Marjetica11_NET.pdf

založnik: Javno podjetje Komunala Koper d.o.o.,
ureja uredniški odbor, zanj: Igor Hrvatin,
zasnova in izvedba: Ideja 8 d.o.o.,
fotografije: Valter Rihter, Marina Zemljak
tisk: Tiskarna Vek,
naklada: 18.500 izvodov
Časopis o urejanju in varovanju okolja
Komunala Koper – Marec 2011 – št. 17
55 let
razvoja
Malo je storitev in dejavnosti, ki jih vsak občan
spremlja tako od blizu in tako kritično, kot je naša.
Tudi zato je Komunala Koper dosegla tak razvoj,
tako posodobila svoje storitve in izboljšala kakovost
okolja, v katerem skupaj živimo in delamo. In vendar
– vse, kar smo skupaj z vami dosegli, je samo spodbuda, da naredimo še več. Naših 55 let obstoja je
zato 55 let razvoja, gradnje, tudi gradnje sodelovanja in dobrih odnosov z občani, uporabniki storitev.
Je pa tudi trenutek, da prisluhnemo spominom in
vtisom naših sodelavcev, ki so razvijali in oblikovali
podjetje trideset in več let, ki se spomnijo skromnih
začetkov in se danes ozirajo na prehojeno pot.
Voz s konjsko vprego so zamenjala sodobna vozila,
pa tudi čisto drugačen način življenja. Včasih je v
našem vsakdanjem življenju nastajalo bolj malo odpadkov, skoraj ni bilo česa reciklirati, vse smo s pridom uporabili. Razvili pa smo se v družbo, ki ustvarja
velike količine odpadkov, v naših gospodinjstvih je
skoraj več embalaže kot koristne vsebine. Ob tem
bi se morali zamisliti kot potrošniki. Del javnosti je
postal kritičen do potrošništva in do proizvodnje,
ki je okoljsko potratna in neodgovorna. S podatki o
neizmernih količinah plastičnih vrečk, o potratni rabi
čiste pitne vode in o uničevanju naravnega okolja
z divjimi odlagališči, s prekomerno rabo fitofarmacevtskih sredstev in s podatki o odtisih ogljikovega
dioksida, nas postavljajo pred ogledalo. To pa ne
pokaže lepe slike.
Na območju cele Mestne občine Koper smo že
davno uvedli sistem ločenega odlaganja odpadkov,
ekološki otoki so postavljeni tako, da so prebivalcem blizu. A očitno nam še ni dovolj blizu preprosta
učinkovitost ločevanja na izvoru, v gospodinjstvih.
Zakonodaja nas – s tem pa tudi vas – zavezuje k večji
odgovornosti za svoje okolje. Tudi če je zapletena,
je pravilno in odgovorno ravnaje z odpadki preprosto, zahteva malo napora in le hipec časa. Tako kot
vi potrkate na naša vrata ob vsaki pomanjkljivosti, ki
jo opazite pri našem delu, mi trkamo na vašo zavest,
da ravnate okolju prijazno, ko se znebite odvečnih
stvari v vašem domu. Ljudje smo najpomembnejši
faktor v vsakem sistemu ravnanja z odpadki. Količine,
ki jih zberemo ločeno, so spodbudne, vendar smo še
daleč od cilja, vse preveč materialov, ki jih je mogoče
reciklirati, konča na odlagališčih. To je najdražja in
najbolj neprimerna rešitev.
Zato med našimi stalnimi željami ostaja ta, da bi več
in bolj dosledno ločevali odpadke, da bi bolj varčno
uporabljali dragoceno pitno vodo in posebej previdno ravnali z nevarnimi odpadki. Tako si vsi skupaj
zagotavljamo zdravo in prijetno prihodnost.
Posebej se zahvaljujemo vsem, ki že ravnate okolju
prijazno! Brez vas bi bilo naše delo težje, manj spodbudno in manj učinkovito.
Želimo vam prijetno pomlad v čistem okolju.
Igor Hrvatin, v.d. direktorja Komunale Koper
Načrti za 2011
Področje kanalizacije
cijskega omrežja v naseljih Škofije (II.faza-Zg.Škofije), Dekani
(II.faza), Barižoni, Kolomban, Škocjan, Beli Kamen in vas Loka.
V letu 2011 bomo nadaljevali in predvidoma zaključili z aktivnostmi na projektu »Zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v obalnem porečju.«
Področje ravnanja z odpadki
Celotni projekt rešuje problematiko odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda na obalnem območju, in sicer
zajema dva pod projekta: »Izgradnja kanalizacijskega sistema
in čistilne naprave za Mestno občino Koper in Občino Izola«
ter »Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za
Občino Piran«.
Celotna vrednost projekta znaša cca 28,90 milijonov EUR, ki
je sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada EU, sredstev
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda in iz lastnih sredstev Mestne občine Koper,
Občine Izola in Občine Piran. Do konca leta 2010 je bil projekt fizično zaključen s strani izvajalca in tudi finančno pokrit
s strani investitorjev (obalnih občin) izvajalcu.
Obdobje za reklamacije napak na obeh podprojektih se
zaključi spomladi letos. V obdobju za reklamacije investitor
uveljavlja morebitne napake in pomanjkljivosti izvedenih
del.
S strani županov obalnih občin je bila v decembru 2010
posredovana na ministrstva RS in Komisijo EU dopolnitev Vloge za spremembo Odločbe Komisije EU predvsem v zvezi s
podaljšanjem upravičenosti stroškov sofinanciranja iz Kohezijskega sklada EU za podprojekt Piran do 31.12.2010 in v
zvezi s problematiko DDV na tem projektu.
Zaključek celotnega projekta z zaključkom obdobja za reklamacije napak, izdelavo končnega poročila in končnega
obračuna, je predviden v letu 2011.
Ostale investicije na področju
kanalizacije:
V letu 2011 je predvideno nadaljevanje investicij iz leta 2010 in
sicer na izgradnji kanalizacijskega omrežja v naseljih Dekani,
Škofije in Šmarje, vzporedno se izvaja tudi obnova vodovoda.
Predviden pa je tudi začetek gradbenih del na izvedbi kanalizacije Moleto v Žusterni in kanalizacije z izgradnjo vodovoda
v vasi Loka, za kar Mestna občina Koper pridobiva sredstva
EU. Nameravamo tudi izvesti določene rekonstrukcije kanalizacije na območju starega mesta Koper, kjer imamo vdore
slane vode v kanalizacijo.
V letu 2011 predvidevamo končanje projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanaliza-
Na odlagališču Dvori smo sredi leta 2009 prenehali z odlaganjem komunalnih odpadkov. Sanacijo odlagališča Dvori
bomo izvajali na osnovi izdelane projektne dokumentacije v
fazi PZI in glede na razpoložljiva sredstva Mestne občine Koper.
Zbirni center Srmin z izvedbo prekladalne rampe za komunalne odpadke - v letu 2010 se je pričelo z izdelavo projektne
dokumentacije za izvedbo tega objekta, pridobitev gradbenega dovoljenja pa je predvideno v letu 2011.
Področje pokopališč
V letu 2006 je bil za pokopališče Škocjan v Kopru sprejet
odlok o lokacijskem načrtu za razširitev pokopališča Škocjan.
Lokacijski načrt (LN) obravnava potrebno širitev pokopališča
za obdobje tridesetih let in predvideva nova grobna polja za
klasične, talne žarne in stenske žarne
grobove, kostnico, lapidarij, servisni
objekt, ureditev žalne ploščadi ter izgradnjo vse druge spremljajoče infrastrukture (poti, parkirišča, vodovod,
kanalizacija, elektrika). Zaradi lastniške
problematike (potrebno je izvesti odkupe zemljišč in objektov na lokaciji
predvidene širitve) ter lažje realizacije
finančno zahtevnega objekta je predvidena fazna širitev pokopališča. Druga faza zajema ureditev grobnih polj
na severozahodnem delu in parkirišča
na južnem delu širitve. Zaradi lastniške
problematike se je v letu 2009 pričelo
izvajati podfazo druge faze, za katero
smo v letu 2009 pridobili gradbeno
dovoljenje.
V letu 2009 in 2010 smo izvedli 170
klasičnih grobov in 80 žarnih grobov.
V letu 2011 pa bomo z deli na širitvi
tega pokopališča nadaljevali, v kolikor
bodo zagotovljena sredstva s strani
Mestne občine Koper.
Goran Štrancar, univ.dipl.inž.grad.
Vodja službe za razvoj in investicije
Male komunalne čistilne naprave
Z izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja vsako leto
priključimo več prebivalcev Mestne občine Koper na javno
kanalizacijko omrežje. Kljub temu pa so nekatera področja,
kjer javne kanalizacije ni in tudi ni predvidena njena gradnja.
Investitorji novih objektov na teh področjih, kakor tudi lastniki obstoječih objektov, morajo urediti izpust oziroma čiščenje
odpadnih voda v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav
(MKČN) Ur.l.RS 30/2010. Tako imamo na področju Mestne
občine Koper iz leta v leto več malih komunalnih čistilnih
naprav. Država spodbuja vgrajevanje malih čistilnih naprav
s pomočjo sofinanciranja s strani eko sklada RS in posredno z zmanjševanjem okoljske takse. Postopek kako urediti
zmanjšanje okoljske takse pa uporabniki urejate z nami, to je
s službo za »Izdajo soglasij«. Pri tem opažamo določene zadrege in nejastnosti, ki bi jih radi vsaj delno pojasnili.
Vsak investitor novega objekta mora v postopku pridobivanja soglasij pridobiti soglasje Komunale Koper, da je urejeno
odvajanje in čiščenje odpadnih vod iz objekta.
V Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav so posebej obravnavane
naprave velikosti do 50 populacijskih ekvivalentov. Ena oseba
ali stanovalec pomeni en populacijski ekvivalent. Te naprave
niso del javne infrastrukture, ampak mora za njih skrbeti
lastnik - upravljalec. Najpogosteje so te naprave tipske, ki jih
lahko kupite na tržišču. Ponudba je velika. Pomembno pa je,
da izberete tako napravo, ki je v skladu z 2. členom Uredbe, ki
narekuje, da ima naprava pridobljen certifikat, da je izdelana
skladno s standardom SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5.
To je pomembno zato, ker morate poročilo testnega laboratorija (in ne prodajalca čistilne naprave ali proizvajalca) tudi
predložiti naši službi v postopku odobritve zmanjšanja plačila
takse in izdelave ocene obratovanja male komunalne čistilne
naprave. Poleg tega pa certificirane MKČN ne potrebujejo
prvih meritev, saj s certifikatom izkazujete ustrezno delovanje naprave.
Zelo pomemben dejavnik pri malih čistilnih napravah
je tudi pravilno urejen izpust očiščene vode iz čistilne
naprave. Izpust je lahko neposredno v celinsko površinsko
vodo oziroma v vodotok ( in ne v hudourniške vode), ali
posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v
tla. Pomembno je, da je »ponikovalnica« ustrezno dimenzionirana in na vaši lastni parceli. Sposobnost ponikanja
je odvisna od sestave tal, zato je pomembno, da projektant, ki izdeluje dokumentacijo, tudi ustrezno dimenzionira ponikovanje glede na velikost čistilne naprave, kakor tudi glede na karakteristiko tal. Še tako dobra MKČN
brez ustrezno izvedenega izpusta namreč ne bo prinesla
prave rešitve.
Zelo pomembno je tudi, da na MKČN dotekajo samo
fekalne vode. Meteorne vode in ostale vode (na primer
odvodnjavanje cestišča, drenažne vode itd.) ne smejo
pritekati na MKČN.
MKČN mora biti tudi ustrezno vgrajena, zato je najbolje,
da to prepustite usposobljenim izvajalcem. Ker nastaja
odpadna voda v gospodinjstvu, je zelo pomembno kakšna
čistila uporabljate. Razna dezinfekcijska sredstva in čistila
na osnovi klora ( varikina in podobno) lahko uspešno
očistijo WC školjko, prav gotovo pa uničijo tudi mikroorganizme, ki živijo v MKČN in čistijo odpadno vodo. Pozorni
bodite na preveliko uporabo čistil.Odpadnih olj in maščob
ne izpuščajte v kanalizacijski sistem, prav tako ne raznih
ostankov strupov, škropiv in zdravil. Vsa ta sredstva namreč
uničujejo žive mirkoorganizme, ki čistijo vašo odpadno
vodo. Pomembno je, da mikroorganizmi redno dobivajo
dovolj zraka, ki ga potrebujejo. Zato morate občasno pregledati napravo in ugotoviti ali deluje vpihovanje zraka, ali
deluje elektroinstalacija in preveriti količino odvečnega
mulja. Komunali Koper morate naročiti odvoz odvečnega
mulja, saj drugače naprava ne more optimalno delovati.
Običajno je to enkrat letno, kar pa je odvisno od velikosti
usedalnika, ki ga ima vaša naprava. Zato izbirajte naprave
z večjim usedalnikom.
Od prodajalca zahtevajte tudi navodila za vzdrževanje
in delovanje naprave in obratovalni dnevnik. V dnevnik
se vpisujejo vsa opravljena dela in evidenca o odvozu
odvečnega mulja. Odvečni mulj lahko odvaža le Komunala Koper, saj je v MOK edini izvajalec te javne službe.
Kot izvajalci javne službe smo vašo MKČN dolžni voditi v
naši evidenci, izdelati oceno obratovanja MKČN in o tem
obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor. Komunala Koper
tudi na osnovi vpisa v evidenco MKČN in ogleda naprave,
sproži postopke za zmanjšanje plačevanja okoljske takse.
foto: www.zelenaslovenija.si
Danica Škerbec Turk, univ.dipl.inž.kem.teh.
Vodja tehnologije čiščenja OV
Nova mala komunalna čistilna naprava v Zazidu
V idilični vasici Zazid na obrobju Mestne občine Koper je novo
zgrajena mala komunalna čistilna naprava, ki ima kapaciteto
čiščenja 120 PE (populacijskih ekvivalentov). Konec leta 2010
se je uspešno zaključilo poskusno obratovanje. Strokovni
nadzor nad poskusnim obratovanjem je izvajalo naše podjetje. V tem obdobju smo izvajali številne tehnološke meritve in zagon naprave. Pooblaščena institucija je izdelala
tudi poročilo o prvih meritvah za napravo. Učinek čiščenja v
času poskusnega obratovanja je 96,6 %. Odvečno blato iz te
naprave z ustreznimi vozili odpeljemo na obdelavo na centralo čistilno napravo Koper.Trenutno naprava še ne dosega
polne obremenitve, ocenjujemo, da je priključenih okrog 80
prebivalcev.
Z uspešno zaključenim poskusnim obratovanjem je investitor, Mestna občina Koper, v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja.
Kam teče voda
Naš planet je – tako kot naše telo – sestavljen iz 70
odstotkov vode. A 97 odstotkov te vode je v oceanih,
zato je sladke vode relativno malo. In še ta ni v celoti
pitna. Neizmerne količine jo porabimo za kmetijstvo,
za industrijo in za gospodinjstva. Še najmanj je v resnici
spijemo.
Pridružite se evropski akciji za zmanjšanje vodnega
odtisa.
Nekaj razlogov zanjo:
100 do 200 litrov vode porabimo v Evropi na vsakega
prebivalca na dan, če pa bi prišteli še porabo vode za
naše vsakdanje potrebščine, bi je bilo od 1000 do 4000
litrov na dan;
1000 litrov vode porabimo za pridelavo 1 litra mleka
1350 litrov vode porabimo za pridelavo enega kilograma pšenice;
16.000 litrov vode porabimo za pridelavo enega kilograma govedine;
140 litrov vode porabimo za pripravo ene skodelice
kave;
2700 litrov vode porabimo za izdelavo ene bombažne
majice …
Kaj lahko storimo?
• Tuširajmo se, namesto da bi se kopali – prihranili
bomo vsaj 50 litrov vode vsakič
• Pri umivanju zob uporabimo lonček – prihranili bomo
7.000 litrov vode letno
• Pri vsakem izpiranju stranišča porabimo 10 litrov
vode, zato uporabimo pametne kotličke, ki imajo vsaj
dve stopnji izpiranja
• Če kotliček ne tesni, izgubimo na dan tudi 135 litrov
vode
• Vse pipe dobro zaprimo – če vsako sekundo steče le
kapljica vode, je to 100 litrov izgubljene vode na mesec
Poraba pitne, sladke vode v zadnjem stoletju hitro
narašča. Če upoštevamo naraščanje števila prebivalcev
in klimatske spremembe, so napovedi o svetovni krizi
zelo verjetne. Strokovnjaki napovedujejo, da bo tretjina
svetovnega prebivalstva leta 2030 imela resne težave s
pomanjkanjem vode.
Voda je skupna dobrina, ki jo tratimo in
uničujemo na različne načine. Velika nevarnost so emisije nevarnih in strupenih snovi
v vodi, ki jih povzročata industrija in kmetijstvo, pa tudi posamezniki z neodgovornim
ravnanjem. Ena najhujših potrat te skupne
dobrine je iztekanje pitne vode v kanalizacijo po nepotrebnem.
Spomini naših dolgoletnih sodelavcev
Marca je jubilej Komunale Koper, 55-letnica podjetja, ki je prepleteno z vsakdanjim življenjem prav vsakega
občana. 21. marec 1956 je dan naše ustanovitve, pomladni dan, ki je tudi simbol rasti in razvoja. Ponosni
smo na razvoj, ki je stalnica naše poti in je pogojen s potrebami ljudi v naseljih Mestne občine Koper in s
prihodnostjo v zdravem okolju.
Ta razvoj predstavljamo skozi spomine naših dolgoletnih sodelavcev, ljudi, ki so s svojim prispevkom gradili
in razvijali dejavnost, se prilagajali vedno novim izzivom in nam vsem skupaj dali veliko ustvarjalne energije. Vsak je po svoje prispeval k temu, da smo uspešni in učinkoviti v prizadevanjih za čisto, lepo in varno
okolje, za urejenost javnih površin in za lepši vsakdan.
Niko Nikolić že 31 let vstaja
zelo zgodaj, tudi ob štirih
zjutraj. Zato, da očisti ulice
preden so zaparkirane. Zaposlen je v sektorju Snaga in
v teh letih je delal praktično
vse. Spomni se še ropotajočih
in težkih kant za smeti, ki jih
je moral zvleči do roba ceste,
da so jih lahko izpraznili na
tovornjak, pa velikih kontejnerjev v blokovskih naseljih, ki
so imeli od 5 do 7 kubičnih metrov prostornine in so bili na
tirnicah, da jih je sploh lahko premaknil.
Spomni se časov, ko je bilo vse narejeno ročno, ni bilo ne strojev ne naprav. Metla in lopata, nekaj malega tovornjakov za
odvoz smeti, kovinske kante in težko delo. Pa je bilo mesto
bolj čisto takrat, ker se je lahko delalo bolj natančno, predvsem pa jih niso ovirala parkirana vozila. Svoj teren je redno
čistil navsezgodaj, nato je pomagal pri odvažanju odpadkov.
Deset let je na tovornjaku praznil posode z odpadki in tako
spoznal celo občino. Časi so bili drugačni, pa ljudje tudi. Veliko jih je spoznal in niso bili redki, ki so mu ponudili kavo in
pijačo. Z vsemi se je dobro razumel, pa s sodelavci tudi, saj so
enako zavzeto opravljali svoje delo.
Včasih so znali delati tudi po 16 ur na dan, saj ročno delo
zahteva več časa. Po odvozu smeti so pozimi pripravili še
tovornjake peska in soli za zimsko službo in na kesonu prebili
marsikatero noč. Lopata je bila orodje za nalaganje in razsipavanje. Sedaj je delo lažje, veliko opravijo stroji.
Sam že 15 let dela polovični delovni čas, ker ima
zdravstvene težave. Še vedno pa ne reče ne, če
je treba kje pomagati in vskočiti. In še vedno
pazi kako čisto je mesto.
Josip Vrabec dela na
parkirišču na tržnici, skupaj
se je nabralo 32 let delovne
dobe v podjetju. Začel je v
skladišču. Veliko spominov
se odpre na pretekla leta, na
voljo, s katero so premagovali težave, na žuljave roke, na
skupne napore, ko so gradili
in razvijali Komunalo Koper
in s tem tudi mesto in vasi. Veliko so delali na gradbenem
področju, spomni pa se tudi ročnih razkladanj tovornjakov s
cvetličnimi lončki za cvetličarno na Mudi, pa peska za zimsko
službo, ki so nalagali z lopatami … Ko je v skladišču prevzel
še nabavo, je dobil službeno vozilo – stari opel, s katerim je
pogrebna služba prevozila 900.000 kilometrov, pa je zdržal
do milijona. Ta avto je bil legenda Komunale Koper. Druga
legenda Komunale Koper pa je bil dr. Svatopluk Štoviček, ki
je poskrbel za tak razvoj in napredek tega podjetja, da ga ni
mogoče pozabiti. Prej smo se sramovali povedati kje smo v
službi, potem pa smo to ponosno izrekli.
Včasih ni bilo strojev in ne pravih orodij, a ljudje so si pomagali med seboj. Lepo je bilo, preprosti ljudje, ampak polni
življenjskih izkušenj in dobrih nasvetov. Vredno jim je bilo
prisluhniti. Od njih se je naučil, da je treba znati vsakomur
povedati kar mu gre, a da je treba znati tudi poslušati druge.
Danes se pogovarjamo, a se ne poslušamo. Opazi tudi, da
ljudje ne preberejo napisov in oznak, še vedno je treba vse
vsakomur razložiti. Delo zahteva komunikativnost, tudi nekaj
strpnosti in nekaj veselja do dela z ljudmi. Srečko Lazar, sedanji vodja parkirišč je človek, ki zna prisluhniti in pomagati
sodelavcem, zato smo dobra ekipa.
Na tržnici je zelo zanimivo in pestro, tu je središče družabnosti.
Skupaj s prenovljenim parkom in mandračem tvorijo srce
mesta, ki utripa mediteransko. Želi si, da bi vsi znali ceniti lepoto okolja, ki smo ga ustvarili v preteklih letih. In na svojem
delovnem mestu si želi dočakati še streho nad koprsko tržnico,
uresničitev dolgoletne želje uporabnikov in obiskovalcev.
Janko Kovač pove, da se v
36 letih njegovega dela v
Komunali Koper ni spremenil samo delovni ritem. Še
vedno je od šeste ure zjutraj
do dveh. No, včasih so bile
delovne tudi sobote, danes
so izjemoma, le ob nujnih
primerih. Vso delovno dobo
je voznik, začel je na TAM-u
2000 s prekucnikom, vozil
ga je dve leti. Potem pa
je presedlal na avtonakladalec, ki ga upravlja še danes. Najbolj se je spremenila kakovost vozil, s tem pa tudi udobje za
voznika. Spomni se trdega sedeža in še tršega volana prvega
TAM-a, ki je terjal veliko moči in spretnosti. Sedaj je upravljanje vozila veliko lažje, izdelovalci tovornjakov pa so več pozornosti namenili tudi zdravju in udobju voznikov, hidravlika
je marsikaj olajšala. Vožnje niso več tako naporne.
Janko Kovač vozi odpadke iz podjetij, velike kontejnerje
odvaža na klic. V vozilu je sam, sam opravi vse potrebno.
Naročila pobere zjutraj na sedežu podjetja, popoldan se vrne
s potrjenimi papirji k vodji avtoparka. Sicer pa so vsi sodelavci
dopoldan na terenu, srečujejo se zjutraj, pred vožnjami in
popoldan, ko poročajo o svojem delu. To so zanimivi trenutki, čas za šalo, za klepet in druženje. Izmenjujejo si novice in
povedo svoje izkušnje. Na srečo je malo okvar in vzdrževanja,
nova vozila so zanesljiva in vzdržljiva. Delo je razgibano, zanimivo in osem ur hitro mine. Tako kot je hitro minilo vseh
36 let. Še malo in posvetil se bo delu okrog svoje hiše in vnukom.
Lado Buzečan pozna vozni
park podjetja 30 let. Pravi, da
ni primerjave. Princip dela
pa je ostal isti, le lažje gre.
Tudi on se veseli jutranjih in
popoldanskih srečanj s kolegi.
Dobro se razumejo starejši in
mlajši, povezuje jih poklic in
način dela. Ta druženja so ritual, priložnost za veselje. V podjetju se je zaposlil leta 1981 kot
voznik s petletnimi izkušnjami. Vozil je praktično vsa vozila.
Največ časa pa je preživel na vozilu za pranje zabojnikov za
smeti, sedemnajst let. Zaradi izkušenosti pogosto vskoči in
nadomešča voznike na vseh vozilih. Tudi vodo je razvažal po
vaseh. Tako je spoznal vse ceste in kolovoze.
Največ mu pomeni dobro vzdušje med sodelavci, včasih je
bilo še bolj veselo, bolj sproščeno. Ljudje smo se spremenili,
postali smo večji individualisti. Ampak nekaj trenutkov vsak
delovni dan so kolektiv, ki se z veseljem druži. Veseli ga, da
nikoli ni imel večjih problemov v službi, da je vse teklo tako
kot mora in tako si človek želi. Tako bo lažje vztrajal še nekaj
časa, ki ga loči do upokojitve.
Naši cvetličarki Vesna Poberaj in Majda Pavletič že 34 in
35 let ustvarjata aranžmaje za vse življenjske priložnosti, od
rojstva do smrti. V cvetličarni Škocjan sta s srcem pri svojem
delu in pri razumevanju ljudi, ki se oglasijo ob vseh življenjskih
situacijah. Ker vedo, da jima bodo pomagale s cvetjem izraziti
občutke, polepšati dan ali dati poseben poudarek dogodku,
kot je poroka, krst, obletnica ali slovo.
Majda Pavletič se spominja svojih prvih delovnih izkušenj
kot 15-letna vajenka, že med šolanjem za cvetličarko je delala v Komunali Koper in potem tudi ostala. Včasih je bilo delo
cvetličarke precej drugačno, vse so delali serijsko, enako, v
velikih količinah. Pa saj ni čudno, ponudba je bila skromna,
rdeči nageljni, dve vrsti vrtnic in gerbere, skoraj nič zelenja in
skromno okrasje. Celofan in barvne pentlje.
Poleg dela v cvetličarni na Mudi so hodile pomagat v Vrtnarijo, pozimi so pikirale begonije, potem so plele asparagus,
ki so ga zamenjevali za nageljne iz Hrvaške. Večino cvetja je
prihajalo po avtobusih iz Mostarja, čakale so avtobus in nato
hitele delati. Spomladi so se znašle same, nabirale so zelenje
po gmajnah in roke so bile čisto prebodene od divje šparge,
da so malo poživile ponudbo in svoje šopke.
Danes se res dela drugače, z dušo, za vsakega posameznika
se potrudijo, da razumejo njegove želje in sporočilo, ki ga
nosi cvetje. Z leti se je razvil poseben odnos do stalnih strank,
medsebojno zaupanje, navezanost. Rad moraš imeti rože in
ljudi, pove Majda.
Vesna Poberaj je začela svojo poklicno pot v Vrtnariji, nato
se je preselila v cvetličarno na Mudi, kjer je bilo veliko dela, ki
je moralo biti opravljeno na hitro. Za vence so imeli vnaprej
pripravljene osnove, potem so na to osnovo dajali cvetje,
večinoma nageljne. Težko si je predstavljati tedanje razmere,
več kot skromne pogoje in hkrati veliko delovno vnemo. Na
tistih osnovah je zrasla cvetličarska in vrtnarska dejavnost
Komunale Koper.
Še vedno pa se spomni svoje prve stranke, ki je naročila šopek:
»Pet garofanov rujavih s čeleste fjokom.« Vesna ni razumela
naročila in je gospo prosila, da ji pokaže kaj želi. Tako je nastal
šopek petih rdečih nageljnov z modro pentljo! Takrat so vse
delali po tržaški modi, vsak šopek je moral imeti pentljo, raje
tri kot eno. Te so imele pripravljene na palici in so jih dodajale
šopkom. Iz skromnih rož so morale delati kar najbolj bogate,
široke šopke in aranžmaje. Več kot deset let je delala v Izoli,
Komunala Koper je imela svojo cvetličarno na Ljubljanski ulici.
Takrat je bilo malo cvetličarn, ljudje so imeli drugačen odnos
do cvetja, vse je šlo na velike količine, sedaj je več poudarka
na kakovosti in izvirnosti. Danes je vse manjše, a lepše
in bolj skladno sestavljeno. Ker mora cvetličarka res
razumeti tako cvetje kot ljudi.
Seveda je dolgoletnih sodelavcev in jubilantov še več, med
njimi tudi Željko Kodelja, ki je bil najbolj znan v koprskem
zaledju, kamor je vozil cisterne pitne vode. Marsikdo bo
začuden, ko bo vodo dostavil kdo drug. Željko Kodelja je to
delo opravljal v Komunali Koper več kot 22 let. Ob njegovi upokojitvi se je poslovilo tudi vozilo, predali smo ga Rižanskemu
vodovodu.
Novo vozilo za bolj čiste ulice
Naš vozni park je obogatil nov stroj za mokro čiščenje zunanjih površin. Ker se premika s hitrostjo do 25 kilometrov
na uro, ni registriran kot vozilo. Je pa učinkovit in prijazen
okolju. Majhen in okreten se lahko prebije skozi ozke ulice
in tudi na parkovne površine. Deluje kot vodni sesalec. Ima
posodo s 180 litri čiste vode in še posodo za spravljanje
umazane vode s prostornino 1200 litrov. Umazano vodo
sam reciklira in jo ponovno uporabi za čiščenje.
S kosovnimi odpadki od vrat do vrat
Tretje leto teče, odkar smo uvedli drugačen sistem odvažanja
kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Uvedli smo prijaznejši
način za naše uporabnike, pa tudi za okolje, saj so začasna zbirna mesta kosovnih odpadkov predstavljala vse večje težave.
Zaradi vandalizma in posegov raznih občasnih zbiralcev kovin so bila ta zbirna mesta pravi kaos, kosovni odpadki na njih
pa le še kup smeti, ki smo ga morali pospraviti in odpeljati na
deponijo. Toda, kosovni odpadki so odpadki, ki jih je mogoče
ponovno predelati, koristno uporabiti. Odkar jih zbiramo po
novem, jih v resnici lahko oddamo kot odpadne surovine in le
majhen odstotek jih konča na deponiji.
Na nov način zbiranja in odvažanja smo se morali navaditi mi
in predvsem vi, občani in uporabniki naših storitev. Še vedno se ne razumemo dovolj dobro, eni in drugi pričakujemo
preveč.
Kaj pričakuje Komunala Koper?
Da nam 2 krat na leto pošljete dopisnico, ki jo dobite ob januarskem in septembrskem računu z natančnim seznamom odpadnih kosov, z vašo telefonsko številko in naslovom. Telefonska številka je pomembna zato, da se dogovorimo za dan in
uro odvoza. Odvoz od vrat do vrat nadomešča spomladansko
in jesensko akcijo zbiranja in odvažanja kosovnih odpadkov
na bolj urejen način.
Pričakujemo tudi, da pripravite kosovne odpadke na kraj, ki je
dostopen za naše vozilo.
Da kosovne odpadke pripravite po vrstah materialov (les,
plastika, gospodinjski aparati , odpadna embalaža, pohištvo
…), ker jih tako tudi odvažamo in sortiramo.
Svoje delo moramo načrtovati in ga opravljati racionalno in
gospodarno, v enem delovnem dnevu lahko opravimo odvoz
omejenih količin. Če nimamo pravilnih podatkov o količini,
moramo opraviti več voženj.
da kdo razume geslo »od vrat do vrat« na svojstven način.
Odpre čisto založeno in umazano garažo in pravi: »Počistite
vse!« Spet drugič je gospa odprla vrata v sobo in pričakovala,
da bomo staro pohištvo najprej odmontirali in odpeljali. Žal,
nismo čistilni servis, naša naloga je, da odpeljemo sortirane
kosovne odpadke.
Drug najpogostejši nesporazum nastane, ko so med kosovnimi odpadki tudi gradbeni odpadki, ki jih ne smemo sprejeti
ali pa kartonska embalaža, ki sodi na ekološki otok. Tudi napol prazna embalaža olj, barv ali škropiv ne sodi med kosovne
odpadke, ker so to nevarni odpadki, ki jih zbiramo v posebni
akciji.
Naši sodelavci pokličejo vsakega občana, ki se prijavi za odvoz
kosovnih odpadkov in ga tudi v pogovoru seznanijo kaj sodi
med nje in kaj ne. Nato ga še opozorijo na dostopnost in se
dogovorijo za čas odvoza. Ni nujno, da ste pri odvozu prisotni,
če le pripravite vse tako, kot je dogovorjeno.
Kljub nekaterim nevšečnostim in nerazumevanju, smo s tem
načinom zbiranja kosovnih odpadkov dosegli veliko. Prej je
bilo razmerje med koristnimi in nekoristnimi 10:90, sedaj je
obratno. 90 odstotkov tako zbranih odpadkov lahko predamo v nadaljnjo predelavo, kar je tudi smisel akcije.
Zaključimo lahko z željo, da bi bolj upoštevali navodila in bili
strpnejši. Naši sodelavci na terenu skušajo narediti kar največ
in najbolje, da vam pomagajo znebiti se odvečnih stvari, pri
svojem delu pa moramo upoštevati pravilnike in predpise.
Kosovni odvoz - postopek:
Da kosovne odpadke odpeljemo ob dogovorjenem času.
• Vsa gospodinjstva v Mestni občini Koper so dvakrat
letno upravičena do brezplačnega odvoza kosovnih
odpadkov, ki ga naročijo oziroma se dogovorijo z
dopisnico, ki mora vsebovati količine in vrste odpadkov, telefon in natančen naslov.
Da jih sami naložimo in razložimo, da jih sortiramo in poskrbimo za njihovo predelavo pri pooblaščenih izvajalcih.
• Dopisnico dvakrat na leto prejmejo ob položnici za
plačilo smetarine.
Da odpeljemo vse, kar je bilo navedeno na dopisnici in to
v količinah, ki izhajajo iz gospodinjstva, ne pa iz kakšne dejavnosti. Za nosilce obrtne ali proizvodne dejavnosti veljajo
drugačni pogoji in predpisani načini odlaganja odpadkov.
• Januarsko dopisnico lahko uporabite do 15.6.,
septembrsko pa do 15.12.
Kaj pričakujete vi od nas?
Kdaj in kako se ne razumemo?
Čeprav se skušamo o vsem dogovoriti vnaprej, se nesporazumi
kar kopičijo. Simon Kocjančič s sodelavcem doživlja marsikaj.
Nekaj takih utrinkov je bil pripravljen deliti z nami, o žolču,
kletvicah in kritikah, ki jih je poslušal, pa raje molči. Zgodi se,
• Julija in avgusta ne odvažamo kosovnih odpadkov
• Tak način zbiranja kosovnih odpadkov smo uvedli na
celotnem območju Mestne občine Koper.
Še vedno jih lahko brezplačno oddate v našem zbirnem
centru v Dvorih. Potrebujete le dokazilo o plačani smetarini.
Izboljšan sistem čiščenja pomeni natančnejše ščetke in
večji pritisk na površino, sprotno sesanje umazane vode
in s tem boljši rezultat čiščenja. Umazana voda tako ne
izteka neposredno v kanalizacijski sistem in ne zastaja
na površinah. Ulice pač moramo prati, še posebno zaradi
golobjih iztrebkov, ki so ponekod po mestu velika nadloga. Z ograj in drugih površin, kamor stroj ne more s
svojimi ščetkami, čistimo nesnago z ročnimi cevmi, ki so
nameščene na stroj. To je posebej priročna rešitev za parkovne površine, kjer so poti ožje, na kamnitih ograjah in
še kje.
Naš vozni park je vse bolj zelen, vsako novo vozilo je okolju
prijaznejše, saj je tudi to pomembno pri vsakdanjem delu.
Že dolgo imamo tudi malo električno vozilo, s katerim
praznimo koše za smeti v parkih.
PAPIR
PLASTIKA
STEKLO
PLOČEVINKE
-časopisi
- pisarniški papir,
- knjige,
- revije,
- reklamni letaki,
- valovita lepenka,
- zložena kartonska embalaža
- plastenke
- druga plastična embalaža,
- plastične vrečke in folije,
- tetrapak embalaža,
- jogurtovi lončki,
- plastična embalaža čistil,
- plastična embalaža kozmetike
- nepovratne steklenice,
- kozarci za vlaganje,
- steklene konzerve
- pločevinke pijač,
- zeleni vrtni odpad, zlasti odpadno vejevje, trava,
- konzerve,
listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje,
- pločevinke hrane za živali stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel
- kuhinjski odpadki, zlasti zelenjavni in sadni odpadki
vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke,
pokvarjeni prehrambeni izdelki brez embalaže, kuhani ostanki hrane, ki niso v tekočem stanju, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.
Ločevanje v številkah
BIOLOŠKI ODPADKI
Kaj nastaja iz njih?
Podatki zajemajo obdobje petih let, od 2006 do 2010 in so v marsičem razveseljivi.
V tem času se je za približno 5 odstotkov zmanjšala količina mešanih odpadkov,
čeprav je število prebivalcev Mestne občine Koper naraslo na približno 52.000.
Biološke odpadke ločujemo na ostanke hrane in na vrtne
odpadke. Ostanke hrane odvažamo v bioplinarno v Ilirski
Bistrici, kjer iz njih proizvajajo bioplin kot alternativni vir
energije.
Izstopata podatka o količini odpadne elektronske in električne opreme za predelavo, kar je posledica načina zbiranja od vrat do vrat, ker ni več uničevanja te
opreme na začasnih odjemnih mestih. Tudi pločevinke zelo izstopajo, a smo jih
začeli zbirati šele leta 2006.
Vrtni odpadki pa se spreminjajo v kompost, s katerim
lahko bogatimo vrtne in kmetijske površine.
Z zbiranjem in koristno predelavo bioloških odpadkov
preprečimo emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo ob
razkroju teh odpadkov.
Za več kot tristo odstotkov se je povečala količina zbrane odpadne plastične
embalaže, tudi količina zbrane steklene embalaže spodbudno narašča.
Več kot podvojila se je količina zbranega odpadnega lesa, pa papirja in kartona.
Brezplačen kompost v aprilu
In pohvale vredne so količine zbranih nevarnih odpadkov, ki jih občani vse večkrat
sami pripeljete v zbirni center Dvori, da jih varno odstranimo iz našega okolja.
Veseli smo, da smo dosegli tako raven sodelovanja z občani in se skupaj
približujemo cilju. Ločujemo, ker držimo skupaj!
Ločene frakcije
Leto 2006 v tonah
Leto 2010 v tonah
papir in karton
762,905
1.335,773
plastična embalaža
99,130
351,030
kovinska embalaža
2,530
41,951
steklena embalaža
257,110
410,715
les
501,360
1.141,980
oblačila
80,865
133,580
OEEO
53,652
201,255
nevarni odpadki
16,477
35,225
20.030,600
19.317,805
mešani komunalni odpadki
Skupaj do cilja – 50 odstotkov
ločeno zbranih odpadkov
Veseli nas, da smo se približali cilju, ki je zmanjševanje mešanih
odpadkov za polovico. Cilj je res blizu, saj okrog 26 odstotkov odpadkov zberemo ločeno – na ekoloških otokih in v akcijah zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov. Z doslednim
ločevanjem bioloških odpadkov v vsakem gospodinjstvu, je
naš cilj uresničljiv. V ostanku odpadkov iz gospodinjstev, ki jih
zbiramo v črnih zabojnikih, je namreč približno 28 odstotkov
razgradljivih bioloških odpadkov. To ugotavljamo po sejalnih
analizah po vrstah odpadkov v mešanih odpadkih, ki smo
jih dolžni opravljati na vsakih 2000 ton zbranih odpadkov.
Pametno in koristno je oddati biološko razgradljive odpadke
v rjave zabojnike, s katerimi opremljamo tako ekološke otoke
kot gospodinjstva na območju celotne občine.
Hvala vsem, ki s svojim okolju prijaznim ravnanjem,
pomagate dosegati cilj – zmanjševati količino trajno odloženih odpadkov.
In še enkrat: Ne, ločeno zbranih
odpadkov ne odvažamo
pomešanih!
Tega ne moremo in ne smemo početi, ker moramo ločevati
odpadke na izvoru in o zbranih količinah poročati pristojnim službam ministrstva za okolje. Nasprotno, tako kot se
povečujejo količine na ekoloških otokih, tako povečujemo
tudi frekvence odvozov. Včasih smo odvažali z enim vozilom,
sedaj za to delo potrebujemo že dva kamiona in pol. Zabojnike praznimo ob določenih dnevih po vrstah odpadkov. Na
to opozarjajo tudi napisi na njih.
Vseh ločeno zbranih
odpadkov je okrog
26 odstotkov.
V zbirnem centru v Dvorih lahko ves april brezplačno
dobite kompost, ki je nastal s kompostiranjem vrtnih odpadkov. Po analizah je razvrščen v 2. kategorijo glede na
uporabnost. Namenjen je za okrasne rastline in lončnice,
ne pa za zelenjavni vrt!
Kje smo?
Na poti k cilju, ki nam ga postavljajo okoljski predpisi, to pa
je izločanje bioloških odpadkov iz ostanka gospodinjskih
odpadkov. Ločevanje odpadkov na izvoru je naša in vaša
stalna naloga, saj lahko le s takim ravnanjem zmanjšamo
škodljive vplive na okolje in zmanjšamo količino trajno
odloženih odpadkov, ki so finančno in okoljsko breme.
Evropska direktiva predpisuje, da lahko ostanek odpadkov vsebuje največ 28 odstotkov bioloških odpadkov.
Z doslednim pravilnim odlaganjem bioloških odpadkov
v posebne – rjave – zabojnike, zmanjšamo količino odpadkov na posamezno gospodinjstvo za najmanj 200
kilogramov na leto.
Kako jih odlagamo?
Rjavi zabojniki so namenjeni samo biološko razgradljivim
odpadkom, plastične vrečke ne sodijo k njim, zato jih
odlagamo razsute. Izjemoma so lahko v vrečkah, če so te
biorazgradljive. Take vrečke imajo posebno oznako.
Kaj opažamo?
Da se radi skrivamo za drugimi … V večstanovanjskih
hišah in blokih je veliko nepravilno odloženih bioloških
odpadkov, med njimi najdemo plastiko, karton, celo
pločevinke in stekleno embalažo… Pri individualnih
hišah pa skoraj ni videti napak pri odlaganju.
ZELENI ODREZ
Spomladi je te vrste odpadkov zares veliko. Tisti, ki imate zabojnike za biološke odpadke, zeleni odrez odložite
vanje. Tisti pa, ki ste se odločili za lasten kompostnik, jih
morate odložiti nanj. Ob odvozu mešanih odpadkov jih
ne moremo pobirati, ker ne sodijo med te odpadke!
POZOR
spremenjen urnik akcije
Nevarne odpadke bomo zbirali med tednom, ne več med
vikendi. Pomladni vikendi vas zvabijo na izlete v naravo,
na vrtove, v sadovnjake in vinograde, zato smo prilagodili
našo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
tako, da vas ne obremenjujemo med prostim koncem tedna.
Zbirna mesta ostajajo enaka, saj ste jih že navajeni. Tudi to
pomlad lahko na varen način odstranite iz svojih gospodinjstev vse kemikalije, ostanke barv in lakov, olj in maziv, stara
zdravila, odslužene baterije, neonske sijalke… Znebite se
tudi embalaže nevarnih snovi z njihovimi ostanki, da ne bo
končala med običajnimi odpadki.
Za drobne nevarne odpadke
Mestno pristanišče
Občinskih privezov verjetno nikoli ne bo toliko, kot je prosilcev
zanje, meni Peter Skrt, upravnik koprskih občinskih pristanišč.
Komunala Koper upravlja z vsemi občinskimi pristanišči, ki
obsegajo poleg mestnega pristanišča in kanala Badaševice
še pomol Adria, priveze v Valdotri in Sv. Katarino v Ankaranu.
Poleg vodenja katastra privezov, urejanja privezov in nadzora,
smo pooblaščeni za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov
tovora, za kar smo povsod namestili ustrezne zabojnike za
odlaganje vseh vrst odpadkov, za odpadna olja in maziva pa
posebne cisterne. Lastniki plovil lahko naročijo tudi črpanje
odpadnih voda iz plovil, ki jih varno odstranimo s cisterno in
prečistimo na centralni čistilni napravi.
Mestno pristanišče je obnovljeno, razširjeno in urejeno, a je
začasno zasedeno tudi s čolni iz Badaševice. Dokler ne bodo
končana dela ob Badaševici, ne bomo dodeljevali privezov
novim prosilcem. Računamo pa, da bo na Badaševici po ureditvi prostora za vsaj 150 čolnov več, skupaj bo tam približno
350 privezov.
Na pomolih so priključki za elektriko in vodo, postavili smo
ograjen ekološki otok, ki je namenjen samo uporabnikom
privezov in se odpira s kartico.
Pristanišče je razdeljeno na sektorje: 01-Ribiško pristanišče,
02- Mandrač ob Ukmarjevem trgu, 03- dnevni privezi (ob
Stavbi Uprave za pomorstvo), 04- Stari mandrač, 05- zunanja
stran starega pomola, 06- privezi ob Semedelski cesti, sektor
07 – 10 pa so plavajoči pomoli.
Mestno pristanišče urejamo in upravljamo tako, da bi bilo
varno za uporabnike in za okolje. Na pomolih je dovolj
priključkov za vodo in elektriko, odpadke s plovil pa zbiramo
na ekološkem otoku ob robu Hlavatyevega parka, na začetku
Semedelske promenade.
Načrtujemo še videonadzor nad celotnim pristaniščem,
da bi zmanjšali število kraj in škodo, ki jo lastnikom čolnov
povzročajo vandali. Na plavajočih pomolih bomo namestili
varovalne ograje, da bodo imeli dostop samo lastniki s karticami, poskrbeli bomo tako za varnost plovil kot okolja. Tudi
Badaševica bo tako opremljena, saj je še bolj izpostavljena
nepridipravom.
Ob okencu za plačilo naših storitev na sedežu Komunale
Koper smo namestili male posode, kamor lahko odložite
stara zdravila, baterije in žarnice. Veseli smo, da to možnost
uporablja vse več občanov, saj tako sproti odstranjujemo
nevarne odpadke iz našega okolja.
Čaka nas še ureditev Sv. Katarine, kjer je osnovna težava v
tem, da je pristanišče zgrajeno brez ustreznih dovoljenj. Najprej bo treba urediti vso dokumentacijo in pristanišče legalizirati. Komunala Koper upravlja tudi priveze v Valdoltri, kjer
imajo priveze v večini ribiči. Zaradi evropskih direktiv se bodo
morali preseliti v koprsko mestno pristanišče, kar bo gotovo
prineslo nekaj nezadovoljstva, a te direktive zahtevajo, da se
vsa dejavnost opravlja na enem mestu.
Število prosilcev, ki izpolnjujejo pogoje – eden od njih je, da
mora prosilec za komunalni privez imeti najmanj pet let stalno prebivališče v Mestni občini Koper – je trenutno 570.
Varnost in urejenost
Poleg urejanja mestnega pristanišča skrbimo tudi za varnost
plovnih poti in plovil. V februarju smo skupaj s potapljači
Slovenske vojske, Policije, Gasilske brigade Koper ter
potapljaškimi društvi ter klubi, organizirali čistilno akcijo
in kontrolni pregled morskega dna na območju koprskega
mestnega pristanišča. V petek, 11. februarja je sodelovalo 30
potapljačev 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske,
specialne enote slovenske Policije in Gasilske brigade Koper.
Morsko dno so pregledali s sonarjem, markirali zaznane predmete in jih pregledali. Pozornost so namenili morskemu dnu
ob Semedelski promenadi, zunanjemu območju novega valobrana in zunanjemu delu starega ribiškega valobrana do
koprske mestne plaže.
Spomladi preglejte roke uporabnosti
Pravočasno preglejte datum uporabnosti vseh fitofarmacevtskih sredstev, ki so vam ostala od prejšnje sezone, da
jih boste oddali pri zbiranju nevarnih odpadkov.
Azbestna kritina je nevaren odpadek
Ponovno vas opozarjamo na previdno ravnanje pri odstranjevanju azbestnih plošč. Odstranite jih brez trganja, lomljenja in rezanja, saj se pri tem sproščajo drobni delci, ki
jih lahko vdihnete, da zaidejo v pljuča. Odstranjeno kritino
je potrebno oviti v folijo. V zbirnem centru jih še posebej
označimo z nalepko, ki opozarja na nevarnost oziroma na
previdnost pri ravnanju z njimi.
V soboto, 12. februarja so v čistilni akciji sodelovali potapljaški
klubi in društva: Apnea center 2000, Društvo podvodnih
lovcev Obala, potapljači Luke Koper, Potapljaško društvo
Oceanik . Pregledali in očistili so celo pristanišče - Mandrač
ob Ukmarjevem trgu, celotni stari mandrač, novi mandrač
(plavajoči pomoli) ter ribiško pristanišče. Prizadevamo si,
da bi tovrstne čistilne akcije postale tradicionalne, izvajali
bi jih dvakrat letno. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za
sodelovanje in pomoč.
Azbestne plošče morajo biti zložene na paleto in ovite v
brezbarvno folijo, ker so nevarne za vse, ki pridejo v stik z
njimi. Tudi zato jih tako vidno označimo!
Mestno pristanišče
PISARNA OBČINSKIH PRISTANIŠČ
je na koprski tržnici, 1. nadstropje,
uradne ure:
ponedeljek, sreda, petek od 8. do 14. ure.
AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
AZIONE DI RACCOLTA DI RIFIUTI PERICOLOSI PER USO DOMESTICO
pomlad 2011 / primavera 2011
KS / CL
KS KOPER / CL CAPODISTRIA
• parkirišče pri Ukmarjevem trgu /
parcheggio presso Piazza Ukmar
• Dijaška ulica (za dijaškim domom) /
Calle degli studenti
KS ŽUSTERNA / CL GIUSTERNA
• konec Krožne / alla fine della Krožna
• križišče Kozlovičeve in Beblerjeve /
incrocio tra la Kozlovičeva e la Beblerjeva
• pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadin
KS ZA GRADOM / CL AL CASTELLETTO
• pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadin
• pri gostilni Rodica / presso l’osteria Rodica
KS SEMEDELA / CL SEMEDELLA
• pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadin
• Tomšičeva (pod mandračem) /
Via Tomšič (soto il mandrač)
KS OLMO - PRISOJE / CL OLMO - PRISOJE
• Prisoje (pri garaži) / Prisoje (presso la autorimessa)
• parkirišče na ul. Istrskega odreda /
parcheggio in via Istrskega odreda
KS ŠKOCJAN / CL SAN CANZIANO
• Partizanska ulica (pri avtobusni postaji)/ Strada
dei partigiani (presso la stazione degli autobus)
KS VANGANEL / CL VANGANEL
• za vaškim domom / dietro alla casa del popolo
KS SVETI ANTON / CL SVETI ANTON
• center ob pokopališču / centro presso il cimitero
KS POBEGI-ČEŽARJI / CL POBEGI–ČEŽARJI
• ob zadružnem domu / presso la casa del popolo
KS BERTOKI / CL BERTOCCHI
• Prade (pri šoli) / Prade (presso la scuola)
• Bertoki (pri zadružnem domu) /
Bertocchi (presso la casa del popolo)
KS ANKARAN / CL ANCARANO
• Jadranska 74 / Strada dell’ Adriatico 74
• Srebrničeva (zaklonišče) / Via Srebrnič (rifugio)
KS HRVATINI / CL CREVATINI
• nasproti pokopališča / di fronte al cimitero
KS ŠKOFIJE / CL ŠKOFIJE
• Elerji (avtobusna postaja)/ Elerji (stazione degli autobus)
• Plavje (opuščeni bencinski servis) /
Plavje (presso la stazione di servizio abbandonata)
• Škofije (nasproti pokopališča) / di fronte al cimitero
• Tinjan / Tinjan
KS DEKANI / CL DEKANI
• parkirišče pri pokopališču /
parcheggio presso il cimitero
KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL
• Cepki, Rižana, Krnica (pred gostilno) /
Cepki, Rižana, Krnica (presso l’osteria)
• Rožar, Stepani / Rožar, Stepani
• Gabrovica - Osp / Gabrovica - Osp
datum / data
ura / ora
05. 04.
11.00 - 12.15
05. 04.
12.30 - 13.45
05. 04.
05. 04.
14.00 - 15.15
15.30 - 16.45
05. 04.
17.00 - 18.15
05. 04.
06. 04.
17.00 - 18.15
11.00 - 12.15
05. 04.
06. 04.
17.00 - 18.15
12.30 - 13.45
06. 04.
06. 04.
14.00 - 15.15
15.30 - 16.45
06. 04.
17.00 - 18.15
07. 04.
11.00 - 10.15
07. 04.
12.30 - 13.45
07. 04.
14.00 - 15.15
07. 04.
07. 04.
15.30 - 14.45
17.00 - 18.15
08. 04.
08. 04.
11.00 - 12.15
12.30 - 13.45
08. 04.
14.00 - 15.15
08. 04.
08. 04.
15.30 - 16.45
17.00 - 18.15
09. 04.
09. 04.
08.00 - 09.15
10.30 - 11.45
09. 04.
12.00 - 13.15
09. 04.
14.30 - 15.45
12. 04.
12. 04.
11.00 - 12.15
12.30 - 13.45
KS / CL
KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL
• Spodnji Črni kal (pri krajevni skupnosti) /
Spodnji Črni kal (presso la comunità locale)
• Zgornji Črni kal (pri cerkvi) /
Zgornji Črni kal (presso la chiesa)
• Kastelec - Socerb / Kastelec - Socerb
KS PODGORJE / CL PODGORJE
• pred vasjo / di fronte l’abitato
KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL
• Praproče / Praproče
• Črnotiče / Črnotiče
• Predloka (pred vasjo) / Predloka (di fronte l’abitato)
• Loka - Bezovica / Loka - Bezovica
• Podpeč (pred vasjo) / Podpeč (ai piedi dell’ abitato)
KS ZAZID / CL ZAZID
• pod vasjo / ai piedi dell’ abitato
KS RAKITOVEC / CL RAKITOVEC
• pred vasjo / di fronte l’abitato
KS GRADIN / CL GRADIN
• Pregara / Pregara
• Brezovica / Brezovica
• Sirči / Sirči
KS GRAČIŠČE / CL GRAČIŠČE
• Popetre, Poletiči, Galantiči /
Popetre, Poletiči, Galantiči
• Sočerga / Sočerga
• Smokvica, Movraž / Smokvica, Movraž
• Gračišče / Gračišče
• Kubed / Kubed
KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL
• Hrastovlje - Dol / Hrastovlje - Dol
KS MAREZIGE / CL MAREZIGE
• Trsek (center vasi) / Trsek (centro dell’abitato)
• Truške (pri šoli) / Truške (presso la scuola)
• Lopar (center vasi) / Lopar (centro dell’abitato)
• Marezige (igrišče) / Marezige (campo giochi)
• Montinjan / Montinjan
• Babiči (križišče za Pomjan) /
Babiči (incrocio per Pomjan)
KS BORŠT / CL BORŠT
• Glem / Glem
• Labor (na začetku vasi) / Labor (all’inizio dell’abitato)
• Boršt (nasproti igrišča) / Boršt (di fronte il campo giochi)
KS ŠMARJE / CL ŠMARJE
• Župančiči (pred vasjo) / Župančiči (di fronte l’abitato)
• Pomjan / Pomjan
• Šmarje (pri krajevni skupnosti) /
Šmarje (presso la comunità locale)
• Grintovec (pred vasjo) / Grintovec (di fronte l’abitato)
• Gažon (center) / Gažon (centro)
• Koštabona (center vasi) / Koštabona (centro dell’abitato)
• Puče (ob gostilni) / Puče (presso l’osteria)
• Krkavče (nasproti gasilskega doma) /
di fronte alla stazione dei vigili delfuoco)
datum / data
ura / ora
12. 04.
14.00 - 15.15
12. 04.
15.30 - 16.45
12. 04.
17.00 - 18.15
13. 04.
11.00 - 12.15
13. 04.
13. 04.
13. 04.
13. 04.
14. 04.
12.30 - 13.45
14.00 - 15.15
15.30 - 16.45
17.00 - 18.15
11.00 - 12.15
14. 04.
12.30 - 13.45
14. 04.
14.00 - 15.15
15. 04.
15. 04.
15. 04.
11.00 - 12.15
12.30 - 13.45
14.00 - 15.15
15. 04.
15.30 - 16.45
15. 04.
16. 04.
16. 04.
16. 04.
17.00 - 18.15
08.00 - 09.15
10.30 - 11.45
12.00 - 13.15
16. 04.
14.30 - 15.45
19. 04.
19. 04.
19. 04.
19. 04.
19. 04.
20. 04.
11.00 - 12.15
12.30 - 13.45
14.00 - 15.15
15.30 - 16.45
17.00 - 18.15
11.00 - 12.15
20. 04.
20. 04.
20. 04.
12.30 - 13.45
14.00 - 15.15
15.30 - 16.45
21. 04.
21. 04.
21. 04.
11.00 - 12.15
12.30 - 13.45
14.00 - 15.15
21. 04.
21. 04.
22. 04.
22. 04.
22. 04.
15.30 - 16.45
17.00 - 18.15
11.00 - 12.15
12.30 - 13.45
14.00 - 15.15
Dva milijona porabi tristo milijonov!
Plastičnih vrečk. Za vsako stvar uporabimo plastično
vrečko, trgovci so nas doslej z njimi pridno brezplačno zalagali, končale pa so v smeteh in v naravi. 300 milijonov vrečk!
Si predstavljate ta kup? No, saj tudi te brezplačne vrečke smo
drago plačevali potrošniki, še dražje pa naše okolje.
In kakšne so druge možnosti?
Platnena vrečka, pletena košara, cekar, pisana nakupovalna
torba… Za zelenjavo in kruh pa dobri stari škartoc! In neomejena domišljija, trendovsko modno obarvane torbe,
domiselne košare, tiskana sporočila na platneni vrečki,
domača ustvarjalnost… Odmaknimo se od uniformiranosti
vrečk trgovskih verig, izrazimo svojo individualnost tudi pri
nakupovalnih navadah.
In še stranska korist!
Pametni se znajo organizirati. Nakupovalna torba ali cekar je
lahko do naslednjega nakupa kuhinjski okras in začasno zbirno
mesto za ločevanje odpadkov. Plastenke, papir, pločevinke…
odlagamo vanjo in jih odložimo na poti v trgovino. V njeni
okolici je gotovo ekološki otok. Tako na en mah naredimo več
koristnega, prihranimo čas in trud.
In še nasvet
V večjih živilskih trgovinah ponujajo bio razgradljive vrečke.
Odločite se zanje, če ste pozabili svojo nakupovalno košaro.
Potem jih lahko uporabite za zbiranje ostankov hrane v
kuhinji in jih skupaj z vrečko – toda samo z bio razgradljivo
vrečko – odložite v zabojnik.
In še lepa voščilnica gospe Marije Magdalene Blokar.
Po elektronski pošti smo jo razposlali vsem zaposlenim.
Pisali ste
Spoštovani,
Bila sem prijetno presenečena, ko sem prejela vaše pismo. Osrečili ste me z dodeljeno nagrado in se vam zares iz vsega srca zahvaljujem.
Rada imam naravo: lepa drevesa, reke, jezera, morje, gore, živali in seveda lepe
cvetoče rože ter čisto in z zelenjem obdano okolico. Pred blokom imam borovce,
na katerih se ustavijo vrabčki, siničke,grlice in kosi. Po vrtu pa se sprehajajo podnevi
mucke in martinčki, ponoči pa pridejo po hrano ježki.
Tudi vam hvala, ker skrbite, da je naše okolje čisto in prijazno. Vsem delavcem Komunale želim vse dobro in se vam še enkrat zahvaljujem. Rožice pa si bom kupila, da
bodo razveseljevale moj dom.
Želim vam veliko uspeha pri vašem delu. Hvala. Lep pozdrav,
Novečny Nada.
Pozdravljeni,
Prijetno ste me presenetili, res najlepša hvala za darilni bonček, ki mi ga podarjate
za rešeno križanko. Ravno sedja si urejam novo zasaditev ob vhodu.
Še enkrat hvala in lep pozdrav,
Sonja Gojak
Nagrajeni reševalci križanke jesenske Marjetice
GESLI: RASTLINSKI DEKOR, KOMPOSTIRANJE
BABIČ MARICA, VANGANEL 2A, KOPER, BARTOL MELISSA,PLAVJE 62 A, ŠKOFIJE, BRAJNIK ANTONIJA,DEKANI 257, DEKANI, BRLEC BLAŽ,C. I. BRIGADE 131, POBEGI, ČESNIK
ALBINA, BOŠAMARIN 60, KOPER, GOJAK SONJA,C. 2. OKTOBRA 6A, KOPER, KERIN SILVA, BERNETIČEVA 16, KOPER, KORENIKA OFELIJA, ŠMARJE 109, ŠMARJE, KOŠANC
VALERIJA, DEKANI 131, DEKANI, KORDA RUGERIJ, VODOPIVČEVA 12 A, KOPER, KRNEL NADA, BEVKOVA 48, ANKARAN, LUŠA NINA, ŠALARA 40, KOPER, MRHAR MARIJA, C.
NA MARKOVEC 14, KOPER, NOVEČNY NADICA, KOZLOVIČEVA 15, KOPER, PEROŠA ANA, UL. OF 9, KOPER, REJA MARIJA, UL. 2. PREKOM. BRIG. 21 A, KOPER, ŠTENTA MAGDA,
PRADE, IVANA STARCA 8, KOPER, ULJAN POLONCA, VANGANEL 62 B, KOPER, ZADEL NATAŠA, ČENTUR 2 C, MAREZIGE, ŽBOGAR STANE, VANGANELSKA 53 B, KOPER,
Dobili smo 287 rešitev nagradne križanke. Izžrebani nagrajenci so nagrado prejeli po pošti.
Geslo iz tokratne nagradne križanke napišite na dopisnico in jo do 15. aprila 2011 pošljite na naslov: Komunala Koper, Ulica 15. maja 4, 6000 Koper.
mlada
Nagrajenci
Spodnja slika se od zgornje razlikuje v 12 podrobnostih. Poizkusite najti vse!
AČKO MELANIJA, VLAHOVIČEVA 61, 6280 ANKARAN
CERNAZ MARTA, GRUDNOVA 3, 6000 KOPER
BORIŠEK TEA, ŠMARJE 110, 6274 ŠMARJE
DROBNIČ TJAŠA, BONINI 24, 6000 KOPER
EKSELENSKI ANASTASIA, HRVATINI, 116, 6280 ANKARAN
KNOL KATARINA, KLANEC 2ASV. ANTON 6276 POBEGI
KOCJANČIČ ELI, C. NA MARKOVEC 63, 6000 KOPER
KOCJANČIČ NIKITA, SP. ŠKOFIJE 188, 6281 ŠKOFIJE
KOREN NINA, DOLGA REBER 22, 6000 KOPER
LAGANIS LUKA, RAZGLEDNA UL. 46, 6000 KOPER
LORBEK KRISTINA, REGENTOVA 2 B, 6280 ANKARAN
MIKAC ZORKO JAKA, BONINI 23, 6000 KOPER
NOVAK DEJAN, GABROVICA 11, 6275 ČRNI KAL
NOVINEC TINE, GREGORIČI 10, 6276 POBEGI
PERŠIČ BILKA, JENKOVA 15, 6000 KOPER
PIŽENT ROK, ŽUPANČIČEVA 6, 6310 IZOLA
PLEŠA JURE, GORTANOV TRG 13, 6000 KOPER
RAVNIKAR NEŽA, ROZMANOVA 60 K, 6000 KOPER
STANCICH ARIANNA, C. NA MARKOVEC 64, 6000 KOPER
ŠTEFANČIČ IVO, SREBRNIČEVA 8, 6000 KOPER
Postavljamo vam nove zanke in uganke, vaš trud pri reševanju
pa bomo nagradili. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 20
praktičnih nagrad. Upoštevali bomo rešitev križanke in iskanja
razlik med slikama.
Vašo pošto čakamo do 22. aprila na naslovu:
Komunala Koper, Ulica 15. maja 4, 6000 Koper.
Poveži številke od 1 do 60 in prikazala se bo zanimiva slika.
Katarina Knol
NAGRAJENCI MLADE MARJETICE OKTOBER 2010
mlada
NI
NAGRAD
J
NATEČA
PRIJAZNO
ZELENI
Povejte svojim staršem
V Marjetici smo že pisali o koristni uporabi navadnega kisa za vlaganje, s katerim čistimo vodni
kamen na naših vozilih za čiščenje ulic in pranje zabojnikov.
Tokrat pa bi vam radi predstavili izkušnjo s pranjem perila. Veliko gospodinj uporablja tekoča
pralna sredstva, hkrati pa se pritožujejo nad smradom, ki se pojavi v pralnem stroju. Druga
težava je vodni kamen, ki se nabira na grelcu in povečuje porabo energijo, zmanjšuje pa
učinkovitost pralnega stroja.
Rešitev je spet KIS. Ker zmehča vodo, topi vodni kamen, osveži barve in neguje perilo. Če peremo s kisom, je mehčalec perila odveč. Kako? En deciliter alkoholnega kisa dodamo v pralni
stroj takoj na začetku pranja, hkrati s pralnim sredstvom. Pomagal bo očistiti stroj in oprati
perilo. Ne skrbite zaradi vonja – perilo diši čisto normalno, po pralnem sredstvu. Ne skrbite
zaradi barv – te so ohranjene. Ne skrbite zaradi drugih vonjav iz stroja – izginejo.
Pa še nasvet: pralno sredstvo dodajte v boben k perilu, kis pa vlijte v dozirno posodo pralnega
stroja. In zagotovilo v slogu reklam: klinično preizkušeno v lastnem gospodinjstvu, več kot
dva meseca na vseh vrstah perila, tudi na občutljivem perilu.
Prijazno zeleni je rubrika drobnih zelenih nasvetov za varovanje okolja.
Pošljite nam svoje predloge. Vsaka ideja je dobrodošla.
Komunala Koper, Ulica 15. maja 4, 6000 Koper ali na
[email protected].
Na naš natečaj za izvirni plakat na temo varovanja okolja smo dobili samo eno likovno delo, ki ga predstavljamo. Avtorice dela so Tjaša Gagljaho, Karin Kresal in Nika
Hočevar iz koprske osnovne šole Antona Ukmarja. Njihova mentorica je bila Tatjana
Dominič Radivojevič.
Naša strokovna komisija ni imela dela, vseeno bo to likovno delo natisnjeno v formatu
100 x 70 cm, da ga boste lahko še kje videli.
Mednarodno leto gozdov
Slovenija se ponaša z velikim gozdnim bogastvom, saj je 60 odstotkov njene površine pokrite
z gozdovi. A to bogastvo ne bomo gledali skozi les, temveč skozi kisik, ki ga potrebujemo za
življenje.
Eno samo drevo porabi letno 12 kilogramov ogljikovega dioksida in proizvede toliko kisika,
kot ga potrebuje štiričlanska družina.
Če vemo, da ena tona odpadnega papirja, ki jo znova predelamo, ohrani 17 dreves, potem
vemo, da zaradi njih dobi kar 68 ljudi dovolj kisika za celo leto.
En hektar gozda »poje« šest ton ogljikovega dioksida na leto, hkrati pa zagotavlja življenjski
prostor številnim organizmom.
Pri nas se – na srečo – z gozdovi gospodari sonaravno. Popolni poseki gozdnih površin so
redkost. Spomnimo se vpliva pretiranega izkoriščanja gozdov na našo pokrajino – Kras se je z
izsekovanjem gozdov spremenil v kamnito pokrajino. Rodovitna zemlja je postala redkost, ker
so neporaščena tla bolj podvržena eroziji.
Drevesa sodijo med
največje in najstarejše
organizme na zemlji.
Slovenija je po poraslosti z gozdovi med prvimi v Evropi, samo Finska in Švedska se ponašata
z večjo poraslostjo z gozdovi.
Zato Slovenija predstavlja zelena pljuča za srednjo in sredozemsko Evropo.
Na vsem svetu posekamo letno 3,4 milijarde kubičnih metrov lesa in polovico tega uporabimo
za kurjavo. Drugo polovico spremenimo v izdelke, ki imajo veliko večjo vrednost.
Na svetu je 64 držav, ki imajo le deset odstotkov površine poraščene z gozdovi, v desetih
državah pa gozdov sploh nimajo.
Mladi ste od nekdaj najbolj delovni zbiralci odpadnega papirja. Aprila letos bo
v vsej Sloveniji tekla akcija Ekologov brez meja za zbiranje papirja. Poimenovali
so jo Star papir za novo upanje.
Vaš gozd v Kopru bi se upravičeno imenoval GAJ MLADIH.
Ker smo samo v Komunali Koper z vašim sodelovanjem zbrali v
lanskem letu 1 milijon in 335.773 kilogramov odpadnega papirja in
kartona, smo skupaj pomagali ohraniti 22.706 dreves. Zato lahko
eno leta diha 90.827 prebivalcev.