zbornik 2014

Transcription

zbornik 2014

BASED ON the list of 19th century authors who researched Slovenian antiquity – it is self evident that the
witnesses in the region recognized the fact that Slovenes were the autochthonous people in Slovenia
and proximal lands. The presence of Slovenes was recognized and routinely acknowledged. Among
such authors were Matevž Ravnikar Poženčan, Davorin Trstenjak and Peter Hicinger, as well as the
Russian Yure Venelin. After WWI (i.e. after 1918) this knowledge was gradually forgotten and only few
individuals entertained it.
The research was resurrected by the Rev. Ivan Tomažič in 1981 with the establishment of the fund
»Foundation for the Advancement of Research and Promotion of Slovenian History«. At first I. Tomažič and
Dr. Joško Šavli published a few papers, then Tomažič expanded the project to books in collaboration
with Dr. Joško Šavli and the academician Matej Bor. He and his colleagues rediscovered the History (and
Prehistory) of the Slovenian People and disseminated the findings about their ancestors. Other Slovene
and foreign scholars gravitated to the project and from 2001 the flow of ideas flourished under the
heading »Origin of Slovenes«.
Other groups and individuals began to emulate and expand the work of Bor, Tomažič and Šavli. Under
their guidance or independently this spawned many publications. New media and technology provide
easier exchange of ideas and access to sources of publication. Thus there are ever more sources of
raw data and more data processing and synthesis is demanded. There are many more possibilities for
research teams and/or individuals to contribute significantly to this movement.
IZ KRATKEGA pregleda piscev, ki so v 19. stoletju iskali in dokazovali izvor Slovencev v starem veku je
razvidno, da je bilo vedenje, da smo Slovenci staroselci, splošno razširjeno in priznano. Od domačih
piscev so bili to Matevž Ravnikar Poženčan, Davorin Trstenjak in Peter Hicinger, od tujih Jurij Venelin. Po
prvi svetovni vojni se je to znanje začelo izgubljati in so ga gojili le redki posamezniki.
Ponovno je spodbudil raziskovanje na tem področju pater Ivan Tomažič leta 1981 z ustanovitvijo Sklada
za pospeševanje raziskovanja in uveljavitve slovenske zgodovine. Najprej v sestavkih, pozneje pa v
knjigah je skupaj z dr. Joškom Šavlijem in akademikom Matejem Borom odkrival zamolčano zgodovino
in širil vedenje o naših prednikih. Krog domačih in tujih raziskovalcev se je širil in njihovo delo so od leta
2001 nadaljevali nosilci in sodelavci projekta Korenine slovenskega naroda.
Poleg njih se je v tem času širilo tudi število posameznikov in drugih skupin, ki so raziskovale in objavljale
dela iz naše davne preteklosti. Z lažjim dostopom do virov in literature, ki jo omogočajo novi mediji, je
dostopnih tudi vedno več podatkov, s tem pa postaja zahtevnejše analiziranje in sintetiziranje gradiva.
Možnosti za nova odkritja iz lastnih pobud posameznikov in skupin je torej še veliko.
©
w
w
w
o
.
k
13
ZBORNIK IZVOR EVROPEJCEV • PROCEEDINGS ORIGIN OF EUROPEANS
2014
r
e
n
in
e
KORENINE SLOVENSKEGA NARODA
ORIGINS OF SLOVENES
dvanajste mednarodne konference
IZVOR EVROPEJCEV
ZBORNIK
ZALOŽNIŠTVO
ZALOŽNIŠTVOJUTRO
JUTRO
of the Twelfth International Topical Conference
ORIGIN OF EUROPEANS
PROCEEDINGS
.
s
i
©
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
Proceedings of the Twelfth International Topical Conference
ORIGIN OF EUROPEANS
©
Zbornik dvanajste mednarodna konference
IZVOR EVROPEJCEV
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
©
ORIGIN OF SLOVENES
e
IZVOR EVROPEJCEV
.s
i
ZBORNIK
in
PROCEEDINGS
re
n
ORIGIN OF EUROPEANS
©
w
w
w
.k
o
Ljubljana, 5. junija 2014
Ljubljana, June 5th 2014
ZALOŽNIŠTVO JUTRO
©
i
.s
e
in
n
re
o
.k
w
©
w
w
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903(4)(082) 811(082) 930.2:003.071(082)
MEDNARODNA konferenca Izvor Evropejcev (12 ; 2014 ; Ljubljana) Zbornik Dvanajste mednarodne konference Izvor Evropejcev, Ljubljana, 5.
junija 2014 = Proceedings of the Twelfth International Topical Conference Origin of
Europeans, Ljubljana, June 5th 2014 / [uredila Duša Krnel Umek]. - Ljubljana : Jutro,
2014. - (Korenine slovenskega naroda = Origins of Slovenes)
ISBN 978-961-6746-81-6 1. Dodat. nasl. 2. Krnel-Umek, Duša 276226304 5
©
Kazalo
Contents
V SPOMIN IVANU TOMAŽIČU 1919-2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
.s
i
Duša Krnel Umek
PREUČEVANJE SLOVENSKEGA
STAROSELSTVA OD LETA 1981 DO LETA 2000. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Marjan Ivan Moškon
KDO SO SLOVANI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
in
e
Duša Krnel Umek
SLOVENCI – STAROSELCI V DELIH IZ 19. STOLETJA . . . . . . . . . . . . . . 28
n
Eric Tomas de Saint Mau
NAJSTAREJŠI ZNANI SPOMENIK
SLO-VENETSKEGA JEZIKA – LEX SALICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
re
Eric Tomas de Saint-Maur
PREPROSTI, ZNANSTVENO
NEZAHTEVNI DOKAZI O STAROSELSTVU SLOVENCEV V EVROPI . . . . 51
o
Marko Hrovat
ETIMOLOGIJA BESED RUDA,
RUDEČA (BARVA), RUJ, ZARJA, RUJNO, RADIČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
.k
Petr Jandáček
“SLON” IN THE LANGUAGE OF MAMMOTH HUNTERS . . . . . . . . . . . .109
w
SORODNOST STAROLATINSKEGA
IN STAROITALSKIH JEZIKOV S SLOVENSKIM
SLOVENSKIM. . . . . . . . . . . . . . . . . . .119
w
w
Eric Tomas de Saint Maur
OBJAVA O KARANTANSKEM KNEZU
IN SVETNIKU SV. DOMICIJANU IZ LETA 1863 . . . . . . . . . . . . . . . . . 124
Davorin Žunkovič (prevedel in dopolnil Eric Tomas de Saint-Maur)
NEKAJ IZ ZGODOVINE JANTARJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .129
©
PǼSOGLAVCI: BAJKA ALI RESNICA?
RESNICA?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .137
OB IZIDU ZADNJEGA ZBORNIKA KONFERENC
KORENINE SLOVENSKEGA NARODA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .143
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
7
V SPOMIN IVANU TOMAŽIČU
1919-2014
Življenjska pot patra Ivana Tomažiča je začela na Pregarjah, kjer se je rodil 17. junija
1919. Po osnovni šoli je z dvanajstimi leti odšel v Italijo, kjer je v Frascatiju zaključil
gimnnazijo in licej in leta 1935 vstopil v red klaretincev. V Španiji je študiral teologijo
v Zafri (Estremadura) od 1939 do 1944. Posvečen je bil leta 1943, nato je kaplanoval v
rimskem okraju Parioli od 1946 do 1953. Leta 1954 se je preselil na Dunaj, kjer je opravljal
dušnopastirstvo v bolnišnici za ostarele v okraju Baumgarten.
Na Dunaju je za študente s Koroške začel urejati društvene prostore na Bennogasse,
nato je začel z gradnjo visokošolskega doma Korotan, ki je bil odprt leta 1966. Deset let
po njegovi dograditvi je v neposredni bližini postavil še dom Koper. Do leta 1986 je vodil
oba domova, kjer so bili poleg študentov vselej dobrodošli tudi drugi Slovenci. Gostil je
leta 1972 tudi študente etnologije s Filozofske fakultete in tam sem ga prvič srečala. V
času svojega upravljanja je v Korotan povabil predavati vrsto priznanih slovenskih in tujih
strokovnjakov. V tujini rojenim slovenskim študentom je od 1982 podeljeval Slomškove
štipendije z namenom, da spoznajo in vzljubijo domovino in jezik svojih prednikov.
Od leta 1967 do leta 1987 je izdal 12 številk publikacij Glas Korotana. V njih je leta
1981 pisal o nujnosti novih pogledov na najstarejšo zgodovino Slovencev, leta 1982 o
naših prednikih Venetih in o avtohtonosti Slovencev, leta 1986 je objavil prispevek Oživeli
Veneti.. Leta 1981 je ustanovil Sklad za pospeševanje raziskovanja in uveljavitve slovenske
zgodovine, iz katerega je 24. maja 1986 podelil prvo nagrado Jožku Šavliju in Mateju Boru.
V knjigi Veneti, naši davni predniki (1989), ki so jo napisali akademik Matej Bor, dr.
Joško Šavli in pater Ivan Tomažič utemeljujejo, da so predniki Slovencev Veneti. V tretjem
delu knjige Sodbe in komentarji Tomažič nasproti teoriji zgodovinarjev, ki trdijo, da so
Slovani prišli v 6. stoletju n. št. izza Karpatov, dokazuje z navajanjem Pavla Diakona in
njegove zgodovine Langobardov, da ni nikjer govora o prihodu Slovanov, ampak samo o
vojski, v kateri so bili tudi Slovani. Navaja še pismo papeža Gregorja Velikega, Rižanski
zbor, dela Jordanisa, Nicolettija in Vita s. Columbani.
Knjiga je najprej izšla v nemškem jeziku Unsere Vorfahren – die Veneter (1988),
italijanskem I Veneti – progenitori dell'uomo europeo (1991), angleškem Veneti: First
Builders of European community (1996) in ruskem Venety i Etruski: u istokov evropejskoj
civilizacii (2008).
Odgovore na napade, ki so bili v časopisju in revijah in v posebni številki revije
Arheo so Bor, Šavli in Tomažič objavili v knjigi Z Veneti v novi čas : odgovori – odmevi –
obravnave : zbornik 1985-1990. V drugem zborniku Etruščani in Veneti (1995) je Tomažič
8
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
zbral komentarje in odgovore, ki jih je napisal v časopisnih člankih na Spomenico SAZU
o temeljih nastanka slovenskega naroda in slovenske države, knjigo Zgodovina Cerkve na
Slovenskem, Slovenski almanah '92, Dokumente slovenstva, 1600 letnico bitke na Vipavskem,
posvet SAZU Slovenci in državnost. V Venetski tribuni, ki jo je uvedel v Nedeljskem
dnevniku pa so na kratko povzeti članki Ivana Tomažiča in drugih piscev. Tretji zbornik
V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000,, ki ga je uredil, prinaša prispevke domačih
in tujih raziskovalcev. Bil je tudi izdajatelj teh zbornikov in knjig.
Ugotovitve iz prve knjige je strnil Tomažič v krajše in pregledno delo, ki je izšlo naslednje
leto z naslovom Novo sporočilo knjige Veneti, naši davni predniki (1990) v knjigi Slovenci,
kdo smo? od kdaj in odkod izviramo?? (1999), pa je podal pregled prvih dveh zbornikov.
Pripravil je razstave Veneti na Slovenskem na Ptuju (2001), v Škofji Loki (2002), Ljubljani
(2004), Kopru 2004 in Bovcu (2010). Za širši krog bralcev je pripravil dve pregledni krajši
izdaji: Slovenske korenine (2003) in Bog živi deželo pod Triglavom (2007), v italijanščini
I Veneti: un popolo misterioso (2007) in nemščini Österreich von Anfang an: Anteil der
Slowenen zu seiner Entstehung (2008).
Po letu 2001 je bil dejaven v programskem odboru mednarodnih konferenc Korenine
slovenskega naroda – Izvor Evropejcev v Ljubljani. Na prvi konferenci je imel uvodni referat
Veneti so začetek slovenskega naroda, na tretji Imena pričajo (2005), na četrti Staroselci
Norika (2006). V Bovcu je imel zadnji prispevek o Noriku leta 2010 na posvetu Slovenci kdo smo in od kdaj smo.
Leta 2004 me je predlagal v organizacijski odbor projekta Korenine slovenskega
naroda, za kar sem mu iskreno hvaležna. Prav to me je spodbudilo, da sem tudi sama bolj
sistematično začela zbirati stare vire in pisati o Slovencih - staroselcih. In podpiral me je
v prizadevanjih za pravično mejo med Slovenijo in Hrvaško.
Čeprav se je leta 1986 umaknil iz Korotana, si je prizadeval, da bi Korotan ohranil
poslanstvo in da ga Mohorjeva družba ne bi najprej spremenila v hotel in nato prodala.
Osnovno poslanstvo njegovega življenja pa je bilo biti duhovnik. In do konca je pisal. V
zgibanki je pripravil leta 2013 povzetek knjige o Magdaleni Gornik, slovenski mistikinji.
Za življenjsko delo ga je predsednik Republike Slovenije leta 2004 odlikoval z Redom
zaslug Republike Slovenije za človekoljubna dejanja v dobro pomoči potrebnim, posebej pri
delu visokošolskega doma Korotan na Dunaju.
Od jeseni 2010 je živel v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici. Osrednja knjižnica
Srečka Vilharja v Kopru in Zavod Vita Koper – Študijski krožek »Istrske teme« sta mu
priredila večer 17. marca 2011. V prijetnem vzdušju je številnim poslušalcem pripovedoval
o začetkih raziskovanja Venetov v 80. letih 20. stoletja, ki so privedla do novega pogleda
na slovensko zgodovino.
Radovednost in želja po odkrivanju novega, kar naj bi bila značilnosti vsakega
raziskovalca, sta ga vodili po odkrivanju resnice o našem izvoru, zato lahko samo občudujemo
njegovo zavzetost in vztrajnost, ki sta tudi nam vodilo za naše delo v prihodnje. Njegovo
življenjsko delo pa naj bo spodbuda tudi posameznikom v novem rodu, da bodo tako
zavzeto delali za blagor slovenskega naroda in nadaljevali raziskave o njegovem obstoju
v viharnih tisočletjih na ozemljih, ki jih danes zavzemajo obkrožujoče sosednje države.
Ohranimo ga v spominu kot zavednega in pogumnega Slovenca.
Duša Krnel Umek
9
i
PREUČEVANJE SLOVENSKEGA
STAROSELSTVA
OD LETA 1981 DO LETA 2000
©
Duša Krnel Umek
.s
Summary
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
INVESTIGATION OF THE SLOVENE ANCIENT INHABITANTS
FROM 1981 TO 2000
Books on Veneti from 1988 to 2000: two proceedings, written by Joško Šavli, Matej Bor in
Ivan Tomažič and third proceedings with contributions from other domestic and foreign
authors represent a turning point in the recent study of the origin of Slovenes.
Questions of the Veneti were reopened by Tomažič in 1982, Šavli in 1985 and Bor in 1986,
the one on the Etruscans by Ivan Rebec and Anton Berlot in 1985. The search for the own
roots did not grew up from some romantic, and even less from the nationalistic or even
chauvinist ideas, but from a desire to find the truth. The works have been based on the study
of domestic and foreign literature and reconsideration of already known ancient works.
Linguistic evidence, visible in the local names, revealed the prevalence of the Veneti in
Europe and wider, in North Africa, Asia Minor and India. The greatest achievement was
Bor’s interpretation of Venetic inscriptions with the help of the Slovenian language, in
particular dialects that have maintained the old words.
Researchers from various disciplines who were interested in the origin of Slovenes and were
not convinced by the theory of immigration from beyond the Carpathians, independently
from each other come to the conclusion that Slovenians are indigenous to the present
territory, which was in ancient times larger and inhabited by ancestors that were called
Veneti. With the publication of books the circle of new domestic researchers who came to
the same findings expanded, as it was expanding the circle of modern foreign researchers
who have studied the Veneti, as predecessor of Slovenes and Slavs.
In professional circles the historians, archaeologists, linguists and ethnologists, whose task
should be the research on our origins and our identity, have responded with sharp attacks
and even two attempts of consultations under the auspices of Slovenian Academy of Science
and Arts, where they expected the new views on our ancient past or at least allowing the
possibility that the theory of continuity of settlement is possible, if not highly probable,
did not bring the breakthrough with the old theory of migration. It all looks like that big
discoveries do not come to force if their holders are not form sufficiently strong and influential
stakeholder circles.
10
©
Stara zmota ima
precej več prijateljev
kakor nova resnica
Nemški pregovor1
Uvod
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
Vedenje o avtohtonosti Slovencev na tem ozemlju, ki je bilo splošno znano še vse 19.
stoletje, se je postopno izgubljalo po prvi svetovni vojni. Čeprav to vedenje ni popolnoma
zamrlo in so ga posamezni raziskovalci gojili naprej, pa se je vse več raziskovalcev ponovno
začelo zanimati za Venete, Etruščane in druge narode, ki so naseljevali ozemlje ob obalah
severnega Jadrana in Apeninski polotok v 80. letih 20. stoletja. Radovednost in želja po
odkrivanju resnice, kar naj bi bila značilnosti vsakega raziskovanja, pa žal vse prevečkrat
ni tako, sta vodili pisce k ponovnemu odkrivanju resnice o našem izvoru.
Ivan Tomažič je leta 1981 ustanovil Sklad za pospeševanje raziskovanja in uveljavitve
slovenske zgodovine z namenom, da pospešuje nova raziskovanja na področju slovenskega
zgodovinopisja, ki se »po večini naslanja na tolmačenje tujih zgodovinarjev,
zgodovinarjev ki jih v prvi
vrsti ni vodilo prizadevanje po odkrivanju zgodovinske stvarnosti kot take, temveč predvsem
idejna podpora zahtevam vladajočega aparata v državi. Razni nacionalizmi, ki so v zadnjem
stoletju na kakršen koli način posegli v slovensko idejno in politično dogajanje, so vsi stremeli
za tem, da prej ali slej zvodenijo slovensko narodno zavest, zadušijo jezik in se polastijo
naselitvenega prostora Slovencev«. 2 Kako dalekosežne misli, ki so še danes sodobne. Če so bili
v preteklosti ti nacionalizmi nemško nacionalno gibanje, italijanski iredentizem, panslavizen
in jugoslovanstvo, so se nacionalizmi danes razširili in preoblikovali v globalizem, a z nič
drugačnimi nameni in cilji. Pod vprašaj zato postavlja teorijo o preseljevanju narodov v 5.
in 6. stoletju in nasproti temu postavlja nova dejstva o avtohtonost Slovencev v teh krajih.
Leta 1982 je Tomažič nadaljeval s kritično analizo navedb o prihodu Slovencev, predvsem
v izbranih delih Franca Kosa in navajal dokaze o naših prednikih Venetih in o avtohtonosti
Slovencev.3 Anton Berlot in Ivan Rebec sta se spraševala So bili Etruščani Slovani (1984)4, Joško
Šavli pa ali so Veneti - naši davni predniki?
predniki (1985)5. V Glasu Korotana (1986)6 so objavljeni
Tomažičev prispevek Oživeli Veneti in Borova Od kod ime Veneti? in Negovske čelade.
Veneti: naši davni predniki
©
w
V knjigi Veneti: naši davni predniki (1989), ki je izšla najprej v nemščini leta 1988, akademik
Matej Bor, dr. Joško Šavli in pater Ivan Tomažič utemeljujejo, da so predniki Slovencev Veneti.
V predgovoru je Tomažič napisal, da knjiga »ne želi vzbujati kakršne koli nacionalne nestrpnosti.
Nasprotno, ta knjiga naj bo nov doprinos k boljšemu medsebojnemu spoznavanju narodov
v srednjeevropskem in jadranskem prostoru, še posebej med Alpami in Jadranom, kjer so se
jezikovno razvili različni narodi, ki pa jih lahko vseeno obravnavamo kot potomce Venetov.« 7
Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu Po sledeh Venetov (9-181) Joško Šavli
utemeljuje slovenski izvor krajevnih in ledinskih imen »po gorah in planinah«8 osrednjih
11
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Alp, po Beneškem, Tridentinskem in Lombardiji. Imena kažejo na značilnosti pokrajine,
ki so jih dali le ljudje, ki so z njo živeli in jo poznali od davnine in ne šele priseljenci, ki
so prišli iz ravnine v 6. stoletju n. št. Na podlagi podatkov o žarnih grobiščih in najdb iz
obdobij Hallstatta in La Tèna pride do zaključka, da so Veneti in Slovenci zgodovinsko in
ozemeljsko sovpadali. Ozemlje Venetov pa ni bilo le ob severnem Jadranu, kjer se je ohranilo
v imenih Veneto, Benetke in Benečija, ampak je bilo po podatkih grških in latinskih piscev
izpričano v Paflagoniji ob Črnem morju, v Iliriku in spodnji Donavi, v Srednji Evropi, v
Galiji (Bretanji), ob Bodenskem jezeru in v Laciju.9 »Ime Sloveni ali Veneti se je v različnih
oblikah ohranilo le pri neposrednih naslednikih, pri Zahodnih Slovanih«.10
V drugem delu knjige Venetščina in venetski napisi (185-443) razlaga Matej Bor venetske
napise na podlagi slovenskega jezika, zlasti narečij. V razpravi je podrobno analiziral napise
na tablicah, posodah in drugih predmetih, razvozlaval njihov pomen in jih tolmačil v
sedanji slovenščini. Avtor je najprej razvozlal pomen posameznih črk in njihovo tolmačenje
v slovenščini. Z razliko od etruščanskih (Bor piše etruških) napisov imajo venetski med
črkami pike in črtice, ki so uporabljale za »poudarjanje manj izrazitih črk, izpopolnjevanje
praznin med njimi in ločevanje posameznih zlogov, predlogov in veznikov.«11 Primerjavo za
pisanje s pikami je našel na napisu iz leta 1787 na vratih mlina v Sužidu pri Kobaridu, s
črticami pa se je ohranilo v rokopisih do brižinskih spomenikov. Iz bronastih tablic akeo
je sklepal ob besedi jekat na venetsko slovnico, ki so jo učili v atestinski pisarski šoli.
Z današnjega slovenskega ozemlja je razvozlal napise iz najdišča v Škocjanu, najbolj
znan je Osti jarej, ki pomeni Ostani zdrav/mlad,
zdrav/mlad, Idrije ob Bači in čelad iz Negove. Razložil
je pomen krajevnega imena Postojna in podobnega Postoi ob reki Brenti pri Benetkah, kar je
pomenilo kraj za postanek ob cesti. Iz imena za venetskega trgovca tergitio in kraja trgovanja
oterg, otergij in otergje je nastala beseda tergeste in iz nje Trst ali po starem Terst. Po odkritju
venetskih napisov ni bilo več dvoma, »da je bila venetščina slovanski (ali praslovenski) jezik«.12
Zato je podal tudi novo razlago napisov na vojvodskem stolu na Gosposvetskem polju.
Pri razvozlavanju imena Veneti ugotavlja, da Sloveni sebe niso imenovali Veneti, ampak
so jim to ime dali Grki in Rimljani. Iz istovetnosti slovenskih, letonskih in bretonskih besed
pa je sklepal na povezanost med Veneti ob Baltiku, Atlantiku in Jadranu v davnini. Na podlagi
svoje študije je zato sklepal, da ima slovenščina »svoje korenine zelo globoko v venetščini«.13
»Razlika med Veneti v severni Italiji in Veneti v vzhodnih Alpah, Primorju in Dalmaciji
je v tem, da so se prvi dali romanizirati, medtem ko so naši predniki v Alpah, Primorju in
Dalmaciji svoj jezik ohranili morda tudi zato, ker je v praznine, ki so nastajale po razpadu
rimskega imperija, jelo počasi skozi stoletja in stoletja prihajati novo slovansko prebivalstvo
z vzhoda, severa in juga.«14 In tu je v bistvu povedal, kaj se je dogajalo. Preseljevanja v
enem navalu izza Karpatov nikoli ni bilo, pač pa so bile selitve posameznikov ali manjših
skupin skozi vso zgodovino, kar se je dogajalo tudi po drugi svetovni vojni in po vojni na
Balkanu v 90. letih 20. stoletja.
Tretji del knjige Sodbe in komentarji (447-514) je napisal Ivan Tomažič. Nasproti teoriji
zgodovinarjev, ki so trdili, da so Slovani in z njimi Slovenci prišli izza Karpatov v 6. stoletju
n. št. avtor dokazuje z navajanjem Pavla Diakona in njegove zgodovine Langobardov, da
ni nikjer govora o prihodu Slovanov, ampak samo o vojski, v kateri so bili tudi Slovani.
12
in
e
.s
i
©
Navaja še pismo papeža Gregorja Velikega, Rižanski zbor, dela Jordanisa, Nicolettija in Vita
s. Columbani. Eden od dokazov za prihod Slovanov naj bi bil po razlagah zgodovinarjev
tudi razpad in uničenje prvotnih škofij, za kar pa ni pisanih virov. Prvotne škofije so bile
»majhne krščanske skupnosti sredi poganskega prebivalstva« in »Na ozemlju, ki so ga zasedli
Rimljani, so bili kristjani skoraj izključno pripadniki rimskih kolonij.« … «Po razpadu rimskega
imperija so se rimski državljani polagamo odselili in tako so krščanske skupnosti propadle.«15
V dokaz za poselitev v antiki navaja Tomažič krajevna imena v severni Italiji, Švici in
ob severnem Jadranu. Pola – Pietas Julia, Gurina – Gori , Gorina, Soča Aesontius, Sontium,
Timavus, Temavus – Temava, Temenica, Isarcus – izaro, jezero, Livenza – Livnica, Saloca
– Zaloka. Kot dokaz avtohtonosti Slovencev, ki so potomci Venetov, pa so poleg venetskih
napisov številni slovenski toponimi, imena »hribov, dolin, rek, jezer, planšarij in vasi v
deželah, kamor slovenska poselitev v 6. stoletju nikakor ni mogla segati.«16
Knjiga je izšla v nemškem jeziku Unsere Vorfahren – die Veneter (1988)17, italijanskem
I Veneti – progenitori dell'uomo europeo (1991)18 in angleškem jeziku Veneti: First Builders
of European community (1996)19 ter izdaja v ruščini Venety i Etruski: u istokov evropejskoj
civilizacii (2008)20.
n
Z Veneti v novi čas :
odgovori – odmevi – obravnave : zbornik 1985-1990
w
w
.k
o
re
Raziskovanje Venetov je odprlo nov pogled na slovensko zgodovino. Javnost pri nas
in v tujini je sprejela knjige z zanimanjem, saj so tudi tuji avtorji potrjevali avtohtonost
Slovenov v srednji in južni Evropi. Zgodovinarji, arheologi, etnologi in jezikoslovci pri
nas pa teh del ne poznajo ali jih nočejo poznati, oziroma so jim dovolj merodajne trditve
tistih tujih avtorjev, ki avtohtonost Venetov zlivajo v svojo zgodovino. Napadi avtorjev
na novo odkritje Venetov so bili v časopisju in revijah in v posebni številki revije Arheo
ostri in največkrat žaljivi, brez dokazov o dejanskem prihodu Slovencev izza Karpatov v
6. stoletju n. št. Odgovore so Bor, Šavli in Tomažič objavili v knjigi Z Veneti v novi čas:
odgovori – odmevi – obravnave: zbornik 1985-1990. V zborniku so zbrali sestavke, v katerih
so odgovarjali na napade in dodatno utemeljevali svoje ugotovitve. Objavili so tudi več
intervjujev in ocen ob predstavitvah knjige ter ocene in komentarje domačih in tujih
avtorjev, ki so sprejemali novo teorijo o Venetih prednikih Slovencev.
w
Etruščani in Veneti
©
V drugem zborniku Etruščani in Veneti (1995) je Matej Bor pisal o slovanskih prvinah v
etrurščini (11-81), Joško Šavli o družbeni podstati Venetov in njihovih naslednikih Slovencih
(85-183) in Ivan Tomažič o komentarjih in časopisnih odmevih (187-317). O Etruščanih
kot prednikih Slovanov sta pisala že Berlot in Rebec. Bor ugotavlja, da so si bili Etruščani
in Veneti sorodni in prav tako jezika v starejši dobi, ker ju je mogoče tolmačiti s pomočjo
slovanskih jezikov. Podal je novo razlago za etrurska pyrgijska napisa in več napisov na
predmetih ter retijske in mesapske ali japodske napise.
13
Šavli ugotavlja, da je bila za nomadska ljudstva značilna patriarhalna družina in
prevladujoča oblast očeta tudi pri Rimljanih in Grkih. Od tu očetnjava – patria. Pri
Venetih pa naj bi imel vpliv tudi matriarhat in enaka vloga očeta in matere. Osnova
tega je družina, dom, vas kot skupnost in domovina, kar je vezano na kmečko kulturo
in stalno naselitev. Nasledstvo tega je slovensko pravo v Karantaniji – institutio
Sclavenica. 21
Šavli razlaga napis na Ratchisovem oltarju (749) v Čedadu, ki ga »tolmačijo beneško
-slovenski duhovniki …hide boh ohrit – gre Boga odkrit«, 22 Redipuglia kot rodno polje in
ne sredi polja, slovenska imena na Dunaju, izvor in pomen besed družina, koča, veža,
izba, fant, Kostanjevica, Žabja vas, Cerkno, priimke Čebokli, Tonkli, Šturm. Raziskave je
nadaljeval z razlagami podrobnosti v opisih ustoličevanja karantanskih vojvod, ki so se
ohranile skozi srednji in novi vek, kot nadaljevanje karantansko - slovenske državnosti.
Zato v odgovorih na polemike opiše podobo in pomen panterja v grboslovju in zavrača
oznako pleme za Karantance in na podlagi zgodovinskih dejstev utemeljuje, da so bili
narod.
Vprašanje Venetov, Karantanije in slovenske državnosti o čemer piše Šavli, pa ni bilo
samo strokovno ali znanstveno vprašanje, ampak je bilo ves čas tudi ideološko in politično
vprašanje. Šavli analizira čas ob osamosvojitvi, a to velja tudi za dobo zadnjih dve sto let,
in še dlje.
Tomažič je zbral komentarje in odgovore, ki jih je napisal v časopisnih člankih na
Spomenico SAZU o temeljih nastanka slovenskega naroda in slovenske države, knjigo
Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Slovenski almanah '92, Dokumente slovenstva, 1600
letnico bitke na Vipavskem, posvet SAZU Slovenci in državnost. V Venetski tribuni, ki jo
je uvedel v Nedeljskem dnevniku pa so na kratko povzeti članki Ivana Tomažiča, Ivana
Gorenca in več drugih piscev. Na koncu so članki iz italijanskega tiska.
Bistvo očitkov je najbolje zajel Bor, češ da je imel »postranske samoslovenske, separatistične
namene«,, ko je že v prvi knjigi napisal, da se nekateri zgodovinarji bojijo, »da jim bo ta novi,
nepričakovani dokaz o naši etnogenezi, če obvelja, podrl zgradbo, ki so si jo zgradili.«23 Strah
samooklicanih avtoritet je bil velik, številni in ostri napadi na tako imenovane »venetologe«
pa niso pojenjali niti po četrt stoletja. A če napadov ni, sledi molk.
Matej Bor se je sam zavedal, da v znanosti ni nič dokončnega in je napisal: »da svojih
tolmačenj posameznih besed in besedil nimam za nič dokončnega. Nemara bodo drugi prišli
do drugačnih, ustreznejših, vendar mimo nečesa ne bo mogel nihče, če se bo hotel venetščini
približati, mimo atestinskih gramatikalnih tablic. Slovanskega oblikoslovja na njih ni mogoče
izbrisati, zanikati ne ovreči. Njihovo odkritje terja prevrednotenje naše davne preteklosti in
vseh panog znanosti, ki se z njo ukvarjajo.«24
Neverjetno, s kakšno lahkoto so odpravili Borova nova odkritja o venetščini, ki
so temeljila na novem tolmačenju številnih napisov in na poznavanju del slovenskih
in tujih jezikoslovcev. »Venetščina je … zelo pomembno potrdilo nekaterih Miklošičevih
postulacij in hipotez » … »da je to jezik, ki se ga drži še vedno baltska popkovina, čeprav
misli že praslovansko. In celo praslovensko. Predvsem v naših narečjih. Tudi liturgična
starocerkvenoslovanščina, čeprav je od Cirila in Metoda naprej prevladovala v oblikovanju
14
knjižne slovenščina, vplivov davne venetščine ni mogla povsem zatreti«.25 V nadaljevanju
razloži, kako se je razvijala jadranska venetščina.
Borov prispevek k tolmačenju venetščine
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Borov pomen za slovensko kulturo je najbolje ocenil Tomažič.26 Čeprav je zaradi
svoje umetniške dejavnosti postal član SAZU, pa je njegov pomen v jezikoslovju. »V
starodavnih venetskih napisih, ki so do zdaj veljali kot prava uganka, ker jih nihče ni znal
tolmačiti, je odkril slovenski jezik in s tem odprl nova obzorja za spoznavanje identitete
slovenskega naroda in poteka starejše zgodovine Srednje Evrope.« Vendar pa je ob njegovi
smrti komaj kdo omenil, da je bil venetolog. France Bernik je o njem na žalni seji SAZU
rekel, da je »samorastni premišljevalec o najstarejših obdobjih slovenske preteklosti«.27 V
oceni Tulajeva pa je Borovo razvozlavanje venetskih napisov »grandiozno in genialno
življenjsko delo«.28
V knjigi Stoletni Bor, Matej Bor (1913-1993) sta avtorja Glavan in Komelj pisala le o
njegovem umetniškem delu, njegov velik prispevek k tolmačenju venetščine kot predhodnice
slovenščine objavljena samo naslovnica knjige, oznaka zanj, da je bil »težka osebnost«,
»nagnjen k polemiki«, »trmast«, »tako je bilo … z njegovo »slovenizacijo« najprej Etruščanov
in potem Venetov«.29 In da je ob koncu življenja pisal epigrame in besedne igre. »Nekaj
te igrivosti pa bi lahko prepoznali celo v njegovi pozni »venetologiji« (z njo je nastopil šele
ob koncu življenja, ampak s to problematiko se je ukvarjal že dolga leta prej), ki za Bora
ni bilo samo raziskovanje ampak tudi pesniško delo: kar naprej besedne igre, anagrami,
» tem mestu se ne
sprevračanja smisla in nesmisla …«.. V opombi (št. 92) pravi Komelj: »Na
morem opredeljevati do Borovih tez o Venetih; lahko pa izrazim obžalovanje, da so zanimive
nastavke njegove »venetske teorije« v nekem trenutku pograbili nacionalistični obskurantistični
fantasti s cilji, ki niso imeli z Borovimi iskanji nič skupnega«.30
V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000
©
w
w
w
Tretji zbornik V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000 prinaša prispevke
domačih in tujih raziskovalcev. Anton Perdih ugotavlja, v čem je doprinos Tomažiča,
Šavlija in Bora k odkrivanju izvora Evropejcev in daje novo delovno hipotezo. Usmerjena
naj bi bila v »zbiranje dejstev, ki bi potrdila ali ovrgla« predpostavke o prvotnem izvoru in
mešanju prvotnega prebivalstva s prišleki.31 V drugem prispevku pa na podlagi razlik v dveh
hipotezah, prvi o venetskem izvoru in drugi o prihodu izza Karpatov, vidi rešitev v razpravi
in soočenju argumentov, ker se na koncu izkaže, da ima vsaka nekaj prav in je potrebno
napraviti sintezo obeh. Kot primer daje kot prvo hipotezo, da so Slovenci mešanica iz dveh
različnih izvorov, mogoče tudi tretjega, kot drugo, da je iz arheoloških najdb in ljudskega
izročila mogoče sklepati na kontinuiteto naselitve od pradavnine in kot tretje, da je novejša
hipoteza o etnogenezi Slovencev mogoča le za severovzhodni del vzhodnih Slovanov.
Mogoče pa je eno od razlag dal Kopitar, ki je pisal: »Samo štajerski in koroški Slovenci
so bili imenovani za razliko od njihovih nemških someščanov Vindi (Winde) to je Slovenci
(Slave). (Vendi (Wende),Vindi je nemški sinonim za Slovence, kot je Huni za Madžare).
15
Čeprav sebe imenujejo Slovenci (Slovenzi), to je ljudje slovenskega ljudstva, ker je nemško
ime za narod postalo posebno ime. Na Kranjskem, kjer je bila celotna dežela s Slovenci
naseljena odkar ljudje pomnijo, je bil to povod, da je bilo to ime izključeno in se uporablja
posebno ime Kranjci (Krajnzi). Jezik, noša in način življenja je enak pri Vindih in pri
Kranjcih, toda nikdar ne postanejo Kranjci Slovenci v posebnem pomenu in narobe Kranjci
se nikdar Slovenci ne imenujejo.«32 Vidno je bilo razlikovanje med Slovenci in Kranjci
še leta 1800, ko so izhajali vladni odloki za Mariborsko okrožje v »slovenskem jeziku
(windische Sprache),, za Celjsko okrožje pa v kranjskem jeziku«, kar piše Hauptmann v
Nastanku in razvoju Kranjske.33
Joško Šavli ima prispevka o deželi kot dediščini Venetov in zgodovini Karantanije.
Slovenska državnost ima svoj izvor že v venetskem izročilu in v Veliki Karantaniji, kar
pa v dosedanjih zgodovinskih delih ni bilo ustrezno prikazano. Šavli odkriva tudi vzroke
za tako stanje. Zgodovino pišejo zmagovalci ali z drugimi besedami, pisanje zgodovine
narekuje vsakokratni vladajoči sloj. Po osamosvojitvi se to ni spremenilo, kar kažejo ostre
polemike, ki so sledile. Šavli nadaljuje s preučevanjem toponimov, priimkov in besed za
prežitke - kulturne sestavine, ki so se ohranile iz preteklosti.
Novo področje genetike, ki razlaga izvor posameznih ljudstev na podlagi genov
je predstavil Jože Škulj. Pavel V. Tulajev je prikazal ruska dognanja o Venetih in
posamezne zgodovinske šole, ki so zagovarjale bodisi avtohtono teorijo ali priselitveno.
Medtem, ko so se Poljaki in Čehi uprli nemški šoli, ki je razlagala, da so se Slovani
priselili, je pri južnih Slovanih priselitvena teorija prevladala. Preobrat pomenijo prav
dela Šavlija, Bora in Tomažiča, ki so na novo odkrili Venete kot prednike Slovencev in
drugih Slovanov. Podal je kritično oceno dela, ki so ga opravili, kar pa ne zmanjšuje
pomena njihovega dela.
Alojz Wagner je na podlagi številnih zgodovinski virov in del, ki utemeljujejo
kontinuiteto in diskontinuiteto posameznih družbenih oblik in pojavov po propadu
rimskega cesarstva prikazal, da ne dokazujejo prihoda Slovanov v 6. stoletju Anton
Ambrožič je predstavil sledi, ki so ostale od Venetov v Bretoniji. Boris Grabner je pisal
o Venetski retoriki, Ivan Gorenc O navzočnosti Slovencev pred njihovim dozdevnim
prihodom in Vojko Rutar Čigava je brajda in vse, kar je povezano z njo. K temu je potrebno
dodati, da je tudi pri Veroni Brajda. Ivan Tomažič je pripravil povzetke najpomembnejših
odmevov in komentarjev v časopisju.
Širjenje vedenja o Venetih
Ugotovitve iz prve knjige je strnil Tomažič v krajše in pregledno delo, ki je izšlo naslednje
leto z naslovom Novo sporočilo knjige Veneti, naši davni predniki (1990) v knjigi Slovenci,
izviramo (1999), pa je podal pregled prvih dveh zbornikov.
kdo smo? od kdaj in odkod izviramo?
Pripravil je razstave Veneti na Slovenskem na Ptuju (2001), v Škofji Loki (2002), Ljubljani
(2004), Kopru 2004 in Bovcu (2010). Za širši krog bralcev je pripravil dve pregledni krajši
izdaji: Slovenske korenine (2003) in Bog živi deželo pod Triglavom (2007), v italijanščini
I Veneti: un popolo misterioso (2007) in nemščini Österreich von Anfang an: Anteil der
16
Slowenen zu seiner Entstehung (2008). V Moskvi je leta 2000 izšla knjiga Pavla Tulajeva,
Veneti: predniki Slovanov v ruščini s krajšim prevodom v slovenščini.34
So bili Etruščani Slovani?
Uneskova Zgodovina človeštva
n
in
e
.s
i
©
Anton Berlot je prvo študijo o etruščanskem jeziku napisal leta 1966, Eine Studie űber
di Sprachen der Rassenn oder der Etrusker.35 V knjigi So bili Etruščani Slovani ugotavlja,
da je »na vseslovanski jezikovni podlagi mogoče brati le etrurske napise iz najstarejše dobe,
še pred rimsko zasedbo Etrurije« in preden je prevladala latinščina (str. 117-224).36 Poleg
napisov z Apeninskega polotoka je tolmačil napise na čeladah iz Vač in Negove. Ivan Rebec
je podal zgodovinski oris Etruščanov na podlagi antičnih in sodobnih piscev (str. 19-113).
Napisi so se ohranili predvsem na »predmetih, na zidovih v grobnicah, na slikah in na
hišni opremi«.37 Kritično je pisal o rimskem osvajanju Istre in rimskih vojnah z Japodi. V
dodatku so objavljeni odlomki iz polemik in ocen (227-244).
Etruščanska literatura v knjigah se ni ohranila, ker je bila v vojnah uničena in ker se po
prevladi Rimljanov ni obnavljala. Prav tako se ni ohranila venetska literatura, čeprav je bila
prva javna rimska knjižnica sestavljena prav iz venetskih knjig, ki jih je Avgust zaplenil, ko
je zasedel Noriško kraljestvo?38 Vendar pa se z romanizacijo prvotni jeziki niso izgubili.39
w
Sklep
w
.k
o
re
Zgodovinarjem, ki so pisali Uneskovo Zgodovino človeštva, dogajanje v slovanskem
svetu ni bilo jasno. Podatkov iz bizantinskih in frankovskih del je malo in še ti »se med
seboj ne ujemajo zmeraj.«40 Južnim Slovenom – Sklavenom - namenjajo le odstavek, prav
tako Hrvatom, Slovencem in Moravanom. Pri opisu drugih vdorov navajajo: »Gotovo je
le to, da so bili osvajalci v Evropi samo majhna manjšina.«41 … »Postopno zlivaje ljudstev,
s katerim se je končal vdor barbarov na rimska tla, imamo lahko v prvi vrsti za proces, v
katerem se prišleci integrirajo v veliko številčnejše domače prebivalstvo.« In: »Nastajati je
začela »nacionalna« Evropa.«42 Jugoslovani niso bili v mednarodni komisiji ne člani ne
dopisni člani. Nekoliko nenavadno, da niso imeli svojega predstavnika zgodovinarji iz
Slovenije, če so doma tako ostro zastopali teorijo o priselitvi izza Karpatov.
©
w
Vprašanje o Venetih so ponovno odprli Tomažič leta 1982, Šavli 1985 in Bor 1986,
o Etruščanih pa Rebec in Berlot leta 1985. V svojih delih so postavili na novo teorijo o
razširjenosti prednikov Slovencev, ki so bivali v srednji Evropi in širše 1000 in več let
pred n. št. Iskanje lastnih korenin ni zrastlo iz kakih romantičnih, še manj šovinističnih
idej, ampak iz želje po iskanju resnice. Dela so nastala na podlagi študija domače in tuje
literature in ponovnega preverjanja že poznanih antičnih del. Jezikovni dokazi, ki so vidni
v krajevnih in ledinskih imenih, so odkrivali razširjenost Venetov po Evropi in še širše v
severni Afriki, Mali Aziji in Indiji. Največji dosežek pa je bilo Borovo tolmačenje venetskih
napisov s pomočjo slovenščine, zlasti narečij, ki so ohranila stare besede.
17
re
n
in
e
.s
i
©
Raziskovalci iz različnih strokovnih področij, ki jih je zanimal izvor Slovencev in
jih teorija o priselitvi izza Karpatov ni prepričala, so neodvisno drug od drugega prišli
do ugotovitev, da so Slovenci staroselci na sedanjem ozemlju, ki je bilo v davnini večje
in so ga naseljevali predniki, ki so jih imenovali Veneti. Z objavo knjig se je širil tudi
krog novih domačih raziskovalcev, ki so prihajali do enakih odkritij, širil pa se je tudi
krog sodobnih tujih raziskovalcev, ki so raziskovali Venete, kot predhodnike Slovencev
in Slovanov.
V strokovnih krogih zgodovinarjev, arheologov, jezikoslovcev in etnologov, čigar naloga
naj bi bila odkrivanje novega o našem izvoru in naši istovetnosti, so se odzvali na knjige o
Venetih z ostrimi napadi in niti dva poskusa posvetovanj pod pokroviteljstvom SAZU, kjer
bi pričakovali tudi nove poglede na našo davno preteklost ali vsaj dopuščanje možnosti, da
je tudi teorija kontinuitete naselitve možna, če že ne zelo verjetna, niso prinesla preloma
s staro teorijo selitve. Vse kaže, da velika odkritja ne pridejo do veljave, če njihovi nosilci
niso iz dovolj močnih in vladajočih interesnih krogov.
Čeprav se je vedenje o staroselcih ohranjalo v tiskanih delih od 16. stoletja dalje in je
bilo še v 19. stoletju splošno razširjeno, je potem prevladala teorija o prihodu Slovanov in z
njimi Slovencev izza Karpatov v 6. stoletju n. št. Prav zato knjige o Venetih od leta 1988 do
leta 2000: dva zbornika, ki so ju spisali Šavli, Bor in Tomažič, knjiga ponatisov člankov in
tretji zbornik s prispevki tudi drugih domačih in tujih avtorjev, predstavljajo prelomnico
v novejšem preučevanju izvora Slovencev.
Opombe
©
w
w
w
.k
o
1 Iskrica. Delo, 55/2013 (23. 7.), št. 168, str. 24.
2 Tomažič Ivan, Sklad za pospeševanje raziskovanja in uveljavitve slovenske zgodovine, Glas
Korotana, 7/1981, str. 1.
3 Tomažič Ivan, Misli o stari zgodovini Slovencev, Glas Korotana 8/1982, str. 57-61.
4 Berlot Anton - Rebec Ivan, So bili Etruščani Slovani, Lipa, Koper 1984.
5 Šavli Joško, Veneti - naši davni predniki?, Glas Korotana, št. 10, Ivan Tomažič, Dunaj - Wien
1985.
6 Šavli Jožko ... et al, Knežji kamen, Glas Korotana, št. 11, Ivan Tomažič, Wien 1986.
7 Šavli Jožko - Bor Matej - Tomažič Ivan, Veneti : naši davni predniki, Editiones Veneti - Večer,
Wien - Maribor 1989, str. 5.
8 Prav tam, str. 23.
15 Prav tam, str. 457-458.
16 rav tam, str. 510.
17 Šavli Jožef - Bor Matej - Tomažič Ivan, Unsere Vorfahren - die Veneter, I. Tomažič, Wien 1988.
18 Šavli Jožko - Bor Matej - Tomažič Ivan, I Veneti : progenitori dell'uomo europeo, I. Tomažič,
Wien 1991.
19 Šavli Jožko - Bor Matej - Tomažič Ivan, Veneti : first builders of European community : tracing
the history and language of early ancestors of Slovenes, Editiones Veneti, Wien 1996.
20 Bor Matej - Tomažič Ivan ,Venety i Etruski : u istokov evropejskoj civilizacii : izdannye trudy,
Aletejja - Istoričeskaja knjiga - Obšestvo D-r. France Prešern, Sankt-Peterburg -Moskva 2008.
18
o
re
n
in
e
.s
i
©
21 Etruščani in Veneti : drugi venetski zbornik, uredil in izdal Ivan Tomažič, Editiones Veneti,
Wien 1995, str. 100-101.
23 Veneti naši davni predniki, 1989, 417-418
24 Prav tam, str. 426
26 Etruščani in Veneti , str. 188-189.
27 Glavan, Mihael, Stoletni Bor, Matej Bor (1913-1993), Mladinska knjiga, Ljubljana 2013, str. 167.
28 V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000 : tretji venetski zbornik / uredil in izdal Ivan
Tomažič, Editiones Veneti, Wien 2000, str. 84.
29 Glavan, str. 164.
30 Glavan, str. 265.
31 V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000, str. 26-27.
32 Kopitar Jernej, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, bey
Wilhelm Heinrich Korn, Laibach 1808, str. VI.
33 Hauptmann Ljudmil, Nastanek in razvoj Kranjske, Slovenska matica, Ljubljana 1999, str. 16.
34 Tulaev Pavel = Tulajev Pavel, Venety: predki Slavjan = Veneti: predniki Slovanov, [samizdat] J.
Rugel, Moskva 2000.
35 Berlot Anton, Eine Studie über die Sprachen der Rassenn oder der Etrusker : Urarier, Gallo,
Kelten, Greko, Helenen, Romanen, Germanen und Slaven, M. R. Roš, Zürich 1966.
36 Berlot Anton - Rebec Ivan, So bili Etruščani Slovani, Lipa, Koper 1984.
38 Ko laž postane resnica : pogovori o preteklosti Slovencev / [intervjuval] Peter Amalietti, Amalietti
& Amalietti, Ljubljana 2011, str. 275;
39 Pareti Luigi, Stari svet : 1200 pred našim štetjem do 500 po našem štetju, II/2, Državna založba
Slovenije, Ljubljana 1972, str. 53.
40 Wiet Gaston ... [et al.], Velike civilizacije srednjega veka, III/1, Državna založba Slovenije, Ljubljana
1975, str. 155.
41 Prav tam, III/1, str. 28.
42 Prav tam, III/1, str. 74.
.k
Literatura
©
w
w
w
Berlot Anton - Rebec Ivan, So bili Etruščani Slovani, Lipa, Koper 1984.
Bor Matej - Tomažič Ivan ,Venety i Etruski : u istokov evropejskoj civilizacii : izdannye trudy, Aletejja
- Istoričeskaja knjiga - Obšestvo D-r. France Prešern, Sankt-Peterburg -Moskva 2008.
Etruščani in Veneti : drugi venetski zbornik, uredil in izdal Ivan Tomažič, Editiones Veneti, Wien 1995.
Glavan Mihael, Stoletni Bor, Matej Bor (1913-1993), Mladinska knjiga, Ljubljana 2013.
Hauptmann Ljudmil, Nastanek in razvoj Kranjske, Slovenska matica, Ljubljana 1999.
Ko laž postane resnica : pogovori o preteklosti Slovencev / [intervjuval] Peter Amalietti, Amalietti &
Amalietti, Ljubljana 2011.
Kopitar Jernej, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, bey Wilhelm
Heinrich Korn, Laibach 1808.
Novo sporočilo knjige Veneti, naši davni predniki, [ki so jo napisali] Matej Bor, Jožko Šavli, Ivan
Tomažič [priredil in na novo osvetlil] Ivan Tomažič, Editiones Veneti, Wien - Sp. Škofije 1990.
Pareti Luigi, Stari svet: 1200 pred našim štetjem do 500 po našem štetju, II/2, Državna založba Slovenije,
Ljubljana 1970.
Razstava Veneti na Slovenskem, Ptuj 2001, uredil Ivan Tomažič, [samozal.] I. Tomažič, Wien 2001.
Šavli Jožko - Bor Matej - Tomažič Ivan, I Veneti : progenitori dell'uomo europeo, I. Tomažič, Wien 1991.
Šavli Jožef - Bor Matej - Tomažič Ivan, Unsere Vorfahren - die Veneter, I. Tomažič, Wien 1988.
Šavli Jožko - Bor Matej - Tomažič Ivan, Veneti : first builders of European community : tracing the
history and language of early ancestors of Slovenes, Editiones Veneti, Wien 1996.
19
re
n
in
e
.s
i
©
Šavli Jožko - Bor Matej - Tomažič Ivan, Veneti : naši davni predniki, Editiones Veneti – Večer, Wien
- Maribor 1989.
Šavli Jožko ... et al, Knežji kamen, Glas Korotana, št. 11, Ivan Tomažič, Wien 1986.
Šavli Joško, Veneti - naši davni predniki?, Glas Korotana, št. 10, Ivan Tomažič, Dunaj - Wien 1985.
Tomažič Ivan, Ausstellung Veneter in Slowenien, Verfasser und Herausgeber Ivan Tomažič: (Selbstverl.)
I. Tomažič, Wien 2001.
Tomažič Ivan, Bog živi deželo pod Triglavom : parafraza venetskega napisa na skali v Karnijskih
Alpah, [s. n.], Dunaj 2007.
Tomažič Ivan, I Veneti : un popolo misterioso che vi abbraccia amichevolmente, (samozal. I. Tomažič),
Vienna 2007.
Tomažič Ivan, Naša preteklost: mit ali zgodovina? (samozal.) I. Tomažič, Dunaj 2007.
Tomažič Ivan, Misli o stari zgodovini Slovencev, Glas Korotana 8/1982, str. 57-61.
Tomažič Ivan, Österreich vom Anfang an : Anteil der Slowenen zu seiner Entstehung, Editiones
Veneti, Wien 2008.
Tomažič Ivan, Sklad za pospeševanje raziskovanja in uveljavitve slovenske zgodovine, Glas Korotana,
7/1981, str. 1-6.
Tomažič Ivan, Slovenci : kdo smo? od kdaj in odkod izviramo? Editiones Veneti, Wien 1999.
Tomažič Ivan, Slovenske korenine, (samozal.) I. Tomažič, Ljubljana 2003.
Tomažič Ivan - Emeršič Jakob,Veneti na Slovenskem : Okrogli stolp Loškega muzeja, 15. Novembra - 4.
decembra 2002, Loški muzej, Škofja Loka 2002.
Tulaev Pavel = Tulajev Pavel, Venety: predki Slavjan = Veneti: predniki Slovanov, (samizdat) J. Rugel,
Moskva 2000.
V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000 : tretji venetski zbornik / uredil in izdal Ivan Tomažič,
Editiones Veneti, Wien 2000.
Wiet Gaston ... [et al.], Velike civilizacije srednjega veka, III/1, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1975.
Z Veneti v novi čas : odgovori, odmevi, obravnave : (zbornik 1985-1990), uredil in izdal Ivan Tomažič,
Editiones Veneti, Ljubljana - Wien 1990.
o
Povzetek
©
w
w
w
.k
Knjige o Venetih od leta 1988 do leta 2000: dva zbornika, ki so ju spisali Šavli, Bor in
Tomažič, knjiga ponatisov člankov in tretji zbornik s prispevki tudi drugih domačih in
tujih avtorjev, predstavljajo prelomnico v novejšem preučevanju izvora Slovencev.
Vprašanje o Venetih so ponovno odprli Tomažič leta 1982, Šavli 1985 in Bor 1986, o
Etruščanih pa Rebec in Berlot leta 1985. Iskanje lastnih korenin ni zrastlo iz kakih romantičnih,
še manj iz nacionalističnih ali celo šovinističnih idej, ampak iz želje po iskanju resnice.
Dela so nastala na podlagi študija domače in tuje literature in ponovnega preverjanja že
poznanih antičnih del. Jezikovni dokazi, ki so vidni v krajevnih in ledinskih imenih, so
odkrivali razširjenost Venetov po Evropi in še širše v severni Afriki, Mali Aziji in Indiji.
Največji dosežek pa je bilo Borovo tolmačenje venetskih napisov s pomočjo slovenščine,
zlasti narečij, ki so ohranila stare besede.
Raziskovalci iz različnih strokovnih področij, ki jih je zanimal izvor Slovencev in jih
teorija o priselitvi izza Karpatov ni prepričala, so neodvisno drug od drugega prišli do
ugotovitev, da so Slovenci staroselci na sedanjem ozemlju, ki je bilo v davnini večje in so
ga naseljevali predniki, ki so jih imenovali Veneti. Z objavo knjig se je širil tudi krog novih
domačih raziskovalcev, ki so prihajali do enakih odkritij, širil pa se je tudi krog sodobnih
tujih raziskovalcev, ki so raziskovali Venete, kot predhodnike Slovencev in Slovanov.
20
©
V strokovnih krogih zgodovinarjev, arheologov, jezikoslovcev in etnologov, čigar naloga
naj bi bila odkrivanje novega o našem izvoru in naši istovetnosti, so se odzvali z ostrimi
napadi in niti dva poskusa posvetovanj pod pokroviteljstvom SAZU, kjer so pričakovali
tudi nove poglede na našo davno preteklost ali vsaj dopuščanje možnosti, da je tudi teorija
kontinuitete naselitve možna, če že ne zelo verjetna, niso prinesla preloma s staro teorijo
selitve. Vse kaže, da velika odkritja, ne pridejo do veljave, če njihovi nosilci niso iz dovolj
močnih in vladajočih interesnih krogov.
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
Prispevek je bil predstavljen na posvetovanju Novi vidiki preučevanja slovenskega
staroselstva v Bovcu, 29. julija 2013.
21
Marjan Ivan Moškon
©
KDO SO SLOVANI?
Summary
Uvod
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
WHO ARE SLAVS?
Slovenian description of Slovani peoples is not historically justified, and it is not appropriate, as
even a more modest set of names that are in our region in the official daily use of the Slovani,
Slovaki, Slavonci, Slovenci, Slovinci, Sloveni and Slaveni means insurmountable confusion.
Furthermore, every European language has in its version of the name of so-called Slovani,
but with a mandatory first syllable slav-.
-. The Slovani blurred our history in the fog of barbaric
peoples of Pripjat wetlands, which was also the sole purpose of conquests and violent tribes
in the middle of Europe, which are both military superiority and influence of the church and
they plundered and grabbed territory taming indigenous. Particularly awkward is translation
of medieval Sklaveni, when the writers of today's debate do not even know whether they
thought Slověni or Slovani. We know only that the Slovani before 19th century did not exist,
except as Slověni for residents of Sklauiniae and Sclauonie, well, any of today's other people
never accounted for Sclaveni. There was a misled already a modern description of Jordanes
Sclaveni, Anti and Veneti as Slovani, although the names and such links can’t be found in
any medieval source. In the middle of the sixth century by the most authentic record of
the main and last leader of an ancient times historian Procopius of Caesarea, as Σκλάβήνοι
(Sklaveni, Slaveni, and later shorter Sclavi, Slavi), and the like. Although the inhabitants west
of the Carpathians were Slověni, by Procopius wrote as Sklaveni, since they used akanye then
and they most probably accounted to him as a Slaveni. A similar problem is also with the
old church Slovenian (stara cerkvena slovenščina), by foreign sources represented as (old)
slavic language, although they have in brackets, all perfectly clearly stated, it is a cловѣньскъ
ࣔзъıкъ
зъıкъ (slověnsk jazik, slovenian language). Greeks, Latins and the British they write but
even the old Slavonic, thus confirming our great linguists J. Kopitar and F. Miklošič, that
зъıкъ home in the old Slovenian Sclavonia (Lower Pannonia).
cловѣньскъ ࣔзъıкъ
©
w
Že dolgo je jasno, da slovensko poimenovanje Slovani za srednje- in vzhodno-evropska
ljudstva ne ustreza pravemu razumevanju te evropske skupnosti jezikovno sorodnih
narodov [1]. Tujcu, ki ni natančno poučen o razmerah, že najskromnejši nabor imen
Slovani, Slovaki, Slavonci, Slovenci, Slovinci, Sloveni in Slaveni, ki so v teh krajih v uradni
dnevni uporabi, pomeni nepremostljivo zmedo. Ko je prišel ameriški predsednik na uradni
obisk v Slovenijo, nas je nagovoril s Slovaki. Ob tem pa ima še vsak evropski jezik svojo
različico imena za takoimenovane Slovane, vendar z obveznim prvim zlogom slav-, kar
nas kot Slovane in Slovence v očeh tujcev nekako izključuje iz te najštevilčnejše evropske
družine ljudstev/narodov.
n
in
e
.s
i
©
22
re
Slika 1. Kako slovenski zgodovinarji vztrajajo na »domnevni pradomovini Slovanov« kaže
najnovejši Zgodovinski atlas sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana 2013, stran 96
w
.k
o
S Slovani je naša zgodovina zabrisana v meglo barbarskega ljudstva iz zakarpatskih
močvirij, kar je tudi bil edini namen osvajalskih in nasilnih ljudstev sredi Evrope, ki so
tako z vojaško premočjo in cerkvenim vplivom ropala in grabila ozemlja in si podrejala
staroselce. Slovene so sredi 19. stoletja prepričali, da so Slovani, jih utopili v družini velikih
»bratskih« narodov, po prvi svetovni vojni pa zvabili v družbo balkanskih »sorodnikov«,
ki naj bi jih pomagali postopoma izbrisati iz zgodovine. Ime Sloveni se je v naši uradni
strokovni javnosti nazadnje pojavilo leta 1999 [2].
w
Prevodi tujih imen
©
w
Prevajanje današnjih angleških Slavs, nemških Slawen, španskih Eslavos, francoskih
Slaves, italijanskih Slavi, hrvaških Slaveni, srbskih/črnogorskih celo Sloveni in makedonskih
Slovenite je v slovenskem jeziku zdaj možno edino s Slovani, kar seveda ni ustrezno. Kdo
lahko pove, zakaj vztrajamo na tej potegavščini, in zakaj moramo še vedno napačno prevajati?
Še bolj nerodno je prevajanje srednjeveških Sklavenov, ko pisci današnjih razprav niti
ne vedo, ali so mislili Slověne ali Slovane. Vemo samo to, da Slovanov pred 19. stoletjem
ni bilo, pa tudi, da se razen prebivalcev Sklauinij in Sclavonij nobeno današnje ljudstvo ni
predstavljalo za Sklavene. Do zavajanja je prišlo že s sodobnim poimenovanjem Jordanesovih
Sclavenov, Antov in Venetov za Slovane, čeprav tega imena in take povezave ni mogoče
najti v nobenem srednjeveškem viru.
23
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Slovenski otroci se še vedno učijo, odrasli pa so že prepričani, da smo Slovenci potomci
nekakšnih Slovanov, ki naj bi se naselili v Vzhodne Alpe v 6. stoletju, čeprav o ljudstvu s
takim imenom v zgodovini ni nobenega dokaza. Hkrati pa nekateri bolj razgledani vedo
tudi, da so se leta 1848 na Slovanskem kongresu v Pragi [3] predstavniki sorodnih jezikov
iz srednje in vzhodne Evrope oprijeli zamisli o panslavizmu [4], saj so se zbali grožnje, da
jih bo ob razpadu Avstro-Ogrske posrkala Velika Nemčija. Zanimivo, da se veda o njihovih
jezikih imenuje slavistika, njeni učenjaki pa slavisti, torej ne slovanistika in ne slovanisti,
pa tudi za panslovanizem še ni bilo slišati.
Zdaj, ko se je megla o Slovanih iz prejšnjega stoletja vsaj za silo razkadila, in smo se
na koncu celo osamosvojili, lahko začnemo Slovenci malo bolj samostojno razmišljati, kdo
pravzaprav smo, kam spadamo.
Na prelomu v 19. stoletje zgolj za politične potrebe izmišljeno ime Slovani (Josef
Dobrovský, 1753-1829), potem pa dokončno potrjeno na praškem kongresu, se namreč ni
prijelo niti pri enem od »jugoslovenskih« narodov, niti pri Rusih ali Bolgarih, kaj šele kje
drugje po širni Evropi ali po svetu sploh.
Nekateri slovenski akademski zgodovinarji pa še vedno vztrajajo na Slovanih in po
njih seveda obvezno vsa naša šolska pamet ter skoraj vsi današnji Slovenke in Slovenci,
ki so to modrost slišali v učilnah zidanih dvajsetega stoletja. Čeprav so nekdanji ugledni
znanstveniki, kot sta bila na primer Milko Kos [5] in Bogo Grafenauer [6], v zgodnjem
srednjem veku pisali tudi o Slověnih pod Triglavom, po svetu pa podobno vsa zgodovinska
Slika 2. Izrez iz zemljevida Blaeu, ki še leta 1645 označuje ozemlje severno od Save za slovensko
deželo Sclavonio z Zagrebom (Zagrabia) vred. Croatia pod Savo in Sclavonia pa sta že od leta
1102 spadali pod madžarskega kralja Kolomana Učenega in se dejansko osamosvojili šele leta
1918 (vir zemljevida si.Wikipedija, geslo Slavonija 27. maja 2014)
in
e
.s
i
©
24
n
Slika 3. Eden od mnogih srednjeveških zemljevidov dežele Sclauonia ali Windißch Marck
©
w
w
w
.k
o
re
srenja od antičnih Ptolemaja in Prokopija prav do sodobnih politično neobremenjenih
strokovnih razprav, se naši držijo Slovanov kot pijan plota.
Če verjamete, da so slovenski staroselci v prvem tisočletju našega štetja govorili
slovensko (cловѣғньскъ ࣔзъıкъ,
зъıкъ, slověnsk jazik) in tako tudi pisali (Brižinski spomeniki),
potem najbrž ne dvomite, da so bili to Slověni.
V pisanjih kronistov zgodnjega srednjega veka je zapisanih na stotine različnih imen
za staroselske prebivalce srednje in vzhodne Evrope; danes ko je na voljo vse več tiskanih,
digitalnih in internetnih virov, je sploh težko našteti in razločiti vsa ta ljudstva ali vsaj
plemena, ki zvenijo podobno kot Sloveni ali Vendi.
Prve je v drugem stoletju prvega tisočletja starogrški učenjak in zemljepisec Klavdij
Ptolemaj imenoval Σουοβηνοί (Suovéni), sredi šestega stoletja pa jih je malo drugače, vendar
najbolj prepričljivo zabeležil glavni in zadnji vodilni zgodovinar antičnega časa Prokopij iz
Cezareje, kot Σκλάβήνοι (Sklaveni, Slaveni, pozneje krajše Sclavi, Slavi) in podobno. Druge
so predvsem zapisovalci v srednji in zahodni Evropi imenovali tudi Wenedi, Veneti, Vendi,
Vindi, Vinedi, Vandali, Windišarji in podobno.
Ptolemaj in Prokopij sta oba opisovala Slověne, toda zakaj je slednji zapisal Sklaveni?
Slověni so najverjetneje tudi takrat, tako kot Slovenci v narečjih še danes – akali, in se
slovitemu popotniku predstavljali kot Slaveni [7]. Ker so v prvi polovici srednjega veka veljali
za edino pravo čtivo bizantinski (grški) in latinski zapisi, je med izobraženci obveljalo, da
so vsa osvajalska in nomadska ljudstva, ki so se pritepla med poljedelske staroselce, ter se
med Slověne postopoma vtopila – Slaveni.
Po imenih prebivalcev so dobile imena tudi pokrajine: regnum Sklaborum, regio
Sclavinorum, Sclauinia, Sclavonia, Slauonia in podobno, pa tudi Vindelicia, Vindorum
25
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Marchia, Venetia, Windischland, Windiſch Marck in podobno (Slika 3). V vseh primerih
ta poimenovanja pomenijo slovenske dežele. V času cesarja Otona III je obsegala Sclauinia
vso srednjo Evropo od Jadranskega morja do Baltika ali tretjino Otonovega cesarstva [8].
Razen Slověnov (prednikov današnjih Slovencev in Slovakov) se nobeno drugo poznano
ljudstvo, ki zdaj sicer govori slovenščini in slovinčini precej podoben jezik, ni nikoli tako
predstavljalo. So pa vsa ta ljudstva po Prokopijevem vzorcu s korenom slav- v prvem zlogu
postala splošno poznana kot Slavi, čeprav so pri tem dosledno obdržala svoja plemenska
imena.
Slika 4. Samo v petih temneje obarvanih od 47 evropskih držav in od več kot 50 evropskih
jezikov rečejo Slavenom »Slovani«, kar pomeni 12,63 odstotka evropskega prebivalstva in 1,44
odstotka svetovnih ljudstev. Nič čudnega torej, da skoraj 99 odstotkov človeštva ni nikoli slišalo
za »Slovane« (podlaga za risbo na slov. Wiki: Evropa, seznam držav)
26
In kdo so potem Slovani?
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Poimenovanje s korenom slovan-, słowian- ali slovjan- uporabljajo poleg Slovencev med
vsemi več kot petdesetimi evropskimi jeziki samo štirje narodi: Čehi (Slovane), Poljaki
(Słowianie), Slovaki (Slovania) in Ukrajinci (Слов'яни). Noben od »južnoslovanskih«
narodov (Srbi, Hrvati, Bosanci, Črnogorci, Makedonci) niti Bolgari, niti Belorusi, niti Rusi
pa ne poznajo korena slovan- ali slovjan- [Slika 4].
Prevajanje poimenovanj Sklaveni, Sclavi, Slaveni, Slavi ipd. s Slovani je povsem
neustrezno in zavajajoče, saj se nobeno ljudstvo ni nikdar tako imenovalo. Res pa je, da
začuda tudi slovenski najbolj vneti in ugledni nasprotniki priselitvene teorije, ne morejo
brez Slovanov. Mar sicer ne bi bili verodostojni?
S slovanščino je zavdana celo stara (cerkvena) slovenščina. Pravzaprav samo pri treh:
Poljakih, Ukrajincih in, kako ironično – pri Slovencih, ki edini v vsem vesolju razglašajo
staro cerkveno slovanščino za ne vem čigav jezik. Saj takrat niti izmišljenih Slovanov ni
bilo. Vsi imajo sicer popolnoma razločno zapisano, da gre za cловѣғньскъ
н
ғ ьскъ ࣔзъıкъ (slověnsk
jazik), pa ga vseeno opisujejo kot (staro)slavenskega, kar pravzaprav sledi Prokopijevemu
zapisu Sklavenov. Če ga lahko razlagamo z akanjem, niti ne bi bilo tako hudo narobe [7], če
s tem ne bi potvarjali izvirnega imena jezika. Poleg seveda nekaj častnih izjem, ki govorijo
o stari slovenščini: Slovaki (staroslovienčina), Čehi (staroslověnština), Srbi (старо црквено
словенски) in Makedonci (старо црковно словенски), čeprav pri slednjih dveh ni čisto
jasno, na čigavo slovenščino pravzaprav mislijo.
Angleži in Američani pa tudi Grki in Latini pišejo o stari cerkveni slavonščini (Old
Church Slavonic, Αρχαία εκκλησιαστική σλαβονική γλώσσα, Lingua Slavonica ecclesiastica
antiqua), ter tako potrjujejo trditve naših največjih jezikoslovcev Jerneja Kopitarja (1780cловѣғньскъ ࣔзъıкъ doma v stari slovenski
1840) in Franca Miklošiča (1813-1891), da je cловѣ
Sclavoniji (Spodnja Panonija), kjer sta pri Rastislavu in pri Koclu v slovenskem jeziku učila
pravo vero solunska brata Konstantin in Metod (Slika 5).
Slika 5. Kako rečejo stari slovenščini v tujih jezikih lahko preberete v gornjem seznamu
(vir: Wikipedije v naštetih jezikih)
Pri vsej tej slovanski pravljici pa še vedno ni do kraja dorečeno poreklo po jeziku
sorodnih Makedoncev, Bolgarov, Rusov, Ukrajincev, pa tudi Srbov in Hrvatov ne. Stapljanje
27
©
s staroselskimi Slověni po prihodu na današnja ozemlja sicer vsi, čeprav malce sramežljivo,
javno priznavajo; vendar bo zadnjo besedo najbrž reklo hitro napredujoče DNK rodoslovje.
Počakajmo.
Zato naj vsak, ki bi rad pisal ali govoril o Slavenih, še nedvoumno razloži, na katere
Slovene je mislil, če ne morda na Čehe, Ruse, Poljake ali Ukrajince? V vsakem primeru pa
je, razen kot zgodovinska posebnost, uporaba imena Slovani popolnoma neupravičena.
i
Literatura in viri
in
e
.s
1. Slovenci v zgodnjem srednjem veku, Svetovni slovenski kongres, Ljubljana 2012
2. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999, str. 15
3. Slovanski kongres, Enciklopedija Slovenije, zv. 11, Mladinska knjiga, Ljubljana leto , str. 155
4. Panslavizem, Enciklopedija Slovenije, zv. 8, Mladinska knjiga, Ljubljana leto str. 233
5. Kos, M. Zgodovina Slovencev,, Slovenska matica, Ljubljana 1955, str. 20-50
6. Grafenauer, B. Zgodovina slovenskega naroda,, I. zv., druga izd., DZS, Ljubljana 1964, str. 243
7. Moškon M. I. O stari slovenščini,, Zbornik 11. mednarodne konference, Izvor Evopejcev, Jutro,
Ljubljana 2014
8. Pleterski A. V: Zakladi tisočletij, Založba Modrijan - SAZU, Ljubljana 1999, str. 373
n
Povzetek
©
w
w
w
.k
o
re
Slovensko poimenovanje ljudstev Slovani ni zgodovinsko utemeljeno in ni primerno, saj
že najskromnejši nabor imen, ki so v naših krajih v uradni dnevni uporabi Slovani, Slovaki,
Slavonci, Slovenci, Slovinci, Sloveni in Slaveni pomeni nepremostljivo zmedo. Razen tega ima
še vsak evropski jezik svojo različico imena za takoimenovane Slovane, vendar z obveznim
prvim zlogom slav-.. S Slovani je naša zgodovina zabrisana v meglo barbarskega ljudstva
iz zakarpatskih močvirij, kar je tudi bil edini namen osvajalskih in nasilnih plemen sredi
Evrope, ki so tako z vojaško premočjo in cerkvenim vplivom ropala in grabila ozemlja ter
si podrejala poljedelske staroselce. Posebno nerodno je prevajanje srednjeveških Sklavenov,
ko pisci današnjih razprav niti ne vedo, ali so mislili Slověne ali Slovane. Vemo samo to, da
Slovanov pred 19. stoletjem ni bilo, pa tudi, da se razen prebivalcev Sklauinij in Sclavonij
nobeno današnje ljudstvo ni nikoli predstavljalo za Sklavene. Do zavajanja je prišlo že s
sodobnim poimenovanjem Jordanesovih Sclavenov, Antov in Venetov za Slovane, čeprav
tega imena in take povezave ni mogoče najti v nobenem srednjeveškem viru. Sredi šestega
stoletja jih je najbolj verodostojno zabeležil glavni in zadnji vodilni zgodovinar antičnega
časa Prokopij iz Cezareje, kot Σκλάβήνοι (Sklaveni, Slaveni, pozneje krajše Sclavi, Slavi) in
podobno. Čeprav so bili takratni prebivalci zahodno od Karpatov Slověni, jih je Prokopij
zapisal kot Sklavene, saj so že takrat akali in se mu najbolj verjetno res predstavljali kot
Slaveni. Podobna težava je tudi pri stari cerkveni slovenščini, ki jo tuji viri predstavljajo
kot (staro)slavenski jezik, čeprav imajo v oklepajih vsi popolnoma razločno zapisano, da
cловѣғньскъ ࣔзъıкъ (slověnsk jazik). Grki, Latini in Angleži pa pišejo celo o stari
gre za cловѣ
slavonščini ter tako potrjujejo naša velika jezikoslovca J. Kopitarja in F. Miklošiča, da je
cловѣғньскъ ࣔзъıкъ doma v stari slovenski Sclavoniji (Spodnja Panonija).
28
Duša Krnel Umek
SLOVENCI – STAROSELCI V DELIH
IZ 19. STOLETJA
Summary
INVESTIGATIO OF THE ANCIENT INHABITANTS SLOVENES
IN THE 19 TH CENTURY
Slovenian intellectuals have started collecting and publishing of folk songs in the second
decade of the 19th century, and continued with a wide range of ethnographic material.
Troughout the interests for the components of the original national cultures there was
also the search for their own roots among nations and people, which in antiquity in
that territory had other names, but that does not mean that Slovenes are not indigenous.
Three local researcher are presented: Matevž Ravnikar Poženčan, Davorin Trstenjak
and Peter Hicinger, who based on the traditions, ancient sources and modern works
argued that Slovenian people resides on the present territory since ancient times. At
that time the work and beliefs of Davorin Trstenjak that Slovenians are indigenous,
were respected and appreciated at home and abroad.
Of foreign authors Venelin saw the history of Slovenes more clearly and wrote about
the three wars between the Romans and Slovenes. Slovenia at that time covered Veneto,
Carnia, Istria, Pannonia, Noricum, Retia, Dalmatia, Illyricum and Vindelicia. Venelin
first used the term Slovenia in 1834 and stressed the need to appoint Slovenes - “Slovenci”.
Already in the middle of the 19th century, there was a controversy between Slovenes
and Germans about the origin of Slovenes. Germans, namely, tried to convince the
Slovenians that they came only in the 6th century AD. No. The ideologies of slavophilia
and panslavism by introducing the concept of Slavs instead of the original names for the
individual Slavic nations have done further damage to the exploration of the origin of
Slovenes, as the word Slavic is most similar to the name Slovene (in Slovenian: Slovani
– Slovenci).
Knowledge of the ancient inhabitants Slovenes started to faint towards the end of the
19th century and in the preparation for the new ideology of the Yugoslaves also the
importance of Trstenjak and other writers who wrote about the ancient inhabitants was
gradually reduced and replaced with new interpretations of moving nations and the
arrival of the Slovenes from beyond the Carpathians in the 6th century AD.
The replacement of the specific name of Slovenes (Sloveni and Slovenci) by the common
name Slavs was done in the 19th century in the spirit of panslavism and Slavic reciprocity,
and later in the 20th century, served as the basis for Yugoslavism.
29
Uvod
V pregledu slovenskega narodopisja je France Kotnik navedel, da je preučevanje narodne
kulture povezano z duhovnim ozračjem v Evropi, ki se začne s Percyjevim zanimanjem za
narodne pesmi leta 1765 in se nadaljuje leta 1791 s Herderjevim za starožitno in prvotno
pri slovanskih narodih.1
Matevž Ravnikar Poženčan
Med zanimanjem za sestavine prvotne narodne kulture je bilo iskanje lastnih korenin
med ljudstvi, ki so v antiki imela na tem ozemlju drugačna imena, a zato še ne pomeni, da
niso Slovenci staroselci. Med prvimi avtorji je bil Matevž Ravnikar Poženčan s sestavkom
Pervi seljaki na Slovenskim3 leta 1846, v katerem je navedel, da tuji pisci, ki niso poznali
slovenskega jezika, niso mogli napisati prave zgodovine: »Naš narod se ni, kakor so nekateri
tako bledli, več sto let po Kristusovem rojstvu v te kraje vrinil,« … ampak, da se je »ob
» silno
silno starih časih v te dežele naselil…V teh deželah ni pred noben narod stanoval«4 in v
rod
nadaljevanju objavil Vodnikovo pesem Od perviga tukaj stanuje moj rod…
Po grških in rimskih piscih naj bi naši predniki prišli iz Male Azije po Trojanski
vojni, ki se je po navedbah Sigonja končala leta 1181 pred n. št.5 Vprašanje datacije
dogajanja pred našim štetjem je še nerešeno, prav tako ostaja odprto vprašanje virov, saj
je bila največja knjižnica antične dobe v Aleksandriji, ki je štela menda 700.000 svitkov,
ob prihodu Cezarjeve rimske vojske leta 47 pred n. št. požgana, kar je ostalo, je zgorelo
leta 391 n. št.6
Dokaz, da so tudi Trakijo naseljevali Slovenci, so slovenska imena, ki jih je zapisal Livij,
ko je opisoval pohod rimske vojske leta 187 pred. n. št. saj, »Greki ali kako drugo ljudstvo bi
ne bilo svojim krajem slovenskih imen dajalo«.7 Slovenska imena so našli Rimljani že »pred
Kristusovim rojstvom po naših krajih« in jih po svoje pisali: »Slovensko ime Krajna, to je,
dežela per kraji, so Rimljani v Karnia spreobernili. Slovensko ime Goratan, ker je gorata
dežela… v Karantania in Nemci v Karnten«
Karnten«… in »cesarju Upravda, ki je bil Slovenec po
rodu, so bili dali latinsko ime Justinianus«.8
Neobjavljene spise o staroselcih, ki jih je napisal Matevž Ravnikar Poženčan, je uredil
in objavil Davorin Trstenjak v letih 1868 in 1869.9 V prvem delu je pisal o prvi naselitvi
Slovencev v Aziji in o podobnosti slovenščine in sanskrta, v drugem pa o sledeh Slovencev
v stari Evropi. O imenu Sloveni, Slovani, Slovenci povzema po Safařiku, da je beseda
»Sloveni s svojimi zravnimi oblikami Slovenci, Slovaci stara, domača, prvobitna in prava«
prava«.
»
Navaja vire iz leta 860 »Slougenzin
– to je Slovencina (dežela Slovencev)», okoli leta 900
10
»slovjensko« in leta 1020 »slovenin«. Ravnikar je o imenu Antje napisal, da ni bilo tako
razširjen splošni pojem kot Sloveni.11
O izvoru Keltov12 je Ravnikar pisal, da so jih Grki imenovali Keltje, Rimljani pa Celtae
oziroma Galli. Ko so leta 278 pred n. št. napadli Grčijo, so jih imenovali Galatje namesto
Keltje. Po nemškem imenovanju Walach se je uveljavilo za tujca Italije ime Vlah pozneje
Lah. Starejši rimski pisci so prve vlaške naseljence imenovali Ombre, Umbre, Ambrone.
30
©
Ambro je pomenilo po vlaško vojščak, potem pa so bili roparji. Sirbi ali Srbi so bili slovansko
pleme ob Volgi, nedaleč od reke Srpe. V Ilirik pa so prišli od reke Visle leta 636 n. št.13
Sestavke o staroselcih so pisali v 19. stoletju tedanji izobraženci, saj so se zavedali, kot je
Poženčan napisal: »O ko bi pač imeli dogodovščino (zgodovino) po domače pisano, kako rad
bi jo bral star in mlad v razveseljenje in poduk! Zgodovina je nar boljši učenica narodov«.14
Kot pisca slovenske zgodovine pa je urednik Novic videl prav Poženčana.15
i
Davorin Trstenjak
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
Davorin Trstenjak je v letih od 1854 do 1872 po navedbah Rutarja16 napisal 168
sestavkov. V spisih je utemeljeval, da so Slovenci staroselci, ki so na tem območju živeli
vsaj že v 4. stoletju pred n. št.: Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci,17 Odkod
so Kelti (Galli, Vlahi) prišli v Norikum in Panonijo?18 Kako daleč je segala zemlja starih
Japudov,19 O panonsko-slovenski boginji imenovani »Vida Solitana«20 , Odkod so Slovenci
prišli v dežele nekdanjega Norika21. Če je v začetku še kdaj podvomil, da »Heneti niso nikdar
bili slovansko pleme«,22 je v razpravi Raziskovanja na polji starodavne zgodovine,
zgodovine ki jo je
objavil leta 1871, strnil svoje ugotovitve o staroselcih Venetih, prednikih Slovencev. Že v
O plemenski sorodnosti Venetov v Armeniji,
podnaslovu je navedel razširjenost Venetov: »O
Paflagoniji, v Illyriku, kraj Adrie, kraj baltijskega morja in v Armoriku«, kar je povezal z
njihovim imenom: »Ker je dokazano in brez vse dvombe priznano, da so Tacitovi Veneti
bili Slaveni, in ker tudi sosedni Finci in Škandinavci od nekdaj Slovene imenujejo Wane,
Veneje, Venelaiset, to je zemljo Venov, Venetov, in ker po postavah in lastnostih svojega jezika
Slavene tudi Nemci imenujejo Wenedi, Wanadi, Vinuli, Windili, Wenden, Winden, in Kelti:
Vineth, Veoned, Gwineth, smemo brez vse spotike povsod iskati slovenskega plemena, kjer
ime Venet najdemo.«23 V sestavku je navajal antične vire, ki so pisali o naselitvi Venetov
v Paflagoniji (Mala Azija ob Črnem morju), Armeniji in spodnjem Istru, to je Donavi, ob
Jadranu, Atlantiku in Baltiku.
V razpravi o Slovanskih elementih v venetščini je pisal, da o slovanskem izvoru
Venetov, Noričanov, Karnov in Panonov ne pišejo samo slovanski in slovenski pisci:
Lorenz Surowiecki, Pavol Josef Šafařik, Valentin Vodnik, Aleksander Fedorovič Gil'ferding,
ampak tudi nemški: August Ludwig von Schlötzer, Konrad Mannert, Johann Georg
Hahn in Leopold Contzen.24 Contzen je v poglavju o Venetih, ki so ga ponatisnili v
Letopisu Matice Slovenske pisal, da so Veneti živeli ob Jadranski obali od padca Troje in
so se ohranili kot poljedelci in trgovci zaradi svoje miroljubnosti in jih je imel zaradi te
lastnosti za slovansko pleme.25 August Ludwig von Schlötzer je bil za časa Katarine II v
Petersburgu član Akademije in profesor za rusko zgodovino, potem pa je v Göttingenu
predaval svetovno zgodovino. Napisal je več zgodovinskih del in prevedel v nemščino
Nestorjevo kroniko (1802-1809).26 Konrad Mannert, zgodovinar, je pisal o nemški in
bavarski zgodovini, 27 Johann Georg Hahn, konzul in raziskovalec Balkana je napisal
knjigo Albanesische Studien.28
Trstenjak je nadaljeval raziskovanje s primerjavo slovanskih elementov v venetščini.
V tretjem delu razprave je na podlagi slovarja velikoruskega jezika primerjal venetske,
31
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
to je besede iz beneškega narečja z ruskim in litovskim jezikom.29 Dokazoval je po
sorodnosti beneških besed tudi sorodnost »venetskega plemena z litavoslovanskim«30 in
iskal praslovanski jezik.31
Pisatelje, ki vidijo povsod Kelte, je večkrat imenoval keltomanske. 32 Zato so Novice
objavile Šafařikovo pismo v katerem potrjuje pravilnost Trstenjakovih ugotovitev, vendar
v duhu panslavizma: »Saj veste, da tudi jez sim v svojih slovenskih starožitnostih (1837) naj
starejši nam znane stanovavce med deželami beneškega zatoka in tatranskih gor za Slovene
naznanil; al zoper to mnenje so se vzdignili nekteri zgodovinoslovci, sosebno nemški, in
poslednjič tudi gosp. Wietersheim v svoji knjigi: »Vorgeschichte deutscher Nazion, Leipzig
1852«. Vendar me ti možje s svojimi dokazi niso prepričali, da bi odstopil od svojega
mnenja.«33 Tudi trditve piscev, ki da imajo Sarmate in Skite za prednike Slovanov je
Trstenjak ovrgel.34
V tedanjem času je bilo delo Davorina Trstenjaka in njegovo prepričanje, ki ga je
prevzel od Antona Kremplja, »da so Slovenci avtohtoni v sedanji domovini«
domovini«, upoštevano in
cenjeno doma in v tujini. Celo Mommsen, Contzen in Grimm so ga spraševali za mnenje.
Theodor Mommsen je avtor rimske zgodovine (Römische Geschichte)35 v treh delih, ki je
izhajala od 1854-1856. Ocena iz 80. let 20. stoletja pa je popolnoma nasprotna češ, da je
njegovo delo »največkrat psevdoznanstveno, romantično entuzijastično razpravljanje, …
diletanta«.36
bolj ali manj upoštevanja vrednega znanstvenega diletanta«
Na Trstenjakovem spominskem večeru, ki so ga organizirali Pisateljsko podporno
društvo, Čitalnica in Sokol leta 1890, so o njegovem delu spregovorili Vošnjak, Majaron
in Rutar, ki ga je označil za prvega slovenskega arheologa.37 Josip Vošnjak je bil eden
od najvidnejših zdravnikov na Kranjskem, poslanec v dunajskem državnem zboru in
predsednik pisateljskega društva.38 Danilo Majaron je bil pravnik, tedaj ljubljanski mestni
svetnik, ki se je zavzemal za slovenski jezik in slovensko univerzo, eden od najzaslužnejših
mož novejše dobe in uglednih osebnosti.39 Simon Rutar je bil zgodovinar, arheolog in
zemljepisec, konservator na Kranjskem in dopisni član Srbske akademije znanosti. Bil je
odločen nasprotnik tržaških zgodovinarjev, ki so »pačili tržaško zgodovino iz zgolj sovraštva
do vsega, kar je slovensko«.40
O Trstenjakovem delu je pregleden članek napisal Andrej Fekonja,41 ki ga končuje z
njegovimi besedami: »Mnogo mojih spisov je našlo priznanje, marsikateri članki so zastareli,
ker znanosti napredujejo. – Errando didici…Naj me nadomestujejo mlajše moči in v ljubezni
popravljajo, kjer sem se jaz zmotil. Gradiva jim zapuščam obilo. Bog varuj slovenski narod!«42
Matija Murko je v slavnostnem govoru ob odkritju spominske plošče Davorinu
Trstenjaku leta 1896 napisal, da je bil Trstenjak »vsemu slovenskemu narodu neumoren
učenjak«.43 »Preiskoval je starine po slovenskih krajih
buditelj, izvrsten pisatelj in marljiv učenjak«
in veliki nemški strokovnjaki so si ž njim dopisovali o takih rečeh. Vso našo zgodovino je
znal temeljito in napisal je o nji marsikateri sestavek, ki ima stalno vrednost. Če tudi mi
danes ne mislimo o nekaterih vprašanjih tako kakor Trstenjak, posebno ako ne verujemo, da
smo Slovani že bili pred Kristusovim rojstvom v naših sedanjih krajih, vendar mora vsakdo
priznavati, da je Trstenjak zbiral lepo gradivo in svoje trditve tudi podpiral s tehtnimi razlogi.
Sicer pa je njegova glavna zasluga že v tem, da je Slovence sploh vadil in učil, da je treba na
32
n
in
e
.s
i
©
vseh poljih delovati, ako hočemo napredovati, in si zaslužiti ime samostalnega naroda, ki
se ne redi samo od paberkov s tuje mize.«44
Nikjer pa ni govora, da bi se Trstenjak odrekel prepričanju, da so Slovenci staroselci,
kar trdi Bogo Grafenauer45 in za njim ponavlja Peter Štih.46 Grafenauer za svojo trditev
nima dokazov, ko navaja: »če
če se ne bi v zadnjih letih pojavile z znanstveno metodo skregane
oživljene Trstenjakove teorije, ki se jim je Davorin Trstenjak sam odrekel pred smrtjo, ko
se je seznanil z Miklošičevimi deli iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja«. V opombi
navaja » Sporočilo M. Murka, Veda I, 1911, 269; današnje teorije o avtoktonizmu (Bor in
Šavli) v resnem tisku ne zaslužijo navajanja niti v opombah.« Murko pa piše v citiranem
sestavku naslednje: »D. Trstenjak mi je pravil, ko sva se pogovarjala o njegovih ponesrečenih
etimologijah: Vi imate Miklošičeve in druge jezikoslovne knjige, kaj pa smo imeli mi, ko smo
začeli«47 in ničesar ne piše o Trstenjakovem zanikanju, kar dokazuje tudi Murkov govor
ob odkritju spominske plošče.
Z znanstveno metodo je torej skregano Grafenauerjevo pisanje o Trstenjaku in napačno
citiranje Matije Murka. Murko je leta 1896 napisal, da oni ne verujejo, da so Slovani staroselci,
ni pa napisal, da so sami dokazali, da Slovenci niso staroselci. Prav tako, kot niso uradni
zgodovinarji še dokazali, kako naj bi prišli Slovenci izza Karpatov, oni samo verujejo, da
Slovencev tu ni bilo pred 6. stoletjem n. št.
re
Peter Hicinger
©
w
w
w
.k
o
V tem času je se je razvila polemika med Slovenci in Nemci o izvoru Slovencev.
Peter Hicinger je pisal, da vsak narod išče svoj izvor, a če ga iščejo Slovenci, jim tuji
zgodovinarji in jih prepričujejo, da so prišli šele v 6. stoletju.48 Pred Slovenci naj bi bili
tu Kelti in Germani. Po navedbah antičnih piscev naj bi Kelti – Celti ali Galijani prišli
v 6. oziroma v 4. stoletju pred n. št., Germani pa v 4. in 5. stoletju po n. št. Slovenci
pa iz neposrednega notranjega spoznanja vedo, da so tu od nekdaj. Med Donavo in
ob Jadranu so bili Umbri, Euganejci, Veneti, Istri, Japodi in Liburni, na drugi strani
Apeninskega polotoka pa Etruski.
Rimsko osvajanje severa Apeninskega polotoka je potekalo do leta 220 pred n. št.,
ko so bili podjarmljeni Galijani in Veneti, verjetno tudi Karni, nato Histri, Japodi,
Liburni, Panonci in Noričani do leta 8 pred. n. št. Rimljani so uvedli svoje zakone in
pobirali davke ter novačili moške za vojake. Med prvotno prebivalstvo so postavili
svoje postojanke in uvajali svoj jezik. »Vendar narodov samih niso celoma pokončali, ne
narodnih lastnin popolnoma zaterli«.
zaterli« 49 Eden od dokazov naj bi bil tudi staroslovenski
jezik, ki so ga raziskovali Miklošič, Caf in Trstenjak, ki so ugotavljali podobnost s
staroindijskim jezikom in sanskrtom.50
Sestavki o Slovencih staroselcih so izhajali v osrednjem časopisu Kmetijskih in
rokodelskih novicah, najprej v krajših sestavkih, pozneje pa v podlistkih: Starozgodovinski
pomenki (1853-1857), Zgodovinski pomenki (1853-1858), Zgodovinske reči (1853-1859)
in Zgodovinsko-jezikoslovne reči (1859), v Letopisu Matice slovenske in v zgodovinskih
pregledih: J. Majciger, M. Pleteršnik, B. Raić, Slovanstvo, I, Občni pregled – Jugoslovani:
33
Slovenci. Hrvati in Srbi. Bolgari (1873), Josef Šuman, Die Völker Oesterreich-Ungarns,
Etnographische und culturhistoriche Schilberungen, Die Slovenen (1881).
Jurij Venelin
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Vse pa kaže, da slovenski pisci tedanjega časa, morda z izjemo Miklošiča, niso vedeli
za delo Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci, ki je izšlo leta 1841.51 Venelin je
videl zgodovino Slovencev bolj jasno, ko je pisal o dogajanju na naših tleh v dobi, ki jo
imenuje rimska, to je od leta 32 pred n. št. do 450 po n. št. Z razliko od drugih piscev, ki
so pisali o uporih različnih plemen proti Rimljanom, je Venelin pisal o treh vojnah med
Sloveni in Rimljani.
V območje tedanje Slovenije je uvrstil Venetsko, Karnijo, Istro, Panonijo, Norik, Retijo,
Dalmacijo, Ilirik in Vindelicijo. Prebivalci v teh deželah Veneti - Benečani, Karni – Kranjci,
Istri, Panonci, Reti – Rezijci, Vindeliki. Venelin je prvi uporabil leta 1834 pojem Slovenija
in poudaril, da se morajo Sloveni imenovati Slovenci.
Po Venelinu so večji del črk Rimljani prevzeli od Slovenov / Slovencev in ne obratno
kot učijo še dandanes. Dokazuje, da Latini niso razumeli jezika prebivalcev Etrurije, ki
so svoj jezik začeli izgubljati tako, da so postali dvojezični. Zato tudi poznejši italijanski
raziskovalci nikakor niso mogli razvozlati etruščanskega jezika. To je uspelo šele slovenskim
raziskovalcem, ki so ugotovili večje podobnosti etruščanskega in venetskega jezika s
slovenskim.
Raziskave v 20. stoletju so pokazale, da sega etruščanska pisava vsaj 900 let pred. n.
52
št. To je povsem verjetno, saj je segalo območje pridelave poljščin in gojenje udomačenih
živali iz rodovitnega polmeseca tudi na Balkan več kot 7000 let pred n. št., ob Jadran pa
6000 let pred n. št., kar je omogočilo stalno naselitev, višjo obliko družbene ureditve in
uporabo pisave.53
Sklep
©
w
w
w
Po zanimanju najprej za ljudske pesmi, ki so jih zbirali številni slovenski izobraženci od
začetka 19. stoletja dalje, pa nadaljevali s šegami in navadami, mitologijo in starožitnostmi,
se je množilo tudi število sestavkov, v katerih so avtorji utemeljevali izročilo o Slovencih
staroselcih. Vedenje so črpali iz domačega izročila, iz del slovanskih, nemških in drugih
piscev, iz antičnih del in objav starih dokumentov.
Poveličevanje Rimljanov, ki so podjarmili in raznarodovali druga ljudstva in narode
imenuje Venelin latinomanija, kot pojmuje Trstenjak keltomanijo zmotno pripisovanje
starih kultur na naših tleh Keltom. Ideologija slovanofilstva in panslavizma z uvajanjem
pojma Slovani namesto izvirnih imen za posamezne slovanske narode, pa je naredila še
dodatno škodo za raziskovanje izvora Slovencev, saj je beseda Slovani najbolj podobna imenu
Sloveni in Slovenci. Vpeljevanja pojma Slovani, ki je splošno ime za slovanske narode, ki
so že imeli izoblikovane svoje narodne značilnosti, namesto posebnega imena Sloveni in
Slovenci, je prav tako, kot če bi poimenovali Rimljane Romani ali Rimski imperij Romanski.
34
re
n
in
e
.s
i
©
Zamenjava posebnega imena Sloveni in Slovenci s splošnim imenom Slovani je bila
v 19. stoletju v duhu panslavizma in slovanske vzajemnosti, v 20. stoletju pa podlaga za
jugoslovanstvo, najprej troedino pleme v prvi Jugoslaviji, potem pa bratstvo in enotnost
v drugi Jugoslaviji. Iskanje izvora je bilo v 19. stoletju povezano z nastajanjem novih
nacionalnih držav v Evropi Nemčije leta 1860 in Italije leta 1866.
Slovenci s politično idejo o Zedinjeni Sloveniji sredi 19. stoletja niso zaostajali za
drugimi narodi v Evropi. Dunajsko akademsko društvo je imelo v programu Zedinjeno
Slovenijo in Kranjski poslanci so v odprtem pismu v Novicah leta 1848 pisali: »da bi se
kranjska dežela, slovenski del koroške in štajerske dežele, slovensko Istrijansko in Goriško
v en narod zedinili«.54 A ideje o nacionalni državi tedaj niso uresničili. Tudi zaradi tega se
je vedenje o Slovencih staroselcih začelo proti koncu 19. stoletja izgubljati in se je v uradni
zgodovini tudi v 21. stoletju popolnoma zamolčalo.
Popolnoma pa se je v uradni zgodovini in arheologiji izgubilo vedenje o staroselcih ob
spominu na 2000 let Emone. V pisani in govorjeni besedi se uporablja beseda praznovanje
za ustanovitev Emone. To je tako, kot bi govorili o praznovanju 100 let od začetka prve
svetovne vojne. Saj spomin na začetek vojne ne more biti povod za praznovanje. Začetka
vojne ne praznujemo. Pisci in pripovedovalci nikjer ne govorijo o vojnah in ne govorijo
o staroselcih. Kot da bi Rimljani prišli v popolnoma prazen prostor in ga iz nič naredili
civiliziranega.
Nesprejemljivo in naravnost žaljivo je zato praznovanje dvatisočletnice ustanovitve
Emone, ki kaže na popolno nepoznavanje davne slovenske zgodovine in zgodovine
severnega Jadrana.
o
Priloga
.k
Vojne med Rimljani in staroselci
Vojna leta 221 pred n. št.
w
Po padcu ilirskega kraljestva Argona in Tevte leta 228 pred n. št. so Rimljani začeli
napadati tudi Istre. Baucer in Tommasini najobširneje pišeta o vojnah med Rimljani in
Istri in pri tem navajata Cezarja in Livija. Prvič so Rimljani napadli Histre leta 221.
w
Rimska kolonija Oglej leta 181 pred n. št.
©
w
Po zasedbi Ogleja, ki je bil karnijska prestolnica, so Rimljani leta 181 pred n. št. »privedli
kolonijo kakih 300 ljudi v mesto in na osvojeno ozemlje«
ozemlje«, ki je merilo približno 400 oralov.
Kolonijo je sestavljalo približno 50 vojakov, 100 konjenikov in 100 navadnih ljudi. Leta
57 pred n. št. je ta del Karnije dobil po 2000 letih novo ime Furlanija po Julijevem trgu –
Forum Julii.
Vojna leta 178-177 pred n. št.
Istri so ponovno zbrali vojsko in se uprli. Napad A. Manlija Vulzona leta 178 pred n. št.
je bil pri Timavi. Epulonov poveljnik Karmel je rimsko taborišče napadel s 3000 bojevniki
in rimsko vojsko pregnal. A ker so Istri ostali v taborišču, so jih Rimljani ponovno napadli
35
©
in pobili. Samo v tej vojni so po ocenah Livija Rimljani pobili 12.000 ljudi, nad 5.500 pa
odpeljali v suženjstvo. Drugič je Istro napadel leta 176 pred n. št. prokonzul A. Manlij
iz Ogleja. Leta 175 pred n. št. sta prokonzula J. Brut in A. Manlij ponovno napadla Istre
ropala in pustošila po vaseh. Ubitih je bilo približno 4000 mož.
Leta 169 so Rimljani ponovno »opustošili zemljo Japodov, Istranov in Karnov, ter odvedli
v suženjstvo več tisoč ljudi«.
Rimska kolonija Trst leta 127 pred n. št.
e
.s
i
Oglej je bil središče sredozemske Karnije, pozneje Furlanije, Trst je bil središče gorske
Karnije pozneje Istre in Krasa. Leta 127 pred n. št. je konzul G. S. Taditan »zasedel Trst in
tam naselil rimsko kolonijo«.. Rimljani so iz postojanke v Ogleju večkrat napadli Trst, ker je
bil bogato mesto in so meščani živeli v svobodi in niso pristali na rimske pogoje. Prebivalci
so se umaknili v hribe in zgradili novo mesto Lubiana, ali je to bila Emona ali Novigrad
ali Ajdovščina je vprašanje, ali pa so zgradili v različnih obdobjih vsa tri.
Vojne med leti 78 in 35 pred n. št.
in
Vojne med Japodi in Rimljani so bile med 78-77 pred n. št., ponovno okoli leta 48 pred
n. št., ko so se povezali z Veneti in Karni in leta 35 pred n. št., ko pade japodska prestolnica
Metulum – Metje, ki je bila po Strabonu pod Snežnikom.
n
Tri vojne med leti 32 pred n. št. in 9 po n. št.
.k
o
re
Prva vojna je bila leta 32, druga 12 pred n. št. in tretja med leti 6 in 9 našega štetja. Po
pisanju Svetonija je bila zadnja najbolj krvava po punskih vojnah.
Leta 35 pred n. št. so Rimljani zavzeli ozemlje ob Ljubljanici – Nauporto, Emono in
Liburnijo, a ni jasno ali je bilo ozemlje vključeno v Ilirik. Potem, ko so Rimljani podjarmili
Karne, so jih vključili v X regijo Venetija in Histria in do leta 6 po n. št. so osvojili celotno
Istro do reke Raše.
Opombe
Kotnik, F. Pregled slovenskega narodopisja. Narodopisje Slovencev, 1, Založba Klas, Ljubljana
1944, str. 26.
3 Ravnikar, M. P. Pervi seljaki na Slovenskim. Kmetijske in rokodelske novice 4/1846, št. 25-29.
4 Prav tam, št. 25, str. 99.
5 Prav tam, št. 26, str. 103.
6 Aleksandrija. Enciklopedija leksikografskog zavoda, 1, Jugoslovanski leksikografski zavod, Zagreb
1966, str. 96.
7 Ravnikar, M. P. Pervi seljaki na Slovenskim. Kmetijske in rokodelske novice 4/1846, št. 28, str. 111.
8 Prav tam, št. 29, str. 115-116.
9 Poženčanovi spisi, uredil Davorin Trstenjak. Sled Slovencev med nekdanjimi narodi. I. Letopis
Matice slovenske 1868, str. 5-39; Sled Slovencev po zemljopisu stare Evrope. II. Letopis Matice
slovenske 1869, str. 24-57.
10 Poženčanovi spisi, uredil Davorin Trstenjak. Sled Slovencev po zemljopisu stare Evrope. II. Letopis
Matice slovenske 1869, str. 24-25.
12 Prav tam str. 41-48.
©
w
w
w
1
36
26
27
28
29
30
31
32
33
34
©
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
©
i
.s
e
in
24
25
n
23
re
22
o
21
.k
20
w
19
w
18
Prav tam, str. 53.
Ravnikar, M. P. Pervi seljaki na Slovenskim. Kmetijske in rokodelske novice 4/1846, št. 29, str. 116.
Vredništvo. Kmetijske in rokodelske novice 4/1846, št. 29, str. 116.
Trstenjakov spominski večer. Ljubljanski zvon 1890, str. 256.
Trstenjak, D. Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci? Kmetijske in rokodelske novice,
11/1853, št. 53-55.
Trstenjak, D. Odkod so Kelti (Galli, Vlahi) prišli v Norikum in Panonijo? Kmetijske in rokodelske
novice, 18/1860, št. 24-25, 47-48.
Trstenjak, D. Kako daleč je segala zemlja starih Japudov . Kmetijske in rokodelske novice, 16/1858,
št. 51-52.
Trstenjak, D. O panonsko - slovenski boginji imenovani »Vida Solitana«. Kmetijske in rokodelske
novice, 17/1859, št. 17-18.
Trstenjak, D. Odkod so Slovenci prišli v dežele nekdanjega Norika, Kmetijske in rokodelske novice
27/1869, št. 41-42, 45.
Trstenjak, D. Opazke k članku: Preseljevanje sarmatskih Limigantov, Kmetijske in rokodelske
novice 15/1857, št. 60, str. 238.
Trstenjak, D. Raziskovanja na polji staroslovenske zgodovine, II, O plemenski sorodnosti Venetov
v Armeniji, Paflagoniji, v Illyriku, kraj Adrie, kraj baltijskega morja in v Armoriki, Letopis Matice
Trstenjak, D. Slovanski elementi v venetščini, II, Letopis Matice slovenske 1875, str. 136-137.
Professor Contzen o slovanskosti starih Venetov. Capitel VIII. Die Veneter, Letopis Matice slovenske
1875, str. 139-147.
Schhlözer August Ludwig von 1735-1809, Der Grosse Brockhaus. Zelnter Band, Brockhaus,
Wiesbaden 1956, str. 420.
Mannert, Konrad, http/www. deutsche-biographie.de/sfz57796.html.
Hahn, Johann Georg von, http/www. deutsche-biographie.de/sfz25419.html; Hahn, J. G. Albanesische
Studien, Verlag von Friedrich Marke, Wien 1854.
Trstenjak, D. Slovanski elementi v venetščini, III, Letopis Matice slovenske 1876, str. 5-138.
Trstenjak, D. Slovanski elementi v venetščini, III, Letopis Matice slovenske, Ljubljana 1876, str. 6.
Trstenjak, D. Slovanski elementi v venetščini, IV, Letopis Matice slovenske, Ljubljana 1877, str. 72.
Trstenjak, D. Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci. Kmetijske in rokodelske novice,
11/1853, št. 3, str. 218.
Mnenje Šafařika o zgodovinskih spisih Trstenjakovih, Kmetijske in rokodelske novice 11/1853,
št. 55, str. 218.
Trstenjak, D. Skiti nikdar niso bili Slovani, Kmetijske in rokodelske novice, 15/1857, št. 3-4; Opazke
k članku: Preseljevanje sarmatskih Limigantov, Kmetijske in rokodelske novice 15/1858, št. 58-60.
Mommsen, Theodor, http://www.deutsche-biographie.de/sfz65037.html.
Trstenjak, Davorin. Slovenski biografski leksikon, IV, 12 zv. Ljubljana 1980, str. 196-198.
Vošnjak, Josip. Slovenski biografski leksikon, IV, 14 zv. Ljubljana 1986, str. 584-588.
Majaron, Danilo. Slovenski biografski leksikon, II, Ljubljana 1933, str. 21-23
Rutar, Simon. Slovenski biografski leksikon, III, Ljubljana 1960-1971, str. 175-177.
Fekonja, A. Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj, Dom in svet 1893, št. 2, str. 49-53.
Prav tam, str. 53.
Slavnostni govor dra M. Murka pri odkritju spominske plošče na rojstni hiši Davorina Trstenjaka
v Kraljevcih pri Sv. Juriju na Ščavnici dne 6. Septembra 1896, Slovenski narod 29/1896, št. 213.
Prav tam, št. 214.
Grafenauer, B. Slovensko-romanska meja – ločnica in povezava, Zahodno sosedstvo, Zgodovinski
inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana 1996, str. 7.
http/www.hervardi.com. davorin trstenjak bogo grafenauer in peter štih.php
w
13
14
15
16
17
37
Rodoljubna knjiga brez rodoljubja (Martin Žunkovič, Die Slaven…), Veda I, Gorica 1911, str. 269.
Hicinger, P. Slovenščina v starem času. Kmetijske in rokodelske novice 13/1855, št. 23, str. 90-91.
Hicinger. Prav tam, str. 106-107.
Hicinger. Prav tam, str. 102-103.
Venelin, J. Starodavni in današnji Slovenci. Amalietti & Amalietti, Ljubljana 2009.
Pešić, R. Vinčansko pismo. Pešić i sinovi, Beograd 2008, str. 115.
Diamond, J. Puške, bacili in jeklo. Zakaj je človeški razvoj na različnih celinah napredoval različno
hitro. Učila International, Tržič 2008, str. 175, 180.
54 Zedinjena Slovenija. Enciklopedija Slovenije. 15. Mladinska knjiga, Ljubljana 2001, str. 147;
Zgodovina Slovencev. Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 448-450.
i
©
47
48
49
50
51
52
53
.s
Literatura in viri
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
Aleksandrija. Enciklopedija leksikografskog zavoda, 1, Jugoslovanski leksikografski zavod, Zagreb
1966, str. 96.
Diamond, J. Puške, bacili in jeklo. Zakaj je človeški razvoj na različnih celinah napredoval različno
hitro. Učila International, Tržič 2008.
Fekonja, A. Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj, Dom in svet 1893, št. 2, str. 49-53.
Grafenauer, B. Slovensko-romanska meja – ločnica in povezava, Zahodno sosedstvo, Zgodovinski
inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana 1996, str. 5-18.
Hahn, Johann Georg von, http/www. deutsche-biographie.de/sfz25419.html.
Hicinger, P. Slovenščina v starem času. Kmetijske in rokodelske novice 13/1855, št. 23, str. 90-91; št.
24 str. 94-95; št. 25 str. 98-99; št. 26 str. 102-103; št. 27, str. 106-107; št. 28 str. 110; št. 29, str. 114115; št. 30, str. 118-119; št. 31, str. 122; št. 32, str. 126; št. 33, str. 130.
Kotnik, F. Pregled slovenskega narodopisja. Narodopisje Slovencev, I, Založba Klas, Ljubljana 1944,
str. 7-52.
Majaron, Danilo. Slovenski biografski leksikon, II, Ljubljana 1933, str. 21-23
Mannert, Konrad, http/www. deutsche-biographie.de/sfz57796.html.
Mnenje Šafařika o zgodovinskih spisih Trstenjakovih, Kmetijske in rokodelske novice 11/1853, št.
55, str. 218.
http://www.deutsche-biographie.de/sfz65037.html
Mommsen, Theodor, http://www.deutsche-biographie.de/sfz65037.html.
Murko M. Rodoljubna knjiga brez rodoljubja (Martin Žunkovič, Die Slaven…), Veda I, Gorica 1911,
266-273.
Pešić, R. Vinčansko pismo. Pešić i sinovi, Beograd 2008.
Poženčanovi spisi, uredil Davorin Trstenjak. Sled Slovencev med nekdanjimi narodi. Letopis Matice
Poženčanovi spisi, uredil Davorin Trstenjak. Sled Slovencev po zemljopisu stare Evrope. Letopis Matice
slovenske, 1869, str. 24-57.
Professor Contzen o slovanskosti starih Venetov. Capitel VIII. Die Veneter, Letopis Matice slovenske
1875, str. 139-147.
Ravnikar, M. P. Pervi seljaki na Slovenskim. Kmetijske in rokodelske novice 4/1846, št. 25, str. 99-100,
št. 26 str. 103, št. 27 str. 107, št. 28 str. 111, št. 29, str. 115-116.
Rutar, Simon. Slovenski biografski leksikon, III, Ljubljana 1960-1971, str. 175-177.
Schhlözer August Ludwig von 17735-1809. Der Grosse Brockhaus. Zelnter Band. Brockhaus. Wiesbaden
1956, str. 420.
Slavnostni govor dra M. Murka pri odkritju spominske plošče na rojstni hiši Davorina Trstenjaka v
Kraljevcih pri Sv. Juriju na Ščavnici dne 6. Septembra 1896, Slovenski narod 29/1896, št. 213, 214, 216.
Trstenjak, D. Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci? Kmetijske in rokodelske novice,
11/1853, št. 53, str. 210, št. 54, str. 214, št. 55, str. 218.
38
re
n
in
e
.s
i
©
Trstenjak, D. Skiti nikdar niso bili Slovani, Kmetijske in rokodelske novice 15/1857, št. 3, str 10, št.
4, str. 14-15,
Trstenjak, D. Opazke k članku: Preseljevanje sarmatskih Limigantov, Kmetijske in rokodelske novice
15/1857, št. 58, str. 231, št. 59, str. 235, št. 60, str. 238.
Trstenjak, D. Kako daleč je segala zemlja starih Japudov . Kmetijske in rokodelske novice, 16/1858,
št. 51, str. 403-404, št. 52, str. 410-411.
Trstenjak, D. O panonsko - slovenski boginji imenovani »Vida Solitana«. Kmetijske in rokodelske
novice, 17/1859, št. 17, str. 131-133, št. 18, str. 139-140.
Trstenjak, D. Odkod so Kelti (Galli, Vlahi) prišli v Norikum in Panonijo? Kmetijske in rokodelske
novice, 18/1860, št. 24, str. 162-164, št. 25, str. 179-181, št. 47, str. 376, št. 48, str. 384.
Trstenjak, D. Odkod so Slovenci prišli v dežele nekdanjega Norika, Kmetijske in rokodelske novice
27/1869, št. 41, str. 328-329, št. 42, str. 338, št. 45, str. 365.
Trstenjak, D. Raziskovanja na polji staroslovenske zgodovine, II, O plemenski sorodnosti Venetov v
Armeniji, Paflagoniji, v Illyriku, kraj Adrie, kraj baltijskega morja in v Armoriki, Letopis Matice
Trstenjak, D. Slovanski elementi v venetščini, I, Letopis Matice slovenske 1875, str. 137.
Trstenjak, D. Slovanski elementi v venetščini, II, Letopis Matice slovenske 1876, str. 5-153.
Trstenjak, D. Slovanski elementi v venetščini, III, Letopis Matice slovenske, Ljubljana 1876, str. 5-91.
Trstenjak, D. Slovanski elementi v venetščini, IV, Letopis Matice slovenske, Ljubljana 1877, str. 5-91.
Trstenjak, D. http/www.hervardi.com. davorin trstenjak bogo grafenauer in peter štih.php.
Venelin, J. Starodavni in današnji Slovenci. Amalietti, Ljubljana 2009.
Vošnjak, Josip. Slovenski biografski leksikon, IV, 14 zv.Ljubljana 1986, str. 584-588.
Vredništvo, Kmetijske in rokodelske novice 4/1846, št. 25, str. 116.
Zedinjena Slovenija. Enciklopedija Slovenije. 15. Mladinska knjiga, Ljubljana 2001, str. 147.
Zgodovina Slovencev. Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 448-450.
o
Povzetek
©
w
w
w
.k
Slovenski izobraženci so začeli z zbiranjem in objavami narodnih pesmi v drugem
desetletju 19. stoletja, nadaljevali pa z raznovrstnim narodopisnim gradivom. Med
zanimanjem za sestavine prvotne narodne kulture je bilo iskanje lastnih korenin med
narodi in ljudstvi, ki so v antiki imela na tem ozemlju drugačna imena, a zato še ne pomeni,
da niso Slovenci staroselci.
Vedenje o Slovencih staroselcih se je začelo proti koncu 19. stoletja izgubljati in v
pripravah na novo ideologijo jugoslovanstva so tudi pomen Trstenjaka in drugih piscev,
ki so pisali o slovenskih staroselcih, postopoma zmanjševali in nadomeščali z novimi
razlagami o selitvi narodov in prihodu Slovencev izza Karpatov v 6. stoletju po n. št.
Zamenjava posebnega imena Sloveni in Slovenci s splošnim imenom Slovani je bila
v 19. stoletju v duhu panslavizma in slovanske vzajemnosti, v 20. stoletju pa podlaga za
jugoslovanstvo, najprej troedino pleme v prvi Jugoslaviji, potem pa bratstvo in enotnost
v drugi Jugoslaviji.
Predstavljeni so trije domači raziskovalci: Matevž Ravnikar Poženčan, Davorin Trstenjak
in Peter Hicinger, ki so na podlagi izročila, antičnih virov in sodobnih del utemeljevali,
da prebiva slovenski rod že od davnine na sedanjem ozemlju, ki pa je bilo nekdaj večje.
39
.s
i
©
V tedanjem času je bilo delo Davorina Trstenjaka in njegovo prepričanje, da so Slovenci
staroselci, upoštevano in cenjeno doma in v tujini.
Od tujih avtorjev je videl zgodovino Slovencev Venelin bolj jasno in pisal o treh vojnah
med Sloveni in Rimljani. V območje tedanje Slovenije je uvrstil Venetsko, Karnijo, Istro,
Panonijo, Norik, Retijo, Dalmacijo, Ilirik in Vindelicijo. Venelin je prvi uporabil leta 1834
pojem Slovenija in poudaril, da se morajo Sloveni imenovati Slovenci.
Že v sredini 19. stoletja je med Slovenci in Nemci tekla polemika o izvoru Slovencev,
saj so jih Nemci prepričevali, da so prišli šele v 6. stoletju n. št. Ideologija slovanofilstva in
panslavizma z uvajanjem pojma Slovani namesto izvirnih imen za posamezne slovanske
narode pa je naredila še dodatno škodo za raziskovanje izvora Slovencev, saj je beseda
Slovani najbolj podobna imenu Sloveni in Slovenci.
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
Dopolnjen referat, ki je bil predstavljen na posvetovanju Pomen
omen interdisciplinarnega
raziskovanja zgodnje poselitve Evrope v Bovcu 28. julija 2011.
40
NAJSTAREJŠI ZNANI SPOMENIK
SLO-VENETSKEGA JEZIKA –
LEX SALICA
Summary
THE OLDEST TESTIMONY OF THE SLOVENETIC LANGUAGE – LEX SALICA
Ancient Salian Penal Code prescribes fines for criminal offenses and comitted crimes.
The manuscript is written in a pretty rough Latin, the text itself abounds of vernacular
Slovenetic legal notions that are marked with: Mal, mal., Malb., Mallobergo, which
should mean Mallberg, an expression for which there is no manuscript of entry, but
shows that there is a subsequent German interpretation, according to which everything
must be German, then therefore of the old Frankish origin, language which is hardly
known. These notions can be understood on the basis of Slovenian language and other
Slavic dialects.
The Code was written about year 422 after Chr., before the appearance of conqueror
Chlodwig, when Franks did not have any kings, but only the heads of the pack conquests.
It was written by four wise men, who were experienced in law. All four of them wear
Slovenetic names. If one supposes, that legal concepts in vernacular Slovenetic language
had to exist at least for 100 years before they were written down around year 422 in Lex
Salica, yet they have easily existed even 1000 years before, then we have, in front of us,
the oldest testimony of Slovenetic legal language, at least from the year 322 after Chr.,
which means a document much older than the famous Breginian monuments.
Lex Salica, Salijski Franki in Sloveneti
Za Salijce imajo Salijske Franke, tiste prvotne Franke, katerih bijar (= prebivališče) in
dom sta sicer neznana. Nekateri jih vidijo v Frankovskem okrožju, drugi ob reki Rajni, tretji
jih stavijo na področje današnjega mesta Trierja in Ardenskega gozda vse tja do Brabantske
pokrajine. Ali imajo morda ime po reki nem. Saale, Sale, (svn. Zali, Zilji), v dolini katere so
bili morda nekdaj prebivali? Vendar je v srednji in zahodni Evropi več rek s tem imenom.
Vsepovsod ondod so bili od nekdaj živeli vinedski rodovi. Od Salijskih Frankov naj bi
izviral tki. Salijski kazenski zakonik, imenovan Lex Salica, prastari spomenik zapisanih
zakonov, pisan v precej polomljeni latinsčini, v besedilo pa so vmešani številni slo-venetski
pravni pojmi. Napisan je v duhu neizobraženega in svobodnega ljudstva. Ta zakonik so
bili menda napisali pred časom osvajalca Chlodwiga, okrog leta 422, ko Franki še niso
bili imeli kraljev, marveč samo vodje in so bili junaki. Zakonik so dali napisati štirim
41
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
uglednim možem po imenu Bodogast, Saligast, Vidogast in Visogast, ki so bili črpali iz
ljudskih običajev in navad ter iz njih spisali zakonik v zelo pokvarjeni latinsčini, ki se je
kasneje, večkrat razširjen, obdržal v svojih delih vse do enajstega in dvanajstega stoletja.
Znano je, da so ga že pod kraljema Childebertom (leta 511) in Clotarjem (leta 558) še precej
razširili. V petem in nato v naslednjih stoletjih so mu sledili mnogi zakoniki, večinoma
še strožji po vsebini, ki pa so kljub temu kazali malo več omike, npr. Ripuarijski zakonik,
zakonik Vzhodnih in Zahodnih Gotov, Frizijcev, Bavarcev, Alemanov, Sasov itd. Ako
predpostavimo, da so bila ta pravna določila s svojim slovenetskim pravnim izrazoslovjem
obstajala vsaj že sto let prej, preden so jih bili zbrali v zakonik (zlahka pa so obstajale
tudi tisoč let prej), potem imamo pred seboj pisna pričevanja o slo-venedskem jeziku,
približno vsaj iz časa okoli leta 322 po Maz. Imena z drugim delom na -gast so bila takrat
precej razširjena na tistem področju, pa tudi izven njega jih srečujemo, npr., Ratgast,
Altgast, Hruotgast, Uargast, Uagast ipd. Spomnimo naj tudi na rimljanskega državnega
vojskovodjo Arbogasta (MAGISTER MILITUM, † 394 po Maz.). Ta imena se pojavljajo v
dolgem časovnem razponu, kar kaže, da pričajo za mnogo starejše obdobje germanskega
(a ne-alemanskega in -nemetskega!) poimenovanja oseb. V starem pravem pruskem jeziku
pomeni gastō [zvalnik m. sp. v dvojini (edn. gasts, mn. gastai)] svet, ravno zemljišče, meje.
Besedo poznajo tudi češki, poljski, ruski in ukrajinski jezik v podobnem pomenu ter kot
pusto zemljišče ipd., najdemo jo raztreseno po Evropi, kjer Alemanov in Nemetov, kakršne
poznamo danes, nikoli ni bilo npr. v Albaniji, Črni Gori, Grčiji itn. Na Iberskem polotoku
slišimo npr. glagol ‚gastar‘ porabiti, zapraviti, iztrošiti itd. Vidimo torej, da se uporabe besede
med seboj smiselno ujemajo, ako ravno na velikih prostorskih oddaljenostih. Vsepovsod
tam pa so bili izkazano Slo-veneti, -vandali, -vandaluzi.
Kakor moremo pričakovati pri surovih in neizobraženih ljudstvih, obravnava zakonik
samo surova hudodelstva in zanje predvideva kazni. Tako je bila npr. za uboj predpisana
zgolj globa (nem. Wehrgeld, denar za bran storilca, -cev, da so se prizadeti sorodniki in
pripadniki ubitega odpovedali planiti nadenj, -e z orožjem, da ne bi zaratovali (dolenjsko
narečno) ter da so se odrekli krvnemu maščevanju). Višina globe je bila odvisna od
položaja, spola in starosti žrtve. Za telesne poškodbe in rane so bile predpisane denarne
kazni in za vsak ud posebej je bila določena cena. Tudi ostala hudodelstva je bilo potrebno
poravnati z globo in ako imamo pred očmi tedanje pomanjkanje denarja pa tudi poštenje
naših prednikov, se nam ta način kaznovanja ne more zdeti čuden. Hkrati najdemo v
zakoniku prve sledi tki. ordalij tj. Božje sodbe v ognju ali vodi (podobno kot pri starih
Izraelcih s prekleto vodo, preizkušnjo, kateri so bili judovski templarji podvrgli Jožefa
in Marijo, Jezusova starša).
Sodniki so bili med seboj najbrž znali latinsko, a so v sporih med strankami morali
poznati tudi govorico ljudstva. Za ta namen v zakoniku kar mrgoli od tki. malbergskih besed
iz ljudskega govora, tj. posebnih pojmov za različna kazniva dejanja. V raznih izdajah so
takšne besede označene z ‚mallobergo, malb., mal‘. Zakaj jih razlagalci Lex Salice imenujejo
malbergske ni jasno, saj razen učenjaških teženj v smeri »vse mora biti alemansko-nemetsko«
ni nikjer kakršnega koli rokopisnega namiga o nekem Mallbergu; za to pa moremo vzeti
poznolatinski pojem ‚mal‘ kot navadni latinski ‚male‘, kar razumemo kakor: Naravnost,
42
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
po navadi, ljudsko, iz ljudstva ali pa da so iz ‚malega brega‘ (navadno ljudstvo) v nasprotju
z ‚visokim bregom‘ (gosposka)? Dejstvo je, da jih do danes, kljub dolgoletnemu napornemu
trudu in rodovitni domišliji marljivih nemških učenjakov niso uspeli vseh poalemaniti
oz. -nemetiti. Morda pa je bil, že dolgo tega, rešil uganko bistroumni Franc Jeza, ki je v
koroško-nemškem domovinskem zborniku naletel na obravnavo E. Kranzmayerja o izvoru
k. i. ‚Mailsberg‘ in sorodnih imen na Koroškem in Slovenskem. E. Kranzmayer ugotavlja,
da vsa ta imena izvirajo iz staroslovenske besede ‚Maločemp‘ ali ‚Maločep‘, ta pa pride iz
starosevernjaške besede ‚mal‘ (gotsko mathl) za sodni zbor, sodišče ali sodno poravnavo ter
iz severnjaške (danske) besede ‚kamp‘ (nem. Feldstein, Wackenstein, kar ustreza slovenski
besedi mejnik). Sorodni slovenski besedi sta ‚kembel pri zvonu‘ in ‚kemba‘ (brenta, kad, čeber),
najbrž zato, ker se od zgoraj navzdol širi; morda tudi (konjsko) ‚kopito‘; starosevernjaška
beseda ‚koppusteinn‘ (*o. i. Kopušnik, Kopušar?) pa pomeni okrogli kamen. E. Kranzmayer
je tudi dokazal, da so kraji s takimi imeni v bližini nekdanjih prednostnih dednih posestev
koroških kosegov (*kosezov)- edlingov ter nekdanjih kraljevih posestev, pa tudi v bližini
nekdanjega knežjega kamna na Gosposvetskem polju, kjer so bili ustoličevali karantanske
kneze. Pri ‚mal(o)čempih‘ ali ‚maločepih‘ je šlo torej za sodne kamne ali sodne stole, kjer se
je bili zbiralo koseško ljudsko sodišče (sodni stol) iz ondišnje okolice. To Kranzmayerjevo
ugotovitev je skušal B. Grafenauer, gotovo po ‚službeni dolžnosti‘ pobiti, a so bile njegove
trditve neprepričljive, poleg tega niti ne držijo. Britanci poznajo npr. o.i. Campbell, kar
pomeni nekako: Na ledini, zemljišču zvon. Glasovno se pokriva s svn. kembel in kemba, pa
tudi po obliki, saj je zvon zgoraj ozek in širok spodaj. Campbell ima torej neko povezavo
s sodnim kamnom ali sodnim stolom in s kosezi. No, pa smo razvozlali še eno skrivnost
Lex Salice z dejstvi, ki se odlično ujemajo s pomenom in vsebino te obravnave ter jo, kot
pravilno, potrjujejo! V številnih alemansko-nemetskih listinah najdemo še mnogo stoletij
po tem izvirne slo-venetske pravne pojme, kakor hitro alemansko-nemetski jezik zanje ni
imel priročnih izrazov. Ti pa se pojavljajo toliko bolj pogosto, kolikor dlje gremo nazaj v
preteklost, kar je za pričakovati.
Učenjaki se še danes prepirajo, katerim jezikom pripadajo te besede ter jih iz previdnosti
pripisujejo Keltom (ker jih ni nikjer v celinski Evropi!), deloma tudi frankovskemu jeziku, a
slednjemu z zelo posiljenimi tolmačenji. Grimm razlaga npr. ime Visogast kot frankovskonemško iz nem. die Wiese = travnik ter nem. -Gast = gost). Torej travnik, ki gosti – ja koga
drugega kot – živino. Torej mož, ki ima mnogo trave in zato goji veliko živine! Tukaj delujejo
dogmatske plašnice iz Pripjetskih močvirij, katere so si bili sami nadeli ob podpiranju
svojih oblastnikov ter za poniževanje Slovenetov! V resnici pa so te besede slovenetske. Kot
značilen primer naj navedemo besedo „krevbeba«, katere doslej ni premogel nihče razvozlati,
čeprav je znano, da pomeni prikrivanje umora. V Capitulare II, tč. 5 se glasi: „De crevbeba.
– Kdor ubije svobodnjaka, najsi bo v gozdu, najsi bo na kakšnem drugem kraju in ga, zato
da bi to prikril, sežge, plača 600 soldov; kdor ubije žensko istega stanu, plača 1800 soldov
kot globo.“ – Pojem ‚krev‚ (= kri, kæræv) je znana vsakemu govorcu slovenskih jezikov,
‚bebiti‘ pozna Slovenec v izvirnem pomenu kot ‚preslepiti, imeti za bebca, prevarati‘. Izraz
‚crevbeba‘ je v slovensčini točno geslo za ono, kar prastari zakonik sicer opisno podaja.
Ako pa zakonik uporablja tam, do koder latinsčina ne seže, čisto slovenske pravne pojme,
43
potem to neizogibno pomeni tudi, da so bili ondod živeli Sloveneti (Vinedi, Veneti), kar
potrjujejo tudi krajevna imena. Na salijskem področju se je nahajala Vinedska Marka (kot
mejna pokrajina) in ime »Hassengau« tj. chasa (ki pomeni en oddelek vojakov, prim. tudi
angl. to chase ali fr. chasseur) je na Balkanu še danes v uporabi) ter nem. -gau = okraj,
okrožje. Ob Saali, Sali so v uporabi imena, ki ne dopuščajo nobenega dvoma o tem, da
morejo biti samo slo-venetska kot npr.: Borove, Borlitzgen, Zcörnitz, Delič, Horken, Ilava,
Krikovo, Lezkove, Lobič, Lunovo, Mezoburium (Mezibor, Merseburg), Trebitz, Wese (ves,
vas) in še mnogo drugih. V ljudsko-narodnem pogledu je znano, da so tam bivali Sloveni,
večinoma Sorbi, kajti o tem pričajo stari letopisci in je v raznih listinah pogosto govora o
«. Približno na sredini šestega stoletja je živela množica Slovenov še
»Regione Slavorum«.
onkraj Labe; okoli leta 561 so prištevali cêlo, kasneje sorbsko deželo k Turinskem (nem.
Thüringen). Einhard (Vita Caroli Magni)) navaja Zalo, Ziljo (nem. Saale) kot mejo med
Turinskem in Sorbi. Slovenetska gesla pričajo za to, da so bili že najmanj okoli leta 400
po Maz. Sloveneti prebivalci pokrajine, ki je dobila ime Spodnja Frankija in niso imeli
samo kazenskega zakonika, poznali so tudi najmanj dve vrsti denarja »soldi« in »dinari«
s katerimi je bilo mogoče poravnati skoraj vsa hudodelstva. V »Lex Salica« najdemo še
najmanj sto gesel iz pravnega izrazoslovja, ki so razumljiva Slovencem in Čehom ter imajo
pri obeh enak pomen, kot npr. »dructe« (= drug, druh, tovariš), »hallus« (= haluz, šavje),
»kletis« (= klet), »schodo« (= škoda), »sonnis« (= zona, strah), »voronio« (= vran, -ec, črn
konj). Od tega zakonika se ni bil ohranil noben izvirnik, zatorej ostaja vprašanje odprto,
v katerem jeziku je bil morda prvotno napisan. Obstajajo razmeroma številne rokopisne
inačice, katerih besedila pa niso enotna, ampak so v nekaterih prepisih manj pomembni
členi izpuščeni, pa tudi gesla niso pri vseh enotna. Tako imajo nekateri prepisi namesto
soustvarjalca Bodogasta vpisanega nekega Arogasta. V našem primerku, ki je iz opatijske
knjižnice v St. Gallenu, Švica [prepis je spisal en mož po imenu Wandalgarius (!), leta 794.
Po langobardski obliki črk je moral biti najbrž iz nekega kraja ob Jadranu ali iz sev. Italije],
navajamo iz tabele VIII, besedilo na prvi strani:
»IN NOMINE DOMINI NOSTRI JESU CHRISTI INCIPIUNT TITULUS LEGIS SALICE:
I. DE MANNIRE. SI QUIA AD MALLUM LEGIBUS DOMINICIS MANNITUS
TUERIT, ET NON VENUERIT, SE CUM SUNNIS NE DETENUERIT, SOL. XV.
CULPABILIS JUDICETUR. ILLI VERO, QUI ALIO MANIT ET IPSO NON VENERIT,
SE CUM SUNNIS NON DETENUERIT, SOL. XV. ET CUI MANUIT, CONPONAT.
II. DE FURTIS PORCORUM. SI QUIS PORCORUM LACTANTEM DE CRANNE
FURAVERIT ET EI FUERIT ADPROBATUM, MAL CHRANNE CHALTI, RECHALTI,
SOL. III. CULPABILIS JUDICETUR. SI QUIS PURCELLUM FURAVERIT, QUI SINE
MATERE VIVERE ET EI FUERIT ADPROBATUM, MAL HIMNESTECA, SOL. I.
CULPABILIS JUDICETUR, EXCEPTO CAPITALE ET DILATURA. SI QUIS BIMUM
PORCUM FURAVERIT MAL IN ZIMIS SVIANI, SOL. XV. CULPABILIS JUDICETUR
EXCEPTO CAPITALE ET DILATURA.« Besede, ki smo jih poudarili, se nahajajo v II.
delu, ki obravnava krajo svinj. Prvi člen se glasi: »Ako nekdo ukrade pujska, ki sesa ter
se mu to dokaže, kar se splošno imenuje chranne chalti, rechalti, se oglobi s XV soldi.
Kakor vse kaže, pomeni Chranne chalti, »odrezati od prehrane«, kajti hrana pomeni v
44
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
slovenskem jeziku jedilo, jestivo; »kalčiti« pa je moralo nekoč pomeniti »rezati, odrezati«
Slednji pojem se je ohranil za skopljevalca svinj do danes. Poznamo tudi pojem »klati-ti«,
npr. sadje z drevesa, kar popolnoma ustreza kaznivemu dejanju odtujitve še sesajočega
pujska od matere svinje, kar med hranjenjem. Pri zahodnih in sev. Slo-venetih je znan
premet glasov v zlogih, npr. Stari grad postane Stargaard itd., to ni nič novega. »Rechalti«
je manj razumljivo, morda je nekaj podobnega, kakor »(p)reklati-ti«, tj. vzeti od svinje in
dati lastni svinji ali pd. V rokopisu, ki se hrani v Sens-Fontainebleau-Paris piše chrinne
chulti. »Huli-ti« je po slovensko »sprenevedati se, delati se kakor da, zatajiti«. »Čula« sicer v
slovensčini pomeni »svinja«, »čulek« pa »prasec, merjasec«. Dalje: Na Sp. Štajerskem je bil in
je morda še vedno znan izraz »trpim kot črna gruda«. Poznamo različice npr. ». . .kot črna
živina, … kot zamorc« ipd., kar je, kot vse kaže, zgolj odmev prastarega pravnega pojma,
ki je podan v Lex Salica kot chrene chruda.. Jezikoslovec Grimm (v »Rechtsaltertümer,
str. 116) ta, zanj tuj pravni pojem razlaga kot »reines Kraut« (= čisto zelišče, čista trava),
čeprav je takšna razlaga v popolni opreki s pravno vsebino zakona, ki obravnava plačilno
nesposobnost dolžnika za plačilo tki. Wehrgelda. Kadar pa je tak nenavaden pravni pojem
znan na dveh, med seboj tako zelo oddaljenih krajih, potem more to pomeniti samo, da je
bil ta pravni pojem med starimi Sloveneti splošno znan. V drugem kazenskem stavku piše
»himnes theca«,
«, ki govori o tatvini že odstavljenega odojka in pomeni, kot kaže »zimska
detka, dete, deca«, prim. npr. Himalaja, H/Z, dežela zime ter refleks th/d, tj. kar je v slov.
mehko postane v nem. trdo in obratno.
V tretjem kazenskem stavku se obravnava tatvina ene že dveletne svinje. Geslo »»in
zimis sviani«« pa ne govori o dvoletni svinji, ampak o »»svinji stari eno zimo« in je na
videz v nasprotju z odmero globe. Vendar se popolnoma sklada z domačo razlago, kajti
pred sto leti se je moglo na spodnjem Štajerskem še čuti, da kmeti ne določajo starosti
svinj po koledarskih letih, marveč po preživetih zimah. Prva zima ne šteje. Tako je npr.
pujsek, povržen spomladi, v naslednji zimi sicer dvoleten, ampak samo enozimski, saj
ima šele eno polno zimo za seboj. Tako se najlažje razloži časovna razlika med latinskim
in slovenskim besedilom. Poleg tega ta ugotovitev ni osamljena. Že v pesnitvi Edda
(*Veda), ki kaže izredno veliko slovenetskih jezikovnih vplivov, vidimo, da Germani niso
šteli po dnevih, marveč po nočeh in temu ustrezno leta ne po poletjih, temveč po zimah.
To potrjujeta tudi Tacitus v »GERMANIA, 11. poglavje« in Julij Cezar v »DE BELLO
GALLICO, 6. kniga«. Mesto v zakoniku je torej neustrezno obrazloženo, saj sledi komaj
odstavljenemu odojku kar dvoletna svinja, katero je že samo zaradi teže in telesne moči
živali težko ukrasti. Ta časovni preskok se je zgodil najbrž iz nerazumevanja slovenskega
gesla, ki govori o enozimni svinji. Da pa je to geslo brez vsakega dvoma slovensko vidimo
iz besed »zima, zimni«, ker sta si besedi st. gornje nem. »swina« in slovensko »svin(j)a«
podobni, ja istovetni. Vendar je z imenom Salijci povezana še ena zanimivost (pravzaprav
sta kar dve): Strabon in Appianij že za časa Rimljanov omenjata Salasse (Σάλασσοι), ki
da živijo v sosedstvu z Japodi. Torej jih moramo iskati v hribovitem svetu od Senožeč do
gore Orljak. Njihova naselja so se torej nahajala v onem okraju, v katerem danes stojijo
vasi Gaberče, Volče, Leseče, Slavina, Selce, Sv. Peter, Kal, Bitnje na desni strani ceste, ki
drži iz Postojne v Reko, dalje proti zahodu v hribovitih krajih, kjer so danes sela: Vatovlje,
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
45
Zemljevid Italije pod cesarjem Avgustom
46
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Brezovica, Tuhle, Materia, Graniše, Malehoče, Brdo itn., torej v okrožju od Rakitnika, ki
stoji ob cesti držeči od Postojne do Reke, do ceste, ki drži iz Trsta skozi: Boršt, Hrpelje,
Materijo, Zabonje in se pod Rupo zveže s postojnsko-reško cesto. Appianij piše, da je preko
njihove zemlje držala trgovinska cesta, na kateri so bili prijemali rimske tovornike in od
njih terjali pristojbine in trgovino. Za to lego Salasov govori okolnost, ker Appianij opisuje
njihova sela kot ležeča na hribih v nedostopnih rebrih ter so se zato mogli preživljati le z
živinorejo, da so bili »za lazani« ter da so prebivali v »za lazih«.
Cesar AUGUSTUS je bil Salase premagal potem, ko so se mu bili dolgo in hrabro
zoperstavljali in tudi to šele s tem, da jim je odrezal dovoz soli, katere niso bili imeli in so
jo bili dobivali iz primorskih trgov. Druge Salase omenja Strabon pod peninskimi Alpami
– pod južnim obronki gore Mont Blanc v dolini skozi katero teče reka Duria. Njihovo
glavno mesto je bilo AUGUSTA PRAETORIA, današnja Aosta (Italia). Že leta 143 pred
Maz. je bila ta mali narod zadela železna roka Rimljanov, ko jim je bil konzul Appius
Claudius vzel zlate rudnike.
Ne daleč od tod v valiskem kantonu (Švica, Wallis) so še v prejšnjih stoletjih živeli
Sloveneti in najdemo skažene slovenetske ostanke v okolici Anniviersa, v Sedunu (danes
ponem. Sitten), prim. kraje Sedovo, Sedunje na Štajerskem. V tem gorskem zakotju
najdemo tudi Leponte in Vibere, katere imajo v starini pisatelji za Tauriske. Iz venetskega
okrožja so se dvignile venetske naselbine v danes švicarske Alpe. Leponti so bili na
vzhodu mejili na Salase, tedaj so bili stanovali okoli jezera LACUS VERBANUS (sedaj
lš. Lago Maggiore), njihovo glavno mesto je bila Oscela (danes lš. Domo d´Ossola). Zato
imamo tam blizu tudi Vintschgau, popačeno iz nem. *Windisk-gau Vinedska krajina,
dalje je tam Venetsko jezero, rimlj. LACUS VENETUS (danes Bodensko jezero, ZRN,
kar pomeni »vodeno jezero«!) ter druga rimska imena za Venete, Venonetes, tj. Vendiske,
venedske ljudi. Vse prednje potrjuje še danes tudi ime »Wendengletscher« Venedski
ledenik, na tromeji kantonov Uri, Bern in Unterwalden. Tudi »ACTA MURENSIA«
(Kopp, VINDISIAE) je ohranila vest o Slo-venedih, v kateri je govora o »HOMINES, QUI
VOCANTUR WINDE.« To niso bili poznejši naseljenci, marveč ostanki pravenetskih
prebivalcev. Za slo-venetskost Lepontov govori tudi dr G. C. Tomezzoli, ki navaja prof.
Danielssona »Zu den venetischen und lepontischen Inschriften« ter C. Paulija »Altitalische
Forschungen« idr.
Na vrhu gore in prelaza Brenner, kjer so bili prebivali Strabonovi Βρεῦνοι, najdemo leta
757 po Maz. in še kasneje (Albrecht Dürer) slovenetske prebivalce Cato je imel peninske
Salase za »TAURISCAE GENTIS«. Druge Tauriske navaja Strabo v okolici Nauporta
(Vrhnika). Po Pliniju so se bili tudi Karni nekdaj imenovali Tauriski: »CARNI QUONDAM
TAURISCI, TUNC NORICI« (Hist. nat. III, 20) in Strabon (IV., 27) piše, da so tudi Taurisci
noriske narodnosti. Jakob Lorber pove, da so nekdanji Tauriski danes Štajerci. Julijske Alpe
so se bile pred Julijem Cezarjem imenovale Venetske in Karnijske (!), podobno, kakor se je
bil Baltik imenoval »SINUS VENETICUS«, tj. Venetski zaliv ter Bodensko jezer »LACUS
VENETUS«, vse to po Venetih, ki so bili ondod nepokaženi živeli. Ker imata Strabon
in Plinij Noričane za Slovenete ter noriske Tauriske za enake, so bili torej Tauriski tudi
Sloveneti in SALASSI MONTES PENINES oddelek noriskih, saj bi jih bila v nasprotnem
re
n
in
e
.s
i
©
47
o
Zemljevid rimskih in germanskih pokrajin za časa cesarja Trajana.
©
w
w
w
.k
primeru prištevala k Ligurom, katere sta bila dobro poznala. Današnje Gardsko jezero
se je bilo nekoč imenovalo »LACUS BENACUS«, kar zveni zelo podobno kot Vena(ti)cus
jezero, z izpadom srednjega zloga -ti- ter betatizmom, morda prav zaradi razlikovanja
s »SINUS VENETICUS« in »LACUS VENETUS« itd. Dalje severno in severovzhodno
od Auguste Praetorie najdemo mesto Vindonisso, pokrajino Vindelicijo, mesto Augusta
Vindelicorum, veličastno goro nem. Gross Venediger (Veliki Vened) itn. Skratka, vse tam
naokoli mrgoli od sledi po Venetih. S stališča slovenske zgodovine je popolnoma neraziskano
hitro širjenje Gotov proti zahodu, severu in jugu ter prevzemanje gotskega slovenetskega
narečja širom po Evropi. Za Gotom sorodne rodove imajo med drugim tudi slo-venetske
Burgunde in Vandale. O obeh slednjih pa že dalj časa vemo, da so bili Sloveneti. To samo
še dodatno potrjuje našo domnevo. Danes celo na majhnih razdaljah v majhni Sloveniji
še vedno nastopajo tako zelo velike razlike med slovenskimi narečji, da bi potrebovala
npr. star Prekmurec in star Primorec tolmača, ako bi se hotela sporazumevati samo s
svojima narečjema. Zato nas sorodnost gotskega narečja s slovenetskimi narečji ne more
presenetiti. To pokaže že površna primerjava gotskega in slovenskega jezika, čeprav leži
med njima okoli 1500 let! Gote, nekdaj Gete, si že od nekdaj lastijo Nemci. Goti so tudi
del danskega in švedskega naroda. Sami Goti so bili torej, enako kot Veneti in Vandali,
prevzeli danski ali švedski jezik.
o
re
n
in
e
.s
i
©
48
.k
Zemljevid frankovske države pod Merovingi pa do Karla Velikega, v letih 486 – 768 po Maz.
©
w
w
w
Franki pa so bili po vsej verjetnosti najprej Branki (Branilci, Braniki), vsaj v velikem
delu. Primerjajmo samo k. i. Vransko s ponemčenim Franzens-dorf! Franc Jeza piše v svoji
knigi »Skandinavski izvor Slovencev«, da je maziljanska cerkev nadomestila slo-venetska
svetišča sončnega boga Hora (Gora, tistega, ki je z-gor-aj), ki so se nahajala na hribih, gorah
in gričih, tj. na višinah, kjer so bila bližje nebu in s tem bogu, s cerkvicami posvečenimi sv.
Uršuli, sv. Urhu (sv. Ulriku), sv. Urbanu, sv. Juriju ter sv. Arehu, vsepovsod po sedanjem in
nekdanjem slo-venetskem etničnem ozemlju, kar je vse ostanek imena sončnega boga Hora
(Gora), Korsa, Khorsa, Horsa, Horusa (že v starem Egiptu v zvezi s sončnim bogom, kar
znova s svoje strani potrjuje starodavnost Slo-venetov, Veničanov, Fenicianov ter njihovih
vezi s starim Egiptom!). Isti pisec tudi izvaja ime Slo-veneti iz besede Sol(nce) in vendi torej
Solvendi, tj. tisti, ki so se bili obrnili k So(l)ncu, ki so bili šli za So(l)ncem. Še v prejšnjem
stoletju so Slovenci dolgo pisali So(l)nce, preden so jim bili zagnani jezikoslovci skrajšali
ime v Sonce. V sebi vključeno ime boga Hora vsebujejo številna višinska imena, npr.
Bo-hor, Po-horje, Horjul, Kuresček itn., daleč stran morda tudi otok Kors-ika, bajeslovna
sončna ptica Garu-da, dalje o.i. Korsika itd. Branki, Franki gotovo niso bili na severu ali s.v.
Evrope že v 1. stoletju po Maz. pomaziljanjeni, marveč so bili dolgo pogani, verjetno častilci
49
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
sončnega boga in so se za razliko od drugih sosednjih plemen zato bili imenovali *Solijski
Branki ter obrušeno, z akanjem, v »Salijski Franki«. Za trajnost poganstva pričajo tudi Sasi,
ki so bili tako dolgo ostali pogani, dokler jih ni bil šele Karel Veliki, z ognjem in mečem,
prisilil v pomaziljanjenje. To je bil sicer malo daljši izlet proč od Lex Salice, potreben zato,
da bomo vse skupaj bolje razumeli. In sedaj naslednja zanimivost: Prva kraljevska hiša v
zgodovini Nemčije nosi ime po Salijcih. Nemci Salijce razglašajo za vzhodno frankovski
rod. Najprej je veljalo, da izvirajo od Salijskih Frankov. Potem pa so to mnenje zavrgli.
Salijce so bili menda imenovali le najbolj plemenite, ta najbolj »noble« izmed Frankov.
Vendar ne izhajajo iz Nemčije, ampak, kot kaže, iz področja danes severne Italije, torej iz
področja, kjer so zgodovinsko zaznamovani venedski Salijci! Nekaj vojvod v Karantaniji
je bilo salijskega rodu! Salijec Konrad II. je bil postal kralj Italije in od leta 1033 naprej
kralj Burgundije. Za Burgunde pa vemo, da so bili mogočni in – vandalsko-venetskega,
tj. slovenetskega rodu! Le nenaklonjeno naklučje je hotelo, da Burgundi niso bili prevzeli
še tistega ozemlja, ki je bilo takrat Francija. V takem primeru danes Francije ne bi bili
niti poznali, ker bi bilo vse skupaj Burgundija! Burgundi so bili imeli namreč podoben
dogovor s francosko vladarsko hišo, kot celjski grofi s Habsburgi in sicer, da v kolikor eni
ali drugi ostanejo brez potomcev, prevzame vladarsko nasledstvo tisti rod iz dogovora,
ki ima potomce. Oboje se je torej izteklo v škodo Slo-venetov, -vandalov, -vandaluzov,
-vendejcev. Usoda! Sedež Salijcev je bil nato okoli mesta Speyer, v južni Nemčiji. Salijska
dinastija je bila zatonila leta 1125.
Prav čudno bi bilo, ako bi se bilo v Evropi ime Salijec, -jci vsakokrat vedno znova
porodilo popolnoma neodvisno od prejšnjih, tako rekoč iz nič, in to kar skozi tisočletja.
Stranska pripomba: V starini so bili imenovali v Rimu Salijce marsove svečenike. Zanimivo
pri tem je, da so ti svečeniki ob določenih praznovanjih peli pesmi, katerih zaradi visoke
starosti že v Cicerovih časih ni nihče več razumel. Zato se je bil izkoval pregovor »peti
salijske pesmi«, kadar je bilo čuti pomensko nejasna in zato nerazumljiva prepevanja.
Pri izdelavi gornjega poročila so bili uporabljeni naslednji viri:
©
w
w
w
Allgemeine Weltgeschichte, III. Band, Das Altertum, Historischer Verlag Baumgärtel, Berlin 1884.
Berlot Anton - Rebec Ivan, So bili Etruščani Slovani, Lipa, Koper 1984.
CORNELIUS TACITUS, GERMANIA, Studienausgabe, 3. Auflage, Artemis & Winkler Verlag,
Düsseldorf - Zürich 2003.
Dankovsky Gregor Alois, Die Griechen als Stamm- und Sprachverwandte der Slaven, Belnay, Bratislava
1828.
Einhard,
hard, VITA CAROLI MAGNI, Das Leben Karls des Großen, Reclam Verlag, Ditzingen 1986.
GAIUS IULIUS CAEZAR, DE BELLO GALLICO, Commentaries on the Gallic War, Harper &
Brothers, New York 1869.
Grafenauer Bogo, (ocene knjig ) Wutte Martin, Zur Geschichte der Edlinger itd., Zgodovinski
časopis“, Lublana 1951, str. 353 – 364.
Illustrierte Geschichte des Altertums, II. Band, Otto Spamer, Leipzig, 1896
Jaritz Thomas, Über die größtenteils slavische Abstammung der Bewohner deutscher Länder, Verlag
und Druck von F. F. Hoffmann, Belak, 1853.
Jeza Franc, Skandinavski izvor Slovencev, Etnografsko-jezikoslovna in zgodovinska študija, Graphis,
Trst 1967.
50
n
in
e
.s
i
©
Jeza Franc, O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine, Editorial Baraga, Buenos
Aires 1977.
Kranzmayer E., Der Ortsname »Mailsberg« und seine Verwandten. Namenkundliches um die Kärntner
Edling-Frage, Carinthia I, 140, 1950, str. 283–311.
Lorber Jakob, Das große Evangelium Johannes, knige 1 do 10, Lorber Verlag, Bietigheim.
MONVMENTA GERMANIAE HISTORICA, Hahnsche Buchhandlung, Hannover 1969.
Neues Zeitungs- und Conversations-Lexicon oder Handwörterbuch, 5. del, Schrämblische Druckerey,
Dunaj 1812.
Röth Erich, Sind wir Germanen? Das Ende eines Irrtums, Im Röth Verlag, Kassel 1967.
Schulz Joseph, Frankens mainwendische Namen, Slavica Verlag, München 1994.
Staroslovan, 1913.
Staroslovan, 1914.
Strabon, Geogr. 4, primerjaj Plinij III. 19 in CAESAR DE BELLO GALLICO, pogl. 3.
Tomas De Saint-Maur Eric, Ockhamova britev, Zamolčana slovenska zgodovina odkar človeštvo pomni
pa vse do danes, Amalietti & Amalietti, Lublana, 2013.
Tomažič Ivan – Tomezzoli G.C., The inscription Pauli No. 39, Zbornik mednarodnega posveta Sledovi
evropske preteklosti, Jutro, Lublana 2003.
Žunkovič Davorin, Die Slaven, ein Urvolk Europas, Brünn : in Kommission A. Piša, Kremsier 1910.
Žunkovič Davorin, Die Slaven, ein Urvolk Europas, šesta izdaja, H. Slovák, Kremsier, 1911. Žunkovič,
Davorin, Die slavische Vorzeit : Grundlegende Aufsätze für die Renaissance der altslavischen
Geschichte, Sprache und Kultur, Selbstverl., Maribor 1918.
re
Zahvala
o
Zahvaljujem se cenjenemu gospodu Dimitriju Kebetu iz Lublane za pomoč, ki mi jo
je bil prijazno nudil s svojimi bogatimi zgodovinskimi viri.
Povzetek
©
w
w
w
.k
Prastari Salijski kazenski zakonik ((Lex Salica) predpisuje globo za hudodelske in
kazenske prestopke. Pisan je z roko v precej slabi latinsčini, v besedilu pa kar mrgoli od slovenetskih pravnih gesel, ki so označena z mal, mal., malb., mallobergo, kar naj bi pomenilo
Mallberg, za kar ni nobenega rokopisnega vpisa, ampak kaže, da gre za kasnejše pristransko
nemško tolmačenje, po katerem mora biti vse nemškega, tedaj torej frankovskega izvora. Ta
slo-venetska gesla moremo na osnovi slovenskega in ostalih slovanskih narečij razumeti.
Zakonik je bil napisan okoli leta 422 po Maz., pred nastopom osvajalca Chlodwiga,
ko Franki še niso imeli kraljev, ampak največ samo vodje osvajalskih krdel. Zapisali so ga
bili štirje modri možje, ki so se spoznali na pravo. Vsi štirje imajo slovenetska imena. Če
računamo, da so pravni pojmi v slovenetskem ljudskem jeziku morali obstojati vsaj že 100
let prej, preden so jih bili zapisali okoli leta 422 v Lex Salica, čisto lahko pa so obstojali
tudi 1000 let prej, potem imamo pred seboj zaenkrat najstarejše pričevanje o slovenetskem
pravnem jeziku, najmanj iz leta 322 po Maz., kar je precej starejše od znanih Breginskih
spomenikov.
51
i
©
PREPROSTI, ZNANSTVENO
NEZAHTEVNI DOKAZI O STAROSELSTVU
SLOVENCEV V EVROPI
.s
Summary
e
SIMPLE, SCIENTIFICALLY UNPRETENTIOUS PROOFS OF THE INDIGENITY
OF SLOVENIANS IN EUROPE
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
In remote past, there was a large number of great seas and lakes on the Earth, in addition to
which there existed many larger and smaller lakes, too. Additionally, they were often connected
between themselves by rivers and side river arms, deltas, etc. The ancients watched this, and
knew appropriately named villages and inhabitants of the seas and the sea-like waters. Since
these names are Slovenian, it is clear that only the ones who had spoken and understood
Slovenian had been able to give them.
A further simple, unpretentious scientific evidence of the indigenity of Slovenes can be seen
in couples or triplets of old Slovenian deities Perun – Veles – Mokoš and the toponims derived
from their names, which can be found throughout Europe and even in Asia Minor. We mean,
by this, a location of hills (sometimes castles and old buildings instead) on one side beyond
the watercourse, water, whereby we have on the left river side Svetovit, Svantovit or Perun with
their synonyms and on right side of the water course, Veles (and Mokoš) with synonyms, or
Mokoš (water) in the middle, or as a water source coming from below the rocks, etc. „Deva´s
(Maiden´s) jump“ means – simplified – end of winter, i.e. early spring, when Deva gets out of
her winter prison i. e. of the cold and dark subterranean life and everything starts to flourish
again. Wicked winter, cold, suppression of life, etc. are sometimes alternatively replaced by hated
Germans or Turks. Name Deva has given toponim Devin and its provincial and regional variants.
All of the above is additionally confirmed by the record of Jacob Lorber, God's servant, with a gift
of hearing God´s words inside of his heart, about the appearance of the Earth before the Flood
of Noah, too. What better witness than the very Heavenly Father himself one can imagine at all?
Naturally, some people may smile and say that we have a vivid imagination, perhaps even a
nationalist-oriented one. All this we have repeatedly experienced. Okay, then let them explain,
for example, why the very cave over the river Idrijca, below the village of Šebrelje is called
Divje Babe (= Wild Women Cave), where a Neanderthal flute was found, the oldest known
musical instrument in the world, about 30.000 to 60.000 years old? The name corresponds to
the description of Neanderthals in M. Pleteršnik´s Vocabulary from 1894. Today, we know
indisputably, that mating between Neanderthals and Homo sapiens took place and the fact is
that the descendants were able for further fruitfull mating and were not handicaped like i. e.
mules, crossbreed between horses and donkeys. So!
52
Morja, jezera, otoki, dežela Moravska
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Oglejmo si deželo Moravsko, v kateri tlogradna razmerja ne dopuščajo nobenega dvoma,
da gre za nekdanje pomorsko področje, kjer so mogla nekoč moleti iz vode samo zemljišča
na višavah. Okoliški prebivalci so imenovali tako področje, katerega je bila pokrivala voda
z imeni: Morava, morjava, morjevo (= kot morje, podobno morju), s čimer sicer niso menili
pravega in slanega morja, ampak pokrajino, ki se kaže kakor morska. Okoliške prebivalce
so zato imenovali „Moravane, Moravce“, torej enako kakor se še dandanes imenujejo. In ti
„Moravani“ so, med drugim, tudi „Markomani“ o čigar bijarih (= prebivališčih, domovih)
in jezikovni pripadnosti smo brali že najbolj čudna mnenja.
Že iz samih krajevnih imen spoznamo, da je bila nekoč voda prekrivala velik del
Moravske. Tako imamo pri Mislici kraj, ki se imenuje „Jezerany“, sosednji kraj se imenuje
„Maršovice“ (gotovo se je bil nekoč imenoval Moržovice); ta dva kraja sta nedvomno dobila
svoji imeni v dobi, ko je bilo to področje še eno samo veliko jezero. Kraja ležita okrog velikih
kotanj, v katerih je še vedno stala voda, čeprav je bil jezerski značaj okolice že izginil.
Dalje imamo tam eno množico imen, kakor: Moravany, Moržice, Moravice, Moratice,
Moravičany, Jezera, Jezernί, Jezernice, Jezίrko, Ostrov, Ostrůvek, Ostrovany, Ostrovačice
in še mnogo drugih. Vsi ti kraji kažejo že na prvi pogled, da je moralo biti tam nekoč eno
veliko stoječe jezero. Moravsko Marsovo hribovje se je bilo nekoč najbrž imenovalo Morski
hribi ali Morsko hribovje, danes znano zgolj kot „Hřiby“ ter je oznaka Mars posledica
akanja, tj. o preide v a, kot je pogosto pri nas npr. na Dolenskem ali kakor je v nemščini z
March, Laak itd. Da pa je bilo to, morju podobno področje, že mnogo tisočletij pred našo
ero enotno in kopno področje, moremo spoznati ne glede na tlogradne razmere že iz tega,
da Samotova „Velikomoravska država“ ni mogla obstajati iz nekaj obrežnih vasi ter bi bili
morali „Moravani“ biti z Rimljani pomorske bitke, ako bi bili takrat njihovi domovi le
zgolj zmerno pretrgane vodne površine.
Vsa ta imena, izvirajo še iz časov, ko je bilo ‚morje‘ pokrivalo velik del Moravske
ter segajo časovno daleč pred dobo Rimljanov. Mar nas ne more začuditi, da ima 2 km
dolga debèr, katero si je bila izdolbla Bečva, ravno ime „Přerov“? Tako ime debèr ni
mogla dobiti šele v preteklih stoletjih, ampak mnogo prej, saj je mnogo starejša. In tako
je ime posledica nepretrganega ljudskega opazovanja svojedobnega življenskega okolja ter
njegovih tedanjih naravnih danosti. Ta dogodek se je torej bil moral zgoditi zelo rano,
saj so bili v Předmostu, ki leži pri vratih debri, našli množico mamutovih kosti, kar se
sicer ne bi bilo moglo zgoditi, saj bi jih sicer morala reka pri kasnejšem preboju debri vse
odplaviti, z zemljo vred.
Nemci pravijo Moravski „Mähren“, kar je najbrž popačeno iz ‚Meere‘, kar ne samo
potrjuje naše pravilno tolmačenje imena, ampak nam nudi poleg tega nadaljnje zagotovilo,
da izvira ime „Mähren“ iz ‚morje‘. To potrjuje tudi pismo dežele Štajerske nadvojvodu
Ernstu, kjer je za Moravsko navedeno ime Morren, kot tudi „Marhen“. To dvoje imen
najdemo tudi v mlajših listinah.
Zanimivo je ime March za reko Moravo, ki je v starih časih predstavljala mejo proti
vzhodu in je tako rekoč istovetna z besedo nem. Mark, kar označuje mejo. Podobne razmere
53
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
kot na Moravskem najdemo tudi na Spodnjem Štajerskem na velikem Dravskem polju med
Mariborom, Ptujem in Ormožem.
Medtem ko je 1500 m visoko Pohorje eno prastaro hribovje, pa spadajo hribi, ki
obdajajo Dravsko polje, k Slovenskim goricam in Haloškem hribovju, prav tako k nekdaj
morskemu področju. Dravsko polje je bilo nekoč veliko jezero, ki je bilo povezano z morjem,
ki je nekoč pokrivalo prostrano Panonsko nižavje in se je še na začetku srednjega veka
imenovalo nem. Zitinesfeld (iz svn. ‚sitina‘ = področje bičja, trsja, močvirske trave). Na
vzhodni rebri Pohorja se nahaja kraj „Morje“, cerkev pri Spodnji Polskavi je bila znana kot:
Sv. Štefan ob jezeru, enako v stranski dolini reke Drave: Sv. Andraž ob jezeru. Ako bi bili
ondi našli ostanke vodnih pregrad, jezov, potem bi bilo verjetno, da imata kraja ime po
zajezenih vodah. Mursko Polje se imenuje zato tako, ker tamkajšnji Slovenci izgovarjajo
‚morje‘ kot ‚murje‘. Tudi reki Mura in Murica sta imeli še v 9. stoletju obliko: Mora, Muora,
Morica, Muorica, tj. iz besede ‚morje‘, kar prihaja iz dejstva, da sta se izlivali naravnost
v Panonsko morje. In kot ime celotnega vodnega področja je tedanjim Slovencem veljalo
ime ‚Morje‘ in je tako ostalo do konca srednjega veka; kajti leta 895 se je bila imenovala Sp.
Štajerska še Marchia, leta 1025 sta se Celjski in Ptujski okraj tako imenovala, a je dobilo
ime že deloma pomen Mark, meja, – namreč zaradi oblike zemljišča, kajti vzdolž vsega
vzhodnega kraja Štajerske preide hribovita dežela v plosko, položno Panonsko nižavje.
Zato je dvomljivo, da bi bila ta „Marchia“ prešla v Marko iz istih razlogov kakor „March“
na Moravskem. Korena ‚mor‘ in ‚mar‘ kažejo tudi na stotine krajev, ki ležijo vseskozi ob
rekah ali v nižinskih potezah, kot npr. Maribor, Marbeg, Matenja vas (v Nibelungih se je
imenovala še Maren), Šmarje (Marein), Mahrn, Moreč, Moravče, Meeren itn. V Franciji
je znano zimskošportno središče v Savoyskih Alpah z imenom Val d´Iser, spodaj v dolini
pa mesto Bourg St. Maurice. Skozi München teče reka Isar, kar oboje pomeni Izaro, reko,
ki teče iz jezera. Francozi in Bavarci so bili samo prilagodili obstoječe staro slovensko ime
svojemu jeziku. Vse to priča za pravilnost našega izvajanja.
Enako kakor v „Moravsko, Morava, Marchia“ je v imenu ljudstva Mavri vsebovan
pojem ‚morja‘. S tem imenom so bili označevali temnopolte ljudi iz Afrike (Mavretanija,
tudi dežela za-morc-ev), ki so bili prečkali Gibraltarska vrata ter prišli kot osvajalci v
Evropo, na Iberski polotok, torej pretežno Arabce. Torej one ljudi, ki živijo onkraj morja.
Slovenci jih še danes imenujemo zamorci, Rusi jim rečejo ‚mopъ‘, Čehi ‚mouřenin‘, Lahi
‚moro‘. Nemci in Angleži pa zanje nimajo lastne oznake, kajti besedi ‚nem. Mohr‘ in angl.
‚moor‘ sta brez dvoma slovenetizma.
Pogosta imena ljudstev in pokrajin, ki so povezana z morjem kot npr. Pomorjani,
Pomoreli, Primorci, Mavri, polotok Marea, Ar-morika itd., vodijo do zaključka, da so
bili Sloveneti nekoč zelo razširjeni. Morda bo kdo ugovarjal, da je po latinsko ‚mare‘
morje, vendar bo najkasneje pri imenih Pomorjani, Pomareli in Armorikani utihnil, saj
na področje prvih dveh Rimljani niso bili nikoli prišli, zadnje pa je bil G. I. Caesar že
našel s tem imenom.
Prav nič izmišljeno ni, da je na področjih, kjer so bila nekoč jezera, še danes mogoče
videti njihove sledove. Ljudje jih poznajo, oz. so jih bili poznali in so znali pokazati mesta,
kjer so bili pritrjeni obroči in kljuke, ob katere so bili svoj čas njihovi predniki privezovali
54
re
n
in
e
.s
i
©
splave in druga vodna plovila; čisto določeno se to pogosto dogaja v Bosni in Hercegovini
(še v 19. stoletju).
Rudolf Badjura npr. piše pod geslom: „Mlínarsko sedlo 1288 m“ je staro, pravilno, ljudsko
ime za Murijevo planino . . . na prevalu med Malim Vrhom 1305 m in Velikim vrhom 1694
m nad Jezerskim. Čez to pastirsko sedlo je držal prvotni tovorni pot iz Kokre „k Jezeru“
ali kakor danes pravimo, na Jezersko, . . . Še je živa ljudska pripovedka, da so svoje dni,
ko je bilo na Jezerskem še veliko jezero, pristajale ladje „Na koreninah“ pod Mlinarskim
sedlom, od tod pa so se vozili k Anku na severozahodnem kraju Zgornjega Jezerskega. . .“
Na podobno ime naletimo tudi pri sv. Mavru, ki je bil prišel iz Egipta v Španijo in ga
imenujejo Francozi ‚Maur, Maurice‘, Angleži ‚Maur, Morris‘, Nemci ‚Moritz‘, Lahi ‚Mauro‘,
Čehi pa ‚Mořic‘.
Ime Mavretanija, ki ima za osnovo morje, je bilo v sev. Afriki poznano že stoletja pred
Vandali; osupniti pa nas mora, da je bil Pomponius Mela (III., 90) imenoval Gibraltarska
vrata „Skala Hannibalis“, kjer nas mora beseda ‚Skala‘‘ še posebej izzvati k razmišljanju.
Na Iberskem polotoku tudi sicer najdemo številna imena, ki so slovenetskega izvora,
npr. Lusitania, staro ime za Portugal, pomen je enak kot pri Lužicah = vlažno, mokro
področje, kar je na vročem Iberskem polotoku gotovo važno, dalje reko Vedra = bistra
reka s čisto vodo, (V)Andaluzija (po Vandalih), Galicijo najdemo v Španiji in na Polskem
itd. V baskovskem jeziku najdemo mnogo izrecno in izrazito slovenskih besed, kar tuji (in
še posebej podznačajni „uradni in monopolni“) jezikoslovci hoté spregledujejo, saj tega,
česar oni ne marajo, tudi biti ne sme!
„Devin skok“ ter „Devo“ najdemo širom Evrope
©
w
w
w
.k
o
Ali spomin na velika jezera in morja še daleč ni vse! Preprostih pokazateljev je še mnogo
več, samo odprte oči je treba imeti! Že Jan Peisker je bil opazil staroslovenske oznake za
hribe, holme, gore in pečine na levi strani vodnega toka, ki so posvečene sončnemu bogu
(pritrdilni pomen) ter z njimi prisilno povezane tlopisne danosti na desni strani vodnega toka,
ki pa so posvečene božanstvu teme, zemlje (zanikovalni pomen). J. Peisker, čigar naravnost
sovražna nastrojenost proti slovansko govorečim ljudstvom je bila znana, je sicer upal na
ta način dokazati, da slednji sploh niso pravi maziljeni, ki verujejo (poleg v Boga) tudi v
Božjega sina Jezusa, ampak da so v resnici pripadniki verovanja v dva nasprotujoča si pola,
v dobrega in zlega. Zato so bili „ustvarjalni“ nemški starinoslovci v 16. in 17. stoletju izumili
„Belboga“ (katerega sicer nikdar ni bilo), da bi tako na umeten način dobili neločljiva dvojčka
„Črni bog – Bel(i)bog“ in po tem potu slovansko govoreče ljudi prikazali kot večne pogane.
Ni kaj, taki – in njim podobni – „znanstveniki“ jih imajo za ušesi! Živahne „znanstvene“
razprave o črno-belem dvojčku so potekale še vse do prvih desetletij 20. stoletja!
J. Peisker je bil tudi opozoril, da se mnoga k. i., ki ponazarjajo globino in podzemlje,
imenujejo tudi „Devin skok“. Danes moremo z gotovostjo reči le to, da staroslovensko
‚deva‘ pomeni mlado, a že odraslo dekle (od tod tudi slovensko ime deva, pomanjševalno
devica), pa tudi žensko ime in ime boginje Deve. Slednje je dalo osnovo krajevnim imenom
vrste Devin.
55
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Za krajevna imena zvrsti „Devin skok“ je značilno, da označujejo strme rebri ali peči,
ki stromijo nad vodotoki, jezeri ali morji. To morejo biti tudi debri, z vodnim tokom po
sredini itd. Na takšne kraje se vežejo ljudske pripovedke o dekletu, ki se izogne sovražnim
zasledovalcem s tem, da skoči s skale. No, potem ko so bili zavrnili umetnega Belboga
in ga nadomestili z mnogo bolj verjetnim – in zgodovinsko potrjenim Svetovitom,
Svantovitom, katerega so bili sicer izpodrinili goreči cerkvenjaki po Sloveniji in Avstriji
z rimskim sv. Vidom! Ja, dobro mišljen ponaredek v cerkvenih očeh NI ponaredek, vse
ostalo je nepomembno! Ker pa je tudi nemška inačica Devinega skoka „Jungfernsprung“
zelo razširjena, celo bolj kakor slovenska, so ustvarjalni „podznačajni znanstveniki“ zagnali
premišljevanje o keltsko-germanskem poreklu oznake. V Spodnji Avstriji, v dolini Erlaftal,
se je ohranila skupina staroslovenskih k. i. npr. gorski vrh Ötscher 1893 m (Oče, Očanec,
Ded) ter sosedna vrha Kleiner Ötscher in Schwarzer Ötscher. Med malim in velikim vrhom
je bilo že leta 1352 izkazano ledinsko ime Teufelsriegel (Hudičeva reber). Tako imamo zopet
oba nasprotna pola ali tečaja. Očanec, oče je morda bog Perun. Kaj pa Ötzi (= Oči?)? Ob
desni strani reke Rajne štrli kvišku velika pečina z razvalinami imenovana Drachenstein
(= Zmajeva peč ali - trdnjava, grad).
Naj naštejemo nekaj primerov v Sloveniji: V dolini Kamniške Bistrice zasledimo na
desni strani Mali in Veliki Hudi graben, Črnevko, Črni plaz in Hudi konec, na drugi
strani pa Kamniško Belo, Kraljev hrib, Konjsko dolino, Konjski potok, planino Konjsčico
in Knežjo mizo. Ledinsko ime Dindol blizu Blejskega jezera, ob sotočju Bohinjske Save in
Jezernice, je najbrž obrušeno Devinji dol, leži pa pod prepadno pečjo, ki se je bila prvotno
najbrž imenovala Devin. Drugje nastopa junak Kresnik s svojo sestro Devo. Zanimiva je
tudi povezava k. i. Devin in Kneže. Zadnje pomeni knez, poglavar, vodja, gospodar, pa
tudi duhovnik (prim. češko kněz = duhovnik, svečenik) tj. oni, ki ima največjo oblast. Na
danes nemško govorečih področjih imamo kar nekaj k.i. Fürstenau, Grafenau ipd. (svn.
knez = nem. Fürst, kasneje grof = nem. Graf; nem. -au = nižava, vlažna ravnica, travnik),
kar je prav za prav prevod imena Kneže in spada med opisane dvojice. Pomembne skupine
teh imen najdemo poleg v Sloveniji tudi na avstrijskem Štajerskem in zahodnim Ogrskem.
Na Hrvaškem npr.: Blizu mesta Ivanec, jugozahodno od Varaždina: gozd Dubrava,
vas Dubravec, gorski vrh Dubovci s cerkvico sv. Duha in oltarjem, posvečenim sv. Vidu,
k. i. Črne mlake, Tamni dol, Beli zdenci, Vražja pečina, Babina gorica, hrib Konj in vas
Jerovec (nekdaj Jarovci!). Pri Roču v Istri naletimo na dvojec Beli grad – Črni grad itn. Ivo
Pilar je bil iskal imena vrste „Devin skok“. Našel jih je veliko po vsej nekdanji Jugovini.
Večino takšnih „božanskih“ krajev je bil odkril v predelih zahodne Hrvaške ob slovenski
meji, dalje v Dalmaciji, manj v zaledju (Bosna, Srbija). Tudi v Makedoniji in celo v Albaniji
jih najdemo, dalje v Bolgariji, kjer so bili ime Deva zamenjali z Momica, Momina skala,
Nevestica ipd. Podobne primere poznamo tudi iz Romunije. V Bolgariji in v Romuniji je
tudi še danes živo izročilo o dekletu, ki je skočilo s strme peči ipd., da je ubežalo turškemu
zasledovanju in ujetništvu.
Krajevna imena te zvrsti odkrijemo tudi na Češkem, Slovaškem, v Grčiji celo že iz časov
Ovida ter na Peloponezu. Krajevna imena zvrsti „Devin skok, Deva, Devin ipd.“ najdemo
tudi drugod po Evropi npr. ob Biskajskem zalivu, na Britanskem otočju. Tam jih najdemo
56
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
pod angleškimi k. i. Maidenhead, Maidenwell, Maidwell, Maidenstone, Maidstone ipd.
Gotovo bi jih našli tudi v Mali Aziji, skratka povsod tam, kjer so bili nekoč živeli Veneti,
samo poiskati jih je treba, prepoznati njihove (morda) krajevne imenske preobleke.
Kot zemeljsko božanstvo nastopa tudi bog Veles, njegovo nasprotje je bog Perun. Na
Balkanu najdemo več kot dvajset k.i., ki so povezana z nebesnim bogom Perunom ali
različicami njegovega imena. Najpogosteje so to visoki gorski grebeni, hrastovi gozdovi,
vodni izviri in potoki.
Starinoslovske in besedilne raziskave so potrdile obstoj takih dvojic tudi med
nekdanjim slovenskim prebivalstvom Polske in vzhodne Nemčije ter Rusije in Ukrajine
(Novgorod in Kijev). V staroruskem Nestorjevem letopisu je skupaj s Perunom tudi vedno
omenjena boginja Mokoš. Te dvojice najdemo tudi na Ogrskem, Češkem, na severu Rusije,
zlasti na severozahodu, kjer se je čaščenje boginje Mokoš obdržalo vse do 20. stoletja. Na
Balkanu najdemo v Prekmurju rečno ime Mokoš, nad Dubrovnikom Mokošico in še več
(npr. Mukušina, Mukoša, Mukoš … itn). Število primerov se še bistveno pomnoži, ako
upoštevamo, da trojica omenjenih božanstev nastopa z različnimi imeni, opisnimi nazivi
in vzdevki. V zvezi s Perunom sta strela, ki treska in grom. Tako sta si npr. na otoku Brač
v sosedstvu hribček Sutulija s cerkvico sv. Ilije (ob nekdanjem rimskem mavzoleju) in grič
Trišćenik. Ali zmaj: V srbskem Podrinju si stojita nasproti Veleš in Zmajevac. V dvojicah
nastopa tudi boginja Živa ali Perunova in Perunika itn.
S precejšnjo mero gotovosti moremo domnevati, da se slovenska k. i. ukvarjajo predvsem
s tremi bajeslovnimi božanstvi: s Perunom, Velesom in z Mokošo. V poteku tedna pripada
Mokoši petek, četrtek pa Perunu (in tudi Velesu). Zanimivo je, da imenujejo Nemci četrtek
Donnerstag, tj. Gromovnikov dan, kar je bil Perun po izročilu in po krajevnih imenih tudi
v resnici. Mokoš je voda, v vodi je človek kot brez teže, zato se morda imenuje petek pri
Angležih Friday, pri Nemcih Freitag, tj. Freyin dan [st. sever. in germ. boginja plodnosti
Freya, ena izmed Vanov (Van(d)ov, Vendov?). Voda oživlja prst in v spregi s soncem daje
življenje], kar bi morda preneseno pomenilo dan, ko je telo brez teže in zato osvobojeno
spon teže. Tudi nekoč vinedsko mesto Devin se danes imenuje ponemčeno Magdeburg,
kar je točen prevod. Vse gornje potrjuje venetski izvor imen.
Prispodoba Velesa in Mokoš je, med drugim tudi kača (ker se vodni tokovi po kačje
vijejo med bregovi) in tako imamo na Polskem na vrhovih strmih rebri in peči, ustromljenimi
nad rekami, Zmigrode (zmijina = kačja mesta), ki se nadaljujejo dalje proti vzhodu in jih
je na ozemlju med Dnjeprom in Obom vsaj 17, s čimer krajevno nekako ustrezajo tudi
zgoraj omenjenima Velesu in Zmajevcu. Ponekod v Sloveniji nadomešča beseda Zali (npr.
breg, reber), Zala vas, Zalo selo ipd. izraz Zlo – = Hudi –, Hudo – itn.
Vidimo, da so povsod ondod nekdaj bivali ali še danes bivajo Vinedi. Da bi imeli pri
teh k. i. kaj Nemci s svojimi nekdanjimi poganskimi verovanji, je izključeno, ker so bili
prevzeli zahodno in severno slovenetska tj. splošno severnjaška verovanja ter si jih priredili
po svojih potrebah. V njihovih bajkah in božanstvih npr. Odin, Wodan, Freya (morda
ustreza Mokoš?) itd. zlahka prepoznamo kot vinedsko-vandalsko itd. blago ter slovenski
pomen imen. Res pa je, da je vse to premalo raziskano. Uradni (in monopolni) slovenski
starinoslovci in jeziko- pa so bili in ostajajo omejeni s prisilno in popolnoma nedokazano
57
i
©
dogmo o poznem prihodu pra-Slovanov (katerih nikoli in nikdar ni bilo) iz Pripj˝etskih
močvirij [in ki so se tako rekoč v hipu razlili preko vse Evrope, kot tenak naftni film
(akad. prof. dr France Bezlaj; koliko naslovov in fantazija brez meja!)]. Ja, Kelti naj vlečejo
njihovo zavoženo družboslovno cizo iz blata, kamor so jo bili, že dolgo tega, porinili hlapci
imperialistov in lakaji hlapcev!
Zanimiva so tudi imena hribov, in gora, gorskih pojavov, ki vsebujejo ime Baba z
inačicami.
.s
Podoba zemeljske površine pred Noetom
(Razodeto Jakobu Lorberju dne 30. marca 1864)
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
Vendar najprej nekaj besed o Slovencu iz Slovenskih goric, o Jakobu Lorberju:
Jakob Lorber (*1800 †1864), slovenski skrivnostnik in srednik Božje besede na Zemlji
se je bil rodil v istem letu kakor France Prešeren in Anton Martin Slomšek (danes bi rekli:
Dober letnik ta-le 1800, hvala Bogu!), kot prvorojenec v štajerski kmečko-viničarski družini
v vasi Kaniža pri Jarenini (med Mariborom in Šentiljem) v Slovenskih Goricah. Leta 1817 je
v Mariboru naredil pripravniški tečaj za učitelja, nakar je poučeval v Šentilju v Slovenskih
Goricah, v Mariboru izdelal pet razredov gimnazije, nato je bil odšel nadaljevat šolanje v
Gradec /danes Avstrija/. Leta 1829 je naredil višji vzgojiteljski tečaj za učitelje. Bil je nadarjen
glasbenik. Leta 1840 je dobil mesto vodje orkestra v Trstu in dne 15. marca 1840, ob šestih
zjutraj, ko se je bil odpravljal na pot, se mu je razodel tki. “notranji glas”, pojav, katerega cerkvena
zgodovina pozna pri prerokih in vidcih. Skrivnostni glas mu je velel: “Vstani, vzemi pisalo
in piši!!” Lorber je bil takoj prisluhnil skrivnostnemu glasu, vzel pisalo v roko in zapisoval,
besedo za besedo, kar mu je notranji glas narekoval. Izključno po nareku notranjega glasu je
do svoje smrti leta 1864 popisal več kot 20.000 strani (danes več kot 25 debelih knjig). Njegova
dela so prevedena v vse svetovne jezike. V Nemčiji npr. obstaja društvo Jakob Lorber (šteje
60.000 članov, stanje leta 1988), ki čuva rokopise in skrbi za tisk in razpolagnost Lorberjevih
zapisov. Društvo izdaja več rednih občasnikov in vodi tekoče dopisovanje v 23-tih svetovnih
jezikih (podatek leta 1990) in ne kaže nobene težnje, da bi jo ubralo po kaki odstopajoči
verski smeri ali da bi postali še ena ločina znotraj maziljanske cerkve.
Skrivnostnik, videc in prerok Jakob Lorber je pravilno napovedal:
– štiri leta pred odkritjem planeta Neptuna ga je bil Lorber predstavil bralcem pod imeime
nom Miron (slov. Čudežnik), ker zvezdoslovno vpliva na umetniško ustvarjalnost ljudi
na Zemlji;
– obstoj neštetih mlečnih cest izven znane Rimske ceste in to leta 1850, celih 68 let pred
potrditvijo tega dejstva z zvezdogledom na gori Mount Wilson;
– obstoj super galaksij in grozdov mlečnih cest, kar je znanost potrdila celih 98 let kasnekasne
je z zvezdogledom na gori Mount Palomar;
– že leta 1841 je povedal, da vse lune obračajo planetom vedno isto stran - vesoljska plovila so to potrdila šele 130 let kasneje;
58
–
–
e
–
©
–
i
–
da je obstajalo življenje na Zemlji že mnogo milijonov let pred pojavom današnjega
človeka. Starinoslovje je to kasneje potrdilo;
obstoj mezona. Šele leta 1952 je japonski fizik Hedeki Yukuwa prejel Nobelovo nagrado
za svoje raziskave atomarnega mezona;
razvoj brezžičnih zvez tj. več kot 30 let pred tovrstnimi poskusi Nikole Tesle in MarMarconija;
razvoj
oj prekooceanskega in medcelinskega zračnega prometa, 36 let pred prvimi cepelicepeli
ni in 39 let pred prvim poletom motornega letala s krili;
avtoceste in po njih promet s hitrostjo puščice – več kot četrt stoletja pred pojavom
prvih avtomobilov;
da V. Britanija ne bo dosegla svetovnega gospostva, čeprav trenutno zgleda, da bo kmakma
lu ves svet njen. Prehitela jo bo Amerika, kamor .... so bili že odšli najboljši! To je bila,
za tisti čas gotovo zelo drzna napoved, itd.
.s
–
in
Gornje smo navedli zgolj zato, da se spozna, da J. Lorber ni bil kak sanjač, navaden
bahač ali celo nakladač, temveč nekdo, katerega je Božja milost razsvetlila kot npr. Budo,
Mohameda, Jana Husa, Martina Lutra in so se mu zato razodele mnoge skrite zadeve.
•
©
w
w
w
.k
o
re
n
Da boste lažje razumeli podobo in sestavo površine Zemlje in da ju boste mogli približati
svojemu dojemanju, vam je potrebno najprej predstaviti sliko tedanjih glavnih pogorij, tako
azijskih, kakor tudi evropskih in afriških, kajti od številnih, ki so obstajala v tistemu času,
ne boste danes našli niti sledu. Deloma jih je morje ob umiku odplaknilo in razcefralo in
njihovi stari povezovalni hrbti ležijo pokopani globoko v naplavinah dolin in tu in tam se
morajo zato trenutno obstoječi tokovi in reke prebijati skozi preščipnjene gorske soteske.
Kar pa zadeva visoka pogorja imajo ta – z redkimi izjemami – zaradi učinkovanja različnih
vremenskih vplivov tako spremenjeno podobo, da jih nekdo, ki je živel pred samo 1.000
leti, ne bi zlahka prepoznal kot iste, če bi ga prestavili z njegovo tedanjo zavestjo v današnji
čas. Potrebno je samo pogledati naplavine v neki, samo par ur hoda široki dolini nekega
toka in opazovati količino tvari v njej, katero je bila iz predelov visokega pogorja sprala
voda ter jo odložila v takšni dolini do debeline 400 sežnjev (= pribl. 760 m), začenši od
izvira pa vse do izliva toka v katero koli morje že, in zlahka boste dojeli, da so imele gore
pred komaj dva- do tri tisoč leti popolnoma drugačno obliko kot danes. To sem vam moral
povedati vnaprej, da boste lažje razumeli razmere gora v času pred Noetom.
Pričnimo na severu Evrope in preidimo preko, deloma v Azijo, nato v južne predele
Evrope in na koncu v Afriko.
Iz pogorij, ki se vlečejo skoraj po sami sredini Švedske in Norveške, se je na skrajnem
severu raztezalo močno pogorje vse do Uralskega gorovja in se je stalno naraščajoče vezalo
z njim v tej smeri. Ob vznožju je merilo do sto (= 158 km), ja, celo do dvesto (= 320 km)
nemških milj. To gorovje je bilo povezano tudi z današnjimi danskimi pogorji in od tam
dalje s tistim pogorjem, ki še dandanes, ponekod več in drugje manj, ločuje zahodno
rav ninsko Evropo od današnjega goratega dela nemške Evrope, vse tja do Švice in so bila
tako švicarska pogorja povezana z Uralom in slednje tja skozi Srednjo Azijo s Tibetom. To
59
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
je bil torej nepretrgan venec gorovij, katerih nižji deli so se dvigali v višave med celo pet(= 1580 m) do šest tisoč čevljev (= 1900 m) nad morsko gladino, le da niso bila vsepovsod
enako trdne zgradbe in zato so bila pretrgana zaradi poplave in odplavljena v različne smeri
v primeru Srednjemorij, katere bomo še opisali, in ki niso bila v tistemu času v nikakršni
povezavi z Glavnim morjem.
Takrat sta obstajali dve glavni Srednjemorji.
Severno je obstajalo v prostrani dnini in se je raztezalo, izhajajoč iz današnjega Črnega
morja, deloma preko vse današnje evropske Rusije in preko vseh nanjo mejočih ravninskih
dežel in je bilo povezano z današnjim Baltskim morjem in deloma tudi z današnjo evropsko
Turčijo, vse tja do tako imenovanih Železnih vrat, kakor tudi skozi tesni do Beligrada in
Zemuna, ob katera je ob velikih viharjih butalo s svojimi, kot hribi visokimi valovi. To je
bilo torej severno Srednje morje.
Drugo Srednje morje,, ki ni bilo s tem v nikakršni povezavi in katerega še danes
poznamo pod imenom Sredozemsko morje, je bilo enako kot nekdanje „Črno“ brez povezave
s katerim koli svetovnim morjem; toda njegova površina v celoti ni nič zaostajala za spredaj
omenjenim „Črnim“ ali „Severnim“ morjem. V bližini današnje Reke se vleče široka in
dolga dolina v hrvaško notranjost in od tam dalje v različnih odcepih po koritu reke Save
vse do Kranja in od tam v tiste smeri, kjer se pričnejo njegova visokogorja. Na drugi strani
je prekrivalo današnjo venetsko kraljevino, kot tudi Lombardijo in tako tudi nekatere dele
vzhodne Francije, se raztezalo v Afriki skozi dolino reke Nil vse tja do rečnih pragov in je
pokrivalo tudi današnjo veliko Peščeno puščavo.
Kajti iz Azije se je raztezalo znatno višje gorovje, od katerega obstajajo še danes
pomembni ostanki. Ta gorska veriga se je raztezala od severovzhodnega dela Afrike, do
visokih rečnih pragov, ki so še vedno povezani z današnjimi visokimi afriškimi gorovji.
Gibraltarska morska ožina je bila prav tako povezana z današnjo Španijo in sicer z razmeroma
visokim pogorjem, ki je tako tvorilo drugo Srednje morje, ki po površini ni zaostajalo za
Severnim, samo da je bilo na splošno mnogo sežnjev globje kot severno Srednje morje, od
katerega je današnje Črno morje samo še preostanek.
Obstajalo pa je še tretje Srednje morje.
morje Da bi ugotovili, kje se je nahajalo, vam je
potrebno samo pogledati na tiste ravnice in doline, skozi katere tečejo danes Donava,
Drava in Mura, poleg stranskih rek. To manjše Srednje morje seveda ni bilo v tistemu
času nikomur znano, ker v tistih prazgodovinskih časih Evropa še ni bila obljudena. Res
je tam živela velika množica najrazličnejših živali, praviloma velikanske rasti, od katerih
najdete preostanke (v okamenelem stanju) dandanes v določenih gorskih votlinah in v
naplavljenih hribih mivke in proda.
Toda nikar ne mislite, da se je to majhno Srednje morje nahajalo popolnoma samo
zase, kajti poleg njega so obstajala posebno v Evropi številna, pomembno velika jezera, ki
so bila že takrat povezana s tem tretjim Srednjemorjem z obstoječimi odtoki. Kranj, ali
bolje njegove ravnice vse tja do notranje Gorenjske, so bile v sebi zaključeno, samostojno
jezero, po katerem je današnje Ljubljansko Barje preostanek, ki se pa je povezovalo z
močnim odtokom vse do današnjih Brežic, z drugim Srednjemorjem, ki je iz hrvaške
strani prekrivalo širne planjave.
60
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
S tretjim Srednjemorjem povezan glavni del se je raztezal po današnji dravski
dolini tja do področja gospostva Fala in od tam dalje – kjer si je morala Drava utirati pot
skozi dolgo verigo gora vse do okolice današnjega Leda, kjer se je začenjalo drugo precej
pomembno jezero, po kateremu je današnje Vrbsko jezero preostanek. Del tega jezera
se je raztezal naprej po dravski dolini, daleč tja preko Beljaka in z njim so bila povezana
številna majhna jezera. Tako je bila današnja dolina Aniže prav tako samostojno jezero,
ki se je praznilo skozi Brzice (→ nem. Gesaus) in od tam dalje, dokler ni povezalo
poveza lo neko
daleč večje jezero, katero je po dolini Donave navzgor pokrivalo vse površine Bavarske in
deloma tudi dele široke doline reke Ine na Tirolskem. Današnja Mura je bila enako kakor
Donava, plitko povezana s tretjim Srednjim morjem. Pokrajino današnjega Vildona, pa vse
tja do Göstinga (→ Gojzdnika) severozahodno, tik ob Gradcu) je pokrivalo manjše jezero
in zadaj za Göstingom je bilo drugo jezero, Murino jezero, vzdolž vse planjave Mure in
njenih v ravnico prehajajočih stranskih dolin, ki so imele v ozadju zopet manjša jezera, ki
so bila povezana z majhnimi odtoki z glavnim jezerom. Današna Švica je imela takšnih
jezer v veliki količini, od katerih preostanki še danes obstajajo.
S tem sem vam dal zadostno predstavo o stanju gorovij in vodá tega majhnega dela
Zemlje pred Grehovno poplavo (doslej znano v glavnem pod imenom Veliki ali Vesoljni
potop). Sedaj si bomo ogledali prav posebej Srednjo Azijo in se ukvarjali tudi z Glavnim
gorovjem, ki razmejuje Srednjo in Južno Azijo in ki je pravzaprav zibelka adamovskega
človeškega rodu!
V smeri proč od Urala se je bilo raztezalo – kakor sem bil že pokazal – pogorje, vse tja do
visokega Tibeta, ki pa je bilo že v tistem času razbrazdano z množico najrodovitnejših dolin,
skozi katere so tekle iz gora pritekajoče reke in ki so se izlivale večinoma proti severu. To
pogorje so kasneje, za časa Hanoha in posebej v času Sethovih potomcev poselili, pri čemer
so se bili Hanohovci razširili v ravninah tudi daleč preko tega pogorja. Ker pa so spoznali,
da so prebivalci pogorja daleč na boljšem kot oni v svojih rodovitnih in prostranih planjavah,
so pričeli te gorjane vedno bolj in bolj dražiti in zasledovati in niso prenehali kljub pogostim
opominom, katere so bili dobivali, temveč so pričeli te gore, v katere so vrtali globoke luknje,
s pomočjo razstrelivnih zrn, po katerih je današnji kitajski smodnik neke vrste potomec,
dobesedno razstreljevati in uničevati. S tem so v svoji najtemnejši slepoti odprli pot ne samo
velikim vodovjem, nad katerih zbiralniki so se nahajale posamezne gore, temveč tudi tistim
velikim, katere sta prekrivala
prekrivala Tibet in Turje (Kavkaz) in severno v velikih razsežnostih, Ural.
S tem je nastala, posebno na področju današnjega Kaspijskega morja, kjer je bilo nekoč stalo
mesto Hanoh
Hanoh,, velikanska udornina in izbruh vodovij je bil tako silovit, da je dosegel višino
med sedem – (= 2.200 m) do osem tisoč čevljev (= 2.500 m) nad gladino drugih morij, katero
je še povišalo in podprlo dolgotrajno deževje nad vso Srednjo Azijo.
Velik del tega izredno visokega stanja vode v vsej Srednji Aziji si je nato v mogočnem
odtoku utrl pot skozi današnjo dolino Volge in je dvignil gladino tega Srednjemorja za
mnogo sežnjev, česar že tako ne preveč proti preboju trdna zemeljska ožina pri današnjem
Konstantinoplu (→ Carigradu, Evropa / Mala Azija) ni več zmogla zadrževati in to še toliko
manj, ker so se ob isti priložnosti izbruhnili ognjeniki, katerih sicer ni bilo in ki so nujno
opustošili vse daleč naokoli.
61
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Kako visoko so bile narastle vode Srednje Azije same od sebe, dokazuje dejstvo, da je
Noe s svojo ladjo, ki je imela obliko zaboja, našel tla na visoki planini Ararata, na kateri je
bil zaboj nasedel in obstal. Večina vodá te Srednje Azije je seveda samo našla odtok proti
severu in vzhodu; toda izredno velik del tudi proti jugu in zahodu. S tem so prenapolnila
drugo veliko Srednje morje v tolikšni meri, da si je našlo, deloma zaradi lastne teže, v
glavnem pa zaradi podzemnih ognjenih izbruhov, hudourniški izliv v Atlantski ocean in
se je v nekaj sto letih izlilo v tolikšnem obsegu, da so v večini postale kopno vse z njim
povezane današnje, deloma zelo rodovitne planjave, na kar je postala možna poselitev
posebno obrežnih dežel, postopoma, korak za korakom, iz Azije.
V velikemu delu pa so to storila ljudstva, ki so bila preživela na visokemu azijskemu
Srednjemu gorovju, kakor tudi ljudstva z Urala, ki je bil v tistemu času tja do Severnega morja
rodovitna in široka pokrajina, iz katere je izšla poselitev ostale severne Evrope, posebno po
hribovjih. Od tistih ljudstev izvirajo tudi Turci (latinsko: Taurisci
Taurisci),
), ki so se bili naselili
na štajerskih hribov jih in po hribovjih mnogih drugih dežel, in so dolgo živeli med seboj
v miru, vse dokler jih nista odkrila rimska in grška lakomnost in dehtenje po dobičku.
Zemeljska ožino, ki je bila povezovala v času hanohovske poplave Evropo z Azijo, se je
imenovala po tamkajšnjem očaku, ki je tudi pripadal prebivalcem gora in je deloval daleč
po Zahodni Aziji kot nekakšen prerok in se imenoval Deukalion, kar pomeni „Bog ga je
poslal!“ ali „Prihajam od Boga“, (→ Deu- = dal-kal-ie-(= je)-On). Zato so ljudstva, ki so
zemeljsko
bila naseljevala južni del Azije, bila imenovala zemelj
sko ožino Deukalionova zemeljska
ožina in Grehovno poplavo Deukalionova poplava, dokler jim niso oznanili šele Noetovi
potomci čez nekaj stoletij glavni vzrok in potek te poplave, z vsemi stranskimi okolnostimi.
V teku mnogih let je po preostankih velikih jezer postala Srednja Azija suha, vendar na
žalost še danes puščavska in nenaseljena dežela; samo v smeri proti Kitajski in ob severnih
vznožjih tibetanskega visokega gorovja je plodna in poseljena.
Iz teh delov dežel izvirajo vsem znani Mongoli, Huni, Tatari in Turkomani, ki so bili
zaradi prenaseljenosti njihovih dežel prisiljeni zapustiti te kraje in so se obrnili deloma
proti vzhodu in deloma proti zahodu, s čimer so vsepovsod pripravili prebivalstvu, ki je
tam živelo že od prej, veliko stisko in zadrego.
Na vzhodu so občutili stari Sihini (→ Kitajci, tako imenovani po svojem očaku Sihinu)
in na Japonskem Meduhejci (praprebivalci japonskega otočja, imenovani po svojem očaku
Meduhedu) moč in pritisk Mongolov, na zahodu pa so se uveljavili Huni, v povezavi s
Tatari in kasneje Turkomani, in so povzročili v tistemu času velike premike narodov.
V sedanjemu času so bili že večkrat poskušali narediti puščavske dele Srednje Azije
plodne, z urejevanjem oaz; toda razumevanje za obnovitev plodnosti takšnih puščavskih
pokrajin je zakopano še pregloboko v noči njihovega poganskega praznoverja in bo zaradi
tega moral ta prostrani predel še zelo dolgo čakati, da se bo vrnil v svojo pred noetovsko
plodnost.
Kako plodna so bila takrat ta področja, vključno z velikim delom Sebirije (→ Sibirije),
dokazujejo še danes pogoste najdbe mamutov in še množice drugih listje- in travojedih
živali, ki počivajo pod večnim snegom in ledom, ki se po uničenju te nadvse plodne dežele
niso mogle več prehranjevati in so že dolgo popolnoma izumrle. K njim spadajo poleg
62
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
velikega mamuta še velikanski jeleni, velikanske ovce, eno rogi velikanski konj in še več
podobnih, od katerih se najdejo okameneli preostanki še deloma v Uralskemu pogorju,
večinoma v votlinah Severnega Tibeta in tudi pod snegom in ledom Sibirije.
Marsikdo bo hitro vprašal, zakaj posebno v Sibiriji ne najdejo ostankov človeških
teles. In odgovor je: Zato, ker je človeško telo zgrajeno v vseh svojih delih mnogo bolj
poduhovljeno in s tem tudi ustvarjeno od samega prazačetka kot mnogo bolj podvrženo
razpadu, to je, v kolikor se nanaša na Adamove potomce! Kar pa zadeva pred adamovske,
tako imenovane živalske ljudi, imenovane cephonasimi (opazovalci neba), se najdejo tu
in tam okameneli ostanki, kakor najdete tudi sem in tja potomce te vrste živalskih ljudi
in ki zavzemajo svoje mesto med Kajnovimi potomci in med danes živečimi opicami, kot
so šimpanzi in orangutani.
Med vsemi zvrstmi živali so imeli največjo instinktivno pamet in so gradili tu in tam
svoja, seveda, skrajno enolična bivališča, na ne preširokih potokih in rekah so delali tudi
zagate iz kamnov in so si na ta način gradili nekakšne mostove; in ko se je bila pričela voda
prelivati čez takšne mostove – kar se je običajno dogajalo – so položili za starim mostom,
od kjer je prihajal tok, drugega in višjega in so nadaljevali s takšnim delom neredko tako
dolgo, dokler je nastalo v nerodni terasasti smeri pogosto deset in več takšnih mostov, ki
pa so jim na koncu malo koristili, ker je voda vedno pričela za njimi naraščati in je vedno
prelila vse te mostove skupaj. Ti ljudje, ki so imeli kratek rep, poraščen z gostim šopom
grive, so torej zgradili zidove, katerih sledovi se najdejo še danes in katerim pripisujejo
visoko starost, kar zna biti med drugim tudi točno, posebno v goratih področjih, kjer
daleč presegajo Adamovo starost; vendar so prav tako malo plod prostega človeškega
uma, kakor namenu ustrezajoče hišice bobrov ob tistih vodovjih, v katerih najdejo živali
izdatno prehrano.
Menim, da sem vam pokazal tako na kratko kolikor mogoče, a več kot dovolj jasno
podobo Zemlje za časa Adama, in da vam v bodoče ne bo treba kaj več spraševati po njej.
Samo še dve zaključni pripombi:
Prva je, da si je sedanja Donava šele nekaj stoletij kasneje utrla skozi Železna vrata
sedanjo pot, pri čemer je bilo potrebna pomoč človeških rok, da so uredili še dolgo
veljavno strugo skozi Železna vrata tako, da je postala plovna tudi za večja plovila. Kam
pa so odrinila spredaj opisana Murina jezera svoje, njih objemajoče ovire, zato si vam je
treba samo ogledati
ogledati Murino planjavo in griče, ki jo obdajajo ter samo ravnico Mure in
naplavine vam bodo takoj izpričale, kako so bili ti griči nastali in poleg tega tudi sedanje
tretje obrežje, katerega je oblikovala Mura in tukaj boste brez težav našli preostanke
postopoma uničenih obrežnih jezov. Na ravnini okoli Gradca, boste zlahka našli v plitvih
globinah na stote težke in večinoma zelo trde kotaljene skale. Izpod Vildona navzdol se
kaže Mura že bolj dostopna, le tu in tam, vendar že v precejšnji globini, se še najdejo težji,
prikotaljeni apnenčasti kamni, izpod Radgone pa do izliva iste v Dravo, boste našli več
mivke kot gramoza in to zato, ker je imela Mura tam že zelo široko strugo in je bila brez
večje potisne moči, ker je bil njen padec že zelo blag.
Pojdite tja v Egipt, in vse do precejšnje bližine rečnih pragov boste našli le malo gramoza,
zato pa toliko večjo količino rdečerjavega in med drugim tudi drobnega belkastega peska!
63
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Vzrok za to je, da se ta tok vse tja do področja rečnih pragov nahaja v le malo odstopajoči
padni črti z današnjim Sredozemskim morjem – namreč kar zadeva višino – medtem, ko
imajo drugi tokovi proti morju močnejši padec, z izjemo Donave v Črno, Volge v Kaspijsko
morje in Amazonke v Atlantski ocean.
Kar se tiče domneve o poplavi Amerike,, kakor obstoja med prebivalci tega dela
Zemlje nejasna govorica, ni s tem prav nič rečeno v dokaz za eno splošno poplavo! Kajti
v tistemu času so bile nižine tega dela Zemlje tako in tako pod vodo. Sčasoma se je ta, od
severa pa daleč tja do juga razpotegnjen del sveta, v glavnem zaradi notranjih ognjenih
izbruhov, vedno bolj in bolj dvigal nad gladino morja in voda je bila prisiljena odtekati
vedno močneje. Temu se je pridružil še drug, za to Zemljo veličasten naraven pojav.
V pradavnini Zemlje, v kateri se je po zakonu o pretakanju morja nahajal večji del
morja bolj proti severu, je potekala od skrajne obale Zahodne Afrike nepretrgana vrsta
otokov do vzhodnega ogla današnje Brazilije in je tako delila Severno morje Atlantskega
oceana od Južnega; in ta dva morja sta bila povezana z množico morskih ožin, od katerih
je imela najbolj prostrana komajda širino Rdečega morja.
Vendar je v tistemu veku, v katerem so zaradi podzemne ognjene dejavnosti doživeli
mnogi deli Zemlje, posebno pa morsko dno, številne spremembe, potonila večina prej
omenjene verige otokov, kakor tudi mnogi tisoči večjih in manjših otokov tega velikega
svetovnega morja v globoko dno in Severno morje se je moglo neovirano izliti skozi ta
široka vrata v Južno morje in na severnejšem delu Zemlje so se pojavili v koristen obstoj
številni otoki in druge nižave in s tem tudi ameriške pokrajine.
Zato pa je konica Afrike, ki je bila segala prej v bližino Južnega tečaja, še do danes
pod vodo, zaradi česar tvori morje daleč v smeri pod predgorje Dobre Nade neko vrsto
hriba, preko katerega plovejo ladje, posebno ob slabemu vremenu, z velikimi težavami in
so bila prisiljene pogosto napraviti velik obvoz, da bi priplule do plitvejšega dela Vzhodnega
morja. Za parnike je to seveda lažje. Tukaj imate sedaj tudi Grešno poplavo Amerike in
množice večjih in manjših otokov in ne raziskujte preko tega sporočila dalje, ker bi vas
moral drugače prestaviti v prastvarstvena razdobja in v številne selitve morja; in pri temu
ne bi izvedeli nič več koristnega kakor tista stara žena, ki ni mogla doumeti, kako da je
bila dobila tako mnogo gub in gubic, čeprav je vedno živela spodobno in krepostno in ko
je bila dekle dvajsetih let, ne bi mogel nihče, tudi za najvišjo nagrado sveta, na njenemu
telesu odkriti ene same gubice.
Ja, tukaj ni mogoče reči nič drugega kakor: „Bog, ki je Gospod, je vse to uredil tako,
da se časi menjajo in mi ljudje z vsem, kar nas obdaja, skupaj z časom!
Pustimo sedaj Zemljo pri miru; čez tisoč let bo tudi brez tega kazala zopet popolnoma
drugačno lice! In za sedaj dobro in končajmo s to razlago, katero sem vam dal, da boste
lažje razumeli marsikaj drugega iz Blagovestij in Mojzesovih zapisov! Amen“.
Kratice
k. i. = krajevno ime
st. severn. = staro severnjaško
germ. = germansko
→ = pripomba
64
Literatura in viri
in
e
.s
i
©
Badjura Rudolf, Krajepisno gradivo, Dodatki k Ljudski geografiji iz leta 1953, rokopis 1960.
Lorber Jakob, Das grosse Evangelium Johannes, IV. knjiga, 7. izdaja, Lorber Verlag, Bietigheim 1983,
str. 322 – 324.
Lorber Jakob, Das grosse Evangelium Johannes, VII. knjiga, 7. izdaja, stran 11, Lorber-Verlag,
Bietigheim 1984.
Lorber Jakob, Die Haushaltung Gottes, II. kniga, Lorber Verlag, Bietigheim 1983.
Ovid´s Metamorphoses. Translated by A. D. Melville; introduction and notes by E. J. Kenney.: Oxford
University Press, Oxford 2008.
Pismo dežele Štajerske nadvojvodu Ernstu, Landes-Reg. Archiv Salzburg, Hofkriegsrechtsakte 1570 - 1592.
Pleteršnik Maks, Slovensko-nemški besednjak, Tiskala katoliška tiskarna, Lublana 1894.
Romer F.E., Pomponius Mela´s Description of the World, Univerity of Michigan Press, 2001, Pomponius
Mela, Chorographia (De situ orbis).
Šmitek Zmago, O mitološki vsebini toponima „Devin skok“, Wiener Slavistisches Jahrbuch, 48/2002,
Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaften, Dunaj.
Žunkovič Martin Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven besiedelt, Beitrag zur Klärung eines
Geschichts- und Gelehrtenirrtums, Druck und Verlag des Heinrich Slovák, Kremsier 1904.
n
Povzetek
©
w
w
w
.k
o
re
V starini je obstajalo v Evropi več velikih morij in jezer, poleg njih so obstajala še
številna velika in manjša jezera. Vse to je bilo med seboj pogosto povezano s pri- in
odtoki ter stranskimi rokavi, mrtvicami ipd. Staroselci so to gledali, poznali in ustrezno
poimenovali kraje in prebivalce ob morjih in ob morjem podobnih vodovjih. Ker so
ta imena slovenska, je jasno, da jih je mogel dati samo nekdo, ki je govoril in razumel
slovensko.
Morda se bo sedaj kdo nasmehnil in nam očital, da imamo bujno, ja, morda celo
narodnjaško navdihnjeno domišljijo. Vse to smo že večkrat slišali in doživeli. V redu,
potem pa naj nam npr. razloži, zakaj se jama nad rečico Idrijco, pod Šebreljami, v kateri
so bili našli 30.000 do 60.000 let staro neandertalsko piščal, doslej najstarejši znani
glasbeni instrument na celem svetu imenuje Divje Babe? Kdo je bil gledal Neandertalce,
ki so bili tam živeli in dal jami ime, ki ustreza opisu divjih bab v Pleteršnikovem
Slovensko-nemškem besednjaku iz leta 1894? Danes že neizpodbitno vemo, da je bilo
parjenje med neandertalci in homo sapiens-om dejstvo ter da so bili potomci zmožni
nadalnjega razmnoževanja, saj v tem niso bili omejeni kot npr. mule, križanke med
konjem in oslom. Torej!
Nadalnje preproste, znanstveno nezahtevne dokaze o staroselstvu Slovencev
najdemo v dvojicah oz. trojicah staroslovenskih božanstev Svetovita, Svantovita,
Peruna – Velesa – Mokoš in k. i. izvedenih iz njihovih imen, ki jih najdemo po vsej
Evropi in celo v Mali Aziji. Gre za lego hribov (včasih tudi gradov ali ostankov starih
zgradb) tostran in onkraj vodnega toka, vode med njimi, pri čemer imamo na levi strani
Svetovita, Svantovita, Peruna s sopomenkami, na desni strani pa Velesa (in Mokoš) s
sopomenkami, ali Mokoš (vodo) v sredini ali kot vir izpod pečine ipd. „Devin skok“
pomeni – poenostavljeno – konec zime, začetek pomladi, ko zaprta Deva uide hladni
65
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
podzemeljski temi in se življenje znova razcveti. Hudobno zimo, mraz, zatiranje življenja
ipd. ponekod nadomeščajo osovraženi Nemci ali Turki. Ime Deva je dalo k. i. Devin ter
njegove deželne in pokrajinske inačice.
Gornje potrjuje tudi zapis Jakoba Lorberja, pisarja po notranjem Božjem nareku,
katerega je bil slišal v srcu, o zunanjem videzu Zemlje pred Noetovim potopom. Si je v
Stvarstvu sploh mogoče predstavljati eno boljšo pričo kakor je sam Sveti Oče? In njegovega
pohlevnega hlapca-pisarja iz Slovenskih Goric?
66
Marko Hrovat
©
ETIMOLOGIJA BESED RUDA,
), RUJ, ZARJA, RUJNO, RADIČ
RUDEČA (barva),
i
Summary
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
THE ETYMOLOGY OF THE WORDS RUDA (ORE), RUDEČA BARVA
(RED COLOR), RUJ (SUMACH), ZARJA (SUNSET GLOW), RUJNO (NOBLY),
RADIČ (CHICORY)
th
Until the second half of the 19 century, the Russians, Ukrainians, Belarusians and
some other people did not considered themselves as Slavs. Early historical records of
the words Sclavi, Slavi, Slaven, etc. had been using to designate a specific people living
between the Baltic, Adriatic and Black sea. That terminology applied only to Slovenes
(Sloveni) had been using until the New Age. In the New Ages the word Slavi, Slaven, etc.
has also been using to designate the people speaking languages related to Slovenian, like
Russians, Poles, Serbs, Croats, etc., but those had never been using the name Sloveni
when they talk about themselves. The word Slav, Slavs is a modern invention introduced
by the Czech scholar Dobrovský, which came into application only about 150 years ago.
The word Slovenes in contrast to the Slavs is used in the paper in respect to the historical
fact that has been misusing.
Recent discoveries show that the metallurgy had its origins not in Mesopotamia nor in
Asia, but rather in Europe some 7500 years ago. The word ruda ‘ore’ emerged at least at
that time and originally meant excavated substance or material extracted out of earth,
bound for sale or industrial processing. Such interpretation can be clearly seen from the
Slovene words: ruváč, ruváti, rúti, rováriti, róv, rováti, róvka, róvnica, etc., as well as from
Lithuanian word rausti which means: to dig, to turn up, to grub, to root, to rummage, to
burrow. Ruda is a substance obtained by the uprooting, scuffling, rooting out or grubbing.
The word ruda ‘ore’ cannot be claimed neither by Greeks, nor by Romans and still less by
“Germans”. Comparison of related words originated from the root *rud- clearly shows
its Slovene origin. The Balts took original word ruda ‘ore’ from near-by Slovenes, but
the Sumerians, “Germans”, and others adapted it to their phonemic tendencies. The rise
of the Sumerian civilization coincides with the decline of the Bakria, the oldest metal
processing center of the world. That indicates that the famous Sumerian civilization rests
on the usurpation of the Bakria advanced metallurgical acumen and the extinction of
the local Slovene element.
The ancestors of Slovenes had no reason to invent a new name for a red color, since they
already used the name červena or kъrvena ‘red’ for thousands of years. Word červena is
derived from the *kъrv- ‘blood’. It has been going on as long as the hunter-gatherer societies
preserved the same or a similar way of life. So it seems sensible to search the origin of the
word rudeča ‘red’ at the beginning of introduction of agriculture and metallurgy. From
67
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
remnants of the root, which more or less all Slavs preserved till present time, it is evident
that once all Slovenes and related peoples had been using word rudeča. The “Germans”
adopted it as a loan-word from the contiguous Slovene populations. The Livonian words
for red, reddish-brown, ore, iron, autumn and the month of September, derive from the
root *rud- ‘*ore-’. The Serbian and the Croatian term for the month of September is rujan
and October in the Czech is říjen, all of them originate from red color. Hematite (iron
ore) is red to reddish brown in color. Its name in Slovene is krvavec ‘blood substance’
and derives from red color of hematite. Hematite had entered thoroughly into the human
economic activities not earlier than by invention of the process of an iron ore melting.
Due to the reddish color of the iron ore, the ancestors of Slovenes took its name ruda as
a synonym for a red color.
We do not need to search Latin and even less Greek origin of the word ruj ‘sumac’. It is
enough to note its unique characteristic of bright red color of its leaves that is standing
out significantly within the autumn landscape. Thus the Greeks have a relatively late
historical presence in the eastern Mediterranean region, it is unlikely that much older
Slovene language would borrow the word ruj from Greek. After all, the base root *ruj- is
unknown to Greek! Meaning of the word ruj ‘sumac’ derives from red color and it came
to Greek and Latin from an old Slovene source.
The word zarja ‘dawn’ is being explained by the Slovene etymological dictionary from
the terms: beam, shine and glare. Reddish horizon is really a reminiscent of glowing or
burning sky, but in fact the redness on the horizon is just a reflection and not the source of
the glowing itself. Word zarja derives from the notion rudeč ‘red’. It results in aggregation
form za-ruj-a, meaning the redness in the morning or in the evening horizon. This is also
confirmed by the numerous expressions of dawn in Sanskrit.
In Slovene language word rujno applies only to wine, in the sense of noble, good wine. In
Slovak language rujno means vivacious, rollicking, passionate and intoxicating, which
are all associated with the red color, but passion is associated with unbridling, fervent,
fire and zeal, with common denomination in red color. Not just red and nor just white
wine could be considered as fine wine. Oh yes, the heavenly wine is good, even the best
one, but the solution of the word rujno can only be made with comparison of the words
that are used to express a fine, noble wine. Etymology of the word rujno derives from the
word rod, pleme ‘tribe’ and not from the word raj ‘heaven’.
Most of European languages use the Italian term radicchio for chicory. West Slavs use word
čekanka and Slovenes word radič. But the Romans had been using word rādīcŭla. Most
likely it originates from word radix ‘root’, what supposes that radix has been used in Latin
as a synonym for explicit root, the most conspicuous feature of the chicory. This begs the
question: From whence does the root word “radix” come into the Roman lexicon? Within
the words rad-ix , rād-īc (ŭla), rad-ic (chio), none of their endings: -ic, -ič or -ik is typical
Latin or Italian, conversely, such endings are typically Slovene attributes. Latin words
started with the letters rad- are in 44.4 % related to beaming, shining or glaring and in
38.9 % to the root. Those two word groups have no common connection, neither is there a
Latin connection. The link between them can be surprisingly seen only when Slovene root
*rud-, with the meaning of red color is considered. It can be claimed with the additional
weight of evidence, that word radič ‘chicory’ of is Slovene and not Latin origin. Word radič
with the root *rud- and suffix -ič directly means red low plant.
68
Uvod
e
.s
i
©
Etimološki vpogled v besede je izjemno zanimiv, saj razkriva sorodnost besed in jezikov,
ki nas lahko, če so ostaline besed pravšnje, vodi do samih začetkov prvotnega jezika. V
najbolj ugodnih okoliščinah pa je s pomočjo zgodovinskih in arheoloških podatkov mogoče
z veliko verjetnostjo ugotoviti celo kdaj je beseda nastala. Tak primer je beseda ruda, za
katero lahko trdimo, da je nastala takrat, ko so ljudje načrtno začeli kopati zemljino, da bi jo
s pomočjo toplotne obdelave predelali v uporaben material. V prispevku je potrebno besede
Slovani, slovansko razumeti kot izraz za »sodobno« poimenovanje narodov sorodnega jezika,
ki se je začel uporabljati šele od 19. stoletja naprej. Za opredelitev vsaj v ostankih pred 19.
stoletjem še enotne etnije in jezika, predvsem na ozemlju srednje Evrope, pa so uporabljane
besede slovenski, Sloveni, ki so jih postopoma prekrili ali vsrkali Rusi, Ukrajinci, Poljaki,
Čehi, Hrvati, Srbi, Bolgari, Nemci, Italijani, Madžari, Romuni, Albanci, Grki in Turki.
in
RUDA
n
Ruda je zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine.1 Je naravni mineralni depozit,
ki vsebuje kovinsko ali kakšen drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko
izkoriščati. Pridobivanje rude imenujemo rudarstvo. Koplje se jo v rudnikih in dnevnih
kopih.2
re
Etimološki slovar:
.k
o
(slovenski):
rúda: stcsl. ruda 'ruda, rudnik', rus. rudá, češ. ruda 'ruda', Psl. *rud
*rudජ je v ženskem spolu
posamostaljeni pridevnik psl. *r‫܆‬dъ
dъ 'rdeč' in torej prvotno pomeni *'rdeča (snov)'. Sorodno
je rdéti, rd۴č, rj۰, rj۰v, rum۴n,
n, r‫܆‬s.
r ‫܆‬s.3
r‫܆‬
©
w
w
w
(češki):
ruda: zemljina, ki vsebuje kovine; češ. rudný, rudonosný, rudokop. Ruda je stsl.,
svk., rus., ukr., pol. in srh. (naglašeno rus. rudá, srh. ruda). Pogosta je povezava ruda =
rja, vendar neupravičeno. Beseda je istega izvora kot nem. erz (stdnem. arut, stgnem.
aruz), lat. raudus (ródus, rüdus) v srednjem spolu v enakem pomenu: vse te besede so
bile prevzete kot tehnični izrazi iz nekega tujega jezika, ko so se indoevropski narodi
(je ta narod preživel?) od njih seznanili z rudarstvom. Tudi sumerski urud spada v to
skupino, čeprav neposrednega vira nimamo. Dokler ne bomo na tak ali drugačen način
poznali njihove pisave, podrobnejše pojasnitve ne bomo dobili, ker smo te besede prevzeli
od narodov, ki so izumrli.4
Baskovski izraz za rudo je mea5, kar ne kaže nikakršne sorodnosti z balto-slovensko
jezikovno skupino, niti ne z germansko ali romansko.
Kritična presoja:
Človek je ob prvem izkopavanju bakrove kamnine verjetno že poznal izraz ruda.
Besedo ruda je mogoče pripisati vsaki izkopani kamnini, ki jo lahko predelamo v
69
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
uporabno snov, za gospodarsko uporabo.
V tem smislu bi bila ruda tudi nakopan
apnenec, ki ga je človek z žganjem predelal v
apno. Kot je bilo že nakazano, ruda prvotno
pomeni izkopan, iz zemlje iztrgan material,
namenjen za obrtniško predelavo ali prodajo.
Na tako razlago poleg slovenskih besed
kaže tudi litovska beseda rausti,6 ki pomeni:
kopati, izkopati, izkopana zemlja, rudniški
Slika 1: Bakrova ruda
odpadki in riti.
Tudi v slovenščini najdemo besede, ki izvirajo iz korena *rut- z izpeljanko *ru(va)
t- > *ruv(at): ruváč 'priprava za ruvanje', ruváti, rúti, rьvati 'puliti, prerivati; s silo
spravljati iz česa, navadno iz zemlje; z vlečenjem potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v
kateri tiči', rováriti 'delati razdor proti komu', róv 'odkrušena skala', ròv 'cevast prostor
pod zemeljskim površjem, prostor vodeč v notranjost rudnika, v zemljo narejena ožja
podolgovata vdolbina', rováš 'na račun; po dolgem preklana palica, na katero se z zarezami
označuje količina česa', rováti 'riti (po zemlji)', róvka 'miši podoben sesalec, ki rije pod
zemljo', róvnica 'orodje s ploskim ravnim rezilom za vlečenje izkopanega materiala k
sebi (na kup)', riti 'delati rove, jarke, jame; s težavo se premikati skozi kaj ovirajočega;
puliti, ruvati' 7, izrivati 'odmikati koga ali kaj iz česa ali v stran', nariti 'nanositi snov na
kup', zariti 'vdreti nekaj v drugo snov'.
Iz česa torej izhaja beseda ruda? Kot že sama razlaga glagolov ruváti, rúti, rьvati in
riti pove, da je ruta oz. ruda snov, ki je bila s silo, z vlečenjem ali s potegovanjem iztrgana
iz snovi, v kateri je dotlej tičala. Izhaja iz glagola ru(va)t-i, iz katerega je prešla v glagolski
samostalnik rut-a, kar označuje snov nastalo z rut-jem. V samostalniku ruta se je zobni
zapornik [t] sčasoma približal sorodnemu [d], najverjetneje kot posledica vplivanja
sledečega -a, odtod rut-a
-a > rud-a.
rud
d-a. Ruda je torej snov namenjena nadaljnji predelavi, ki je
bila pridobljena z ruvánjem, rьvanjem, rútjem ali ritjem.
Mogoče je sklepati, da je izraz ruda, ki ga uporabljajo prav vsi balto-slovanski jeziki,
star vsaj toliko kolikor je stara kovinarska dejavnost, to je najmanj 7500 let.8 Toda
kdo je prvotni »lastnik« besede ruda? Tako Balti kot Sloveni si delijo mnogo skupnega
besedišča, zaradi česar jih mnogi raziskovalci uvrščajo v isto jezikovno praskupino. A
vendar je v podrobnostih med slovensko in baltsko jezikovno skupino toliko posebnosti
in različnosti, da ni mogoče računati na naravni razvoj razlik, pač pa na okoliščino, da
sta večja slovenska in tuja severno-evrazijska skupina trčili, pri čemer se je slovensko
poljedelsko ljudstvo premešalo z lovci in nabiralci. Ob tem se je njihov jezik obogatil s
številnimi slovenskimi besedami, ohranil pa je nekaj svojih besed, značilne pripone in
slovnico.
Glede na delitev besede ruda je zanimivo vprašanje, kdo si je od koga izposodil ta
samostalnik, ki se nanaša na pridobivanje zemljine (rudarjenje) za potrebe kovinarstva?
Če podrobneje pogledamo rudna bogastva Evrope, lahko hitro ugotovimo, da so prav
Balti od vseh evropskih jezikovnih skupin najbolj oddaljeni od rudnih nahajališč. Tudi
70
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
predpostavka, da so morda nekdaj poseljevali mnogo širše ozemlje prot jugu in vzhodu
ne pomaga prav dosti, kajti Karpati, najbližje rudonosno hribovje, se nahajajo globoko na
jugu Poljske.
Toda tudi če bi Balti nekdaj poseljevali
celo Karpate, česar pa genske raziskave
(haploskupina N) ne potrjujejo, moramo še
pred tem upoštevati glavne centre kovinarstva
in njihovo širitev. Ta slika pa, sploh po do sedaj
znanih podatkih pokaže, da so prva področja
pridobivanja kovin bila na Balkanu. Najstarejše
znano rudarsko in kovinarsko središče na
svetu, starejše od tistih na Bližnjem vzhodu
in v Mali Aziji, se nahaja v kraju Pločnik9 v
Slika 2: Starodavni rudnik
današnji Srbiji.10,11 Obratovalo je že vsaj pred
7500 leti. Tod so še pred vsaj 1000 leti živeli Slovenci, ki so govorili slovenski jezik. Danes
je ta jezik poznan kot stara cerkvena slovanščina, v kateri pa sta mednarodno priznana
jezikoslovca Jernej Kopitar in Fran Miklošič odkrila jezik, ki je od vseh ostalih najbližji
današnji slovenščini. Pravilno sta ga imenovala stara slovenščina. Šele po več stoletjih se
je kovinarstvo razširilo v Malo Azijo, na Bližji vzhod, v srednjo Evropo in še pozneje v
zahodno Evropo, najpozneje pa v severno in vzhodno Evropo.
Ker so bili v 2. tisočletju pr.Kr. prebivalci Male Azije, Balkana in srednje Evrope Veneti
oz. Sloveni in ker iz genskih podatkov vemo, da je bilo v tem delu Evrope po priselitvi
skupine ljudi R1a pred 8-9000 leti mešanja prebivalstva v Evropi le malo,12 lahko sumimo,
da so bili ti Sloveni potomci prvotnih evropskih rudarjev in kovinarjev in da so verjetno
bili prav ti prednamci očetje besede ruda.
Hromnik trdi, da so Dravidi iz takratne Indije že pred 5000 leti izkoriščali rudna
bogastva srednje Evrope, zlato, kositer in baker, predvsem iz območja Karpatov ter jih tovorili
domov v Indijo. Prvi naj bi vzpostavili trgovino z baltskim jantarjem in drugim blagom.
Oni naj bi bili tisti, ki so Evropi prinesli kovinarsko znanje. Ker so bili tehnološko mnogo
naprednejši od prebivalcev stare celine, so dravidski trgovci, rudarji, kovinarji, duhovniki
in popotniki Evropejcem posredovali mnogo novih besed. Med temi sta tudi beseda jantar,
ki dravidsko pomeni boginjine solze in ime ljudstva Sloveni, ki pomeni častilci dolgolasega
boga Venija. Ime pokrajine Spišsko na Slovaškem naj bi bilo dravidskega izvora, prav tako
številna druga ledinska imena v tej državi.13,14 Haploskupina H-M69 je danes daleč najbolj
zastopana med dravidskimi prebivalci južnega dela Indije, skupaj s podskupino H-M82
pa tudi med evropskimi Cigani oz. Romi. Po raziskavah so Cigani prišli v Evropo pred
največ 900 leti,15 zato ni verjetno, da bi njihovi dravidski predniki že pred tisočletji zanesli v
Evropo visoko napredno znanje, organizacijo in jezikovne sledi. Hromnik pri dokazovanju
dravidskega izvora besed, npr. jantar, Sloveni, itd. sploh ni upošteval možnosti, da so te
in druge skupne besede zašle med dravidske jezike v obratni smeri, torej po posredovanju
ljudi haploskupine R1a, ki so zapustili Evropo in se na severu Indije naselili pred okoli 3500
leti. Potem ko sem 25. 7. 2014 s široko primerjalno analizo uspel s slovenščino pojasniti
71
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
etimologijo baltsko-slovenske besede jantar, je Hromnikova teorija, ki v dobršni meri sloni
na povezovalni besedi jantar, še toliko manj verjetna.
Beseda ruda se je razširila po vsej Evropi in na Bližnji vzhod, kot se običajno širijo
besede novih tehničnih izrazov od tistega ljudstva, ki ga je prvo ustvarilo, med tiste, ki nove
besede še ne poznajo, pa jo zaradi sprejete tehnične novosti potrebujejo. Spričo dejstva, da
so Balti od rudnih bogastev najbolj oddaljena jezikovna skupina, da je po dosedaj znanih
podatkih na evro-azijsko-afriškem prostoru dokazan začetek kovinarstva na Balkanu, da
nekaj tisočletij pozneje prve pisne omembe navajajo Venete kot prebivalce tega prostora, za
katere vemo, da so le grška različica zapisa ljudstva Slovenov in ker mešanja prebivalstva ni
bilo veliko, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da je beseda ruda kot slovenska izposojenka
zašla med Balte in ne obratno. Pri tem nam je v podporo tudi genetika, ki potrjuje, da so
poljedelci zanesli kmetijstvo iz Panonske nižine oz. Balkana preko Karpatov16 ravno v času,
ko so na Balkanu začeli topiti prvo rudo na svetu. Ti poljedelci, ki so širili kmetijstvo in
znanje obdelovanja kovin, se najbolj skladajo z ljudmi skupine R1a, ki je značilna za Slovene.
Stara sumerska civilizacija je za rudo uporabljala besedo urud, kar kaže na verjetno
izposojenko iz samostalnika *rud-a. Pripono -a, ki je značilna za slovenske samostalnike
ženskega spola, ostali jeziki večinoma opuščajo. Tako kot npr. nemščina ime Bistrica,
Praga, Vltava, ipd. krajša v Feistritz, Prag, Moldau, ipd, je lahko prišlo tudi do okrajšave
besede ruda > rud. Sumerska beseda urud pa verjetno nastala z dodanim vzglasnim u-,
torej u- + *rud- > urud. Zelo podobna ji je stdnem. arut 'ruda', ki je zapisana tisoče let
pozneje. Primere dodajanja samoglasnikov na začetku besed najdemo tudi v baskovščini,
npr.: ohol 'kol', erreka 'reka', erditu 'roditi', itd.17 Baski imajo preko 80 % haploskupine R1b.
Glede na navedbe Baileya je Perdih na mednarodni konferenci leta 2012 pokazal, da so
nomadski plenilci, nosilci genske skupine R1b prišli v stik s protoSumerci pred približno
5500 leti.18 Da je do tega stika zares prišlo lahko sklepamo tudi iz skoraj enakih besed za
rudo, smr. *u-rud in stdnem. *a-rut.
Kako pa se je izraz ruda znašel med Sumerci? Pred cca. 6000 leti je neka tuja horda vdrla
na vzhodni Balkan ter napadla visoko razvito poljedelsko-obrtno ljudstvo, ki je posedovalo
takratno visokotehnološko znanje in je edino na svetu obvladovalo dovršene postopke
za predelavo bakra. Katero je bilo to napredno ljudstvo? Kot kažejo genski podatki je do
sprememb na Balkanu in v Mali Aziji prišlo potem, ko so ljudje skupine R1a pred pred
cca. 8-9000 leti priselili med staroselsko skupino I, s seboj pa so preko Bližnjega vzhoda
prinesli znanje kmetijstva. Obe skupini sta se sčasoma zlili tako kulturno, materialno kot
jezikovno in tvorili novo napredno ljudstvo Barkrajev. Ko so jim plenilci ukradli znanje
obdelovanja kovin in ga zanesli na Bližnji vzhod, so s tem sprejeli tudi dotlej njim tujo
besedo ruda ter jo popačili v lažje izgovorljivo urud ali arud.
Kdaj bi se to lahko zgodilo, pa kaže ime sumerskega mesta Uruk (4000-3100 pr.Kr.),19
katero verjetno izhaja iz izraza za rudo: urud > uruk. Pojav mesta Uruk časovno ravno
sovpada z zatonom kovinarstva na Balkanu in vznikom bakrene dobe v Sumeriji. Če
hipoteza o izvoru mesta drži, potem ime Uruk izhaja iz slovenske besede ruda. Hkrati bi
mesto, katerega ime je povezano z rudo, posredno kazalo tudi, kje točno naj arheologi iščejo
področje najstarejše sumerske kovinarske dejavnosti. Iz zapisanega je mogoče zaključiti,
72
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
da je sumerska beseda urud prevzeta iz izvorno slovenskega samostalnika ruda, le da je
približno 1500 let mlajša.
Pred zatonom kovinarstva na vzhodnem Balkanu so tamkajšnji Bakrarji že vsaj
1500 let obvladovali znanje obdelovanja bakra. Svoje izdelke so nedvomno prodajali
tako bližnjim, kot tudi daljnim ljudstvom. Postati so morali izjemno bogati in doseči
zavidljivo stopnjo tehnične in materialne kulture. To več kot potrjuje najdba iz groba pri
bolgarskem mestu Varna, v katerem so našli več kot 1,5 kg zlatega nakita. V enem samem
grobu, ki je lahko pripadal le nekomu od najpomembnejših plemenitašev iz področja
najdonosnejše dejavnosti takratnega časa, to je obvladovanja kovin, so arheologi našli
več zlata, kot so ga dotlej našli po vsem svetu, v vseh predhodnih arheoloških obdobjih
skupaj.20 Z bogatenjem pa so Bakrarji postali zelo zanimivi za plenilce, ki so gledali za
lahkim zaslužkom. V času 1500 letnega kopičenja bogastva je povsem naravno, da je
bogastvo premamilo posamezne roparske skupine. Napadi in obrambe so morali voditi v
postopen razvoj urejenega obrambnega sistema Bakrije. Zaradi nakopičenega mamljivega
materialnega bogastva je upravičeno pričakovanje, da je ta kultura imela zaščitena in
utrjena mesta ali gradišča ter svojo obrambno vojsko. Najmočnejši motiv za cenejše
bakrene izdelke, ali da bi prišli do njih celo zastonj, so imeli tisti, ki so dotlej kupovali
največ bakrenega orodja in orožja iz Bakrije ter za njih plačevali velike količine blaga.
To pa so bili prebivalci plodne ravnice Mezopotamije, do katerih je trgovina z bakrenimi
izdelki iz Bakrije tekla preko zahodnih črnomorskih pristanišč. Durman je predstavil
podatek, da je bilo bronasto orožje iz mesta Ur enako tistemu, ki so ga našli pri Bakrarjih,
kar lahko pomeni bodisi, da je bilo orožje uvoženo iz Bakrije bodisi, da so prisilno
privedeni bakrarski kovaški mojstri v Sumeriji nadaljevali z načinom obdelave orožja,
ki so ga izvajali v svoji stari domovini.21 Ti, ki bi uspeli priti do kovinarskega znanja bi s
tem prišli tudi do neprecenljivega bogastva. Kdor pa je hotel premagati varnostni sistem
Bakrarjev je moral od znotraj poznati njihovo moč, razporeditev obrambe in utrjena
mesta. To verjetno niti ni bilo težko, saj so se ogleduhi vešči vojaških znanj lahko pod
pretvezo kupcev, trgovcev, popotnikov ali obrtnikov gibali po njihovem ozemlju in
njihovih mestih. Brez podrobnega poznavanja vojaških sil in šibkih obrambnih točk
Bakrije, napadalci pred 6000 leti ne bi mogli tako temeljito nadvladati in popolnoma
razrušiti organizirano bakrarsko zvezo.
Kdo so bili napadalci? Na to vprašanje ni tako enostavno odgovoriti, ker so možne
različne možnosti. Glede na navedbe Baileya Perdih meni, da so bili ljudje skupine
R1b tisti, ki so preko Ukrajine vdrli na vzhodni Balkan, ga izropali in nato mojstre
kovinarstva odgnali s seboj ter s tem zanesli ukradeno znanje obdelave kovin na južni
del Ukrajine, na področje okrog Črnega morja in šele nekaj stoletij pozneje od tam
na Bližnji vzhod.22
Sam menim, da nomadski plenilci skupine R1b niso bili vpleteni v ta rop. Genski podatki
kažejo, da na začetku trgovanja z bakrenimi izdelki med Bakrarji in protoSumerci, ljudi
skupine R1b v dolini Tigrisa še ni bilo. Do genocida nad Bakrarji je prišlo že pred 6000
leti in hkrati je v istem času na prostoru Sumerije vzniknila najzgodnejša protoSumerska
bakrenodobna kultura. Po genskih podatkih, so ljudje haploskupine R1b šele nekaj stoletij
73
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
pozneje začeli napadati protoSumerce. To kaže na dejstvo, da so lahko le protoSumerci
izvedli rop in genocid nad Bakrarji.
Kdo so bili protoSumerci še ne vemo zagotovo? Mogoče je, da so pripadali mešanici
ljudi haploskupine I in R1a? A potrebno je tudi raziskati kolikšen delež so imeli v
tem času na prostoru Bližnjega vzhoda ljudje haploskupin E, J, G in T. Po letu 5600
so ljudje R1b, verjetno preko Kavkaza, začeli vdirati v Mezopotamijo ter napadati
protoSumerce, ki so jih po več bitkah premagali in si jih podvrgli. Na to kaže tudi ime
Sumerci, ki je lahko nastalo šele potem, ko so ljudje R1b prišli v stik s protoSumerci
in jih imenovali s turškim izrazom Sumerci 'namakalci polj'. Glej razlago spodaj.
Treba je tudi upoštevati možnost, da so protoSumerci do prevlade skupine R1b za
rudo uporabljali slovensko besedo ruda in da se je ta šele pod vplivom turškega jezika
preoblikovala v urud oz. arut.
w
Slika 3: Sumerska kraja znanja kovinarstva in uničenje Bakrije
©
ProtoSumerci so pred 6000 leti z namenom kraje znanja kovinarstva izvedli napad na
Bakrijo sami, ali s pomočjo sosednjih ljudstev. Ti so vojaško uničenje gotovo dolgo in skrbno
načrtovali. Za večjo uspešnost je moral biti vojaški vpad usklajen. Da bi bakrarsko vojsko
čim bolj oddaljili od mesta glavnega napada, so verjetno najprej iz različnih smeri napadli
oddaljene manj pomembne točke. Glavni vpad pa je verjetno potekal neposredno iz smeri
Male Azije? Pri tem so bili očitno uspešni, saj je poslej kovinarstvo na Balkanu popolnoma
zamrlo. To pa ne kaže le na krajo kovinarskega znanja, pač pa tudi na popolno iztrebljenje,
74
re
n
in
e
.s
i
©
na genocid nad Sloveni tistega področja. V kolikor bi kdo od slovenskih kovinarskih
mojstrov na prostoru Bakrije ostal živ, bi kovinarska dejavnost gotovo spet zaživela, a ker
bi ta pomenila konkurenco Sumercem, so ti očitno iz čistega pohlepa poskrbeli za popolno
iztrebljenje vseh tekmecev. Pojav kovinarstva na jugu današnje Ukrajine po uničenju
Bakrije bi lahko kazal na to, da se je del slovenskih kovinarskih mojstrov vendarle uspeli
rešiti čez Donavo na vzhod, kjer so v manjšem obsegu nadaljevali svojo obrtno dejavnost.
S prebegom Bakrarjev na vzhod bi bila lahko povezana kultura Majkop, ki se je uveljavila
pred 5700 leti na SV delu Črnega morja.23 Ne bi bilo presenetljivo, če bi nove arheološke
najdbe razkrile, da so Bakrarji v času med uničenjem Bakrije in vznikom kulture Majkop,
delovali tudi severno od Črnega morja.
Kako dosedanja znanost razlaga besedo Sumerci? Pravi, da izvor imena Sumerci
etimološko ni jasno! Mesto Samarra leži v osrednjem delu današnjega Iraka ob reki Tigris.
Sprva naj bi se imenovalo Sur-marrati, gr. Souma, lat. Sumere. Samarra je ležala v središču
samarske kulture. Nekateri arheologi menijo, da so iz te kulture nekoliko bolj proti jugu
nastali Sumerci, ki naj bi bili skupek treh različnih kulturnih vplivov: 1. kmetov, ki so živeli
v hišah, bodisi iz šibja zamazanega z glino, bodisi zidanih iz opeke ter so se ukvarjali s
poljedelstvom, pri čemer so polja namakali; 2. lovcev in ribičev, ki so živeli v močvirjih
na plavajočih otokih v hišah pletenih iz trsja (proto-Sumerci); 3 nomadskih pastirjev, ki
so živeli v črnih šotorih (proto-Akadci).24 Če v raziskavo vključimo stare turške besede,
sta za pojasnitev imena Sumerci zanimiva predvsem dva sklopa besed in sicer tiste, ki se
nanašajo na vodo, namakanje, močenje in druge, ki se nanašajo na jezik.
©
w
w
w
.k
o
Stare turške besede nanašajoče se na vodo: 25
suv:
'namakati zemljo, močiti'
suva'ometavati'
suvuk
'tekočina, tekoč, karkoli tekočega ali premikajočega'
suvğar'napojiti živino; namakati močiti, zemljo'
suwar'navlažiti'
suvar'napojiti ovce, zaliti'
suvla:'prostor za napajanje živine', 'področje z obilico vode'
suvla:g
'prostor za napajanje živine', 'področje z obilico vode'
suvluğ
'vodnat, imeti vodo'
suvluk
pridevnik nanašajoč se na vodo
suluk
'posoda za vodo, zbirališče vode, vodnat, poln vode'
suva:l'napojen, namočen, poškropljen z vodo, ometan'
suvla:'namakati, napajati živino'
savruldı'valovita in peneča reka'
suvsuş
'pijača iz namočenih zrn'
Stare turške besede nanašajoče se na jezik:26
sumlım
'tisti, ki ne zna turško'
sumlı:'Turkom nerazumljivo govoriti'
sumlı:dı:
'govoriti ne turško'
sumlış
'tuj, neturški jezik'
75
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Iz vidika turškega jezika je izvor besede Sumerci mogoče razlagati iz obeh prikazanih
skupin, tako iz samostalnika voda oz. glagola namakati, kot tudi izraza govoriti, ki označuje
ljudi, ki govorijo Turkom nerazumljivo govorico, kar so prebivalci Bližnjega vzhoda, pred
prihodom ljudi R1b, vsekakor bili. Gre za isto besedno razmerje kot jo predstavlja beseda
Nemci, s katero so Sloveni imenovali tiste, ki so govorili njim nerazumljiv jezik. Na večja
verjetnost, da beseda Sumerci izvira iz pomena namakati, kot iz nerazumljivo govoriti
kaže pričakovanje, da bi govorci prototurškega jezika morali imenovati Sumerci tudi druga
ljudstva osrednje Azije, ki so govorila njim nerazumljiv jezik. Takih sledi pa nimamo.
V porečju Evfrata in Tigrisa so tamkajšnji kmetje prvi v znanem svetu polja namakali
z obilico okoliške vode. Ko je turško govoreče ljudstvo naletelo na te kmete je razumljivo,
da so jih poimenovali z besedo Sumerci in sicer po njihovi najbolj izstopajoči značilnosti,
to je po namakanju polj. Beseda namreč izhaja iz tur. korena *suv:- 'namakati zemljo,
močiti', čeprav ta ni videti prav nič blizu besedi Sumerci. Pri etimološki raziskavi pa je
treba biti pozoren tudi prehod glasu [v] > [m]. Nemščina in angleščina oz. germanski jeziki
nasploh imajo raje glas [m] kakor [v]. To je razvidno tudi iz slovenskega korena *čьrv- 'črv',
ki se v obrobnih jezikih pojavlja v obliki *kьrm-. Privlačnost prehoda glasu [v] > [m] pri
neslovanskih jezikih kaže tudi ime češke reke Vltave, ki se v večini neslovanskih jezikov
piše z ‹m›, kot npr. lat. Moldavia, Multavia, nem. Moldau in nrv. Modla. Sicer pa je prehod
glasu [v] > [m] ali obratno domač tudi v slovenščini, tako npr.: ssva, mnogo, množina,
prehajajo v nar.št. v sma, vnogo, vnožina.27 Franc Ramovš našteje še primere: åHQzჽm >
åHQzჽóuv(1), žrvńa > *žrmńa(2), žrnvi > žrnmi
gubno(3), od besed, ki jih
mi(2), gumno
gumno > guvno,
gum
gu
je zajel betacizem pa še primere: drobno
no > dromno
dromno(4), kamra > kambra(5), mlinci > blinci(5),
drom
mramor > bramor(5), bandimaa > bandibaa(6), mezinec > bezinec(7)/28
Kako je torej nastalo ime Sumerci? Zgornja razlaga nakazuje na veliko verjetnost, da
ime Sumerci res izvira iz turškega korena *suv-: 'namakati zemljo, močiti'. Ta se je preko
prehoda glasu [v] > [m] izoblikoval v *sum-, ki je temelj imenu Sumerci, posledično pa tudi
tur. besedi suvar > sumar 'napojiti ovce, zaliti'. Ta je prešla v etnonim Sumarci, ki enostavno
pomeni zalivalci oz. namakalci polj. Ime ni nastalo med domorodnim prebivalstvom, pač
pa so domačine z imenom Sumerci imenovali protoTurki šele po prvem stiku z njimi.
To kaže na zelo zgoden vpliv nekega prototurškega ljudstva na protoSumerce, ki so bili
verjetno pripadali slovenski ali iranski jezikovni skupini. Strnjeno prikazano je razvoj
imena Sumerci je potekal takole:
*suv- > *sum- > sumar > Sumari (Sumerci)
©
w
Razloženo širi verjetnost, da so bili nomadski plenilci haploskupine R1b res ljudje
prototurške jezikovne skupine. Dokazano je, da so ljudje R1b že pred približno 7000
leti prišli v porečje Volge,29 od koder izvirajo zgodnjesrednjeveški Bolgari, ki so bili tudi
turškega porekla. Tam še vedno najdemo ostanke turških ljudstev. Na jugu Rusije se v reko
Volgo izliva tudi reka Samara, na sotočju pa je nastalo mesto z istim imenom. Izvor in
etimologija imena reke in mesta Samara jezikoslovcem nista znana. Če izhajamo iz zgornje
obrazložitve, bi ime reke Samara v turščini pomenilo reko, ki rada poplavlja. Skladno z
izsledki raziskave so R1b ljudje prišli v Mezopotamijo pred približno 5500 leti ter napadali
in postopoma prevladali nad protoSumerci. V kolikor jim ne bi zavladali, obstaja le majhna
76
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
možnost, da bi se tuja turška beseda Sumerci uveljavila med domačim prebivalstvom.
Ljudje genske skupine R1b so v poznejšem času preko severne Afrike le počasi napredovali
od Španije do Irske, saj so za to potrebovali kar 1000 let.30 To bi lahko kazalo, da se niso
selili usmerjeno, s ciljem čim prej priti na ozemlje zahodne Evrope, pač pa prej kaže na
počasno parazitsko izčrpavanje staroselcev. Ko so izčrpali ali celo iztrebili eno skupino
ljudi, so se selili naprej na novo »sveže« ozemlje. Tako so Nemci, ki so še vsaj do 12. stoletja
živeli nomadsko, brezdelno življenje vojaških gospodarjev, dokazano izčrpavali staroselce
oz. Slovene in tako iztrebljali njihova celotna naselitvena področja.31 Tako poročata že Tacit
in Jordanes. Povsod kjer naletimo na prisotnost širjenja skupine R1b je najti tudi ostanke
množičnega iztrebljenja staroselcev haploskupin I1, I2 in R1a.32
Potem ko so protoSumerci plenilci pred približno 6000 leti uspešno zavzeli Bakrijo,
center kovinarstva na Balkanu, bi bilo naivno pričakovati, da so jih Sloveni tam učili znanj
o predelavi bakra. Povsem v skladu s pričakovanji in izkušnjami bi bilo, da so sumerski
razbojniki ubrali pot najmanjšega napora in odvlekli s seboj v suženjstvo le ključne
mojstre, rudarje, talivce, kovače in obdelovalce bakra, ki so jih potrebovali za izgradnjo
centra kovinarstva v Sumeriji ter jih tam s surovimi metodami mučenja prisilili v telo ter v
izdajo skrbno varovanih skrivnosti. Tu pa se končno poraja prestižno vprašanje, ali slavna
sumerska civilizacija počiva na kriminalu in genocidu? Podatki gredo ravno v smer, ki kaže
na kriminalni rop visokotehnološke napredne slovenske družbe in na genocidno iztrebljenje
Slovenov? In drugo vprašanje. Ali so v času zgodnje bakrene dobe ljudje res govorili le en
jezik, kot pripoveduje sveto pismo? In če so ga, ali so nomadski plenilci haploskupine R1b
začeli namerno kaziti, spreminjati in uničevati dotlej enoten jezik in ljudi, ki so ga govorili?
Genski in arheološki podatki povedo, da so nomadski plenilci skupine R1b po svojem
vdoru pobili večino prvotnega prebivalstva zahodne Evrope. Na to kaže velika gostota
haploskupine R1b v zahodnem delu Evrope, ki pa je hkrati tudi zelo mlada, saj šteje komaj
cca 4000 let.33 Tisti, ki zagovarjajo starodavni izvor ljudi skupine R1b na zahodu Evrope,
kjer so danes res v večini, bi morali biti v skrbeh. Primerjava obstoječega genetskega stanja
in stanje pred 4500 leti namreč kaže na drastične spremembe, na poplavo ljudi R1b preko
zahodne Evrope, kjer jih prej sploh ni bilo. Če bi se ti le doselili med staroselce, ne bi mogli
tako močno prevladati nad njimi. Na drugi strani genski podatki redke podskupne R1a v
Angliji kažejo na njeno največjo bližino prav z najpogostejšo slovensko R1a podskupino.34
Med angleškimi besedami pogosto najdemo take, ki drugim jezikom niso sorodne. Angleži
ne poznajo več njihove semantike, medtem ko so Slovencem razumljive brez posebne
razlage. Ena od takih besed je vomit 'bruhati, bljuvati'. To je zelo enostavna slovenska
beseda, ki s preprosto ponazoritvijo označuje dogajanje pri bruhanju in bljuvanju, to pa je
vunmetanje tekočih snovi iz telesa. Tako je iz združitve (sinteze) slovenske pripone ven- /
von- in glagola metati nastal nov glagol vunmet / vonmet / vonmit, z odpadom glasu [n]
pa je prešel v končno obliko:
von- + -mit > vo(n)mit > vomit.
Dokaj pogoste slovenske besede v stari angleščini namigujejo na to, da je bila pred
vdorom nomadske skupine R1b v zahodne dele stare celine, jezikovno vsa Evropa v
pretežnem delu verjetno enotna. Današnji zahodni Evropejci v največjem deležu nosijo
77
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
gensko skupino R1b. V nekaterih predelih Irske Walesa, Baskije in Španije tudi preko 80
%, kar pove, da so vsaj po moški strani v dokajšnjem številu potomci nomadskih plenilcev.
Ker se z geni vsaj deloma prenašajo tudi značajske lastnosti, ti gotovo nosijo tudi vsaj del
njihove krvoločnosti. Zavedajoč se tega se lahko vprašamo, ali je naperjena rimska okupacija,
predvsem pa nemška agresivnost Karla Velikega, agresivnost solnograških škofov, nemškega
parazitskega izčrpavanja Slovenov, ki so še do 12. stoletja živeli nomadsko življenje na
plečih Slovenov,35 nemške zakonske prepovedi slovenskega jezika že v 13. stoletju36 ter
številni in stalni poznejši izpadi nemške agresije proti Slovenom zgolj slučajna, ali pa gre za
pregovorno ponavljanje zgodovine nosilcev agresivnih nomadskih genov proti miroljubnim
staroselskim Slovenom? Toda mentaliteta in navade se po zakonitostih socialne hierarhije
širijo tudi v smeri od peščice zavojevalcev na podrejeno večino. Slabe navade se širijo precej
hitreje kot dobre, ker je za vse dobro potrebno zavestno in kontrolirano usmerjati energijo.
Že Pavel Diakon je zaznal spremembe v psihi ljudi, ki so bili pod oblastjo nomadov, ko
pravi: »Tam so ljudje podivjali«.
Poglejmo še kako je z besedo ruda in njeno starostjo pri narodih, ki se štejeta za nosilca
evropske civilizacije in kulture. Po podatkih so se predniki Grkov najverjetneje priselili z
vzhoda, nekateri menijo, da s področja današnje Armenije, sam pa menim, da s področja
Perzijskega zaliva. Prvi naval, ki ga poznamo kot vpad Mikencev se je zgodil v 16. stoletju
pr. Kr., drugi poznan kot dorski vpad pa v 11. stoletju pr. Kr.37 Prvi vpad Ioncev in Aeolcev
popolnoma sovpada z uničenjem minojske kulture v 15. stoletju pr. Kr. Minojska kultura
je pred tem cvetela na zavidljivem nivoju kar 1200 let.38 Že grške besede μετάλλευμα,
μεταλλεύματος, ipd. izhajajoče iz korena *metal- 'ruda' ter zelo pozen prihod protoGrkov
na ozemlje stare evropske kulture izključujeta možnost, da bi slovenska beseda ruda izvirala
iz grškega jezika. Tudi če so Grki uporabljali svojo različico prvotne besede ruda, so jo kot
zelo pozni priseljenci lahko sprejeli le od prvotnih naseljencev, ki so tehnologijo obdelave
kovin poznali že vsaj 4000 let pred prihodom protoGrkov.
Latini naj bi začeli naseljevati Apeninski polotok v času t.i. italijanske železne dobe,
od leta 900 pr. Kr. Po najširokogrudnejši teoriji naj bi se priselili med leti 1800–900 pr.
Kr., v času t. i. italijanske bronaste dobe, najverjetneje iz območja Balkana.39 Ta premik
v grobem sovpada z vdorom protoGrkov na področje egejskih ozemelj. Latinske besede
za rudo so aes in chalcitis. Aes se v klasični latinščini izgovori [ajs], tako kot železo še
vedno v sodobni nemščini. V njih ni zaslediti nobene sorodnosti s staro besedo ruda. Tudi
od protoGrkov še poznejši prihod protoLatinov ne daje nobene vzpodbude za sklepanje,
da bi slovenska beseda ruda izvirala iz latinščine. Ne prav pogosto uporabljane latinske
besede raudus (ródus, rüdus) 'ruda', res kažejo popolno sorodnost z izrazom ruda, a če
gre verjeti, da so se protoLatini priselili na Apeninski polotok iz Balkana, potem gre
za prenos te besede iz Bakrije, najstarejšega področja kovinarske dejavnosti. Ta je kot
potreben tehnični izraz morala obstajati že vsaj 4600 let pred selitvijo protoLatinov in
je zato nesmiselno računati, da bi slovenska beseda ruda izvirala iz latinske, pač pa gre
za obratno potovanje besede.
Izraz za rudo je znotraj evropskih jezikovnih skupin dokaj enoten. Germanska skupina
uporablja ore ali erz (zemlja), ki izhaja iz stdnem. arut in stgnem. aruz, romanska skupina
78
o
re
n
in
e
.s
i
©
pa z manjšimi odstopanji besedo mineral. Slovani in Balti za rudo vsi uporabljajo enotno
besedo ruda brez odstopanj.
Germani kot nomadi in pozni prišleki, so morali znanje kovinarstva prevzeti od kulturno
in materialno mnogo razvitejšega, umirjenega poljedelskega ljudstva. Kot je razloženo
v poglavju Kritična presoja pod pojmom Rudeča, je razvoj kovinarstva tesno povezan z
razvojem poljedelstva ali razloženo obratno, le poljedelska družba je bila sposobna izvajati
kakovostno kovinarsko dejavnost. Tudi zato protoNemci niso mogli biti prvotni nosilci
obdelovanja kovin. Drug neposredni dokaz pa sta stari nemški besedi za rudo: stdnem.
arut in stgnem. aruz, iz katerih sta se razvili sodobni besedi ore ali erz. Samostalnik aruz
lahko štejemo le za mehčano različico arut [aruc]. Ko pa pogledamo iz česa je nastala
beseda arut, ni mogoče prezreti slovenskega korena *rud- ali *rut-, ki prihaja od ru(va)
t-i, rut-i, torej od rutja zemljine, katera vsebuje snov za predelavo, rudo torej. Zato je arut
tvorjenka korena korena *rut- in vzglasnega a-: a- + *rut- > arut. Slovenskim besedam z
začetnim soglasnikom so tuji jeziki (latinščina, nemščina, itd.) zaradi lažje izgovorjave
pogosto pritikali samoglasnik.
Kot je videti iz zapisanih podatkov, nekateri jeziki za rudo in sorodne pomene uporabljajo
iste ali sorodne besede nastale iz korena *rud- in njegove različice *ro
*roჽt-, medtem ko so
pri drugih te besede popolnoma različne.
Da bi lahko ugotovili kateri jezik je najbližji jeziku skupine ljudi, ki je prva iznašla
in razvila tehnološki postopek obdelave kovin, v tej zvezi pa tudi iznašla potrebne nove
besede, moramo primerjati širšo paleto besed izhajajočih iz korena *rud-, ki niso le pisno,
pač pa tudi vsebinsko (semantično) sorodne. V spodnji tabeli so taki izrazi primerjalno
navedeni v petih jezikih, od katerih je vsak najvidnejši predstavnik svoje jezikovne skupine.
Dodane pa so še besede iz angleškega jezika, ki je zanimivo presečišče keltskih, germanskih,
latinskih in slovenskih besed.
litovsko40
ruda
ruda
w
slovensko
kasti, myna,
dirbti
ištraukati,
padaryti
w
rudnik
ruvati, ruti
.k
Tabela 1: Primerjava besed iz slovenskih korenov *rud-, *roჽ t- med različnimi evropskimi jeziki.
grško41
μετάλλευμα,
ορυκτό
μεταλλείο,
φουρνέλλο
ξεριζώσουμε
latinsko42
metallum,
aes, fodina,
aerarius
mattalum,
orum
evellere,
extrahere
nemško43
erz, arut
Bergwerk
ziehen, roden
angleško44
ore
mine, pit
root, pull,
extract
grub, dig,
burrow
σκαλίζω,
εκσκάπτω
fodere
wühlen,
buddeln
atvara,
kastynes,
tarnaujanti
λάκκος,
σκάμμα
pŭtĕus, fossa,
cuniculus
Gang, Stollen
rovnica
matikas, kasti
σκαπάνη,
σκαλιστήρι,
αξίνα, τσαπί
sarculum, ligo, Haue,
upupa
Rodehacke
hoe
rovka
barninga,
kertukas
μέγαιρα
aranei, sorex,
migale
shrew
w
urvas, raustis
riti
©
rov
Spitzmaus
gallery, pit,
adit
79
in
e
.s
i
©
Kot je razvidno iz primerjanih besed za rudo, rudnik, ruvati, ruti, riti, rovnico in rovko,
ki so pomensko med seboj povezane, le v slovenščini vse izrazje izhaja iz korena *rud- in
njene različice *roჽt-. Litovščina se sklada v 4-ih od 7-ih besed, a 3 že precej odstopajo
od osnovnega korena. Od drugih jezikov se slovenščini nekoliko približata nemščina in
angleščina, medtem kor je grščina popolnoma na drugem bregu. S tem lahko strnemo
ugotovitev, da je jezikovna skupina, ki je pred najmanj 7500 leti izumila kovinarstvo in
s tem tudi potrebne nove besede povezane z rudarjenjem in kovinarstvom, bila najbližja
slovenščini. Glede na to, da vsebinsko sorodno izrazje izhajajoče iz korena *rud- kaže
popolno besedno in pomensko skladnost, pa lahko celo trdimo, da je bil jezik prvotnih
kovinarjev Evrazije slovenščina sama. Zaradi prevzema besede ruda in številnih drugih
slovenskih besed v nekdaj tuje jezike je danes videti, kot da so ti jeziki, ki jim pravimo
Indoevropski med seboj sorodni in da izhajajo iz skupnega jedra. V bistvu pa sorodnost
teh jezikov povezuje slovenščina in njeno prevzeto ter pogosto tudi preoblikovano in
izrojeno besedje v njih. Tako se danes celo sprva popolnoma tuji albanščina in grščina
štejeta za IE jezika.
RUDEČA (barva)
w
.k
o
re
n
Rdeča barva zavzema v vidnem spektru, ki ga zaznava človek, najdaljšo valovno dolžino,
to je med 680 in 780 nm. Zaradi tega se tudi najraje sipa oz. razprši, kar je pogosto opaziti
zlasti ob sončnih vzhodih in zahodih, ko je nebo rdečkasto obarvano. Odtod poimenovanje
zarja. Zakaj oko zaznava barvo? Zaradi tega ker snovi vpijajo vse vidne frekvence barv razen
tiste, ki jo vidimo. Ta se od snovi odbija nazaj v prostor in če gre za najnižjo frekvenco vidnega
spektra, le to vidimo kot rdečo barvo. Razpon odtenkov rdeče barve se razteza od svetlo
živordeče, skoraj oranžne, pa do temno rdeče. Rdeča od vseh barv izžareva najmočnejšo
energijo. Raziskave dokazujejo, da poživi, vzpodbuja, poveča utrip, razdraži, kar potrjuje
tudi narava, npr. zaradi rdeče barve je bik ali puran razdražen. Verjetno prav zaradi tega
rdeča barva v zahodni kulturi pomeni pozor, pazi. Zaradi poživljajočih učinkov, so tudi
javne hiše osijane z rdečo barvo. Tipično rdeče barve je jagoda, redkvica, paradižnik, rdeča
mušnica, kri, cvetovi nekaterih rož, itd.
w
Etimološki slovar:
©
w
(slovenski)
(slovenski):
rdǱč:
rdǱ
Ǳč: skj. erdéč 'rdeč', je prvotno tvorni deležnik glagola *rъděti 'postajati rdeč', slv. rd๯ti.
rd
rd๯ti:
rd๯
๯ti: csl. rъděti sę 'rdeti', rus. rdétь 'rdeti, zoreti', češ. rdít se 'rdeti, zardevati,
sramovati se', psl. rъděti 'postajati rdeč', lit. rudéti 'postajati rdečkast, lisičje rdeč', let.
rudêt 'postajati rdečkast, lisičje rdeč', lat. rubēre 'biti rdeč', stvnem. rotēn 'rdeti', vse
iz ide. *(h1)rud heh1- 'postajati rdeč', kar je izpeljano iz ide. baze *(h1)reჽd h- 'rdeč, rjav,
rumen', iz katere je še npr. ssk. róhita-, av. raoδita- 'rdeč, rdečkast', ssk. rudhirá- 'rdeč',
gr. erythrós, lat. ruber glej rubin, stvnem. rōt, ags. rot, ang. rēod, lit. raūdas, csl. rudъ
vse s pomenom 'rdeč'.45
80
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
(češki):
rudý: rudoch 'rdeč', rudo-bradý 'rdečebrad' ipd., rudnout 'zardeti', vyrudlý 'zbledel'
(prvotno razbarvanje rdeče barve, pozneje pa tudi drugih barv obledelih na soncu). Nar.
rus. rudój, ukr. rudýj, pol. rudy, blr. in slv. rud. Psl. rud-ь se sklada z lit. raüdas, let. rauds
'barva rdečega konja', lit. raudónas 'rdeč', lat. rufus, got. raupa, vse iz korena *roudhos, glej
rdíti se. Izpeljanke iz rud- je najti predvsem v starejših slovarjih in v narečjih.46
rdíti se: stč. rděju, rdiěti sě, (u)zardělý, stsvk. rьděti, svk. rdieť sa, rus. rdeju, rdeť in
(za)rdeťsja
sja 'postati rdeč (npr. čir, pa tudi sramota)'. Psl. rtděja, rьděti od rtd- v pridevniku
rtdrt; vloga končnega r je enako kot v lat. rubere 'rdečiti se, zardeti' proti ruber 'rdeč' iz
*rudh-ros. Pridevnik psl. r'ьdr'ь, stsvk. in nar.rus. rédryj 'rdečkasto govedo' se v češčini
ni ohranil; to je bila najizvirnejša oblika, primerjaj poleg ruber še gr. ερνδρός, brez r pa
nem. rot. Drugi pomeni iz iste baze so: rudý, ryzí, ryšavý 'rdeč, čist, rdečkast', morda pa
tudi rumen.47
ruda: rja na rastlinah (žitarice, sadje); če ob sončnem svitu dežuje, pada ruda (ljudje
verjamejo, da v vročem in vlažnem vremenu tak dež spodbuja pojav rje); v prenešenem
pomenu pa tudi nekatere druge sadne bolezni. Ruda so se imenovala tudi močvirja z rdečim
blatom (odtod verjetno Rudno, Rudnica), prav tako pol. in luž.; nar.rus. rudá 'kri'. Ruda
je starodavna beseda od rtd-, rdeti iz *roudh-ä, s popolnim o v korenu; enako lit. raudá
'rdeč', stisl. rauda 'rdeč'.48
rdesno: rastlina Polygonum, nar.č. (h)rde-sen, pol. rdes(t), ukr. ders(eú), slv. dresen,
redesen, andresel, mk. drádréc. Vse iz *nerst-ьn'ь ali –ьno iz *nerst'ь 'ikre, ribje mladice'
(glej neřest). Pod vodnim dresnikom ribe rade polagajo svoje ikre; laichraut od nem. laich
'drstiti'. Do sedanjega rd- je verjetno prišlo iz rdeti: poganjki te rastline so presenetljivo
rdeče barve.49
říjen: stč. řujen 'deseti mesec', csl. rjurtь, srh. rujan 'september'. Je samostalniški
pridevnik řuj-ьn-ь od řuja 'rukati (jelen)'; to je mesec, ko jeleni rukajo; glej še zařil, podobno
še lit. rujos 'september'.50
V stari češčini 15. stoletja je bil rudý le okrajšena različica besede rudný (Rudne moře
'Rdeče morje', kopie bieše rudno krvi jeho 'kopje je bilo rdeče od njegove krvi'), toda
najpozneje v začetku 16. stoletja se rudný uporablja le še za poimenovanje rude. Od te
dobe se namesto rudý 'rdeče' uporablja le še červený 'rdeče'.
Kritična presoja:
©
w
Kje iskati etimološki izvor korena *rudeč- je na prvi pogled enostavna, toda zaradi
širine različnih možnosti je to zelo zapletena in zahtevna naloga. Znotraj jezikovnih
skupin je poimenovane za rdečo barvo dokaj enotno. Najbližje korenu *rud- je germanska
jezikovna skupina, nato romanska, »staroevropski« jeziki pa so povsem odmaknjeni od
tega pojma. Skoraj vsa slovanska jezikovna skupina uporablja besedo červen, razen stare
češčine in slovenščine, ki uporabljata samostalnik rdeč. Za pojem rdeč drugi evropski jeziki
uporabljajo besede: dk. in nrv. rød, švd. röd, niz. rode, ang. red, nem. rot, nato lit. raudona
ter lat. ruber, itl. rosso, fr. rouge, rum. roşu, špn. rojo in sorodno jdš. rwit. Poglejmo še
81
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
poimenovanja iz jezikovnega obrobja: ir. dearg, vlž. coch, bsk. gorri in let. sarkans. Slednja
kaže na sorodnost z rusko besedo krasnij 'rdeč' oz. z njeno žensko obliko krasna 'rdeča'. Iz
primerjave besed sarkans in krasnij je vidno, da je sarkana le metatizirana ruska beseda
krasana oz. krasьna: kras-ьna > sark-ana. Od ostalih primerov iz jezikovnega obrobja pa
morda baskovski gori izvira iz barve ognja, ki odgovarja rdeči?
Površna primerjava izhajajoča iz predpostavke slovanske jezikovne sorodnosti pripelje
do napačnega sklepa, da je tudi slovenščina za označevanje rdeče barve nekdaj uporabljala
le besedo červen, a jo je pod germanizacijskim pritiskom zavrgla in prevzela nemško besedo
rot. Pa za tako sklepanje obstaja tudi znanstvena podlaga?
Že iz etimologije in iz bolj ali manj pri vseh Slovanih ohranjenih ostankov besede
rudeč je razvidno, da so nekdaj Sloveni in njim jezikovno sorodna ljudstva poznala
besedo rudeč. Verjetno je šlo za vzporedno uporabo obeh besed, červena in rudeča, od
katerih je po izvoru mlajša in zato manj razširjena rudeča, postopoma zamrla. Pri Čehih
je razvidno, da se je beseda rudno, rudný uporabljala do 16. stoletja npr. Rudno morje
‘Rdeče morje’, poslej pa červený, 51 kar sovpada z obdobjem razmaha tiskanja knjig. To
kaže na nenaravno enotenje knjižnega jezika s klestenjem, izobčenjem in standardizacijo.
Posledica te omejene človeške širine pa je ta, da je stara »češčina« oz. jezik, ki se je govoril
na ozemlju današnje Češke, bil bistveno bližji sodobni slovenščini, kot sodobni češčini.
Stare »češke« besede jaz, jutro, itd. so izpodrinile umetno tvorjene besede ja, jitro, idr.,
ki jih danes najdemo v sodobni češčini.
Pred nadaljevanjem raziskovanja je treba posebej opozoriti, da je pravilna slovenska
izgovorjava rudeč in ne rdeč [rьdeč]. Zapis in izgovorjava rudeč sta bila v uporabi še do
srede 20. stoletja. Od prve polovice 20. stoletja pa so slovenisti stoletja uporabljano pristno
slovensko besedo rudeč začeli izganjati iz slovenskega besedišča, po človeškega uma
ozkosti pa jeli uvajati novo, umetno tvorbo rdeč. Kljub močni nadvladi knjižnega jezika
nad govorjeno besedo, se izven knjižnih okov beseda rudeč še vedno tu in tam uporablja,
prav tako tudi v nekaterih narečjih. Kakor še mnogim drugim najstarejšim slovenskim
besedam, ki so jim slovenisti odrekli domovinski prostor v slovenskem jeziku, pa moč
besede rudeča počasi peša.
Od kod izvira poimenovanje rudeča za rdečo barvo? Pri razkrivanju pravila za
poimenovanje barv, naj nam za primerjavo priskočijo na pomoč ostale barve. Nobeno
ime barve nima svojega lastnega etimološkega jedra, pač pa so vsa le sopomenke barvno
najizrazitejših stvari ali pojmov, ki so jih prednamci našli v naravi. Dokazovanje te trditve
presega namen obravnavane raziskave, zato naj navedem le primer sodobnega prevzema
barve iz stvari, ki je najvidnejša predstavnica oranžne barve. Pomaranča (oranža) je
najizrazitejša stvar oranžne barve, zato je po njej imenovana oranžna barva. Prav tako
kot pri imenu oranžne barve, ki je dokaj sodobna beseda, je tudi pri iskanju izvora
rdeče barve treba iskati stvar ali pojem, ki je dal rdeči barvi ime, ne pa se le sprijazniti
s sorodnimi povezavami med IE jeziki in z navedbo domnevnega izvora te besede. Za
rešitev te uganke je najprej potrebno pregledati, na katere snovi, ki so v naravi rdeče, bi
utegnil naleteti prvotni človek. Kot je že bil etimološko pojasnjen pojem červene (barve),
je bila prednamcem barva krvi osnova za poimenovanje rdeče barve z besedo červena.
82
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Ta je z mehčanjem besede kъrvena prešla v čъrvena.52 Ker gre pri krvi za temeljno in
najstarejšo prvino človekovega živetja in preživetja, je bila beseda červena gotovo prvotno
ime, rudeča pa ime poznejšega nastanka.
Od takrat, ko so prednamci poimenovali rdečo barvo z besedo krvana [kъrvena], niso
imeli prav nikakršne potrebe, da bi isto barvo poimenoval še enkrat z drugim imenom.
To je veljalo vse dotlej, dokler je nabiralniško-lovska družba ohranjala enak ali podoben
način življenja, kot v času nastanka besede črvena [čъrvena].
Po naravni poti je lahko rudeča barva nastala le na dva načina. S trčenjem slovenskega
jezika ob nek drug jezik, ki je besedo rudeča že poznal, ali pa z družbenim napredkom iz
nabiralniško-lovske v obrtno-kmečko družbo, oz. s tehnološkim napredkom iz kamene
dobe v dobo kovinarstva. Raziskave, pa tudi logična medsebojna soodvisnost kažejo, da
razvoj kovinarstva pogojuje kmetijstvo.53 Na arheološke dokaze o začetkih poljedelstva pred
10.600 leti na Bližnjem vzhodu je potrebno gledati kritično. Na področju Bližnjega vzhoda
so ugodne razmere omogočale rast žit v naravnem okolju, zato so tamkajšnji ljudje izrabili
naravne danosti za pridobitev semen, ki ostanejo užitna še mesece ali celo leta po bratvi
in zagotavljajo zadostno količino hrane tudi v kritičnih obdobjih. Ljudje so že na samem
začetku delali selekcijo tistih žit, ki so jim omogočala večjo bero. Prvotno pridobivanje
plodov je treba šteti kot nabiralništvo. Ostanki žit v lončenih posodah namreč še niso dokaz
o začetkih poljedelske dejavnosti, pač pa dokazujejo le začetke shranjevanja žit. Poljedelska
dejavnost se začne šele z načrtnim vzgajanjem rastlin, to je z obdelavo polj, sejanjem in
odstranjevanjem plevela. Še posebno je bilo to izrazito tam, kjer je bilo potrebno najprej
izkrčiti prostrane gozdove.
Intenzivna obrtna dejavnost kot je kovinarstvo ni dopuščala stalnega premikanja po
terenu za viri hrane in hkratnega izvajanja časovno in organizacijsko visoko zahtevne
predelave kovin na drugi strani. Družba, ki se je intenzivno ukvarjala z obrtjo, je hrano
potrebovala na mestu dejavnosti! Poleg tega je treba upoštevati še, da izvajanje težke obrti
terja tudi zagotavljanje večje količine hrane kot nabiralništvo. Predpogoj za izvajanje in
razvoj obrti je torej kopičenje in hramba hrane za daljše časovno obdobje. To pa pomeni,
da so morali prednamci usmeriti svojo dejavnost v načrtno vzrejo mesa in v pridelavo
poljščin, predvsem žit, na omejenem prostoru okrog svojih bivališč. Vsaj v večjem delu
Evrope, kjer ni takih naravnih danosti kot na Bližnjem vzhodu, je prehod iz preproste družbe
zasledovanja trenutnih potreb, v visoko organizirano družbo dolgoročnega načrtovanja
zahteval izjemen miselni preskok.
Širjenje kmetijstva je zagotovilo zadosti hrane na nekem omejenem ozemlju, kar je
omogočilo širjenje organiziranega predelovanja kovin? Ni slučaj, da se je kmalu ali celo
vzporedno s širjenjem kmetijstva širilo tudi kovinarstvo, ker je bilo od kmetijstva odvisno.
Če so na nekem področju hoteli izkoriščati rudo, pa kmetijstvo tam še ni bilo vpeljano, so
ga morali najprej uvesti ali pa hrano dovažati od drugod, kar pa je pogojeno z izgubo časa
in stroški. Pred uvedbo kmetijstva, so se ljudje sicer tudi lahko ukvarjali s kovinarstvom,
vendar le v manjšem obsegu in omejen čas, izdelki pa so bili slabe kakovosti. Nastanek besede
rudeča (barva) je torej smiselno iskati v času tehnološko-organizacijskega napredovanja
nekega, na omejen prostor vezanega ljudstva.
83
re
n
in
e
.s
i
©
Poglejmo najprej zgoraj omenjeno prvo možnost, da je beseda rudeča bila prevzeta
ob trku Slovenov z nekim tujim ljudstvom. Pri tem sta zaradi sosedstva najzanimivejši
dve jezikovni skupini, Balti in Germani. Dobro bi bilo pogledati najstarejše »nemške«
besede iz korena *rъd-, toda ne glede na to je sledi mogoče najti tudi v nekateri sodobnih
nemških korenih:
*rdne obstaja
*rad- radau 'kraval', rad 'kolo', rade 'kokalj', rudi 'redkvica'
*rat- rat 'nasvet, svet', ratles 'zbegan, nemočen', ratte 'podgana'
*red- rede 'govor', redlich 'pošten'
*ret- reet 'trstika', ratordiert 'zaostajati', retter 'rešitelj', rettich 'redkev'
*rid- ne obstaja
*ritritt, ritter 'ježa, vitez', ritus 'viteški obred', ritze 'razpoka, praska, raza'
*rod- rodehacke 'rovnica', rodel 'sanke', rodeland 'krčevina', roden 'izkrčiti,
iztrebiti'
*rot- rot 'rdeč, rdeča', rotation 'vrtenje', röte 'rdečica, zarja, rdečina', roteisenerz,
roteisenstein 'hematit, krvavec', rötel 'rdeča kreda', röten 'rdečiti, pordečiti',
rotstein 'rdeči železovec', rotte 'krdelo, tolpa, razpadanje', rottig 'razpadajoč',
rotwelsch 'latovski, latovščina', rotz 'smrkelj'
*rud- rudel 'trop, čreda, krdelo', ruder 'krmilo, rep'
*rut- rute 'šiba, prot, palica', rutsche 'žleb, drča', rutsch 'vsad, plaz', rutschen 'drseti,
spodrsniti', rütteln 'tresti, stresati'
©
w
w
w
.k
o
S primerjavo nemških besed, iz katerih bi lahko izhajal koren *rud- za rdečo barvo
je razvidno, da vse nem. besede izhajajo bodisi iz samostalnika, ki je že sam povezan s
pojmom rdeče barve (rudi, rettich), bodisi so sestavljanke s pridevnikom rdeč (rot, röte,
roteisenerz , roteisenstein, rötel, röten, rotstein). Od vseh navedenih besed jih je le 23 %
povezanih z rdečo barvo, ostalih 77 % besed pa ima popolnoma druge pomene, npr.:
kraval, govor, trop, šiba, itd.
Samostalniški besedi rudi in rettich, ki obe pomenita redkvico, bi sicer lahko dali ime
rdeči barvi, ker je redkvica rdeče barve, ali pa je rdeča vsaj njena površina, ki je izpostavljena
soncu. Postavlja pa se poglavitno vprašanje, ali bi lahko redkvica pomenila tako temeljito
spremembo v ustaljeni kulturi, da bi poleg kъrvene barve, ki so jo že tisočletja rabili za
poimenovanje rdeče, začeli po barvi redkvice vzporedno uporabljati še besedo iz korena
*rud-? To bi bilo mogoče le, če bi bila redkvica temeljna kultura nove poljedelske družbe,
na kateri bi slonel prehod iz dotlej tisočletja uveljavljene nabiralniško-lovske družbe. To
pa ni verjetno, ker redkvica zaradi svoje hranilne in biološke vrednosti ter neprimernih
lastnosti za shranjevanje na dolgi rok, zagotovo nikdar ni predstavljala glavne prehrambene
kulture, tako kot naprimer žita. Poleg tega ni nobenega razloga, da redkvice, tako kot
npr. jagode, ne bi poznali že predniki v nabiralniško-lovski družbi. Vendar tudi če bi bila
redkvica tako pomembna kultura poljedelcev, da bi po njej poimenovali barvo, je za nemški
izvor korena *rud- ali *rut- zelo moteče dejstvo, da so bili »Nemci« še vse do 12. stoletja
nomadsko ljudstvo,54 ki se ni ukvarjalo s kmetijstvom, pač pa s plenitvijo poljedelcev,
84
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
vojskovanjem ter nadvladnovanjem njihovih duš in ozemlja. To pa pomeni, da tudi če
bi koren *rud- izviral iz redkvice, bi le ta prišel v nemški jezik kot izposojenka iz jezika
poljedelcev, kar pa ovrže »nemški« izvor besed rudi in rettich.
Besede rot, röte, roteisenerz, roteisenstein, rötel, röten in rotstein nas prav nič ne približajo
izvoru korena *rot-, ker so ali izpeljanke iz rdeče barve, ali pa sestavljanke s pridevnikom
rdeč. Kljub temu je mogoče v teh sestavljankah zaslutiti etimološko past, kot v primeru
nem. besede roteisenerz 'ruda hematit ali krvavec' (rot-eisen-erz = slv. rudna-ruda-ruda),
v katero se je ujel prvotni nemški jezik. So Nemci slovensko besedo ruda, ki ima v enem
izrazu različne pomene prevedli večkrat: 1. z erz ali stein, 2. z eisen in 3. z rot ter trojni
prevod zlili v eno besedo (rot-eisen-erz)? Poglejmo v podrobnosti sestavljenih besed: roteisen-erz 'rdeč-železo-ruda', rot-eisen-stein 'rdeč-železo-kamen' in rot-stein 'rdeč-kamen'.
Dve besedi se nanašata na železo, dve pa še na kamen in ena na rudo. Vse tri besede pa
označujejo rudo, iz katere so talili železo, kar jasno kaže na povezavo z železovo rudo.
Vemo, da železov oksid da zemlji značilno rdečo barvo. Taka rdeča zemlja se slovensko
imenuje tudi jerovica.55 iz česar izhaja ime pogorja Jelovica, ki se umešča v prostor
med rekama Savo Bohinjko in Savo ter Selško dolino. Da je Jelovici prej kot jelov gozd
(danes jelka zavzema le 7,3 % delež gozda 56) dala ime z železom bogata zemlja, podpira
tudi vedenje, da je bila Jelovica že od starega veka sem bogato nahajališče železove
rude. Prehod glasu [r] > [l] pa je tudi dokaj pogost pojav, 57 zato je sprememba Je
Jerovica
> Jelovica zelo verjetna.
Besedi roteisenerz in roteisenstein odgovarjata železovemu oksidu (Fe2O3), ki je rdeče
do rdečerjave barve, strokovno poimenovana hematit58 iz grškega αίμα (kri). Za rdečo
železovo rudo je zgovorno tudi slovensko ime krvavec, po barvi krvi (nar. rus. ruda = kri).
Kot je že zgoraj podrobno obrazloženo, je germanska beseda rot za rdečo barvo morala
biti prevzeta iz nekega drugega jezika, kar posledično pomeni, da so Germani kot nomadi
tudi znanje kovinarstva prevzeli od istega, kulturno in materialno mnogo razvitejšega
umirjenega poljedelskega ljudstva (glej etimološko razlago Ruda).
Poleg nemških korenov, poglejmo še izpeljanke korena *rud- v baltski litovščini, kajti
Slovenom so bili Balti poleg Nemcev, ki smo jih že obdelali, najbližji sosedi. Litovski koreni
v katerih bi lahko tičal izvor rdeče barve so59:
rauda 'tožba, tarnanje, rdeč, rdeča barva', raudas 'rdeč, rdeča barva', raudonakis
'rdečeok, rdečih oči', raudonas 'rdeč, rdeča barva', raudonis 'rdeča barva,
zardevati', raudonumas 'rdečilo, rdeč', raudonuoti 'rdečiti, pordečiti, zardeti'
*rau- rausti 'pordečiti, zardeti, kopati, riti, rudniški odpadki, izkopati, izkopana
zemlja', rausvas 'rdečkast, nekaj rdečega'
*rat- ne obstaja
*red- rēdas 'red, ureditev, policija', rēdyti 'vladati, voditi, upravljati'
*ret- retas 'redek', rētis 'skrivnost'
*rid- ridikas 'redkvica'
*ryt- ryt, ryto 'jutri', rytinis 'jutro, vzhod, jutrovo', rytys 'vzhodni veter'
*rod- roda 'nasvet'
*rot- ne obstaja
©
w
w
*rad-
85
©
*rud- ruda 'ruda, železna ruda', rudakis 'rjavook', rudas 'rdečerjav, rdečelas', rudeninis
'jesenski', rudeniop 'blizu jeseni', rudinyčia 'plavžarija', rudis 'rja', rudyti 'rjaveti',
rudokas 'rjavkast, rdečerjav', rudpilvē 'taščica', rudugys 'september', ruduo
'jesen', ruduokē 'goba'
*rus- rusvas 'rjavkast, rdečkastorjav'
*rut- ruta 'obžalovanje, kesanje'
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
Litovske besede,, ki pomenijo rdeče, rdeča barva ali zardevati so: rauda, raudas,
raudonas, raudonis, raudonumas in raudonuoti. Besede raudonumas, raudonuoti in
rausti pomenijo rdečilo ali pordečiti, rausvas pa rdečkast oz. nekaj rdečega. Vse izhajajo
iz korena *rud-, v dvoglasniški obliki *raud- in v mehčani obliki *raus-, vendar pa ne
pojasnjujejo njihovega etimološkega izvora. Podobno tudi besede rudakis, rudokas,
rusvas in rudas, ki pomenijo rjavkast ali rdečerjav, ne pripomorejo k etimološki
pojasnitvi korena *rud-, pokažejo pa na soroden izvor rdeče (rudeče) in rjave (rujave)
barve. Kot je razvidno že iz slovenščine, imata ti dve skupno izhodišče v korenu *rud-,
*rudle da je podlaga rujavi barvi v [j] mehčan [d], odtod *rud
d- > *ruj*ru in odtod s pripono
-av > ruj-av. Pomenljivo povezavo v litovščini kažeta pridevnika raudonakis in rudakis,
ki pomenita rdečeok oz. rjavook.
Seveda pa je potrebno preveriti samostalnik, iz katerega bi utegnila izvirati rudeča
barva. Da bi ta lahko izhajala iz samostalnikov rudpilvē 'taščica', ruduokē 'goba' ali
ridikas 'redkvica' je, kot je bilo obrazloženo že pri nemških besedah iz korena *rud-, malo
verjetno, saj so jih prvotni prebivalci poznali že v času nabiralniško-lovske družbe. Bilo
bi presenetljivo, če bi redkvica, taščica ali goba na njih naredile tako močno vzpodbudo,
da bi rdečo barvo poimenovali po njih.
Besede ryt, ryto, rytinis, rytys so povezane z jutrom in vzhodom in na prvi pogled
nimajo ničesar skupnega s korenom *rud-. Le ta je prešel iz oblike *rut- > *ryt-, etimološko
pa se ne nanaša na jutro oz. na del dneva kot časovni pojem, pač pa na mehko svetlobo, ki
jo jutranje sonce v rumenkasto rdečkastih odtenkih riše na oddaljenem obzorju. Še posebej
je to opazno na pordečelih oblakih. Od tod je jutranja rdečina preko korena *ryt-prenešena
na pojem jutro. Tudi v slovenščini poznamo jutranjo za
zarjo in besedi rano, zarana, ki naj
h
bi izhajali iz ide. korena *ჽ
**ჽrōd
ჽrōd nó s prvotnim pomenom 'pripadajoč rojstvu sonca'.60 Bližje
resnici pa je razlaga iz obravnavanega korena *rud- in iz njega izhajajoče besede rudno v
pomenu rdečkasto. Le v prenešenem pomenu tudi 'rojstvo ali začetek dne'. Z namenom
jasnega razlikovanja pomenov med podobnimi besedami, so Sloveni verjetno zavestno
spremenili rudno > runo > rano, saj bi jih sicer že same izkušnje s številnimi nesporazumi
k temu prisilile.
Pomensko podobne so tudi litovske besede rudeninis, rudeniop in ruduo, ki se nanašajo
na jesen, rudugys pa na mesec september. Glej še češko etimološko razlago besede říjen
'deseti mesec', ki ga avtor napačno razlaga od řuja 'rukati (jelen)' kot mesec v katerem jeleni
rukajo. Najmočnejša je sprememba v naravi spomladi, ko gola, od zime prezebla narava
ponovno oživi in pokrajino odene v čudovito zeleno barvo, ki je temelj življenja. Temu
ustrezna so tudi imena mesecev npr. traven 'mesec ko trava najhitreje raste', rožnik 'mesec,
86
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
ki je najbolj cvetoč', ipd. Druga najmočnejša, a za bitja mnogo bolj neprijetna sprememba
v naravi se zgodi jeseni, ko se pol leta ozelenela narava začne odevati v jesenske barve,
rumeno, oranžno, rdečo in rjavo. To pa so prav pisane barve iz korena *rud- oz. *ruj-, ki
popestrijo vse pokrajine Evrope, prej na severu in pozneje na jugu. Nobenega dvoma ni,
da je ta, v vsej naravi močna sprememba naredila na prednamce mnogo večji vtis, kot pa
rukanje in parjenje jelenov. Začetek umiranja narave je imel za življenje naših prednikov
bistveno večji pomen in globje posledice, kot za nas, saj je napovedoval bližajoče se
pojemanje virov hrane.
Le čemu bi prednamci jeseni svojo pozornost osredotočili na parjenje jelenov in v tem
našli ime za mesec, medtem ko je vsa narava okrog njih, kamor je segalo oko, umirala v
pisanih jesenskih barvah? Od obarvanja narave toneče v jesenske barve torej izhaja ime
meseca septembra in oktobra, ki se odraža v lit. rudugys, v mehčani obliki pa češ. řuja, srb.
in hrv. rujan ter blg. ruj. Ime meseca oktobra v ukrajinščini je žovtenь 'rumen', kar prav
tako kaže na poimenovanje meseca po barvi, v katerem se narava odene v pisane barve.
Pri nekaterih drugih narodih pa je oktober imenovan listopad, ko listje zaradi še krajših
dni in hladu že odpada. Če se sprehodimo po času malo nazaj kmalu opazimo, da imena
mesecev niso bila zasidrana enkrat za vselej, pač so bila odvisna od podnebnih razmer.
Tako je v času Primoža Trubarja, ki ga poznamo kot malo ledeno dobo, listje prej odpadalo,
zato je ime listopad nosil oktober. V toplejših stoletjih je tudi listje pozneje odpadalo, zato
so ime listopad pravilno pripisali mesecu novembru.
Zaenkrat poznamo le povezavo med korenom *rud- ter
rdečo in rjavo barvo, še vedno pa ni pojasnjen etimološki izvor
besede rdeča. Poleg samostalnikov rudpilvē 'taščica', ruduokē
'goba' in ridikas 'redkvica', ki bi lahko dali ime rdeči barvi, je
potrebno preveriti še samostalnik, ki je mnogo globje pretresel
temelje prednamcev.
Železov oksid (Fe2O3) grško hematit je železova ruda rdeče
do rdečerjave barve, ki se po slovensko po barvi krvi imenuje
krvavec. Zaradi zahtevnejšega postopka taljenja tega materiala
so prvo železovo rudo v Mezopotamiji in severni Siriji začeli
taliti pred kakimi 5000 leti,61 na zahodu pa še pozneje, pred
približno 3100 leti. Krvavec kot material za izdelavo barvila pa Slika 4: Ruda hematita58
so poznali na različnih koncih sveta že v pradavnini. Že pred
164.000 leti so prebivalci na jugu Afrike uporabljali uprašeni hematit. V Evropi so odkrili
rudnike rdeče krede stare 7.000 let v bližini Rydna na Poljskem in Lovasa na Madžarskem.
Arheološki podatki kažejo, da so kmetovalci prekoračili Karpate ter prešli iz Panonske
nižine v porečje Visle pred okoli 7500 leti.62 Ta podatek v povezavi z besedo ruda jasno kaže,
da so se Sloveni v tem času širili na sever ter prej ali slej trčili ob protoBalte in ne obratno.
Bogata ležišča hematita so odkrili tudi na otoku Elbi, ki so jih izkoriščali vse do obdobja
Etruščanov.63 Glede na sorazmerno majhno količino nakopanega krvavca (hematita) za
izdelavo rdečega barvila uporabljenega v obredne namene, je vprašanje, ali so že v tako
zgodnjem obdobju izumili novo ime »rudeča« za poimenovanje rdeče barve narejene iz
87
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
krvavca? Verjetno še niso imeli potrebe spremeniti ime kъrvene ali čъrvene barve v rudečo?
Na to nakazuje tudi ime obrednega rdečkastega barvila narejenega iz hematita (Rydno
Polska), ki se po polsko imenuje krwica.64 Ime je očitno stara ostalina izhajajoča od rdeče
barve krvi. Polščina danes ne pozna več ne kъrvene in ne rudne barve.
Ime Rydno, znano rudišče krvavca, pa nedvomno izhaja iz ledinskega imena rudno v
pomenu rudnik, ta pa iz dokazane slovenske besede ruda. Glede na razkorak med imenoma
Rydno ‘rudnik’ in krwica ‘barvilo iz krvavca’ pa je celo verjetno, da hematit namenjen za
izdelavo rdečega obrednega barvila, niti pozneje, ko je že nastala rudna ‘rdeča’ barva, niso
poimenovali z besedo ruda.
Temeljito in na široko je krvavec oz. železova ruda vstopila v človekovo gospodarsko
dejavnost šele s taljenjem železa. Takrat so krvavec začeli množično nabirati. Najprej
tam, kjer se ga je dalo nabrati na površju. Ko pa so potrebe rasle, je bilo treba rudo začeti
načrtno pridobivati z izkopom oz. rudarjenjem. Verjetno je, da je bilo iskanje železove rude
za preproste poljedelce tisočletja najbolj donosna postranska dejavnost. Zaradi rdečkaste
barve krvavca, ki so ga vneto iskali za zaslužek, se je verjetno tudi beseda ruda tako vtisnila
v zavest
avest prednamcev, da so jo prevzeli kot vzporedno ime za červeno barvo. V slovanskih
jezikih ruda pomeni rudo na splošno, medtem ko se je v litovščini še ohranil pomen
povezan z železom. Tako pomeni lit. ruda ‘ruda, železna ruda’ in rudinyčia ‘plavžarija’.
Oboje je povezano s pridobivanjem železa, na kar kažeta tudi besedi rudis ‘rja’ in rudyti
‘rjaveti’. V kolikor bi slovenščina v knjižnem jeziku ohranila staro besedo rudeča in rujava
barva, bi namesto rja, rjaveti pisali ruja in rujaveti, kar pa je le mehčana oblika besed ruda
in rudaveti. Iz tega je razvidno, da je nekdaj tudi v jeziku Slovenov ruda bila sopomenka
za železo, ki je pozneje zamrla, ohranila pa se je na jezikovnem obrobju v litovščini, kot
je to pogost pojav.
Iz navedenih dejstev te raziskave je razvidno, da rudeča barva izhaja iz železove rude
oz. iz rdečkaste barve železove rude. Beseda rudeča za izražanje barve tako ne more biti
starejša od 5000 let, saj je šele takrat prišlo do prvih poskusov taljenja železove rude.
Verjetno je celo, da je beseda rudeča (barva) mlajša, saj ni nujno, da je že s prvimi začetki
obdelave železne rude prišlo do oblikovanja sopomenke rudeča. Kot je bilo predstavljeno v
etimološki raziskavi besede ruda, je sama izkopana zemljina, ki so jo prednamci imenovali
z glagolskim samostalnikom ruda, nedvomno starejša kot pojem ruda za imenovanje barve.
Izraz ruda ‘zemljina’ je stara vsaj 7500 let, toliko kolikor so stari začetki pridobivanja
bakrene rude. Ali bi lahko beseda rudeča izhajala iz barve jutranje zarje, kot poimenovanje
za rojstvo novega dne? Začetek ali rojstvo vsakega dne je bila za prednamce vsekakor zelo
pomemben dogodek, toda ni verjetno, da vi nov dan posodil ime rdeči barvi. Etimološko
bi bilo sicer mogoče izvajati rudečo barvo iz dovršnika rod-iti / rud-iti (se) > rod-eča /
rud-eča (barva), vendar pa je enak nebesni pojav mogoče opazovati tudi ko dan umira,
kar pa je popolno nasprotje od rojstva, zato je malo verjetno, da bi rudeča barva izhajala iz
pojma rojstvo novega dne. Ker beseda ruda, kot je bilo dokazano v etimološki razlagi ruda,
izhaja iz slovenščine, je jasno, da tudi izraz rudeča izhaja iz slovenščine, zato ni nikakršne
možnosti, da bi Sloveni od Baltov prevzeli pridevnik rudeča (barva).
88
RUJ
in
e
.s
i
©
Ruj (Cotinus coggygria) je toploljuben grm, ki je močno razširjen po slovenskem Krasu,
in prav zaradi ruja kraške gmajne jeseni rdeče zažarijo. Na sušnih legah po prisojnih pobočjih
je razširjen tudi drugod po Sloveniji. Poleti rujevo listje privlači pozornosti z nenavadnimi,
izstopajoče svetlimi listnimi žilami. Rujeva skorja vsebuje visok odstotek tanina, zato so
jo včasih uporabljali pri strojenju usnja, pa tudi pri barvanju volne.65 Ruj je do 3 metre
visok grm. Je pionirska lesnata (grmovnata) vrsta, ki povzroča zaraščanje opuščenih suhih
travnikov. Rad raste na strmih skalnatih pobočjih, kjer so za večino drugih vrst za rast preveč
ekstremne življenjske razmere. Jeseni rujevo grmovje zažari v kontrastu rdečih, rumenih
in zelenih odtenkov, kar daje Krasu, pa tudi posavskim strmim pobočjem značilno barvno
podobo.66 Ruj (Rhus coriaria) je zanimiva začimba, ki jo je vredno odkriti. Njegova grenka
in sadno kiselkasta aroma je manj ostra v kisu ali limoni. Zdrobljen je odličen za meso na
žaru, perutnino in ribe ter tudi omake in marinade. Ruj se lahko uporablja pri večini jedi,
kjer je potrebna nežna kislost. Uporablja se tudi za riž ali lečo. Ruj osvežuje in pospešuje
prebavo. Je odlična preventiva proti črevesnim boleznim in prebavnim težavam.67
Etimološki slovar:
re
n
(slovenski):
rûj:j: rujevina 'rastlina Cotinus coggygria' prevzeto iz neke romanske besede, ki se je
razvila iz lat. rhūs 'ruj'. Latinska beseda je prevzeta iz gr. rhoūs 'ruj'.68
©
w
w
w
.k
o
(češki)
ne pozna besede ruj, ker je to sredozemska rastlina, navedene pa so besede, ki bi
utegnile razplesti razumevanje besede ruj:
rdesno: rastlina Polygonum, nar.č. (h)rde-sen, pol. rdes(t), ukr. ders(eú), slv. dresen,
redesen, andresel, mk. drádréc. Vse iz *nerst-ьn'ь ali –ьno iz *nerst'ь 'ikre, ribje mladice'
(glej neřest). Pod vodnim dresnikom ribe rade polagajo svoje ikre; laichraut od nem. laich
'drstiti'. Do sedanjega rd- je verjetno prišlo iz rdeti: poganjki te rastline so presenetljivo
rdeče barve.48
rdieť sa, rus. rdeju, rdeť in
rdíti se: stč. rděju, rdiěti sě, (u)zardělý, stsvk. rьděti, svk. rdie
(za)rdeťsja
sja 'postati rdeč (npr. čir, pa tudi sramota)'. Psl. rtděja, rьděti od rtd- v pridevniku
rtdrt; vloga končnega r je enako kot v lat. rubere 'rdečiti se, zardeti' proti ruber 'rdeč' iz
*rudh-ros. Pridevnik psl. r'ьdr'ь, stsvk. in nar.rus. rédryj 'rdečkasto govedo' se v češčini
ni ohranil; to je bila najizvirnejša oblika, primerjaj poleg ruber še gr. ερνδρός, brez r pa
nem. rot. Drugi pomeni iz iste baze so: rudý, ryzí, ryšavý 'rdeč, čist, rdečkast', morda pa
tudi rumen.69
ruda: rja na rastlinah (žitarice, sadje); če ob sončnem svitu dežuje, pada ruda (ljudje
verjamejo, da v vročem in vlažnem vremenu tak dež spodbuja pojav rje); v prenešenem
pomenu pa tudi nekatere druge sadne bolezni. Ruda so se imenovala tudi močvirja z rdečim
blatom (odtod verjetno Rudno, Rudnica), prav tako pol. in luž.; nar.rus. rudá 'kri'. Ruda
je starodavna beseda od rtd-, rdeti iz *roudh-ä, s popolnim o v korenu; enako lit. raudá
'rdeč', stisl. rauda 'rdeč'.70
89
říjen: stč. řujen 'deseti mesec', csl. rjurtь, srh. rujan 'september'. Je samostalniški
pridevnik řuj-ьn-ь od řuja 'rukati (jelen)'; to je mesec, ko jeleni rukajo; glej še zařil, podobno
še lit. rujos 'september'.71
©
Kritična presoja:
w
w
©
in
‘rabarbara’
re
n
‘cesta’
‘prašičji rilec, gobec, pasji gobec, od človeškega obraza’
‘neizmerno bogat’
‘reka, tekoča voda, tekoč, pretok, izcedek’
‘ang. sumac (rhus coraria) in njen plod, rdeč žarek’
‘rdečkast, rdeča ločina v Circusu’
‘rdeče barve’
‘biti rdeč’
‘rdečkast, rdeča ločina v Circusu’
‘blesk, sijaj’
‘tok, rečni tok, reka’
‘ovenel, gnil, razpadajoč’
‘zguban, nagrbančen’
‘zgrabiti, zapleniti, zarubiti’
‘poroštvo, zastava lastnine v nadomestilo, povračilo, itd.’
‘rešiti, osvoboditi’
‘tok, teči, rečni tok, reka’
‘zakrnel, zguban, zmečkan’
‘vleči naokoli’
‘zaščiten, varovan, rešilen’
o
w
*rus-76
ῤՑΏ΍
ne obstaja
ῤούα
ῤουβοτός
ῤουδόν
ῤουծς
ῤουծς2
ῤούσιος
ῤουσιώδης
ῤουσίζω
ῤουσσՂτοι
ῤοծτο
ῤύσις
ῤυσή
ῤύσημα
ῤυσιάζω
υσιάζω
ῤύσιον
ύσιον
ῤύσιος
ύσιος
ῤύσις
ῤυσός
ῤυστάζω
ῤυστικός
idr.
.k
*rho-74
*rhu*rou-75
e
.s
i
V slovenskem etimološkem slovarju zasledimo navedbo, da je beseda ruj posredno
prevzeta iz grške rhoūs 'ruj', od koder je zašla v lat. rhūs 'ruj', od tod pa v neko romansko
besedo, ki jo je prevzela slovenščina v obliki ruj. Gre za jasno trditev, zato je potrebno v
grščini ali posredno v latinščini poiskati sorodne besede, ki bi pokazale etimološki izvor
besede rhoūs oz. rhūs.
Pa začnimo pri grščini, ki naj bi bila etimološka zibelka besede ruj. Po grško-angleškem
slovarju grščina ne pozna besede rhoūs72, prav tako te besede na najdemo pod rh- v grškoslovenskem slovarju,73 zato je sklepati, da navedba v slovenskem etimološkem slovarju ni
preverjena. Ostale besede v grško-angleškem slovarju s podobnimi koreni so:
Glede na to, da ruj raste na najbolj suhih zaplatah, kjer druge rastline ne uspevajo
lahko sklepamo, da ne more biti povezan z besedami, tok, tekoč, reka. Prav tako tudi
ni videti podobnosti ali motiva v besedah rabarbara, cesta, rilec, gobec, blesk, ovenel,
gnil, zguban, nagrbančen, zarubiti, poroštvo, rešiti, vleči, zaščiten, ipd., iz katerih bi
90
in
e
.s
i
©
morda izvirala beseda roūs. Edino
povezavo med rujem oz. njegovo
najbolj vpadljivo značilnostjo, to je
močno izstopajočo in takoj opazno
rdečo barvo njegovih listov v katere
ga odene jesen, najdemo v grških
besedah ῤοծς, ῤούσιος, ῤουσιώδης,
ῤουσίζω in ῤουσσՂτοι s korenom
*rous-, ki so na tak ali drugačen
način povezane z rdečo barvo.
Grška beseda ῤοծς sicer pomeni
tudi ruj (rhus coraria), katerega
Slika 5: Kraški ruj (Cotinus coggygria)
izgled pa je povsem drugačen kot
izgled našega navadnega ruja (cotinus coggygria). Spada tudi v drug rod, zato je odveč
sklepati na poimenovanje našega ruja iz grškega, po videzu povsem drugačne vrste ruja.
V latinščini, ki naj bi besedo rhūs prevzela iz grščine, pa najdemo naslednje besede:
*rhu- rhūs77
©
w
w
w
*rus-
.k
o
re
n
latinsko-angleški slovar opredeljuje kot rastlini: 1. bushy
shurb78 'kosmato, dlakavo grmičje' h kateremu prišteva 219
različnih vrst rastlinja kot so npr. sivka, rožmarin, itd.
2. sumac79 iz rodu rhus, ki ima liste podobne jerebiki in v
ničemer ne spominja na navadni ruj (cotinus coggygria).
Le ta spada v družino cotinus, ne pa rhus.
80
rhūsĕlīnon
ali tudi apium rusticum81 (gr. ῤουσέλινον): je vrsta peteršilja,82
ki izhaja iz besede rūsticus (podeželski, preprost, neroden).
Ker podobnosti med peteršiljem in rujem ni najti lahko zane
marimo iskanje izvora v tej besedi.
latinske besede izhajajoče iz tega korena so naslednje83:
rūs
'dežela, polje, deželni sedež, kmetija, posestvo, itd.'
ruscārĭus
'mesarsko omelo'
rusco
'živinska bolezen'
ruscŭlum
'deželni sedež, kmetija'
'iskati, preiskati, raziskati'
ruspor
'oblečen v rdeče, rdeča, rdečeti'
russātus
'nekaj rdečega, rdečkast'
russĕŏ
russĕŏlus
'postati rdeč'
russesco
'rdečkast'
russĕus
'rdečkast'
russŭlus
'rdeč (zelo redko)
russus
rustĭcānus
'nanašajoč se na deželo, podeželski'
rustĭcātim
'neotesan, neroden, robusten'
rustĭcātĭo
'živeč na deželi, podeželsko življenje'
rustĭcē
'plavut'
91
rustĭcellus
rustĭcĭtas
rustĭcŏla
rustĭcor
rustĭcŭlus
rustĭcus
rusūm
'nekako neroden, smešen'
'podeželsko življenje in dejavnost, podeželani, kmečko, neotesano
obnašanje'
'podeželan'
'živeti na deželi, na vasi, biti kmet, govoriti neotesano, kmečko'
'dokaj neotesan, nekoliko grob'
'pripadajoč deželi, kmečki, neotesan, deželni, podeželan, kmet'
'obrniti nazaj, nazaj, nekaj obratnega'
Sklepamo lahko, da latinske besede za peteršilj, deželo, podeželski, polje, posestvo,
kmetija, neotesan, neroden, smešen, plavut, obrniti nazaj, ipd. nimajo nič skupnega z
najizrazitejšimi, niti z osnovnimi značilnostmi ruja. Glede na trdoživost ruja in prilagojenost
grobim naravnim pogojem, bi bilo morda primernejše iskati etimološki izvor v besedah
rustĭcātim in rustĭcŭlus
cŭlus v pomenu ‘grob, robusten’, a je tudi to malo verjetno, saj na pogled
ruj navkljub težavnim pogojem v katerih raste, ne izgleda prav nič grobo, niti robustno.
Latinska beseda rhūs pa podobno kot grška beseda ῤοծςς sicer pomeni ruj, toda druge vrste
ruja (rhus coraria), katerega izgled ne kaže prav nobene podobnosti z našim domačim
rujem (cotinus coggygria), zato je odveč sklepati, da bi bila ta beseda prednica našega ruja.
Zanimive so besede s korenom *rus-, ki prav tako kot grške besede v korenu *rouslus, russesco, russĕus, russŭlus in russus,
ne premorejo glasu [h]. Te so: russātus, russĕŏlus,
katerih skupna lastnost je, da se nanašajo na rdečo barvo v pomenih: rdeč, rdečkast, nekaj
rdečega, postati rdeč, rdečeti in oblečen v rdeče, kar pa je ravno najizrazitejša in od drugih
rastlin daleč na okoli najbolj izstopajoča lastnost ruja.
Kako lahko etimologijo besede ruj razložimo v slovenščini? Ne potrebujemo iskati niti
latinskega in še manj grškega porekla besede, pač pa je zadosti, da se ozremo po njegovi
največji oz. najbolj izstopajoči značilnosti v razmerju do drugih rastlin. Ta pa, kot je bilo
že zgoraj navedeno, je rdečina na njegovih listih, ki jih jesen pobarva tako izrazito, da
ruj v pokrajini prav močno izstopa. Beseda ruj je nastala z mehčanjem glasu [d] > [j] v
-, ki neposredno pomeni rdeč, rdečkast, kar povsem ustreza največji
korenu *rud- > *ruj-,
značilnosti ruja.
Posredno isto dokazuje tudi češka beseda rdesno 'dresen' in slv. redesen in dresen
(številne rastline iz rodu lat. Pescaria), ki je le metateza prvega zloga rde-sen > dre-sen.
Izvorno starejši samostalnik rdesen nosi koren *rde- po rdečkasti barvi svojih cvetov.
Na nekaterih mestih pa ima tudi bolj ali manj pordele liste in stebla, kar je pri določenih
vrstah te rastline zelo očitno. Tudi češki etimološki slovar navaja: »poganjki te rastline so
presenetljivo rdeče barve«.48 Prav tako kot ruj je tudi dresen dobil ime po svoji rastlinskih
delih, ki so obarvani v rdečkasti barvi. Podobno poimenovanje po rdeče-rjavi barvi rje na
listih rastlin kaže tudi češka beseda ruda, katere pomen izhaja iz pojmov rdeč, rdeti, rdečeti.
Za to raziskavo je zanimiva češka beseda říjen, stč. řujen, ki pomeni mesec oktober. Tako
kot ruj je neposredno povezana z rdečenjem listov. Podobno srh. rujan 'mesec september'.
Říjen je ime dobil po tem, ker se v mesecu oktobru prej zeleni listi obarvajo v rumeno,
oranžno, rdečo in rjavo barvo, ne pa po rukanju jelenov, kot napačno navaja avtor Jiří
Rejzek.49 Z isto besedo kot slovenski ruj (Cotinus coggygria), bolgarska beseda ruj imenuje
92
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
mesec september. Kot je bilo dokazano, ni nobenega dvoma, da etimologija besede ruj
izhaja iz rdeče barve njegovih listov, pa naj bo to v grščini, latinščini, ali v slovenščini.
Sodobna grška beseda za poimenovanje rdeče barve je kόκκινο (kohkinoh), starejša
pa Ερυθρό (erithroh). V literarni uporabi pa je še πορφυρός (porfiros) 'temno rdeča'
in άλικος (alikos) 'rdečica strasti'.84 Razen precej popačene e-rith-roh, nobena od teh
besed nima nikakršne zveze s koreni *ruj-, *rud-, niti *rus- ali *rous-. Zgoraj navedene
izpeljanke ῤούσιος, ῤουσιώδης in ῤουσίζω
ουσίζω sicer tudi pomenijo rdeč ali rdečkast, toda sam
koren *ῤούσούσ- iz katerega so izpeljane pomeni reko, tekočo vodo, tekoč, pretok in izcedek,
kar prav tako nima nič skupnega z rdečo barvo, zato lahko sklepamo, da je koren *rousgrščina prevzela iz nekega drugega jezika. Glede na to, da se ne v antični Makedoniji in
ne v Tesaliji ni govoril grški jezik, razen morda v redkih priobalnih jezikovnih otokih in
glede na to, da sta še v 9. stoletju Ciril in Metod zatrjevala, da v Solunu govorijo slovenski
jezik, lahko z gotovostjo sklepamo, da je grščina koren *rous- dobila iz slovenskega *rud-,
torej s spremembo [u] oz. [ჽ]] > ou in verjetno *rud- > *rous-, kot v primerih imen ᄽarisci >
Ouaristoi, ᄽeneti > Ouenetoi,
enetoi, itd. Od tod je kot v primerih ῤούσιος, ῤουσιώδης in ῤουσίζω
prevzela tudi poimenovanje za rdečo ali rdečkasto. Končni -ς verjetno ne izvira iz prehoda
končnice -d > -s, pač pa je verjetno posledica standardizacije zapisa grških besed, ne glede
na to, ali se je končni -s zares izgovoril ali ne. To bi pomenilo, da je prešel koren *rud- >
*rou- + -s > *rous, ali morda še verjetnejše *rჽdd- > *roud- + -s > *rou(d)s > *rous. Pri tem
sta omenljiva dvoglasniška lit. raüdas in let. rauds v pomenu rdeča barva. Kot je bilo že
obrazloženo pri etimoloških raziskavah besed ruda in rudeča, je koren *rud- brez vsakega
dvoma balto-slovenskega izvora.
Če bi balto-slovenski jeziki prevzeli *rous- iz grščine, bi se moral dvoglasnik [ou]
okrajšati v [u] in končnica -s bi morala preiti v -j ali vsaj v -d, torej *rous > *ruj- / *rud-,
kar pa ni v erjetno, saj takega prehoda ne izpričuje noben drug primer. Poleg tega pa se ne
sme spregledati, da je pojav grščine v Sredozemlju sorazmerno mlad pojav, zato ni verjetno,
da bi starejša slovenščina iz grščine jemala temeljni koren *rud-, ki ga je uporabljala že
tisočletja pred pojavom Grkov! Tudi latinske besede ruber, rubra in rubrum za rdečo
kažejo, da so bile latinske besede izvirajoče iz korena *rus-: russātus, russĕ
russĕŏlus, russesco,
russĕus, russŭlus in russus, ki se nanašajo na rdečo barvo, najverjetneje prevzete iz grščine.
Z veliko verjetnostjo lahko sklepamo, da lat. rhūs ‘ruj’ res izvira iz gr. ῤοծς (rous) ‘ruj’,
slednji pa neposredno iz slovenskega samostalnika ruj, ki je le mehčana oblika korena
*rud- v pomenu rdeč.
ZARJA
©
Zarja je rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu; ponazarjajo jo
naslednji primeri: zarja je osvetlila hribe, zarja žari, ugaša jutranja ali večerna zarja, krvava
zarja, šele pred zarjo je zadremal (pred jutrom), itn. V drugotnem pomenu s prilastkom
prvo znamenje česa, npr. to obdobje prinaša zarjo znanosti.85 Zarja označuje jutranjo
svetlobo neba na vzhodnem obzorju pred vzidom sonca, ali večerno svetlobo neba na
zahodnem obzorju po zatonu sonca. Zarja v navedenih pogojih nastane zaradi tega, ker
93
i
©
mora svetloba sončnih žarkov zaradi nizke lege Sonca prepotovati plast Zemljinega ozračja
po dolžini, t.j. vzporedno s površino pokrajine. Ta pot pa je nekajkrat daljša kot je plast
ozračja pravokotno na Zemljo, ki je debela le 10 km. Najdaljšo pot skozi Zemljino ozračje
sončni žarki naredijo pred sončnim vzhodom in po zahodu sonca. Daljša ko je pot sončnih
žarkov, bolj se njihova svetloba sipa oz. odbija od molekul zraka in od prašnih delcev. Ker
ima rdeča barva v barvnem spektru najdaljšo valovno dolžino, se od vseh barv najbolj sipa
prav rdeča. Zaradi tega naravnega pojava se zjutraj ali zvečer obzorje koplje v rdečkasti
barvi, ki jo imenujemo zarja.
.s
Etimološki slovar:
in
e
(slovenski):
zárja: Enako je stcsl. zarja 'blesk, jutranja zarja', rus. zarjá 'jutranja ali večerna
zarja', češ. zaře 'sij, blesk, žar, zarja'. Psl. *zar’ජ je sorodno z *zaዸ
*zaዸiti
ዸ iti 'sijati', kar se ohranja
v stcsl. ozariti, slv. ozáriti 'osvetliti, osvetljevati', in dalje z lit. žeréti 'svetiti se, bleščati
se', žarijà 'žerjavica', žarà, 'zora', stnrd. grár 'siv', ags. grǏg,
g, ang. grey, stvnem. grāo, nem.
grau 'siv', prvotno *'barve neba pred sončnim vzhodom', vse iz ide. korena *g' her- 'žareti,
sijati, blesteti'.86
w
.k
o
re
n
(češki):
zaře: zářiti, zářný, zářivý 'sijaj, sijati, žareč'. Je na vzhodu mehčanje preoblikovalo v dve
obliki: 1. jvč. řása, řás iz *řáza (z disimilacijo glasu); řásný 'sijoč, bleščeč', v času češkega
žiariť, ziarni (se sklada z ziar(a) 'žar,
preporoda tudi 'lep'. 2. mor. zára, svk. žiara 'zarja', žiari
blišč', pridevnik od goreti, češ. žár). Poleg tega je bilo stč. zoře in svk. zora (kot srh.), zorií
'daniti se', zornička 'zvezda danica', zorný 'bleščeč'. V češ. se beseda zář uporablja predvsem
za mesec september, drugotno pa še za jutro (svetloba ognja ponoči itd.) zora = zarja je
pesniški slovakizem (pri nas je bilo razširjeno v Rukopisih). Pri drugih je zora ali zařa ali
obe dve kot je bilo v češčini. Obe besedi izhajata iz lit. žērēti 'žareti, sijati', žēruoti 'žareti,
bleščati, iskriti', zarija 'živa žerjavica', pru. sari 'žar'. Sorodnih besed nima.87
září: stč. zářuj, zářij, od koder se je že v stč. preneslo na září 'september'. Iz *za řujě =
za říje (torej = čas jesenskega parjenja jelenjadi). Primerjajte říjen 'oktober'.88
w
Kritična presoja
©
w
Beseda zarja je videti enostavna, vendar je iz etimološkega stališča zelo zamotana. Ne
zaradi tega, ker se ne bi dalo najti korena iz katerega izvira, pač pa zaradi tega, ker izvor
besede kaže v dve različni, po verjetnosti dokaj enakovredni smeri rešitve. Iskanje rešitve pa
dodatno zaplete etimološka razčlemba izraza zarja, ki ustreza dvema korenoma. Slovenski
etimološki slovar izvaja zarjo iz ide. korena *g' her- 'žareti, sijati, blesteti', kar pa menim, da
je napačno. Zakaj? Iz ide. korena *g' her- izvira beseda goreti, žareti npr. ogenj, žerjavica,
itd. Rdečkasta barva obzorja res spominja na gorenje ali žarenje, v resnici pa je le posledica
žarenja, ne pa žarenje samo. Sonce bistveno močneje žari sredi dneva, še posebej poleti,
ko je visoko na obzorju, a vendar njegove bleščeče svetlobe in toplote ne imenujemo zarja.
Žarijo le tiste stvari, ki z gorenjem oddajajo svoj lasten vir svetlobe, npr. ogenj, žerjavica,
Slika 6: Jutranja zarja
e
.s
i
©
94
re
n
in
sonce, žarnica, zvezde, itd. Stvari na katere pada močna svetloba iz zunanjega vira in se
od njih odbija v okolico ne žarijo, pač pa svetijo. Iz tega razloga luna, ogledalo in steklo
ne žarijo pač pa svetijo!
Zato menim, da samostalnik zarja ne izhaja iz pojma goreti oz. žareti, t.j. iz korena
*žar- in pripone -ja: *zar- + -ja > zarja, pač pa je njen izvor treba iskati v korenu *rud- 'rdeč',
oz. v njegovi mehčani obliki *ruj-: *rud- > *ruj-. Beseda zarja je sestavljanka predpone za-,
korena *ruj- in pripone -a, ki je lastna ženskim samostalnikom.
za- + -ruj- + -a > zar(u)ja > zarja [zarьja]
w
.k
o
Zarja pomeni dobesedno za-rdečina na jutranjem ali večernem obzorju. Podobno
kot zarje ni primerno izvajati iz glagola žareti, velja tudi za sorodno besedo zarjaveti,
ker tudi rja oz. fonološko /ъrьja/ ni železo, ki bi postalo žareče, pač pa označuje železo,
ki je zaradi oksidacije dobilo rdečkasto-rjavo barvo. Torej je dovršni glagol zarjaveti
pravilno izvajati iz korena *rud-, oz. iz njegove mehčane oblike *ruj-, kar pomeni
zardečeti, pordečeti:
za- + -r(u)j- + -av- + -eti > zarjaveti
w
w
Nesmiselno bi bilo izvajati besedo zareza iz korena *žar-: *zar- + - eza > zar-eza, pač
pa je pravilno razlaganje iz korena *rez- 'sled rezanja', s predpono za- in končnico -a:
za- + -rez- +-a > zareza
©
Podobno nesmiselno bi bilo razlagati besedo zasvinjati iz korena *zos- 'omaka' + -vin
'zviti, previti, zliti'. V njej je treba videti predpono za- in samostalnik svinja v pomenu
'popackati, umazati'. Če ste kljub jasni obrazložitvi še vedno v dvomu, kateri izmed dveh
možnih korenov *žar- ali *rud- vodi do pojasnitve pravilnega izvora besede zarja, je
lahko pri razjasnitvi v zelo veliko pomoč etimološki vpogled v besedo zoreti, ki se nanaša
prvenstveno na sadje. Od najzgodnejše stopnje plodu, pa vse dotlej, ko se odebeli skoraj
do končne velikosti, je nezrelo sadje zeleno. Ko nato plod preplavijo encimi, ki povzročijo
95
za- + *rud- + -eti > zarudeti > zarьdeti > zor(ьd)eti > zoreti
©
mehčanje ter spremembo okusa in barve pravimo, da sadje zori, ker plod iz zelene barve
postopoma prehaja v končno barvo zrelosti. Najpogostejša barva zrelega sadja pa je rdeča
ali rdečkasta, čeprav so tudi rumenkasti odtenki pogosto zastopani. Prav ti dve barvi z
vsemi vmesnimi odtenki lahko opazujemo tudi v zarji. Torej pojem zoreti izhaja iz korena
*rud- v pomenu 'rudeti, rьdeti, rdečeti', kot sestavljenka predpone za-, korena *rud- in
glagolskega obrazila -(e)ti:
o
re
n
in
e
.s
i
Beseda zora pomeni isto kot zarja, saj je le njena okrajšana različica v kateri je odpadel
mehčan glas [j]. V slovenščini kot najbolj arhaičnem jeziku je glas [j] tudi najpogostejše
ohranjen, medtem ko sta hrvaščina in srbščina slovenski [j] zavrgli. S tem je prišlo do
spremembe iz besede zarja v zora: zarja > zara > zora.
Poglejmo še kako se zarja imenuje v drugih IE jezikih, saj nam nekateri od njih lahko
odstrejo tančico, ki zastira morebitno povezavo med samostalnikom zarja in drugimi
pomenljivimi pojmi, v katerih lahko odkrijemo najverjetnejši izvor besede zarja. Izrazi za
zarjo so naslednji: nem. röte,89 ang. dawn, afterglow (glow=žar, gorečnost, rdečica, sijati,
zardevati);90 blr. zolak, svitanne, rassvet; blg. zora, razsъmvane; dk. daggry ‘rumenina
dneva’, fin. viljeta ‘rumenina’, sarastus; fr. aube, grz. ts’iskris, ir. breacadh an lae, isl. dögun
‘rosa, svežina’, itl. ktl. špn. alba, lat. matutinus, aurora, diluculum; let. ausma, rītausma
‘zarja, jutranja zarja’; lit. aušra ‘zarja’, mk. zori, mugrite; niz. dageraad ‘rdečina dneva’, nrv.
daggry ‘dnevna rumenina’, pol. śvit,
vit, brzask; prt. madrugada, amanhecer, alvorada; rum.
zori, rus. zarja, rassvet; svk. svitania, špn. amanecer, alborada; švd. gryning ‘rumeneti’,
ukr. svitanok, rassvet in vlž. wawr, gwawr91 ter še gr. αυγή ‘svetloba sonca, sijati, svetiti,
žareti’,92 in češ. červánky ‘zarja’.93
w
w
w
.k
Največ izrazov za zarjo ali za podobnost z zarjo pa ima sanskrt:94
aru৆a
‘rdeč, rdečkast, zarja’
aru৆odaya ‘prelom dneva, zarja’
áruৢī
‘zarja, rdeča kobila’
arjuna
‘bel, svetel (dan, zarja, svitanje, mleko, srebro)’
uৢā
‘jutranja svetloba, zarja, jutro’
nīlāruna
‘temnordeč, prva zora’
pītāru৆a
‘rumeno-rdeč’
৆a
bālāru৆a
‘prva zarja, rdeč kot prva zarja’
bālāru৆
৆a
śvetanā
‘zora’
vetanā
śvetya
‘bel, svetleč (kot zarja)
©
Besede, ki pomenijo zarjo, zoro, svetlobo, svitanje, razsvetliti, iskriti je potrebno
zanemariti, ker k pojasnitvi samega izvora besede zarja ne prinašajo ničesar oprijemljivega.
Besede v katerih ni mogoče iskati etimološke zibelke samostalnika zarja, se nahajajo tudi v:
grz., pol., blr., blg., mk., lat., let., lit., rus., rum., svk. in ukr. Prav tako je potrebno opustiti
iskanje izvora v besedah, ki ne izhajajo iz istih korenov, ker ni mogoče ugotoviti njihovega
izvornega pomena in pa take besede, ki bodisi niso razumljive, bodisi nimajo nobene zveze
96
αυγή
glow 'žar'
rdeče:
ang.
češ.
nem.
niz.
lat.
glow 'rdečica, zardevati'
červánky ‘rdečina’, glej češ. etimol. rdíti se95
röte
dage-raad
rubor
i
gr.
ang.
.s
žareti:
©
z značilnostjo zarje, npr.: auba, alba, alvo-, albo-, dögun ‘rosa, svežina’, idr., ki jih najdemo
v: fr., ir., isl., itl., ktl., prt., špn. in vlž.
Ostanejo le še jeziki, katerih beseda za zarjo se v vsaj eni od različic navezuje na kako
od barv ali na žarenje. Te sopomenke, ki se uporabljajo za zarjo, so:
in
e
rumeno (barva zrnja: rumeno-rjavkasto-peščena, glej švd. gryn 'kaša, zrno'96):
dk.
daggry
nrv.
daggry
švd.
gryning
fin.
viljeta (vilja ‘žito’)97
w
w
.k
o
re
n
Vidimo, da dva jezika za imenovanje zarje uporabljata pojem žareti, pet jezikov
rdečo in štirje jeziki rumenkasto-rjavo barvo. Če ista pravila izločitve neustreznih besed
aru৆a, áruৢī, nīlāruna,
uporabimo še pri sanskrtu vidimo, da so od preostalih pet besed: aru
a, s katerimi v sanskrtu poimenujejo zarjo, vse povezane z rdečo barvo.
pītāru৆a, bālāru৆a,
Zanimiva je še navedba v češ. etimološkem slovarju pri besedi ruda: »rja na rastlinah
(žita, sadje); če ob sončnem svitu dežuje, pada ruda (ljudje verjamejo, da v vročem in vlažnem
vremenu tak dež spodbuja pojav rje)«.98 Kot je vidno že iz slovenskega dela raziskave,
beseda zarja izhaja iz korena *rud- 'rdeča' za zardečino, rdečkasto barvo jutranjega ali
večernega obzorja. Isto povezavo poimenovanja zarje iz rdeče do rumene barve potrjujejo
tudi tuji jeziki, še posebno očitno sanskrt. Litovska beseda žerēti 'sijati, bleščati, svetiti'99
je pomensko domala enaka slovenski besedi žareti. A vendar Litovci zarji pravijo aušra,
ki nima prav nič skupnega s slovenskim samostalnikom zarja, zato beseda zarja ne izhaja
iz skupne baltsko-slovenske dediščine.
RUJNO
w
V zvezi z vinom, npr. dober, plemenit kozarec rujnega vina. Knjižno rujen je zlato
rumen npr. rujna zarja ter dekle z rujnimi (rdečimi) lici.100
©
Etimološki slovar:
(slovenski):
(slovenski)
rūjen: samo v zvezi rujno vino 'dobro, plemenito vino'. Enako ruino vino blg. Verjetno
je sorodno svk. rujný 'živahen, razposajen, strasten, opojen (o vinu)', češ. říje 'parjenje, čas
parjenja srnjadi in jelenjadi', stsvk. ruinъ, hrv. rȃjan 'september'. Če je domneva pravilna,
97
in
e
.s
i
©
je rujno vino prvotno pomenilo *'vino, ki poživi', morda celo, *'ki učinkuje kot afrodiziak'.
Manj verjetna je domneva, po kateri naj bi bilo rujno vino poimenovano po barvi, beseda
pa izpeljana iz rȃj. Rastlina rȃj ima namreč jeseni živordeče liste. Današnji drugi pomen
rūjen 'zlatorumen' je verjetnejše drugoten in temelji na domnevni reinterpretaciji zveze
rujno vino v 'zlatorumeno vino'.101
(češki):
ne pozna besede rujno, pri růjný pa je preusmeritev na izraz říje. Spodaj so navedene
besede, ki bi utegnile prispevati k razumevanju besede ruj:
říje: stč. říje in řújě 'spolni nagon jelenjadi (na jesen)', prvotno *fuja od řváti 'rjoveti,
rukati'; jelen ruka z rjovenjem. Iz nedloločnega korena *řu- izhaja řuja, od tod pa řuj-ъnt:
val. řujný (> řebný, řevný), laš. řujny; msv. rúňať sa, rozřúňat
at sa. Iz říje je nastal glagol
říjeti. Slovaško ruja, růjný (prevzet iz knjižne češ.; včasih ima zaradi rime z bujný slabšalni
pomen); pol. ruja (prevzeto iz lit. ruja, let. ruoja) 'čas parjenja jelenov'. Latvijskemu raünas
'rukati' se približa msv. rúňať sa.102
ruina: ruinovati, ljudsko (z)runýrovat 'uničiti, propasti, pogubiti', han. zloniruvat. Iz
lat. ruina 'uničenje, propad', ljudske besede so iz nem. ruineiren.103
n
Pod etimološko razlago besed ruda, rudeča (barva), ruj, glej še češko etimologijo besed
rudý 'rdeč' in říjen 'deseti mesec'.
Kritična presoja:
©
w
w
w
.k
o
re
Najenostavnejše bi bilo izvor besede rujno iskati v korenu *rud- oz. njeni mehčani obliki
*ruj-, saj izraz rujno kar sam napeljuje na enostavnejšo, že na daleč vidno povezavo s tem
korenom. Toda besedo je potrebno smiselno raziskati in biti pri tem še posebej previden.
Podrobno je treba preučiti besede s koreni *rad-, *rod- in *rud-, kot so: rràd, rádost, radoživ,
ród, róden, roditi, r0ôdnost,
dnost, rúd in rúda ter besede s koreni *raj-, *roj- in *ruj-, kot so: ráj,
ràj,j, rája, rájda, raje, rájni, rájon, rájski, rájši, rájtati, rájža, ròj, roják, rojalízem, rojáštvo,
rójen, rojeníca, rojênje, rojévati, rojíti, rrôjstvo in vzrójiti.
Potrebno je pogledati sedanji pomen pridevnika rujno, zavedajoč se, da je bil prvotni
pomen nekdaj lahko nekoliko drugačen. Zaenkrat drugih sledi od sedanjega pomena
nimamo. Beseda rujno se v sodobni slovenščini nanaša le na vino, v pomenu plemenito,
dobro vino. V slovaščini, ki je slovenščini zelo blizu, se rujný prav tako nanaša le na vino,
pomeni pa živahen, razposajen, strasten in opojen. Dvomljiva je češ. etimološka navedba,
da je slovaška beseda rujný prevzeta iz knjižne češčine. Češčina namreč niti ne pozna
izraza rujno, v slovarju navedena beseda růjný bralca le preusmeri na besedo říje, ki pomeni
prvenstveno jelenje parjenje, podrejeno pa še rukati, rjoveti.
Sledi besede rujno torej vodijo do slovenskih pridevnikov: plemenit, dober ter do
slovaških: živahen, razposajen, strasten in opojen, vse o vinu. Glede izvornega pomena
te besede, sta si slovenščina in slovaščina precej vsaksebi, saj slovaščina za rujný, razen
za opojen, navaja lastnosti, ki se nanašajo na človeka, potem ko se je opil vina, ne pa na
vino samo. Gre torej za posledice, ki jih vino povzroči, ne pa za lastnosti samega vina.
Pri tem ne razlikuje med tem ali je vino dobro ali slabo, oziroma se lastnosti v slovaškem
rujný še prej nanašajo na slabo vino, ki vsebuje več opojnih snovi. Pomeni svk. besed
98
o
re
n
in
e
.s
i
©
živahen, razposajen in strasten se povezujejo z rdečo
barvo, glej άλικος (alikos) 'rdečica strasti'.104 SSKJ
razlaga pridevnik zaripel kot nekoga 'ki ima zaradi
razburjenja, razgretosti zelo rdeč in napet obraz'.105
Strast se povezuje z nebrzdanostjo, z vnetostjo, ognjem,
naglim gorenjem, vse te pa z rdečo barvo, ipd. Zato
lahko svk. rujný izvajamo iz korena *ruj- v pomenu
rdeč, ki je le mehčana različica korena *rud-.
Na drugi strani pa se beseda rujno v slovenščini,
ne glede na barvo vina, povezuje z dobrim, plemenitim
vinom. Čeprav morda nekateri prisegajo na rdeče vino,
ker ima več rudnin in mineralov, pa je težko trditi, da je
bilo rdeče vino v primerjavi z belim vinom, prednamcem
Slika 7: Katero vino je rujno?
pojem večje plemenitosti. Še bolj zato, ker spet drugi
dajejo prednost belemu vinu in ni nobenega razloga, da bi bilo včasih kaj drugače. Vemo
pa tudi, da ne belo in ne rdeče vino ni samo dobro in drugo ne samo slabo, pač pa se belo
bolj prilega enim jedem, rdeče pa je prijetnejše piti ob drugih jedeh. In nenazadnje se še
postavlja vprašanje, če bi bilo rdeče vino res tako brezmejno dobro v primerjavi z belim,
zakaj vendar niso že pred tisočletji zavrgli bele vrste in vzgajali ter izpopolnjevali le rdečo,
domnevno plemenito vrsto grozdja?
Nimamo torej nobene resne osnove, da bi plemenitost pripisovali le rdečemu vinu in
zato tudi ni mogoče izvor besede rujno iskati v korenu *rud- 'rdeč'.
Od slovenskih besed s koreni *rad-, *rod-, *rud-, *raj-, *roj- in *ruj- zavrzimo tiste, ki
se nanašajo na človeške lastnosti v povezavi z vinom in poglejmo le tiste, ki se nanašajo
na lastnosti, ki jih ima trta ali vino. Tako dobimo besede:106
w
.k
'rod, skupnost, pleme'
'ki daje plodove, sadeže; ki ima pogoje za dobro uspevanje rastlin; rodoviten'
'sposobnost, da kaj rodi, daje plodove'
'rdeč, rjavkasto rdeč'
'kraj popolnega veselja, ugodja'
'območje, področje'
'nebeški; ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki (rajski kraji,
rajsko vino, rajsko lep obraz)'
'gibanje za kraljevino: odtod rojsko = kraljevsko)'
w
ród
róden
rôdnost
rúd
ráj
rájon
rájski
w
rojalízem
©
Od navedenih primerov niso zanimivi tisti, ki se navezujejo rodnost ali rodovitnost,
kajti če trta dobro in obilno rodi, še ni nobenega zagotovila, da bo tudi vino iz te trte
plemenito in dobro. In kot je bilo v zvezi s plemenitostjo rečeno že predhodno, tudi ni
mogoče dajati prednosti rdeči barvi pred belo barvo vina. Iz podobnega razloga se tudi
ni dobro opirati na samostalnik rajon. Pridevnik rajonsko vino ne pove nič določenega
o kakovosti vina, bodisi dober, bodisi slab in v ničemer ne izbistri pomena rujno vino.
Če zanemarimo samostalnik ráj, ki nastopa že v obravnavanem pridevniku rajski, nam
99
©
ostanejo le še besede ród, rájski in roj-alízem 'kraljevski'. Besedo rojalizem je morda res
najti v stari slovenščini, a ker je bila v novo slovenščino prevzeta iz francoščine, bi bilo
najprej potrebno poiskati dokaze za njeno prisotnost v stari slovenščini in jo zato tokrat
pustimo ob strani. Morda je v besedi roj(alen) na nek način že prisotna mehčana oblika
korena *roj- < ród, ki ima v eni od različic tudi podoben pomen npr. plemenit namesto
kraljev? Torej bo za etimološko raziskavo zadoščalo, če upoštevamo le besedi ród in ráj,
ki bi dali v pridevniku za vino naslednja pomena:
i
ródno > rojno > rujno: v pomenu rod ali pleme: rodno vino, plemenito vino.
rájsko > rajno > rujno: rajsko vino, nebeško vino, vino na visoki stopnji.
re
n
in
e
.s
Vidimo, da sta obe obliki mogoči in verjetni, a vendar menim, da je prva oblika
nekoliko bližje resničnemu izvoru besede rujno. Zakaj? Seveda je rajsko vino dobro, celo
najboljše. Toda če pokukamo v vzporedne primere za poimenovanje živali, pridemo do
izraza pasemski, kar pomeni, da mora biti žival vzrejena po točno določenih pravilih, ki
se kaže tudi v izmerljivih in opisnih lastnostih živali. S križanjem plemenskih (plemenitih)
živali iste sorte, se izboljšujejo želene lastnosti te vrste (pasma) in le take živali lahko dobijo
rodovnik (potrdilo o plemenitosti). Tu vidimo, da se za označitev živalih z najboljšimi
lastnostmi uporabljata izraza plemenski (plemenit) iz korena *plem-in rodovnik iz korena
*rod-. Iz primerjave lahko sklepamo, da so podobno poimenovali tudi dobro, plemenito
vino. To so izrazili z besedo rujno, ki izvira iz besede rod, pleme, in ne iz pridevnika rajsko
ter prav tako ne iz korena *rud- v pomenu rdeče vino. Morfem rod- je prešel v rud- ter pod
vplivom samoglasnika u zmehčal /d/ > /j/.
o
rod (pleme) > *rod- > *rud- + -no > rudno > rujno
.k
RADIČ
©
w
w
w
Radič (Cichorium intybus) je sorodnik cikorije in endivije. Zaradi svojega prijetnega,
intenzivnega okusa in dekorativne rdečebele barve listov je vsestransko priljubljena
solatnica. Sadika naredi odprto listno rozeto in glavo z zunanjimi listi, ki je velika
približno kot pest, trdna in tehta od 200 do 600 g. Med rastjo temperatura ne sme pasti
pod 10°C,
C, sicer se glava ne razvije popolnoma. Zaradi tega radič gojijo predvsem v deželah
z blagimi zimami. Pri sestavinah v radiču je potrebno omeniti predvsem minerale fosfor,
železo, kalij, kalcij, provitamin A, vitamin C, predvsem pa hranilno-fiziološko pomembno
grenčično snov intibin. Ta grenčična snov se nahaja v belih rebrih listov in daje radiču
njegov močan trpko-grenek okus. Radič spodbuja prebavo in delovanje jeter ter je odlično
spomladansko krepčilo.107 Radič deluje kot odvajalo in diuretik, poleg tega krepi apetit ter
učinkovito spodbuja delovanje jeter in vranice. Z uživanjem radiča spodbujamo izločanje
nakopičenih strupov in s tem obnavljamo kri. Povrhu blaži zgago, blaži napihnjenost in
spodbuja izločanje žolča, kar pomaga pri razgradnji maščobe in zmanjšuje tveganja, ki
so z njo povezana (visok krvni tlak, ateroskleroza, infarkt). Radič vsebuje precej inulina,
ki upočasnjuje dviganje ravni sladkorja v krvi, kar je zelo koristno za ljudi s sladkorno
boleznijo. Radič znižuje krvni tlak, zmanjšuje tveganje za nastanek slabokrvnosti ter ima
100
močno protivirusno in protimikrobno delovanje. Nekateri priporočajo uživanje mladih
lističev radiča za zmanjšanje otekanja, ki nastopi ob koncu nosečnosti.108
Etimološki slovar:
©
(slovenski): radǵč: Prevzeto iz frl. radìc, radrìc,
c, kar ustreza knjižnemu itl. radicchio.
To se je razvilo iz lat. radīcula, kar je izpeljanka iz lat. rādix 'koren'.109
.s
i
(češki): čekanka: rastlina Cichorium intybus, stč. čakanka, narečno pa tudi čaganka,
čagánka. Svk. čakanka, pol. czekanka, czakanka (iz češčine?). Raste ob robovih cest, zato
češ. verjetno = čakajoč (ne nekoga). Temu dodatno pritrjuje tudi legenda o zaročenki, ki
je ob cesti čakala na ženina vojaka (že-nicha-vojáka).110
Kritična presoja:
.k
o
re
n
in
e
Pri etimološkem razvozlavanju besede radič nam češka etimološka razlaga ne pomaga
kaj dosti. Čehi uporabljajo za rdeči radič izraz červená čekanka, za zelen ali rumenkast
radič (vitlof) pa izraza bila čekanka ali samo čekanka. Endivijo kličejo endivie čekanka,
kar kaže na uporabo besede čekanka za široko paleto biološko dokaj različnih rastlin. Izraz
čekanka je pri Čehih in njihovih sosedih verjetno sorazmerno novejšega izvora? Morda
izhaja iz vrste radiča vitlof, ki ima močnejši koren, zgoraj pa podolgovato koničasto štruco,
belkasto peščene, na vrhu pa rahlo rumenkaste barve, ki spominja tako po barvi, kot po
obliki na živalski čekan?
Uporaba besede radič v slovenščini ni tako površna in splošna, kot je v češčini čekanka.
V slovenščini radič pomeni točno določeno vrsto zelenjave in se je še vsaj pred desetletji
nanašala prvenstveno na to solatnico rdeče barve. Tudi danes, ko so prodrle k nam številne
tuje vrste radiča različnih barv, če ni govora o točno določeni vrsti, pri besedi radič večina
pomisli na radič rdeče barve. Večina evropskih jezikov uporablja italijanski izraz radiccho,
včasih le malce prilagojen njihovemu jeziku. Glede na to, da za raziskavo obstaja zelo malo
primerjalnih možnosti, se lahko opremo le na mamo romanskih jezikov, na latinščino. Radicchi
naj bi izhajal iz vulgarne latinske besede *radiculus kot popačenka iz latinske besede rādīcŭla.111
ang. beaming, shining 'žareč, sijoč'
emitting rays 'oddajati sij'
a glittering 'sijati, svetiti, bleščati, izžarevati'
furnished with rays, irradiated, shining 'obdan s sijem, izžarevati, sijati'
irradiated, to beam, shine, radiate 'izžarevati, žareti, obsijati, sijati'
a small, feeble sunbeam 'majhen, slaboten sončni žarek'
to gleam, beam, shine 'bleščati, žareti, sijati, lesketati'
emitting many beams, radiant 'žareti, žareč, sijoč'
©
w
w
žarenje, sij:
radiāns
rădĭātĭlis
ĭātĭlis
rădĭātĭo
ădĭātĭo
ĭātĭo
radiātus
rădĭo
ădĭo
rădĭŏlus
radior
rădĭōsus
răd
w
Latinščina pozna naslednje besede začenše s črkami rad-, ki se nanašajo na:112
korenino:
rādīcālis
rādīcesco
ang. having roots 'imeti korenine'
to take root 'ukoreniniti'
101
rādīcĭtus
by the roots, utterly, completely, radically 'do korenin, skrajno, v celoti,
korenito'
to strike root, take root 'ustaliti se, ukoreniniti'
full of roots 'korenin poln'
a small root, rootlet 'koreninica, radič'
a root, ground, basis, foundation, origin, source 'korenina, osnova,
temelj, izvor, poreklo'
©
rādīco
rādīcōsus
rādīcŭla
rādix
ostalo:
rădĭus
rādo
rādŭla
.s
i
ang. a staff, rod 'palica, šiba'
to scrape, scratch, shave, rub, smooth 'praskati, strgati, drgniti, gladiti'
a scraping-iron 'škripajoče, staro železo, strgača'
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
Vidimo, da je 44,4 % besed povezanih z žarenjem, sijem, bleščanjem, ipd., 38,9 % besed
s korenino in 16,7 % z drugimi stvarmi in pojmi. Izid primerjave je popolno presenečenje,
saj je še večji delež besed izhajajočih iz korena *rad- povezanih z žarenjem in sijanjem, kot
pa s korenino. Imamo približno enako veliki skupini besed, ki jim nikakor ne moremo najti
smiselne soodvisnosti. Le kaj ima korenina skupnega z bleščavo in žarenjem? Korenine so
običajno v zemlji in jih niti svetloba ne vidi, kaj šele žarenje, sij, razen če jih izkopljemo ali
če jih vržemo na ogenj. A to ni običajna lastnost korenine, zato ni mogoče sprejeti razlage,
da bi imela korenina etimološki izvor v žarenju. Torej smo v slepi ulici. Pri besedah, ki
se nanašajo na korenino, ni mogoče iskati izvora lat. besede rādīcŭla, ker se te že same
navezujejo na korenino in nas zato ne morejo usmeriti na nobeno novo ugotovitev. V
besedah s korenom *rad-, ki so povezane s strganjem, praskanjem, palico, ipd., tudi ni
videti kakšne skupne lastnosti s korenino.
Ker nimamo druge opore preverimo, kaj imajo skupnega korenine in žarenje ali sijanje.
V latinščini ni videti kakšne sorodnosti in prav tako ne v slovenščini. Težko je sprejeti
razlago, da razvejane korenine izgledajo kot na vse strani razpršeni žarki. V pomanjkanju
dokazov bom tvegal izhod iz slepega črevesa in predpostavil, da v latinščini splošen izraz
korenina izhaja iz samostalnika radič, ki se je v latinščini imenoval rādīcŭla. To je potrebno
podrobneje preučiti. Beseda rādīcŭla je sestavljena iz besede rādīc- in pripone -ŭla ter
nastopa kot samostalnik imenovalnika ž. spola prve deklinacije, kot npr. epistula.113 Zakaj
naj bi radič dal ime lat. besedi za korenino?
Radič je vrtnina, ki mora pravočasno razviti zadosti močan koren, če hočemo imeti
dober pridelek. Prav tako se ga lahko večkrat reže ali kosi, ker vedno znova in znova
odžene liste, če le ima dovolj razvito korenino. Vir navaja: »»Ker ne sme prezimiti s ščavjem,
ga moramo jeseni pokositi, da do zime še enkrat požene osrčje. … Vrtan radič režemo z
osrčjem in majhnim delom koreninskega vratu. Bolj cenjen je siljen radič! Takemu radiču
med siljenjem obiramo liste, kar lahko do trikrat ponovimo, nazadnje z listi odrežemo tudi
glavico. Za siljenje je pomembno, da vzgojimo močne korene. … Drugačen je postopek za
solatnik. Že ime 'rezivec' pove, da je to radič, ki ga vse leto spodrezujemo.
spodrezujemo.«.114 Nobene druge
vrtnine ne moremo rezati do korena ali celo skupaj z vrhnjim delom korena, pa bi spet in
spet enako lepo odgnala in rodila bogat pridelek. Vemo, da so že Rimljani vzgajali radič
102
re
n
in
e
.s
i
©
za solato. Jih je morda lastnost radiča, da lahko iz večkrat
spodrezane korenine rodi bogat pridelek tako prevzela, da
jim je radič postal sopomenka za korenino? Zaenkrat je
to edina smiselna razlaga. Če pa je to res, potem pomeni,
da je ime radič obstajalo že prej, preden so ga Rimljani,
ali še verjetnejše protoRimljani sprejeli kot sopomenko za
korenino. Zatorej je potrebno poiskati še pred rimski izvor
besede radič!
Kot je bilo že omenjeno v citatu, je najočitnejša značilnost
radiča ta, da se ga lahko večkrat reže, nakar vedno znova
požene liste, druga njegova že na daleč vidna značilnost pa je
rdeča barva njegovih listov. Kako si lahko s tem pomagamo?
Predpostavimo, da so prednamci radič poimenovali po
njegovi najočitnejši značilnosti, po rdeči barvi listov.
Latinščina za rdečo barvo uporablja besede: rutilus, ruber,
Slika 8: Radič s korenino
burrus, rufus (rus) in purpurus. Od besed rutilus in ruber
vsaj prva z vso gotovostjo izhaja iz korena *rud-, ki tudi v slovenščini pomeni rdečo barvo.
Kot pa je bilo že ugotovljeno, se je koren *rud- razvil v slovenskem jeziku za časa razvoja
kovinarstva (glej etimološko razlago ruda in rudeča), latinščina pa ga je iz slovenščine
prevzela nekaj tisočletij pozneje. Če se vrnemo k radiču in njegovi izstopajoči rdeči barvi,
lahko sklenemo, da beseda radič izvira iz korena *rud- 'rdeča barva' in s pomanjševalnico
-ič tvori besedo rudič, /rъdič/ ali /rъdъč/, kot se pogovorno še vedno govori. Od polglasnika
[ъ] do prehoda v glas [a] in [i] in do besede /radъč/ ali radič ni daleč.
o
*rud- + -ič > rudič > rъdič > radič
©
w
w
w
.k
S korenom *rud- in pomanjševalno pripono -ič kot npr. pob - pobič, nož - nožič, itd.,
radič pomeni majhno oz. nizko rastlino rdeče barve.
Da bi med zagovorniki latinščine in slovenščine preprečil spor za prvenstvo besede
radič, naj dodam še ugotovitev iz razčlembe latinske besede rādīcŭla in italijanske radicchio.
Obe se razstavita na prvotni pomen in lat. oz. itl. pripono. Latinska rādīcŭla < rādīc- +
-ŭla, italijanska radicchio < radic- + -chio (kio). Jasno je vidno, da je osnova radic- pri obeh
enaka. Ta se nadalje lahko razstavi na koren *rud- in pripono -ic / -ič / -ik: radic > *rad- +
-ič. Ker ne vemo s katerimi črkami so Latini pisali glas č, lahko predpostavimo, da so poleg
črke t, morda v nekaterih primerih rabili tudi črko c. Na to nakazuje tudi napis radic na
ptujski oljenki.115 Celoten latinski napis preveden v slovenščino se glasi: »Skromen obrok,
kruh, vino in radič«. Ne glede na naveden podatek, gre v vseh treh primerih za soodvisne
glasove, ki po določenih pravilih z mehčanjem prehajajo: [k] > [č] > [c] in obratno, kar pa
je tipično slovenska značilnost. Pomembno pa je še, da nobena od pripon: -ic, -ič, -ik ni
značilno latinska ali italijanska, pač pa so prav vse izvorno slovenske. Iz tega lahko s še
dodatno dokazno težo trdimo, da je radič slovenska in ne latinska beseda, ki so jo priseljena
italska ljudstva sprejela od prvotnih naseljencev Apeninskega polotoka, od Slovenov. To
je mogoče trditi vsaj za severno polovico polotoka. Zaradi sodobne širitve te solatnice je
večina evropskih jezikov za poimenovanje radiča prevzelo italijansko besedo radicchio.
103
Seznam kratic:
©
ktl
lat
let
lit
lšk
luž
mk
mor
msv
nar.č
nar.rus.
nar.št.
nem
niz
nrv
pol
prKr
prt
pru
psl
rum
rus
skj
w
w
.k
o
re
anglosaško
angleško
avestijsko
bolgarsko
belorusko
baskovsko
cerkvenoslovensko
češko
dansko
finsko
francosko
furlansko
gruzijsko
gotsko
grško
hansko (osrednja Moravska)116
hrvaško
indoevropsko
irsko
islandsko
italijansko
jidiško
jugovzhodnočeško
w
ags
ang
av
blg
blr
bsk
csl
češ
dk
fin
fr
frl
grz
got
gr
han
hrv
ide
ir
isl
itl
jdš
jvč
n
in
e
.s
i
©
Slovenščina pa je ohranila svojo staro besedo radič. Obstaja tudi zelo mala možnost, da bi
v slovenščini pred stoletji beseda radič zamrla. Če bi se to res zgodilo, bi jo morala pozneje
prevzeti iz italijanščine. Vse to pa ne spremeni dejstva, da lat. in itl. beseda za radič izvira
iz slovenskega jezika.
Povrnimo se nazaj k latinskim besedam, ki se začnejo z rad-, od katerih jih je 7 povezanih
s korenino, 8 pa jih pomeni: žareti, sijati, svetiti, bleščati, ipd. Slednje s korenino nimajo
nikakršne zveze, razen tega, da tudi one izhajajo iz korena *rud-. V teh primerih je treba
navedene besede povezovati s svetlobo, toploto in vročino, ki jo daje sonce in predvsem
ogenj, ki poplesuje v številnih odtenkih med rumeno in rudečo barvo. Najbolj žareča stvar
žerjavica, je popolnoma rdeče barve. Ni torej nič nenavadnega, če so Latini pojme žareti,
sijati, svetiti, bleščati, ipd. povezovali z rdečo barvo, ki vsi v pomenu rdeča barva, izvirajo
iz slovenskega korena *rud-. Še danes vroče stvari simbolno označujemo z rdečo barvo,
hladne pa s plavo (slk. modro) barvo. Vidimo, da obe skupini latinskih besed, ki se začneta
z rad-, res nimata prav nobenega skupnega imenovalca. Povezavo je presenetljivo mogoče
ugledati šele preko slovenskega korena *rud- in samostalnika radič. Obema je skupna vez
rdeča barva, ki zaznamuje tudi obe latinski skupini besed, eno (žarenje, sij) neposredno
in drugo (korenina) posredno.
katalonsko
latinsko
latvijsko
litovsko
laško (sv. Moravska)117
lužiško
makedonsko
moravsko
moravsko-slovaško nar.
narečno češko
narečno rusko
narečno štajersko
nemško
nizozemsko
norveško
poljsko
pred Kristusom
portugalsko
prusko
praslovensko
romunsko
rusko
slovensko kajkavsko (danes hr)
staroslovaško
slovaško
staroslovensko
starovisokonemško
špansko
švedsko
turško
ukrajinsko
valaško (jv. Moravska)118
valižansko
15
16
17
18
19
20
©
21
22
23
24
in
n
re
o
.k
14
w
12
13
w
10
11
ZRC SAZU in avtorji, Slovar slovenskega knjižnega jezika, elektronska izdaja ver. 1.0, DZS
Ruda, Wikipedia, vpogled 22.2.2013, http://sl.wikipedia.org/wiki/Ruda
Snoj Marko, Slovenski etimološki slovar, Modrijan, Lublana 2003, str. 633
Rejzek Jiří, Český etymologicky slovník, LEDA, Praha 2001, str. 523
Trask R. L., Etimological Dictionary of Basque, Univerza Sussex 2008, str. 286
Lalis Antanas, Litovsko angleški slovar, Lietuvos, Chicago 1915, str. 301
Worlds oldest Copper Age settlement found at Plocnik, Archaeology Daily News, vpogled
15.1.2013, http://www.archaeologydaily.com/news/201011155551/Worlds-oldest-Copper-Agesettlement-found-at-Plocnik.html
Pločnik archaeological site, PanaComp, vpogled 16.1.2013, http://www.panacomp.net/serbia?mesto=
srbija_plocnik
Chalcolithic, Wikipedia, vpogled 13.1.2013, http://en.wikipedia.org/wiki/Chalcolithic
V Srbiji našli najstarejše kovinske predmete na svetu, Dnevnik, vpogled 13.1.2013, http://www.
dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042415296
Perdih Anton, Izvor Slovencev in drugih Evropejcev, Jutro, Lublana 2013, str. 17, 22 in 43
Hromnik Cyril A., Slovenikam / Slovensko na briežden
brieždenľ, Zbornik ennajste mednarodne
konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Lublana 2014, str. 185-6
Sloveni, Slovaki, kje so vaše korenine?, Sončeve pozitivke, vpogled 21.8.2014, http://www.
pozitivke.net/article.php/Sloveni-Slovaki-Korenine/print
Romani in the Balkans - Arrival in Europe, Wikipedia, vpogled 21.8.2014, http://en.wikipedia.
org/wiki/Romani_in_the_Balkans#Arrival_in_Europe
org/wiki/Romani_in_the
Perdih Anton, Izvor Slovencev in drugih Evropejcev, Jutro, Lublana 2013, str. 45
Petr Jandáček, Equipment of Ötzi in Basque and Slavic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na
tleh Evrope, Jutro, Lublana 2002, str. 15-6
Perdih Anton, Novi vidiki preteklosti, Zbornik desete mednarodne konference, Izvor Evropejcev,
Jutro, Lublana 2012, str. 10-11
Sumerija, Wikipedia, vpogled 15.1.2013, http://sl.wikipedia.org/wiki/Sumerija
V Srbiji našli najstarejše kovinske predmete na svetu, Dnevnik, vpogled 13.1.2013, http://www.
dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042415296
Perdih Anton, Izvor Slovencev in drugih Evropejcev, Jutro, Lublana 2013, str. 13, kar je le skop
povzetek predavanja prof. Durmana iz konference v Kobaridu leta 2003.
Maycop culture, Wikipedia, vpogled 26.8.2014, http://en.wikipedia.org/wiki/Maykop_culture
Sumer - Ubaid period, Wikipedia, vpogled 15.7.2014, http://en.wikipedia.org/wiki/Sumer#Ubaid_
period
w
9
e
Viri
1
2
3
4
5
6
7
8
i
stsvk
svk
stsl
stvnem
špn
švd
tur
ukr
val
vlž
slovensko knjižno
slovensko
srbsko
srbohrvaško
sanskrt
starocerkvenoslovensko
staročeško
starogornjenemško
staroislandsko
starodolnjenemško
staronordijsko
.s
slk
slv
srb
srh
ssk
stcsl
stč
stgnem
stisl
stdnem
stnrd
©
104
105
26
27
28
29
30
53
©
54
55
re
o
.k
w
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
w
39
w
36
37
38
n
in
35
e
32
33
34
.s
i
31
Clauson Gerard, An Etymological Dictionary of Pre-Thirteenth-Century Turkish, Oxford
University press, Oxford 1972, str. 785-92
Clauson Gerard, An Etymological Dictionary of Pre-Thirteenth-Century Turkish, Oxford
University press, Oxford 1972, str. 829
Abecedna knižica, Peter Dajnko, Knigarna Alojz Wajcinger, Radgona 1824, str. 19
Historična gramatika slovenskega jezika II – Konzonantizem, Franc Ramovš, Učiteljska tiskarna
Ljubljana 1924, str 126(1), 98(2), 57(3), 183(4), 188(5), 152(6), 97(7)
Perdih Anton, Novi vidiki preteklosti, Zbornik desete mednarodne konference, Izvor Evropejcev,
Jutro, Lublana 2012, str. 9
Jožica Gerden, Prvobitnost Venetov srednje Evrope, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh
Evrope, Jutro, Lublana 2002, str. 19-24
Perdih Anton, Izvor Slovencev in drugih Evropejcev, Jutro, Lublana 2013, str. 39-41
Perdih Anton, Izvor Slovencev in drugih Evropejcev, Jutro, Lublana 2013, str. 21 in 39-41
Marjeta Manfreda Vakar inDarko Vrečko, Analita Y-DNK haplotipov Slovencev, Dvanajsta
mednarodna konferenca, Izvor Evropejcev, Ljubljana 5.6.2014
Predih Anton navaja, da je v letu 1983, v takratni V. Nemčiji slišal izpoved domačega etnologa,
da so se nemški cesarji s svojim dvorom in vojsko še v 12. stol. selili po slovenskih pokrajinah,
ker so bili nomadi in so se parazitsko preživljali z izčrpavanjem Slovenov. Ko so eno pokrajino
izčrpali, so se preelili v drugo ali z vojaško silo zasedli novo. Ker pa so pri tem iztrebili preveč
Slovenov in so se pokrajine zarasle, je nemški cesar na koncu ukazal svojim vojakom, da
naj drevje iztrebijo in naredijo vsak svojo kmetijo. To je v nemški zgodovini poimenovano
»Rodenzeit« ali »Zeit der Rodung«.
Horvat Jože, Lužica in njeni Srbi, Slovenska matica, Lublana 1988, str. 184
Greeks, Wikipedia, vpogled 16.1.2013, http://en.wikipedia.org/wiki/Greeks
Minoan civilization, Wikipedia, vpogled 14.1.2013, http://en.wikipedia.org/wiki/Minoan
http://en.wikipedia.org/wiki/Minoan_
civilization
Latins (Italic tribe), Wikipedia, vpogled 5.1.2013, http://en.wikipedia.org/wiki/Latins_(Italic_
http://en.wikipedia.org/wiki/Latins
tribe)
Lalis Antanas, Litovsko angleški slovar, Lietuvos, Chicago 1915
Prevajalnik slovensko-grški, Google, vpogled 24.1.2013, http://translate.google.com
Bradač Fran, Slovensko-latinski slovar, DZS, Lublana 2004
Debenjak Doris, Božidar in Primož, Slovensko-nemški slovar, elektronska oblika ver. 1.0, DZS
Grad Anton, Leeming Henry, Slovensko-angleški slovar, elektronska izdaja vez. 1,0, DZS
Hrovat Marko, Etimologija besed črepinje, trebiti, trebuh, čreva, cev, črv in červena (barva),
Zbornik enajste mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Lublana 2014, str. 233-8
History of the organization of work, Encyclopædia Britannica, vpogled 5.3.2013, http://
www.britannica.com/EBchecked/topic/648000/history-of-the-organization-of-work/67015/
Agriculture
Predih Anton navaja, da je v letu 1983, v takratni V. Nemčiji slišal izpoved domačega etnologa,
da so se nemški cesarji s svojim dvorom in vojsko še v 12. stol. selili po slovenskih pokrajinah,
ker so bili nomadi in so se parazitsko preživljali z izčrpavanjem Slovenov. Ko so eno pokrajino
izčrpali, so se preelili v drugo ali z vojaško silo zasedli novo. Ker pa so pri tem iztrebili preveč
Slovenov in so se pokrajine zarasle, je nemški cesar na koncu ukazal svojim vojakom, da
naj drevje iztrebijo in naredijo vsak svojo kmetijo. To je v nemški zgodovini poimenovano
»Rodenzeit« ali »Zeit der Rodung«.
©
25
106
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
©
85
86
87
88
89
90
91
©
i
.s
e
in
67
n
66
re
65
o
62
63
64
.k
59
60
61
w
58
w
57
Jelenc Robert, Načrt gozdnogospodarske enote Selca, Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta,
Lublana 2007, str. 37
Ramovš Franc, Historična gramatika slovenskega jezika II – Konzonantizem, Učiteljska tiskarna
Lublana 1924, str 77, 111
Die rote Halde - Donnersberg, Geocaching, vpogled 23.3.2013, http://www.geocaching.com/
seek/cache_details.aspx?guid=a383309a-f17f-4181-a5fc-a36a35d60007
Lalis Antanas, Litovsko angleški slovar, Lietuvos, Chicago 1915
Iron - Wrought iron, Wikipedia, vpogled 22.8.2014, http://en.wikipedia.org/wiki/Iron#Wrought_
Wrought_
iron
Hematit, Wikipedia, vpogled 18.2.2013, http://sl.wikipedia.org/wiki/Hematit
Piknik Archeologiczny »Rydno«, Urzad Marszałkowski Województwa Swietokrzyskiego,
Starachowice 2009, str. 9, http://mcamedia.pl/wp-content/uploads/co-gdzie-kiedy_sklad
http://mcamedia.pl/wp-content/uploads/co-gdzie-kiedy_sklad_60_
POL_ang2.pdf
Jesenski vodič po arboretumu - Navadni ruj, Arboretum Volčji Potok, vpogled 21.2.2013, http://
arboretumvolcjipotok.wordpress.com/tag/ruj
Botanične zanimivosti Posavja in Zasavja – Navadni ruj, vpogled 21.2.2013, http://www2.
arnes.si/~oskksavokl3/ruj.htm
Ruj, Kotány, vpogled 22.2.2013, http://si.kotanyi.com/svet-zacimb-in-zelisc/zacimbe-in-zeliscaabc/product/papryka-ostra-mielona-wegierska-moc/letter/MR
Grško-angleški slovar, Perseus Digital Library, vpogled 28.2.2013, http://www.perseus.tufts.
edu/hopper/resolveform?type=start&lookup=rhous&lang=greek
Dokler Anton, Grško-slovenski slovar, Cankarjeva založba, Lublana 1999, str. 681-682
Grško-angleški slovar, Perseus Digital Library, vpogled 28.2.2013, http://
w w w.perseus.t u f ts.edu / hopper/tex t?doc=Perseus%3Atex t%3A1999.0 4.0 057%
3Aentry%3Dr%28h%3Don
edu/hopper/resolveform?type=start&lookup=rou&lang=greek
edu/hopper/resolveform?type=start&lookup=rus&lang=greek
Latinsko-angleški slovar, Perseus Digital Library, vpogled 28.2.2013, http://www.perseus.tufts.
edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0059%3Aentry%3Drhus
Shrub, Wikipedia, vpogled 3.3.2013, http://en.wikipedia.org/wiki/Shrub
Sumac, Wikipedia, vpogled 3.3.2013, http://en.wikipedia.org/wiki/Sumac
edu/hopper/morph?l=rhuselinon&la=la
Apiusm rusticum, Heinrich Heine Universität Düsseldorf, vpogled 26.2.2013, http://digital.
ub.uni-duesseldorf.de/ihd/content/pageview/4278715
Apium, Wikipedia, vpogled 7.3.2013, http://la.wikipedia.org/wiki/Apium
edu/hopper/resolveform?type=start&lookup=rus&lang=la
How to say Red in the Greek language?, Yahoo Answers, vpogled 2.3.2013, http://answers.
yahoo.com/question/index?qid=20091102125609AA9goWh
Debenjak Doris, Božidar in Primož, Slovensko-nemški slovar, elektronska oblika ver. 1.0, DZS
Grad Anton, Leeming Henry, Slovensko-angleški slovar, elektronska izdaja vez. 1,0, DZS
Prevajalnik slovensko-valižanski, Google, vpogled 18.3.2013, http://translate.google.com
w
56
107
112
113
114
115
116
117
118
©
i
.s
e
in
109
110
111
n
105
106
107
108
re
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
o
93
94
edu/hopper/resolveform?type=start&lookup=augh&lang=greek
Words for Dawn in Sanskrit, Lorin Roche, vpogled 28.2.2013, http://www.lorinroche.com/
Sanskrit-ar/glossary/dawn.html
Nilsson Morgan, Švedsko-slovenski slovar, Cankarjeva založba, Ljubljana 2006, str. 36
Zupan Minna Maria, Finsko-slovenski slovar, Cankarjeva založba, Ljubljana 2006, str. 94
Lalis Antanas, Litovsko angleški slovar, Lietuvos, Chicago 1915, str. 432
How to say Red in the Greek language?, Yahoo Answers, vpogled 15.3.2013, http://answers.
yahoo.com/question/index?qid=20091102125609AA9goWh
Radič, Cornus, vpogled 14.3.2013, http://www.cornus.si/radic.html
Cimerman Polona, Radič za dober tek in prebavo, Viva, vpogled 12.3.2013, http://www.viva.
si/Zdrav-način-prehrane/8889/Radič-za-dober-tek-in-prebavo
Radicchio, Merriam-Webster, vpogled 17.3.2013, http://www.merriam-webster.com/dictionary/
radicchio
edu/hopper/resolveform?type=start&lookup=rad&lang=la
Völk Peter, Latinska slovnica, Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 19
Vardjan France, Vrtno zelenjadarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1980, str. 179
Vodopivec Vinko, Napisi na ptujskih oljenkah, Zbornik sedme mednarodne konference, Izvor
Evropejcev, Jutro, Lublana 2009, str. 143
Haná Region, Hanáci Praha, vpogled 3.4.2013, http://www.hanaci.vivat.cz/hana
http://www.hanaci.vivat.cz/hana_gb.php
Lašsko, Wikipedia, vpogled 18.2.2013, http://cs.wikipedia.org/wiki/Lašsko
Valašsko, Wikipedia, vpogled 18.2.2013, http://cs.wikipedia.org/wiki/Valašsko
.k
92
w
Povzetek
©
w
w
Zadnji podatki kažejo, da se kovinarstvo ni začelo ne v Mezopotamiji in ne v Mali Aziji,
pač pa pred najmanj 7500 leti v Evropi. Vsaj toliko je stara beseda ruda, ki prvotno pomeni
izkopan, iz zemlje iztrgan material, namenjen za gospodarsko predelavo ali prodajo. Na
tako razlago poleg slovenskih besed: ruváč, ruváti, rúti, rováriti, róv, rováti, róvka, róvnica,
itd., kaže tudi litovska beseda rausti, ki pomeni: kopati, izkopati, izkopana zemlja, rudniški
odpadki in riti. Ruda je snov pridobljena z ruvánjem, rьvanjem, rútjem ali ritjem. Nosilci
besede ruda niso ne Grki, ne Latini in še manj »Germani«, kar jasno kaže primerjava
sorodnih besed iz korena *rud-. Beseda je slovenskega izvora in so jo Balti prevzeli v prvotni
obliki, Sumerci, »Nemci«, idr. pa so jo prilagodili. Vzpon sumerske civilizacije sovpada z
zatonom najstarejšega središča kovinarskega na svetu, kar daje slutiti, da slavna sumerska
civilizacija počiva na kriminalnem ropu visokotehnološko napredne slovenske družbe in
na genocidnem iztrebljenju teh Slovenov.
108
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Od takrat, ko so prednamci poimenovali rdečo barvo kъrvena, niso imeli prav nikakršne
potrebe, da bi isto barvo poimenoval ponovno z drugim imenom. To je veljalo vse dotlej,
dokler je nabiralniško-lovska družba ohranjala enak ali podoben način življenja, zato je
smiselno iskati nastanek besede rudeča v času uvajanja poljedelstva in kovinarstva. Iz bolj
ali manj pri vseh Slovanih ohranjenih ostankov besede rudeč je razvidno, da so nekdaj vsi
Sloveni poznali besedo rdeč. Ta je v nemški jezik zašla kot slovenska izposojenka. Iz korena
*rud- izvirajo lit. besede za rdečo in rdeče-rjavo barvo, za rudo in železo, za jesen in mesec
september. V srb. in hrv. je september rujan, oktober pa v češčini říjen, vse v prvotnem
pomenu rdeč. Hematit je železova ruda rdeče do rdečerjave barve, ki se po slovensko, po
barvi krvi imenuje krvavec. Ta je temeljito vstopila v človekovo gospodarsko dejavnost šele
z uveljavitvijo taljenja železa. Zaradi rdečkaste barve železove rude, so prednamci besedo
ruda prevzeli kot sopomenko za rdečo barvo.
Ne potrebujemo iskati niti latinskega in še manj grškega porekla besede ruj, pač pa je
zadosti, da se ozremo po njegovi največji oz. najbolj izstopajoči značilnosti v razmerju do
drugih rastlin. To pa je rdečina njegovih listov, ki jih narava obarva tako izrazito, da ruj v
jesenski pokrajini prav močno izstopa. Grščina v Sredozemlju je sorazmerno mlad pojav,
zato ni mogoče, da bi starejša slovenščina svoj temeljni keren *ruj- jemala iz grščine, kateri
je nenavsezanje ta koren celo tuj! Beseda ruj v grščini in latinščini neposredno izvira iz
slovenskega ruja v pomenu rdeč.
Slovenski etimološki slovar izvaja zarjo iz žareti, sijati, blesteti. Rdečkasta barva
obzorja res spominja na gorenje ali žarenje, v resnici pa je rdečina na obzorju le posledica
žarenja, ne pa žarenje samo. Zarja izhaja iz pojma rdeč v sestavljeni obliki za-ruj-a, kar
pomeni za-rdečina na jutranjem ali večernem obzorju. To potrjujejo tudi številni izrazi
za zarjo v sanskrtu.
Beseda rujno se v slovenščini nanaša le na vino, v pomenu plemenito, dobro vino.
V slovaščini pa pomeni živahen, razposajen, strasten in opojen, kar jih povezuje z rdečo
barvo, strast pa z nebrzdanostjo, z vnetostjo, ognjem, gorečnostjo, vse pa ponovno z rdečo
barvo. Ne rdeče in ne belo vino ni le dobro in drugo ne samo slabo. Seveda je rajsko vino
dobro, celo najboljše, toda iz primerjave lahko sklepamo, da tudi dobro, plemenito vino,
izraženo z besedo rujno, izvira iz besede rod, pleme in ne iz pridevnika rajsko.
Večina evropskih jezikov za radič uporablja italijanski izraz radiccho, zahodnoslovanski
čekanka, slovenski, radič, latinski jezik pa rādīcŭla, ki naj bi izviral iz radix ‘korenina’.
Radix je v latinščino verjetno zašel v kot sopomenka za največjo značilnost radiča, da se
ga lahko večkrat reže do korenine, nakar vedno znova požene liste. V besedah rad
rad-ix ,
-īc-ŭla,
-ŭla, rad-ic
rad
rād-īc-ŭla,
rad-ic-chio, nobena od končnic: -ic, -ič, -ik ni tipično latinska ali italijanska,
pač pa so prav vse značilno slovenske. Od latinskih besed, ki se začnejo na rad- jih je 44,4
% povezanih z žarenjem, sijem, bleščanjem, 38,9 % pa s korenino. V latinščini med obema
skupinama ni videti nikakršne sorodnosti. Povezavo je presenetljivo mogoče uzreti šele
preko slovenskega korena *rud- za rdečo barvo. Radič je izvorno slovenska in ne latinska
beseda, ki s korenom *rud- in pripono -ič pomeni nizko rastlino rdeče barve.
109
Petr Jandáček
©
“SLON” IN THE LANGUAGE
OF MAMMOTH HUNTERS
i
Povzetek
re
n
in
e
.s
“SLON” V JEZIKU LOVCEV NA MAMUTE
Na svojem nedavnem potovanju skozi Mongolijo in Kitajsko sem bil presenečen nad dejstvom,
da kitajska in mongolska beseda za slona nista zelo različni od slovanske besede slon.
Kitajska beseda za slona je Si-Ang.
g. Mongolska beseda za slona pa je Zaan - (v cirilici 3aaH).
3aa
V obeh besedah, mongolski in kitajski, manjka glas »L« za besedo slon. Zato me je zanimalo,
kako imenujejo slona Japonci. Hiter pogled na Google je pokazal, da je japonska beseda
za slona Zosan ali Zo.. Kot umetnik sem pogosto označen, da imam pretirano domišljijo,
AN ali v Z*O pridemo do besede, ki je podobna besedi
toda z dodatkom zvoka »L*« v Z*OsAN
SLON - слон. Ta kratek prispevek navaja, da so lovci na mamute imenovali svoj plen slon
ali nekaj podobnega. Ta beseda se je začela z zobnikom S ali Z in končala z nosnikom N,
med njima je bil odprti samoglasnik A ali O in pogojno zvočnik L.
Zamyšlení – úvaha
w
w
w
.k
o
SLOVO „SLON“ V JAZYCE LOVC
LOVCŮ MAMUTŮ.
Nedávno jsem při své cestě navštívil Mongolsko a Čínu a byl jsem překvapen tím, že čínské
a mongolské slovo pro název SLONA, se příliš neliší od slovanského slova SLON. V Číně se
pro název SLONA používá slovo Si-Ang. V Mongolsku se pro SLONA používá slovo Zaan
– (v azbuce 3aaH). V rodných jazycích Mongolů a Čí
Číňanů v názvu pro slona chybí písmeno
„L“. Proto jsem se zajímal, jak SLONA nazývají Japonci. Rychlý pohled v prohlížeči Google
ukázal, že Japonci nazývají slona ZOSAN nebo ZO. Jako umělec jsem často označován
jako člověk, který má velkou představivost, ale přidáním zvuku (hlásky) „L*“ v Z*OsAN,
nebo Z*O, lze přijít ke slovu, které se podobá slovu SLON - C ЛOН. Tento krátký příspěvek
naznačuje, že lovci mamutů nazývali svůj úlovek SLON nebo nějak podobně. Toto slovo
SLON začínáme vyslovovat sykavkou S nebo Z a je ukončeno nosovkou N. Mezi nimi se
vyskytuje samohláska A nebo O a hláska L.
©
LEXICONS re: ELEPHANTS
The Slavic word SLON is now found between the geographical points of Ljubljana Vladivostok as well as Prague - Vladivostok, and extends to remnants of Slavic populations
in Eastern Germany (Wends) and Slovenian dialects in Italy, Austria and Hungary, Table 1.
ZILONUS (or ZILONis) is the Latvian word for Elephant. GLAN is the Tibetan word for
Elephant. (G & Z or S are often interchangeable as in Zrno/Grain or Zlato/Gold.) Tocharian
110
©
A word for Elephant is ONKALAM. Tocharian B word for Elephant is ONKOLMO. We
may consider here OKEL or KEL = elephant’s tusk. It may be prudent to consider both
SLON and “the animal having OKEL”. “Creative” rearranging of phonemes can yield words
resembling “KLON” = (SLON). (As in the English word “CARP” can result in Slovenian
KRAP or Czech KAPR.)
.s
e
re
n
in
SLON
S”u”ON
SLONN
SLONO
woroSLANo, SLONo, ilifanto
ZiLONus
ZaAN
SeeAHNg
SiONg
ZOsAN
GLAN
SANg
CHANg
onKaLAM
onKoLMo
o
Slavic (general)
Polish
Saami/Lapp
Roma (in Slovenia)
Kalderash
Latvian
Mongol
Chinese
Hakka (south China)
Japanese
Tibetan
Laotian
Thai
Tocharian A
Tocharian B
i
Table 1. Slavic and similar words for Elelphant
©
w
w
w
.k
The “L” sound in many languages is problematic. When we were in China we had a guide
who spoke very good English. A very important word in the tourist industry is “Hote
“Hotel”.
“Hoter”. In America a very
Our Chinese tourist guide could only pronounce the word as “Hote
popular comical utterance is “Rots of ruck!”. Most Americans had lost the context of this
phrase. A Japanese reporter wished Richard Nixon:” Rots of ruck on your next erection!”
... He meant to say: “Lots of luck on your next election!”.
Keep in mind that the word VENETI arose because Sloveneti was too arduous for
SLOwends (Slavic) peoples in Germany
non-Slavic people to utter. In a similar way the SLO
are called Wendisch or Wends. Often times Germans would pronounce the phonemic
combination SL as in SLeep >> “SCHL” = SCHLafen. “Slo” on the other hand is a very
common and endearing combination of sounds in SLOvanic languages. National states
in modern Europe as well as smaller ethic groups use the “slo” or “sla” element in their
identity. Among them are Slovenes, Slovaks, Slavonians, and (in northern Poland) the
Slovincians, and other Slavs.
There are many significant and poignant Slavic words with the SL prefix. Among them
are the Czech words: slast = bliss, sláva = glory, sluj = cave or cavern, sládek = brewer,
sladký = sweet, slaný = salty, slza = tear, slunce = sun ... Even more poignant is the fact
111
©
w
w
o
Elephant
FEEL
FIL
PIL
PIL
PHEEL
PLUGH
PIYL
FIL
FIL
FIL
FILL
FILUR
FEEL or ELEPHANTAS: ελέφαντας
ELEPHANTUS
.k
w
Language
Farsi
Azerbaijani
Kazakh
Pushtu
Uzbek
Armenian
Chechen
Tatar
Tajik
Turkish
Icelandic*
Faroese (Viking)
Greek
Latin**
re
Table 2. Names for Elephant derived from Semitic.
n
in
e
.s
i
©
that SLAVONIC Languages obtain their name from the lexeme: “SLOVO” which means
“Word” or “Word of Honor”. Thus, SLAVS by definition are the “Users of Words”.
It is very unlikely that “SLON” was a loan-word from Germanic or Italic languages.
It could be a loan from Asia or vice versa.
Hakka language is a variant of Chinese spoken in the south of China and as the
native dialect on Formosa. The Hakka word for Elephant is SIONG.. In Polish the “L”
sound in SLON is palatalized and approaches the sound of the English “W”” and thus
it is a semi-vowel. In Polish the word is pronounced SuON.. Thus it may be expected
that the “L” sound became fugitive/silent in SLON as languages evolved from the
original Eurasian language. The Japanese have two forms of the word for Elephant.
The basic word is “ZO”. The optional “SAN” is an address of respect as in: “He, the
Master - Elephant” and in that way it functions somewhat like the gender ending “ON”
in Slavic languages exemplified in zvON, barON, bizON, slON, etc. The Saami/Lapp
word for Elephant is SLONN [1], in contrast to Finnish NORSU.
Semitic Languages have a totally different form for their word for Elephant. The
Arabic word for Elephant is FEL.. The Hebrew word for Elephant is FEEL or PEEL. With
the Diaspora as well as with the spread of Islam there are variants of Peel or Feel or Fel in
many parts of Central Asia and among peoples who had an extensive maritime tradition
such as the Vikings and the Greeks, Table 2.
*ostensibly from theirViking travels
** The Romans used the grapheme “V” to write the “U” sound
The West Caucasian languages use the Arabic or Greek forms. Most European languages
subsequently had adopted some form of the Greco-Latin “ELEPHANT derivative”, Table 3.
112
i
.s
Elephant
FEEL or ELEPHANTAS: ελέφαντας
ELEPHANTUS
ELEFANTE
ELEFANTTI or NORSU
ELEVANT
ELEFÁNT
OLIFANT
EILIFINT
AILBHEAN
ELFFANT
HELFOND
EREBANTI
e
Language
Greek
Latin
Basque
Finnish
Estonian
Hungarian
Afrikaans
Irish Gaelic
Scottish Gaelic
Welsh Gaelic
Yiddish
Kiribati*
©
Table 3. European names for Elephant.
in
* The Kiribati word demonstrates aversion which some languages have to “L” and “F-V-PH” phonemes.
o
re
n
Suffice it to say that all the Germanic and Italic languages also derive their words for
Elephant from the Latin model [2].
Some African words for the cognate of “Elephant” are presented in Table 4. They
categorically contain dental and/or alveolar sounds which (Together with “O” and optional
“L”) superficially resemble the “SLO” part in SLON. Often, however, the lexicography of
the words below is deficient. There is usually a “plosive” or a “click” element to the sound
which is quite impossible for native speakers of Indo-European languages to replicate. Thus,
it may be a vestige of the earlier Khoisan [3] rather than the latter Bantoid.
©
w
w
w
Language
Setswana
Ndebele
Baherero
Kalanga
Karansa
Harero
Ngoni
Nyanja
Kaonde
Subiya
Tonga
Shona
Bemba
Mbukushu
.k
Table 4. Some African words for the cognate of “Elephant”
Lexeme
TLOU
INDLOVU
INDLO
NDJOU(NDŽOU)
N
DJO
ZHOU(ŽOU)
ZHOU(ŽOU)
OTJOU(OTŽOU)
NJOVU
NJOMVU
NZOVU
UZOVU
NZOVU; MNUZOVU
NZOU
INSOFU
NDTHOVU
113
©
All of the Bantoid Languages in Table 4 contain a Dental Z,T,Ž,S,TH plus an open
vowel O much as the Eurasian languages. Alternately, the tongue is placed on the an
alveolar ridge (upper gum) instead of the upper teeth [4,5] to produce the N,D,L sounds
accompanied by the open vowel - very much like in Europe and Asia.
In some instances the word for ELEPHANT in a Native Language is a bit longer and
the phonemic elements identified above are sandwiched in a bigger word. Here I underline
the elements identified above, Table 5.
e
.s
Lexeme
INGl/rOFU
NDTHOVU
INGLOUFU
NDHOVUO
INGLOFU
in
Language
Tsonga
Mbukushu
Bayeyi
HambuKushi
Zulu
i
Table 5. Some longer African words for the cognate of “Elephant”
re
n
Thus, in Europe there are Three Linguistic (Phonemic) Sources for the cognate of
“Elephant”:
1. The Phonemic source from the Greek ELEPHANTAS ...
#1.
2. The Phonemic source from the Semitic or FEEL, PEEL, FEL ...
#2.
#3. The Phonemic Slavic SLON.
©
w
w
w
.k
o
The Bantoid languages in Africa, on the other hand, share the similarity of TLOU/
DLOU/JOU/ZOU to SLON in the Slavic languages.
The Semitic source is imported from the Arabian peninsula and the Levant. The Hellenic
Word Source has most likely origins which are Hamitic from the Sudan. (The author had
played with the concept that the Slavic prefix “VELE” {VERY BIG} as in Velehrad, Velegrad,
велеград,, velemesto, velemoc, velesila ... may play a role in the word: “Elephant”). The
Slavic-optional innitial “V” sound would follow the same rule as the Slavic word for Eight
osem. (The author had eliminated the Slavic “VELE” option and cautions
= Osem or Vosem.
others against such dead-end scholarly pursuits.)
In Indic languages, e.g. in Sanskrit “gaja” [6], Hindi “hāthī; haathi” [7], Tamil “yāৈai
“yā
yāৈai”
ai” [8], there is observed no match with European and Bantoid expressions for Elephant.
This is reminiscent of the lexicons concerning herding and animal husbandry and the
vocabulary regarding cereal crops. In Sanskrit the words for animal husbandry are similar
to the Slavic, while the Sanskrit words for grain cultivation are dissimilar from the Slavic
[9,10]. This indicates that the Aryans, who arrived India about 3500 years ago, accepted
the aboriginal Indic terminology regarding the elephant.
In southeast Asia, the Thai word is “Chang” [11]. In the Khmer language of Cambodia
the word(s) for “Elephant” is “Thum-rey” [12] or “Domrey” [13]. In Laos the word for
“Elephant” is “Sang” [14]. The words “Chang” and “Sang” resemble “SLON”. The word
“Thum-rey” or “Domrey” resembles the Slavic “SLON” much less.
114
n
in
e
.s
i
©
There are very few outliers to the general uniformity of words for elephant across Eurasia.
Tantalizing is the similarity of two such outliers. In Lithuanian the word for "Elephant" is
"Dramblys". In Cambodian language (Khmer) the word for "Elephant" is "Damrey".
The survey of slon-like words for Elephant is presented in Figure 1.
©
w
w
w
.k
o
re
Figure 1. The names for Elephant in Eurasia.
Figure 2. The names for Elephant in southern Africa.
115
Discussion
o
re
n
in
e
.s
i
©
The word SLON as used in all Slavic languages is the only one which is evidently
indigenous and autochthonous in Europe. The use of the word SLON (and variations) may
extend in some modified form to the Himalayas and to China and Japan (and other parts
of Asia) and into the time of the Eurasian Ice Age ... and by same logic, to the Mammoths.
The Last of the Mammoths survived on Wrangel Island to about 4,000 years ago [15].
By 4,000 humankind entered the Historical period and Elephants from India and Africa
were known to caravans and locals through tales, sagas, byliny and legends. Thus for the
Slavs and others there was no need to remove the word “SLON” from their lexicon. Most
mammoths were extinct by 10,000 years ago. But recent evidence places mammoths on St.
Paul Island, Alaska till 3750 BC and on Wrangel Island till 1650 BC [16,17].
When Thomas Jefferson sent out the Lewis & Clark Corps of Discovery (1804 - 1806),
he (Jefferson) hoped that the explorers would still find living samples of mammoths [18].
Palaeoloxodons of Northern China (only 3000 years ago) were more closely related to
African Elephants (LOXODONT) rather than to the Asian (ELEPHAS). It is meaningful
that Northern Chinese had Experiential Knowledge about Elephants till very recently
[19,20].
The extension of the SLON-like words for Elephant from the Slavic part of Europe
across Central to East Asia observed here, parallels the extension of some of the ceramics
and figurines in several cultures in Eastern Europe and China as well as the R1a haplotypes
observed by Klyosov & Mironova [21]. This parallelism may indicate that the R1a people, the
Aryans, extended the word SLON to the east and possibly they were those who exterminated
the Palaeoloxodons of Northern China about 3000 years ago.
Etymology
©
w
w
w
.k
The word “mammoth” comes from the Russian мамонт mamont, probably in turn
from the Vogul (Mansi) language, mang ont
ont, meaning “earth horn”. The word first appeared
in English in Richard James’s Dictionariolum Russico-Anglicum of 1618 [15]. In English,
the noun “mammoth” also has become an adjective meaning “large” or “massive” [22].
The Word ELEPHANT also is of rather modern coinage from Latin elephantus, from
Greek elephas (genitive elephantos) ““elephant, ivory,” ... Hamitic elu “elephant,” source of
the word for it in many Semitic languages, ... [23].
The word FEL-FEEL-PEEL is a recently imported word from Abrahamic lands.
The word SLON and related words: GLAN, SION
SIONg, See-AHng, SLONN, ZAAN, ZILONUS
etc seem to have been used throughout Eurasia for thousands of years.
Unless we can pinpoint an individual who indulged in neologisms and coined the
word “SLON” in the last couple of thousand years we must always assume that the word
comes to us from great antiquity. We can safely say that the Slavic Languages began
serious “branching” after Cyril and Methodius -- since a single Glagolitic language
served all Slavic people well at that time - a thousand years ago. Since all Slavic peoples
use the one and only term “SLON” we are prone to assume that the term goes back to
116
.s
i
©
a time when all speakers of the language had experiential knowledge about Proboscidea
in their own Homeland. Even after the extinction of Proboscidea from their immediate
environment oral and written traditions continued to live on and on ... perpetuated by
trade from India and the Orient.
For thousands of years the people of the Alps had not seen any elephants. Yet, when
Hannibal was crossing the Alps it is a safe bet that the locals knew what those critters were
and had a lexicon dealing with the huge beasts and their valuable ivory.
The Proboscidea (from the Latin proboscis) are a taxonomic order containing one
living family, Elephantidae, and several extinct families [24]. Thus we can rather safely
assume that Mammoth Hunters used (some form of) the word “SLON” to call their prey.
Apologia
w
w
.k
o
re
n
in
e
I must confess that I had trepidations even suggesting that the word “SLON” was
used by the Mammoth Hunters of the Gravettien-Pavlovian-Kostienkian cultures of the
Paleolithic. Yet there are only two ways to account for the word “SLON”.
#1. 19th Century scholars promulgated that millions Slavs emerged from the small area
of Pripyat River Marshes in the 6th Century AD and populated over half of Europe. As
these people obtained knowledge about elephants some authoritative individual or group
of individuals then would send messengers to all the Slavic villages from the Elbe River
to the Ural Mountains and compel all the Slavic people to abandon the use of words like
FEL or ELEPHANT and adopt the word “SLON”. Alas, there were no elephants emerging
from the Pripyat River Marshes 1500 years ago. There would have been no room for the
SLONs next to the tightly packed SLAVs.
#2.
2. The other scenario suggested is that in the Stone Age people of the GravettienPavlovian- Kostienkian (Y-haplogroup I people) [25] and other related cultures hunted
Proboscidea in Eurasia. Only thousands (or perhaps few hundreds of thousands) of hunters
and gatherers would have used the word “SLON” and passed the word on to their more
numerous descendants. Mammoths became extinct, but southern Eurasians domesticated
elephants and perpetuated the knowledge of such animals among their trading partners
who continued to use the word “SLON”. Thus, there is a linguistic connection between
GLAN, ZAAN, SIONg, SeeAHNg, ZOsAN, KLON, and SLON all over Eurasia and some
parts of Africa.
©
w
PS. There is one more fascinating feature about Elephants ... The two forms of Elephants
(Asian and African) are not merely 2 different species ... But they belong to TWO different
GENERA! Lexodonta & Elephas. Yet, there is at least one case where the mating (in a zoo)
between the two genera produced a live birth! This could suggest that MAMMOTHS could
be fertile with both Elephas and Lexodonta.
PSS. The Czech word for Hippopotamus is onomatopoeic = “HROCH” (the first “H”
is pronounced like in Handel and the CH at the end is pronounced as in BaCH). Perhaps
the Mongol word “ZAAN!” is the best onomatopoeic representation of the trumpeting
117
sound of the elephant. Europeans, on the other hand, had more generations to forget how
the Chinese palaeoloxodons or woolly mammoths sounded. Thus in Mongolia there may
be a sound of more fidelity of the “voice” of elephants than in the Slavic tongues.
Acknowledgement
Providing the local words for Elephant by indigeneous speakers of African languages
as well as of some data by V. Blažek, M. Moškon, R. Petrič and M. Hrovat is thankfully
acknowledged. The author acknowledges also profound technical and substantive help
from A. Perdih and M. Hrovat.
References
1.
2.
3.
4.
5.
wold.livingsources.org/vocabulary/14
www.himandus.net/elefunteria/library/words/languages.html
en.wikipedia.org/wiki/Khoisan_languages#Other_.22click_languages.22
_languages.22
languages.22
http://en.wikipedia.org/wiki/Alveolar_ridge
http://www.google.com/search?q=alveolar+ridge&hl=en&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X
&ei=YCJrUYaqOML1iwKtk4AY&sqi=2&ved=0CDMQsAQ&biw=1213&bih=814
CJrUYaqOML1iwKtk4AY&sqi=2&ved=0CDMQsAQ&biw=1213&bih=814
6. http://en.wikipedia.org/wiki/Gaja
7. hamariweb.com › Dictionaries
8. https://www.google.com/webhp?hl=en&tab=mw#bav=on.2,or.r_qf.&fp=241e6960f679dffb&hl=e
https://www.google.com/webhp?hl=en&tab=mw#bav=on.2,or.r
bav=on.2,or.r
n&q=what+is+the+word+for+elephant+in+tamil
hat+is+the+word+for+elephant+in+tamil
9. Skulj J, Sharda J C, Narale R, Sonina S, 2006,, ‘Lexical Self –Dating’ Evidence for a Common
Agro-Pastoral Origin of Sanskrit ‘Gopati’, ‘Gospati’ and Slavic ‘Gospod’, ‘Gospodin’ Meaning Lord/
Master/Gentleman more than 8,000 Years Ago, Vedic Science
Science, 8(1), 5-24; as well as in: Zbornik
četrte mednarodne konferenceEvropski staroselci
staroselci, Jutro, Ljubljana, 40-58; http://www.korenine.si/
sanskrt06.pdf
zborniki/zbornik06/skulj_sanskrt06.pdf
10. Skulj J, Sharda J C, Sonina S, Narale R, 2008
2008, Indo-Aryan and Slavic linguistic and genetic affinities predate the origin of cereal farming, Zbornik šeste mednarodne konference Izvor Evropejcev
(Proceedings
Europeans), Jutro, Ljubljana,
Proceedings of the sixth international topical conference Origin of Europeans
5-39; http://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/indo_aryan.pdf
http://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/indo
11. http://adaythai.blogspot.com/2010/11/chang-thai-thai-elephant.html
12. http://wiki.answers.com/Q/How_do_you_say_elephant_in_KhmerAnswers.com,
http://wiki.answers.com/Q/How
13. www.himandus.net/elefunteria/library/words/languages.html
14. https://www.google.com/webhp?hl=en&tab=mw
https://www.google.com/webhp?hl=en&tab=mw#bav=on.2,or.r_qf.&fp=241e6960f679dffb&hl=e
n&q=what+is+the+laotian+word+for+elephant+%3F
hat+is+the+laotian+word+for+elephant+%3F
15. en.wikipedia.org/wiki/Wrangel_Island.
en.wikipedia.org/wiki/Wrangel
ikipedia.org/wiki/Wrangel
16. en.wikipedia.org/wiki/Mammoth
17. io9.com/5896262/the-last-mammoths-died-out-just-3600-years-agobut-they-should-have-survived
18. www.earlyamerica.com/review/2000_fall/jefferson_paleon.html
www.earlyamerica.com/review/2000
19. Switek, B., phenomena.nationalgeographic.com/2012/12/27/bronze-art-sparks-debate-over-theext
extinction-of-the-straight-tusked-elephant/
“Wild
20. Li, J., Hou, Y., Li, Y., Zhang, J. 2012. The latest straight-tusked elephants (Palaeoloxodon)?
(
elephants” lived 3000 years ago in North China. Quaternary International. 281: 84-88
21. Klyosov, A. A., & Mironova, E. A. (2013) A DNA Genealogy Solution to the Puzzle of Ancient
Look-Alike Ceramics across the World. Advances in Anthropology, 3(3), 164-172.
22. en.wikipedia.org/wiki/Mammoth
118
23. www.etymonline.com/index.php?term=elephant
24. en.wikipedia.org/wiki/Proboscidea
25. Perdih A, Jandáček P, 2012, New Understanding of Western Eurasia in Prehistoric Times, Proceedings
of the Academy of DNA Genealogy 5(2), 38-94
Summary
In my recent travels through Mongolia and China I was struck by the fact that in Chinese
and in Mongol the words for “ELEPHANT” were not very dissimilar from the Slavic word
“SLON” “слон”. The Chinese word for “Elephant” is See-AHng.
g. The Mongol word for
). In both Mongol and Chinese there is
“Elephant” is Zaan - (in Cyrillic written = 3aaH).
the omission of the “L” sound in their indigenous words for “Elephant”. I was motivated to
find out what the Japanese called an “Elephant”. A quick look on Google revealed that the
Japanese word for “Elephant” is Zosan or Zo.. As an artist I am often accused of “overactive
imagination” ... but by adding an “L*” sound to Z*OsAN
AN or to Z*O we come up with a
word not very dissimilar to SLON - слон. This short paper suggests that the hunters of
mammoths called their prey “SLON” or some such lexeme which starts with a dental S
or Z and ends with an alveolar/nasal N with an open vowel A or O in the middle with an
optional liquid/alveolar L.
119
SORODNOST STAROLATINSKEGA
IN STAROITALSKIH JEZIKOV
S SLOVENSKIM
Summary
THE PARALLELS BETWEEN THE ANCIENT LATIN AND ANCIENT ITALIC
LANGUAGES WITH THE SLOVENIAN LANGUAGE
Archeological findings of Venetian language monuments are, unfortunately, few but
nevertheless they still allow a comparisons between Ancient Italic languages, Ancient
Latin, the Venetic and Mezapian language. Researchers have determined with a high
degree of certainty the unique relationship between Venetic and Ancient Latin language
to such extent, that one could see in both languages almost close relatives of one and the
same linguistic branch.
Venetski jezik na italskem polotoku in dalje na severu
Venetski jezik so na Apeninskem polotoku in na področju današnje severne Italije bili
izpričano govorili od najmanj pribl. 6. stol. pred Maz. ter vse tja v 1. stol. pred Maz. To
dejstvo je potrjeno z napisi na področju sedanje vzhodne zgornje Italije (približno današnja
pokrajina Benečija, it. Veneto). Temeljitejše raziskovanje starega venetskega jezika je bilo
doslej omejeno z majhnim številom jezikovnih spomenikov - bilo jih je komaj kaj več kot
150 po številu, od tega jih je večina le čisto kratkih - v glavnem iz starega venetskega središča
omike Ateste (današnje Este). K temu jih pride nekaj malega iz Padove, Vicence, iz delov
doline Piave ter iz daleč preko v Alpah, iz Gurine in Würmlacha na Koroškem, da s tem
imenujemo samo najvažnejša nahajališča. Poleg tega je po Pliniju, Tacitu ter Ptolomeju
ime Veneti ali Venethi izpričano tudi v Germaniji, ob srednji Visli.
Raziskovalci, ki ne znajo slovensko ter jim je opreko že samo pomisliti na to, da bi utegnil
imeti slovenski jezik kaj skupnega z venetskim in mezapijskim jezikom, z obžalovanjem
vidijo v tej skromni beri le borno izdatnost. Poleg tega menijo, da gre pri njih za nenehno
ponavljajoče se izraze, večinoma za osebna imena. Kljub skrajno skromnim virom, pa
so le-ti zadostovali, da so mogli s precejšnjo stopnjo gotovosti ugotoviti sorodnost med
venetskim (ter mezapijskim) jezikom z (ilirskim in) starolatinskim ter ostalimi -italskimi
jeziki in – z -germanskim (gotskim!) jezikom – kar je vendarle bogata bera in potrdilo za
pronicljivost ter učenost raziskovalcev.
Danes je prav krog ljubiteljskih raziskovalcev korenin srednjeevropskega prebivalstva z
rednimi vsakoletnimi mednarodnimi zborovanji v Lublani in Bovcu ter s svojim razbiranjem
starih napisov na osnovi slovenskega jezika premaknil okostenelo stanje ter znatno povečal
120
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
število virov za nadaljna raziskovanja starovenetskega jezika. Pred njimi pa Matej Bor, Joško
Šavli in Ivan Tomažič ter drugi, posebej naj omenimo še zaslužne raziskovalce Slovaka
Jana Kollárja, Davorina Trstenjaka, Martina Davorina Žunkoviča, Antona Berlota in Ivana
Rebca, Vinka Vodopivca, Mirka Škibina ter Giancarla Tomezzolija. Vsi ti na novo odkriti
viri so zdaj v velikem obsegu na razpolago. Čakajo le na neobremenjene jezikoslovne
raziskovalce, ki se ne spotikajo ob očitni resnici, ker imajo zavezane oči po volji ‚od zgoraj‘.
Po tem moremo pričakovati torej pravo malo prekucijo v izsledkih novih proučevanj.
Danes že stare raziskave in primerjave so odkrile osupljive povezave, v prvi vrsti na
področju osebnih zaimkov, kar že samo po sebi izključuje sum vsake naklučnosti. Po
venetsko je npr. imenovalnik 1. osebe ednine eχo ‚jaz‘ (kot lat. ego, grško ἐγώ
ἐγ
ώ); eχo ima v
ἐγώ);
tožilniku obliko meχo, podobno kot v gotskem jeziku ‚mik‘, v stari gornji nemsčini ‚mih‘,
iz ‚ik‘ (‚ik‘, kakor je še danes ‚jaz‘ v berlinskem narečju), oz. ‚ih‘, kar seveda pomeni, da je
mehkonebnik iz imenovalnika obdržal tudi tožilnik. V hetitskem jeziku (nekateri vidijo
v Hetitih kasnejše Gete, še kasnejše Gote!) imamo poleg osebnega zaimka v imenovalniku
‚uk‘ = jaz, nrč. jest, tudi v tožilniku ‚ammuk‘.
Naslednja povezovalna beseda s področja osebnih zaimkov, ki sicer spada že bolj
v zakladnico besed, je zaimek za izražanje istovetnosti selbo- sebe (<*selbho;
prim.
(
got. silba, st. gor. nem. selb). Stopnja ujemanja se še poveča z navadno uporabljanim
podvajanjem ven. sselboi sselboi, lat. ‚sibi ipsi‘‘ (druga beseda v izrazu je premetanka
si-pi = sebi, e/i, torej *sebi sebi!), st. gor. nem. selb selbo. Glede glasu ‚l‘ v dvojici ‚-lb-‘
prim. npr. st. slovensko šidlo šilo, kadidlo kadilo itn. Dalje svn. dolg, lat. longus, got.
laggs, ilirsko o.i. npr. Longarus; svn. d → Ø
Ø,, -olg premetan v log, z dodatkom nosnika
‚n‘ k mehkonebniku ‚g‘, torej ‚-ng‘, kar je pogosto v sorodnih jezikih. Zanimiv je tudi
italski osk. izraz ‚touto‘, umbr. tož. totam svn. ‚mestjani‘, ilir. teutana kraljica, o.i. Teuta,
Teutomos itn., svn. teta, -ek, morda tudi ded, -ek, ‚Toti‘ Maribor, Madžari imenujejo
Slovake Tot-i, Toth-i, got. þiudans
iudans kralj. Osnovni pomen *‚teutã‘
*‚teut je pleme, rod, ludstvo,
deloma tudi dežela, glej tudi st. prus. tauto ‚dežela‘.
V venetskem jeziku je vzglasni indoevropski ‚bh‘, kakor tudi ‚dh‘ postal ‚f‘, enak je
primer v latinskem jeziku. Za bh primerjamo npr. ven. ৾তratereị ‚bratu‘ (৾h- je v venetski
pisavi f-) in lat. frāter
bhr඄tar- ; za vzglasni dh poglejmo ven. glagol ৾haχ.s.ϑo
ter ter st. ind. bhr
‚naredil je, storil je‘ in lat. ffaciō,
aci faxō ter st. ind. ‚dhā- položiti, postaviti, dati kam: storiti. Ali
ven. o.i. ৾hremah.s.ina
hremah.s.ina in lat. fremō ‚brundati, brenčati‘ in ven. glagol 3. os. edn. sedanjika
tola.r., nekako ‚prinesti, darovati‘ in lat. tollō, tulī ‚nosim, prinesem‘. Venetska pisava
lo.u.zero
piše vzglasni indevr. dh tudi kot ‚z‘, npr. ven. lo.u.zeroϕo.s,
lat. ‚līberīs‘ ustreza indevr.
*loudhero-bhos in ustreza dalje neposredno grškemu ἐλεύϑερος (s th namesto dh), kakor
tudi samost. žen. spola v dajalniku lo.u.zera.i., ime ene boginje, ki je v najtesnejši zvezi z
imenom grške boginje Ἐλεύϑερος.
Takih in podobnih primerjav je še več in kažejo eno glasovno istovetnost med venetskim
in latinskim jezikom, katere si bolj značilne in popolne sploh ne moremo predstavljati,
kajti ne najdemo je še enkrat na vsem ostalem indoevropskem jezikovnem področju. Tudi
ako se poleg tega ozremo na venetski besedni zaklad, nas ta zopet privede v najtesnejšo
bližino z latinskim jezikom. Nihče ne more zanikati dejstva, da je od sicer maloštevilnih
121
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
ohranjenih in zanesljivo raztolmačenih venetskih besed z venetskih spomenikov ne samo
mnogo osupljivo podobnih italskim, ampak vseskozi in prav posebno latinskim besedam.
Ta sorodnost pa ni posledica kasnejše rimljanske premoči, kakor napačno menijo eni
raziskovalci, temveč izvira še iz ‚predzgodovinske dobe‘, kar je npr. dokazal M.S. Beeler
na primeru ৾haχ.s.ϑo!
Zelo zgovorno pa je v tej povezavi dejstvo, da ne ustreza samo ime boginje Louzera točno
latinskemu imenu žen. spola Lībera, k imenu moš. sp. Līber,, ampak da je tudi pripadajoči
zvalnik za otroki, lat. līberī, ven. lo.u.zeroϕo.s
o.s skupen obema jezikoma. Glagoli kot npr. lat.
dōnāre, ven. zona.s.to, lat. faxō – ven. ৾haχ.s.ϑo
o se ne ujemajo samo v pomenu, marveč
vse do podrobnosti tvorbe besednih korenov, ne da bi srečali kaj podobnega v ostalih
indoevropskih jezikih. Podobno se godi tudi z imenom glavne boginje iz mesta Ateste
(Retija) śahnate.i. (v dajalniku), ki je en nomen agentis na -ti-s k lat. glagolu sānāre
in pomeni nekaj takega kot lat. sanatrix,, tj. zdraviteljica, vrač(k)a, da naštejemo samo
najbolj zanesljive in značilne izraze. S temi skupnostmi v besednem zakladu, se približata
venetski in latinski jezik v drugem področju tako zelo eden drugemu – prvo področje je
omenjen značilen pojav z bh in dh – da pride človek ponovno v skušnjavo, da bi v obeh
videl bližnja sorodnika ene in iste veje jezikov. Primerjava vzglasnih ven. zona.s.to z lat.
dōnāre , pokaže da je ven. zato po pomenu enako grškemu ((ἔ)δοτο.
Pri teh raziskavah se pokaže, tako rekoč kot stranski pridelek, enaka sorodnost s (pra)
germanskim jezikom, kar pa nas sploh ne more presenetiti, kvečjemu je to potrditev dela
Thomasa Jaritza in sploh dejstva, da so z imenom Germani in Germanija predzgodovinski
raziskovalci in pisci poimenovali naše prednike in deželo, v kateri so bili slednji živeli, preden
so jih zvijačno in nasilno poalemanili in ponemčili tako, da so sedaj Nemci. Poleg tega so
bile nič manj ugotovljene tudi sorodnosti z ilirskim in mezapijskim jezikom. Zato nekateri
raziskovalci zaključujejo svoje tovrstne raziskave z ugotovitvijo, da predstavlja venetski jezik,
po eni strani tisto posredniško narečje med kasnejšim italskim in kasnejšim ilirskim jezikom
ter, po drugi strani, z germanskim jezik
jezikRPNMHUL]VWRSDMR*HWL*RWL=DWRPHQLMRGDYVL
VNXSDMWM9HQHWL,WDOLNLLQ,OLULL]YLUDMRL]VHYHUDNMHUQDMELELOLQMLKRYLQDURGQRVWQL]DURGNL
Y WHVQL EOLåLQL ] JHUPDQVNLPL 7R PQHQ
PQHQje se tako rekoč brezšivno ujema z ugotovitvami
misleca in raziskovalca, grecista Gregorja Aloisa Dankovskega iz polpretekle dobe.
Gornje ugotovitve bomo dopolnili še z zanimivo raziskavo, ali je zelo pogosti latinski
predlog ad, svn.
svn. ‚h,
‚ k, pri, ob‘ morda tudi navzočen v slovenskem jeziku in ako ja, kje
in v kakšni obliki? Doslej tega, vsaj kolikor nam je znano, še ni bil raziskoval nihče, saj
med ‚uradnimi, hkrati monopolnimi‘ lastniki slovenskega jezika za kaj takega ni opaziti
nobenega zanimanja.
ad je predlog in glagolska predpona (preverb). Kot predlog „k, pri, na, ob“, osk. npr.
ad-pud ‚quōad‘
= do kje, umbr. ař-, ars-, osk. ad-, sicer az (*ad-s), se veže s tožilnikom in
‚
‚qu
dajalnikom. Je sestavni del številnih staroitalskih in -latinskih besed.
ar lat. in nrč. glasoslovno pred ustniki f, b, v in umbr. apud, arcessō, tudi umbr. ararvečinoma pred f, v (ař-, ars- s posplošenjem medsoglasniškega razvoja), volsk. npr. arpatitu.
Predlog je zastopan v številnih italskih sestavljenih besedah, npr. umbr. Ařmune, Jupitrov
vzdevek; najdemo ga tudi v sestavljenih frigijskih besedah.
122
Danes (pa tudi v preteklosti) uporabljajo v mnogih pisnih obravnavah po svetu ad kot
oznako za pojasnilo k točkam, npr. vsebina je: 1. pesnik, 2. njegove pesmi in 3. pesnikov
jezik. Nato pisec (ali predavatelj) piše:
©
ad 1:, ad 2: in ad 3 ter k vsaki od teh treh točk napiše vse, kar ve ali hoče povedati
o vsebini posameznega poglavja.
e
.s
i
Na prvi pogled ne opazimo v današnji slovenščini ničesar, kar bi govorilo za domnevo,
da je tudi v današnjem slovenskim jeziku še vedno zastopan starolatinski in -italski ad!
Toda, ako sledimo splošno znanim glasoslovnim zakonom, ga hitro najdemo kot -at
-at, -ad,
-ad
a ne več kot predpono marveč kot pripono, npr. svoj-at, srnj-ad, jelenj-ad.. Pripona zbira
torej vse, kar spada skupaj, torej svoje ‚k‘ svojim, kakor nekdaj v staroitalskih jezikih in
v -latinskem jeziku, samo da je kot je bila nekoč na začetku ali kot predpona, sedaj na
koncu izraza. Pomen pa je ostal enak skozi tisočletja. Tudi dr A. Bajec popolnoma pravilno
opaža, da ima pripona -ad izrazito zbirni pomen. Najdemo jo pri (a) samostalnikih, pri
(b) pridevnikih in pri (c) glagolskih osnovah.
in
Sledi nekaj primerov:
ad (a): družinč-ad, otroč-ad, vnuč-ad, *jelj-ad itd.
ad (b): zrel-ad, puhlj-ad, star-ad itd.
re
n
ad (c): pliv-ad in plib-ad, mrgol-ad itd.
Iz samostalnikov izvedeni primeri pomenijo, da ima kdo tisto v velikem številu ali v
obilni meri, npr.:
brd-at (zelo gor-at), drn-at (ima mnogo travnikov), ramram-at, ramen-at (s širokimi
rameni, zelo močan) itn.
©
w
w
w
.k
o
ad *: izraz jelj-ad se sicer ne uporablja, vendar besedo kljub temu takoj razumemo kot
pojem, ki vključuje vse jelke. Širše more pomeniti vse iglavce, ki rastejo na enem področju
ali še širše gledano, vse iglavce s podobno iglastimi vejami kot jih imajo jelke. Vendar besede
‚jeljad‘ nismo navedli kar tako, poljubno. Apolonij iz Rodosa (*okrog leta 270) je v svoji bajki
o Phaetonu, ki je bil ukradel sončni voz s sončnimi konji ter ga je za to Zevs sklatil s strelo
z neba od koder je padel v reko Eridanus. Njegove tri sestre, imenovane Heliade, so ga bile
objokovale, njihove solze so se spreminjale v jantar itn. Spremenile so se bile nato v drevesa.
Vemo pa, da je jantar okamenela smola izumrlih iglavcev, ki so bili uspevali v nekdanjem
vročem tropskem podnebju, ki je bilo vladalo tedaj v Evropi in v Levantu. Heliad-e se torej
izkažejo kot *Jeljad-e = svn. jeljad. Glas ‚h‘ je zelo prevrtljiv in se spreminja v ‚k, g, j‘ ipd. V
vsaki bajki tiči eno resnično jedro, samo prepoznati ga je treba! Vidimo, da sta zbirna pripona
in njena uporaba silno stari. Ako bo kdo pogodrnjal, češ, saj so ‚Heliad-e‘ vendar grško ime,
brez kakršnekoli zveze s slovenskim jezikom, ga napotimo k grecistu G. A. Dankovskemu.
Z uporabo istih in podobnih glasoslovnih zakonitostih lahko, med drugim, pojasnimo
tudi npr. izvor besed nem. Gott, angl. God, perz. hoda isto. Poleg korena god- , kot npr. goditi, u-god
u-god-je
ugod tj. nem. gut in angl. good poznamo Slovenci izraz ‚hud‘. Ker zna biti Bog tudi
zelo hud ali pa vsaj duhovniki vseh ver s takim Bogom nadvse radi strašijo ljudi, more iz tega
zlahka nastati ‚god‘ preko guod, huod, saj te glasovne prehode poznamo že iz svn. narečij. Itd.
Po mnenju A. Bajca menda slovenski jezik ne uporablja predpone ‚k‘. Prislovi npr.
123
i
©
kčasi (takoj), kmalu, kvečjemu, krebri itn. so okamenele predložne zveze. Primeri prave
sestave naj bi nastali šele v polpretekli dobi iz sintaktičnih zvez npr. ksebni konj, kmašna
obleka, kničemrati (pokvariti) ipd. Slednje dokazuje, da je ‘zbirno množinski staroitalski
in -latinski predlog ad še vedno nespremenjeno živ in z enakim pomenom v slovenskem
jeziku ter da ga slovenski jezik čuti kot lastnega od vekomaj in ga ne prevaja‘.
Pojav, da se predpone selijo z začetka besede na konce besed ali celo stavkov, je v
jezikoslovju znan, npr. v makedonskem, nemškem, portugalskem, romunskem, španskem
jeziku (npr. eternid-ad, soled-ad, trinid-ad itn., slednje je zelo blizu, ja skoraj enako
slovenskim primerom).
e
umbr. = umbrijsko
nrč. = narečno
volsk. = volsko
in
o.i. = osebno ime
got. = gotsko
lat. = latinsko
osk. = oskijsko
.s
Kratice
Literatura in viri
w
w
.k
o
re
n
Bajec Anton, Besedotvorje slovenskega jezika, I, Izpeljava samostalnikov, SAZU, Ljubljana 1950.
Bajec Anton, Besedotvorje slovenskega jezika, II, Izpeljava slovenskih pridevnikov, III, Zloženke, SAZU,
Razred II, Lublana 1952.
Bajec Anton, Besedotvorje slovenskega jezika, IV, Predlogi in predpone, SAZU, Razred II, Institut za
slovenski jezik, Lublana 1959.
Beeler M. S., The Venetic Language, University of California, Publ. in Linguistics 4, 1 (1949).
Cigale,
le, Wolfov Deutsch-slovenisches Wörterbuch, Tiskarna Jožefa Blasnika, Lublana 1860.
Dankovsky Gregor Alois, Die Griechen als Stamm- und Sprachverwandte der Slawen, Belnai, Bratislava 1828.
De Saint-Maur Tomas Eric, Ockhamova britev, zamolčana slovenska zgodovina odkar človeštvo pomni
do danes, Amalietti & Amalietti, Lublana 2013.
Jaritz Thomas, Über die größtentheils slawische Abstammung der Bewohner deutscher Länder, F. F.
Hoffman, Beljak 1853.
Krahe Hans, Sitzungsberichte der Heidelberger Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische
Klasse, 3. Abhandlung, Das Venetische, Carl Winter, Universitätsverlag, Heidelberg 1950.
Race William H., Apollonius Rhodius, Argonavtica, Loeb Classical Library, Harvard University Press 2008.
Walde Alois - Hofman J. B., Lateinisches etymologisches Wörtebuch, 5. izdaja, Carl Winter Verlag,
Universitätsverlag, Heidelberg 1982.
Žunkovič Davorin, Die slavische Vorzeit, Zur Geschichte des Bernsteins, (morda 1921?).
w
Povzetek
©
Najdbe venetskih jezikovnih spomenikov, kolikor so, žal, maloštevilne, vendarle
omogočajo primerjave med staroitalskimi jeziki, -latinskim, venetskim in mezapijskim
jezikom. Raziskovalci so z veliko mero gotovosti ugotovili edinstvene sorodnosti med
venetskim in starolatinskim jezikom, tako da bi mogli v obeh jezikih videti skoraj bližnja
sorodnika ene in iste jezikovne veje.
124
OBJAVA O KARANTANSKEM KNEZU IN
SVETNIKU SV. DOMICIJANU IZ LETA 1863
Summary
EXPERT POST ON CARANTANIAN PRINCE AND ST. DOMITIAN
FROM YEAR 1863
Carinthian-German homeland messenger of Carinthia on 21 March 1863 published an
article, »Blessed Domitian, Corinthian Duke« in which it confirms the existence of a
historical person of Carantanian Duke St. Domitian, who was by the Germans long time
denied at all, because his nationality disturbed them. Therefore, praised was the »ingenious«
way how prof. Flor decided that Domitian´s secular name were Ingo, which in his opinion
suggests that he was of German descent. Historical documents testify, however directly
and not directly, that both were Dukes of Slovenian descent, but hardcore Germans did not
mind to rank the both among the Germans and into the list of names in old upper german
language. To »CONVERSIO BAGOARIORUM ET CARANTANORUM« (= Rebaptilisation
of Bavarians and Slavs, approx. 871 aft. Chr.) it still needs to be noted that » Rebaptilisation
» is NOT a christianisation of pagans, but is a forced conversion of Carantanians away from
the Byzantine Patriarchate (and Patriarch) to the Vatican, so from the Slo-Venetian Aquileia
to the Pope´s Vatican, in which they were forced by Salzburgian and other Bavarian bishops.
The Jubilee of Millenia of Christianisation of Slovenes few decades ago, which was solemnly
celebrated was, therefore, a joint construct product of blind imperialistic Vatican servants
and their Slovenian servants, who eagerly participate in the assimilation of Slo-Veneti.
So: Carantanians, that were under slovenetish religious center of Aquileia, were christians
long before year 871 aft. Chr., but in the context of the Byzantine Patriarchate (and the
Patriarch) (* before that of Alexandria), the city of Aquileia was their center for their spiritual
welfare. They were over centuries, long before the brothers Cyril and Methodius came, the
concern of many devoted« Cyrils and Methods«, which were coming from Byzantium (*
previously of Alexandria). This fact was figured out by a highly educeted Austrian scientist,
dr. H. Wolfram in his doctoral work in 1979 and, independently by a clever Lublana citizen,
appreciated mr Andrej Lenarcic.
Slovenetsko ime Ingo in sv. Domicijan
Žal prezgodaj pokojni dr. Joško Šavli je v svoji knigi »Slovenski svetniki« pisal o
karantanskem knezu in svetniku sv. Domicijanu, ki je, seveda, bil Slovenec. Knez je bil
privzel hkrati s maziljansko vero ime Domicijan. Njegovega posvetnega imena dr. Joško
Šavli ne omenja, saj ni znano, temveč le to, da nekateri menijo, da se je bil Domicijan pred
tem najbrž imenoval Domislav.
125
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Koroško nemški domovinski glasnik »Carinthia« navaja med resničnimi dejstvi tudi
nekaj takih z jasno izraženo težnjo po nemčenju npr.: Ingo (*v Carinthii Inguo) je staro
slovensko ime, saj Inga navajajo tudi v starih listinah izrecno kot pripadnika karantanskega
tj. slovenskega rodu, a ga na »genialen« način prenaroduje v Nemca in staro slovenetsko ime
Ingo v nemško ime, kar pa je le še en primer bavarsko-nemškega mračnjaštva (omenimo
samo koroški Heimatdienst!), ki kljub članstvu Slovenije v Evropski Eniji še kar traja.
Tudi preračunani trditvi v priročniku »Neues Zeitungs- und Conversations-Lexikon«,
izdanem na Dunaju leta 1812 npr. … da je »Živa« boginja starih severnjaških Nemcev
in da je »Svantovit« prav tako božanstvo starih Nemcev … jasno povesta, koliko časa že
traja omenjeno mračnjaštvo! Kako moremo torej pričakovati od habsburgsko vzgojenih
Avstrijcev kaj boljšega, npr. nepristranost tudi in posebno v primeru sv. Domicijana?
Uslužna slovenska uradna zgodovinarska stroka je celo poizkusili s preimenovanjem kneza
Inga v Inkota, a neuspešno, saj je zvenelo nekako kakor okrajšava za »inokorespondent«,
pogost poklic v Jugovini in, seveda, v prav takšni postali Sloveniji. Ime Ingo jim je zvenelo
preveč severnjaško za, menda nepobitno južnoslovansko pleme Slovencev, medtem ko so
nemški in nemškutarski narodnjaki uvrstili slovenska imena kljub temu, da zgodovinske
listine jasno označujejo njihove nosilce kot Slovence ali je sicer drugače očitno da to so, v
besednjake stare gornje nemsčine in v sezname nemških imen iz tistega časa.
Zgodovina pozna na Švedskem dva vladarja z imenom Ingo, ki sta bila vladala nekako
okoli leta 1080 do 1122 po Maz., torej približno celih 300 let po omembi slovenskega
kneza Inga. Pri Slovencih se torej to ime pojavi mnogo bolj rano kot v Skandinaviji. Tudi
v norveški zgodovini sta znana dva vladarja z imenom Inge. Prvi, Inge Krokrygg, je vladal
sredi 12. stoletja, drugi, Inge Baardson (☞
☞ o. i. Barta, Brada-č ipd.) pa v začetku 13. stoletja.
Hkrati nam zgodba o knezu Ingu tudi posredno priča o obstoju slovenskega plemiškega
sloja v Karantaniji najmanj v dobi okoli leta 800 po Maz. (po: Conversio Bagoariorum et
Carantanorum).
). Podložnike, ki so bili že spreobrnili, je bil knez Ingo po knežje pogostil,
medtem ko je dal nespreobrnjenim velikašem postreči zunaj hiše v slabih posodah.
H »Conversio
Conversio Bagoariorum et Carantanorum«
Carantanorum (= Premazilitev Bavarcev
in Karantancev, iz leta 871 po Maz.) je treba še pripomniti, da »Premazilitev« NI (!)
pomaziljanjenje poganov, ampak gre pri tem za prisilno premaziljenje Karantancev od
Ogleja k Vatikanu, torej pod rimskega papeža ter proč od Bizantinskega patriarhata (in
patriarha) v kar so bili prisilili Karantanijo solnograški in drugi bavarski škofi.
©
Štev. 12
CARINTHIA
Urednik: Ernst Rauscher
(Triinpetdeseti letnik)
Nedelja, dne 21. marca 1863
Blaženi Domicijan, karantanski vojvoda
(Napisal H. Hermann)
Pod tem naslovom beremo v pravkar izdanem 7. letniku ‚Arhiva za domovinsko zgodovino
in tlopisje‘ obravnavo gospoda profesorja dra Karlmanna Flora, s katerim je ustregel potrebi,
katero že dolgo občutimo. S tem imamo v mislih s strani Hanfiza, Eichhorna in Mittendorferja
126
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
mnogokrat pretuhtano in v poizkusih rešitve spornega vprašanja: Ali sta Domicijan in Inguo
ena in ista oseba, ali je bil karantanski vojvoda, blagovestnik maziljanstva (= kristjanstva) s
slednjim, kot posvetno osebo, eno?
Prav v najnovejšem času smo zgodbo o Inguojevi znani gostiji, ko je bil povabil rojake, ki
so se bili spreobrnili k maziljanstvu, k svojemu knežjemu omizju, medtem ko je bil plemstvo,
poganske župane odpravil s pogostitvijo iz ilovnatih piskrov pred vhodom na dvorišče –
postavili na isto raven z zgodbo o Viljemu Tellu ter kot pravljico, ki kroži v ljudstvu, zdaj povezali
s to zdaj z ono osebnostjo; in kako je nazadnje prišla tudi znana klofuta v te ljudske bajke.
Ne da bi se spuščali nadalje v to, pa verjamemo, da tisočletna starost ščiti „Neimenovanega“
za spreobrnitev Korošcev, ki nam je ohranil ono izročilo, pred očitkom, da smo si ga izposodili
iz bajeslovnega kroga kralja Arturja, katerega je šele v začetku 13. stoletja vpeljal Eschenbach v
nemški svet in mu je bil najverjetneje enako nepoznan kot tako mnogo drugih bajk zgodnjega
srednjega veka, katere so raziskave iz najnovejšega časa spravile na dnevno luč – spomnimo se
samo na „Nibelunge“; medtem ko je on s svojo pripovedjo želel samo zoperstaviti zgodovinsko
dejstvo proti trditvi, da ne pripada Solnogradu zasluga za spreobrnitev Karantancev, ker je
z oznanjenim opisom pripisal zaslugo ne morda cerkvenemu, temveč posvetnemu knezu.
Naš pisec, ki ni osnoval svojih dokazil na porumenelih pergamentih ali listinah, ampak
med drugim, na spomeniških ostankih, na njegov nagrobni spomenik v Millstattu, čigar
FUNDATOR
DATOR HUJUS ECCLESIAE, QUI CONVERTIT ISTUM
prvoten napis se je bil glasil: „DOMINUS DUX, PRIMUS FUND
POPULUM AD CHRISTIANITATEM AB INFIDELITATE.“ se sklicuje v trditvi svojega prvega stavka , da je bil
Domicijan knez na Koroškem,
Jezusovec Granelli, ki je bil leta 1727 izdal »Tlopisje notranje avstrijskih pokrajin« v latinskem
jeziku pod naslovom: »MILLESTADIUM« je iz bogatega sklada tamkajšnjih listin, ki je bil na voljo
njegovemu redu, tedanjemu lastniku Millstatta in iz katerih so črpali tudi Bollandisti za svojo,
na 5. februar stavljeno življensko zgodbo blaženega Modesta, podal tudi zgornji naslov. Po
njegovi navedbi, ki se sicer ujema tudi s priznanimi zgodovinskimi viri, je daroval grof Aribo
v letu 1102 benediktinski opatiji Millstatt in opat Martin je kmalu nato odkril Domicijanovo
okostje ter ga shranil na enem dostojnem kraju. Opat Otto je po uničujočem požaru samostan
na novo zgradil in razširil. Pri tej priložnosti so ugotovili, da so se poleg posmrtnih preostankov
blaženega Domicijana nahajali tudi ostanki enega ženskega telesa in enega otroka in hrbtni
strani tistega nagrobnega kamna je bil napis: »»HAC SUNT RELIQUIAE MARIAE UXORIS EJUS.« Opat Otto
je odredil slovesen prenos relikvij teh treh oseb in Krške listine, ki se nahajajo shranjene kot
gradivo za zgodovino škofije v zgodovinskem muzeju, poročajo, da je to storil knezoškof
Johann Schallermann dne 17. junija 1441. O razglasitvi Domicijanove blaženosti pa, čeprav
je potrjena kot izvršeno dejanje v vseh temu sledečih listinah, kakor tudi razglasitev Heme
za blaženo, kar je sledilo v letu 1465, ne najdemo potrdila. V letu 1492, kot pripoveduje
Cronelli, so bili zgradili prav zato Domicijanovo kapelo, uredili oltar, na kateremu vsako leto
na 5. februarja priredijo sveto mašo v njegovo čast in na katerem še sedaj ona tri sveta telesa
varno počivajo pod steklenimi pokrovi, ozlajšanimi z okraski. Kakor so do zadnjega časa ob
grobu blažene Hildegarde v Kamnu delili med ubožne bogata darila na predvečer praznika
sv. Agate pa tudi sicer večkrat med letom, tako se je godilo tudi tam, dokler so jezusovci imeli
v posesti Millstatt, posebno s točenjem piva podložnikim verske ustanove.
Našo grajsko kapelo v Celovcu je po izgradnji dne 17. januarja 1734 posvetil labodski
knezoškof v čast blaženega Domicijana, katerega vidimo upodobljenega na freski na zadnji
127
in
e
.s
i
©
steni glavnega oltarja. Janez, vitez od Pfeilheima, mu je spisal v spomin za to priložnost
en lasten officium ali »Svetli dnevi blaženega Domicijana«, katere je bral referent, ne da bi
vedel zanje.
Toliko k prvemu delu našega naslova, o blaženem Domicijanu. Sedaj se vrnemo k drugemu
delu istega, torej k njemu kot koroškemu knezu, pri čemer pa ne moremo k temu, kar je bil
povedal učeni pisatelj o njegovem delovanju, o njegovem knežjem položaju, o istovetnosti
njegove osebe z Inguom, o njegovi pogostitvi in o posvetitvenem slavju na Salfeldu (= Ziljskem
polju*), dodati ničesar, razen da jih usmerimo na razpravo, ki je tudi brez tega dostopna
večini bralcev našega lista. Največje zadovoljstvo občutimo ob tem genialnem (poudaril
prevajalec*) načinu, kako je bil profesor Flor prikazal, da je Inguo, ki izvira iz nemškega rodu,
vojvodovo nemško ime in da se je bil stopil s svetim Domicijanom, Tongernskim škofom, torej
z imenom katerega je bil prevzel, v eno, s čimer je izrazil frankovsko oblast nad Slovani in s
tem nakazal, da sta se obe narodnosti na Koroškem stopili ena z drugo (a Slovenci nasilno,
nikakor ne prostovoljno!*) ter da so na njej edini znak krajevna in lastna imena, ki še kažejo
na prvotni izvor.
re
n
Besedo v poševnem tisku je tako stavil in podčrtal prevajalec. Res »genialna« pogruntacija
tega-le profesorja Flora! A ne jezimo se nanj osebno, čeprav je najbrž vedel, kaj počenja.
Saj je tako pisal, da se je dopadel bavarsko-nemškim roparjem slovenske zemlje in duš, od
katerih je bil odvisen in h katerim se je bil tudi štel. In to nam zveni v Sloveniji še danes
nekam znano!
Kratice in znamenja
.k
o. i. = osebno ime.
o
* = pripomba prevajalca.
Literatura in viri
©
w
w
w
Carinthia št. 12/1863, 21. marca 1863.
Glas Korotana, Letnik 1985, št. 10.
Glas Korotana, Letnik 1987, št. 12.
Jeza Franc, O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine, Editorial Baraga, Buenos
Aires 1977.
Jeza Franc, Skandinavski izvor Slovencev, Etnografsko-jezikoslovna in zgodovinska študija, samozal.,
Trst 1967.
Lenarčič Andrej, Zapravljena nebesa pod Triglavom, O lažeh in prevarah od časov po prekrstitvi
Slovencev do osamosvojitve Slovenije, Cicero, Begunje 2013.
Neues Zeitungs- und Conversations - Lexikon, Schrämblische Buchdruckerei, Dunaj 1812.
Šavli Joško, Slovenski svetniki, posebna izdaja v počastitev leta Gospodovega 2000, Založba Humar,
Bilje 1999.
Wolfram H., Conversio Bagoariorum et Carantanorum (Premazilitev Bavarcev in Karantancev,
iz leta 871), 1979, doktorsko delo.
128
Povzetek
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Koroško-nemški domovinski glasnik Carinthia je bil dne 21. marca 1863 objavil članek
»Blaženi Domicijan, karantanski vojvoda« v katerem potrjuje obstoj zgodovinske osebe
karantanskega kneza sv. Domicijana, kar so bili sicer Nemci dolgo sploh tajili ali sploh
zanikali, saj jih je motila narodnost karantanskega kneza. Zato hvalijo »genialni« način,
kako je bil prof. Flor določil, da je bilo Domicianovo posvetno ime Ingo, kar po njegovem
mnenju kaže, da je bil nemškega rodu. Zgodovinske listine pa pričajo posredno in ne-, da
sta bila oba kneza slovenskega rodu, kar pa zagrizene Nemce ni motilo, da ne bi bili oba
uvrstili med Nemce ter v seznam staro gornjenemških imen. K »Conversio
Conversio Bagoariorum
et Carantanorum«« (= Premaziljanjenje Bavarcev in Karantancev, iz leta 871 po Maz.)
je treba še pripomniti, da »Premazilitev« NI pomaziljanjenje poganov, ampak gre pri tem
za izsiljeni okret že pomaziljanjenih Karantancev proč od Bizantinskega patriarhata (in
patriarha) k Vatikanu, torej od slo-venetskega Ogleja k vatikanskemu papežu, v kar so bili
prisilili Karantanijo solnograški in drugi bavarski škofji.
Tisočletnica pomaziljanjenja Slovencev, katero smo bili pred nekaj desetletji slovesno
praznovali, je bila torej skupni prenarejeni izdelek slepih imperialističnih vatikanskih in
slovenskih lakajev, ki vneto sodelujejo pri raznarodovanja Slo-venetov!
Torej: Karantanci, ki so bili spadali pod slovenetsko versko središče v Ogleju, so bili
že dolgo pred letom 871 po Maz. maziljani, ampak v okviru Bizantinskega patriarhata
(in patriarha), (*pred tem pa aleksandrijskega), mesto Oglej je bilo njihovo središče,
za njihov duhovni blagor so bili skozi stara stoletja, že dolgo pred bratoma Cirilom in
Metodom, skrbeli mnogi maziljanski »Cirili in Metodi!«, ki so bili prihajali iz Bizanca
(*pred tem iz Aleksandrije). To sta bila pogruntala šele učeni Avstrijec, dr. H. Wolfram
v svojem doktorskem delu leta 1979 ter, neodvisno od njega, bistroumni Lublančan
Andrej Lenarčič.
129
Davorin Žunkovič,
prevedel in dopolnil Eric Tomas de Saint-Maur
©
NEKAJ IZ ZGODOVINE JANTARJA
i
Summary
.k
o
re
n
in
e
.s
SOME WORDS FROM THE HISTORY OF AMBER
Amber is a fossilized resin of extinct conifers, probably one type of cedars, which have
prospered in an era when Europe and the Levant was under tropical climate. It is the oldest
jewel of humanity, probably because it can be easily processed. As the main location of
amber is considered the shoreline of the Baltic Sea, but it has been found elsewhere in the
above mentioned area, too. The history of amber tells the tale of Zeus and Phaeton and his
three sisters called Heliades, who have cried tears that turned into amber. Heliades were
later converted into trees. Their name can be understood by the means of the Slovenian
language as ‚fir trees‘, which in fact are dripping resin. Other names and terms, though
distorted, can be explained with the help of the Slovenian language, too, i. e. the river
Eridanus, Old Slovene Genesis mentions ‚jantraž‘, lat. SUCCINUM, BUCCINA, Islands
Abalus, Austravia, Basil, Raunonia. This suggest to slovenian researches to take a closer
look at ancient Greek myths - see Heliades above - as already Xenophones (about 500 years
bef. Christ) notes that the myths of the Greek gods, which have been written by Hesiodes
and Homerus opposed to pure reason and mocked about them. In them, there is too much
skillful frauds and strange bodily transformations.
Posebnosti v zvezi z jantarjem
©
w
w
w
Naravoslovje opredeljuje jantar na splošno kot izdelek narave, ki izvira od ene izumrle vrste
iglavcev, zelo bogatih s smolo, ki so bili nekdaj uspevali v vročem tropskem podnebju v
Evropi in Levantu. Kot glavno nahajališče jantarja navajajo obrežja Baltika.
Za takšno opredelitev kaže, da je v glavnem pravilna, kajti obstoj omenjenih iglavcev
je kulturno zgodovinsko in jezikovno dokazan, potem ko vse do danes niso nikjer odkrili
podobno neizčrpnega nahajališča jantarja. – Kljub temu se nam poraja dvom, da bi bili svoje
potrebe po jantarju Feničani, Filistejci, Semiti, Etruski, Heleni, Rimljani pokrivali izključno
iz obrežnega področja ob Baltskem morju, ko pa so obstajala pomembna nahajališča tudi
ob Črnem morju, kjer so imeli Feničani, kakor je znano, mnogo naselbin. Poleg tega so
odkrili okoli leta 1843 ob reki Dnjeper velike količine jantarja, a je ostalo to odkritje tako v
znanstvenem kakor tudi v trgovskem svetu skoraj neopaženo, čeprav bi se morala iz njega
dvigniti nova vprašanja in druge ugotovitve.
Tudi Skitija je bila že v starini poznana kot nadalnje nahajališče. Sicer so bili jantar
najdevali v večjih količinah tudi drugje po celini, npr. na Kurski ledini (nem. Kurland), v
130
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Livoniji, pri Lvovu, v Liguriji, pri Cataniji, v Španiji, ob Libanonu in sem ter tja še v drugih
krajih. Najstarejšo omembo jantarja najdemo že v sv. pismu, v pripovedi o stvarjenju sveta
in človeka (I, 2, 12). Tam omenjena bedolakova smola je v semitskem jeziku istovetna z
jantarjem, kakor moremo izvedeti iz mnogo natančnejšega staroslovenskega besedila o
stvarjenju sveta in človeka, ki za bedolakovo smolo rabi izraz ‚jantraž‘. Jantar so v začetku
imeli za zdravilo, ne brez osnove, saj ima jantarna kislina (succinum acid)) važno vlogo
v presnovi živih bitij.
Med nahajališči ob Baltiku na eni strani in vsemi ostalimi na drugi strani pa je vpadljiva
razlika. Doslej so samo ob Baltiku ugotovili, da pri kopanju jantarja z bagri pridejo na dan
številni, že obdelani kosi, medtem ko drugje niso najdli niti enega edinega. To nas vodi
do približno takšne domneve, kakor da so bile tam stale nekoč velike delavnice, ki so bile
postale žrtev ene velike naravne nesreče in so bile izginile v njej, skupaj z vsemi gotovimi,
kakor tudi na pol obdelanimi izdelki, čeprav nam ob takšni domnevi umanjka predstava,
kdo bi bil mogel pridobiti na skladišče tako ogromne količine jantarja, da se zaloge niso
izčrpale v tisočletjih? So bila to ‚obdelavo‘ morda povzročila morska bitja?
Mnogo bolj skrivnostno kot prednje je dejstvo, da so se bili ohranili v jantar ujeti
žužki popolnoma naravno vse do svojih najnežnejših delcev, saj vidimo, da danes v smolo
iglavcev ujeti žužki vedno kažejo skrivljena telesca, v klopčič zvita krilca, skrčene nogice
itn. Nasprotno pa vidimo v jantarju skočne kebre in skržate v samem odskoku, mušice
med parjenjem, pajke, ko zasledujejo muhe ipd., kar skušajo razložiti s tem, da so takrat
nastopale naravne nesreče s takšno naglico, da sta si sledila izliv in strditev smole ene sicer
neznane vrste iglavcev dejansko v hipu, s čimer sta bila presenetila nič hudega sluteče žužke.
Odgovor na vprašanje, kako je to mogoče razložiti, je res težak. Izliv jantarske smole bi
moral biti podoben enemu plinskemu oblakcu, ki je bil puhnil iz drevesne rane in se bil
v stiku z zrakom takoj strdil. Čeprav danes take smole ne poznamo, pa ne moremo reči,
da ni nekdaj morda obstajala.
Čeprav takšnega naravnega dogajanja samega po sebi ne moremo razumeti, pa pogoste
najdbe že na pol obdelanih kosov jantarja, kot kaže, popolnoma izključujejo možno razlago
z naravnimi dogodki. Z morskega dna so dvignili množico enih kosov, ki so bili po dolgem
prevrtani, kakor da so bili namenjeni za nizanje na vrvico ali pa so bili h taki vrvici enkrat
spadali, gumbe v obliki ploščic, ki so imeli na hrbtni strani ene vrste uho; našli so trikotne
kakor tudi ovalne kose, deloma gladko postrgane, deloma zglajene, deloma okrašene s
pikčastimi črtami; v posameznem so odkrili nizke prstane, ja enkrat celo dve človeški
podobi, ki naj bi najbrž – ali pa sta? – služili kot obeska proti zlim silam in boleznim, saj
so nekateri spet opremljeni z luknjami.
Vse omenjeno, kakor tudi najdbe množic raznih polizdelkov, kateri pogosto kažejo
šele začetno izklesavo iz najbolj surovega stanja ali na katerih pogosto prepoznamo znake
začetka vrtalnih del, nedvomno kažejo kakor da so bila mogla vsa ta dela storiti le človeške
roke in sicer v sivi davnini. Zato moremo domnevati, da je bila padla kot žrtev pogubnega
vdora vode nekoč cvetoča velika jantarska industrija, ki je bila izdelovala in prodajala
velikemu delu takrat znanega sveta nakit in okrasje za žive ljudi, kakor tudi dodatke za
v grob umrlih.
131
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Vendar se tukaj ne nameravamo ukvarjati s poglobljenim naravoslovnim raziskovanjem
za vse to, vsaj dokler nam za te mnogovrstne najdbe manjka naravna razlaga. Da bi se bilo
utegnilo to zgoditi na umeten način, moramo že zato resno podvomiti, ker se te najdbe
vedno znova izkopavajo iz deviških tal. Kako pa da gre to naravi od rok, ostaja še naprej
ena uganka, saj človeška domišljija odpove pri predstavi, kako naj bi narava hkrati ustvarila
one skrajne vročinske in zamrzovalne okolnosti, ki omogočijo, da se nenadoma tekoča in
redko žitka smola v istem trenutku že tudi strdi.
Sedaj pridimo k najzanimivejšemu delu za Slovence: Da je jantar posledica cedenja
smole iz s smolo bogatih iglavcev, potrjujejo tudi svojevrstna bajka in njene nadalnje
razlage – Phaeton je bil padel, zadet od Zevsovih strel, v reko Eridanus in njegove tri sestre
so ga bile objokovale vse dokler se niso bile same spremenile v drevesa. Solze, ki so bile
kapale z njihovih trepalnic, so skrepenele v jantar, ki je potem padal na zemljo, od koder
so ga bile odnašale padavine, vode v reko Eridanus. One tri sestre so se bile imenovale
Heliade [Apolonij iz Rodosa, (*okrog leta 270 pred Maz.). Toda slovenski besedni zaklad
zmore prepričljivo slediti mislim zapisovalca bajke in spoznati iz kakšnega vira je bil
črpal. V slovenskem jeziku je ‚jela‘ – jel(ka), jeljad pa so vse vrste jelk, jelkovi gozdovi,
kakor tudi vsi iglavci na sploh. Torej so bile Heliade, ki so izjokavale jantar v resnici
drevesa iglavcev in sicer po vsej verjetnosti iz rodu ceder. Pripona -ad, kot del imena
Heli-ad-e
-e je v slovenskem jeziku pripona, ki zbira vse, kar spada skupaj, svoje k svojim,
je v slovenskem jeziku še danes nespremenjeno v uporabi v enakem, tj. združevalnem
pomenu, kakor je bila v rabi že pred tisočletji (☞
(☞ G.A. Dankovsky in E. Tomas de SaintMaur „Sorodnosti starolatinskega ter -italskih jezikov s slovenskim jezikom“). Skupno
ime ‚Heliade‘ za vse tri sestre hkrati tudi pove, da niso potrebovale osebno različnih imen,
saj so si bile enake, eno ime je zadostovalo združno za vse tri hkrati enako kot jeljad za
iglavce. – Toda Philemon (pri Pliniju, I, 37) pa že pripoveduje: „Jantar je okamenina iz
davnih dob, katero koplejo v Skitiji na dveh mestih (torej ne ribarijo v vodi po njem!),
belkast, barve voska (*vosek je bil takrat samo čebelji!) in rjavo rumen iz enega drugega
nahajališča“. Jantar se je bil v Skitiji imenoval ‚sacrium‘. – Tudi od Heliad mnogo starejše
besedilo v sv. pismu jasno pove, da je moč najti jantar v deželi Havila (slov. Jevilat), tj.
enako v stari Skitiji.
Za ‚Eridanus‘ so imeli reko Rodanus, Padušo, Pad (*lš. Po), kakor tudi razne reke,
ki se izlivajo v Baltik; toda končna razjasnitev tega vprašanja pa znanosti doslej še ni
bila uspela, dasi ravno je zelo enostavna. Reka ‚Eridanus‘ je Jordan, čigar ime se glasi v
stari slovenščini ‚Erdan‘ kakor npr. v Golubinaja kniga …‚ potomu Erdan rjeka rjekam
mati‘ … (tudi semitska oblika tega rečnega imena je ‚Jerdan‘. Na enem starohelenskem
kovancu z otoka Chiosa je napis ‚Eridanos‘. – Posebnost pri tem je, da na otoku pridobivajo
blagodišečo smolo iz mastiks pistacije v velikih količinah, kar je v starini predstavljalo
tako bogat vir dohodkov za otočane, da so življenje na otoku označevali kot sopomensko
z naslado in razuzdanostjo. – Ali obstoja pri tem ena jezikovno vez z naravoslovjem za
enkrat ne moremo zaznati). Dejansko so bili našli na Libanonu, ki spremlja zgornji del
Jordanove doline, mnogo jantarja. Hekatej iz Mileta, ki je bil živel davno pred Herodotom
in iz čigar zemljepisnih del je slednji črpal mnogo podatkov, pa dalje pripoveduje, da
132
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
reka Eridanus sama poraja jantar, kar je najbrž potrebno dopolniti v tem pomenu, da
padavine ipd. spirajo jantar iz Libanonovih reber v rečno strugo. Zanimiva je reka Jantra
(tudi: Janstra), ki izvira v Stari planini (Balkansko pogorje), Bolgarija ter se izliva v
desno stran Donave.
Po vsem tem sklepamo, da je bilo nekoč vladalo vroče tropsko podnebje v prostoru
od Črnega do Baltskega morja ter da so velika področja pokrivala iglavci posebne vrste,
ki so vsled povečane vročine izločali v velikih količinah smolo, kasneje pa, ko je bila
prišla hladnejša doba – po zakonu potovanja zemeljske osi – so izginili skupaj z njo. V
enakem položaju so se znašla tudi ostala nahajališča.
Znano je, da je bil jantar izmed vseh draguljev najbolj razširjen in da je najbrž najstarejši
dragulj človeštva, ker se ga da najlažje obdelovati in zgladiti. Homer pripoveduje (Odisej
4, 73), da so bile stene dvorane v palači Atridov deloma obložene z jantarjem. Jantar je
bil prihajal s severozahoda do fatjanske omike (srednja Volga, Kljazma, Moskva) v dobi
okrog leta 2000 pr. Maz. V mikensko Grčijo je bil prišel okoli leta 1600 pr. Maz., v prostor
halštatske omike med letoma 1000 in 500 pr. Maz., v Rim pa okoli leta 900 pr. Maz. V
Asiriji je omenjen v 10. stol. pr. Maz. Zanimiv je stari Egipt: Stara egiptovska beseda za
steklo ‚skr‘ [stari Egiptjani so pisali samo soglasnike, tj. okostje besed, brez življenja, brez
samoglasnikov, kar, med drugim, tudi pojasnuje samo božje ime (J)ie(h)oua, ki pomeni
življenje, svetopisemsko Jehova, hebrejsko Jahwe!] je bila priromala v Egipt iz Baltika.
Iz poročil Piteja iz Masilije (*danes Marseille) izvemo, da so bili na Jutrovem uporabljali
jantar za razsvetljavo in kurjavo, kar velja do danes za neotesano pogruntacijo, katero
najbolj zavračajo prav oni, ki razlagajo nemško ime Bernstein za svn. jantar kot ‚Brennstein‘
(*= kamen za kurjavo)! Vendar je razumljivo, da je bilo pri veliki količini te rudnine tudi
mnogo jantarja slabe kakovosti. K temu pridejo še odpadki nastali pri obdelavi, kar je
potem služilo za kurjavo ali luči; boljša kakovost je bila služila kot dragoceno kadilo po
vsem Jutrovem, najboljše ter lepše kose pa so bili uporabili za izdelavo nakita.
Najstarejšo oznako za jantar najdemo v staroslovenski zgodbi o stvarjenju sveta
in človeka, v kateri jo imenujejo ‚jantraž‘ (*ali to ime sovpada z starolatinsko oznako
‚Atrans‘‘ za preval Trojane, kot delom jantarske poti?) in zanj ime ‚jantar‘ uporabljajo
še danes govorci vseh slovenetskih jezikov. Izvora tega imena ne poznamo, ampak vsled
znanih zgodovinskih dogodkov je dobilo pomen, katerega ne moremo prezreti. Ko je
namreč nemški viteški red bil v 12. stoletju zasedel slovenetske baltske dežele, je bil
odvzel premaganemu pomorjanskemu knezu tudi njegovo vladarsko pravico do jantarja.
Hkrati z zasedbo je bil nemški viteški red takoj začel z vso le možno silo iztrebljati vse,
kar je bilo slovenetskega izvora. Zatorej so si bili za jantar izmislili ter vpeljali izraz
‚Strandsegen‘ (*= nem. nekako ‚blagor z brega‘), en novorek, katerega je bil nekdo skoval
v ljubo novih gospodarjev. V tej novi skovanki moremo videti dobeseden prevod imena
‚jantar‘, katerega je bil moral prevajalec najprej razstaviti v ‚jan‘ (= breg, obrežje, meja)
ter ‚dar‘ (= darilo). Kakor po navadi pridejo pri vseh posilstvih jezika na dan kar najbolj
čudne besedne pokveke (*= zveni silno znano tudi za današnji in včerajšnji slovenski
jezik, posebno v javnih občilih vseh vrst!), katere sprejema občinstvo s toliko bolj bučnim
ploskanjem, kolikor bolj so spakedrane.
133
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Heleni so bili poimenovali jantar z ‚elektron‘, pri čemer je očitno slovenski ‚jel‘,
nemško ‚gelb‘ rumeno, staro gornje nemško ‚ta rumena‘ (rudnina) koren besede. Rimljani
so bili imenovali jantar ‚succinum‘, ime, ki je na italski polotok priromalo gotovo
skupaj z blagom, pri čemer smemo v besedi znova videti slovenski ‚sok‘, ‚sočen‘ kot
koren in to toliko bolj, ker je sicer ta korenski pojem v stari latinsčini neznan. [Enako
je tvorjena npr. lat. ‚buccina‘‘ (= trobenta), ki ima za osnovo slovensko *buka-ti, bučati,
doneti, ali obmorsko letovišče Bučanje na otoku Lošinju. – Torej je mogla na podoben
način nastati tudi beseda ‚succinum‘‘ iz ‚sok‘, tj. npr. mesto, kjer je bila odbita ena
veja, na kar se iz rane prične cediti smola]. Rimljani so bili za jantar uporabljali tudi
izraz ‚electrum‘,‘, a so s to besedo pojmovali hkrati tudi eno mešanico med zlatom in
srebrom. – Napak je trditi, da se jantar imenuje ‚elektron‘ zato, ker se pri drgnenju tvori
elektrika, kajti najprej je bila na razpolago snov, šele kasneje so se bile pokazale njene
lastnosti. – Menda so bili Germani za jantar uporabljali latinizirano besedo ‚glaesum‘,
ki pa ni nič drugega kakor prilagoditev na besedo ‚glaz‘ (tj. oko; ta prozorno) iz česar
so kasneje Nemci prevzeli besedo ‚Glas‘ (= steklo, angl. glass). Nemška beseda ‚Ambra‘
pa je zgolj popačeno ‚jantar‘. Slednjega so bili stari Sloveneti pisali tudi kot ‚anfraž‘ ter
ga tako tudi izgovarjali. – Nenavadno je, da pesnitev Edda zanj ne uporablja imena
‚glaesum‘ niti besede ‚Ambra‘, pač pa ‚brysingamen‘ (= brušen kamen). Boginja plodnosti
Freya je imela ogrlico iz jantarja, katero so bili zanjo izdelali ter ji jo podarili škratje. Za
plačilo je potem spala z vsakim od njih! Ta oznaka je neprisiljena in naravna, ker Edda
ne vsebuje samo množico popačenih pojmov, za katerih slovensko podlago priča tudi
v pesnitvi vsebovana staroslovenska runska abeceda. Tako imamo npr. na Švedskem, v
pokrajini Gotland svetišče Trojo, nemško Trojaburg, severnjaško Trojeborg, kjer so bili
častili Freyo. Freya spada k Vanom (Van(d)om?) v nasprotju z Azi [J-ez(n)i-mi?]. Njen
mož je st. isl. Freyr (frajer?). Tudi st. severn. bajeslovni ‚ragna rr۠k‘, dobesedno ‚Usoda
bogov‘ pri nas znan kot ‚Somrak bogov‘, vsebuje besedo ‚r۠k‘,
‚r
svn. npr. ‚rok‘ je potekel,
ko pride, je rok itn. ter ragna, najbrž rajni, tisti ki so v raju, torej v poganski dobi bogovi,
danes pa vrli pokojni.
A tudi jantar postane nakit šele potem, ko je enkrat zglajen ali zbrušen, delovna
postopka na katera so se torej bili morali spoznati že v sivi davnini. Pri Litvanih se smola
imenuje ‚sakas‘, ‚sakar‘ pa bi bil torej smolnat kamen in tako posredno izvemo, zakaj se je
bil jantar pri Skitih imenoval ‚sacrium‘
Na podoben način daje slovenska jezikovna znanost odgovor tudi na eno mesto pri
Pitheju iz Massilie, ki je doslej veljalo za zagonetno ali nerazumljivo. Torej pripoveduje
Pitej (pri Pliniju, Hist. Nat. 37) o svojem potovanju na eni feničanski ladji k ustju ene
velike reke (Visle), da se tam nahaja otok Abalus, na čigar obrežje naplavljajo pomladanski
viharji jantar. Tam naj bi ležala tudi otoka ‚Austravia‘, katerega imenujejo tudi Bazilika in
Raunonia. – A vse to so slovenski pojmi, kajti Abal-us je najbrž ‚Obal-a‘ = breg, obrežje,
mez. svn. obala; Austravia = ‚Ostrov‘, tj. otok, mez. svn. ostrvo; Bazilea pa je dobeseden
prevod od Krolowiec, središče jantarjavega področja, kar so kot takšno prenesli v Nemčijo
kot Königsberg. Raunonia = področje, kjer kopljejo jantar, tj. ‚rov, rovno‘ in bi se ime moglo
nanašati prav na kopanje jantarja v tki. plavi zemlji. – Pri vsem tem gre za polotok Samija
134
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
(nem. Samland) s priključenima Kurijskim in Hladnim zatokom (Frischer Nehrung), torej
strogo znanstveno gledano sploh ne gre za otok. V povezavi z otokom Abalusom je zanimivo
ciprsko ime za jantar ‚ablaks (awlks)‘! A to še daleč ni vse: V britanskem izročilu o kralju
Arturju je govora o skrivnostnem otoku Avalonu, na katerem so izdelali bajni Arturjev
meč Ekskalibur (*iz skale bran?). Tudi sam Artur je, smrtno ranjen, preminul na otoku
Avalonu. Za samega Arturja velja, da je bil prišel s svojimi vitezi na britansko otočje od
nekod z Vzhoda. Slo-veneti so bili od nekdaj slavni pridelovalci kovin, kovači in izdelovalci
orožja. Spomnimo naj samo na orožje iz norikskega (mehčano: noriškega) jekla, dalje
na slavne in prelepe slovenske meče, katere so bili v Benetkah imenovali schiavone (kar
pomeni slovenke, slavonke, uvedli in uporabljali so jih bili slovenetski plačanci v Španiji
in v Bentkah ter kot hudi bojevniki proti Otomanom, od koder so se bili razširili širom
Evrope). Ime Abalus glasoslovno popolnoma ustreza imenu Avalon, Pithejeva stara grška
pripona -us je bila pač zamenjana z novejšo pripono -on.
Kulturno zgodovinska preteklost jantarja nudi za namen razvozlave vseh vprašanj
nadalnje področje udejstvovanja. Brez vsakega dvoma smo pri ‚Heliadah‘, ki izjokavajo solze
iz jantara in pri ‚jeljadi‘, ki izloča kaple smole, prišli na sled eni spretni jezikovni slepariji
starih Helenov, ki bi morala navdahniti Slo-venete, da bi pobliže raziskali nenavadne bajke
z vpadljivimi nagnenji k telesnim preobrazbam. To še toliko bolj, ker je že sam Ksenofon
(okoli leta 500 pred Maz.) resno zavrnil, ja, celo zasmehoval bajke o grških bogovih, ki
sta jih bila pisala Heziod in Homer, ker se upirajo razumu. Gornji predlog se bo morda
zdel vrlim Slo-venetom nekoliko nenavaden, morda celo brez prave podlage, ali to bi bila
zmota. Oglejmo si torej razloge zanj:
Noben jezik na svetu ni v pisnih spomenikih dosegel večje starosti od grškega, saj je
živel v zapisanih listinah vseh vrst, od Homerja in Hezioda (okoli 973 pr. Maz.) pa vse do
zavzetja Konstantinopla (leta 1453 po Maz.), torej skozi obdobje 2420 let.
Toda enako, kakor niso bila grška ljudstva vselej obstala na isti stopnji verske, politične
in znanstvene omike, je tudi njihov jezik utrpel marsikatero spremembo.
Grški prajezik se je najčisteje obdržal v slovenetskih narečjih, od katerih se češki in
pretežno slovaški jezik zaradi pogoste uporabe samoglasnika ‚a‘, (πλατειασμ
(πλατειασμός), ‚ds‘-ja
namesto d-ja; glagolov v ‚μι‘, in eolske digame ‫ = ښ‬v, približata eolsko-dorskemu narečju ter
zaradi splošno razširjene uporabe glasu ‚b‘ namesto ‚f‘ (‚β‘ namesto ‚‚ϕ‘) tudi makedonski
govorici.
Nasprotno pa v ilirskem jeziku, kakor tudi v tki. starem ali cerkvenem jeziku, zaradi
pogosto strnjenih samoglasnikov in pomanjkanja dahnjenih glasov najdemo jonsko narečje.
Za več ☞ G. A. Dankovsky. Torej!
Znano je, da so bili stari Veneti prvi trgovci z jantarjem. Stari pisatelji in novejši
raziskovalci mnenijo, da so jadranski Veneti dobivali jantar neposredno od svojih bratov
iz baltskega primorja. Tudi Feničani so bili že v starini trgovali z jantarjem ter ga prodajali
Egipčanom. Sedaj razumemo tudi zakaj se je bil, sledeč istemu Pliniju, jantar pri slednjih
imenoval ‚sakal‘. Najbrž je iz besede ‚sakas‘ prvotno nastala venetska oblika *sukin. Plinij
še poroča dalje, po Philemonu, da se je bil jantar v Skitiji imenoval tudi ‚sualiternicum‘
– tj. svaliternik. Ime verjetno izvira iz besede svar (zarja, luč, svetiti), primerjaj Svarog,
135
i
©
Svarožič tj. ime sončnega božanstva ali litovsko ‚svelu‘ gorim, plamenim, žarim in s
priponama -ter in -nik, kot npr. viternik, nož za kalanje viter. Jantar je litovsko ‚gentaras‘,
latvijsko ‚dzinters‘. V sanskrtu najdemo besedo ‚džant‘ goreti, plameneti (prim. svn. čad,
čaditi ipd.) ter v svn. ‚žonta‘ godlja (prim. tudi jota, juha enolončnica: *jo(n)ta! Druženje
d in t z n je pogosto, npr.: blond → *blo(n)d → bled ipd.) in ‚žonta‘, snet v pšenici. V ruskih
ljudskih pravljicah in pesmih se pojavlja bajeslovni kamen ‚latyr, alatyr‘, kar zveni malo
podobno kot (sva)liternik, a najbrž ni povezano z jantarjem, ki je bil mnogo pogostejši in
enostavno na razpolago.
e
in
n
re
angl. = angleško
lš. = laško
lat. = latinsko
mez. = mezijsko (slovenetsko) narečje
nem. = nemško
slov. = slovenetsko
st. severn. = staro severnjaško
svn. = slovensko
* = pripombe prevajalca
.s
Kratice
Literatura in viri
©
w
w
w
.k
o
Bücherei für Deutschkunde, Ginzel – Standenat, Aus germanischer und altdeutscher Zeit, Eine
Einführung in die Altertumskunde, Österreichischer Bundesverlag, vorm. Österr. Schulbücherverlag,
Wien - Leipzig 1930.
Dankovsky Gregor Alois, Grki kot rodovni in jezikovni sorodniki slovansko govorečih narodov,
Bratislava, 1828, v: Ockhamova britev, Amalietti & Amalietti, Lublana 2013.
Homer, Odyssee, Griechisch-deutsch, Anton Weiher, Sammlung Tusculum, Artemis - Winkler,
Düsseldorf 2003.
Oakeshott Ewart, European Weapons and Armour, from the Renaissance to the Industrial Revolution,
London, 2000.
Race William H., Apollonius Rhodius, Argonavtica, Loeb Classical Library, Harvard University Press,
2008.
Tomas De Saint-Maur, Eric, Ockhamova britev, založba Amalietti & Amalietti, Lublana, 2013.
Tomas De Saint-Maur, Eric, Sorodnosti starolatinskega ter -italskih jezikov s slovenskim jezikom, 12.
Mednarodna konferenca Izvor Evropejcev, Lublana 5. 6.2014, tipkopis.
Trstenjak Davorin, Slovanski elementi v Venetsčini, Letopis Matice slovenske, Blaznik, Ljubljana 1874.
Vuga Lucijan, Jantarska pot, Odgrinjanje tančic iz naše davne preteklosti, Založništvo Humar, Renče 2000.
Žunkovič Davorin, Die slavische Vorzeit, Zur Geschichte des Bernsteins, str. 131 in dalje; iz nemščine
prevedel in dodal povzetka Eric Tomas de Saint Maur.
Withers Harvey J.S., The world encyclopedia of swords and sabres, Hermes house, 2008.
136
Povzetek
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
Jantar je okamenela smola izumrle vrste iglavcev, verjetno ene vrste ceder, ki so bile
uspevale v dobi, ko je v Evropi in na Jutrovem prevladovalo vroče tropsko podnebje. Velja za
najstarejši dragulj človeštva, najbrž zato, ker ga je lahko obdelovati. Kot glavno nahajališče
poznamo obrežja Baltskega morja, našli pa so ga tudi drugod na zgoraj omenjenih področjih.
O nastanku jantarja pripoveduje tudi bajka o Zevsu in Phaetonu ter njegovih treh sestrah,
imenovanih Heliade, ki so bile objokavale Phaetona, a so se bile kasneje spremenile v
drevesa. Njihova imena v slovenskem jeziku razumemo kot ‚jeljad‘ (jelke, jelovje) ipd,
ki tudi v resnici cedi smolo. Tudi ostala imena in pojme, čeprav popačene, je v raziskavi
mogoče pojasniti s pomočjo slovenetskega jezika npr. reko Eridanus, staroslovenska zgodba
o stvarjenju sveta in človeka omenja ‚jantraž‘, dalje lat. succinum, buccina,, imena otokov
Abalus, Austravia, Bazilika, Raunonia. Pobliže bi bilo treba raziskati stare grške bajke
– glej npr. Heliade – saj je že Ksenofon (okoli leta 500 pred Maz.) ugotavljal, da bajke o
grških bogovih, ki sta jih bila pisala Heziod in Homer, upirajo razumu in se je zato iz njih
norčeval. Pri njih je preveč spretnega sleparjenja in prečudnih telesnih preobrazb. Zaradi
sorodnosti slovenetskih in starogrških narečij moremo razumeti staro helenski jezik oz.
njegova narečja, o tem je bil pisal že leta 1828 grecist G. A. Dankovsky!
137
©
PǼSOGLAVCI: BAJKA ALI RESNICA?
Summary
i
PǼSOGLAVCI: MYTH OR REAL?
o
re
n
in
e
.s
Slovenians should not know the Huns, if they would follow the mainstream slovenian
historians. In Slovenia, there are tales of „pesjani” (people, who are more dogs than
humans), and psoglavci (people with dog´s or wolf´s heads),, which is one and the same
same.
The word „pesjan” is still in use today, denoting very bad people. In Europe and elsewhere
are known myths about „psoglavci” respectively werewolves, appearing even in India. Is in
them only a bare imagination? Is in the prevalence of so many of them yet a grain of truth?
Archeologists found large amounts of dog and wolf bones in the Russian steppes north of
the Caspian Sea, the place Krasnosamarskoe, cut in the size of bites.
bites During the moonlight
ceremony and with light of torches, there were held mysterious rites. Archeologist David W.
Anthony from USA interprets Krasnosamarskoe as a place of solemn admission of young
boys in a secret society of warriors, who then left the place, fierce as dogs or wolves and
anoited with black colour, covered over the heads and backs with dog´s or wolf´s fur skins,
over several years ongoing raids mainly in Europe and the Levant. From here, probably,
originate the tales of „pesjani, psoglavci” and werewolves
werewolves.
.k
Slovenci o Hunih sploh ne bi smeli vedeti
©
w
w
w
Najbolj zanimivo je, da po volji monopolnih „lastnikov“ slovenske zgodovine Slovenci
za Hune, Pesjane in Psoglavce sploh ne bi mogli vedeti, saj bi se bili smeli predniki
Slovencev, seveda v brezoblični pra-slovanski gmoti, pojaviti v Evropi šele poldrugo
stoletje po hunskem vdoru v Evropo. Torej, ko Hunov že dolgo ni bilo več. Enako velja
tudi za Pesjane in Psoglavce. Vendar je neizpodbitno dejstvo, da ima Slovenec za Hune
celo lastno oznako. Imenuje jih, oz. jih je bil (bil, zaradi današnje splošne pozabe!)
imenoval „Pesjani“ ali „Psoglavci“; ljudstvo ve celo pripovedovati eno zgodbo o „psu
Atili“ in ga opisuje, enako kot njegova krdela, ne samo grozljivo, ampak tudi z mnogo
domišljije. Vzdevek Pesjan, -i se še danes uporablja za oznako hudo zoprnih in tečnih
ljudi. Predvsem pa: Kdo, ki ima zdravo glavi, verjame, da bi se bili divji hunski konjeniki,
Pesjani in Psoglavci podili po Pripetskih močvirjih (morda s krilatimi konji?), torej med
žabami, krapi, čapljami in lokvanji ter strašili naše tam „ukazane“ prednike? Ali pa, da
bi jim morda peščica preživelih Evropcev, katere so bili divji Huni med ropanjem in
pobijanjem spregledali, med prijaznim kramljanjem pripovedovala svoje doživljaje s
Huni ali s psoglavci, saj bi morala, posvarjena, v pra-Slovanih najprej videti novo veliko
nevarnost. In: Kdo, ki ima zdravo glavo bi se maral podati iz „prijaznih“ pripetskih mlak,
138
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
polnih debelih krapov, slastnih ščuk in somov v takšno Evropo, po kateri je divjala ena
sodrga kot so bili Huni, Pesjani in Psoglavci?
Toda komaj more biti naklučje, da ime Huni, Pesjani in Pǽsoglavci zveni tako zelo
podobno z nem. besedo „Hund“ ( = pǽs; svn. hud). Ja, celo več kakor verjetno je, da se
sami Huni s tem imenom niso bili nikoli imenovali (Priscus je imel imeni Skiti in Huni
za sopomenki) temveč, da so jim ga bila dala šele izmučena ljudstva, pri čemer so bili
za podelitev imena odločilni – poleg živalske divjosti – njihove nenavadne oblike glav,
hranjenje s surovim mesom, katerega so najprej pod sedlom zjahali do rahlega ter pitje
kobiljega mleka (v zadnjem času se sicer podobno pripravljeno surovo meso imenuje
„tatarski biftek“, a še vedno kaže na svoj izvor iz azijskih step)! Nemci so bili najbrž ime
Pesjani in Pǽsoglavci
soglavci prevzeli od Vinedov s tem, da so ga bili hkrati tudi prevedli. Kaj pa
naj pomeni tukaj „nenavadna oblika glave“?
Mišljen je precej brezsmiseln in do dojenčkov krut običaj povezovanja še mehke
dojenčkove lobanje s povoji, da so preprečil normalen razvoj čela (in, seveda, lobanje). S
tem so dosegli „letečo“ obliko čela, tj. profil glave nekako kakor to imajo živali, predvsem
pa v tej zvezi psi in volkovi. S to nakazo so hoteli, med ostalim, strašiti mirne prebivalce
Evrope, katere so zahrbtno napadali in ropali. Na tki. Atilovem kovancu, katerega je bil
dal kovati Atila, da je bil s tem proslavil uničenje venetskega Ogleja, je upodobljen Atila
s profila. Vidimo nenormalen, izsiljen profil, z nazaj letečim čelom – kakor npr. pri psih.
Postavlja pa se hkrati stransko vprašanje, zakaj je bil Atila čutil nenadno potrebo to proslaviti
s kovanjem kovancev, česar kot nomad in barbar sicer ni bil počel? Je bil morda Vatikan
naročil uničenje Ogleja, katerega je bil občutil kot tekmeca, ker je bil takrat – in še dolgo
potem – vplivnejši in pomembnejši od Rima? Cilj posvečuje sredstva! Ako ta sum drži – s
čim ga je bil Vatikan poplačal za to? A pustimo to vprašanje za zdaj ob strani!
Tudi ime „Atila“ ni, kot kaže, izvirno lastno ime, temveč kot kasneje dan vzdevek,
kakor za enega velikega ata, atata, očeta, otæca, oteca. V slovenščini pomeni sicer ženska
pripona -a pri moških imenih nekaj nadpovprečno velikega, grdega ipd. npr. možina, grdina
ipd. Kaže, da je bil imel slovenski vpliv v onem času še pomembno vlogo, saj se je npr. en
Atilov sin imenoval Dengesič, čigar ime kaže popolnoma slo-venetske poteze (rus. dengji =
denar, pripona -ič je izpeljanka po očetovem imenu kot npr. Ivanič, Petrič itn.). Zanimivo
je dalje, da so prav na področju, ki se je bilo nekaj časa imenovalo „Belokrobatija“ (= bela
Hrvatija) našli mnogo tako namerno popačenih lobanj (kar morda posredno dokazuje
sodelovanje „Belokrobatov“ s Huni) iz konca 5. stol. in začetka 6. stol. Tudi se je bil kralj
Belokrobatov hranil s kobiljim mlekom itn.
V zadnjem času vidimo vedno več filmov o volkodlakih in drugih domišljijskih
pošastih, potem ko je postalo s pomočjo mikroelektronike in računalništva možno ustvarjati
domišljijska bitja in dogajanja tako zvesto, kakor da bi bila resnična. Tudi ponudba tovrstnih
zgodb, romanov in risank ne zaostaja s ponudbo volkodlakov. Vsekakor so se bili že naši
predniki bali teh pošasti. Tako opisuje npr. rimljanski pesnik Petronius Arbiter v 1.
stol po Maz., kako se je bil nek vojak v eni noči z mesečino na enem pokopališču slekel
ter se spremenil v pošast.
Morda pa ima vse skupaj še globje korenine. Starinoslovec David W. Anthony z
Hartwick Collega iz New Yorka v ZDA domneva, da izvira vsa groza od šamanskih
139
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
praznovanj, ki so se odvijala pred pribl. 3.800 leti v zasneženi ruski stepi, ob siju bakel
in pri soju polne Lune.
V bronasti dobi so mladi fantje, med čarovniškim obredom, klali pse in jih posvetili
enemu bogu, da bi postali prežeti z njihovo močjo in togoto.
Že nekaj let je od tega, kar je bil učeni gospod naletel severno od Kaspijskega jezera na
čuden kup okostij. Med drugim so v ameriškem strokovnem glasilu „Archeology“ predstavili
javnosti novo odkrito nahajališče Krasnosamarskoje: Dvoje ali troje stavb je nekoč štrlelo
iz s travo pokrite ledine, iz jam poleg njih je prišlo na dan na tisoče razsekanih pasjih kosti.
Lobanje živali naj bi bile z bronastimi sekirami razsekane na velikosti grižljajev,
poroča starinoslovec. Celo gobci bevskačev so bili razcepljeni na tri dele – in spečeni. Da
so svečeniki tukaj izvrševali neko sveto dejanje, za to pričata dve leseni okrašeni palici,
ki naj bi bili služili kot čarovniški palici. Starinoslovci so izkopali skupaj ostanke 51-tih
psov in do 13-tih volkov.
S tem se druži nadaljna posebnost: Svetišče se nahaja v domnevnem jedru indogermanskega
prajezika, katerega so bili govorili pred približno 6.000 leti v prostranostih Vzhoda, preden
se je bil hitro razširil. Keltski, grški, armenski, perzijski, kurdski itn. – vsi ti jeziki naj bi
bili veje onega prajezika.
Na kakšen način ter s čim naj bi enostavnim pastirjem uspelo vsiliti svoj jezik polovici
zemeljske krogle, velja danes kot ena največjih ugank prazgodovine.
Anthony verjame, da more zdaj rešiti to uganko. Krasnosamarskoje tolmači kot kraj
slovesnega sprejema v skrivno društvo. Ker naj bi bili prebivalci stepe pridelovali premalo
hrane, tako sklepa, so dali svojim sinovom z obredom pri polni luni žrtvovati pse in volkove,
si povezniti njihove kožuhe preko glave in hrbta in so jih bili poslali proč od tam na roparske
in morilske pohode. Tako spremenjeni iz najstnikov v bojevnike, so skupine izrojile in
napadale – združene v velika krdela – Evropo ter pri tem vsilila svoj jezik podjarmljenim.
Zamisel je korenita, vprašanje pa je, ali more biti resnična?
Da so bili nekoč v širjavah Vzhoda živeli divji tovariši, je izven vsakega dvoma.
Tisočletja so vdirala divja plemena v Evropo in na Jutrovo ter ropala in ubijala. V davnini
so prihajali Skiti, njim so sledili Huni, Avari, Madžari ali Mongoli, da o Turkih (Osmanih
in Seldžukih) ne govorimo.
Zgodovina dobro pozna ustanovo moških bratovščin. V starini so mnoge družbe
poznale navado usmerjati napadalnost mladih fantov navzven, s tem, da so jih, oborožene
z gorjačami ali meči, bile poslale na sezonske roparske pohode.
Yajurveda, spisana okoli leta 1.000 pred Maz., omenja posebne „pasje svečenike“, ki
so pozimi izvrševali nad 16 letniki posvetitve ter jih s tem uvajali med odrasle. Potem so
bili odšli fantje – črno pomazani ter s preko glave in hrbta vrženimi pasjimi ali volčjimi
kožuhi – za štiri leta na roparski pohod.
Celo idgr. oznako za takšne roparske bande se da ponovno najti („koryos“). Verjetno
so štele skupine po osem članov. Ako je Anthonyjeva domneva točna, so morali napadi teh
demonskih fantalinov zapustiti globoke sledove v spominu našega dela Zemlje.
Najsi bo to Kerber, šestnogi peklenski pes ali Romulus in Remus, ustanovitelja Rima,
ki sta se bila pojavila iz divjine, kjer ju je bila menda dojila volkulja – številna izročila in
140
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
navade tolmači raziskovalec kot davni odmev tega pra-vdiranja iz Vzhoda. Tudi islandska
Völsunga saga (1250 po Maz.) nam podaja svoje napotke. Pri tem pripoveduje, kako je bil
oče junaka Siegfrieda v surovi naravi vzgojil enega svojih sinov v borca. Oba dva sta se
pri tem maskirala – z volčjimi kožuhi. Itd. Zanimivo je tudi, da je npr. Hezihij imenoval
venetske konje „λυκοσπάδες“ od volkov raztrgani in „λυκοϕόροι“
ροι“ nosilci volkov, ker so
imeli na hrbtu znak volka; doslej ni prave razlage za takšno zaznamovanje.
Ali je to vzrok, zakaj krožijo tako številne bajke, od Norveške do Indije – o volkodlakih?
V enem keltskem templju v Angliji so prišli na dan bronasti psi z dolgimi gobci. Stari
Rim je praznoval v eni votlini skrivnostno slavje „Luperkalij“. Šlo je za obrambo pred zlo
prinašajočimi volkovi. Tudi v bajkah iz poganskega severa nam nasproti zveni ta motiv.
Odin, bog vznosa in boja premore, kakor en čarovnik, spremeniti ljudi. Spremljata ga
okoli gobca penasta volka Geri (Žri?) in Freki (vragji?). Onadva požreta trupla, ki obležijo
na bojem polju.
k“ nastopa cela skupina režečih se
Pri staro severnjaški bajki o zatonu sveta „Ragna rǗk“
zobovij: Najprej požreta dva volka Luno. Potem ugrizne volk Germ enega boga do smrti.
Končno potrga pošastni Fenris-volk svoje okove in uniči Odina. Ta „Ragna rrǗk“, dobesedno
„Usoda bogov“ pri nas znan kot „Somrak bogov“, vsebuje besedo „r
„rǗk“, svn. npr. „rok“ je
potekel; ko pride, je rok itn. ter ragna, najbrž rajni, tisti, ki so v raju, torej v poganski dobi
bogovi, danes pa vrli pokojni. Torej nekako „Ko bogovom poteče rok“!
V „Haraldslied“-u čujemo še bolj razločne prizvoke. Hvalnica povzdiguje dejanja
norveškega kralja Haralda Lepolasega (okoli 850 do 933 po Maz.). K njegovim vojakom
so spadali ljudje z medvedjimi kožuhi („Berserker“) kakor tudi oni, ki so se bili ovešali z
volčjimi kožuhi („Ulfhednar“).
ednar“). Klaus Böldl razlage te može z maskami kot „cvet bojevnikov
z vznosno divjimi pristojnostmi“. Tudi v Herxheimu, enemu grozljivemu kraju v južnem
Pfalzu (ZRN), kjer je umrlo pribl. 500 ljudi, verjetno pri ljudožrskih obredih, je našel
Ramminger pasje-volčja okostja z odbitimi glavami.
Bitja iz sodobnih grozljivk se sedaj razložijo iz 4.000 let starih demonskih verovanj
v živali. In celo sam Hun Attila „Bič božji“ se brezšivno vklaplja v to podobo. Njegova
konjeniška krdela so bila krenila iz ruske stepe in pridivjala v 5. stoletju po Maz. vse do
čez reko Rajno.
Huni sami so se bili imeli za potomce volkov!
w
Kratice in znaki
w
ǽ = polglasnik
idgr. = indogermansko
©
Literatura in viri
David Anthony, W. The Horse, the Wheel, and Language: How Bronze-Age Riders from the Eurasian
Steppes Shaped the Modern World, Princeton Univerity Press 2007.
Latte Kurt - Hausen Peter Allan - Cunningham Ian C., Hesychii Alexandrini Lexicon, de Gruyter,
Berlin - New York 1953 - 2009.
Schulz Matthias, Attacke der Werwolfe, Der Spiegel, 40/2013, Hamburg.
141
Žunkovič Martin, Etymologisches Ortsnamenlexikon, Biblothek „Staroslovan“, II. Band, Kremsier 1915.
Žunkovič Davorin, Zur Geschichte der Slaven von der Urzeit bis zur Völkerwanderung, Kroměřiž.
©
Za druge vire, od katerih sem sicer bil naredil odslike pred pribl. 30 – 40 leti, si nisem
zabeležil naslovov, saj sem bil takrat vedel zanje. Danes imam samo odslike in nobenih
naslovov.
Povzetek
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
V Sloveniji imamo bajke o Hunih, Pesjanih in Psoglavcih, ako ravno jih ne bi smeli
imeti, saj naj bi se bili pra-Slovani pojavili v Evropi kar poldrugo stoletje kasneje, ko so
bili Huni že izginili. Beseda pesjan je še danes v rabi. A tudi drugod po Evropi so znane
bajke o psoglavcih oz. volkodlakih, najdemo jih tudi v Aziji in celo v Indiji. Je v njih zgolj
gola domišljija? Ali je pri toliki razširjenosti v njih eno zrno resnice?
Starinoslovci so najdli v ruski stepi severno od Kaspijskega jezera, v kraju Krasnosamarskoje
velike količine pasjih in volčjih kosti, razsekanih na velikosti grižljajev. Med obredom
ob mesečini in ob soju bakel so tam potekali skrivnostni obredi. Starinoslovec David
Anthony iz ZDA tolmači Krasnosamarskoje kot kraj slovesnega sprejema mladih fantov v
skrivno društvo odrastlih bojevnikov, ki so nato odšli, prežeti s pasjo ali volčjo divjostjo
in togotnostjo ter črno pomazani, s prek glave in hrbta prevrženimi pasjimi in volčjimi
kožuhi, na več let trajajoče roparske pohode, v glavnem v Evropo in na Jutrovo.
Od tod verjetno izvirajo bajke o pesjanih, psoglavcih in volkodlakih.
©
w
w
w
.k
o
re
n
in
e
.s
i
©
143
Ob izidu zadnjega zbornika konferenc
Korenine slovenskega naroda
o
re
n
in
e
.s
i
©
Projektna skupina Korenine slovenskega naroda je z 12. mednarodno konferenco v
Ljubljani, 5. junija 2014 in z izdajo Zbornika 12. mednarodne konference KORENINE
SLOVENSKEGA NARODA - IZVOR EVROPEJCEV zaključila štirinajstletno obdobje
preučevanja, ki ga je opravila s prirejanjem konferenc in urejanjem zbornikov.
Na konferencah od leta 2001 do leta 2014 je s prispevki sodelovalo 62 avtorjev, ki so
odkrivali slovensko zgodovino od pradavnine do srednjega veka in prispevali k novim
spoznanjem o našem izvoru. Avtorji prispevkov so navedeni po vrsten redu objavljenih
prispevkov v zbornikih:
Ivan Tomažič, Lucijan Vuga, Pavel V. Toulaev, Stjepan Pantelić, Charles Bryant-Abraham,
Ivan Gorenc, Radivoje Pešić, Vesna Pešić, Milan V. Smolej, Aleksandar Donski, Jože
Rant, Janez Orešnik, Jozeph Skulj, Jagdish C. Sharda, Vojislav P. Nikčević, Anthony
Ambrozic, Tomaž Grohar, Petr Jandáček, Lojze Arko, Vinko Vodopivec, Giancarlo
Tomezzoli, Andrej Rant, Janez Bizjak, Boštjan Kiauta, Štefan Babič, Dimitrij Kebe,
Anton Škerbinc, Andrej Lenarčič, Eric Tomas de Sain Maur, Anton Perdih, Jožica
Gerden, Snejina Sonina, Valery A. Choudinov (Choodeenov - V. A. Čudinov ),
Leopold Sever, Bogdan Kristofer Meško, Duša Krnel Umek, Marco Silvestri, Odyssey
Belchevsky, France F. Megušar, Ratnakar Narale, Pavel Serafimov, Franc Smole, Alojz
Kumar, Rudi Koncilija, Mihael Budja, Tome Boshevski, Aristotel Tentov, Robert Petrič,
Marjan Ivan Moškon, Moreno Mitrović, Marjeta Manfreda Vakar, Darko Vrečko,
Zoran Siriški, Antonije Škokljev, Slave Nikolovski, Dusan Polansky, Joseph Kreutz,
Paulus Annonymus, Igor Tureček, Andrej Šiško, Cyril A. Hromnik, Marko Hrovat.
w
.k
Od prve mednarodne konference, ki je bila v Ljubljani septembra 2001, so nas zapustili
dejavni sodelavci projekta iz domovine in tujine:
Stjepan Pantelić, Ivan Gorenc, dr. Lojze Arko, mag. Lucijan Vuga, akad. prof. Vojislav
Verbovšek, lani vodja projekta mag.
P. Nikčević, Joseph Skulj, dr. Joško Šavli, Leopold Verbovšek
Vinko Vodopivec in letos pater Ivan Tomažič.
©
w
w
Zahvala gre vsem avtorjem prispevkov in članom programskih in organizacijskih
odborov, ki so sodelovali v projektu Korenine slovenskega naroda. Posebna zahvala gre
dolgoletnima sodelavcema projekta in urednikoma zbornika dr. Antonu Perdihu in dr.
Jožetu Rantu, ki sta skrbela za strokovno in znanstveno raven prispevkov. Zahvala gre tudi
Založništvu Jutro za tiskanje zbornikov in administratorjema Robertu Petriču in Marku
Hrovatu za urejanje spletne strani.
Ljubljana, november 2014
Ustanovni člani projekta Korenine slovenskega naroda:
prof. dr. Anton Perdih, doc. dr. Jože Rant, Andrej Rant
Vodja projekta: dr. Duša Krnel Umek
Korenine slovenskega naroda
Origin of Slovenes
www.korenine.si
Voditeljica projekta – Head of the Project
Pomagali – Advisors
in
Duša Krnel Umek
e
Duša Krnel Umek
Uredila – Edited by
n
Anton Perdih, Jože Rant, Marko Hrovat,
Marjan Ivan Moškon, Eric Tomas de Saint Maur
Kraj – Venue
re
Cankarjeva ulica 1/IV, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Prelom in oprema – Typesetting and layout
o
Julijan Kodrič, ONZ Jutro
Založnik – Publisher
.k
ZALOŽNIŠTVO JUTRO, Jutro d.o.o., Ljubljana, Slovenija
Izšlo – Published
w
w
w
Ljubljana, Slovenija 2014
©
i
.s
Proceedings
ORIGINS OF EUROPEANS
©
Zbornik
IZVOR EVROPEJCEV
Naročila / Orders
Jutro d. o. o., Založništvo in trgovina,
Črnuška cesta 3, p.p. 4986, SI-1001 Ljubljana
Tel. +386 (1) 561 72 30, 041 698 788; faks +386 (1) 561 72 35
E-pošta / E-mail: [email protected]
BASED ON the list of 19th century authors who researched Slovenian antiquity – it is self evident that the
witnesses in the region recognized the fact that Slovenes were the autochthonous people in Slovenia
and proximal lands. The presence of Slovenes was recognized and routinely acknowledged. Among
such authors were Matevž Ravnikar Poženčan, Davorin Trstenjak and Peter Hicinger, as well as the
Russian Yure Venelin. After WWI (i.e. after 1918) this knowledge was gradually forgotten and only few
individuals entertained it.
The research was resurrected by the Rev. Ivan Tomažič in 1981 with the establishment of the fund
»Foundation for the Advancement of Research and Promotion of Slovenian History«. At first I. Tomažič and
Dr. Joško Šavli published a few papers, then Tomažič expanded the project to books in collaboration
with Dr. Joško Šavli and the academician Matej Bor. He and his colleagues rediscovered the History (and
Prehistory) of the Slovenian People and disseminated the findings about their ancestors. Other Slovene
and foreign scholars gravitated to the project and from 2001 the flow of ideas flourished under the
heading »Origin of Slovenes«.
Other groups and individuals began to emulate and expand the work of Bor, Tomažič and Šavli. Under
their guidance or independently this spawned many publications. New media and technology provide
easier exchange of ideas and access to sources of publication. Thus there are ever more sources of
raw data and more data processing and synthesis is demanded. There are many more possibilities for
research teams and/or individuals to contribute significantly to this movement.
IZ KRATKEGA pregleda piscev, ki so v 19. stoletju iskali in dokazovali izvor Slovencev v starem veku je
razvidno, da je bilo vedenje, da smo Slovenci staroselci, splošno razširjeno in priznano. Od domačih
piscev so bili to Matevž Ravnikar Poženčan, Davorin Trstenjak in Peter Hicinger, od tujih Jurij Venelin. Po
prvi svetovni vojni se je to znanje začelo izgubljati in so ga gojili le redki posamezniki.
Ponovno je spodbudil raziskovanje na tem področju pater Ivan Tomažič leta 1981 z ustanovitvijo Sklada
za pospeševanje raziskovanja in uveljavitve slovenske zgodovine. Najprej v sestavkih, pozneje pa v
knjigah je skupaj z dr. Joškom Šavlijem in akademikom Matejem Borom odkrival zamolčano zgodovino
in širil vedenje o naših prednikih. Krog domačih in tujih raziskovalcev se je širil in njihovo delo so od leta
2001 nadaljevali nosilci in sodelavci projekta Korenine slovenskega naroda.
Poleg njih se je v tem času širilo tudi število posameznikov in drugih skupin, ki so raziskovale in objavljale
dela iz naše davne preteklosti. Z lažjim dostopom do virov in literature, ki jo omogočajo novi mediji, je
dostopnih tudi vedno več podatkov, s tem pa postaja zahtevnejše analiziranje in sintetiziranje gradiva.
Možnosti za nova odkritja iz lastnih pobud posameznikov in skupin je torej še veliko.
©
w
w
w
o
.
k
13
ZBORNIK IZVOR EVROPEJCEV • PROCEEDINGS ORIGIN OF EUROPEANS
2014
r
e
n
in
e
ORIGINS OF SLOVENES
IZVOR EVROPEJCEV
ZBORNIK
ZALOŽNIŠTVO
ZALOŽNIŠTVOJUTRO
JUTRO
ORIGIN OF EUROPEANS
PROCEEDINGS
.
s
i
©

zbornik 2014

Transcription

Similar documents

PUBLIKACIJA - Vrtec Korena

Ukrep v zvezi s 17

IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA.pdf

Usposabljanje TTCT-SL - Center za psihodiagnostična sredstva

69 bronastih Vegovih priznanj

Prehod v program Word2010

Program Konference - Slovensko društvo za evropsko pravo

Brošura - PGD KOSTREVNICA 112

prenos

Zagotovljena proizvodnja v vseh pogojih podnebja in tal