čikenganja - ECDC
Transcription
čikenganja - ECDC
Informacije za zdravstvene delavce ČIKENGANJA Čikenganja je arbovirus, ki ga prenašajo okuženi komarji rodu Aedes albopictus in Aedes aegypti (v nadaljevanju: komarji rodu Aedes). O izbruhih virusa čikenganja so poročali v Afriki, jugovzhodni Aziji, na indijski podcelini in na območju Indijskega oceana. Čedalje večja prisotnost vrste Aedes albopictus v nekaterih evropskih regijah pomeni tveganje za lokalno širjenje virusa preko primerov, ki so v Evropo zašli iz drugih celin. Tveganje za izbruh virusa na evropski celini je bilo potrjeno leta 2007, ko so v italijanski regiji Emilia-Romagna od julija do septembra zabeležili 247 primerov. Tveganje za lokalno širjenje Ker zaenkrat še ne poznamo cepiva ali zdravila, s katerim bi preprečevali ali zdravili okužbo, je posameznike na izpostavljenih področjih potrebno poučiti o tem, kako se morajo pred piki komarjev zaščititi ter hkrati prispevati k zatiranju bolezni. V Evropi so prenašalci bolezni zaenkrat prisotni v Albaniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Črni gori, Nizozemski (samo v rastlinjakih), Portugalski (samo na Madeiri), Sloveniji, Španiji in Švici. Čeprav je mogoče, da so prenašalci bolezni prisotni tudi v drugih evropskih državah, pa zaenkrat takšni podatki niso na voljo.1 Nadzor nad boleznijo Države članice EU, v katerih so prenašalci bolezni prisotni, so za primer izbruha bolezni pripravile posebne načrte, ki temeljijo na razmišljanjih o epidemiološkem kot tudi entomološkem nadzoru. Njihov namen je zagotoviti hitro odkrivanje primerov, učinkovito izvajanje nadzornih ukrepov, stalno ocenjevanje tveganja ter pravočasno obveščanje javnosti. Klinični podatki Inkubacijska doba je od 1 do 12 dni, v povprečju pa znaša od 4 do 7 dni. Glavni klinični znaki so nenadna močno povišana telesna temperatura (>38,5oC), glavobol, bolečine v hrbtu, mialgija in huda artralgija. Artralgija v glavnem prizadene okončine (gležnji, zapestja, dlani, stopala) in je lahko precej huda. Pri približno polovici bolnikov se razvije makulo-papularni izpuščaj. Otroci dobijo bulozni izpuščaj, prav tako se pri njih lahko pojavijo lokalizirane petehije in krvavenje dlesni. Smiselno bi bilo razmisliti tudi o drugi diagnozi z drugimi bolezenskimi stanji, za katere so značilni gripi podobni simptomi. Dejstva Čikenganja je alfavirus iz družine Togaviridae in je na toploto občutljiv RNK virus. Prenašalec bolezni Virus čikenganja se s človeka na človeka v glavnem prenaša preko pikov okuženih komarjev rodu Aedes, za katere je značilno, da imajo na črnem trupu in nogah bele črte. Piki komarjev so najpogostejši zgodaj zjutraj ali zvečer in večinoma na prostem. Simptomi običajno izzvenijo po 7 do 10 dneh, bolečine v sklepih in togost telesa pa lahko trajata tudi dlje. Čeprav je pričakovan izid bolezni okrevanje brez posledic, je možno tudi kronično stanje, ko artralgija traja tudi več mesecev. Epidemiologija Zapleti Virus čikenganja so prvič odkrili leta 1953 v Tanzaniji in Ugandi. Od takrat so se izbruhi pojavljali v Afriki, jugovzhodni Aziji, na indijski podcelini in na območju Indijskega oceana. Na evropski celini so o izbruhu poročali leta 2007 v Italiji. Seznam držav, v katerih je prišlo do izbruha virusa, najdete na spletni strani Evropskega centra za nadzor in obvladovanje bolezni: http://ecdc.europa.eu/Health_topics/ Chikungunya_Fever/Disease_facts.html Med možnimi zapleti so prebavne težave, poslabšanje delovanja srca in ožilja ter meningoecefalitis. O smrtnih primerih zaradi okužbe z virusom čikenganja so poročali v glavnem pri starejših bolnikih ali pri bolnikih, katerih imunski sistem je bil oslabljen zaradi drugih prikritih bolezenskih stanj. 1 Za najnovejše podatke o tem, kje so prisotni prenašalci bolezni, obiščite spletno stran: “http://www.eurosurveillance.org/ew/2007/070906.asp#2” Za več informacij o čikenganji obiščite spletno stran ECDC www.ecdc.europa.eu Diagnoza Zdravljenje Laboratorijska potrditev okužbe z virusom čikenganja je potrebna pri vseh osebah, ki so bivale ali obiskale endemična območja in pri katerih se pojavi akutno povišanje temperature (> 38,5˚C) ter huda artralgija, ki privede do onesposobitve in katere ni mogoče razložiti z drugimi bolezenskimi stanji. Priporočen protokol za potrditev okužbe je uporaba RT-PCR v serumu od prvega do petega dne po pojavitvi simptomov, poleg tega pa še serološke analize za ugotavljanje IgM/IgG od šestega dne dalje. Ker zdravljenje za vročico čikenganja ne obstaja, se je potrebno osredotočiti na simptomatsko zdravljenje (nesteroidna protivnetna zdravila, nesalicilni analgetiki) in na spremljanje bolnika zaradi možnih zapletov. Da bi preprečili nadaljnje širjenje, se morajo okužene osebe izogibati pikom komarjev (uporabljajo naj npr. sredstva za odganjanje komarjev ali pa spijo v posteljah, ki so zaščitene z mrežami proti komarjem). Zaradi hitrega izvajanja ukrepov proti širjenju bolezni v okolici potrjenih primerov, je v državah, kjer so prisotni prenašalci bolezni, pravočasno diagnosticiranje bistvenega pomena. Več o tem lahko preberete v poglavju »Algoritem za potrditev morebitnih primerov okužbe z virusom čikenganja«. Preventiva Posamezniki, ki živijo ali se odpravljajo na endemična področja, morajo upoštevati spodnje ukrepe proti pikom komarjev: Nosite majice z dolgimi rokavi in dolge hlače Uporabljajte sredstva za odganjanje komarjev, mreže ali druge - pripomočke, ki pomagajo pri odganjanju komarjev Opredelitev primerov okužbe z virusom čikenganja za nadzor Center ECDC pri opredelitvi primerov okužbe z virusom čikenganja uporablja: Klinične kriterije: nenadna povišana telesna temperatura >38,5oC ter huda artralgija, ki človeka onesposobi in se je ne da pojasniti z drugimi bolezenskimi stanji - za nosečnice, ljudi z boleznimi imunskega sistema ali hudimi kroničnimi obolenji in otroke, mlajše od 12 let je potrebno predvideti posebne zaščitne ukrepe, saj uporaba sredstev za odganjanje komarjev za njih ni priporočljiva če je mogoče, spite v posteljah zaščitenih z mrežami proti komarjem, ki so bile poškropljene z insekticidi Epidemiološke kriterije: bivanje ali obisk epidemičnih območij, kjer so 15 dni, preden so se pri posamezniku pojavili simptomi, poročali o širjenju virusa če je mogoče, klimatsko napravo ponoči naravnajte na nizko temperaturo – ti komarji namreč ne marajo nizkih temperatur Laboratorijske kriterije: vsaj enega izmed spodnjih testov v akutni fazi bolezni: Zatiranje bolezni - izolacija virusa Prenašalci bolezni živijo v najrazličnejših okoljih. Voda je za njihov razvoj zelo pomembna, saj jajčeca za to, da se iz njih razvijejo odrasli komarji, potrebujejo vodo. Vsem posameznikom, ki živijo na endemičnih območjih, je potrebno svetovati, kako lahko pomagajo pri zatiranju bolezni. Prebivalce ogroženih regij je potrebno poučiti o ukrepih omejevanja možnosti širjena virusa s preprečevanjem zbiranja vode v zbiralnikih, kot so posode za rože, luže, odtočni kanali in posode za zalivanje, še posebej tistih blizu njihovega doma. - prisotnost virusne RNK, potrjene s pomočjo RT-PCR - prisotnost posebnih, za virus značilnih protiteles IgM/IgG v enem samem odvzetem vzorcu seruma - serokonverzija v za virus značilna protitelesa v vzorcih, odvze tih najmanj en do tri tedne narazen Na osnovi zgornjih kriterijev lahko govorimo o naslednjih kategorijah primerov: Možen primer: bolnik izpolnjuje klinične kriterije Verjeten primer: bolnik izpolnjuje tako klinične kot epidemiološke kriterije Potrjen primer: bolnik izpolnjuje laboratorijske kriterije ne glede na klinične podatke Algoritem za potrditev morebitnih primerov okužbe z virusom čikenganja 1 Povišana temperatura. Artralgija, ki bolnika onesposobi. Ne pojasnjuje nobeno drugo stanje Ne Da Prebivalec območja, kjer so prisotni prenašalci bolezni? Da Prebivalec območja, kjer so ugotovili prenašanje virusa čikenganja? Ne Da Možen primer Verjetnen primer Prisotnost na območju, kjer so v zadnjih 2 tednih potrdili prisotnost virusa čikenganja Ne Da Ne Možen primer Testiranje za virus čikenganja Test + Test - Takojšnji ukrepi za nadzor prenašalcev bolezni Test Razmislite o drugi diagnozi Testiranje za virus čikenganja Test + Negativen primer Potrjen primer 1 Za več informacij o čikenganji obiščite spletno stran ECDC Negativen primer ECDC Mission Report: Chikungunya in Italy www.ecdc.europa.eu