomagal nam bo osvetliti številne poglede na vlogo
prehrane v življenju in hkrati odzrcalil trenutek časa, v katerem želimo z instant nasveti, pobranimi iz
medijev in s spleta, na hitro reševati zdravstvene zagate. Ponujamo vam tudi strokovne informacije s
področij, ki so neločljivo povezana s prehrano, to so predvsem naš psihološki in vedenjski odnos do
hrane ter tudi telesna aktivnost. Medicina, ki je namenjena zdravju ljudi, potrebuje znanje o prehrani in
njenih mejnih vedah, zato je nujno, da ga vključimo v izobraževanje vseh zdravstvenih profilov.
V Sloveniji smo v zadnjih letih tako na populacijskem kot tudi bolj klinično usmerjenem področju kar
nekaj naredili. Prepoznali smo številne zdravstvene probleme, zato se preko Resolucije o prehranski
politiki in telesni aktivnosti tudi politično in sistemsko vključujemo v globalne aktivnosti za izboljšanje
zdravja. Tudi v ta učbenik smo vključili osnovne napotke za gibalne aktivnosti. Telesna aktivnost neposredno vpliva na izgraditvene presnovne procese in omogoča optimalno uporabo hranil, ki jih v telo
vnesemo s hrano. V Sloveniji je sprejetih kar nekaj dokumentov in strokovnih priporočil ter smernic za
prehransko obravnavo in terapijo, ki so jih sprejela različna strokovna združenja. Nekaj jih navajam kot
primer (3,4,5). Ne nazadnje se v Sloveniji šolajo kadri s področja klinične dietetike in usmerjenih prehranskih znanj. V Sloveniji imamo tudi nekaj medicinskih strokovnjakov in učiteljev klinične prehrane,
ki so se izšolali v okviru mednarodnih strokovnih združenj klinične prehrane. V okviru teh strokovnih
združenj, predvsem Evropskega združenja klinične prehrane (ESPEN), potekajo redni osnovni tečaji
klinične prehrane, ki nudijo osnovne strokovne informacije in omogočajo mnogim specialistom posameznih strok prenos znanja v prakso. Še več, obstaja tudi evropski kurikulum klinične prehrane, ki
ponuja specializirana strokovna znanja klinične prehrane na številnih področjih medicine (6).
Klinična prehrana je danes trdno zasidrana biološka stroka, ki se ukvarja s hranili kot presnovnimi
substrati, ki jih zaužijemo, in njeno poznavanje je velik in celo nujen del večine medicinskih strok. Brez
zadostne prehrane se pojavijo bolezensko stanje, stradanje in smrt. Kadar pa je vnos hranil neustrezen,
pretiran ali je kombinacija hranil neuravnotežena glede na potrebe telesa, takrat se slej ko prej pojavilo
hude presnovne motnje v vseh delih telesa tistega, ki se neustrezno hrani, in imajo hkrati tudi vpliv na
zdravje njegovih potomcev.
Zato smo začeli pri začetku. Ta knjiga je naš novorojenček na področju klinične prehrane v porodništvu
in ginekologiji. Nanjo sta vplivala prehransko znanje prejšnjih generacij in prehranski trenutek v naši
medicini in družbi, zato smo se še posebej potrudili, da vam s predstavitvijo osnovnih znanj presnove,
prehranske obravnave in možnosti prehranskih terapij ter modulacijo številnih prehranskih dejavnikov
iz okolja ponudimo strokovno znanje zato, da bo naše zdravje in zdravje naših nosečnic ter prihodnjih
rodov boljše.
Za konec pa nikakor ne morem mimo neverjetnega entuziazma prof. Žive Novak Antolič in odlične
pomoči vseh sourednic. Brez njih se ta knjiga ne bi porodila. Ravno entuziazem je tudi klasično priporočilo, kako naj izvajamo prehransko terapijo: potrebujemo 10 % znanja, 10 % izkušenj, 10 % veščin, 20
% potrpežljivosti in 50 % pripravljenosti, da se s tem ukvarjamo.
Ker pa gre za tako osnovno medicinsko stroko, se lahko na koncu vprašamo: kako je možno, da v današnjem razvitem svetu medicina ne zna strokovno podkovano zagotoviti osnovne presnovne podpore z ustrezno prehrano za zdravje in v bolezenskih stanjih? Osnovno strokovno znanje o prehrani je
profesionalna odgovornost vsakega zdravnika in zdravstvenega delavca.
14
klinična prehrana v nosečnosti
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Editorial. American Journal of Clinical Nutrition. 2003; 77: 1093
Sobotka L, et al. Basics of Clinical Nutrition 2014; Galen.
Rotovnik Kozjek N, Miloševi M, ured. Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in domovih
za starejše občane. 2008. Dosegljivo na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_
zdravje_09/Priporocila_za_prehransko_obravnavo_bolnikov.pdf.
Sedmak M, Homan M, Brecelj J, Orel R, Kržišnik C, Battelino T, et al. Smernice za prehrano dojenčkov v Sloveniji.
Ljubljana: Univerzitetni klinični Center Ljubljana; Univerzitetni klinični Center Maribor; 2010. p. 1–12.
Videmšek M, Bokal-Vrtačnik E, Š epanovi D. Priporočila za telesno dejavnost nosečnic. Zdrav Vest. 2015; 84:
87–98.
LLL Programme in Nutrition and Metabolism. Dosegljivo na: http://www.espen.org/education/lll-programme
15
27
ALKOHOL IN NOSEČNOST
Marjetka Hovnik Keršmanc, Sava Rant Hafner, Maja Zorko
Izvleček
Zaščita še nerojenega otroka pred škodljivimi učinki alkohola je ena
od petih prioritetnih tem, ki jih prepoznava strategija EU za podporo
državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi pitja alkohola.
Alkohol je teratogen in lahko v zgodnji ter v poznejših obdobjih
razvoja zarodka/ploda prizadene razvoj mnogih organskih sistemov,
še zlasti osrednjega živčevja. Posledice so telesne okvare ter umski,
vedenjski in čustveni primanjkljaji, poznani pod skupnim imenom
spekter fetalnih alkoholnih motenj (Fetal Alcohol Spectrum
Disorders – FASD). Verjetnost za poškodbe zarodka/ploda je sicer
večja ob pitju večjih količin alkohola in ob pitju večjih količin alkohola
ob eni priložnosti, ni pa znana najmanjša količina alkohola, ki bi bila
v nosečnosti še varna. Na težo posledic pri otroku poleg količine
popitega alkohola, pogostosti pitja in časa izpostavljenosti vplivajo še
dejavniki s strani matere, zato tveganja, ki ga za še nerojenega otroka
predstavlja materino pitje alkohola med nosečnostjo, ni mogoče
predvideti. Ker visoko tvegano uživanje alkohola med mladimi
ženskami narašča in ker uživanje alkohola vpliva na zarodek že od
začetka nosečnosti, ko se mnoge ženske le-te še ne zavedajo, so
ključnega pomena osveščanje žensk v rodni dobi (njihovih partnerjev,
družine ter širše javnosti) o tveganju, povezanim s pitjem alkohola
med nosečnostjo, odkrivanje (presejanje na pitje alkohola) in pomoč
ogroženim (oz. usmerjanje po strokovno pomoč). Osrednjo vlogo
pri tem imajo zdravniki (še zlasti ginekologi) in drugi zdravstveni
delavci. Več dejavnikov onemogoča primerno sistemsko obravnavo.
Nacionalne smernice za multidisciplinarni pristop bi omogočile
sistemsko osveščanje, presejanje in obravnavo ogroženih žensk.
342
Učni cilji:
27
• opozoriti na posledice prenatalne izpostavljenosti alkoholu,
• opisati razširjenost pitja alkoholnih pijač med ženskami v rodni
dobi,
• opozoriti na vlogo zdravstvenih delavcev (še posebej ginekologov)
pri osveščanju žensk v rodni dobi in javnosti glede tveganja
prenatalne izpostavljenosti alkoholu, pri odkrivanju in pomoči
ženskam s tveganim in škodljivim pitjem alkohola, predvsem pa
nosečnicam, ki pijejo alkohol,
• prikazati možnosti pristopa k obravnavi problema v vsakdanji
praksi.
Vsebina
1. Splošno o alkoholu
2. Vpliv alkohola na plod
3. Razširjenost pitja alkoholnih pijač med ženskami v rodni dobi
4. Vloga ginekologov in drugih zdravstvenih delavcev pri osveščanju bodočih staršev in odkrivanju ogroženih žensk
5. Predlog obravnave pitja alkohola pri ženskah v rodni dobi in nosečnicah
6. Projekt Alkohol in nosečnost
7. Zaključek
8. Literatura
Ključna sporočila
• Eden vodilnih vzrokov za prirojene motnje in razvojne
nepravilnosti, ki bi jih lahko povsem preprečili, je izpostavljenost
otrok alkoholu pred rojstvom.
• V nosečnosti ni varne količine alkohola, varne alkoholne pijače in
ni varnega časa pred škodljivimi učinki alkohola.
• Tveganja, ki ga za zarodek/plod predstavlja materino pitje
alkohola med nosečnostjo, ni mogoče predvideti.
• Abstinenca je najvarnejša za žensko, ki je ali lahko postane
noseča, in tudi za doječo mater.
• Visoko tvegano uživanje alkohola med mladimi ženskami
343
27
344
narašča, zato so ključnega pomena intervencije za dvig ravni
osveščenosti žensk v rodni dobi in širše javnosti glede alkohola in
nosečnosti, odkrivanje in pomoč ogroženim.
• Zdravstveni in drugi strokovni delavci (zlasti ginekologi) imajo
ključno vlogo pri osveščanju žensk v rodni dobi in njihovih
partnerjev ter pri odkrivanju in pri pomoči rizičnim ženskam in
nosečnicam.
• Strokovne informacije glede pitja alkohola in drugih življenjskih
navad omogočajo ženskam sprejemanje informiranih odločitev v
nosečnosti.
• Ženske, ki prejmejo informacije o možnih škodljivih učinkih
pitja alkohola v času nosečnosti, pijejo manj kot tiste, ki takih
informacij ne dobijo.
ALCOHOL AND
PREGNANCY
27
Abstract
Protection of the unborn child against harmful alcohol effects is one
of five priority themes recognised by the EU Strategy supporting
member countries against alcohol damage. Alcohol is teratogenic
and can harm many systems – particularly the central nervous
system – in the early development of the embryo/fetus and
also later. The consequences are physical damage and cognitive,
behavioural and emotional impairments known as the Fetal Alcohol
Spectrum Disorders – FASD. The probability of embryonal/fetal
damage is higher when more alcohol is consumed and when the
mode of consummation is such that a lot of alcohol is consumed
on one occasion, but the lowest quantity of alcohol that would
be safe is not known. Beside quantity, frequency and the time of
exposure, there are also maternal factors involved, so the risk of
maternal consumption of alcohol for the unborn child cannot be
predicted. As the high risk mode of drinking is increasing among
young women, and alcohol consumption affects the embryo from
the very beginning of pregnancy when many women do not realise
they are pregnant, the awareness of women in reproductive age
(their partners, family and public at large) about risks associated
with alcohol drinking in pregnancy, detection (screening of alcohol
drinking) and help to those at risk (directing them to professional help)
is of utmost importance. Medical doctors (especially gynaecologists)
have the central role and other health care workers as well. There are
many factors preventing appropriate systemic approach. National
guidelines for multidisciplinary approach would allow systemic
awareness, screening and care of the women at risk.
345
27
Learning objectives are to:
• Draw attention to the consequences of prenatal exposure to
alcohol,
• Describe the prevalence of alcohol drinking among women of
reproductive age,
• Point out the role of health care workers (especially
gynaecologists) regarding the awareness of women in
reproductive age and the public about the risk of prenatal
exposure to alcohol, in detecting and helping women with
hazardous and harmful alcohol drinking, especially pregnant
women, who drink alcohol,
• Show possibilities of approach to the problem in everyday work.
Contents
1. Alcohol in general
2. Influence of alcohol on the fetus
3. Prevalence of alcohol drinking among women in reproductive age
4. The role of gynaecologists and other health care workers regarding the awareness of parents-to-be about detecting the women at risk
5. Proposal of how to manage alcohol drinking among women in reproductive age and pregnant women
6. The Project Alcohol and Pregnancy
7. Conclusion
8. References
Key messages
• One of the leading causes of completely preventable congenital
anomalies and developmental irregularities is prenatal exposure
to alcohol.
• In pregnancy, there is no safe quantity of alcohol, no safe
alcoholic drink, no time safe from alcohol damage.
• The risk of maternal alcohol drinking for the embryo/fetus cannot
be predicted.
• Abstinence is the safest way for a woman who is or can become
346
•
•
•
•
pregnant, and also for the breastfeeding mother.
The prevalence of high risk drinking is increasing among young
women, so interventions to increase the awareness of women
and the public regarding alcohol, detection of those at risk and
helping them are of utmost importance.
Health care workers, especially gynaecologists, have a key role in
making women and their partners in reproductive age aware of
the risks, and in helping women at risk and pregnant women.
Professional information regarding alcohol drinking and other
lifestyles help women to make informed decisions in pregnancy.
Women who get information regarding the possible damaging
effects of alcohol drinking during pregnancy drink less than those
who do not get such information.
27
347
Alkohol in nosečnost
1. Splošno o alkoholu
Ko govorimo o alkoholu, imamo v mislih etilni alkohol (etanol). Pijače, v katerih je etanol, so alkoholne
pijače. Koncentracija alkohola v pijači se običajno prikazuje kot volumski odstotek alkohola in je standardna mera za količino alkohola, koncentriranega v pijači. Po definiciji, ki jo navaja zakon o omejevanju porabe alkohola (1), je alkoholna pijača vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumskega odstotka
(vol. %) alkohola. Višji volumski odstotek pomeni močnejšo pijačo, ker vsebuje večjo količino čistega
alkohola: pivo v povprečju vsebuje od 4 do 5 vol. %, vino od 10 do 14 vol. %, žgane pijače več kot 15 vol.
% (običajno med 40 in 50 vol. %), mešane gazirane alkoholne pijače (t. i. alkopopsi) vsebujejo od 4 do
15 vol. %, mešanice piva in limonade vsebujejo približno 2,5 vol. % alkohola in so tudi alkoholne pijače.
Po običajno oralnem zaužitju se absorpcija alkohola začne v želodcu (20 %) in nadaljuje v zgornjem
delu tankega črevesa (80 %) ter že po nekaj minutah preide v krvni obtok. Alkohol je topen v vodi, zato
najbolj vpliva na organe z visoko vsebnostjo vode, kot so jetra in možgani. Alkohol se primarno metabolizira v jetrih prek acetaldehida v CO2 in vodo po značilni krivulji. Če stopnja vnosa alkohola preseže
stopnjo možne presnove v jetrih, koncentracija alkohola v krvi narašča in lahko povzroči intoksikacijo
(2). Več dejavnikov vpliva na absorpcijo, presnovo in izločanje alkohola, med njimi poleg količine popite
alkoholne pijače, hitrosti pitja, prisotnosti in vrste hrane v želodcu, tudi spol, telesna velikost in zgradba, dolžina pitja (2, 3). Le manj kot 10 % alkohola se izloči iz telesa v nespremenjeni obliki z dihanjem,
znojem in urinom. Jetra v povprečju potrebujejo približno 1 do 2 uri za odstranitev 1 enote alkohola (ali
1 merice alkoholne pijače ali 1 standardne pijače), kar je 10 gramov čistega alkohola, iz krvi. Ena enota
alkohola je: kozarec (1 dl) vina ali pol steklenice oz. pločevinke (2,5 dl) piva ali steklenica oz. pločevinka
(0,5 l) mešanice piva in limonade ali oranžade (npr. radlerja) ali šilce (0,3 dl) žgane pijače oz. likerja ali
ena steklenica ali pločevinka (3,3 dl) mešane gazirane alkoholne pijače (npr. Bacardi Breezer, Smirnoff).
Pomembno je vedeti, da se tega procesa ne da pospešiti (2).
Alkohol je psihoaktivna snov (droga), ki spremeni zaznavanje in doživljanje ter lahko povzroči, da poseganje po njem preide v navado (2). Za učinek, ki ga ima alkoholna pijača na pivca, je odgovoren etanol
in ne določena alkoholna pijača.
Alkohol je toksin (strup), ki lahko poškoduje skoraj vsak organ in sistem v telesu (4) in ima tudi kancerogen (5) vpliv. Še posebej je pomemben teratogeni vpliv alkohola (6, 7) v celotnem obdobju nosečnosti,
ki povzroča nepopravljive poškodbe pri še nerojenem otroku.
Alkohol različno vpliva na ljudi, zato njegovih učinkov ni nikoli mogoče natančno predvideti.
2. Vpliv alkohola na plod
Že več kot tri tisočletja je znano, da je alkohol škodljiv za razvijajoči se plod. V stari zavezi so nosečnicam svetovali, naj ne pijejo vina, opojnih pijač in naj ne jedo ničesar nečistega. Škodljivosti alkohola za
plod so poznali tudi v stari Grčiji. V Šparti in Kartagini so mladoporočencem z zakonom prepovedali
pitje alkohola. Platon piše: »Otroci, spočeti v pijanosti, so duševno zaostali, nepokorni, nekritični in bolni.« Prve medicinske domneve o škodljivem delovanju alkohola na razvijajoči se plod so nastale pred
250 leti v Angliji. Leta 1968 pa je skupina francoskih in nekaj let kasneje ameriških zdravnikov opisala
in znanstveno utemeljila bolezenska znamenja pri otrocih mater, ki so odvisne od alkohola (8). Teratogeni učinki alkohola na zarodek so pri materah, ki pijejo alkoholne pijače med nosečnostjo, tako po-
348
dobro je vedeti
znani že več kot četrt stoletja (6, 7, 9). Zaradi učinkovanja alkohola že na moške in ženske spolne celice
pred zanositvijo alkohol vpliva tudi na samo reprodukcijo (10) (nenormalne spolne celice, zmanjšana
plodnost, zgodnji spontani splavi). Po transplacentarnem prehodu se že v nekaj minutah po zaužitju
koncentracija alkohola v plodovem krvnem obtoku dvigne vsaj na nivo, kot je v materini krvi (11). Zaradi
nezrelih jeter ima otrok le omejeno sposobnost presnove alkohola (7), zato se koncentracija alkohola v
plodovi krvi lahko dvigne nad koncentracijo v materini krvi in ostaja visoka dlje časa, kar poveča možnost trajnih okvar zdravja (11). Te so odvisne od časa in trajanja izpostavljenosti alkoholu glede na razvoj
plodovih organov in organskih sistemov.
V prvih dveh trimesečjih nastanejo predvsem strukturne napake in pomanjkljivosti s posledičnimi
funkcionalnimi motnjami, ki so najhujše in najznačilnejše za prirojeno alkoholno prizadetost (v prvem
trimesečju so najbolj ranljivi CŽS, srce, oči, slušne poti, okončine, zobje, nebo, zunanje genitalije, v drugem trimesečju pa je prizadet razvoj možganov, mišičja, kože, zob, žlez, kosti, alkohol lahko povzroči
spontan splav). Pozneje v nosečnosti pa vpliv alkohola povzroči motnje v razvoju možganov in pljuč,
zaostanek v rasti ploda ter prezgodnji porod (10).
Značilne prirojene napake glave in obraza se razvijejo ob vnosu zadostne količine alkohola v kritičnem
obdobju med 15. in 22. dnem. Žal je potrebna količina različna in je ni možno opredeliti. Vsekakor pa je
veliko večja od količine alkohola, ki povzroča nevrološke in vedenjske motnje (10). To kaže na dejstvo,
da je živčevje še posebej občutljivo. Osrednje živčevje se intenzivno razvija celo nosečnost. Alkohol
lahko toksično vpliva na zapleten proces razvoja živčnih celic (nevrogeneze, proliferacije, migracije,
sinaptogeneze, organizacije, diferenciacije, apoptoze in mielinizacije). Zaradi terminacijskih obdobij
(obdobja v razvoju organa, po katerih specifična malformacija ne more več nastati ne glede na škodljiv
dejavnik – t. i. načelo po Warkanyju) (13) so učinki alkohola različni glede na čas vnosa (slika 1).
TEDNI GESTACIJE
4
nevrulacija
8
12
16
20 24 28 30 34
rojstvo
4 mes
2 leti
16 let
nevrogeneza, rast
sinaptogeneza in redčenje sinaps
migracija in proliferativne cone
programirana celična smrt
mielinizacija
rast aksonov, dendritov
največja prostornina skorje
Slika 1: Terminacijska obdobja v razvoju možganov (povzeto po (13)).
Prirojene (primarne) razvojne nevrološke motnje nastanejo ob prizadetosti štirih najobčutljivejših pod-
349
ročij možganov (frontalni reženj, bazalni gangliji, corpus callosum in mali možgani) in lahko vodijo v
razvoj sekundarnih motenj, če otrok ni primerno obravnavan (10).
Poleg nevroloških primanjkljajev (epilepsija, izpadi motoričnih spretnosti, nevrosenzorna izguba sluha,
slaba koordinacija) so funkcionalne motnje lahko zelo neznačilne: vedenjske motnje (motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, motnje spanja), učne težave (težave v matematičnem in abstraktnem mišljenju, pri orientaciji v prostoru in času, pri povezovanju vzroka in posledice), motnje spomina, zastoj
socialnega razvoja (po raziskavah v starosti med 4. in 6. letom), nizek IQ (pod 80 – duševna manj-razvitost) (10).
Zaradi pestrosti možnih kliničnih slik zajema FASD (9) različne diagnoze glede na obseg izraženih
znakov: učinki alkohola na fetus (FAE – Fetal Alcohol Effects), z alkoholom povezane prirojene okvare
(ARBD – Alcohol Related Birth Defects), z alkoholom povezane nevrološke razvojne motnje (ARND –
Alcohol Related Neurodevelopmental Disorder), delni fetalni alkoholni sindrom (pFAS – partial Fetal
Alcohol Syndrome) in polno izražen fetalni alkoholni sindrom (FAS – Fetal Alcohol Syndrome).
Največje tveganje za razvoj FAS(D) naj bi bilo sicer povezano z materinim težkim pitjem in popivanjem, vendar do posledic, kot so splavi, nizka porodna masa, nenadna smrt novorojenčka, motnje
pozornosti in drugih kognitivnih funkcij ter vedenja, lahko pride že pri manjših količinah zaužitega alkohola (7, 14, 15). Poleg količine popitega alkohola, pogostosti pitja, časa in dolžine izpostavljenosti (14,
16, 17) vplivajo še zdravstveno in prehransko stanje matere, genetski dejavniki (individualnost presnove
in vpliv alkohola), družbeno-ekonomski položaj, raba drugih psihoaktivnih snovi in kombinacija dejavnikov (7). Tako tveganja, ki ga za zarodek/plod predstavlja materino pitje alkohola med nosečnostjo, ni
mogoče predvideti. Zato velja, da alkohol v celotni nosečnosti, tudi pri nizkih ravneh izpostavljenosti,
lahko moti normalen razvoj in lahko resno škoduje še nerojenemu otroku (18).
Izpostavljenost otrok alkoholu pred rojstvom je eden od vodilnih vzrokov za prirojene razvojne motnje
in nepravilnosti, ki bi jih lahko povsem preprečili (18, 19). Alkohol je v zahodnem svetu eden od glavnih vzrokov za duševno manj-razvitost (16). FASD ni ozdravljiv, zato se prizadeti vse življenje soočajo
tudi s sekundarnimi težavami, kot so težave v šoli, z zaposlitvijo, prihajajo v nasprotje z zakoni, kažejo
tvegano spolno vedenje, zlorabljajo alkohol in/ali druge droge, imajo večje tveganje za depresijo, niso
sposobni samostojno živeti (20). Družbeni stroški, povezani s posledicami prenatalne izpostavljenosti
alkoholu, so zelo visoki (21).
Število otrok z različnimi posledicami prenatalne izpostavljenosti alkoholu ni znano. Razširjenost vseh
z alkoholom povezanih nepravilnosti ob rojstvu naj bi bila okoli 1 na 100 živorojenih otrok, razširjenost
fetalnega alkoholnega sindroma (FAS), najtežje oblike FASD, pa od 0,5 do 2 na 1000 rojstev, odvisno
od raziskave (22). Verjetno pa je prevalenca FASD podcenjena (spregledana diagnoza zaradi pestrosti
in neznačilnosti klinične slike, ni enostavnih laboratorijskih testov za odkrivanje FAS, izogibanje diagnozi zaradi morebitne stigmatizacije otroka).
Zaščita še nerojenega otroka pred škodljivimi učinki alkohola je ena od petih prioritetnih tem, ki jih
prepoznava Strategija EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi pitja alkohola.
3. Razširjenost pitja alkoholnih pijač med ženskami v
rodni dobi
Podatki kažejo, da mnogo žensk v rodni dobi pije alkoholne pijače (9). Tudi v Sloveniji, kot kažejo raziskave pivskega vedenja, večina odraslih žensk vsaj priložnostno pije te pijače (23). V starostni skupini
od 25 do 34 let je delež abstinentk najnižji, hkrati pa v tej starosti narašča delež žensk, ki se pogosto
opijajo, kar je posebej zaskrbljujoče, saj gre za ženske, ki največ rojevajo. Poseganje po alkoholnih
350
dobro je vedeti
pijačah je razširjeno tudi v mlajših starostnih skupinah. Te pijače naj bi vsaj 1-krat tedensko, kot kaže
raziskava HBSC (Health Behaviour of School-aged Children) iz leta 2010, pilo okoli 20 % deklet, starih
15 let, 36 % pa naj bi jih bilo do 15. leta starosti že vsaj dvakrat v življenju opitih (24). Izstopa naraščajoč
trend pitja alkohola med dekleti.
Večinoma ženske zmanjšajo pitje alkohola ali prenehajo z njim ob spoznanju, da so noseče, nekatere
pa s pitjem nadaljujejo (9). Razlogi za pitje alkoholnih pijač v nosečnosti so različni: ne vedo, da so
noseče, ne vedo, zakaj je to nevarno in kako vpliva na še nerojenega otroka, alkohol jim predstavlja
način spopadanja s stresom; pijejo zaradi družbenih norm in pritiskov (7). Žal tudi nekateri zdravniki še
vedno priporočajo »kozarček rdečega vina za kri«. Kot kažejo raziskave primerov iz Evrope, je nosečnic,
ki pijejo alkoholne pijače, okoli 25 % v Španiji, 35–50 % na Nizozemskem, še več pa v Veliki Britaniji in
na Irskem (79 %) (19). Bolj ogrožene so manj izobražene ženske in tiste, ki se nižje uvrščajo na družbeni
lestvici (25).
Da so med nosečnostjo pile alkoholne pijače, je v anketi, ki je bila izvedena med obiskovalci šole za
bodoče starše na Gorenjskem leta 2013 v okviru projekta Alkohol in nosečnost, potrdila tudi več kot
tretjina nosečnic (26). Večina jih je alkohol pila le nekajkrat, največ eno standardno pijačo, toda več kot
trije odstotki nosečnic so popivali, kar je še posebej tvegano za FASD. Verjetno je takih nosečnic še več,
zlasti med najbolj ogroženimi skupinami, ki pa ne obiskujejo šole za bodoče starše in v anketi niso bile
zajete. Omenjena anketa, v kateri je sodelovalo 152 nosečnic in 145 njihovih partnerjev, je obiskovalce
šol za bodoče starše spraševala tudi o njihovih stališčih do pitja alkohola v nosečnosti ter poznavanju
škodljivih učinkov na plod. Njihovi odgovori so pokazali, da jih večina sicer prepoznava alkohol kot
pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na zdravje še nerojenega otroka, vendar – kot kaže zgornji podatek – se alkoholu med nosečnostjo ne odpove dobrih 35 % bodočih mater. Veliko bodočih staršev tudi
ve, da s popito količino alkohola raste tveganje, drugače pa je glede ocenjevanja varnosti »majhnih
količin« alkohola. Kar 40 % jih pitje manjših količin alkoholnih pijač v nosečnosti ocenjuje kot varno,
približno toliko se jih tudi ne strinja, da bi lahko katerakoli količina alkohola v nosečnosti škodila otroku.
Ni pa zanemarljiv delež tistih, ki podcenjujejo vpliv rednega pitja majhnih količin alkoholnih pijač ali
občasnega popivanja. Odgovori nosečnic so tudi potrdili, da je lahko partner bodoči materi pomembna opora pri zdravi odločitvi. Nosečnice, katerih partnerji pijejo ali jim ponujajo alkoholne pijače, so
navajale, da tudi same pogosteje posegajo po alkoholnih pijačah. V času nosečnosti sta informacijo o
možnih posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom prejeli le slabi dve tretjini nosečnic.
Ključni viri teh informacij so bili splet, družina in prijatelji, mediji, medtem, ko so stroko omenjali precej
redkeje. To kaže na potrebo po osveščanju, motiviranju in opolnomočenju strokovnjakov za posredovanje teh informacij ženskam/parom, ki načrtujejo nosečnost, nosečnicam in tudi širši javnosti ter za
ukrepanje za zmanjšanje uživanja alkohola v ciljnih skupinah.
4. Vloga ginekologov in drugih zdravstvenih delavcev pri
osveščanju bodočih staršev in odkrivanju ogroženih
žensk
Zdravniki in drugi zdravstveni delavci so kredibilen vir strokovnih informacij za javnost (27–31). To jim
omogoča, da strokovno in splošno javnost, ciljne skupine, predvsem ženske v rodni dobi, ženske, ki
načrtujejo nosečnost, nosečnice in njihove partnerje osveščajo o tveganjih, povezanih z rabo alkohola
(tobaka in drugih drog) med nosečnostjo in dojenjem, odkrivajo ogrožene ženske ter jim nudijo pomoč
ali jih napotijo k drugemu strokovnjaku. Osveščanje bodočih staršev glede pitja alkohola med nosečnostjo (in dojenjem) je pomembno zaradi naslednjih spoznanj:
351
• Vpliv, ki ga ima pitje manjših količin alkohola med nosečnostjo na zarodek/plod, je še vedno predmet raziskav. Verjetnost za poškodbe zarodka/ploda je sicer večja ob pitju večjih količin alkohola in
v primeru, ko se popijejo večje količine alkohola ob eni priložnosti, ni pa znane najmanjše količine
alkohola, ki bi bila v nosečnosti še varna (ni znanega varnega praga).
• Alkohol lahko ogroža rast in razvoj otroka vseh devet mesecev nosečnosti, tudi še preden ženska ve,
da je noseča.
• Ni testa, s katerim bi lahko ženski napovedali stopnjo ogroženosti za učinke alkohola na še nerojenega otroka. Posledice prenatalne izpostavljenosti alkoholu so lahko zelo različne zaradi vpliva različnih
dejavnikov.
• Alkohol, ki ga popije doječa mati, prehaja v njeno mleko in ga z njim zaužije tudi otrok. Čeprav je
količina alkohola, ki jo dojenček zaužije preko mleka, majhna, je pa lahko zadostna, da povzroči rahle
zakasnitve v motoričnem razvoju (10).
• Čezmerno pitje alkoholnih pijač je tvegano in škodljivo tudi za žensko samo.
Ključne informacije javnosti glede pitja alkohola v nosečnosti so:
• v nosečnosti:
–– ni varne alkoholne pijače,
–– ni varne količine popitega alkohola,
–– ni varnega obdobja;
• posledice izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom so:
–– prirojene,
–– trajne,
–– 100-odstotno preprečljive z abstinenco v nosečnosti;
• abstinenca je najboljša oziroma prava odločitev za žensko, ki je ali lahko postane noseča, in tudi za
doječo mater.
Zavedanje o posledicah prenatalne izpostavljenosti alkoholu pri zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih povečuje kritičnosti do pitja alkohola v nosečnosti. Zato bi intenzivnejše seznanjanje zdravstvenih strokovnjakov o že znanih dejstvih prenatalne izpostavljenosti alkoholu, raziskave o razširjenosti
pitja alkohola v nosečnosti in pojavnosti različnih oblik FASD, poudarjanje zdravnikovega odnosa do
pitja alkohola v nosečnosti, postavitev in vključitev strokovnih smernic za (multidisciplinarno) obravnavo ogroženih žensk v rodni dobi, nosečnic in doječih mater ter strokovnih smernic za boljše odkrivanje,
spremljanje in obravnavo otrok s FASD v rutinsko klinično delo morali biti kratkoročni cilji slovenske
zdravstvene stroke za zmanjševanje škode alkohola. Pomembna vloga strokovne javnosti je tudi podpora in sodelovanje v akcijah, kot je obeležitev dneva FAS (9. september), sodelovanje v izobraževalnih oddajah, posredovanje pobud za obvezno označevanje vsebnosti alkohola v živilih, za obvezne
informativne napise na živilih, ki vsebujejo kakršnokoli količino alkohola (npr. »Ministrstvo za zdravje
opozarja, da pitje alkoholnih pijač v nosečnosti lahko trajno poškoduje še nerojenega otroka«), uvedbo
piktograma (32) na embalaži alkoholnih pijač o nevarnosti pitja alkohola pri nosečnicah.
5. Predlog obravnave pitja alkohola pri ženskah v rodni
dobi in nosečnicah
A.Odkrivanje ogroženih posameznic (rutinsko presejanje): povprašati o pitju alkohola, oceniti in zabeležiti vzorec ter stopnjo tveganosti pitja.
Rutinsko presejanje žensk v rodni dobi za pitje alkohola (zlasti žensk, ki načrtujejo nosečnost, nosečnic in žensk v poporodnem obdobju) je lahko izhodišče za pogovor o alkoholu, razvoju otroka
352
dobro je vedeti
in pitju alkohola med nosečnostjo ter način prepoznavanja ogroženih žensk, potencialno ogroženih
še nerojenih otrok in dojenčkov. Zato naj bi bilo vprašanje »Ali pijete alkoholne pijače?« ženskam
v rodni dobi, nosečnicam in ženskam v poporodnem obdobju sestavni del rutinske obravnave v
sklopu vprašanj o življenjskem slogu (sprejemna anamneza pri preventivnih in kurativnih obravnavah žensk, kontracepcijsko svetovanje, predkoncepcijsko svetovanje, prva posvetovalnica, poporodni pregled). Z rutinskim izvajanjem se zmanjša tudi občutek stigmatizacije. Že samo postavljanje
vprašanja o pitju alkoholnih pijač brez moraliziranja lahko zmanjša pitje alkohola pred zanositvijo
in med nosečnostjo.
Z uporabo presejalnega vprašalnika AUDIT-C (33)/TWEAK (34) lahko odkrijemo ogrožene ženske,
z dodatnim vprašalnikom AUDIT-10 pa pri tveganih pivkah ugotovimo stopnjo tveganosti pitja –
tvegano, škodljivo pitje ali že morda odvisnost od alkohola.
Podatek o pitju alkohola je priporočljivo zabeležiti. To je lahko pomembna informacija pri porodu,
če gre za osebo, ki je odvisna od alkohola, saj lahko pride do odtegnitvenega sindroma, po rojstvu
otroka pa je morebitna diagnoza FASD potrjena hitreje in otrok prej ustrezno obravnavan.
Posebna pozornost je potrebna pri ženskah, ki že imajo otroka s FASD, saj so potencialno bolj ogrožene za pitje alkohola tudi v naslednjih nosečnostih.
B.Svetovanje: ženske v rodni dobi seznaniti z negativnimi učinki alkohola in svetovati alkoholno abstinenco; predvsem ženske, ki nimajo zanesljive kontracepcije in lahko zanosijo, ženske, ki načrtujejo nosečnost, nosečnice in doječe matere oz. ostale ženske seznaniti s še sprejemljivimi mejami
manj tveganega pitja alkoholnih pijač (ženske, ki prejmejo tak nasvet, pijejo manj kot tiste, ki takih
informacij ne dobijo).
Ženskam v rodni dobi je treba predstaviti dejstva prenatalne izpostavljenosti alkoholu (v nosečnosti
ni varne alkoholne pijače, ni varne količine popitega alkohola, ni varnega obdobja, posledice izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom so prirojene, trajne, 100-odstotno preprečljive z abstinenco)
in svetovati abstinenco od alkohola kot najboljšo odločitev v primeru nezanesljive kontracepcije,
načrtovanja nosečnosti, nosečnosti ali dojenja (v pomoč je lahko zloženka »Za najboljši začetek«,
dostopna na http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/za_najboljsi_zacetek.pdf).
Ženske, ki ne uživajo alkohola, je treba podpreti pri njihovi abstinenci.
Ženske, ki ne uporabljajo zanesljive kontracepcijske metode in lahko zanosijo, je treba opozoriti na
nevarnosti uživanja alkohola ter na možnost izbire zanesljive kontracepcijske metode ali varnosti
abstinence od alkohola.
Nosečnice, ki so zaskrbljene, ker so pile alkoholne pijače, preden so se zavedale nosečnosti, lahko
pomirimo z dejstvom, da je tveganje za otroka sicer težko napovedati, je pa verjetnost za škodo
majhna, če je šlo za majhno količino alkohola, ter ji svetujemo, naj se po rojstvu o tem pogovori z
otrokovim zdravnikom.
Pomembno je, da osebo aktivno poslušamo, ji z verbalno in neverbalno govorico sporočamo, da
nas zanima to, kar nam govori. V pogovoru smo spoštljivi, podajamo strokovna stališča in ne obtožujemo ter ne stigmatiziramo.
Dodatna priložnost za svetovanje so šole za bodoče starše (priprava na nosečnost, zgodnja nosečnost, pozna nosečnost).
C.Spremljanje ter nudenje pomoči in podpora: preverjati pitje alkohola, ponavljati svetovanja.
Nosečnicam, ki pijejo alkohol, je treba ponavljati informacije o zdravem načinu življenja v nosečnosti, predstaviti možne primarne in sekundarne motnje kot posledice pitja alkohola v nosečnosti,
svetovati, da je najvarneje takoj prenehati s pitjem alkoholnih pijač, jih podpirati pri prenehanju pitja
353
alkohola in usmerjeno spremljati razvoj ploda.
D.Napotitev drugam pri nadaljevanju tveganega ali škodljivega pitja ali pri sumu na odvisnost od
alkohola (SOA) za usmerjeno strokovno pomoč in rehabilitacijo:
• če gre za tvegano in škodljivo pitje, usmeriti k zdravniku družinske medicine ali v zdravstveno-vzgojni center (ZVC) na individualno svetovanje, sodelovanje s patronažo;
• ob sumu na SOA usmeriti k specialistu za zdravljenje zasvojenosti z alkoholom (osebe, ki so odvisne od alkohola, težje naredijo spremembe, poleg tega so pri njih prisotne še druge zdravstvene in
nezdravstvene težave, zato potrebujejo obravnavo psihiatra), sodelovanje s patronažo;
• če so poleg težav z alkoholom prisotne tudi druge težave (npr. socialne), usmeriti še na center za
socialno delo (CSD).
Povzetek predloga obravnave nosečnice
Nosečnice so posebno ogrožena skupina žensk, ki zahteva specifično obravnavo. S pitjem alkohola
nosečnica ogroža sebe in še nerojenega otroka. Z uvedbo strokovnih smernic v rutinsko klinično prakso
bi lahko takim nosečnicam nudili multidisciplinarno strokovno obravnavo brez grozeče stigmatizacije.
Zaradi dejstva, da najbolj ogrožene nosečnice pogosto niso vodene v posvetovalnicah, je pomemben
interdisciplinarni pristop z vključitvijo patronažne in socialne službe za odkrivanje ter usmerjanje takih
nosečnic v ustrezno obravnavo.
a. rutinsko presejanje
V prvi posvetovalnici vprašamo »Ali pijete alkoholne pijače?« (vključitev vprašanja v materinsko knjižico – MK). Ob pozitivnem odgovoru z vprašalnikom AUDIT-C (33) ali TWEAK (34) ocenimo tveganost
pitja in odkrivamo zelo ogrožene nosečnice.
Z beleženjem podatka o pitju alkohola v MK omogočimo ob porodu seznanitev porodničarjev in neonatologov z ogroženo nosečnico in novorojenčkom. Neonatolog lahko pri novorojenčku prepozna
nekatere neznačilne znake FASD: krči, motnje spanja, hipotonija, zaspanost, prekomerna odzivnost na
zvoke in svetlobo, razdražljivost, prekomeren jok, nizka porodna masa z nezadostnim napredovanjem
zaradi slabega sesalnega in požiralnega refleksa ali napak ustne votline. Značilne obrazne poteze pa
so najbolj izražene šele med 2. in 10. letom starosti.
b. svetovanje
Nosečnicam, ki ne pijejo alkohola, v kratkem nasvetu s pomočjo zloženke »Za najboljši začetek« (35)
predstavimo dejstva o prenatalni izpostavljenosti alkoholu (v nosečnosti ni varne alkoholne pijače,
ni varne količine popitega alkohola, ni varnega obdobja, posledice izpostavljenosti alkoholu pred
rojstvom so prirojene, trajne, 100-odstotno preprečljive z abstinenco) in svetujemo nadaljevanje abstinence od alkohola kot najboljšo odločitev.
Nosečnicam, ki pijejo alkohol, v strukturiranem nasvetu s pomočjo informativnega gradiva (npr. zloženka (35), shema prenatalnega razvoja organov – predstavimo možne primarne in sekundarne motnje kot posledice pitja alkohola v nosečnosti in opozorimo na abstinenco od alkohola kot najboljšo
odločitev.
c. podpora in spremljanje
S ponavljanjem vprašalnika AUDIT-C (33) ali TWEAK (34) od zadnje kontrole spremljamo napredek
nosečnice glede pitja oz. abstinence od alkohola.
Z ultrazvočnimi kontrolami ploda spremljamo razvoj ploda in smo pozorni na nekatere nenormalnosti,
ki so povezane s prenatalno izpostavljenostjo alkoholu:
• zaostajanje v rasti,
• glavica: mikrocefalija (-2 in več standardni deviaciji), hidrocefalus, cerebelarna hipoplazija, porence-
354
dobro je vedeti
falija, delna ali popolna agenezija korpus kalozuma,
• srce: ventralni, atrijski septalni defekt, tetralogija Fallot, koarktacija aorte,
• sečila: hidronefroza, anomalije ledvic (podkvasta, displastična, hipoplastična, aplastična), dvojni ureter,
• skelet: anomalije sklepov (nenormalne pozicije in funkcije), krajše distalne falange, kratki peti prsti,
• oči: mikroftalmija,
• redkejše napake: spina bifida, meningomielokela, razcepljena ustnica, razcepljeno nebo (kratek vrat,
ptoza vek).
d. napotitev drugam
Vse ogrožene nosečnice je treba napotiti v usmerjeno strokovno obravnavo. V ambulantah za ogrožene nosečnice (ki bi bile lahko vzpostavljene v ZVC, zdravstvenih domovih (ZD), bolnišnicah, klinikah) bi
z multidisciplinarno obravnavo (medicinska sestra, psihiater, patronažna služba, psihoterapevt, socialni delavec, ginekolog, pediater) lahko omogočili čim boljše pogoje za spremembo življenjskega sloga,
spremljanje in rehabilitacijo ogroženih nosečnic.
6. Projekt Alkohol in nosečnost
Projekt Alkohol in nosečnost, ki ga je v sodelovanju z lokalno ginekologinjo in porodničarko, pediatrinjo
in vodjo šole za bodoče starše vodil NIJZ (območna enota Kranj) v letih 2013 in 2014 na Gorenjskem,
je v slovenskem prostoru prvi večplasten pristop k problematiki pitja alkohola in nosečnosti. Projekt je
sofinanciralo Ministrstvo za zdravje RS. Namen projekta je osveščanje žensk v rodni dobi glede tveganja, ki ga za še nerojenega otroka predstavlja materino pitje alkohola v nosečnosti, in spodbujanje, da
ne pijejo alkoholnih pijač v času, ko načrtujejo nosečnost, med nosečnostjo in tudi takrat, ko še dojijo
otroka. Nosečnice, ki posegajo po alkoholnih pijačah, pa spodbuditi, da pitje alkohola opustijo in v
primeru tveganega ali škodljivega pitja poiščejo strokovno pomoč. Kratkoročni cilji so: oceniti odnos
nosečnic do pitja alkohola v nosečnosti in v obdobju dojenja, povečati osveščenost žensk v rodni dobi
(in tudi širše javnosti) glede tveganja, ki ga za še nerojenega otroka predstavlja materino pitje alkohola
v nosečnosti in tudi v obdobju dojenja, motivirati zdravstvene in druge strokovne delavce, ki prihajajo
v stik z nosečnicami (in ženskami v rodnem obdobju), da jim posredujejo strokovna stališča glede pitja
alkohola v nosečnosti in v primeru tveganega/škodljivega pitja alkohola usmerijo k iskanju ustrezne
strokovne pomoči. Končni cilj projekta je preko zmanjševanja intrauterine izpostavljenosti alkoholu
zmanjšati število otrok, rojenih s prirojenimi motnjami zaradi alkohola, oz. zaščititi še nerojene otroke
in dojenčke pred škodljivimi učinki alkohola ter zmanjševati neenakosti v zdravju, ki izvirajo iz posledic
izpostavljenosti alkoholu. V sklopu projekta so potekale naslednje ključne aktivnosti:
• ocena stališč bodočih staršev do pitja alkohola v nosečnosti in v obdobju dojenja ter poznavanja
njegovih škodljivih učinkov na plod oz. otroka (anketa med udeleženci šol za bodoče starše na Gorenjskem);
• opolnomočenje zdravstvenih delavcev za svetovanje ženskam v rodni dobi glede pitja alkohola in
nosečnosti (strokovno srečanje za zaposlene v zdravstvenem varstvu žensk, otrok in mladine, v patronažnem zdravstvenem varstvu, izvajalce v šolah za bodoče starše);
• informiranje in osveščanje žensk v rodni dobi in splošne javnosti glede tveganja, ki ga za še nerojenega otroka predstavlja materino pitje alkohola v nosečnosti in v obdobju dojenja.
V okviru projekta sta nastala zloženka Za najboljši začetek (35) (večina izvodov je bila posredovana
ginekološkim ambulantam na Gorenjskem, ostali prejemniki so bili patronaža, šole za bodoče starše,
otroške in šolske ambulante, centri za socialno delo, študentski domovi, klubi študentov na Gorenjskem) in plakat Za naju brez alkohola, prosim! (36) (posredovan v ginekološke ambulante, otroške in
355
šolske ambulante, zdravstveno-vzgojne centre v zdravstvenih domovih, šole za bodoče starše, bolnišnice, lekarne, visoke šole/fakultete, študentske domove, klube študentov, centre za socialno delo,
knjižnice, občina na Gorenjskem in po ostali Sloveniji). 9. septembra 2014 je bila prva obeležitev dneva
FAS v Sloveniji z novinarsko konferenco in s stojnico na osrednjem trgu v Kranju.
7. Zaključek
Izpostavljenost otrok alkoholu pred rojstvom je eden od glavnih vzrokov za prirojene razvojne motnje
in nepravilnosti, ki bi jih lahko povsem preprečili. Zato je ključno osveščanje žensk v rodni dobi (njihovih partnerjev, družine ter širše javnosti), da v nosečnosti ni varne alkoholne pijače, ni varne količine
popitega alkohola, ni varnega obdobja, ter da je abstinenca od alkohola najboljša odločitev v primeru
nezanesljive kontracepcije, načrtovanja nosečnosti, nosečnosti ali dojenja. Nacionalne smernice za
multidisciplinarni pristop pa bi omogočile sistemsko osveščanje, presejanje in obravnavo ogroženih
žensk.
8. Literatura
1. Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Uradni list Republike Slovenije št.15/2003.
2. Understanding Alcohol: Investigations into Biology and Behavior. Colorado Springs: National Institute of Alcohol
Abuse and Alcoholism. 2003. Dosegljivo na: http://science.education.nih.gov/supplements/nih3/alcohol/guide/
nih_alch_curr-supp.pdf .
3. Pisa PT, Loots DU T, Niebaner C. Alcohol metabolism and health hazards associated with alcohol abuse in a South
African context: a review. S Afr J Clin Nutr. 2010; 23 (3) (Suppl 1): S4–10. Dosegljivo na: http://www.sajcn.co.za/
index.php/SAJCN/article/view/275/596.
4. World Health Organization. Harmful use of alcohol. NMH Fact Sheet; 2009. Dosegljivo na:
5. http://www.who.int/nmh/publications/fact_sheet_alcohol_en.pdf.
6. Rehm J. The Risks Associated With Alcohol Use and Alcoholism. Alcohol Research & Health; 34 (2). Dosegljivo na:
http://pubs.niaaa.nih.gov/publications/arh342/135–143.htm.
7. Eustance LW, Kang D, Coombs D. Fetal Alcohol Syndrome: A Growing Concern for Health Care Professionals. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs. 2003; 32 (2): 215–21. Dosegljivo na: http://onlinelibrary.wiley.com/
doi/10.1177/0884217503251704/pdf.
8. Ministry of Health. Alcohol and Pregnancy: A practical guide for health professionals. Wellington: Ministry of Health
2010. Dosegljivo na: http://www.health.govt.nz/system/files/documents/publications/alcohol-pregnancy-practical-guide-health-professionals.pdf.
9. Krajnc O. Alkohol med nosečnostjo. Dosegljivo na: http://mama.si/nosecnost/alkohol-med-nosecnostjo.
10. Floyd RL, Weber MK, Denny C, O‘Connor MJ. Prevention of fetal alcohol spectrum disorders. Dev Disabil Res Rev.
2009; 15 (3): 193–9. Dosegljivo na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ddrr.75/pdf.
11. Fetal alcohol syndrome. 12/2000 TCHP Education Consortium. Dosegljivo na: http://www.faslink.org/FASbook2.
pdf.
12. Women and alcohol in the EU. Gender and Chronic Disease Policy Briefings. 2013. Dosegljivo na: http://eurohealth.ie/wp-content/uploads/2013/07/Alcohol_PB_3June.pdf.
13. Stages of Developing Fetus, Guidelines of Care for Children with Special Health Care Needs, Fetal Alcohol Syndrome and Fetal Alcohol Effects, Minnesota Department of Health 1999
14. Bregant T. Razvoj, rast in zorenje možganov. Psihološka obzorja. 2012; 21 (2): 51–60.
15. Fetal Alcohol Exposure. Dosegljivo na: http://pubs.niaaa.nih.gov/publications/FASDFactsheet/FASD.pdf.
16. What is FASD? Dosegljivo na: http://www.fasworld.com/what-is-fasd/.
17. Wattendorf DJ et al. Fetal Alcohol Spectrum Disorders. Am Fam Physician. 2005; 72 (2): 279–85. Dosegljivo na:
http://www.aafp.org/afp/2005/0715/p279.html.
18. Fetal Alcohol Spectrum Disorders (FASDs). Facts about FASDs. Dosegljivo na: http://www.cdc.gov/NCBDDD/
fasd/facts.html.
19. Protecting the unborn baby from alcohol. Dosegljivo na: http://www.eurocare.org/media_centre/newsletter/2013/
issue_9_2013_22_july/upcoming_events/protecting_the_unborn_baby_from_alcohol_17_09_13_european_
356
dobro je vedeti
parliament_brussels.
20. European Alcohol Policy Alliance (Eurocare). 2013. Alcohol and pregnancy. Dosegljivo na: http://www.eurocare.
org/resources/policy_issues/alcohol_and_pregnancy.
21. Streissguth AP, Barr HM, Kogan J, Bookstein FL. Understanding the Occurrence of Secondary Disabilities in Clients
with Fetal Alcohol Syndrome (FAS) and Fetal Alcohol Effects (FAE). Final Report to the Centers for Disease Control
and Prevention (CDC). Seattle: University of Washington, Fetal Alcohol & Drug Unit; 1996.
22. Keys to a successful Alcohol and Pregnancy Communication Campaign. Dosegljivo na: http://www.beststart.org/
resources/alc_reduction/pdf/keys.pdf.
23. May PA, Gossage P. Estimating the Prevalence of Fetal Alcohol Syndrome: A Summary. Dosegljivo na: ,http://
pubs.niaaa.nih.gov/publications/arh25-3/159–167.htm.
24. Hlastan Ribič C, Djomba JK, Zaletel Kragelj L, Maučec Zakotnik J, Fras Z, eds. Tvegana vedenja, povezana z
zdravjem, in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije: rezultati raziskave Dejavniki tveganja
za nalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 – z zdravjem povezan vedenjski slog. Ljubljana: Inštitut
za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2010. Dosegljivo na: http://www.cindi-slovenija.net/images/stories/
cindi/raziskave/CHMS2008.pdf.
25. Zorko M, Hočevar T, Tančič Grum A, Bajt M, Jeriček Klanšček H. Alkohol in slovenski mladostniki v obdobju 20022010. V: Zorko M et al, eds. Alkohol v Sloveniji: trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja
akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije; 2014. p. 63–80.
26. Chudley AE et al. Fetal alcohol spectrum disorder: Canadian guidelines for diagnosis. CMAJ. 2005; 172 (5 suppl).
Dosegljivo na: http://www.cmaj.ca/content/172/5_suppl/S1.full.
27. Hovnik Keršmanc M. Ocena odnosa bodočih staršev do pitja alkohola v nosečnosti. Poročilo (projekt Alkohol in
nosečnost). Ljubljana: NIJZ; 2014 (neobjavljeno).
28. Internacional Guidelines on Drinking and Pregnancy. Dosegljivo na: http://www.icap.org/Table/InternationalGuidelinesOnDrinkingAndPregnancy.
29. Planning Guide Training Local Physicians on Alcohol Use and Pregnancy. Dosegljivo na: http://www.beststart.
org/resources/alc_reduction/pdf/community_planning_guide.pdf.
30. Carson G et al. Alcohol use and pregnancy consensus clinical guidelines. J Obstet Gynaecol Can. 2010; 32 (8 Suppl
3): S1–31. Dosegljivo na: http://sogc.org/wp-content/uploads/2013/01/gui245CPG1008E.pdf.
31. The Foetal Alcohol Spectrum Disorder toolkit for GPs. Dosegljivo na: http://www.mencap.org.uk/FASD.
32. Pregnancy & Alcohol Cessation Toolkit An Education Resource for Health Professionals. Dosegljivo na: http://akoaotearoa.ac.nz/download/ng/file/group-6285/pregnancy-and-alcohol-cessation-toolkit.pdf.
33. http://www.hkpr.on.ca/InfoSet/Adults/HealthyPregnancy/AlcoholandDrugFreePregnancy.aspx
34. http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/Vlozni_list_AUDIT-C_ocena_pitja_alkohola.pdf
35. http://pubs.niaaa.nih.gov/publications/AssessingAlcohol/InstrumentPDFs/74_TWEAK.pdf
36. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/za_najboljsi_zacetek.pdf dostopno na: http://
www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/uzivanje_alkohola_med_nosecnostjo.pdf
357