celoten zapis - Slovensko društvo za zaščito voda

SLOVENSKO DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VOD A
SLOVENIAN ASSOCIATIO N FOR W ATER PROTECTI ON
S L OW E N I S C H E V E R E I N I G U N G F Ü R G EW Ä S S E R S C H U T Z
Hajdrihova 19, p.p. 3430, 1001 Ljubljana, SLOVENIA
Email: [email protected] Website: http://www.sdzv-drustvo.si/
Ljubljana, 1.12.2014
POSVET O MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH
Z ZMOGLJIVOSTJO DO 50 PE
ORGANIZATOR POSVETA: Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV), Gospodarska
zbornica Slovenije (GZS), Društvo vodarjev Slovenije, Skupnost občin Slovenije (SOS).
Namen okoljske zakonodaje, med drugim tudi tiste o emisijah iz malih komunalnih čistilnih
naprav, je ohraniti dobro kemijsko in biološko stanje okolja. Zato so postavljeni časovni roki
in zato so določena pravila.
So ta pravila zastavljena jasno in dobro? So časovni roki realni?
O vsem tem smo razpravljali na Posvetu o malih komunalnih čistilnih napravah, v pon.
24.11.2014 na lokaciji Gospodarske zbornice Slovenije, ki se ga je udeležilo 200 udeležencev:
predstavniki občin in komunalnih podjetij, predstavniki ministrstva, ponudniki MKČN,
strokovnjaki…
Posvet je potekal v obliki kratkih predstavitev različnih udeleženih strani (MOP, TIRS, PZS,
IZVRS, SOS, SDZV, Občina Škocjan, Društvo vodarjev Slovenije, JP VO-KA Ljubljana,
GZS-ZKG, CČN Domžale-Kamnik), ki so predstavile njihov pogled na stanje MKČN,
izpostavile težave ter predlagale sklepe. Predstavitvam je sledila vodena konstruktivna
diskusija.
Na zaključku posveta so se izoblikovali sledeči predlogi za spremembe:
1. Ocena obratovanja MKČN
a. V oceno obratovanja je potrebno vključiti merljiv parameter, ki bo jasno
določil kvaliteto iztoka. Predlaga se analiza KPK (kemijska potreba po
kisiku) očiščene odpadne vode.
b. V navodilih za obratovanje MKČN naj bo opredeljeno kje in kako se
odvzeme vzorec iztoka. Predpisati je potrebno, da mora imeti vsaka MKČN
možnost zajema vzorca iztoka.
c. Predpisati je potrebno tudi nadaljnje postopke pri izdaji negativne ocene
obratovanja.
2.
3.
4.
5.
d. Oceno obratovanja je potrebno dopolniti z rubriko, v kateri se preveri
skladnost iztoka z vodnim soglasjem.
e. Predpisati in organizirati usposabljanje izvajalcev javnih služb za izdelavo
ocene obratovanja s praktičnim preizkusom.
Premaknitev rokov za implementacijo MKČN
a. Upošteva se usmeritve iz načrta upravljanja voda (NUV) in na osnovi tega
predpiše roke in načine čiščenja, ki so primerni za določena območja
razpršene poselitve glede na geografsko pozicijo, sedanje ekološko stanje
vodotokov in podzemnih vod, glede na druge obremenitve oziroma
nosilne sposobnosti vodnih ekosistemov.
Zahteve za MKČN
a. Proučiti je treba možnost predelave obstoječih greznic tako, da se
spoštujejo zakonski okviri oziroma tehnični standardi. Treba je opredeliti
natančne tehnične lastnosti, katere mora greznica izpolnjevati, da se lahko
smatra, kot ustrezen način čiščenja odpadnih voda.
b. Pri tipskih MKČN je potrebno predpisati minimalne zahtevane učinke
čiščenja, ki so navedeni v Izjavi o lastnostih.
c. Predpiše se minimalni rok akumuliranja blata (minimalna pogostost
prevzema blata; predlaga se 2 leti). Razmisliti je potrebno tudi o
predpisanem minimalnem volumnu za tipske MKČN s ciljem zagotavljanja
ustreznih učinkov čiščenja tudi v času koničnih hidravličnih obremenitev.
d. Posebej je potrebno opredeliti način reševanja odpadnih voda za objekte,
ki se nahajajo nad 1500 m n. v. (planinske koče…). Določiti je treba ali so
to sploh območja razpršene poselitve?
e. Predpisati je potrebno tehnične smernice in pogoje za gradnjo rastlinskih
MKČN.
Vodno soglasje. Potrebno je natančno definirati kdaj in za katere objekte.
Določiti je potrebno na kakšen način je potrebno izvesti iztok iz MKČN.
Smatramo, da ni potrebno, da je iztok povsod izveden s ponikanjem, kot je to
trenutno predpisano.
Osveščanje prebivalstva. Potrebno bo pristopiti k aktivnemu osveščanju
prebivalstva o pomenu in načinu čiščenja odpadne vode z MKČN.
Posvet o MKČN_celotno poročilo_SDZV_vsi
logotipi
10
Na posvetu so bili predstavljeni pogledi različnih udeleženih strani
1. Predstavitev namena srečanja in pregled nad celotno problematiko mKČN
(Lidija Globevnik)
1_Globevnik_mKCN_uvodno pred_okvir in shema razprave.pdf
2. Predstavnik Skupnosti občin Slovenije (Leo Kremžar)
3. Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor (Iztok Rozman)
3_Rozman_Posvet GZS 24.11.2014.pdf
4. IZVRS (Tanja Mohorko)
4_Mohorko_IZVRS_24nov2014.pdf
5. Predstavnik Društva vodarjev Slovenije
(Nataša Atanasova)
5_Natasa Atanasova-MCN.pdf
6. Predstavnica JP VO-KA Ljubljana
(Mojca Vrbančič)
6_Vrbančič_Vloga izvajalca javne službe - Posvet o MKČN_predstavitev.pdf
7. Predstavnik Zbornice komunalnega gospodarstva (Boštjan Mišmaš)
8. Predstavnica občine (Janja Ravnikar)
8_Ravnikar_Predavanje za GZS MKCN 24_11_2014.pdf
9. Predstavnica Slovenskega društva za zaščito voda (Meta Levstek)
9_SDZV_Posvet o MKČN_24nov14.pdf
10. Predstavnik Planinske zveze Slovenije
(Drago Dretnik)
10_Dretnik_PZS_Posvet o MKČN na GZS.pdf
11. Predstavnica Tržnega inšpektorata RS
(Teja Štivan Žgajner)
11_GZS- TIRS nadzor MČN na trgu.pdf
12. Pogled stanja na področju MKČN v tujini (Meta Levstek & Uroš Pinter)
12_GZS_CČN_Posvet o MKČN_24nov14_A plast.pdf
Vodena razprava, povzetki, sklepi
Povzetki pogledov različnih udeleženih skupin
Posvet o MKČN_celotno poročilo_SDZV_vsi
logotipi
10
Add 1. Uvodno predavanja - Namen srečanja in pregled nad celostno problematiko o
malih komunalnih čistilnih naprav; ga. Lidija Globevnik
 V teh nekaj letih odkar imamo zakonodajo za področje varstva voda oziroma
upravljanja z vodami, med katero sodi tudi zakonodaja s področja zbiranja in
čiščenje komunalne odpadne vode se je pokazalo dejansko stanje – obveznosti
glede emisij iz aglomeracij nad 2000 niso izpolnjene. Dobrega ekološkega stanja
površinskih voda do leta 2015 ne bomo dosegli za kar 33% vodnih teles. Čaka nas
reševanje emisij iz območij razpršene poselitve. Tu imamo nekaj pomanjkljivosti
in določene probleme ki bi jih želeli izpostaviti in nakazati na rešitve.
 Uredba o emisijah snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav, ki ureja področje
emisij iz razpršene poselitve določa roke izvajanja. Roki so pred vrati: leti 2015 in
2017 – ali jih bomo uspeli doseči? Bo morda Ministrstvo nakazalo na to, da bi se
roki lahko premaknili?
 Predvideno je, da bo moralo kar 40 % prebivalstva odvajanje in čiščenja lastne
komunalne odpadne vode reševati z individualnimi MKČN. So to realne ali
prestroge zahteve? Obstajajo še kakšne druge, racionalnejše in za okolje prav
tako sprejemljive rešitve?
 Glede na podatke, ki smo jih prejeli od Agencije RS za okolje, je do konca leta
2013 na področju RS vgrajenih 2.662 MKČN in nanj priključenih 13.626
prebivalcev. Zakaj jih je tako malo je vzrok tudi v:
o slabi osveščenosti prebivalstva, zakaj so potrebne MKČN,
o nezaupanju v delovanje MKČN,
o nezaupanje v časovne roke,
o slaba finančna spodbuda.
 Izkazalo se je:
o da občani v Sloveniji niso v enakopravnem položaju glede dajanja
subvencij, izvajanja ocene obratovanja.
o Da način preverjanja MKČN (ocena obratovanja) ni jasno definiran v
zakonodaji in se jo na takšen način ne da izvajati, poleg tega ja dejansko
tudi z ogledi na terenu izvajajo le redki izvajalci javnih služb po Sloveniji.
 Na podlagi subjektivnih vizualnih ocen se izvaja tudi znižanje okoljske dajatve,
izvajanje predpisov iz Uredbe o okoljski dajatvi CURS že preverja na terenu.
 Pojavile so se tudi težave z obratovanjem MKČN:
o uporabniki ne razumejo pomena MKČN in da je potrebno za njih skrbeti,
o določni tipi MKČN v praski ne delujejo, vendar se zaradi vizualne ocene
tega ne da dokazati.
 Uporabniki so pokazali interes za predelavo greznic z vgradnjo, izgradnjo svoje
MKČN
 Posebno poglavje so še planinske koče, vikendi, zidanice…
Posvet o MKČN_celotno poročilo_SDZV_vsi
logotipi
10
Add 2. Predstavnik Skupnosti občin Slovenije; g. Leo Kremžar
 Slab finančni položaj občin – grozijo nižje povprečnine in manj ostalega denarja iz
države saj v obdobju 2014 – 2020 ni predvidenega denarja za investicije na
področju komunale.
 Upoštevati je potrebno socialni položaj posameznika. Pri tem se pojavljajo
naslednja vprašanja:
o Kako bomo dosegli cilje glede vgradnje MKČN do konca leta 2017?
o Kako bodo ti uporabniki lahko vzdrževali MKČN?
o Kako pokriti v vseh občinah osnovne stvari (vodovod, ceste…)?
 Razumevanja za tovrstno problematiko v Sloveniji in v EU ni, saj politiki ne vidijo
dodane vrednosti v investicijah v komunalno infrastrukturo.
 Najlažje je na državni ravni predpisati zakon, da je potrebno imeti MKČN, kako do
tega pa nikogar ne zanima….teh zahtev ne bo možno izvesti v predpisanih rokih, v
zagatah bodo ljudje, občine, država; nato bo sledil opomin EU in nato tožba –
nujno se je lotiti spremembe zakonodaje!
 Tudi MKČN do 50 PE bi bilo potrebno uvrstiti med javno infrastrukturo.
 Razmisliti ali je možno ohranit tudi kakšne greznice.
Add 3. Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor; g. Iztok Rozman
 Iz sedanjega stanja je razvidno, da do leta 2015 Slovenija ne bo izpolnila zahtev
za MKČN > 2000 PE.
 Slovenija si je že pri prvih pogajanjih z EU izposlovala 10 letno prehodno
obdobje.
 Za območja nad 1500 m NV (planinske koče) je potrebno izvesti podrobne
raziskave, da se zniža kriterij za izpolnjevanje zahtev čiščenja iz uredbe.
 Območja poselitve so bila določena leta 2004 in jih v EU po vsej verjetnosti ne
bomo mogli spreminjati.
 Uredba o MKČN; uporabniki MKČN niso depriviligirani, saj mora uporabnik ob
priključitvi na kanalizacijski sistem plačati komunalni prispevek in kriti strošek
priključka na kanalizacijo.
 IZZIV ki obstaja:
o Izpolnitev zahtev UKWTD za območja poselitve > 2000 PE in območja
poselitve ˂ 2000
o Določitev območij poselitve
o Predpisane zahteve in roki na območjih ˂ 2000 PE
o Predpisane zahteve in roki na območjih ˂ 2000 PE za prazne stavbe
o Sprememba definicije MKČN v uredbi
o Izdelava ocene obratovanja MKČN – sprememba, ki bo omogočala enak
način izdelave v celotni državi
Posvet o MKČN_celotno poročilo_SDZV_vsi
logotipi
10
Add 4. Predstavnica Inštituta za vode Republike Slovenije; ga. Tanja Mohorko
 Usmeritev iz načrta upravljanja voda (NUV I): gradnja individualnih in skupnih
MKČN ni smiselna povsod, temveč le tam, kjer je gostota razpršene poselitve vsaj
4 PE/ha.
 Dodaten kriterij predstavlja stanje voda in sicer se priporoča gradnjo mKČN kjer
je ekološko stanje voda manj kot dobro glede na saprobnost in trofičnost (v tem
vrstnem redu) ter na občutljivih območjih.
 Avstrijski kriterij za zelo dobro stanje vodnega telesa površinske vode med
drugim obsega naslednji kriterij »na prispevnem območju VTPV količina
neprečiščene odpadne komunalne vode iz gospodinjstev in aglomeracij ne sme
presegati 2% letnega povprečnega pretoka«.
 v fazi priprave je tudi NUV 2015 – 2021.
Add 5. Predstavnica Društva vodarjev; ga. Nataša Atanasova
 Živimo v vodnem ciklu in nujno je potrebno pristopiti k trajnostnemu
razmišljanju.
 Razpršena poselitev je priložnost in ne problem. Mikro ČN priložnost ali
problem?
 Predlagano čiščenje odpadne vode na načine:


o Primarno čiščenje odpadne vode v greznici in nato v ponikovalnih poljih
(10-20 m cevi /PE).
o Z rastlinskimi čistilnimi napravami.
o Lagunskega čiščenja - 3 stopnje: anaerobna, fakultativno anaerobna,
aerirana laguna.
o Kompaktnih MKČN, ki pa se naj vgrajujejo tam, kjer je manj prostora.
Rešitve obdelave odpadne vode morajo biti robustne, brez zahtev po večjem
vzdrževanju.
Na zadevo je potrebno gledati globalno in pristojne inštitucije spodbujati k bolj
trajnostnim rešitvam. Primer je ponovna uporaba fosforja, ki se nahaja v
odpadnih vodah. Fosforja je končno mnogo v zemeljskih zalogah, tako da ga je
smiselno izločiti iz postopkov obdelave odpadne vode in vključiti v ponovno
uporabo.
Add 6 Predstavnica JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., Ljubljana; ga. Mojca
Vrbančič
 Potrebna je takojšnja sprememba zakonodaje na področju MKČN.
 Potrebna so jasneje postavljena merila, ki bodo nedvoumno določala merljive
pogoje pri odločanju o delovanju MKČN in izdaji ocene obratovanja. Predlaga se
meritev KPK parametra vzorca iztoka iz MKČN.
 Potrebno je povečano osveščanje izvajalcev javnih služb o pomembnosti pravilne
in dosledne izdelave ocene obratovanja.
Posvet o MKČN_celotno poročilo_SDZV_vsi
logotipi
10

Potrebno je povečano osveščanje uporabnikov o pomenu pravilne izbire,
vgradnje in rednega vzdrževanja in nadzora nad delovanjem MKČN.
Add 7 Predstavnik Zbornice komunalnega gospodarstva; g. Boštjan Mišmaš
 Komisija deluje v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG) z namenom
pregleda listin, ki jih pošljejo prodajalci. MKČN, ki razpolagajo z ustrezno
dokumentacijo po predpisih o gradbenih proizvodih, se uvrsti na seznam MKČN,
 Seznam ni zakonsko predpisan in ni obvezen. Hkrati ni merilo ali je MKČN
ustrezna. Seznam tudi ni merilo za to, da vse te MKČN na terenu ustrezno
obratujejo.
 Zaznano je bilo, da si uporabniki tega seznama in proizvajalci, prodajalci… želijo
bolj uradnega pomena. Za to bi bil potreben konsenz zakonodajalca oz zahteva za
takšen seznam.
 Pri izbiri MKČN je zelo pomemben tudi način uporabe MKČN; ali je za hišo,
vikend, planinsko kočo….
Add 8 Predstavnica občine Škocjan: ga. Janja Ravnikar
 Potrebno je pristopit k spremembi operativnega programa in razumno podaljšati
roke.
 Kohezijskega denarja za komunalno opremljanje aglomeracij manjših od 2000 PE
ni, pri tem pa se že zazna pritisk koncesionarjev. Njim gre zgolj za denar !
 Poiskati bi bilo potrebno najbolj racionalne rešitve za čiščenje odpadne vode na
območjih z razpršeno gradnjo, takšne rešitve so običajno tudi najboljše.
 Sredstva, ki so sedaj namenjena za različne projekte opremljenosti in izgradnje
kanalizacije, bi lahko občina namenila v svetovanje občanom.
 Komunalna podjetja ne bi smela prodajati MKČN.
 Sofinanciranje MKČN bi moralo biti urejeno.
 MKČN, ki bi lahko prišle na spisek objavljen na ZKG bi morale biti preverjene tudi
na terenu in na ta način bi se prečistil seznam, saj se dogaja, da naprave, ki so
uvrščene na seznam v praksi ne delujejo.
 Tudi triprekatne greznice predstavljajo ustrezen način čiščenja odpadne vode,
uvedena pa bi morala biti kontrola nad njihovo učinkovitostjo oziroma
delovanjem.
 Na terenu se mora vzpostaviti kontrola, ki zajema tudi odvzem vzorca. Ustreznost
čiščenja je potrebno dokazati z meritvijo.
Add 9 Predstavnica Slovenskega društva za zaščito voda; ga. Meta Levstek
 Vloga SDZV na področju MKČN – strokovna povezava med predpisovalci uredb,
izvajalci uredb, uporabniki … vse kar se navezuje na področje varovanja voda
(portal odprtih vprašanj, vprašanja in odgovori na ministrstva…)
 Prva odprta vprašanja iz leta 2011 na temo MKČN:
Posvet o MKČN_celotno poročilo_SDZV_vsi
logotipi
10

o Spremeniti uredbo, dovoliti neposredno odvajanje očiščene odpadne vode
v okolje, če je MKČN skladna s SIST EN 12566-3,  popraviti uredbo o
MKČN.
o Učinek čiščenja je pomemben pri izbiri MKČN, zato je potrebno zapisati
minimalni učinek čiščenja  popraviti uredbo o MKČN.
o Zakon o vodah predpisuje, da je potrebno za vsak poseg pridobiti vodno
soglasje. Problem je pri obstoječih, starih gradnjah, kjer menjajo greznici
za MKČN. Kdo bo preverjal pridobitev vodnega soglasja?  Vezati
kontrolo pridobitve vodnega soglasja z oceno obratovanja.
o Ali lahko predelava greznice z MKČN zamenja s prvimi meritvami 9
mesečno testiranje  NE, oziroma morajo biti upoštevane vse zahteve
standarda tako kot v tujini
o Ocena obratovanja, prve meritve  obvezno meritve vsaj KPK parametra
na iztoku iz MKČN, prve meritve za RČN in tiste MKČN, ki so bile kupljene
pred obvezno uporabo standarda.
Roki za zamenjavo greznice 
o Vsaka hiša mora imeti čiščenje – neposredno odvajanje v naravo mora biti
strogo prepovedano in kaznovano!
o Premisliti, za katera področja se lahko dovoli tri-prekatno greznico z
nadgradnjo iztoka za infiltracijo ali filtracijo kontrola mora biti
predpisana z oceno obratovanja, enako kot pri MKČN.
o Osveščanje javnosti, zakaj so potrebne MKČN in da je za njih potrebno
skrbeti.
o Smiseln premik rokov, pomoč s subvencijami.
Add 10 Predstavnik Planinske zveze Slovenije: g. Drago Dretnik
 Planinska zveza Slovenije smatra, da določila Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/2007 in
30/2010) glede prehodnih rokov, do katerih je treba zagotoviti odvajanje
odpadne vode bodisi po javni kanalizaciji ali pa jih očistiti v MKČN, za večino
planinskih koč ne veljajo, saj se koče ne nahajajo na območjih poselitve.
 Prehodni roki za zagotovitev čiščenja v MKČN so prekratki. Predlagamo
podaljšanje roka vsaj do leta 2025.
 V novi uredbi je treba podrobneje definirati, kaj je izjava o skladnosti MKČN kot
gradbenega proizvoda in ali je ta identična s predložitvijo certifikata, da je
naprava izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 DO 12566-5.
Vprašljiva je tudi verodostojnost nekaterih protokolov (certifikatov), ki jih
posamezni ponudniki MKČN predložijo za svoje naprave.
 Za planinske koče, pri katerih se odvajanje odpadne vode zaključuje s komunalno
ali skupno čistilno napravo s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem, se okoljska
dajatev zniža za 90%. Za koče, pri katerih se odvajanje komunalne odpadne vode
zaključuje s komunalno ali skupno čistilno napravo s primarnim čiščenjem pa se
okoljska dajatev zniža za 40%.
Posvet o MKČN_celotno poročilo_SDZV_vsi
logotipi
10


Potrebno je definirati povezavo med mejnimi vrednostmi emisije, ki jih uredba
predpisuje in učinki čiščenja na certifikatih pooblaščenih institucij, ki preizkušajo
MKČN. Mnenja smo, da so zahteve iz uredbe za planinske koče prestroge, saj jih je
izredno težko dosegati zaradi specifičnih pogojev, v katerih koče obratujejo.
Po zgledu drugih alpskih držav je potrebno definirati tudi pogoje za obratovanje
suhih. stranišč. V visokogorskih kočah je tudi precej težko zagotoviti oskrbo z
vodo in energijo.
Add 11 Predstavnica Tržnega inšpektorata RS; ga. Teja Štivan Žgajner
 TIRS pokriva 150 različnih predpisov in tehničnih predpisov, pri sistemu ZA 3 se
preverja samo ustreznost dokumentacije.
 Na področju MKČN so v letih 2011 in 2012 izvajali aktivni nadzor. Reaktivni
nadzor so izvajali po prejetih prijavah, po lastni zaznavi v letih 2013 in 2014 in ga
bodo izvajali še naprej. Nadzori se izvajajo pri dobaviteljih, proizvajalcih,
pooblaščenih zastopnikih, prodajalcih.
 Zagotoviti morajo poročilo o začetnem tipskem preskusu , izvajanju in
dokumentiranju tovarniške kontrole proizvodnje, navodilo za vgradnjo , montažo
uporabo in vzdrževanje, Izjavo o lastnostih in CE oznako, označevanje (tehnične
informacije), garancije za brezhibno delovanje (zakonsko predpisana doba
najmanj 1 leto).
 Ugotavlja se, da MKČN lahko gre na trg ni pa rečeno, da je primerna za uporabo.
Imajo pristojnost za nadzor gradbenih proizvodov na trgu in ne ob vgradnji,
uporabi ali obratovanju.
 Po novem Izjava o lastnostih spremlja vsak proizvod.
 Reklamacije so lahko iz dveh naslovov:
o Iz naslova prejete garancije (Garancija se uveljavlja v roku do proizvajalca
če v roku 45 dni ni odpravljena potrošnik lahko zahteva enako novo)
o Iz naslova stvarne napake oz. nepravilno opravljene storitve (garancija se
lahko uveljavi v 2 mesecih od ugotovljene napake in v 2 letih od prodaje
izdelka. Napaka mora biti nesporna, drugače potrošnik pridobi mnenje
zapriseženega strokovnjaka ali na drug način. Te reklamacije je težko
dokazati, predvsem v delu, da je imetnik delal v skladu z navodili).
Add 12: Pogled stanja na področju MKČN v tujini; ga. Meta Levstek in g. Uroš Pinter



Iztok iz MKČN je urejan po različnih državah specifično, vendar je možen tudi
iztok neposredno v vodotok, odvisno od države.
V Nemčiji je odvoz blata predpisan na 2 leti, zato so MKČN dimenzionirane tako,
da to zahtevo izpolnjujejo.
Pri predelavi greznic morajo izvesti teste nepropustnosti, trdnosti, stabilnosti…Ti
testi so tako dolgotrajni in dragi, da se jih zelo redko poslužujejo. Upoštevati
morajo vse pogoje iz standarda.
Posvet o MKČN_celotno poročilo_SDZV_vsi
logotipi
10


V Franciji je potrebno teste vsakih 5 let ponoviti. Prav tako, če kar koli v napravi
spremeniš (druga črpalka, kompresor, material za posodo…)je treba testiranje
ponoviti.
Smiselno bi bilo razširiti seznam MKČN na ZKG razširi v smislu MKČN, ki so se na
terenu izkazale kot ustrezno delujoče.
Posvet o MKČN_celotno poročilo_SDZV_vsi
logotipi
10