Revija za zdrav življenjski slog

Transcription

Revija za zdrav življenjski slog
K lo
vič
številka 40, letnik 04, februar 2010 | www.nasa-lekarna.si
ko
Revija
za zdrav
življenjski
slog
vn
es
ar
aR
deč
aM
r
t
e
ih no
skov Dr. Rozeta - P
Osebno: Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik – doc.
dr. Zlatko Fras / Aktualno: Zimske in celoletne alergije / Kako zdraviti: Napenjanje /
Medicinsko zrcalo: Oskrba bolnih in starih na domu / Koža razkriva: Glivična obolenja
kože, nohtov in lasišča / Stresno: Izgorelost, Tehnike sproščanja / Pozitivka: Rdeči noski –
Z nasmehom do drugačnega vsakdana v bolnicah / Za mizo: Hrana za zdravo ožilje
Oglasno sporočilo za starše.
Včasih nas šele bolezen
nauči zares živeti
Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI so najbolj naravno
in popolno prehransko dopolnilo za otroke.Vsebujejo
polnovreden kolostrum. Ekolostrum MUPI je edinstvena
naravna mešanica faktorjev za odpornost in rast ter vitaminov,
mineralov in aminokislin. Žvečljive tablete MUPI so obogatene z
laktoferinom, ki še dodatno krepi naravno telesno odpornost.
V LEKARNI TUDI DARILO ZA VSAKOGAR
MUPI SLIKANICA
Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI lahko pripomorejo k boljši
naravni obrambi telesa, večji vitalnosti in splošni telesni moči.
In še to ...
žvečljive tablete Ekolostrum MUPI imajo res slasten okus.
MUPIJA poiščite v lekarnah, specializiranih trgovinah in na www.ekolostrum.com/mupi.
MUPI slikanica na voljo tudi prek spletne strani.
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.
Medis, d.o.o.,
Brnčičeva 1, Ljubljana
V dokumentarnem filmu o afriških Bušmanih mi je oni dan prišel na uho stavek švicarske zdravnice, ki v Namibiji živi že 19 let in
pokriva področje, veliko kar 1.800 km 2. »V Švici je preveč ljudi, pa še večina teh ima psihosomatske motnje. Ti ljudje tukaj pa so zdravi ali bolni, in
nič vmes,« je pripovedovala. Prav ona je bila tista, ki je v meni zbudila
razmišljanje o bolezni.
Bolezen je globoka človeška izkušnja, ne glede na to, kdo iz bitke
izide kot zmagovalec – bolnik ali bolezen. Ga ni človeka, ki bi si želel
biti bolan, a vsak, ki mu je bolezen vsaj malo potrkala na vrata, je izjemno hvaležen tej izkušnji. Sprememba je tista največja moč bolezni, za bolne, že ozdravljene ali bližnje tistih, pri katerih je bila bolezen močnejša od njih samih. Površno gledano se vsaj za trenutek zdi,
da je bolezen kazen, čeprav so bolezni, verjetno, povezane s telesom
in geni. Kot bi želeli verjeti, da je bolezen prišla z namenom. Da se
ustavimo, povprašamo, spremenimo … Ali kot nas opozarja psihologinja Eva Ferjan v članku o izgorelosti: »Izgorelost lahko jemljemo tudi
kot pomoč narave, resen opomin, ki človeku pokaže, da ni na pravi poti, da
ne živi svojega življenja, vsaj ne takega, kot bi ga lahko.« Hrup življenja je
dostikrat prevelik.
Bolezen, najsi bo še tako nedolžna viroza, je soočanje s samim s
sabo in do tedaj neznanimi občutki, zato je ključno njeno sprejemanje. Dostikrat se ženske pošalimo o svojih partnerjih, da se, ko zbolijo za virozo, obnašajo, kot da so že na smrtni postelji. Postanejo sitni,
smilijo se sami sebi in z njimi je potrebno ravnati v rokavicah. Vsak
na svoj način doživlja bolezen, in to je potrebno spoštovati. A pri
tako nedolžnih virozah vsaj vemo, da bo prišel dan, ko bo šlo na bolje. Ne znam si predstavljati, kaj doživljajo bolni na smrt ali kronični
bolniki, ki vedo, da tistega dne nikoli ne bo.
»Občutim globoko obžalovanje za vsem, česar ne bom mogla doživeti.
Obupana sem, da bom kmalu zapustila svoje štiri otroke. Obenem občutim
veliko srečo in veselje nad vsem, kar doživljam prav zdaj. Nekajkrat vsak
dan se moja hiša napolni s smehom. Se to sliši čudno?« se je spraševala Alla-Carin Lindquist, ko se je še borila z neozdravljivo boleznijo als.
Kot nekdanja švedska TV-moderatorka mi je v svojem izjemnem knjižnem debiju Veslanje brez vesel, ki je bil obenem njen življenjski finale,
pomagala razumeti, kako je živeti v tako bolnem telesu, doživljati
popolno nemoč in obenem slaviti vsak droben trenutek.
Ob boleznih tudi spoznamo, da je na žalost vse preveč tistih, ki so
sposobni deliti le veselje, ne pa tudi življenjske bolečine. Lažje je, če
jo lahko delimo, vsaj meni je pomagalo, ko so mi mnoge bolezni iz življenja odpeljale moje najbližje. Redki so, ki razumejo ali sploh želijo
biti blizu, zato ob boleznih nekatera prijateljstva z namenom propadejo. Druga dobijo še močnejše korenine. Tudi to je ena od lastnosti
bolezni. Slednje prinašajo še mnoge izkušnje, ki nam sicer niso dane
na poti življenja. Vsaka sekunda je življenje, ne pozabimo tega, brez
bolezenske brce v rit.
3
NAŠA LEKARNA
Uvodnik
Foto: Urban Štebljaj
februar 2010
Katja Krasko,
glavna urednica
Naša lekarna je
poljudno strokovni vodič
za učinkovito in pravilno
jemanje zdravil.
Naša lekarna je revija
za izboljšanje kakovosti
zdravja in življenja.
Osebno
16
Aktualno
doc. dr. Zlatko Fras, dr.
med: Prvi in ključni varuh
bolnikovih pravic je njegov
osebni (lečeči) zdravnik
“Bolnik preprosto mora postati
pomembnejši in dejanski partner v
procesu zdravstvene obravnave, še
zlasti zato, ker na drugi strani dobiva
mnoge informacije in signale, ki so
lahko pogosto tudi zavajajoči,”
poudarja doc. dr. Zlatko Fras. Pravi,
da sam nobene terapevtske
odločitve, naj bo še tako banalna,
ne sprejme brez bolnikovega
soglasja.
26
Alergije v hladnih sezonah
in celoletne alergije
Ko pomislimo na alergije, nam misli
največkrat uidejo k spomladanskim
in poletnim problemom, kot so
alergijski nahod in vnetja oči zaradi
prisotnega cvetnega prahu v zraku,
intermitentna bronhialna astma v
povezavi s slednjim in še poslabšanje atopijskega dermatitisa, pojav
koprivnice, srbenja, prebavne
motnje … Dejstvo je, da ima do
30 % ljudi katero izmed naštetih
težav resda spomladi. V alergološki
praksi pa se javljajo bolniki s
podobnimi težavami tudi jeseni in
pozimi, neredko pa kar celo leto.
Kako deluje
Kako
zdraviti
34
42
Herpes virusi –
nepovabljeni podnajemniki
našega organizma
prim. Marjeta Sedmak, dr.
med., svetnica: Napenjanje
je lahko znak resne bolezni
Herpes virusi so nadležna skupina
virusov, ki povzročajo herpetične
okužbe v obliki mehurčkov na
sluznicah in koži ter nekatere
druge, lahko zelo težavne bolezni.
Dobra odpornost in upoštevanje
nekaterih preventivnih ukrepov
sta lahko dobra zaščita pred
vdorom omenjenega virusa v celice
našega organizma.
Napenjanje je težava, ki se lahko
pojavi v katerem koli življenjskem
obdobju otroka, ne prizanese pa
niti odraslim. Moteče je še posebej
tedaj, ko se poleg plinov pojavljajo
še krči in bolečine v trebuhu.
»Vzrokov za napenjanje je veliko.
Nikakor jih ne smemo zanemariti, saj
je napenjanje lahko le prehoden pojav
zaradi zaužitja določene vrste hrane
(npr. stročnice), lahko pa je znak
resne bolezni, ki jo je potrebno nujno
zdraviti,« poudarja prim. Marjeta
Sedmak, dr. med., svetnica.
Stresno
66
Izgorelost – ko se telo upre
zlorabljanju samega sebe
Izgorelost je stanje psihofizične in
čustvene izčrpanosti, ki nastane
po več letih izčrpavanja organizma.
Izgorel človek pride do stanja
močnega upada telesne energije,
težko ohranja budnost in ne
more se koncentrirati. Obenem
se mu trga miselni tok, pozablja,
je anksiozen, neodločen, motijo
ga lahko že vsakdanji senzorni
dražljaji. Tako pride do stanja, ko ni
sposoben opravljati vsakodnevnih
opravil, kaj šele delati.
Za mizo
Hrana za zdravo ožilje
Naše ožilje, po katerem se
pretakajo kapljice življenja,
uspešno opravlja svojo nalogo
le, če zanj dobro skrbimo. Pri
povprečnem odraslem človeku
je vseh žil in kapilar kar 150 tisoč
kilometrov. Je pravcato cestno
omrežje, po katerem poteka
urejen promet krvi s hranilnimi
snovmi ali odpadki.
VSEBINA
Uvodnik
Za začetek
Po nasvet v lekarno
Osebno
3
6
14
16
Včasih nas šele bolezen nauči zares živeti
Makroskop
Kažipot svetovanj v naših lekarnah
doc. dr. Zlatko Fras, dr. med: Prvi in ključni varuh
bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik
Aktualno Kako deluje
Kako zdraviti
26
34
42
Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije
Herpes virusi – nepovabljeni podnajemniki našega organizma
prim. Marjeta Sedmak, dr. med., svetnica:
Napenjanje je lahko znak resne bolezni
Zdravilne rastline
Znanje za zdravje
Medicinsko zrcalo
Koža razkriva
50
52
54
60
Vprašajte strokovnjaka
Ali ste vedeli: artičoka
Varna starost v varnem stanovanju
Glivična obolenja kože, nohtov in lasišča
Stresno
O
troci in mladostniki
Preudarno za zdravje
Pozitivka
66
72
78
84
88
Izgorelost – ko se telo upre zlorabljanju samega sebe
Tehnike sproščanja
Lahko noč, Lumpi
112 - klic v sili tudi za gluhe in naglušne
Klovni zdravniki - Rdeči Noski:
Z nasmehom do drugačnega vsakdana v bolnicah
94
Portret farmacevta 96
Za mizo 98
106
108
Sudoku 112
Otroški kotiček 113
NL svetuje 114
Sanjska kolumna
Michal Viewegh, najpopularnejši češki pisatelj
Štefka Eljaš, mag. farm.
Hrana za zdravo ožilje
Hladna zeljenjavna mineštra z baziliko
Suh konc
96
6 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
revija za zdrav življenjski slog
Makroskop
Družba Medis Kliničnemu oddelku za kardiologijo donirala merilca tlaka in oksimeter
Družba Medis je Kliničnemu oddelku za kardiologijo Kliničnega
centra Ljubljana donirala dva merilca tlaka in oksimeter. Tako
je podjetje olajšalo delo pri spremljanju osnovnihv kazalcev
stanja bolnika tudi pri zdravljenju pljučne arterijske hipertenzije
pri odraslih bolnikih s prirojeno srčno napako.
Pljučna arterijska hipertenzija (PAH) je resna bolezen pljučnih
arterij. Povišan tlak v pljučnih arterijah vodi do povečane
obremenitve desne strani srca, ki ne more več normalno
potiskati krvi v pljuča. To vodi do glavnih znakov PAH, ki
so zasoplost, bolečina v prsih, utrujenost in manjša fizična
zmogljivost. Naraščanje tlaka v arterijski pljučni cirkulaciji
postopno privede do desnostranskega srčnega popuščanja in
nazadnje do dokončne odpovedi desnega srca.
Bolnikom v Sloveniji je že tretje leto na voljo inovativno zdravilo
bosentan (tracleer), ki dokazano zakasni napredovanje bolezni,
zmanjša resnost bolezni in zmanjša pojavnost simptomov.
Je edino zdravilo za zdravljenje PAH z dokazano varnostjo in
prenosljivostjo pri več kot 70.000 bolnikih po svetu.
Na sliki (z leve): produktna vodja Vesna Sedmak Lojk, mag. farm, dr. Martina Brank, direktorica sektorja zdravil v podjetju Medis, in prof. dr. Mirta Koželj, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana
Knjiga Formule ljubezni
Knjiga Formule ljubezni psihoterapevta dr. Zorana Milivojevic´a
obravnava najpogostejše zmote in zablode o ljubezni (recimo
»ljubezen je smisel življenja«, »ali zares lahko ljubite le eno
osebo v življenju«), ki uničevalno vplivajo na življenje in odnose
velike večine ljudi. Zbranih je 30 primerov oz. izdelana je
tipizacija 30 najpogostejših tovrstnih predsodkov in zablod
ter modeli mišljenjskih vzorcev in čustev, s katerimi se lahko
identificiramo in razrešimo tovrstne napačne predstave tudi pri
sebi. Knjiga je namenjena vsem, ki so odločeni delati na sebi in
jih zanimajo medosebni in ljubezenski odnosi, se ljubiteljsko ali
poklicno ukvarjajo s psihoterapijo in spremljajo to področje, ter
vsem, ki se želijo izogniti stresnim situacijam v življenju.
7
Dr. Zoran Milivojević
FORMULE
LJUBEZNI
Misli podpore za revmatike
Februar 2010, letnik 4, št. 40
Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.
Naklada: 41.000 izvodov
Vrednost izvoda: 3,67 €
Letna naročnina: 41,10 €
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana
E: [email protected]
www.nasa-lekarna.si
Uredništvo
Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov.
Odgovorna urednica:
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.
Strokovna sodelavca uredništva:
mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in
Rok Petrič, mag. farm.
Na sliki (z leve): prof. dr. Matija Tomšič, revmatolog, Andreja Mirt Iskra, voditeljica,
Jani Klemenčič, nekdanji vrhunski športnik, Andrej Gregorčič, Društvo revmatikov
Slovenije. Foto: Grega Žunič
Bolečine v mišicah in sklepih ter obolenja, povezana z njimi, so krivi za skoraj polovico
odsotnosti z delovnega mesta in za 60 odstotkov trajne nezmožnosti za delo. Vsaj tako
kažejo izsledki raziskave Fit for work, ki jo je v 25 evropskih državah izvedla fundacija
The Work Foundation, ki ima sedež v Veliki Britaniji. Med vsemi tovrstnimi obolenji gre
velik delež na račun revmatičnih bolezni.
Tudi v Sloveniji je stanje podobno. Med nami živi okoli 200 tisoč ljudi, ki se spoprijemajo z eno od oblik revmatizma. Čeprav so vzroki in mehanizmi nastanka teh
bolezni različni, pa so jim skupne hude bolečine in deformacije sklepov, ki marsikoga
povsem onesposobijo za delo in vsakdanja opravila. Revmatizem lahko povsem
spremeni prioritete in vsi življenjski cilji se lahko čez noč spremenijo in zožijo v enega
samega: »Kako preživeti naslednji dan in kako zjutraj sploh vstati iz postelje.« Tako
se je slikovito izrazil Jani Klemenčič, nekdanji vrhunski veslač, ki se je tudi sam pred
štirimi leti srečal s to neprijetno boleznijo, na novinarski konferenci, ki jo je pripravilo Društvo revmatikov Slovenije pred začetkom akcije ozaveščanja. Slednja se je
januarja in prve dni februarja 2010 odvijala v centrih Mercator in preko svetovnega
spleta. V centrih so postavili table, na katere so mimoidoči lahko pisali misli podpore
revmatikom, napišete pa jih lahko tudi na dve internetni strani: www.misel.revma.
net in www.revmatiki.si. Z napisano dobro mislijo bo vsak pomagal zbirati sredstva
za izobraževanje revmatikov o načinu življenja s svojo boleznijo.
Sporočilo evropskega poročila je, da bi preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje znatno pripomogli k dvigu delovne storilnosti in zaposljivosti, sčasoma pa izboljšali tudi kakovost življenja in posledično zmanjšali breme zdravstvenega ter invalidskega proračuna.
Uredniški odbor
dr. Martina Brank, mag. farm.
dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.
Monika Sonc, mag. farm., spec.
Janez Špringer, mag. farm., spec.
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh.
prim. Peter Kapš, dr. med.
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.
Ervin Strbad, dr. med.
Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš
Zupančič, Inverso
Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo
Lektura: Darinka Verdonik
Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto
Fotografija na naslovnici: Bojan Tavčar
Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno
vsega uredništva.
Tisk:
Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana
Oglasno trženje:
Entrapharm, d.o.o.,
Mojca Lah, univ. dipl. ekon.
Jure Pučko, univ. dipl. ekon.
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana
T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342
E: [email protected]
Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno
na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice
pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče
ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja.
Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se
izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:
Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se
sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne
informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno
splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete
zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta,
ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede
vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.
8 N A Š A L E K A R N A | Makroskop
Specialni probiotični prašek
WAYA® AB
V črevesni mikroflori obstaja ravnotežje
med dobrimi in škodljivimi bakterijami. Uporaba antibiotikov je ključna pri
zdravljenju različnih sistemskih infekcij,
vendar pa le-ti uničujejo tako škodljive
kot tudi dobre bakterije, kar poruši občutljivo ravnotežje v črevesju. To lahko
povzroči oslabelo črevesno mikrofloro
ter posledično pojav diareje in drugih
simptomov. Številne raziskave potrjujejo,
da je ob zdravljenju z antibiotikom ključno
dodajanje kakovostnih probiotičnih kultur,
saj se lahko s tem izognemo številnim neprijetnostim. Specialni probiotični prašek
WAYA® AB (anti-diareja ob antibiotiku) je
posebej namenjen za ohranjanje ravnotežja v črevesni mikroflori med zdravljenjem
z antibiotikom in po njem. WAYA® AB
vsebuje pravilno mešanico probiotičnih
kultur, kar devet različnih probiotičnih vrst
in sevov v optimalni koncentraciji (vsaj 1
x 109 k.e/g), ki se odlično dopolnjujejo.
Probiotične kulture v izdelku WAYA® AB
zavirajo škodljive bakterije (npr. Clostridium difficile), ki se v večjem številu pojavljajo v črevesni mikroflori pri ljudeh, ki se
zdravijo z antibiotiki. WAYA® AB vsebuje
tudi prebiotike – fruktooligosaharidi (FOS)
in inulin, ki so v prebavilih hrana za koristne bakterije in dodatno ugodno delujejo
na prebavo. Priporočamo jemanje ves čas
zdravljenja z antibiotikom in še en teden
po zdravljenju. Specialni probiotični prašek
WAYA® AB je primeren za vso družino.
Prehransko dopolnilo WAYA® AB je na
voljo v lekarnah brez recepta.
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Lek podpira plemenito poslanstvo Rdečih noskov
Priročnik Kontracepcija: Katera metoda mi ustreza
Rdeči noski – klovni zdravniki in farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, so
medije popeljali na nasmejano vožnjo po ulicah Ljubljane. Med prijetnim druženjem
na mestnem avtobusu, odetem v fotografije Rdečih noskov – klovnov zdravnikov, so
Rdeči noski razložili, kako lahko klovni zdravniki (s podporo generalnega pokrovitelja,
farmacevtske družbe Lek, članom skupine Sandoz) poleg vseh tistih bolnišnic, ki so
jih obiskovali že doslej, po novem obiskujejo še klinični oddelek za otroško kirurgijo in
intenzivno terapijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Januarja so v Leku v sodelovanju
z Rdečimi noski že tradicionalno organizirali Lekove družinske dneve z Rdečimi noski,
in sicer na vseh svojih lokacijah po Sloveniji. Namen druženj je, da družine zaposlenih
pobližje spoznajo delovna mesta svojih najbližjih ter delo in pomen Leka v globalni
farmacevtski družbi.
V založbi In obs medicus so izdali priročnik Kontracepcija, ki sta ga napisala avtorja Silvia Knöpfel in Knut
O. K. Hoffmann, dr. med. V njej boste našli informacije o vseh metodah kontracepcije, odgovore na mnoga
vprašanja v zvezi z varno spolnostjo in veliki test, s katerim boste našli najprimernejšo vrsto kontracepcije v
posameznem življenjskem obdobju. Natančno, razumljivo in preprosto je v knjigi opisano tudi delovanje ženskega telesa ter ciklične spremembe v njem. Še posebej koristni so v knjigi objavljeni podatki o zanesljivosti in
stroških za posamezno metodo ter nabor slovenskih spletnih naslovov, kjer lahko preberete več o vprašanju
kontracepcije. Delo je recenzirala doc. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologije in porodništva.
9
Dvojna zaščita dojenčkove ritke
Mamice so pogosto zaskrbljene zaradi vnete in pordele kože na dojenčkovih
ritkah. Na predelih, pokritih s plenico, se pogosto pojavijo plenični izpuščaji,
ritka postane rdeča, lahko tudi srbi ali peče. Pomaga že, da dojenčku celoten
predel, kjer so plenice, večkrat na dan namažete z Bepanthen® mazilom,
ki ima zaradi svoje edinstvene sestave dvojni učinek: prizadeto kožo
zdravi in ščiti obenem. Ker nima konzervansov, barvil in parfumov, vodilni
pediatri dermatologi priporočajo Bepanthen® mazilo celo za nego ritke
nedonošenčkov.
Bepanthen® mazilo zelo pomaga tudi pri vnetih in razpokanih bradavicah
doječih mamic, pred dojenjem pa ga ni potrebno odstraniti z bradavic.
Rekorden 5. Tradicionalni dobrodelni
spinning za pomoč otrokom z astmo
Na sliki (z leve): Eva Škofič Maurer, umetniška vodja in ustanoviteljica Rdečih
noskov, klovn zdravnik Dr. E.K., klovnesa zdravnica Dr. Anastazija in Katarina
Klemenc Dinjaški, direktorica Korporativnega komuniciranja v Leku.
Lumpiji uživajo na snegu
To zimo je dogajanje za najmlajše na slovenskih smučiščih še posebej živahno. Na Rogli,
Cerknem in v Kranjski Gori vas lahko vse do
marca preseneti obisk pisane in zabavne
Lumpi druščine, ki se je najbolj razveselijo
najmlajši. Na vseh treh smučiščih se odvijajo
otroška tekmovanja v smučanju, sankanju
in igrah na snegu, na Rogli pa pod šotorom
potekajo tudi Lumpi zabave z igralnicami. Ob
lepih dnevih na nekaterih smučiščih z otroki
uživajo tudi priljubljene Lumpi maskote. Luki,
Uma, Miki, Pia in Iki pa ne skrbijo le za zabavo, ampak tudi za varnost na smučiščih, saj
na simpatičnih tablah opozarjajo na pravila varnega smučanja in igranja na snegu.
Več kot 200 ljubiteljev spinninga se je pridružilo
ultrakolesarju Marku Balohu ter drugim športnikom na
že 5. Tradicionalnem dobrodelnem spinningu za otroke z
astmo. Organizira ga društvo Astma in šport s partnerji
pri projektu, podjetjem BTC in farmacevtsko družbo Lek,
članom skupine Sandoz. Skupaj z donatorji so udeleženci zbrali
4200 €. Tako bo letos lahko brezplačno letovalo vsaj 35 otrok.
V društvu Astma in šport poudarjajo pomen zdravega načina
življenja in telesne aktivnosti za boljše življenje z astmo. S
projektom tradicionalnega dobrodelnega spinninga želijo v
javnosti okrepiti razumevanje najpogostejše kronične nenalezljive
bolezen otrok in mladine ter prikazati, kako si lahko oboleli
olajšajo življenje na aktiven način. »Za učinkovito zdravljenje
astme so ključna tako zdravila kot zdrav način življenja nasploh.
Pravilno dihanje, sproščenost ter obvladovanje strahu in tesnobe
so izredno pomembni med poslabšanjem astme. Aktivni pristop
k nadzorovanju astme se izkaže s podaljšanim obdobjem brez
simptomov ali hujših poslabšanj bolezni,« razlaga mag. Uroš
Reisman iz društva Astma in šport in dodaja, da tudi vse večja
onesnaženost ozračja in kemizacija bivalnega okolja vplivata na
vedno večje število obolelih.
Donatorji in srečna udeleženka na glavni nagradi žrebanja
Na sliki (z leve): ultrakolesar Marko Baloh, glavna
nagrajenka nagradnega žrebanja in Polona Gosar Rankovič,
spinning trenerka
10 N A Š A L E K A R N A | Makroskop
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
11
Sanolaborjev prodajni salon zdravstvenih
pripomočkov za nego na domu
Aktivnosti ob evropskem tednu preprečevanja raka
materničnega vratu
Svetovanja Nicorette
Humanitarna medicinska odprava ZAMBIJA 2010
Štiri zdravnice pripravnice in študent 6. letnika medicine se v
začetku junija 2010 za tri mesece odpravljajo v osrčje Afrike.
Tam bodo nudili pomoč prebivalcem v kraju Nangoma in pridobili
strokovne in življenjske izkušnje na področju tropske medicine.
Špela Bricl, Gašper Grobelšek, Andreja Stušek, Sonja Šmid in
Tadeja Turšič se izobražujejo na področju tropskih bolezni tudi v
okviru izbirnega predmeta tropska medicina na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Pod okriljem Sekcije za tropsko medicino, ki deluje
v sklopu Medicinske fakultete v Ljubljani, že od leta 1990 organizirajo humanitarne medicinske odprave v države tretjega sveta.
V Zambiji živi, po podatkih WHO iz leta 2005, 11,7 milijona
prebivalcev. Njihova pričakovana življenjska doba je 38,4 leta.
Trije najpogostejši vzroki smrti so okužba s HIV/AIDS, okužbe
spodnjega respiratornega trakta in malarija. Sledijo še diareja,
perinatalni vzroki, tuberkuloza in srčno-žilne bolezni. V Zambiji je
bilo leta 2004 registriranih 1264 zdravnikov in 491 zobozdravnikov, kar znaša 0,12 zdravnika in 0,04 zobozdravnika na 1000
prebivalcev. Za primerjavo, Slovenija ima 2,2 zdravnika na 1000
prebivalcev.
Izpeljavo tega projekta spremljajo visoki stroški, ki pa jih bomo
krili člani odprave iz lastnih sredstev in s pomočjo donatorjev. V ta
namen imamo odprt sledeč transakcijski račun:
UL, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, transakcijski račun št.: 01100 – 6030708380, sklic: 250-502, namen:
Zambija 2010. Porabo sredstev, ki se bodo zbrala na transakcijskem računu, nadzira Medicinska fakulteta v Ljubljani. Več o
odpravi Zambija 2010: http://www.zambija2010.si.
V Sanolaborjevem razstavno-prodajnem salonu v Ljubljani, na
Leskoškovi 4 (krožišče pri Koloseju), si lahko ogledate bogato
ponudbo zdravstvenih pripomočkov za nego na domu. Na ogled
so postavljene negovalne postelje, posteljne mizice, trapezi in
sobna dvigala. Med pripomočki za kopalnico so na voljo sedeži
in dvigala za kopalno kad, različna oprijemala, toaletni stoli in
nastavki za straniščno školjko. Mnogim bodo v pomoč tudi pripomočki za inkontinenco, stomo in obvezilni program. Za pomoč
bolnim in starejšim so na voljo tudi bergle, hodulje, invalidski
vozički, skuterji in drugi pripomočki. V salonu vas čaka diskretno
okolje, strokovno svetovanje in praktičen prikaz.
Vse pripomočke za nego na domu lahko kupite ali pa si jih
izposodite za krajše ali daljše obdobje, z možnostjo kasnejšega
odkupa. Pripomočke vam Sanolabor lahko dostavi tudi na dom,
za njih nudijo rezervne dele in servis.
Sanolaborjeve delavnice Nega bolnika na domu
Sanolabor vsak drugi torek v mesecu, s pričetkom ob 17. uri,
pripravlja delavnice s praktičnim prikazom na temo nege bolnika
na domu. Delavnice potekajo v prostorih novega razstavnoprodajnega salona in izposojevalnice zdravstvenih pripomočkov
za nego na domu na Leskoškovi 4 v Ljubljani. Delavnice vodijo
strokovno usposobljene osebe, ki poklicno usposabljajo nego
bolnikov v domovih starejših. Na delavnico se je potrebno
prijaviti najkasneje teden pred začetkom delavnice na telefonsko
številko (01) 585 43 39 ali po elektronski pošti na naslov:
[email protected] Prijavnina znaša 10 evrov.
31. januarja smo obeležili dan brez cigarete. Dan, ki lahko vsem,
ki kadijo, pomeni dobro priložnost za razmislek o škodljivih
posledicah kajenja. Lahko je tudi spodbuda za opustitev kajenja
ali vsaj za zmanjšanje števila pokajenih cigaret. V podjetju
Johson & Johnson bodo v januarju in februarju pripravili kar 24
promocij obližev in žvečilnih gumijev Nicorette. Izvajali jih bodo
pred lekarnami v trgovskih centrih v Ljubljani, Mariboru in Celju.
V sklopu promocij bodo obiskovalcem merili tudi raven CO v
izdihanem zraku in svetovali, kako uspešno prenehati kaditi s
pomočjo obližev ali žvečilnih gumijev Nicorette.
Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu je letna
panevropska javnozdravstvena iniciativa Evropskega združenja
za boj proti raku materničnega vratu. Usmerjena je v povečevanje ozaveščenosti o raku materničnega vratu in njegovem
preprečevanju. Letošnji evropski teden preprečevanja raka
materničnega vratu se je s svojimi aktivnostmi od 24. do 30. januarja usmeril v spodbujanje dostopa do cepljenja in presejalnih
testov za ženske, vključno z obravnavo neenakosti pri ponudbi
teh storitev po Evropi. Da bi podprla to pomembno iniciativo,
družba GlaxoSmithKline (GSK) sodeluje z vodilnimi evropskimi
organizacijami, s katerimi si deli isti cilj – povečati ozaveščenosti
o raku materničnega vratu in njegovem preprečevanju. Evropsko
združenje za boj proti raku materničnega vratu bo tako v prihodnje sodelovalo z javnozdravstvenimi uradniki po celotni Evropi
z namenom povečati ozaveščenost o pomembnosti presejalnih
testov in cepljenja. Obenem bi radi ženske izobrazili, kako se
učinkovito zaščititi pred rakom materničnega vratu z uporabo
razpoložljivih storitev.
Ženske so tveganju okužbe z virusom HPV izpostavljene celotno
obdobje spolne aktivnosti. Do danes so odkrili več kot 100 vrst
HPV, od katerih je za približno 15 vrst znano, da povzročajo
raka materničnega vratu. Vrsti HPV 16 in 18 sta odgovorni za
približno 70 odstotkov vseh primerov raka materničnega vratu
na svetu, medtem ko naj bi dodatnih 25 odstotkov povzročale
druge onkogene vrste HPV. Dolgotrajna okužba z rakotvornimi
vrstami HPV lahko povzroči nenormalne izvide brisa PAP, predrakave spremembe na materničnem vratu in raka materničnega
vratu. Preiskava z brisom PAP je zato osnova za programe
presejalnih testov materničnega vratu po celem svetu. Redni
presejalni testi materničnega vratu lahko odkrijejo zgodnje znake
raka materničnega vratu – v stadiju, ko ga je mogoče preprosto
in učinkovito zdraviti. Organizirani programi presejalnih testov
na materničnem vratu zmanjšajo incidenco raka materničnega
vratu za do 80 odstotkov. Presejalni testi materničnega vratu ne
morejo preprečiti okužbe s HPV, so pa edini način za ugotavljanje predrakavih sprememb na materničnem vratu. Strokovnjaki
predvidevajo, da je vpliv cepljenja veliko večji, če se uporablja v
kombinaciji s presejalnimi testi.
N A Š A L E K A R N A | Makroskop
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Težave z dlesnimi
Razstava »Za pomladno kuro
priporočamo Planinka čaj!«
www.kakoziv.si
Razstava »Za pomladno kuro
priporočamo Planinka čaj!« o
ljubljanskem lekarnarju Leu Bahovcu
bo odprla vrata 5. februarja v Mestnem
muzeju in bo na ogled vse do 28.
marca 2010. Razstava bo podrobneje
prikazovala zgodovino znamenite
ljubljanske lekarne z vogala
Kongresnega trga, ki jo
je v času med obema
vojnama odprl in uspešno
vodil lekarnar Leo
Bahovec. Lekarna
je slovela po
zdravilnih
zeliščnih čajnih
mešanicah, ki so jih
po Bahovčevih recepturah mešali v
njegovem laboratoriju. S priljubljenim
"Planinka čajem-Bahovec" je zalagal
jugoslovansko, evropsko in celo ameriško
tržišče. Odprtje razstave bo v petek, 5.
februarja 2010, ob 19. uri, z izborom
svojih pesmi popestril Vlado Kreslin.
Mestni muzej Ljubljana, na Gosposki 15 v
Ljubljani, je odprt od torka do nedelje, od
10. do 18. ure.
Novejši portal Kakoziv.si združuje družbeno odgovorne
posameznike, ki verjamejo, da je mogoče v današnjem svetu
živeti kakovostno. V to, da živimo, smo trdno prepričani, toda
kako živimo in kako živi smo v resnici, se ljudje običajno ne
sprašujemo. Pa bi se morali. Ker je pomembno, s kako veliko
žlico zajemamo življenje. In če je ta preplitva, je treba storiti
nekaj, da bo večja in globlja oziroma je treba žlico zamenjati.
Življenje je treba vsak dan zajeti v celoti. Zato so se na portalu
Kakoziv.si odločili za raziskavo med Slovenci, ki bo trajala od
19. januarja do 8. februarja 2010. Dnevno bo portal prikazoval
rezultate merjenja »živosti« Slovencev, ki se prav tako odvija na
spletnem mestu www.kakoziv.si. Na tem naslovu boste našli
tudi, kje se skrivajo tisti najbolj živi in kaj so razlogi za polno
in veselo življenje ter kje najdemo tiste, ki životarijo, in kaj je
vzrok za to. Če je nekdo nekje na polovici živosti, naj le prebere
kakšen nasvet za povečanje nivoja živosti in potem vsak dan
stori nekaj malega, kar bo ohranjalo njegovo živost. Upamo, da
bodo rezultati spodbudili Slovence, da se vprašajo, kako živi so.
In da bodo v naslednjem koraku poiskali koristne nasvete na
www.kakoziv.si, kako lahko zbudijo svoje življenje.
Težave z dlesnimi se pojavijo, ko se zobne obloge (plak), ostanki
hrane in bakterije naložijo na zobeh tik ob dlesnih. To lahko
povzroči vnetje in otekanje dlesni ter nastanek majhnih žepkov
okrog dlesni. V njih lahko zastane še več hrane, ki jo je težko
odstraniti s ščetkanjem zob. V ustih se nenehno proizvaja
prozorna, lepljiva snov, v kateri so bakterije – to snov imenujemo
zobne obloge. Bakterije v zobnih oblogah proizvajajo strupe ali
toksine, ki dražijo dlesni in povzročijo razpokano tkivo. Če zobnih
oblog ne odstranimo temeljito, se lahko razširijo na področje
pod linijo dlesni in poškodujejo kost, ki daje oporo zobovju.
Simptomi težav z dlesnimi so:
- neprijeten zadah, ki ga ne gre odpraviti,
- rdeče ali zatekle dlesni,
- občutljive ali krvaveče dlesni,
- majavi in/ali občutljivi zobje.
Za preprečevanje in odpravljanje težav z dlesnimi svetujemo
bioaktivni izdelek Multi-Oral. Je izjemno učinkovit pri
odpravljanju težav v ustih. Nevtralizira škodljive bakterije in
podpira naravno celjenje. Poskrbi za optimalno ustno floro in
ne vsebuje dražečih kemikalij.
13
Slina je pomembna za zdravje v ustih
Slina čisti in ščiti usta, prebavni trakt in želodec. Z medicinskega
in zobozdravstvenega stališča je slina ključnega pomena,
ker navlaži hrano, preden jo pogoltnemo. Začne presnovo,
preprečuje zobni karies, ohranja zdravo ustno sluznico in
preprečuje možne okužbe. Potem ko zaužijemo hrano, slina
odplakne bakterije, ki bi lahko povzročile kvarjenje zob ali
izzvale druge težave. Slina pomaga ohranjati tudi zdravo ustno
sluznico in preprečuje izgubo mineralov iz zobovja. Ko se v ustih
ne proizvaja dovolj sline, se le-ta sušijo, postanejo lepljiva in
posledica je neprijeten občutek.
Značilni simptomi suhosti ust so:
- ranice v ustih, ranjeni ali razpokani ustni kotički, razpokane
ustnice,
- pekoč občutek ali skelenje v ustih, zlasti na jeziku,
- suha, rdeča in groba površina jezika.
Za preprečevanje in odpravljanje težav zaradi suhosti ust
svetujemo bioaktivne izdelke Multi-Oral.
Oglasno sporočilo
12 14 N A Š A L E K A R N A Po nasvet
v lekarno
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Kažipot svetovanj
Meritve CO v krvi
15
Svetovanja o uporabi kolekcije
specialnih probiotičnih praškov
WAYA®
v naših lekarnah
Svetovanja o uporabi
prehranskega dopolnila
Ekolostrum in žvečljivih tablet
Ekolostrum Mupi
Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in Ekolostrum MUPI, izdelkov podjetja Medis, se
zaradi odličnega odziva lekarn in kupcev nadaljujejo
tudi v februarju.
Med svetovanji bodo kupce v lekarnah čakala številna
presenečenja:
• kar 25 % več kapsul Ekolostrum za isto ceno,
• pri nakupu žvečljivih tablet Ekolostrum MUPI bodo
otroci nagrajeni s slikanico MUPI,
• pri nakupu kapsul Ekolostrum in žvečljivih tablet
Ekolostrum MUPI bo svetovalka otrokom podarila
različna MUPI darila.
Datumi svetovanj in izbrane lekarne so objavljeni na
spletnih straneh www.ekolostrum.com in
www.nasa-lekarna.si.
Svetovanja o diabetesu in
brezplačne meritve sladkorja v krvi
Sladkorna bolezen je kronična neozdravljiva bolezen,
za katero je značilna motena presnova sladkorjev,
maščob in beljakovin. Pojavi se ob pomanjkanju
hormona insulina in resistenci nanj.
Za vse sladkorne bolnike so redno preverjanje ravni
glukoze v krvi, telesna vadba in primerna prehrana
nujni. Samokontrola, redno pregledovanje in analiza
pridobljenih rezultatov meritev, posveti in redni
pregledi pri diabetologu lahko v veliki meri omilijo
posledice, ki jih prinaša sladkorna bolezen, če je ne
zdravimo.
Prav tako pa je pomembno, da se o sladkorni bolezni
poučimo tudi vsi, ki nam je bilo prizanešeno s to tiho,
a težko boleznijo. Tako kot za bolnike s sladkorno
boleznijo tudi za ostale velja, da redno spremljanje
odzivov telesa na prehrano (utrujenost, izčrpanost,
lahkota, žeja), telesno ne/aktivnost (pomanjkanje le-te,
težki fizični napori) in odzivanje telesa na vsakdanje
dejavnike stresa in okolja lahko opozori na morebitno
moteno delovanje telesa in s tem preprečimo večje in
trajnejše okvare, kot so okvare vida, izguba tipa,
izguba občutka v stopalih in s tem amputacije,
odpoved jeter, prezgodnja smrt.
V Lekarni Ljubljana strankam nudijo brezplačne
meritve sladkorja v krvi s svetovanjem. Datumi
svetovanj in meritev so objavljeni na spletni strani
www.lekarnaljubljana.si.
Kajenje povzroča zelo hitro odvisnost, celo tako, kot bi
jemali kokain ali heroin. Kadilci kadijo zaradi nikotina,
obenem pa v svoje telo s kajenjem prejmejo še mnogo
drugih toksičnih in karcinogenih snovi, med njimi je
tudi ogljikov monoksid. Ogljikov monoksid (CO) je
strupen plin brez vonja in barve ter je prisoten v zraku,
ki ga vdihujejo kadilci, ko inhalirajo dim svojih cigaret,
cigar ali pip. Ogljikov monoksid telesu odvzema kisik
(kadilcem celo med 2 in 20 %), ki ga telo nujno
potrebuje za življenje.
31. januarja smo obeležili svetovni dan boja proti
kajenju. Zato je podjetje Johnson&Johnson v
sodelovanju s Slovensko zvezo za tobačno kontrolo
konec januarja izvajalo akcijo merjenja ogljikovega
monoksida v krvi. Akcija se pred lekarnami v trgovskih
centrih v Ljubljani, Mariboru in Celju nadaljuje tudi v
mesecu februarju.
Prenehati kaditi ni preprosto, zato vam bodo svetovalci
pred lekarnami svetovali tudi, kako prebroditi krizo, ko
odložite zadnjo cigareto, kako vam pri odvajanju od
kajenja lahko pomaga Nicorette in kako deluje
nikotinsko nadomestno zdravljenje.
Datumi meritev so objavljeni na spletni strani
www.nasa-lekarna.si.
Kolekcijo specialnih probiotičnih praškov WAYA®
odlikujejo edinstvene mešanice probiotičnih kultur, ki
so posebej izbrane za pomoč pri specifičnih težavah
(diareja na potovanju – WAYA® AD, zaprtje – WAYA® IT,
diareja ob jemanju antibiotikov – WAYA® AB), saj
vsaka zase zahtevajo posebno obravnavo. Vsebujejo
kakovostne vitalne probiotične kulture, kar šest do
devet različnih vrst in sevov, ki se optimalno dopolnjujejo. Primerni so za vso družino.
V času svetovanj bodo lahko kupci v lekarnah dobili
brezplačne vzorce posameznih specialnih probiotičnih
praškov WAYA®. Vsak kupec specialnega
probiotičnega praška WAYA® pa bo za darilo prejel
inovativne obliže Urgo.
Datumi svetovanj in izbrane lekarne so objavljeni na
spletnih straneh www.waya.eu in
www.nasa-lekarna.si.
Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o.,
Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: 01 561 18 93, [email protected], [email protected]
16 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Osebno
Z doc. dr. Zlatkom Frasom, dr.
med., strokovnim
direktorjem Interne klinike Univerzitetnega kliničnega
centra v Ljubljani in priznanim
specialistom interne medicine,
ki se usmerjeno
ukvarja s področjem preventivne
srčno-žilne medicine, smo se ob
svetovnem dnevu bolnika pogovarjali o vse bolj
naraščajoči vlogi
bolnika v procesu
zdravljenja.
Pogovarjala se je
Katja Krasko
Foto: Katja Krasko
Prvi in ključni
varuh bolnikovih
pravic je njegov
osebni (lečeči)
zdravnik
17
18 O S E B N O | P rvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik
“Bolnik preprosto mora postati pomembnejši in dejanski partner v procesu zdravstvene
obravnave, še zlasti zato, ker na drugi strani dobiva mnoge informacije in signale, ki so lahko
pogosto tudi zavajajoči,” poudarja doc. dr. Zlatko Fras. Pravi, da sam nobene terapevt­
ske odločitve, naj bo še tako banalna, ne sprejme brez bolnikovega soglasja. Zavzema
se za vzpostavitev takega zdravstvenega sistema, v katerem bi lahko bil prvenstveni
varuh bolnikovih pravic njegov osebni oz. lečeči zdravnik. Kot predsednik Evropskega
združenja zdravnikov specialistov (uems) si je za enega od poglavitnih ciljev zadal tudi
prizadevanje za ustvarjanje pogojev, da bolnikom v Evropi ne bo več treba hoditi v
druge države po (bolj) kakovostne zdravniške storitve. Povsod bi morali imeti enako
dostopnost do njih in biti enako obravnavani.
Kako v svojih terapevtskih odločitvah, tudi
v vlogi strokovnega direktorja Interne klinike
ukc v Ljubljani, uravnavate neko zdravo
mejo med ekonomijo, med tem, da ste
človek, in med tem, da ste zdravnik?
Včasih je res precej težko, saj tovrstne dileme zahtevajo razmislek in sprejemanje odločitev na različnih ravneh. Sam skušam vedno znova sistematično iti skozi vse. Prvo in
osnovno je kar najboljše poznavanje razvoja
in dosežkov stroke, vedenje o tem, kakšna je
konkretna prednost novega, sodobnega in
naprednega zdravila ali posega, ki so običajno vsaj v začetnem obdobju uvajanja praviloma zelo dragi. Sem absolutno za, da se nek
nov ali izboljšan poseg ali zdravilo začne
čim prej uvajati tudi pri nas, takoj ko imamo
na voljo dovolj dokazov, da ima potencial
postati ustaljen in uspešnejši in/ali učinkovitejši način zdravljenja od že obstoječega.
Tudi v primeru, da v tistem trenutku še nimamo zagotovljenega celotnega finančnega
pokritja za takšno uvedbo. Če bi morali vedno čakati na to, nikoli ne bi bilo nobenega
napredka. Druga raven razmišljanja in odločanja je etična – vsakemu bolniku želim v
vsakem trenutku in situaciji zagotoviti najboljše možno. In tretje, kot strokovni direktor moram v vlogi upravljalca aktivno sode-
lovati pri zagotavljanju absolutne finančne
vzdržnosti delovanja ustanove, ki jo vodim,
oziroma količine in kakovosti zdravstvene
oskrbe, ki jo lahko nudimo v okviru klinike.
To je (ne samo zaradi krize) trenutno najtežje. Navedeno sestaviti v celoto, življenje, je
prava umetnost, pravzaprav kot večno potovanje med Scilo in Karibdo. Enkrat prevlada
ena raven, drugič druga. A najpomembnejši
je rezultat: vsakič znova in na daljši rok –
ravnotežje vseh treh.
Kako pa krmarite med bolnikovimi
potrebami, pravicami in načini, kako te
pravice in potrebe zagotoviti? Na odločitve
vplivajo tudi vrednote, zatorej gre v
procesu zdravljenja za pomembne
življenjske dileme, kajne?
Spet gre za izjemno pomembno vlogo poznavanja različnih vidikov in možnosti ter
najnovejših znanstvenih dosežkov in razvoja različnih metod zdravljenja v svetu. Tudi
medicina kot odnos se skozi zgodovino vseskozi in vztrajno spreminja – od neke popolnoma avtoritarne medicine do vztrajnega
povečevanja vloge bolnika pri izbiri in sprejemanju odločitev (angl. “patient empowerment”). Poznavanje teh trendov je zelo dobra
osnova, da poskušaš in končno tudi zmoreš
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
tovrstne svoje izkušnje, ki nadgrajujejo strokovno znanje in so prepletene z etičnimi
vrednotami, v svoji vsakodnevni medicini
tudi udejanjiti. Je podobno kot v vsakdanjem življenju. Kot starši poskušamo otrokom že zelo zgodaj posredovati, predati vsa
osnovna etična merila, ki pa jih lahko dejansko sprejmejo in se jih tudi zavedajo šele skozi svoje lastno socialno okolje.
Nedvomno je prva in osnovna stvar prepričanje, da je življenje sveto. Če potem dosledno sestaviš v svoji glavi še vse “naučene”
etične norme, svoje lastno (s)poznavanje (in
doživetje) etičnih vrednot in kako se je (in se
še) ta etika razvijala v medicinski stroki, je rezultat končno vedno enak. Že z uporabo lastne pameti lahko udejanjaš, kar od tebe potem na drugi strani zahteva zakonodaja.
Sprašujemo in razpravljamo na primer,
kaj naj pacient v obliki nekakšnega vseobsegajočega informiranega privoljenja podpiše,
da bo to zdravnika odvezalo odgovornosti
za neugodne izide oziroma zaplete zdravljenja. Ga bo res? Kaj tak papir dejansko in zares pomeni v praksi? Manjše odgovornosti
zdravnika zagotovo ne. Ali dejstvo, da je določen bolnik, kot rečemo, opravilno sposoben, pomeni zadostno zagotovilo, da tudi
dejansko razume vse v pogovoru navedene
možne posledice zdravstvene obravnave?
Ali so operacije, samo zato ker gre za poseganje v človekovo telo, potencialno bolj ali
manj škodljive od, na primer, zdravljenja z
zdravili? Pa bolniku za slednje, vsaj zaenkrat, še ni treba podpisovati informiranega
privoljenja. In končno – ali bi torej moral
bolnik vedno in za vsak ukrep tudi podpisati nek papir? Ali nikoli?
To so težko ali sploh nemerljive stvari,
zato so tudi v teh odnosih v pravih in zadostnih odmerkih pomembni znanje, izkušnje
in tudi intuicija. Sam običajno vsakega bol-
19
nika že uvodoma, v okviru socialne anamneze, dovolj podrobno izprašam tudi o
tem, da si lahko ustvarim svojo sodbo, koliko bo lahko razumel, kar mu bom povedal o
zdravljenju.
Nekateri formalni predpisi so včasih dobrodošli tudi zato, da z njihovo pomočjo lažje obvarujemo vsaj minimalno strokovno integriteto, morda niti ne toliko bolnikove
varnosti. Daleč največjo vrednost dajem še
vedno kar najbolj pristnemu kontaktu in
vzpostavitvi partnerskega odnosa z bolnikom. Menim, da bi morali na tem delati bistveno več – bolnik mora tudi dejansko postati partner v celotnih procesih krepitve,
ohranjanja in obnavljanja svojega zdravja.
Se pravi, da se nagibate k temu, da nobene
odločitve o tem, kaj boste bolniku ali
predpisali ali naredili, ne bi smeli sprejeti
brez njegovega soglasja?
Da. Na podlagi izdelane diagnoze in obstoječih možnosti obravnave lahko bolniku
svetujem, kako mislim, da bi bilo najbolje
ukrepati v njegovem primeru, predstaviti pa
mu moram tudi druge možnosti. Kakor tudi
posledice. Pa naj izbere. Nekateri bolniki ob
tem negodujejo, češ kaj me to sprašujete, vi se
odločite, vi ste strokovnjak. Nenazadnje tudi
to pomeni neke vrste bolnikovo odločitev in
privoljenje. Za primer, v svoji ambulanti za
preventivno kardiologijo, v kateri se v glavnem srečujem z bolniki s kompleksnejšimi
motnjami v presnovi maščob, nobene terapevtske odločitve, pa naj bo še tako preprosta,
ne sprejmem brez bolnikovega soglasja. Nenazadnje je to zame in za moje bolnike tudi
neke vrste test, da je takšno postopanje v praksi tudi resnično izvedljivo. Je pa za to pogosto potrebno žrtvovati opredeljene časovne
okvire specialistične ambulantne obravnave,
ki so nam na voljo s strani plačnika.
20 O S E B N O | P rvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik
Togi in minimalni časovni normativi, ki
jih imamo na voljo za specialistično ambulantno obravnavo, so zagotovo korak v čisto
nasprotno smer od siceršnje in sodobne nuje
po ustvarjanju pravega partnerstva z bolnikom, v celotnem procesu diagnostične
obravnave in zdravljenja. Slednje je tako
zelo pomembno tudi zato, ker so bolniki,
kot sem že opozoril, na drugi strani izpostavljeni veliki količini podatkov, pridobivajo
mnoge informacije in signale iz različnih virov, ki so lahko zavajajoči. Med take signale
uvrščam tudi številne odnose z javnostmi
farmacevtske industrije. Ta bi seveda naredila vse, da bi čim več bolnikov želelo in
uporabljalo njihova zdravila. In smo spet pri
dilemi, pravzaprav trku interesov – ali bolnikom omogočiti vse informacije, vključno
z oglaševanjem zdravil – koliko imajo oni
sami po sebi pravice do tega in koliko bi bilo
že potencialno škodljivega? Ali neetičnega?
Seveda se o pravici do kar najbolj relevantnih in popolnih informacij na strokovno-etični ravni strinjamo vsi. Če si zamišljam kot bolnika samega sebe, hočem vedeti
o možnostih, poteku in nenazadnje tudi nevarnostih zdravljenja vse in še več.
Ampak kje je zdaj meja, ko želja in pravica
do informiranosti preideta v reklamo, ki je
lahko zavajajoča?
Če to dopustimo, moramo na drugi strani
zagotoviti tudi, da bodo obstajali kompetentni viri, ki bodo bolnika zmogli varovati pred
potencialnimi zlorabami. In v tej vlogi vidim
le enega – osebnega oz. lečečega zdravnika, ki
pa za svojega bolnika ne bo imel na voljo le
nekaj minut. Ne želim, da izzveni slabšalno,
a po moje je v številnih primerih trenutni, zakonsko opredeljeni varuh bolnikovih pravic
le institucija, ki, če se izrazim malce bolj slikovito, ustvarja določeno scenografijo. Pravi
varuh bolnikovih pravic pa bi moral biti, in v
večini primerov dejansko tudi je, njegov osebni oziroma lečeči zdravnik. To je v zgodovini
vendarle vedno tako bilo.
In navsezadnje tudi mora biti tako, a za to
moramo vzpostaviti posebne mehanizme ...
Da. Mi pa moramo vzpostaviti mehanizme, kako bomo zdravnika vzgojili in zavezali, da bo vedno in prvenstveno tudi varuh
bolnikovih pravic. Žalosti me, da se v medijih zdravnikom pogosto že skoraj posplošujoče pripisuje lastnosti nedelavnosti, skoraj
lenobe, pridobitništva, goljufivosti, celo kriminala … Naj ne izzveni patetično, a tudi
zdravniki smo samo ljudje. Tudi med nami
so posamezniki z izkrivljenimi etičnimi
normami, drugačnimi vrednotami, kot v
vseh poklicih. Trdim pa, da je vsaj 98 %
zdravnikov takih, ki hočemo svojemu bolniku zares in samo dobro.
Vse večja vloga bolnika je tudi dvorezen
meč. Za sabo namreč želja po aktivnem in
namenskem iskanju informacij, po vse
večjem partnerstvu v procesu zdravljenja in
obenem skrbi zase potegne tudi
odgovornost. Težo slednje se je potrebno
zavedati in včasih tudi nositi posledice. Se
tega “sodobni” bolniki zavedajo?
V tem je bistvo. Obstaja velik delež ljudi,
ki zdravniku popolnoma zaupajo in se s tem
sploh ne bodo ukvarjali. Tudi sam imam nekaj bolnikov, med katerimi so tudi vrhunski
intelektualci, pomembne osebnosti, ki o
svojih boleznih ne želijo vedeti skoraj nič.
Verjetno v resnici ne želijo prevzeti odgovornosti. Rečejo mi na primer: »Jaz vam zaupam in verjamem, da boste naredili najboljše
zame. Samo ne mi pripovedovati preveč podrobnosti o zdravljenju.« Morda neprimerna primerjava, a ko sem pri frizerju in me vpraša,
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
kako naj me postriže, vedno rečem: »Vi ste
frizer, naredite tako, kot menite, da bo najbolje
zame.« Na drugi strani imate manjši delež
bolnikov, ki so popolnoma nezaupljivi. Kot
zgoraj omenjeni imajo tudi oni do takšne
osebne naravnanosti popolnoma vso pravico. In še posebno njim je potrebno zagotoviti kar najbolj podrobne, kakovostne, objektivne in celovite informacije.
Kako pa kakovostne informacije, ki bodo
tudi objektivne, lahko zagotovite?
Ponavljam, prvenstveni in ključni varuh
bolnikovih pravic je in mora ostati njegov
osebni oziroma lečeči zdravnik. Seveda pa
morajo biti v zagotavljanje kakovostnih in
objektivnih informacij vključeni vsi tisti, ki
so del procesa bolnikove zdravstvene obravnave. Od osebnega zdravnika, ki je prvi in
ključni nosilec, medicinske sestre, drugih
zdravstvenih sodelavcev, in če se pogovarjava o zdravilih, tudi farmacevta, ki bolniku
zdravilo pripravi oziroma izda. Vsak od njih
ima svojo vlogo, ki je nikakor ni mogoče popolnoma uokviriti. Ni kalupa. Zagotovo pa
je potrebno breme informiranja sorazmerno
porazdeliti med vse naštete in še koga. Menim, da je v naši praksi v vseh segmentih
tega premalo. V Nemčiji so leta 2005 opravili dokaj obsežno študijo (Delphi-4) med
bolniki oziroma zavarovanci o tem, koliko
so informirani o različnih vrstah in postopkih zdravljenja, kaj s tega področja si sploh
želijo, kdo naj bi jim dajal informacije oziroma jih ne bi smel da(ja)ti. Večina anketiranih (74 %) je odgovorila, da si poleg tistih, ki
jim jih podajo njihovi osebni (lečeči) zdravniki, želijo dodatnih informacij, v prvi vrsti
od farmacevta v lekarni (62,5 %), še najmanj
pa si želijo pridobiti dodatne informacije od
farmacevtskih podjetij oziroma njihovih
predstavnikov (6,5 %).
21
Kdo je torej po vašem mnenju pristojen za
kakovostne, nepristranske informacije o
zdravilih?
Če je država tista, ki naj skrbi za čim večjo blaginjo oziroma splošno dobro svojih
državljanov, kar indirektno pomeni tudi za
njihovo čim boljše zdravje, bi morala poleg
medicinske stroke aktivno delovati in pomagati tudi v zagotavljanju manjkajočih informacij glede postopkov zdravljenja. Morda bi lahko tudi Agencija za zdravila do
določene mere (so)odigrala vlogo pomočnika laičnemu informiranju potrošnikov – v
sodelovanju z organizacijami potrošnikov,
takimi, ki delujejo popolnoma transparentno in dejansko v javnem interesu.
Če bi uspeli tudi v praksi vzpostaviti resničen, pošten, zaupen in korekten sistem
partnerstva med bolnikom in njegovim osebnim oziroma lečečim zdravnikom, ki bi bil
tudi v funkciji varuha bolnikovih pravic, potem na drugi strani tudi dodatne informacije
s strani Agencije za zdravila in/ali društev bolnikov ne bi bile potrebne. V svetu so že bili
primeri, ko so obstajali utemeljeni sumi, da
so bili v ozadju ustanavljanja posameznih organizacij bolnikov kar veliki proizvajalci
zdravil. Zato je potrebno biti pozoren, imeti
regulativo, ki tovrstne pojave preprečuje, pa
tudi mehanizme nadzora nad njimi.
Občutek imam, da bi bilo potrebno, ne
samo v Sloveniji, bolje in dosledno ločevati
med objektivnimi, kakovostnimi in nepristranskimi informacijami kot takimi, v pravem pomenu besede (in znanstvenem smislu), ter različnim razumevanjem oziroma
interpretacijo teh pridevnikov s strani posameznih interesnih oziroma družbenih skupin. Poglejmo le z vidika znanega dejstva, da
postaja zdravstvo iz dneva v dan dražje. Za
pokritje vseh potreb in želja po zdravstvenih storitvah je sredstev premalo, stroške
22 O S E B N O | P rvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik
in/ali cene je potrebno zmanjševati. Tudi zavarovalnice se trudijo biti stroškovno učinkovite. Ob pojavu novega zdravila, za katero
se izkaže, da ima statistično veliko boljše izide od prejšnjega, se ugotovi tudi, da bi bilo
potrebno za to, da bi recimo v enem letu preprečili eno smrt zaradi infarkta, zdraviti recimo tisoč ljudi. Kdo je zdaj tisti, ki bo določil vrednost enega življenja? Zdravnik?
Direktor zdravstvenega zavoda? Direktor
zdravstvene zavarovalnice? Minister za
zdravje? Predsednik vlade? Ga ni takega, ki
bi si to upal narediti.
Kako bi ocenil delovanje slovenskih društev
bolnikov v Sloveniji v povezavi s stroko in
informiranjem o različnih boleznih?
Njihova vloga sploh ni tako zanemarljiva.
Igrajo zelo pomembno vlogo, v nekaterih
primerih predstavljajo svojim članom oziroma bolnikom resnično osrednjo, pogosto pa
tudi edino pravo podporo, da se lahko s svojo boleznijo soočijo in nenazadnje tudi spopadejo. S kar nekaj društvi bolnikov v Sloveniji sem sodeloval ali še sodelujem, zato jih
tudi bolje poznam in lahko o njih rečem le
vse dobro. Eden od teh je Zveza koronarnih
klubov in društev Slovenije, ki bolnikov ne
združujejo le v družabnem smislu. Imajo
tudi zelo pomembno in vzorčno vlogo v procesu njihove doživljenjske rehabilitacije. Izvajajo izjemno pozitivno poslanstvo, zato se
tudi osebno zavzemam, da bi bilo čim več
koronarnih bolnikov vključenih v tovrstna
društva. Sodelujemo tudi z nacionalno Zvezo društev diabetikov, ki ima številno članstvo.
V zadnjem času se je veliko slišalo o njih
tudi zaradi sodelovanja pri oblikovanju nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni. V slovenskem Forumu za preventivo bolezni srca in žilja delujeta tudi
Društvo operiranih na srcu ter Društvo bolnikov,
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
23
ki imajo vstavljen srčni spodbujevalnik, z zelo
zavzetim in predanim članstvom. V funkciji
strokovnega direktorja Interne klinike sem se
v zadnjih dveh letih srečal tudi z zelo prizadevnimi društvi bolnikov na drugih internističnih področjih, ki se zelo trudijo, da bi
skupaj s strokovnjaki določenega področja
predstavljali neločljivo zavezništvo v prizadevanjih za kar najboljše pogoje in visoko
kakovostno zdravstveno obravnavo. Pred
nekaj leti sem na področju zagotavljanja telesne aktivnosti za krepitev zdravja precej
aktivno sodeloval z Društvom laringektomiranih Slovenije.
Kako naj zdravniki podajajo objektivne
infomacije? Konec koncev informacij ne bi
smeli presojati glede na to, kdo jih
posreduje, temveč glede na njihovo
vrednost po veljavnih merilih kakovosti.
Sam kot zdravnik ne bolnikom in ne javnosti ničesar ne skrivam, trudim se, da so informacije, ki jih posredujem, kar najbolj sodobne in znanstveno podkrepljene. Glede
podajanja zavajajočih informacij nimam
niti najmanj slabe vesti. Informirnaje bolnikov izvajam v skladu s temeljnimi etičnimi
vrednotami.
Osebno nimam nobenega zadržka, če me
povabi recimo določena farmacevtska firma,
da pripravim strokovno predavanje za neko
poklicno skupino. Dokler predavam objektivno, nepristansko, brez poudarjanja zavajajočih podatkov, ni pri tem nič spornega.
Zagotovljeni morata biti popolna preglednost in poštenost. Zato predlagam, da bi
morali organizatorji vsa predavanja v sklopu
stalnega zdravniškega podiplomskega izobraževanja, ki so jim dodeljene kreditne točke za podaljševanje licence, tudi javno objaviti na internetnih straneh katerega od
strokovno medicinskih portalov v Sloveniji.
Takoj bi bilo vsem zelo transparentno, kar je
bilo zdravnikom predavano. In tudi sumničenj o zavajajočih sporočilih bi bilo manj.
Potrebno bi se bilo seveda dogovoriti, kdo bi
lahko dostopal do njih. Če bi bila to tudi laična javnost, bi s tem kršili trenutno zakonodajo. Le če bi bilo javno dostopno, seveda
v skladu z zakonodajo, bo to predavanje kontrolirala tudi strokovna javnost, ki je to predavanje poslušala. Regulatorji bodo lahko
pogledali, ali je bilo v predavanju kaj vsebinsko spornega. In tudi avtorju bo s tako transparentnostjo lažje. Imel bo popolnoma čisto vest in obenem tudi boljši položaj do
podjetja, ki ga je povabilo k sodelovanju.
Ali ste si v Evropski zvezi zdravnikov
specialistov (uems), ki ji predsedujete že
drugi mandat, zadali kakšne skupne
evropske smernice glede informiranja
bolnikov? Zagotovo je eden od problemov
Evropske unije tudi v tem, da nima
enotnih zdravniških informacij.
Nimam zelo trdno utemeljenih razlogov,
zakaj bi uporabnikom ali bolnikom onemogočali dostop do številnih informacij, ki so
sicer na voljo strokovnjakom, kot so zdravniki ali farmacevti. Po mojem mišljenju
vzdrževanja trenutno obstoječih informacijskih preprek ne more opravičiti potencialno
omejena sposobnost nekaterih bolnikov, da
24 O S E B N O | P rvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik
bi razumeli strokovne informacije. Sam pri
sebi sem za popolno in neomejeno liberalizacijo tovrstnih informacij. Zavedam pa se,
da to verjetno ni možno oziroma izvedljivo.
Prav zaradi vseh možnosti zlorab, zavajanj
in različnih interesov ter na drugi strani nesposobnosti za vzpostavitev regulative in
predvsem mehanizmov, ki bi to preprečevali
oziroma nadzorovali. Tudi zato v uems aktivno sodelujemo z obstoječimi evropskimi
regulatornimi telesi in skupaj z njimi sledimo tudi siceršnjemu, globalnemu razvoju na
tem področju. Kot strokovnjaki na svojih
posameznih specialističnih področjih poskušamo dajati strokovna mnenje tudi glede
tega. Smo za postopno, in ne radikalno prehajanje iz teme na svetlobo. Nenadna izpostava močni svetlobi te lahko tudi zaslepi,
ker ne vidiš ovire, se lahko tudi spotakneš …
Že po naravi tako ogromne in kompleksne
organizacije smo bolj konzervativni. Imamo
sedaj že več kot 50-letno zgodovino in zastopamo skupno skoraj 1,5 milijona evropskih
zdravnikov specialistov. O spremembah na
področju večje dostopnosti bolnikov do informacij o zdravilih je nujno potrebno razpravljati z več zornih kotov in upoštevati
čim več mnenj. Ekskluzivnost ali izključevanje je v naši zvezi absolutno nekaj nesprejemljivega. In večina, pravzaprav skoraj vse
odločitve in stališča temeljijo na doseganju
konsenza. Samo tako pridemo do splošno
sprejemljive resnice.
Kako se vam zdi dandanes biti bolnik v
Sloveniji?
Verjetno bi bil kot bolnik v marsikaterem
segmentu zdravstvene obravnave slabe volje
oziroma celo precej jezen, dobesedno. Kot
zdravnik in strokovni direktor Interne klinike ukc v Ljubljani pa imam po drugi strani
neke vrste privilegij, da lahko vidim vse se-
gmente. Pravzaprav sem že po »defaultu« tukaj zato, da rešujem najslabše stvari. In paradoks – če bi sistem sam po sebi tudi v resnici
že funkcioniral tako, kot bi si želeli, potem
direktor ne bi bil več potreben. Kar pa se še
nekaj časa ne bo zgodilo. Tudi zato se skušam pogosto vživeti v vlogo bolnika, skušam
podoživeti, kaj bi bilo zame kot bolnika najboljše, kaj še sprejemljivo ... In na drugi strani poznam precej sistemskih zadev tudi zunaj zdravstva, tako v Sloveniji kot tudi zunaj
naših meja. So primeri in področja, ki so
boljši, seveda pa je veliko tudi bistveno slabših. Ko smo skušali najti primere ali izkušnje iz tujine, smo videli, da stvari pri nas
niso najslabše.
Kako bi naše zdravstvo primerjali z
zdravstvom v Evropski uniji, če že
združeno živimo v tej skupnosti?
Ocenjujem, da imamo v primerjavi s preostalo Evropo bistveno boljšo dostopnost do
vseh vrst kakovostnih zdravstvenih storitev,
tudi vrhunskih, kot bi nam jo lahko nekdo
pripisal po bruto nacionalnem dohodku. Ne
bom se spuščal na tem mestu v podrobnejše
analize, zakaj je tako. Zdi se, da je naš zdravstveni sistem glede na nekatere grobe pokazatelje dokaj kakovosten, čeprav zahtev za
stalno zagotavljanje kakovosti nimamo uzakonjenih. Če bi jih uzakonili, bi tudi lažje
izboljšali nekatere nevralgične točke v zdravstvenem sistemu. Razveseljivo je, da se bo
to verjetno zgodilo že zelo kmalu, s sprejemom prav sedaj nastajajočega novega Zakona
o zdravstveni dejavnosti. Ena od posledic bo
zagotovo tudi večje zadovoljstvo – tako bolnikov, uporabnikov, kot tudi izvajalcev,
zdravstvenih delavcev. ¶
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
25
26 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Aktualno
Letni časi in alergijske bolezni
Alergije v
hladnih sezonah
in celoletne alergije
prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specialistka internistka, Klinični oddelek za
pljučne bolezni in alergije, Bolnišnica Golnik
Ko pomislimo na alergije, nam misli največkrat uidejo k
spomladanskim in poletnim težavam, kot so alergijski
nahod in vnetja oči zaradi prisotnega cvetnega prahu v
zraku, intermitentna bronhialna astma v povezavi s
slednjim in še poslabšanje atopijskega dermatitisa, pojav
koprivnice, srbenja, prebavne motnje … Dejstvo je, da
ima do 30 % ljudi katero izmed naštetih težav resda
spomladi. V alergološki praksi pa se javljajo bolniki s
podobnimi težavami tudi jeseni in pozimi, neredko pa
kar celo leto.
27
28 A K T UA L N O | Letni časi in alergijske bolezni - Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije
I
dealno okolje za razvoj pršic je
topla in vlažna mikroklima v
posteljah. Iz postelj je preprost
raztros pršic tudi v preostali sobni
prah. V gramu hišnega prahu so
strokovnjaki našteli 10.000 pršic.
Alergeni vse leto, tudi jeseni in pozimi
Alergeni različnih pršic in sorodnih ščurkov so vzrok rinokonjunktivitisa v letnem
času z relativno višjo vlago v zraku in zanje
ustrezno temperaturo, kar je značilno za pozno poletje in jesen. Pršice so s prostim očesom nevidne, njihova hrana so odmrli odpadki kože in las, ki jih človekovo telo na
dan izloči dovolj za prehrano 1,5 milijona
pršic. Idealno okolje zanje je topla in vlažna
mikroklima v posteljah 20-30 °C ter relativna vlažnost zraka 75-80 %. Iz postelj je preprost raztros pršic tudi v preostali sobni
prah. V gramu hišnega prahu so strokovnjaki našteli 10.000 pršic.
Za isto obdobje in podobne pogoje, celo
za zimski čas, je značilna tudi prisotnost različnih plesni v zraku. Zlasti velja to za plesni
Alternaria in Cladosporium, medtem ko so plesni Aspergillus in Penicillium v naših okoljih
prisotne vse leto. Celoletni alergen so še dlake in izločki domačih živali, poznopoletni in
jesenski pa cvetni prah plevelov in nekaterih
drugih zeli, vključno z ambrozijo in artemizijo. Vse leto je aktualna še navzkrižna alergija
pelodnih alergikov na sadje in zelenjavo, aler-
gičnih na zeli, začimbe, pršice in na morske
sadeže. Ne pozabimo navzkrižnih alergij lateksa s sadjem in zelenjavo.
Preprečevanje in zdravljenje jesenskozimskih in celoletnih alergij
Ker alergije povzročajo znane snovi, ki
jih uvrščamo med alergene, je najpomembnejša preventiva prepoznavanje vzroč­­nega
alergena, da se mu lahko načrtno izogibamo
in se o njem podučimo. Pot do jasne razpoznave alergena pa velikokrat ni premočrtna
in preprosta. Alergični ljudje s težavo predolgo trpijo, nato poiščejo pomoč pri naravoslovno in medicinsko manj specializiranih osebah in neredko pestujejo svojo
alergijsko bolezen tako dolgo in s takimi težavami, ki predstavljajo že razvoj nove alergijske bolezni, ali pa doživijo celo nevarno
anafilaktično reakcijo. Odkritje kritičnega
alergena naj bo prepuščeno specialistu alergologu, ki razpolaga z možnostmi sodobno
priznane alergološke diagnostike. Ko je alergen znan, je potreben pouk, kje vse se z njim
srečujemo in kako se ga najbolje izogibamo.
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
V bivalnem in delovnem okolju se je vsaj
jesenskim in celoletnim alergenom mogoče
v celoti izogniti. Zato je potrebna terapija z
zdravili, med katerimi so na prvem mestu
antihistaminiki v tabletah, pri sistemski
anafilaksiji tudi v injekcijah. Posamezne
alergijske bolezni se izražajo z alergijskim
vnetjem sluznic in/ali kože, kar preprečujemo, zaviramo in zdravimo z nanosom protivnetnih zdravil, na sluznico dihalnih poti
večinoma inhalacijskih glukokortikoidov.
Vsa zdravila predstavljajo gašenje požara, ki
ga je zanetil posamezen alergen ali celo več
alergenov istočasno. Obstajajo inhalacijski
in prehranski alergeni ter alergeni v zdravilih in pikih žuželk. Reakcije po vstopu aler-
29
gena v telo potekajo po različnih mehanizmih, od najhitrejšega, takojšnjega tipa, ki se
kaže le kot srbenje ali koprivnica, do smrtno
nevarnega anafilaktičnega šoka. Do slednjega lahko pride po piku žuželk, po jemanju
nekaterih zdravil, lahko tudi po hrani, ki
vsebuje zelo potenten alergen, na katerega je
neka oseba razvila hud protialergijski odpor.
Pravimo, da so močno senzibilizirane osebe
ogrožene za prav specifične alergene. Take
osebe in stanja ogroženosti razkrije alergolog, ki takoj poskrbi za ustrezne mere izogibanja kritičnemu alergenu, za preventivno
terapijo, za urgentno terapijo grozečega šoka
in v kritičnih primerih predlaga in izvaja
postopke specifične imunoterapije.
30 A K T UA L N O | Letni časi in alergijske bolezni - Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije
31
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Molekularne podobnosti alergenih komponent so možen vzrok navzkrižne alergije
Breza– lešniki, orehi, mandlji, jabolka, hruške, breskve, češnje, marelice, kivi, soja,
zelena, korenje, paprika, paradižnik
Trave– moke, paradižnik, stročnice (soja, arašidi, bob, leča, čičerika)
Artemizija– ambrozija, kamilica, regrat, zelena, janež, kumina, peteršilj, kari, česen,
poper, koriander
Ambrozija– artemizija, melone, banane
Kivi– breza, ananas, papaja
Banana– lateks, melona, buče, kostanj, avokado, breskve, jagode
Mleko– govedina
Žitne moke– koruza, riž, sezam, mak
Perje– jajca, perutnina
Mačka– svinjina
Lateks– banana, avokado, kostanj, kivi, paradižnik, fige,
inhalacijsko: fikus benjamin
Oljka– inhalacijsko: jesen, forzicija, liguster
P
regled možnih navzkrižnih povezav in reagiranj alergičnih oseb na ne vselej slutene molekularne sorodnosti v
alergenih okolnega zraka in hrane. Ob klimatskih spremembah celo leska in vrba pričneta cveteti že januarja in
februarja. Torej ni letnega časa brez pogojev za alergijske težave.
Specifična imunoterapija
Specifična imunoterapija ali kratko sit je
edina vzročna terapija alergije. Z njo dosegamo v imunskem sistemu telesa novo ravnotežje v odzivanju celic, tako da telo vstop
alergena prične tolerirati in se proti taki snovi ne odziva z alergijskim vzburjenjem. V telesu se ne sprošča več histamin v takojšnjem
odzivu na alergen, pa tudi kasnejši medcelični procesi ne vodijo v vnetje. Postopek sit je
dolgotrajen in zelo odgovoren, zahteva brezhibno natančnost v postop­nem in nato vzdrževalnem vnašanju čistega alergena v telo.
Od alergične osebe pa zahteva brezpogojno
disciplino in sodelovanje z alergologom. Postopek največkrat traja 3-5 let po shemi, ki se
izdela za vsakega izbranega bolnika posebej.
Prve mesece so aplikacije pogostejše, v naslednjih letih pa jih izvajamo v daljših intervalih. Specifično imunoterapijo izvajamo z velikimi dozami standardiziranih alergenskih
pripravkov. V naši praksi uporabljamo dva načina – s pokožnimi injekcijami ali s kapljicami pod jezik. Postopek z injekcijami ima že
dolgoletno tradicijo in temu primerne bogate
izkušnje. Postopek s kapljicami pod jezik
(uvajajo se tudi že podjezične tablete) pa se izvaja vse od leta 1990, v Sloveniji šele zadnja
tri leta, tako da lahko že govorimo o naših
pozitivnih izkušnjah s tem postopkom.
Kaj se dogaja v imunskem sistemu med
izvajanjem sit
Z vnosom stopnjujočih se odmerkov
standardiziranega alergena v telo sporočamo posebnim celicam, ki imajo lastnost razpoznave in sprejetja alergena, naj one spodbudijo v orkestru imunskih celic aktivacijo
specifičnih regulatornih limfocitov, katerih
naloga bo produkcija takih celičnih produktov – citokinov, ki zmanjšajo občutljivost za
alergen. Taki regulatorni limfociti v ta namen izločajo interlevkin-10 in faktor tgf-β.
V postopku sit pa nastajajo tudi specifična
regulatorna protitelesa igg4, ki se vežejo na
alergen, da se ta ne nabira okrog mastocitov,
ki bi v stiku z alergenom sicer sproščali histamin. Alergen preprosto ne more aktivirati sproščanja histamina. Postopek sit izvajamo 3-5 let, v izjemnih primerih tudi dlje.
Katere alergene izbiramo za sit in pri
katerih alergijskih boleznih
Največ bolnikov prejema sit zaradi nevarne alergije na pike os, čebel in sršenov
oziroma če so ob piku doživeli zelo hudo
splošno alergijsko reakcijo in bi jih ponoven
pik ogrožal. Na drugem mestu so bolniki z
alergijskim rinitisom in konjunktivitisom
zaradi pelodov dreves in trav, posamezni
imajo pridruženo tudi lažjo astmo. Tretje
mesto po pogostnosti sit zavzemajo pršice,
zelo redko pa izbrane plesni in ambrozija.
Sit izvajamo praviloma z enim dokazanim
in kritičnim alergenom, le posamič z dvema
v prirejeni shemi za vsakega posebej.
Sezonska in celoletna sit
Glede na sezonsko ali stalno prisotnost
aktivnega alergena v bolnikovem okolju izbiramo med sezonsko in celoletno sit. Pršice sicer predstavljajo bolj jesenski problem,
vendar so jim bolniki izpostavljeni vse leto,
doma ali drugod, tudi v hotelih, zato sit s
pršicami izvajamo vse leto. Tako velja tudi
za redke stalno navzoče plesni (Cladosporium, Aspergillus, Alternaria). Pelodi so pretežno predmet sezonskih shem za sit, dolžina
sezone za sit je glede na cvetenje predsezonska in sezonska, največkrat je to 4 mesece. Postopek ponavljamo najmanj 3 in velikokrat 5 sezon. Ambrozija cveti v juliju/
avgustu in septembru, kar določa ustrezno
sezono za sit, torej jo izvajamo v poznem
poletju in jeseni. Zelo delikatno je izbirati
čas za sit pri alergiji za pelode dreves, da bi
lahko izbrali res kritični pelod ali mešanico
dreves iz sorodne drevesne vrste. Razumljivo je, da sit proti strupom žuželk poteka
vse leto in je možna le v obliki podkožnih
injekcij po shemi.
®
Voltaflex™ tablete + Voltaren
®
Emulgel
Najboljši par za zdravljenje bolečih sklepov
•
•
•
•
učinkovito lajšata bolečine in vnetje
zvečata gibljivost in zmanjšata okorelost sklepov
izboljšata kakovost življenja
Voltaflex ščiti hrustanec pred obrabo in spodbuja
njegovo obnovo
Privoščite svojim sklepom dvojni V!
Že v lekarnah brez recepta!
Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
www.medis.si
www.merjenjebolecine.si
32 A K T UA L N O | Letni časi in alergijske bolezni - Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije
Sit s podkožnimi injekcijami – scit
Subkutana sit ali scit ima že večdesetletno tradicijo, najpogosteje jo izvajamo s strupi
žuželk, sezonsko tudi s pelodi in celoletno s
pršicami. Postopek poteka po varnostnem
protokolu v alergološki ordinaciji, kjer vodimo tudi vso dokumentacijo zdravljenja. Beležimo in rešujemo tudi na srečo relativno redke neželene pojave na mestu vboda injekcije
ali pri sistemskem zdravljenju. Ob strogih
standardih postopka in z visoko kvalificiranim zdravstvenim osebjem so uspehi sit zelo
vzpodbudni, neželenih pojavov je malo in so
rešljivi. Bolnik ostane v opazovanju pri alergologu pol ure po aplikaciji. Bolniku se že po
prvem letu sit pomembno izboljša kakovost
življenja. Pri alergijskem rinitisu se s sit dokazano preprečuje razvoj astme, kar je sicer
znan pojav pri skoraj polovici takih alergikov.
Sit s kapljicami pod jezik – slit
Nanos alergena s kapljicami pod jezik je
poenostavil izvajanje sit. Zdravljenje pa zato
zahteva izredno discipliniranega in ozaveščenega bolnika, ki je v stalni povezavi z alergologom. Alergeni na ustni sluznici po drugačni poti animirajo imunski sistem k
razvoju tolerance. Zavedamo se, da je tudi ta
navidezno preprostejši način pravzaprav sluznično cepljenje z alergenom. V klinični praksi je slit od leta 1990, v Sloveniji pa ga izvajamo zadnja tri leta. Tako se je nabralo že
precej domačih izkušenj. Tudi slit izbiramo
pri rinitisu s konjunktivitisom in blago astmo, če je dokazana prisotnost specifičnih
protiteles ige proti 1 ali 2 alergenoma. Pri naših bolnikih na slit s pelodi smo ugotovili
že v prvem letu postopka od 35-60 % manj
simptomov, najbolje pa se je zdravljenje s
slit izkazalo pri mešanici petih trav. Po drugem letu so bila občutna izboljšanja pri 40-
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
33
85 % bolnikov, spet najbolje s pelodi trav, zatem pa s pelodi breze (pozitiven učinek pri 75
%). Pri osebah, ki po dveh sezonah ne občutijo izboljšanja, ne nadaljujemo s slit.
Vsako sezono, tudi letos, vključujemo v
zdravljenje nove bolnike. O vsakem vključenem bolniku se v alergološkem timu na kopa
Golnik posvetujemo in sooblikujemo način
za nove alergološke terapije. Tako se ustvarja
vseslovenski konsenz za doktrinarno izvajanje te nove alergološke terapije. Zdravljenje
slit za pršice poteka pri nas celo leto. Po svetu že obstajajo pripravki sit v obliki tablet za
pod jezik, ki jih bomo lahko kmalu uporabljali tudi pri zdravljenju pri nas.
Izkušnje v svetu
Po zadržkih alergologov v prejšnjem desetletju je sedaj v klinični alergologiji sprejeto
dejstvo, ki je dokazano s kliničnimi študijami na velikem številu bolnikov, da je terapija
slit po doseženih rezultatih enakovredna
postopku z injekcijami (ne velja za strupe žuželk). Dokazali so njeno učinkovitost za pelode trav, breze, ambrozije, oljke, krišine, ciprese in za pršice. Na strokovnih delavnicah
in kongresih alergologov v Evropi in po posameznih državah je vse več poročil o uspehu
te terapije in o vse boljših oblikah alergenov
za sit. Zelo odmevna je bila študija ecrit o
sezonski terapiji slit s pelodi trav pri alergijskem rinokonjunktivitisu, v kateri so dosegli
pomembno umiritev simptomov, ki jih je beležil vsak bolnik. Hkrati pa so z imunološkimi analizami sledili tudi dogajanju v imunskem sistemu, nastajanju zaščitnih protiteles
igg4, kar je predstavljalo potrditev dejanske
vzročne terapije s pravimi alergeni. Bolniki v
tej študiji so prejemali pod jezik kapljice pripravka Staloral, primerjalna skupina bolnikov pa placebo. Razlike v prid slit so bile
O
bstajajo inhalacijski in prehranski alergeni ter alergeni v zdravilih in
pikih žuželk. Reakcije po vstopu alergena v telo potekajo po
različnih mehanizmih, od najhitrejšega, takojvšnjega tipa, ki se kaže le kot
srbenje ali koprivnica, do smrtno nevarnega anafilaktičnega šoka.
očitne in vzbujajo optimizem za naprej. Če se
alergen za terapijo slit pravilno določi, je torej upanje za rešitev hudih alergijskih težav
tudi za tistih 25 % alergikov, ki jim klasična
terapija z zdravili ne pomaga, so ogroženi z
eskalacijo alergijske bolezni v telesu in sezonsko ali vse leto ne morejo nemoteno opravljati svojega poklica. V Evropi je 87 milijonov
alergikov, od tega jih je 52 % alergičnih na pelode trav, 49 % na pršice, 14 % na brezo, 27 %
pa na zeli, vključno z ambrozijo. Tudi pri nas
vodimo registre alergičnih na pike žuželk. V
Sloveniji vključimo na leto povprečno 120150 novih bolnikov v scit zdravljenje proti
čebelam ali osam. Vodenje terapije scit sodi
med najbolj zahtevne, postopek poteka 5 let
ali več, pri posameznikih kar celo življenje.
Pričakovanja za prihodnost ob vse večjem
številu alergij
Nove metode sit, med katerimi je že
ustaljena slit, in tudi napredek v biotehnologiji in produkciji standardiziranih naravnih alergenov, tudi skrajno specifičnih rekombinantnih alergenov, obetajo rešitve za
prav vse, ki trpijo zaradi alergij. Na poti do
nas so že prečiščeni delci alergenskih molekul, ki so odgovorni za alergijski proces pri
bolniku, tako da v telo s sit ne bomo vnašali nepotrebnega balasta snovi, za katere
imunskemu sistemu ne želimo dajati sporočil. Sit s takimi rekombinantnimi alergeni
bo zares ozko specifična. Nova znanja in
klinična aplikativnost vse bolj kakovostnih
pripravkov so torej razlog za optimizem. ¶
34 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Kako deluje
Herpes virusi –
nepovabljeni podnajemniki
našega organizma
Aljoša Kramar, dr. vet. med.
Herpes virusi so nadležna skupina virusov, ki povzročajo herpetične
okužbe v obliki mehurčkov na sluznicah in koži ter nekatere druge, lahko
zelo težavne bolezni. Dobra odpornost in upoštevanje nekaterih
preventivnih ukrepov sta lahko dobra zaščita pred vdorom omenjenega
virusa v celice našega organizma.
35
36 K A K O D E L U J E | Herpes virusi - nepovabljeni podnajemniki našega organizma
H
erpes virus sicer ni le bolezen novega, sodobnega sveta. Poznali
so jih že v času starih Grkov. Od
njih tudi izhaja beseda »herpein«. Do konca 19. stoletja je bilo viruse praktično nemogoče dokazati. Zaradi njihove
majhnosti jih bakteriološka cedila niso zadržala. Obenem jih niso mogli vzgojiti na
bakterioloških gojiščih in jih niso mogli videti s svetlobnim mikroskopom. Ob koncu
19. stoletja je rusko-ukrajinski biolog Ivanovski odkril virus tobačnega mozaika in s
tem naredil velik korak v nadaljnjem preučevanju virusov. Seveda brez raziskovalnih
težav ni šlo. Viruse so pričeli razvrščati v
skupine po lastnostih, ki so jim jih pripisovali ob njihovi invaziji v celice organizma.
Sistematična razdelitev herpes virusov
Poznamo osem vrst herpes virusov, ki so
vsi patogeni za človeka in jih imenujemo humani herpes virusi. Razdeljeni so v 3 poddružine, in sicer v herpes viruse alfa, beta in
gama. Posamezne vrste virusa povzročajo
specifične bolezni.
hhv-3: humani herpes virus 3 (virus noric,
varicelovirus). Bolezni, ki jih povzroča, so: norice, pasovec.
2. Herpes virusi beta
Podvojujejo se počasi, imajo ozek spekter
gostiteljev ter povzročajo močno povečanje
okužene celice (citomegalijo).
hhv-5: humani herpes virus 5 (citomegalovirus). Bolezni, ki jih povzroča, so: citomegalična inkluzijska bolezen, citomegalovirusna pljučnica idr.
hhv-6: humani herpes virus 6. Bolezen, ki
jo povzroča, je: exanthema subitum
(pri otrocih).
hhv-7: humani herpes virus 7. Bolezen, ki
jo povzroča, je: exanthema subitum
(pri otrocih).
3. Herpes virusi gama
Imajo zelo različen čas podvojevanja ter
zelo ozek spekter gostiteljev. Povezujejo jih
tudi z nastankom rakastega obolenja v človeškem telesu.
hhv-4: virus Epstein-Barr. Bolezni, ki jih
povzroča, so: infekcijska mononukleoza, nazofaringealni karcinom
1. Herpes virusi alfa
in Burkittov limfom.
Za to poddružino sta značilna hitro pod- hhv-8: humani herpes virus 8. Bolezni, ki
vojevanje in širok spekter gostiteljev. Nahajih povzroča, so: mieloproliferativjajo se v živčnih ganglijih gostiteljevega orne bolezni (Castlemanova bolezen,
ganizma.
limfomi ...).
hhv-1: virus herpesa simpleksa 1. Bolezni,
ki jih povzroča, so: labialni herpes Najpogostejša skupina herpes virusa alfa
(herpes labialis) na ustnicah, nazalni Herpes virus simpleks
herpes (herpes nasalis) v nosu, geniVirus herpesa simpleksa je rod virusov iz
talni herpes (herpes genitalis) na spo- družine herpes virusov, ki zajema dve vrsti:
lovilu, perianalni/glutealni herpes
virus herpesa simpleksa tip 1 (hhv-1) in
(herpes perianalis/glutealis) na zadnjivirus herpesa simpleksa tip 2 (hhv-2).
ku/zadnjici in facialni/bukalni herObe vrsti povzročata okužbo kože, slupes (herpes facialis/buccalis) na obra- znic, oči, možganov in možganskih ovojnic.
zu/licih.
Herpetična okužba se kaže kot mehurčast
hhv-2: virus herpesa simpleksa 2. Bolezni, izpuščaj okoli ustnic, nosnic, v predelu spoki jih povzroča, so: herpes (simplex) lovil oziroma kot vnetje roženice in očesne
genitalis (na spolovilih) in herpes veznice (keratokonjuktivitis) ali kot vnetje
(simplex) labialis (na ustnicah).
možganske opne (meningoencefalitis).
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
37
38 K A K O D E L U J E | Herpes virusi - nepovabljeni podnajemniki našega organizma
Ko se človek enkrat okuži z virusom herpesa simpleksa, ostane okužen vse življenje.
Po prvotni okužbi se pojavijo značilni izpuščaji najprej na mestu okužbe, potem pa se
lahko širijo še v okolico. Imunski sistem
nato okužbo omeji, vendar virus vztraja v telesih tistih živčnih celic, ki od mesta okužbe prenašajo signale za občutke (senzorična
živčna vlakna). Po določenem času lahko
pride do ponovnega izbruha izpuščajev, zlasti ob zmanjšanju odpornosti. Po reaktivaciji se virus v živčnih celicah začne razmnoževati ter potuje nazaj do kože ali sluznice po
živčni celici.
Prenašanje
Hhv se prenaša s telesnimi tekočinami.
Nahaja se v tekočini mehurčkov, slini (zato se
prenaša tudi s poljubljanjem), semenski tekočini in nožničnem izločku (prenos tudi s
spolnimi odnosi). Pogosta je okužba že v
otroštvu, zlasti z matere na otroka. Možna je
tudi okužba ob porodu med prehodom porodne poti, ki je lahko za novorojenčka tudi
smrtonosna, saj novorojenček še nima razvitega imunskega sistema in lahko virus kljub
zdravljenju povzroči poškodbe na možganih.
Možnost okužbe med porodom je sicer zelo
majhna, če je pri porodnici virus neaktiven
in nima herpetičnih izpuščajev na spolovilih.
Izbruh mehurjastih izpuščajev je običajno najhujši po primarni okužbi, saj telo takrat še nima izgrajenih protiteles. Ob prvem
izbruhu bolezni obstaja tudi možnost nastanka aseptičnega meningitisa, ki pa je nizka, le okoli 1 %.
Vztrajanje v telesu
Okužba z virusi herpesa simpleksa je trajna, kar pomeni, da virus ostane v organizmu
do smrti. Imunski sistem premaga le akutno
bolezen, ki se pokaže na sluznici oziroma
koži. Virusi, ki so po živčnih celicah prišli v
živčne ganglije (skupek teles živčnih celic),
pa ostanejo v telesu. Tako hhv-1, ki najpo-
gosteje povzroča herpes na ustnici (labialni
herpes), navadno vztraja v gangliju živca, ki
prenaša občutke iz obraza (živec trigeminus,
trigeminalni ganglij). Do naslednjega izbruha bolezni ostane virus skrit ter ne pride do
izražanja virusnih beljakovin. Do ponovne
aktivacije virusa in ponovnega izbruha herpetičnega izpuščaja pride v stanju oslabljenega imunskega sistema, na primer zaradi
stresa, vročine ali pomanjkanja spanca.
Klinična slika
Pri začetni okužbi se v 7 dneh po okužbi
na koži ali sluznici pojavi skupina drobnih
mehurčkov. Ti kmalu počijo in se v enem ali
dveh dneh spremenijo v plitke razjede (erozije) in kraste. Kraste odpadejo, in če ni prišlo do dodatne okužbe z bakterijami, ne pustijo brazgotin. Spremembe na koži pogosto
spremljajo bolečine in srbenje. Spremembe
lahko spominjajo na impetigo, karcinom ali
na spremembe pri primarnem sifilisu.
Vrste okužb glede na mesto:
• Labialni herpes: herpetične
spremembe se pojavijo na ustnicah.
• Genitalni herpes: spremembe so na
spolovilih.
• Herpes nasalis: spremembe nastanejo
na nosu.
• Herpes corneae: okužba očesne
roženice; lahko je zelo nevarna, saj
lahko privede do slepote.
• Gingivostomatitis herpetica:
okužba ustne sluznice; pojavijo se plitke
razjede (erozije), prekrite z
rumenkastimi oblogami in rdečim
robom ter neprijeten zadah. Za tovrstno
okužbo ustne sluznice zbolevajo
predvsem otroci.
Okužba s herpes virusom simpleks zdravih odraslih oseb ne prizadene huje, možno je
slabše počutje in rahlo povišana telesna temperatura. Okužbo ustne votline spremljajo
povišana telesna temperatura, bolečine (zlasti pri hranjenju) in izrazito slabo počutje.
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
39
Vhs tip 2 in tip 1 sta najpogostejša povzročitelja razjed na spolovilu v razvitih deželah in v nerazvitem svetu. Med spoloma ni
razlik, pogosteje pa zbolevajo prebivalci revnejših slojev.
Inkubacijska doba traja 3-9 dni, na žalost
pa je večina okužb neopaznih. Najpogostejši
Genitalni virus
Okužbe z virusom herpes simpleks tip 1 način prenosa je nezaščiten spolni stik z oku(vhs tip 1) in še pogosteje tip 2 (vhs tip 2) ženo osebo.
Na koži ali sluznici penisa, mošnje, srama,
povzročajo nastanek drobnih mehurčkov na
spolovilu ali v bližnji okolici, ki se kasneje materničnega vratu ali področja ob zadnjiku
lahko tudi zagnojijo. Ko se oseba okuži, se ji se po prehodnem zbadanju pojavijo na pordemehurčki pojavijo ob različnih sprožilnih de- li podlagi skupine drobnih mehurčkov, najavnikih, kot so padec odpornosti, psihični polnjenih z prozorno tekočino. Mehurčki
stresi, menstruacija. Ugotavljamo ga klinično postanejo motni, se predrejo, nastane erozija,
in z dokazom protiteles v krvi bolnika, zdra- ki jo prekrije, in nato krasta.
vljenje pa je nato le delno uspešno. Nastanek
Primarni genitalni herpes (prvi pojav)
raka na rodilih celo povezujejo z virusom spremljajo značilne herpetične spremembe
na koži ali sluznici. Spremlja jih bolečina,
herpes simpleks tip 2.
Zdravljenje
Zdravi se s protivirusnimi zdravili, kot je
aciklovir ali valaciklovir, lokalno (mazila)
ali sistemsko. Potrebno je čimprejšnje zdravljenje.
Knockout
sovražnikom zdravja!
Ekolostrum kapsule vsebujejo
polnovredni, 100 % naravni
kolostrum, ki:
Priporočljivo je redno,
vsakodnevno jemanje 2 do
4 kapsul Ekolostrum na dan,
za vso družino.
•optimiziratelesnoodpornostpri
zdravihljudeh
•ugodnovplivanaprebavo
•ohranjaenergijo,krepivitalnostinse
uporabljapriprehodniutrujenosti
•vkombinacijizvsakodnevnofizično
aktivnostjoinustreznoprehrano
podpirapovečanjemišičnemasein
lahkoizboljšauspešnostvadbe
Kapsule Ekolostrum so na voljo v lekarnah
in specializiranih trgovinah.
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.
Dejan Zavec je svetovni boksarski prvak v kategoriji IBF.
Medis,d.o.o.,Brnčičeva1,Ljubljana
DEJAN ZAVEC IN EKOLOSTRUM – DO POPOLNE ZMAGE!
40 K A K O D E L U J E | Herpes virusi - nepovabljeni podnajemniki našega organizma
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
41
pena
Hladilna pena /Hladilna
Pjena za hlađenje
splošna prizadetost, povišana telesna temperatura, regionalne bezgavke so povečane. Ozdravljenje sledi šele po 3 tednih. Recidivni genitalni
herpes
(poznejše
pojavljanje,
sekundarno) lahko nastopa večkrat letno.
Klinična slika je blažja, spremembe so manj
intenzivne, ponavadi ni splošne prizadetosti.
Genitalni herpes zdravimo s protivirusnimi
zdravili (aciklovir, valaciklovir). Virus herpes
simpleks ostaja v telesu dosmrtno.
Norice
Norice ali vodene koze so zelo nalezljiva
bolezen, ki prizadene zlasti otroke. Povzroča
jo virus noric (humani herpes virus 3 oziroma Varicella-Zoster virus, vzv). Po ozdravitvi
virus ostane prisoten v telesu in lahko kasneje, pri hujši oslabitvi odpornosti, izbruhne v
obliki pasovca. Norice se zelo redko končajo
s smrtjo. Virus noric je zelo kužen in se prenaša zlasti kapljično, torej z vdihanjem kapljic, ki jih je izdihala oziroma izkašljala obolela oseba. Virus na zraku preživi zgolj 10
minut, zato je okužba prek predmetov malo
verjetna. Po izpostavljenosti virusu se bolezen pojavi pri več kot 90 % ljudi, ki še niso bili
okuženi.
Človek je kužen že 2 dneva, preden nastopi kožni izpuščaj, in vse do okoli deset dni po
prvem izpuščaju. V tem času naj bi se bolnik
izogibal stika z zdravimi osebami, zlasti s starejšimi in nosečnicami, ki še niso okužene.
Če se okuži ženska med 8. in 21. tednom nosečnosti, obstaja nevarnost poškodbe ploda.
Inkubacijska doba traja okoli 10-21 dni.
Nato se pojavijo blažja in kratkotrajna vročina, glavobol in bolečine v sklepih. V naslednjih dneh se na koži pojavijo prvi izpuščaji,
najprej na obrazu, lasišču in po trupu, kasneje tudi po udih. Izpuščaji so rdečkasti in so
lahko srbeči. Iz posameznega rdečkastega
madeža nastane po nekaj urah mehurčast izpuščaj v velikosti riža. Izpuščaji se posušijo
in nastale kraste odpadejo, ne da bi povzročile brazgotine. Mehurčasti izpuščaji so lahko
napolnjeni z gnojem, takrat lahko na prizadetih mestih ostanejo drobne brazgotinice.
Redkeje se izpuščaji pojavijo tudi na vidnih
sluznicah.
Bolezen povečini mine brez posledic in
zapletov. Izpuščajev se ne sme praskati, saj
lahko pride do dodatne okužbe s streptokoki
ali stafilokoki. Zdravljenje noric zajema lajšanje srbenja – na izpuščaje si bolnik nanese adstringentno mazilo. Če nastopi višja vročina,
jo zdravimo z antipiretiki. Z razvojem protivirusnih zdravil je možna tudi pospešitev ozdravitve z jemanjem takšnega zdravila, na
primer aciklovirja. Protivirusno zdravilo je
potrebno vzeti čim prej, najkasneje 24 ur po
nastopu prvih simptomov. Protivirusna terapija se uporablja zlasti pri imunsko oslabljenih bolnikih.
Moderna medicina svetuje preventivno cepljenje proti noricam že od leta 1995. Vendar
je cepljenje po mnenju nekaterih smiselno le
za bolj ogrožene osebe, kot so npr. tisti ljudje z
oslabljenim delovanjem imunskega sistema,
pri katerih lahko poteka bolezen huje.
Pomen odpornosti in zaščita pred
virusnimi infekcijami
Dobra odpornost predstavlja najpomembnejšo obliko varnosti pred vsemi virusnimi
infekcijami. Za dvig ali oslabitev odpornosti
smo odgovorni prav sami. Obrambni mehanizem v telesu lahko močno okrepimo z zdravo prehrano, s primernim načinom življenja
in različnimi imunostimulativnimi sredstvi,
ki jih s pomočjo farmacevtov izberemo v naši
lekarni. Tudi primerna prehranska dopolnila
nam še dodatno okrepijo telo in obrambni
mehanizem. Še osebno v stresnih obdobjih je
pomembno, da telo vzdržujemo, krepimo in
mu pomagamo obstati na ravni, ki omogoča
dobro obrambo pred virusi, tudi iz omenjene
skupine. Ne pozabimo tudi na primerno higieno rok in zaščito pri spolnih odnosih. Prav
pri slednjih je prenos virusov ali drugih
okužb pogost in ni nedolžen. ¶
Pozabite srbenje in praskanje!
42 N A Š A L E K A R N A Kako
zdraviti
S prim. Marjeto
Sedmak, dr. med.,
svetnico, predstojnico Kliničnega oddelka za
pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične
klinike Univerzitetnega kliničnega
centra v Ljubljani,
smo se pogovarjali o napenjanju, mnogih vzrokih zanj in načinih
zdravljenja
Pogovarjala se je
Katja Krasko
Foto: Katja Krasko
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Napenjanje je
lahko znak
resne bolezni
Napenjanje je težava, ki se lahko pojavi v
katerem koli življenjskem obdobju otroka, od
novorojenčka pa do 18. leta starosti, ne
prizanese pa niti odraslim. Moteče je še posebej
tedaj, ko se poleg plinov pojavljajo še krči in
bolečine v trebuhu. »Vzrokov za napenjanje je
veliko. Nikakor jih ne smemo zanemariti, saj je
napenjanje lahko le prehoden pojav zaradi
zaužitja določene vrste hrane (npr. stročnice),
lahko pa je znak resne bolezni, ki jo je potrebno
nujno zdraviti,« poudarja prim. Marjeta Sedmak,
dr. med., svetnica.
43
44 NAPENJANJE,
NAPIHNJENOST
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
ALI DRISKA?
K A K O Z D RAV I TI | Napenjanje je lahko znak resne bolezni
Zaupajte
kontrolirani
sestavi.
Kdaj se napenjanje že lahko pojavi pri
najmlajših?
Napenjanje in vetrovi v sklopu »trebušnih kolik« pri dojenčku se lahko pojavijo že
takoj po rojstvu, večinoma pa med drugim
in tretjim tednom starosti. Kolike nastopijo
pri enem od petih otrok, pojavljajo se pri
obeh spolih, pogosteje pa pri fantkih. Kolike se pojavljajo tako pri dojenih otrocih kot
pri tistih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami. Pri večini otrok je najhuje v šestem tednu starosti. Dojenček ima nenadne napade
krčev (kolik) v trebuščku, ki jih spremlja neutolažljiv nemir in jok. Dojenčkove kolike
starše zelo prestrašijo.
pa je bled in se ga ne da potolažiti. Joka lahko
tudi do dve ali tri ure skupaj, med jokom pa
hlastno išče bradavico ali dudo, ki pa jo že v
naslednjem trenutku zavrne. Včasih mu uspe
zadremati za nekaj trenutkov, a se prav kmalu predrami s hudim jokom. Le začasno mu
odleže po odvajanju blata ali zraka.
Ali medicina že ima odgovor na to, zakaj se
trebušni krči pojavljajo pri dojenčkih
naj­več­krat zvečer, včasih celo ob določeni
uri?
Vzroki za dojenčkove kolike še niso dokončno pojasnjeni, verjetno pa jih je več:
npr. nerazvitost prebavil pri dojenčku, pospešeno gibanje črevesa (peristaltika), preveliko zaužitje zraka ob hranjenju dojenčka,
Kakšni so znaki napenjanja pri
novorojenčkih, pri katerih se šele učimo
preveč mlečnega sladkorja (laktoze) v hrani,
premajhna ali prevelika luknjica na dudi in
prepoznavati njihov odziv?
Dojenček s trebušnimi krči glasno joka, je zato prekomerno ali premalo hranjenja pri
nemiren, krči kolena, pogosto ima vetrove, dojenčku. Običajno se kolike pojavljajo v polahko stiska pesti, v obraz je rdeč, okrog ust znem popoldanskem času ali zgodnjem ve-
Kakšni pa so najpogostejši simptomi in
vzroki napenjanja pri starejših otrocih in
odraslih?
Najpogostejši simptomi pri otrocih so
trebušni krči, napenjanje, spahovanje in vetrovi. Manjši otroci bolečino izražajo z ne-
Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SVN 186509, www.lek.si
černem času, minejo pa same od sebe po štirih ali petih mesecih starosti. Pri dojenčku
zdravljenje z zdravili zaradi kolik ni potrebno. Kadar mati zdravniku potoži zaradi dojenčkovih kolik, je treba dojenčka pregledati. Če je dojenček sicer zdrav, dobro
napreduje pri telesni teži in primerno raste,
staršem le povemo, da je z dojenčkom vse v
redu. Če pa so kolike znak resnejše bolezni,
je treba bolezen zdraviti.
Ali se morajo doječe mame držati posebne
diete, da omilijo otrokove kolike?
Po kakšnem prilagojenem mleku pa naj
posežejo mame nedojenih otrok s kolikami?
Če mati otroka s kolikami doji, dieta pri
materi ni potrebna. To so tudi navodila
Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta
2008. Posebna dieta doječe matere je potrebna izključno takrat, če je pri dojenčku alergija na hrano dokazana. Če pa dojenček ni
dojen in je hranjen z mlečno formulo, pa priporočamo izbiro take mlečne formule, ki
mu bo pomagala. To so običajno »ac« mlečne formule, kar pomeni »proti kolikam«. Pri
nas obstaja velika ponudba mlečnih formul
proti kolikam. Njihova značilnost je, da
imajo manj mlečnega sladkorja, obstajajo pa
tudi take, ki imajo poleg znižane vsebnosti
mlečnega sladkorja dodane tudi prebiotike,
to so posebni sladkorji (fruktooligosaharidi
in galaktooligosaharidi) in maščobe, imenovane »betapol«, ki delujejo proti kolikam,
obenem pa še mehčajo blato.
45
PROBIOTIK
NOV IN
MO»NEJ©I!
PROBIOTIK
S KONTROLIRANO SESTAVO
Vzemite LINEX ® Forte z visoko koncentracijo
probiotiËnih bakterij. Ne povzroËa zaprtja.
LINEX Forte
®
Po naravni poti do urejene prebave.
Na voljo brez recepta v lekarnah
in specializiranih prodajalnah.
Pred uporabo natanËno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih uËinkih se posvetujte
z zdravnikom ali s farmacevtom.
46 K A K O Z D RAV I TI | Napenjanje je lahko znak resne bolezni
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Vzrok napihnjenosti, kot ste že omenili, pa
ni le v prebavilih. Pri katerih obolenjih se še
pojavlja napenjanje kot sekundarni izvor?
Napihnjenost in napenjanje se lahko pojavita pri različnih obolenjih, na primer pri
celiakiji. To je obolenje, ki se pojavi takrat,
ko otrok začne uživati žitarice, ki vsebujejo
gluten (pšenico, ječmen, oves in rž). Celiakija se lahko pojavi kadarkoli v življenju, s tem
pa so povezane hude težave, kot so napenjanje, driska, bruhanje, slabše napredovanje
telesne teže in višine, pa tudi različne druge
težave.
Kot sem že omenila, je pogost vzrok napenjanja tudi neprenašanje mlečnega sladkorja, kar je pogost pojav v odrasli dobi, pri
majhnih otrocih pa je običajno posledica
prebolele driske zaradi okužbe (npr. po preboleli okužbi z rota virusom).
mirom in jokom, večji pa napenjanje opisujejo kot pretakanje v trebuhu, kruljenje v
želodcu, napihnjenost v črevesju, hudo nelagodje in napetost v trebuhu, kar je lahko
zelo moteče.
Vzroki napihnjenosti in napenjanja pri
otrocih so lahko organski, torej pogojeni z
določenimi boleznimi. Najpogostejši vzrok
je alergija na kravje mleko ali katerokoli
drugo hrano, kot so jajca, arašidovo maslo,
ribe, vsi oreščki, pšenična moka. V zahodnem razvitem svetu so alergije v izrazitem
porastu. Kar pri 6 % otrok do 3. leta starosti
in 2 % odraslih se pojavlja alergija na prehrambene alergene. Napenjanje je lahko
tudi posledica intolerance na laktozo (mlečni sladkor), celiakije (neprenašanja močnate
hrane – glutena), kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in drugih bolezni.
Napenjanje je lahko tudi posledica
zaprtosti ali motenj gibanja črevesja ...
Obsežna skupina, ki ima težave z napenjanjem, so tisti otroci, ki imajo slabšo prebavo in so dostikrat zaprti, torej težko odvajajo trše blato. Takrat je debelo črevo
razširjeno in napihnjeno, možno je tudi bruhanje. Lahko se pojavijo tudi manjše količine sveže krvi ob odvajanju blata, kar marsikoga dodobra prestraši.
Pri otrocih in odraslih je zaprtje pogost
pojav sodobnega hitrega tempa življenja. Če
otrok blato zadržuje, tudi zaradi tega, ker ne
želi odvajati na določenih mestih (npr. otrok
ne želi odvajati v vrtcu ali šoli iz zelo različnih razlogov), nastopi kopičenje blata v razširjenem črevesu, kar lahko povzroči zelo
hude težave.
Kakšni so značilni simptomi za napenjanje
pri starejših? Kdaj zadošča samozdravljenje
in kdaj je potrebno zdravljenje?
Ali potrebujemo le samozdravljenje ali
zdravljenje, je težko reči, ker je odvisno od
vzroka. Z ustreznim zdravljenjem osnovne
bolezni bo minilo tudi napenjanje.
Če je vzrok na primer zaprtje, lahko napenjanje ozdravimo s samozdravljenjem.
Priporočamo hrano z veliko vlakninami,
uživanje probiotikov in pitje veliko tekočine. S takim samozdravljenjem, ko v resnici
zdravimo zaprtje, pozdravimo tudi napihnjenost.
Celiakija se po pravilih zdravi s posebno
dietno prehrano brez glutena in tudi takrat
napihnjenost mine.
Če gre za kronično vnetno črevesno bolezen, po zdravljenju prav tako mine tudi napihnjenost. Svetujemo pogovor pri zdravniku, ki se glede na težave in stanje pri bolniku
odloči za ustrezno zdravljenje.
47
K A K O Z D RAV I TI | Napenjanje je lahko znak resne bolezni
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
va, predvsem kivi, pomaranče, mandarine,
hruške, slive, fige, pa polnozrnati kruh in testenine, odsvetujemo pa banane, riž, korenje in čokolado. Seveda pa svetujemo tudi
pitje Donata na tešče in posebne mehčalce
blata v obliki sirupa.
Č
e nastopijo določene bolezni, zaradi katerih pride do razrasta bakterij v
črevesu, kot je vnetje »slepe vijuge« po operaciji na črevesu ali pri
kronični vnetni črevesni bolezni, svetujemo zdravljenje s probiotiki. Slednji so
ugodne bakterije, ki preprečujejo razrast škodljivih bakterij. Za zdravljenje in
izboljšavo mikroflore ob zaprtju ali ob antibiotičnem zdravljenju obstajajo
tudi posebni prilagojeni probiotični sevi.
Poškodovana mikroflora, ki je za normalno
delovanje črevesja zelo pomembna, je tudi
lahko vzrok napenjanja. Kako poskrbeti za
zdravo črevesno mikrofloro že od mladih
nog, da kasneje ne čutimo posledic?
Kakšna je vloga probiotikov pri zdravi
mikroflori?
Odgovor je zdrava prehrana, ki je v določenem obdobju otroka ustrezna.
Vsi pediatri vsekakor podpiramo in svetujemo dojenje, materino mleko pa je najboljši dejavnik za zdravo črevesno floro pri
dojenčku. Če pa otrok ne more biti dojen ali
če ima mati premalo mleka, svetujemo ustrezne mlečne formule. Že sedaj imajo mlečne
formule lahko dodane pre- ali probiotike za
uravnavanje črevesne flore pri dojenčkih.
Če pa nastopijo določene bolezni, zaradi katerih pride do razrasta bakterij v črevesu,
kot je vnetje »slepe vijuge« po operaciji na
črevesu ali pri kronični vnetni črevesni bolezni, pa svetujemo zdravljenje s probiotiki,
to je z ugodnimi bakterijami, ki preprečujejo razrast škodljivih bakterij. Enako je pri
zaprtju, ko je tudi primerno zdravljenje s
probiotiki. Pa tudi po antibiotičnem zdravljenju zaradi kakršnekoli okužbe lahko pride do porušenja črevesne flore. Posebni prilagojeni probiotični sevi obstajajo za
zdravljenje in izboljšavo mikroflore ob antibiotičnem zdravljenju.
Kako zagotoviti zadosten vnos vlaknin, ki
preprečujejo zaprtje, obenem tudi
napenjanje, ter skrbijo za normalno
delovanje črevesja?
Vlaknine so ključnega pomena pri zdravljenju funkcionalnega zaprtja, ki je najpogostejša oblika zaprtja. Svetujemo hrano z
obilico vlaknin, kot je sveže sadje in zelenja-
Kakšen dietni režim priporočate, da zaradi
hranjenja ne bi prišlo do napenjanja?
Po novih priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta 2008 svetujemo dojenje do šestega meseca starosti. Dojenček je
lahko izključno dojen (torej ne dobi drugega
kot le materino mleko) ali pa polno dojen
(dobi poleg materinega mleka še vodo ali te®
49
kočine na vodni osnovi). Dopolnilno prehrano začnemo uvajati ne pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. Priporočamo
najprej uvajanje prekuhane zelenjave, nato
krompirja in postopno mesa, v obliki kašic,
temu sledijo še mlečno-žitne in sadno-žitne
kašice. Pri večjih otrocih pa seveda zdravo
prehrano z veliko vlakninami, ob tem pa tudi
zadostno pitje tekočin. Absolutno odsvetujemo vegetarijansko prehrano, saj že majhne
nepravilnosti v sestavi vegetarijanske prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih
osnovnih prehranskih sestavin, s posledično
škodo na zdravju otroka. Veganska in makrobiotska hrana pa sta po evropskih smernicah
v otroškem obdobju prepovedani. ¶
mili
jard v 1 odmerku
NOVO!
Odprem, popijem, deluje!
za odrasle
za otroke
®
mili
jard v 1 odmerku
mili
jard v 1 odmerku
Elegantno, enostavno, hitro!
Edini probiotik, ki mi pomaga urediti prebavo in
okrepiti imunski sistem `e v 5 dneh.
Ob prebavnih motnjah: driski ali zaprtju, napenjanju, razdraženem
~revesju, napihnjenosti, ob in po zdravljenju z antibiotiki, alergiji na
gluten ali laktozo, v stresu in za lepo kožo. Vsebuje 100 milijard naravnih,
živih, za{~itenih probioti~nih bakterij, prebiotike in vitamine.
Doma in na potovanju. Za celo družino. Na voljo tudi kapsule.
Prihranim ~as in denar!
Za vas v lekarnah in specializiranih trgovinah.
ODLI^EN rezultat VIP testa!
Neodvisni naklju~ni test probioti~nih izdelkov v Sloveniji
je potrdil odli~no kvaliteto Yogermine.
Ref: Revija VIP, oktober 2009, str. 21–22.
www.bio-medico.si
48 50 N A Š A L E K A R N A Zdravilne
rastline
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
51
?
Vprašajte
strokovnjaka
Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete
na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti
[email protected] Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex,
bomo skušali poiskati odgovore.
Alergičen sem na cvetni prah, kar mi povzroča veliko preglavic. Zanima me, ali lahko uživam izdelke iz matičnega mlečka. Obenem
me zanima, ker bomo doma kmalu uvajali
gosto hrano pri našem dojenčku, zakaj sodi
med visoko alergene snovi pri dojenčkih.
Kdaj svetujete, da prvič poskusimo med z
majhnim dojenčkom?
Niko iz Kopra
Izdelke iz matičnega mlečka načeloma lahko uživate,
vendar s pazljivostjo na začetku. Cvetni prah, na katerega ste alergični, je produkt vetrocvetk, medtem ko je
cvetni prah, ki ga najdete v naših izdelkih, produkt žužkocvetk. Zato vam svetujem, da na začetku poskusite z
manjšimi količinami matičnega mlečka, in če ne bo nobenih reakcij tri dni, v nadaljevanju uživajte priporočeno
dnevno količino.
Med lahko vsebuje mikroorganizme (spore bakterije
Clostridium botulinum), ki jih črevesni encimi dojenčka ne
morejo prebaviti, saj njihova prebavna mikroflora še ni
dovolj razvita. Otrokom po dopolnjenem 1. letu starosti
priporočamo 5-15 g medu dnevno. Prve tri dni naj otrok
uživa po eno žličko (5 g) dnevno, in če ne opazite nobenih težav (alergijo ali krče), povečajte količino do treh
žličk. Na začetku bi svetovali akacijev med, ki je nevtralnega okusa.
Med prištevamo med alergene snovi, saj se zlasti pri
otrocih lahko po uživanju medu pojavijo koprivnica in težave v želodcu. Največkrat je vzrok preobčutljivosti na
med v njegovi obvezni sestavini, pelodu. Alergija na pelod (cvetni prah) se pojavi pogosto predvsem v obliki senenega nahoda (alergični rinitis).
Ali je, ko nam že popusti imunski sistem in že
zbolimo, zadostna fitoterapija ali raje kar takoj posežemo po »kemiji«?
Varja
Ko se spopadamo s prehladi, lahko skrajšamo ali vsaj
omilimo bolezen s fitoterapijo. Za razkuževanje ustne votline in grla vam priporočam Proapin propolis razpršilo, saj
ima propolis pozitiven zdravilni učinek na vnete oz. prizadete sluznice dihal in prebavil. Propolis lahko kanete tudi
na kocko sladkorja ali še bolje na med in ga poližete. Vsebuje bioflavonoide, ki uničujejo mikroorganizme, deluje pa
tudi protivnetno in anestetično. Za pomoč pri izkašljevanju
in drugih tegobah prehlada, ki prizadenejo dihala, vam priporočamo Medexov sirup iz smrekovih vršičkov in medu,
obogaten z vitaminom C, ali Apisirup – med s slezom, materino dušico in propolisom. Poleg naštetih izdelkov lahko
uživate tudi Apikompleks, med s cvetnim prahom, matičnim mlečkom, propolisom in vitaminom B2.
Za krepitev odpornosti vam svetujemo izdelke z matičnim mlečkom, ki je eden najbolj dovršenih proizvodov narave. Matični mleček ima bogato hranilno sestavo, ki jo organizem potrebuje za biološko ravnotežje. Je kompleks
hranilnih snovi, vitaminov, mineralov, aminokislin, encimov,
hormonov in nenasičenih maščobnih kislin, med katerimi
je najpomembnejša 10-hidroksi-2-decenska kislina, ki jo
najdemo samo v matičnem mlečku. Izboljša imunski sistem, izboljšuje splošno dobro počutje, pospešuje okrevanje, izboljšuje koncentracijo, povečuje življenjsko moč in
odpornost organizma, zato je dragoceno dopolnilo k prehrani. Lahko izbirate med dvema oblikama matičnega
mlečka Gelee royale, in sicer v fiolah ali kapsulah. Poleg
matičnega mlečka je odličen proizvod tudi Kolostrum Gelee royale, ki poleg matičnega mlečka vsebuje tudi kolostrum. Izdelek priporočamo vsem, ki živijo stresno, se slabo počutijo in imajo oslabljen imunski sistem.
V vaših izdelkih sem zasledila tudi uporabo
jabolka ter jabolčnega kisa. Zanima me, kakšna je njegova zdravilna moč. Jabolko namreč poznam bolj kot zelo priljubljen sadež v
prehrani in sploh nisem vedela, da ima tudi
zdravilno moč. Hvala za vaš cenjen odgovor.
Alja iz Žirovnice
Že dolgo je znano, da ima jabolko zdravilno moč. Poleg tega da pospešuje in uravnava prebavo, znižuje tudi
krvni tlak, raven holesterola in maščob v krvi, uravnava
količino sladkorja v krvi in krepi dlesni.
Jabolčni kis vsebuje vse snovi, ki jih vsebuje zdravo in
zrelo jabolko. Ocetna kislina je blaga organska kislina, ki
jo želodčna sluznica dobro prenaša. Je sovražnik vseh
bakterij, zato tudi v želodcu in črevesju učinkovito opravi
s temi nevarnimi povzročitelji različnih bolezni. Zaradi
protibakterijskega učinka čisti organizem, odstranjuje toksične snovi iz ledvic, mehurja in sečevoda ter spodbuja
dejavnost črevesja.
Medexove kapsule z jabolčnim kisom in medom priporočamo za uravnavanje prebave in kot pomoč pri čiščenju organizma. Prednost izdelkov v kapsulah pred neposrednim uživanjem jabolčnega kisa je v tem, da ne
poškodujejo zobne sklenine.
Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu
Veliko zdravja vam želita Medex in
uredništvo revije Naša lekarna.
52 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Logotip na zeleni podlagi:
Znanje
za zdravje
A
Ali ste vedeli?
hrano, pijačo ali z jemanjem zdravil. Zaradi prevelike količine strupov jetra včasih žal ne delujejo dobro, zaradi česar lahko nastanejo resne težave z zdravjem. To še posebej velja za ljudi, ki
Vse prepogosto zaužijemo nekakovostno zaužijejo velike količine alkohola, mastne hrane
hrano, pojemo premalo sadja in zelenjave, po- in veliko zdravil. Strupene snovi v telesu lahko
pijemo jutranjo kavo, vzamemo zdravilo, ker privedejo do poškodbe jeter in pojava številnih
imamo glavobol, ali prižgemo cigareto, da nam bolezni, kot so tumorji, vnetne spremembe, fičas s prijatelji prijetneje mine. Ne zavedamo pa broze in ciroze. Ena izmed preprostih rešitev tase, da vse te snovi ostanejo v našem telesu dlje kšnih težav se skriva v artičoki.
časa, se počasi razgrajujejo in težko odstranijo
iz telesa. Pomemben je način življenja, delo, Kaj storiti, kadar pojemo preveč mastne
šport in predvsem hrana.
hrane in sladkarij, popijemo preveč alkohola
ob raznih praznovanjih?
Artičoka je ena izmed najstarejših sredoAli ste vedeli, da so jetra eden izmed
najpomembnejših organov v našem telesu?
zemskih rastlin, ki jo vzgajamo tisočletja. Že v
Njihova naloga je predvsem razgradnja ško- antiki so poznali njene zdravilne lastnosti za
dljivih in strupenih snovi, ki jih vnašamo v telo s prebavne motnje. Koristijo se samo listi rastlirtičoka vzpostavlja pravilno delovanje
jeter in žolčnega mehurja po obilnih in
premastnih obrokih!
bitax
ne, v katerih najdemo aktivne snovi cinarin in
silimarin. Cinarin je zadolžen za stimulacijo
žolča in za uspešno zniževanje holesterola ldl,
medtem ko silimarin ščiti jetra pred toksini in
infekcijami.
Ker izvleček iz svežih ali posušenih listov artičoke lahko povzroči povečano izločanje žolča,
se priporoča pri motnjah presnove maščob. Učinek artičoke je izredno pomemben za ljudi z neurejeno prebavo (napihnjenost, zaprtost), za
bruhanje, pomanjkanje apetita, slabost, drisko
ali zaprtje. Priporoča se tudi ljudem, ki jedo veliko mastne hrane, pijejo večje količine alkohola,
morajo jemati veliko zdravil ali so na kemoterapiji. Z uporabo artičoke jetra lažje in hitreje eliminirajo toksine, nastale z razpadanjem večjih
količin zdravil. Pri izbiri izdelka za pomoč jetrom bodite pozorni na količino aktivnih sestavin v dnevni dozi. Premajhna količina aktivnih
snovi v artičoki ne bo imela pravega učinka,
zato je za nakup takšnega izdelka pomembna
prava količina učinkovin, saj je drugače nesmiselno uporabljati takšen izdelek. Priporočamo
Encianov izdelek Artičoka 500 MX, ki ima v eni
sami tableti dnevno dovolj aktivnih snovi, da zagotovijo zdravo in uspešno delovanje jeter. Te
tablete vsebujejo visoko koncentracijo izvlečka
artičoke.
Kako dolgo lahko uporabljate izdelke iz
artičoke?
Izdelke lahko jemljete dlje časa, saj s tem še
v večji količini odstranite odvečne snovi iz telesa. Pomembna je količina aktivnih snovi v
dnevnem odmerku, saj premajhen vnos artičoke ne zagotovi dobrih rezultatov.
Poleg običajnih tablet so na razpolago tudi
Artičoka tablete v šumeči obliki, kjer so dodani
tudi multivitamini. ¶
53
54 N A Š A L E K A R N A Medicinsko
zrcalo
Varna
starost
v varnem
stanovanju
Božidar Voljč, dr. med.,
Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in
medgeneracijsko sožitje
V raziskavi, ki jo je med starejšimi prebivalci Ljubljane,
njihovimi negovalci in izvajalci storitev opravil Inštitut
Antona Trstenjaka, so udeleženci opozorili na dejstvo, da v
Sloveniji samo 5 % vseh starejših prebivalcev prebiva v
domovih za starejše občane. Kljub temu se za njihovo bivanje
namenjajo velika sredstva. Preostalih 95 % pa morajo za svoja
bivališča skrbeti sami. Očitno je, da to velja tudi za varnostne
adaptacije njihovih bivališč, ki povečajo kakovost bivanja in
varnost pred padci. Med starejšo generacijo so padci
najpogostejši vzrok poškodb in hospitalizacij.
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
55
56 M E D I C I N S K O ZRCALO | Varna starost v varnem stanovanju
V
erjetnost, da bo starejši človek najmanj enkrat na leto padel, je v starosti nad 65 let 30 %, nad 75 let 40 %,
nad 85 let pa kar 50 %. Največ nevarnih padcev z najvišjo smrtnostjo se primeri v
domačem okolju, kjer je prizadeti pogosto
sam. Usoden je lahko en sam napačen korak
in že majhen zdrs lahko staremu ali bolnemu človeku povsem spremeni življenje. Padcem se je v domačem okolju mogoče izogniti
z nekaterimi ureditvami, ki v veliki meri povečajo varnost bivanja. Starejši človek v varno urejenem stanovanju ohranja samostojnost in aktivno vključenost v socialno ter
kulturno okolje.
Kakšne so te ureditve, je razvidno iz priporočil, ki jih je za starejše stanovalce pripravilo avstrijsko ministrstvo za zdravstvo in zaščito potrošnikov in ki jih v nadaljevanju
povzemamo. Priporočila so splošna ali pa se
nanašajo na posamezne prostore v stanovanju. Veljajo predvsem za samostojne stanovalce. Za invalidne starejše so potrebne posebne in bolj specifične ureditve, še posebej
v toaletnih prostorih.
Vsak starejši stanovalec naj bi se ravnal
po naslednjih splošnih priporočilih:
1. V
stopanje v neosvetljene prostore je
nevarno, pa če so še tako domači! Tej
nevarnosti se je najbolje izogniti s senzorskimi svetilkami.
2. Kjerkoli v stanovanju je nevaren vsak
dvignjen prag med podboji vrat in kakršnakoli nivojska razlika med prostori ali v njih. Obenem je to ovira pri premikanju z invalidskimi vozički,
hojcami in drugimi pomagali.
3. Vsa vrata naj bodo široka 90 cm, ne
samo zaradi pohištva, tehnike in nakupovalnih vozičkov, ampak tudi zaradi
premikanja z invalidskimi vozički in
nosili reševalcev.
4. V
rata naj se zaklepajo nad ključavnico,
na notranji strani naj ne bo nobenih
zaklepov, zapahov, »rigelčkov« in podobnega. Če do česa pride, to oteži hiter dostop!
5. Okna naj se odpirajo preprosto, brez
kljuk, ki zahtevajo razmišljanje ali
podstavljanje stolov.
6. Domofon naj bo v prostoru, v katerem
se preživi večina časa, da pod pritiskom klica ni treba hiteti iz prostora v
prostor.
7. Tla, še posebej v stranišču in kopalnici,
naj ne bodo gladka in zdrsna.
8. Najbolj varne so copate s podplatom, ki
ne drsi.
9. Gube v preprogah in navzgor zavihani
robovi ter vogali so lahko vzrok smrtnih poškodb!
V posameznih stanovanjskih prostorih pa
varnost bivanja povečajo naslednje ureditve:
Pri vstopu v stanovanjsko stavbo
naj bo vhodni prag označen s posebno barvo.
Stikala naj bodo v višini med 90 in 110 cm,
za osvetlitev naj skrbijo senzorske svetilke.
Če je do stanovanja treba po stopnicah (boljše je dvigalo), naj bodo visoke 16 cm, široke
30 cm in rahlo nagnjene nazaj. Imajo naj nedrsni rob, širok med 3 in 4 cm, na katerega se
je mogoče s podplatom dobro opreti. Na
obeh straneh naj bo ograja, ki prvo in zadnjo
stopnico presega za 40 cm. Prva in zadnja
stopnica naj bosta od podesta do podesta
označeni s posebno barvo.
V predsobi naj bo senzorska svetilka,
stikala pa v prsni višini. Prtljago ali torbice
naj se odlaga na polico za odlaganje, in ne na
tla, kjer se lahko obnje spotaknemo. Iz istega
razloga tudi čevlji in copate sodijo v omarico.
Žlica za obuvanje naj bo dolga, med obuvanjem in sezuvanjem je bolje sedeti kot stati.
V kuhinji naj bo delovna površina pulta dobro osvetljena. Večji pult je boljši od
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
57
M E D I C I N S K O ZRCALO | Varna starost v varnem stanovanju
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
V
kuhinji naj bo na voljo dovolj
površin za odlaganje, kar olajša
preglednost in poenostavi vzdževanje reda. Pri roki naj bo dovolj vtičnic
za male gospodinjske aparate, po
možnosti pa naj bo pult primereno
visok tudi za sedeče delo.
Spalnica naj ne bo založena s kovčki,
zaboji, stoli in podobnim. Izogibati se je treba kosmatim in drsnim preprogam. Če je
spodaj gladek parket, naj se preproge ob postelji nanj prilepijo. Tudi spalnica naj bo dobro osvetljena, zastrta svetloba je nevarna.
Postelja naj ne bo prenizka ali previsoka,
najprimernejša višina je med 45 in 50 cm, ležišče naj ne bo premehko in se ne sme pogrezati ob vstajanju ali uleganju. Telefon, ki
naj ga bo s postelje mogoče zlahka prijeti,
naj bo na stabilni nočni omarici ob postelji.
Iz postelje naj bo tudi mogoče prižgati ali
ugasniti luči v prostoru. Prehod med omaraV kopalnici in stranišču naj se vrata mi in posteljo naj bo širok vsaj 150 cm. Veliodpirajo navzven, da se lažje pride iz prosto- ko starejših hodi ponoči na malo potrebo.
ra. Ob vratih, najbolje na zunanji strani ali To je lahko zelo nevarno, če so na poti do tja
pa takoj za vrati, naj bodo stikala. Tudi v ko- stopnice ali nivojske razlike. Najbolj varno
palnici je bolje imeti kak vtikač več kot je, če je tudi stranišče v istem nivoju, pot do
manj. Nevarne so gladke ploščice, mokra tla tja pa dobro osvetljena s senzorsko svetilko.
in nivojske razlike. Posebno nevarne so koDnevni prostor, v katerem se prebije
palne kadi, zlasti za tiste, ki živijo sami. Prostorne tuširne kabine, v katerih je možno največ časa, naj bo dobro osvetljen. V ustretudi sedeti, so primernejše. Na dnu kadi ali zni višini naj ima dovolj stikal in vtičnic.
tuša naj bodo grobe gumijaste prevleke, ki se Kabli sesalcev, luči, televizije, radia, likalniprisesajo na tla. Ob kadi, tušu in školjki stra- ka itd. naj ne ležijo po tleh, ampak naj bodo
nišča ali bideja naj bodo oprijemala, vselej pritrjeni na steno s pritrdili. Sedežne garnivertikalna in horizontalna. Pri čiščenju zob ture naj bodo v naravni višini sedenja. Ni
treba, da se vanje pogreznemo in se z njih
je bolje sedeti kot stati, isto velja za ličenje.
manjšega, isto velja za umivalnik in pipo
nad njim. Koš za odpadke naj ne bo v območju gibanja, ampak pod pultom, odkoder ga
je mogoče zlahka potegniti. Tla naj ne drsijo,
čistijo naj se zlahka in s priborom z dolgimi
ročaji. Čim več naj se dogaja v višini sedenja,
police, omarice, gorilniki, vtičnice in kuhinjski strojčki naj bodo zlahka dosegljivi.
Hladilnik naj se odpira v prsni višini. Dobro
je imeti čim več vtičnic, da ne pride do zmešnjave kablov. Izogibati se je treba visokim
policam in omaricam, stopanju na pručke,
stole, lestve in pogostemu sklanjanju.
stežka pobiramo. Najboljši so stoli z naslonjali za obe roki, ki se jih ob vstajanju ali
usedanju lahko oprimemo. Preproge naj
bodo pritrjene, brez gub in zavihkov, ali pa
naj bo prostor brez njih, zlasti še če stanovalec pri premikanju uporablja pomagalo. Karnise naj bo pri snemanju zaves možno spustiti in jih potem spet potegniti navzgor.
Lepo je, če ima dnevni prostor peč na drva,
vendar je centralno ogrevanje neprimerno
bolj varno. Peč zahteva vsakodnevno čiščenje, odnašanje pepela, prinašanje drv in podobno. Za starejše stanovalce je bolj varno,
če v pečeh ne kurijo.
Vprašanje je, ali danes še potrebujemo založeno shrambo z visokimi policami, s ka-
59
terih je mogoče sneti kozarce, lončke ali škatle le s pomočjo stola ali stanovanjske lestve.
Dober občutek založene shrambe se lahko
konča s poškodbo v bolnišnici in s posledicami, ki pomenijo konec samostojnosti ali
odhod v dom. Tudi garaže naj ne bodo do
vrha založene z raznimi policami, orodjem,
kolesi in podobnim. Povsod naj veljajo na
začetku omenjena splošna načela.
Statistike kažejo, da je med starejšimi z
ustreznim načinom življenja, prilagoditvami stanovanj in vzgojo padce mogoče zmanjšati kar za polovico. To ne predstavlja le
ogromnega prihranka za zdravstvene zavarovalnice, ampak se v povprečju podaljša
tudi trajanje zdrave in aktivne starosti. ¶
Polnovredna
stekleniËka
Obrok, ki steče
K
akovostno pripravljeno hrano v tekoËi obliki Nutricomp uporabljamo
kot samostojen obrok ali dodatek
k prehrani, saj zadosti vsem prehranskim
potrebam.
Obsega diete za normalna in razliËna
bolezenska stanja prebave in presnove,
ki so namenjene zlasti:
Na voljo brez recepta
v vseh lekarnah.
• starejšim in oslabelim ljudem zaradi
izgube ali pomanjkanja apetita
• ljudem, ki imajo poveËane energijske
potrebe
• ljudem, ki težko požirajo trdo hrano
in tistim, ki okrevajo po operacijah
• bolnikom s stresno presnovo,
kroniËnimi Ërevesnimi ali jetrnimi obolenji
• bolnikom z zmanjšano imunsko funkcijo
(onkološka in infekcijska obolenja,
po kemoterapiji in obsevanju)
Standardne diete
Nutricomp® Standard
Nutricomp® Standard
z vlakninami
SpecifiËne diete
Nutricomp® Diabetes
Nutricomp® Hepa
Nutricomp® Intensiv
Nutricomp® Immun
Nutricomp® Peptid
www.medis.si
Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana, ilustracija: Roman Ražman, designis
58 60 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Koža
razkriva
Glivične okužbe
kože, nohtov in
lasišča
Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med.
Vsi imamo po telesu glivice, ki jih najpogosteje
najdemo na sluznici ust, prebavil, pa tudi na koži
rok in nog. Glivic je več kot sto vrst in večina jih
je človeku neškodljivih. Toda obstaja tudi
približno petdeset vrst patogenih glivic, ki lahko
povzročijo lokalne glivične okužbe kože, lasišča,
nohtov, nožnice ali ustne votline, zelo redko pa
resnejše oblike bolezni.
61
62 K O Ž A RA Z K R I VA | Glivična obolenja kože, nohtov in lasišča
G
livične okužbe kože sodijo med najpogostejše
kožne bolezni. Njihov pomen za zdravje je velik,
saj se nezdravljene lahko širijo po telesu, v globlje predele kože ter na druge ljudi. Pogosto jih
povzroča pretirano razraščanje gliv, ki so prehodno ali pa
stalno prisotne na koži. Njihovo rast spodbuja sprememba
lokalnega stanja kože.
Večino glivičnih okužb kože pri človeku povzročijo glive iz skupine dermatofitov. Ti se hranijo s keratinom rožene plasti kože, dlak in las. Dermatofiti se delijo na zoofilne,
ki jih najpogosteje prenašajo mačke, občasno pa tudi psi,
hrčki, morski prašički in govedo. Pogosteje zbolijo otroci,
poklicno pa tudi kmetje in veterinarji, ki so v stiku z okuženimi živalmi. Med okužbami z zoofilnimi dermatofiti je
najbolj znana mikrosporija oziroma tako imenovana mačja bolezen, ki je tudi v Sloveniji precej razširjena. Najpogosteje jo povzroča gliva Microsporum canis, ki jo prenašajo
mačke, bolezen pa se širi tudi v vrtcih, šolah ter med družinskimi člani. Druga vrsta so antropofilni dermatofiti, ki so prilagojeni na človeka. Med ljudmi se prenašajo z neposrednim
stikom ali posredno z okuženimi kožnimi luskami in sporami. Pomemben kraj za okužbe so športni objekti, na primer
telovadnice, pa tudi kopališča in zdravilišča.
Dejavniki tveganja za glivične okužbe so:
• sladkorna bolezen,
• bolezni, ki povzročajo imunsko oslabelost, kot sta na
primer rak ali okužba z virusom hiv,
• pogoste poškodbe nohtov ali podnohtja (otiščanci
zaradi pretesnega obuvala ali zaradi ortopedskih
nepravilnosti stopal),
• močno potenje,
• poklicna tveganja (delo v toplih in vlažnih prostorih),
• nošenje zaprtih obuval iz umetnih materialov,
• sintetična oblačila,
• nezadovoljivo brisanje nog po kopanju, prhanju,
plavanju,
• javna mesta, kjer pridemo v stik s površinami, ki so jih
predhodno okužili drugi ljudje, in
• dolgotrajno jemanje antibiotikov.
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
63
nea. Delimo jih glede na lokacijo na telesu, kjer povzročajo
okužbo. Prizadenejo lahko kožo kjerkoli na telesu.
Najpogostejša je okužba nog
Najpogostejša je okužba nog, t. i. tinea pedis. Do okužbe
pride običajno v kopališčih, športnih objektih, kjer puščajo
spore ljudje, ki imajo glivično okužbo stopal, zato jo imenujemo tudi atletsko stopalo. Najpogosteje se prve spremembe
pokažejo na koži med nožnimi prsti kot drobno luščenje,
nato nastanejo drobni mehurčki in razpoke. Iz medprstnih
prostorov se okužba lahko razširi na iztezno ali hrbtno
stran prstov nog ali stopala. Na koži lahko opazimo rdečino,
spremembe pa srbijo in bolijo. Nezdravljena okužba se lahko razširi tudi na nohte. Predvsem v poletnih mesecih se
okužbe stopal navadno poslabšajo, glivični okužbi pa se lahko pridruži še bakterijska okužba.
Hitreje do intimnega zdravja
!
m
a
j
i
c
k
e
f
n
i
m
STOP glivični
Canesten 1 vaginaleta z aplikatorjem v setu s Canesten kremo:
• takojšnja učinkovitost proti glivičnim infekcijam nožnice
• Canesten krema z nanosom na zunanje in intimne predele
ublaži srbenje in pekoč občutek
• mlečna kislina pomaga pri obnovi pH vrednosti nožnice
• enostavna uporaba
• uveljavljeno in varno zdravilo.
sedaj
brez
recepta
Canesten®
www.canesten.si
Glivične okužbe kože z dermatofiti imenujemo tudi tiMladoletnice do 18. leta lahko uporabljajo zdravilo le po predhodnem posvetovanju z zdravnikom.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali
farmacevtom.
64 K O Ž A RA Z K R I VA | Glivična obolenja kože, nohtov in lasišča
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Kako preprečujemo glivične okužbe kože in nohtov?
V skupnih umivalnicah, zdraviliščih ali športnih objektih uporabljamo svoja obuvala.
Po umivanju kožo dobro osušimo.
Nosimo čevlje iz zračnih, naravnih materialov.
Menjamo več parov čevljev in po nošenju čevlje prezračimo.
Nosimo bombažne nogavice in zračna oblačila, saj omogočijo izhlapevanje vlage.
Skrbimo, da so živali, s katerimi prihajamo v stik, zdrave.
Že ugotovljeno okužbo zdravimo po navodilih zdravnika.
Glivična okužba nohtov
Glivično okužbo nohtov rok ali nog imenujemo tudi onihomikoza. Začne se na enem nohtu, nato pa se lahko širi še
na preostale. Glivice prodirajo od zgornjega prostega roba
nohta pod nohtno ploščico ali pa se naselijo najprej ob robu,
na stranskih delih nohta, in se nato širijo na noht. Okužen
noht se največkrat na prostem koncu dvigne, obarva rumenkasto belo in postane zadebeljen ter lomljiv. Lahko se obarva tudi zeleno, rjavo ali črno, kar je odvisno od povzročitelja
bolezni. Onihomikoza se ne pozdravi spontano in je stalen
vir okužbe. Sama načeloma ne povzroča bolečin. Ko se noht
deformira, pa povzroča bolečine pri hoji ter je vstopno mesto za bakterijske okužbe. Za onihomikozo pogosteje obolevajo starejši ljudje, poleg starosti okužbo pospešujejo še bolezni žilja, pretirano potenje, bolezni imunske
pomanjkljivosti, sladkorna bolezen in druge dermatološke
bolezni, ki prizadenejo tudi nohte.
Okužbe lasišča
Dermatofiti povzročajo tudi okužbe rok, obraza, telesa
in poraščenih delov telesa, kot sta lasišče in brada. Na koži
opazimo okrogla, pordela žarišča, ki so ostro omejena in
imajo poudarjen rob. Za okužbo lasišča so občutljivi predvsem manjši otroci, ki še nimajo dobro dejavnih lojnic. Najprej vidimo blaga, okrogla žarišča, ki so lahko blago pordela
in se drobno luščijo. Z napredovanjem se lasje nekaj milimetrov nad površino kože odlomijo. Povrhnja okužba se redko
razširi v globoko. Okužbo lasišča pri nas najpogosteje povzročajo zoofilni dermatofiti, med boleznimi pa je najpogostejša mikrosporija.
Glivične okužbe kože lahko povzročajo tudi kvasovke,
med katerimi je najbolj pogosta Candida albicans, in plesni.
Kvasovke rodu Candida povzročajo kandidozo. Poleg povrhnjih okužb kože in sluznic lahko povzročajo tudi sistem-
ske okužbe. Vlažna in topla koža je idealna za razrast kvasovk, še posebej, kadar je okvarjena zaradi drgnjenja, zato so
te okužbe najpogostejše v kožnih gubah, med prsti, pa tudi
ob nohtih. Kandidoza je tudi okužba sluznic, med bolj znanimi je soor pri dojenčkih in vnetje nožnice oziroma vaginalna
kandidoza.
Glivične bolezni kože so kronične okužbe, ki se v večini
primerov ne pozdravijo same, zato je potreben pregled pri
zdravniku in ustrezno zdravljenje. Nezdravljena okužba je
stalen vir novih okužb za obolelega ter za okolico. Za dokaz
povzročiteljev uporabljamo mikroskopski pregled, pri katerem se postrga del prizadete kože ali nohta in vzorec pogleda pod mikroskopom, nato pa še goji na posebnih gojiščih.
Glede na povzročitelja se odločimo za ustrezno zdravljenje,
ki je lahko lokalno ali sistemsko. Protiglivična sredstva oziroma antimikotiki za lokalno uporabo so v obliki krem, raztopin, praškov, razpršil, laka za nohte ... Pri razširjenih oblikah ali okužbi, ki prizadene lasišče, je potrebno zdravljenje
z zdravili v obliki tablet. Prav tako so pri okužbi nohtov lokalni antimikotiki večinoma neučinkoviti in se odločimo
za sistemsko zdravljenje, ki je dolgotrajno; pri okužbi nohtov na rokah traja 6 tednov, na nogah pa kar 12 tednov. ¶
65
66 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Stresno
Izgorelost ko se telo upre
zlorabljanju
samega sebe
Eva Ferjan, dipl. psihologinja
Izgorelost je stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti,
ki nastane po več letih izčrpavanja organizma. Izgorel
človek pride do stanja močnega upada telesne energije,
težko ohranja budnost in ne more se koncentrirati.
Obenem se mu trga miselni tok, pozablja, je anksiozen,
neodločen, motijo ga lahko že vsakdanji senzorni
dražljaji. Tako pride do stanja, ko ni sposoben opravljati
vsakodnevnih opravil, kaj šele delati.
67
68 S T R E S N O | I zgorelost - ko se telo upre zlorabljanju samega sebe
K
o človek pride v stanje izgorelosti,
je na prvi pogled videti, da se mu je
zgodilo nekaj slabega, izjemno hudega. Delovna učinkovitost pade,
tudi volje do življenja zmanjka. A ni vse tako
črno, kot se zdi. Izgorelost lahko jemljemo
tudi kot pomoč narave, resen opomin, ki
človeku pokaže, da ni na pravi poti, da ne
živi svojega življenja, vsaj ne takega, kot bi
ga lahko. S simptomi, kakršni se pojavijo,
človeka prisili v spremembo. Spravi ga v stanje, ko dobi uvid v dosedanje lastno delovanje in se zave druge vrednosti svojega življenja. Človeka spodbudi, da se zbliža sam s
seboj, naredi nekaj zase in izstopi iz začaranega kroga nenehnega pehanja za rezultati
ter zlorabljanja sebe in svoje energije. A za
tako okrevanje je potrebno kar nekaj časa,
vsaj dve leti ali celo več.
Koga doleti izgorelost
Pogosto laično mnenje je, da izgorevanje
in izgorelost ljudi povzročijo zunanji dejavniki – neustrezne delovne okoliščine, pritiski zaposlitve, preobremenjenost doma. A
okoliščine same še ne povzročijo izgorevanja. Potreben je še človek, ki je programiran
tako, da zaradi njegovega delovanja lahko
pride do izgorelosti. Človek, ki se ne zna pri
delu ustaviti, se spočiti, reči, da je preutrujen, in si vzeti prosto.
Izgorelost doleti ponavadi najbolj zagnane,
uspešne, pridne in delovne. A sebe vrednotijo
glede na svoje delo in dosežke. Prav tako dojemajo okolico in svet, ki jih po njihovih prepričanjih ceni zgolj zaradi njihovega dela, četudi
jih drugi tako obravnavajo ali pa ne.
Za izgorevanje so najbolj dovzetni tisti,
ki so bili že kot majhni vzgojeni s pogojno
ljubeznijo. Pohvale, pozornost in ljubezen
so dobivali predvsem takrat, ko so zadovoljevali potrebe drugih, pomagali, delali, bili
uspešni v šoli, ne pa, kadar so zadovoljevali
lastne potrebe, uživali in se igrali. Tako se
otrok postopoma nauči, da je vreden le takrat, ko dela, ko je produktiven, pomaga
drugim, sicer pa ne. S takim vedenjem nato
nadaljuje tudi brez zunanjih pogojevanj.
Otrok na ta način zgradi neki lažni jaz, samopodobo, ki temelji na storilnosti. Obenem pa izgubi stik s seboj in svojimi lastnimi potrebami. Žene in peha se za rezultati
in pohvalami za lastno delo ter si odreka počitek in užitek.
Tudi okolje – družbeno, družinsko ali delovna situacija – je dejavnik, ki spodbudi človekovo izgorevanje; a predvsem izgorevanje
tistih, ki imajo tako storilnostno pogojeno
samopodobo. Okolje, ki človeku ne nudi povratnih informacij o njegovem delu, kjer ni
priznanj za delo, ne pohval, kjer so slabi odnosi, zaposlitev, ki ni varna – danes zaposlen,
jutri že lahko odpuščen ... vse take okoliščine še toliko bolj vplivajo na izgorevanje člo-
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
veka. A tisti, ki ceni sebe, ne glede na storilnost in dosežke, v takih situacijah reče ne, se
umakne, ne dela, stagnira in se ne obremenjuje zaradi svoje nedelavnosti. Za razliko
od teh storilnostno pogojena oseba dela in
dela ter si prizadeva biti pridna, kajti le tako
lahko ohranja dobro mnenje o sebi.
Potek izgorevanja
Izgorevanje do izgorelosti oz. adrenalnega zloma lahko traja zelo dolgo, tudi več desetletij. Proces poteka v več stopnjah. Raziskovalka adrenalne izgorelosti, psihologinja
A. Pšeničny, navaja naslednje stopnje izgorevanja vse do adrenalnega zloma.
Začne se z utrujenostjo, fizično, čustveno in kognitivno. Ko se ta utrujenost kopiči, pride do preutrujenosti. Človek, ki
je zelo utrujen, ponavadi to prepozna in se
odloči za počitek, a tisti, ki se spoštuje in
ceni le glede na svoje delo in dosežke, bo te
znake spregledal. Zaradi utrujenosti njegova delovna učinkovitost pade, kar pa ogrozi
njegovo samopodobo. V težnji po ohranitvi
pozitivne samopodobe se še bolj zažene pri
delu, kar ga privede do stanja izčrpanosti.
Za izčrpanost je značilen občutek kronične
utrujenosti, ki ga oseba stalno zanika, in ob
tem skrajna storilnostna usmerjenost – deloholizem. Stopnja izčrpanosti lahko traja
tudi 20 let. Oseba živi precej nekakovostno
življenje, a si tega ne priznava. Niti se ne zaveda, da si zasluži kaj več od nenehnega pehanja za delovnimi dosežki.
Izčrpanost vodi postopoma do preizčrpanosti, ko dobi oseba občutek ujetosti v načinu življenja, dela in odnosov. Ujetosti se
oseba poskusi včasih rešiti z menjavo dela,
okolja ali odnosov, a najpogosteje se zgodi, da
se vse nadaljuje. Težava namreč ni zunanje
narave, temveč je predvsem notranja. Človek se tako počuti čedalje bolj nemočnega,
kar spremljajo občutki krivde (ker ne naredi
dovolj) in upadanje samopodobe. To stanje
69
Manj sem obremenjena,
več časa imam za otroke
»Čeprav mi materinstvo pomeni največ na
svetu, sem bila zaradi nenehnega usklajevanja
obveznosti doma in v službi vse bolj vzkipljiva
in zadirčna do svojih otrok. Zdaj se znam bolje
organizirati in imam več časa zanju. Potrpežljivo
odgovorim na vsa njuna 'zakaj' vprašanja in
uživam v vsakem trenutku z njima.«
Persen Forte je zdravilo rastlinskega izvora.
Omogoča vam hitro in učinkovito obvladovanje
stresnih situacij, pri tem pa ne povzroča
zasvojenosti. Persen Forte je pametna odločitev,
ko želite ohraniti nadzor ter se mirno in zbrano
soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan.
Test: Ali ste v stresu?
Preverite na: www.5minutzasprostitev.com
Pred uporabo natančno
preberite navodilo.
O tveganju in neželenih
učinkih se posvetujte z
zdravnikom ali s farmacevtom.
S T R E S N O | I zgorelost - ko se telo upre zlorabljanju samega sebe
ujetosti lahko traja leto ali dve. Človek se
vse bolj izčrpava in peša, a se še vedno trudi,
da bi bil aktiven. To postopoma privede do
adrenalne izgorelosti, ko so vsi simptomi na višku – nespečnost, nezmožnost odločanja, napadi besa, joka, depresivni občutki, kar se po nekaj mesecih »konča« z
adrenalnim zlomom. Adrenalni zlom
se kaže kot skoraj popolna izguba energije,
kot velik psihofizični in nevrološki zlom.
Oseba lahko prespi večji del dneva, težko
ohranja budnost, nima koncentracije, kratkoročni spomin je skrajno omejen. Lahko se
izrazi v obliki hudih depresivnih ali anksioznih simptomov, ali pa celo s kapjo ali infarktom. Človek je v času zloma popolnoma
brez energije, vsak napor, celo najmanjši vsakodnevni, mu je odveč.
Okrevanje – pot k spremembi
Človek, ki je doživel adrenalni zlom, je
»prisiljen« poiskati terapevtsko ali zdravniško pomoč. In takrat se začne preobrat.
Okrevanje po izgorelosti traja večinoma dolgo – s pomočjo terapij ali po potrebi in presoji terapevta tudi zdravil – tudi nekaj let. A
to dolgo obdobje je potrebno, da človek spozna nove poti v življenju, si zastavi nov način življenja in se ga privadi. Pravzaprav je
dobro, da je narava pri tem stroga in da so
simptomi močni in trajajoči, kajti le to človeka prisili v konkretne spremembe. Pri
blažjih znakih bi prekmalu zašel na svojo
staro pot zlorabljanja sebe in kmalu bi se
znova ujel v enake vzorce delovanja.
Bolj kot se človek spremembi upira ali
poskuša ob okrevanju stopiti na staro pot,
težje in počasneje okreva. Ob poskusih stopiti na staro pot hitro zdrsne nazaj v šibko
stanje izgorelosti. Narava ga ne pusti nazaj
in prej ali slej spozna drug način življenja in
zaživi dosti bolj kakovostno.
Človek, ki uspešno okreva, močno spremeni svoj življenjski slog. Morda je, glede na
zunanja merila, manj uspešen in produkti-
ven, a vsekakor bolj zadovoljen in miren v
sebi. Tako je v končnem izgorelost oz. adrenalni zlom pravzaprav odskočna točka k veliki pozitivni spremembi v življenju, če se
človek ni uspel ustaviti in poiskati boljše
poti prej.
Ni vse črno, kar se zdi črno, in tudi ne
belo, kar se zdi belo. Kar se zdi najslabše, je
hkrati lahko tudi največje darilo.
Kako lahko preprečimo izgorevanje?
Starši v odnosu do otrok
Že tako se zelo poudarja, kako pomembna je brezpogojna ljubezen staršev. In ravno
pri dovzetnosti za izgorevanje se pokažejo
»napake« pri odnosu staršev do otrok. Pomembno je, da otrok dobi dovolj pozornosti,
pohval in naklonjenosti ne glede na to, ali je
priden in ubogljiv ali ne. Otrok, ki dobiva
pozornost ali pohvale le takrat, ko zadovolji
potrebe drugih, naredi nekaj dobrega, dobi
dobre ocene v šoli, sicer pa ne, ali se mu lastne prostočasne aktivnosti, druženje ali občasno brezdelje celo očita, se postopoma nauči, da je vreden le takrat, ko dela in se peha
za dosežki. Izgubi stik s seboj in svojimi lastnimi potrebami. Lahko je sicer zelo uspešen v šoli, pri študiju, kasneje v poslovnem
svetu, a na račun lastne programiranosti in
zatiranja notranjih potreb, ki jih niti ne zazna. A vzgoja ni zgolj v tem, kaj otroku povemo in kako ravnamo z njim. Otrok se ogromno nauči tudi z opazovanjem. In če vidi
starše, ki se nenehno utapljajo v delu, v službi in doma, ter si odrekajo lastno sprostitev
in užitke, to ponotranji in sprejme kot vrednoto. Marsikdo se tudi »zaradi otroka«
marsičemu odreka, a kaj mu s tem sporoča?
Morda je boljše sporočilo otroku, če je občasno v varstvu drugega in vidi, da si starša privoščita tudi kaj dobrega zase.
Sami pri sebi
Če človek pri sebi prepozna znake izgorevanja, je dobro, da poišče pomoč – bodisi v
obliki psihološkega svetovanja, terapij v
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
obliki delavnic za osebni razvoj ali drugačno. Potrebuje tako pomoč, ki mu pomaga
preseči notranja prepričanja o sebi in svetu,
mu pomaga priti v stik s seboj, svojimi potrebami in ga spodbudi k drugačnemu, kakovostnejšemu življenju.
Na delovnem mestu
Delovno mesto lahko močno spodbudi
izgorevanje, če ne zagotavlja temeljnih potreb človeka. Poleg ustreznega plačila je pri
delu zelo pomembno tudi priznavanje dobro opravljenega dela, varnost samega delovnega mesta, stabilnih pogojev dela in nadzora nad okoliščinami dela, jasno opredeljene
delovne naloge ter dobri odnosi na delovnem mestu. Če tega ni, so ljudje toliko bolj
podvrženi izgorevanju. In izgoreli bodo tisti, ki se v takih okoliščinah najbolj trudijo,
si prizadevajo in najdlje vztrajajo.
71
Če na delovnem mestu opazimo sodelavca, ki vztraja pri delu, dela nadure, tudi ob
koncu tedna, in to navkljub utrujenosti, si
ne uspe vzeti dopusta ali celo dopust preživlja delovno, je dobro, da ga na njegovo »delavnost« opozorimo. Predlagajte mu, naj si
poišče pomoč. Morda vam bo prisluhnil, če
pa ne, potrebuje močnejši udarec, da se zave
svoje lastne vrednosti. ¶
Eva Ferjan, univ. dipl. psihologinja, vodi iksa inštitut za osebni in poslovni razvoj. V okviru inštituta nudi strokovne team buildinge in treninge
razvoja zaposlenih, posameznikom psihološka
svetovanja, mediacijo in coaching za preseganje noranjih ovir. Je tudi mediatorka, terapevtka
energetske psihiologije in praktik psihološke kineziologije.
Preprečimo izgorelost
Izgorelost ali "Burnout" je izraz, s katerim opisujemo dolgotrajno izčrpanost in zmanjšano zanimanje za delo
v službi ali pri opravljanju študijskih obveznosti. Je posledica predolgih obdobij (pre)intenzivnega dela ali
opravljanja več del vzporedno in pomankanja vmesnih obdobij počitka. Eden najpomembnejših
povzročiteljev izgorelosti, čedalje pogostejše bolezni sodobnega časa, je stres na delovnem mestu.
Izgorelost je enako pogosta pri moških in ženskah, možna je v vseh starostnih obdobjih, pri vseh stopnjah
izobrazbe in na vseh vrstah delovnih mest. Najbolj je razširjena med 30. in 40. letom starosti, ogroženost pa
narašča s stopnjo izobrazbe.
Izgorelost bomo preprečili, če si bomo zastavljali dosegljive cilje, se zavedali lastnih potreb in jim dajali večji
pomen. Zavestno se sproščajmo, ukvarjajmo se s športom ter poskrbimo za uravnoteženo prehrano.
Vendar v zimskem času samo s hrano le stežka zaužijemo ustrezno količino ter razmerje
vitaminov in mineralov. Priporočljivo jih je dodatno vnašati v telo s prehranskimi dopolnili in
tako telo imunsko okrepiti ter zaščititi pred boleznijo. Prehransko dopolnilo Supradyn Q10 ima
edinstveno kombinacijo vseh nujno potrebnih mikrohranil, ki jih telo izgublja v
hitrem in stresnem načinu življenja. Poleg vseh pomembnih vitaminov,
mineralov in elementov v sledovih, vsebuje novi Supradyn Q10 tudi koencim
Q10, ki je ključnega pomena za aktivacijo lastne energije telesnih celic, kar
pripomore k splošnemu dobremu počutju. Redno jemanje Supradyn Q10
zagotavlja dnevni nivo energije, potrebne za premagovanje vsakodnevnih
aktivnosti. Na voljo je v lekarnah in specializiranih prodajalnah, in sicer v obliki
filmsko obloženih in šumečih tablet.
Priporočeni odmerek je ena tableta dnevno za odrasle in otroke,
starejše od 14 let.
Oglasno sporočilo
70 72 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Stresno
Lekovi
nasveti
za
preprečevanje
stresa
Tehnike sproščanja
Vesna Hojnik, univ. dipl. biolog
Živimo v času, ko je stres velik del vsakdanjika slehernega od nas.
Prav zato postajajo različne tehnike sproščanja vsakodnevna nujnost.
V nadaljevanju so opisane tri preproste, a učinkovite tehnike
sproščanja, ki jih lahko izvajamo sami. Priporočljivo je, da izbrane
tehnike sproščanja izvajamo, če se le da, zmeraj na istem kraju. Ta naj
bo čim bolj izoliran od zvočnih in drugih zunanjih dražljajev.
Pomemben prispevek k učinkovitosti različnih tehnik sproščanja je
tudi rednost izvajanja, po možnosti vedno ob istem času. Dolgoročno
najboljši učinek bomo dosegli, če bomo opisane tehnike vpeli v svoje
običajne obveznosti (npr. pred umivanjem zob zjutraj ipd.). Obenem
velja, čim bolj je zapolnjen naš vsakdanjik, tem koristnejše in
sproščujoče bodo sprostitvene tehnike za nas.
73
74 S T R E S N O | Lekovi nasveti za preprečevanje stresa - Tehnike sproščanja
Vizualizacija
Pri vizualizaciji sodelujejo vsi čuti, njen
namen pa je, da nam pomaga spremeniti
naše dojemanje sveta, tako da spremenimo
tisto, kar čutimo znotraj sebe. Lotimo se je
sede, leže, v polležečem položaju ali sede v
vzravnanem položaju. Vizualizacijo izvajamo, ko smo utrujeni, naveličani, bolni ali ko
se moramo umiriti in sprostiti. Pridružen
učinek sprostitve ob vizualizaciji je tudi ta,
da lahko z njo pripomoremo k trajni spremembi. Zato si pred samim izvajanjem vizualizacije izberemo cilj oziroma pozitivno
namero. Ta naj bo izražena jasno, kratko, nedvoumno in v sedanjiku (npr. sem srečen/
sem zdrav/sem sproščen/uspešen …).
Izvajanje vizualizacije:
Namestimo se v enega od zgoraj opisanih
sproščujočih položajev.
Zapremo oči in se osredotočimo na dihanje. Spremljamo zrak, ki vstopa v naše telo z
vdihom, in zrak, ki ga zapušča z izdihom. To
počnemo nekaj minut, dokler se ne sprostimo.
V mislih se sprehodimo po telesu in preverimo, če kje obstajajo napetosti. Osredotočimo se na takšno mesto in si predstavljamo,
kako postaja vse bolj sproščeno.
Ponovno se osredotočimo na dihanje,
nato pa si predstavljamo, kako ležimo na prijetni plaži. Prijeten, sončen dan je, mi pa ležimo na mehkem pesku blizu vode. Uporabimo vse čute, da si v mislih ustvarimo čim
bolj živ prizor. Pod seboj čutimo droben, bel
pesek. Vanj zakopljemo noge in čutimo,
kako nam nežno polzi med prsti. Razgledamo se okrog sebe in opazujemo sinje modro
morje, oddaljeno obzorje, par puhastih
oblačkov na nebu, svetel pesek in mogočne
borovce, ki mečejo prijetno senco na nas.
Slišimo galebe na nebu, škržate v borovcih
in nežne valove morja, ki oblizujejo pesek.
Vonjamo morje, borovce, okusimo slano
vodo na ustnicah in okus sveže breskve, v
katero smo ugriznili. Čutimo, kako nežna
sapica boža naše telo. Čim več podrobnosti
bo v naši vizualizaciji, intenzivneje bomo
doživeli prizor.
Ko smo izdelali vse podrobnosti prijetnega prizora, se pomudimo v njem. Občutimo
mir, zadovoljstvo, hvaležnost in sproščenost.
Preden zapustimo plažo, trikrat počasi
in razločno ponovimo svoj cilj oziroma pozitivno namero.
Nato naj prizor počasi izgine, vendar z zavedanjem, da se lahko vanj kadarkoli vrnemo,
ne glede na zunanje okoliščine.
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Počasi preusmerimo pozornost na prostor, v katerem izvajamo vizualizacijo. Zavemo se obleke na svoji koži in stika s podlago,
na kateri sedimo ali ležimo. Globoko vdihnemo, pokrčimo prste na rokah in počasi
odpremo oči.
Avtogeni trening
Avtogeni trening je znanstveno utemeljena tehnika sproščanja, ki temelji na avtohipnozi. Zmanjšuje stres, poleg tega pa lajša
tudi simptome astme, zaprtja, diareje, glavobolov, znižuje krvni pritisk in izboljša pretok krvi. Prednost avtogenega treninga je
med drugim tudi ta, da zanj potrebujemo
zgolj deset minut časa dnevno. Za izvajanje
je najbolj priporočljiv ležeči položaj, lahko
pa ga izvajamo tudi sede. Vaditi je potrebno
vsaj enkrat dnevno, in sicer preden vstanemo oziroma preden zaspimo. Po vsaki vaji je
potrebno nujno izvesti tako imenovane vaje
normalizacije, čeprav morda nismo dosegli
želenih rezultatov. Prav tako so vaje normalizacije priporočljive v primerih, ko nas med
vadbo nekaj zmoti (na primer zvonjenje telefona ipd.).
Izvajanje avtogenega treninga
1. vaja: postopna sprostitev
75
S 1. vajo ustvarjamo optimalne pogoje za
izvedbo kasnejših vaj.
• Uležemo se na hrbet, zapremo oči in
rahlo razširimo noge.
• Nato v mislih po vrsti ponovimo vsako
od naslednjih trditev; k naslednji pa se
premaknemo šele, ko s predhodno
dosežemo želeni učinek.
Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen.
Ω Mišice nog so sproščene.
Ω Boki in kolki so sproščeni.
Ω Hrbet je sproščen.
Ω Roke so sproščene.
Ω Ramena, vrat in obraz so sproščeni.
Ω Celotno telo je globoko sproščeno.
Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen.
2. vaja: vaja teže
Ko smo v celoti izvedli vajo postopne
sprostitve, preidemo k vaji teže, ki še dodatno
poveča sproščenost. V mislih po vrsti ponovimo vsako od naslednjih trditev; k naslednji se
premaknemo šele, ko s predhodno dosežemo
želeni učinek.
Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen.
Ω Roke so težke.
Ω Noge so težke.
Ω Predel trebuha in prsi je težak.
Ω Hrbet je težak.
76 S T R E S N O | Lekovi nasveti - Tehnike sproščanja
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Ω Vrat in glava sta težka.
Ω Celotno telo je težko.
Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen.
3. vaja: vaja toplote
S to vajo povečamo dotok krvi v določene dele telesa in s tem povezan občutek toplote v njih. V mislih ponovimo vsako od
naslednjih trditev; k naslednji pa se premaknemo šele, ko s predhodno dosežemo želeni učinek.
Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen.
Ω Roke so prijetno tople.
Pozdrav soncu
Pozdrav soncu je jogijska tehnika, sestavljena iz zaporedja dvanajstih položajev, ki
jih izvajamo kot eno samo neprekinjeno
vajo. Povečuje prožnost hrbtenice in sklepov, poleg tega pa prinaša notranji mir, povečuje koncentracijo, sprosti in krepi mišice,
usklajuje delovanje notranjih organov, pospešuje prebavo ter uravnava krvni pritisk.
1. S
tojimo vzravnano. Noge so skupaj, dlani pa sklenjene na prsih. Noge so trdno
na tleh. Sprostimo se, vrat spustimo na
prsi in izdihnemo.
2. Globoko vdihnemo, medtem ko dvigujemo sklenjene roke in se v pasu upognemo nazaj.
3. Počasi izdihnemo in se v pasu prepognemo naprej. Roke položimo plosko
ob stopala, obraz naj bo tesno pri nogah
(upognemo kolena, če je potrebno).
4. Vdihnemo, medtem ko iztegnemo levo
nogo nazaj, tako da počiva na kolenu in
prsih; istočasno upognemo desno koleno, glavo pa dvignemo in pogledamo
čim bolj navzgor.
77
Ω Noge so prijetno tople.
Ω Trebuh in prsi so prijetno topli.
Ω Hrbet je prijetno topel.
Ω Vrat in glava sta prijetno topla.
Ω Celotno telo je prijetno toplo.
Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen.
Po treh opisanih vajah izvedemo normalizacijo.
Pokrčimo roke v komolcu.
Dvignemo kolena k prsim.
Globoko vdihnemo.
Odpremo oči.
5. Zadržimo dih, iztegnemo še desno nogo
in visoko dvignemo zadnjico. Telo naj
tvori obliko trikotnika.
6. Med izdihom spustimo kolena in obraz
do tal, trebuh in medenica pa naj ostaneta rahlo privzdignjena.
7. Vdihnemo, medtem ko dvignemo zgornji del telesa, tako da iztegnemo roke.
Pogledamo navzgor.
8. R
oke in noge držimo plosko na tleh in
izdihnemo, medtem ko dvigujemo zadnjico kvišku in nazaj. Pete in glavo potisnemo proti tlom.
9. V
dihnemo, vzdignemo levo nogo in jo
pritisnemo ob prsni koš. Desna noga
ostane iztegnjena, koleno naj počiva na
tleh.
10. I zdihnemo, medtem ko dvigujemo zadnjico in postavljamo desno nogo poleg
leve. Obraz naj bo tesno ob nogah.
11. V
dihnemo in medtem ko se vzravnamo,
iztegnemo roke navzgor in se usločimo
nazaj.
12. Vrnemo se v prvotni položaj in izdihnemo. Vajo ponovimo še enkrat tako, da
najprej iztegnemo desno nogo.
78 N A Š A L E K A R N A Otroci in
mladostniki
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Lahko noč,
Besedilo je nastalo v sodelovanju z asist. dr. Natašo Bratina, dr. med.,
predstojnico Oddelka za diabetes na Pediatrični kliniki v Ljubljani
Popoldne in zvečer, ko se končajo naše vsakodnevne obveznosti,
imamo na voljo nekaj prostih uric, ki jih lahko posvetimo otrokom
in partnerju. Na vrsti je le še večerja, za veliko zaposlenih staršev
poleg zajtrka edini obrok, ki ga otroku lahko pripravijo med
tednom sami. Obenem tudi odlična priložnost za družino, da
nekaj časa preživi skupaj, se umiri in pripravi na nov dan.
79
80 O T R O C I I N M L ADOSTNIKI | Lahko noč, Lumpi
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Kombinirajte tople in hladne jedi iz različnih prehranskih skupin, zelenjavne in mlečne jedi, različne namaze in
sire. Majhni otroci ponavadi nimajo radi sirov z močnim
okusom, zato jim ponudite blage sire z običajno ali nižjo
vsebnostjo maščobe, kot je sir Lumpi, ki je izdelan posebej
za njihov okus. Jajce je lahko na otrokovem jedilniku približno dva- do trikrat tedensko, vendar moramo v to všteti tudi
jajca, ki jih vsebujejo druge jedi. Občasno, morda enkrat do
dvakrat tedensko, lahko pripravite tudi palačinke, cesarski
praženec ali druge slajše jedi, ki jih imajo otroci radi. Bolj
zdrave bodo palačinke iz polnovredne moke in cesarski praženec bo manj masten, če ga
pripravite v pečici, oboje pa bo
še vedno zelo okusno. Za dodatek uporabite marmelado, ki
vsebuje visok delež sadja, skutni nadev ali sveže sadje.
V
ečerja naj bi bila lahek in ne preveč obilen obrok, ki
naj pride na vrsto do 20. ure. Slabe navade v ritmu
prehranjevanja, kot so prigrizki po 20. uri in vse do
22. ali celo 24. ure, so povsem nesmotrne. Telo se pripravlja na počitek in tolikšnega kaloričnega vnosa ne potrebuje. Večerni obrok naj bi pokrival približno petino dnevnih
energijskih potreb. Tudi če je vaš otrok prekomerno prehranjen, ne izpuščajte večerje z željo, da bi hitro shujšal, temveč
raje poskrbite, da bo jedel večkrat po malem ter da bo njegova
prehrana čim bolj zdrava in količinsko ustrezna.
Enako kot pri drugih obrokih je tudi pri večerji pomembno, da otroku pripravite različne jedi in izkoristite pestro
ponudbo sezonskih sestavin, sadja, zelenjave ter mlečnih in
mesnih izdelkov. Za večerjo lahko postrežete na primer jajčno omleto z zelenjavo ali hrenovko s kosom polnovrednega
kruha. Hrenovke Lumpi so še posebej primerne, saj so izdelane iz kakovostnih kosov mesa in vsebujejo manj konzervansov kot običajne.
Preprečite nočne razvade
Večerja naj bo reden obrok, ki se začne in konča pri mizi.
To je zaključek dneva in nikakršne potrebe ni, da bi starši
večerne prigrizke in sladke napitke uporabljali za motivacijo otrokom, da se odpravijo v posteljo. Uspavanje ob počasnem pitju iz stekleničke ni priporočljivo, saj slabo vpliva na
razvoj zob, sladki napitki pa poleg tega povzročajo tudi nastanek kariesa. Za žejo naj ima otrok ponoči na voljo vodo
ali nesladkan sadni ali zeliščni čaj. Zeliščni čaj za malčke
Lumpi je prijetnega okusa tudi brez dodanega sladkorja.
Nakupujte in pripravljajte hrano skupaj z otrokom
Na izoblikovanje otrokovih prehranskih navad najbolj
vpliva družina, zato je zelo pomembno, na kakšen način se
lotimo uvajanja novih okusov, ko otrok postopoma prehaja
z materinega mleka na drugo hrano. Nekatere vrste hrane
otroci hitro sprejmejo, pri drugih pa je potrebnega več truda.
Največ časa lahko temu posvetimo prav pri večernih obrokih, ko smo opravili z dnevnimi obveznostmi.
Odličen način, da otroku približamo nove jedi, je njegovo vključevanje v izbiro in pripravo hrane. Začnemo lahko
že pri nakupovanju sestavin in izbiri živil v trgovini. Seveda
to ne pomeni, da bo nakupoval slaščice in slane prigrizke ali
81
82 O T R O C I I N M L ADOSTNIKI | Lahko noč, Lumpi
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
pripravijo pogrinjek na mizi, s topim nožem narežejo banano ali drugo mehko sadje in zelenjavo ali s kladivom potolčejo zrezke. Zelo radi tudi gnetejo testo, mažejo palačinke,
obložijo pico ali z modelčkom izrezujejo piškote.
Če pri kuhanju uživate, bodo tudi otroci hitro dobili veselje do kuharskih opravil. Še posebej navdušeni bodo, če
jim boste kupili otroške kuharske pripomočke – predpasnik,
prijemalko, kuhalnico ali celo manjše posodice in skodelice.
Nekoliko večji otroci že lahko sami zamesijo preproste vrste
testa, pomagajo pri kuhanju marmelade ali pripravi zelenjave, ki jo želite shraniti v zamrzovalniku.
Če pripravljate hrano skupaj z otrokom, to še ne pomeni,
da morate izbirati le tiste jedi, ki jih ima najraje, saj so te pogosto presladke ali mastne. Približajte mu tudi zdrave načine priprave hrane. Namesto cvrtja se odločite za pečenje ali
pripravo hrane na žaru, kuhanje v sopari ali presno hrano.
Pozorni bodite na sol in druge dodatke jedem. Hrano za
otroke solite in sladkajte zelo skromno ter ji ne dodajajte
močnih začimb. Tudi maščobo dodajajte le po žličkah.
sokove. Doma naj sodeluje pri pripravi nakupovalnega seznama in v trgovini pomaga slediti, kaj morate kupiti. Pomaga naj pri izbiri sadja in zelenjave ter ostalih živil, ki jih
potrebujemo za pripravo obroka. Stehta naj sadje, položi solato v vrečko in pri mesarju pove, koliko mesa potrebujete.
Nekoliko večji otroci že lahko pomagajo tudi poiskati rok
uporabe na embalaži izdelkov, med različnimi jogurti poiščejo tistega z najmanj sladkorja ali maščobe.
Ko iz nakupljenih sestavin doma pripravljate obrok, vam
bo otrok z veseljem pomagal, saj je dogajanje v kuhinji zanj
zelo zanimivo. Ko se duši zelenjava, ki jo je sam nabral, bo
morda jed poskusil že med kuho, pa tudi za mizo mu bodo
jedi veliko bolj teknile, če je sodeloval pri njihovi pripravi.
Pomagajo lahko že najmlajši
Opravila, ki jih zaupate otroku, prilagodite njegovi starosti in motoričnim spretnostim. Ker ga prav vi najbolje poznate, veste, kaj lahko naredi samostojno. Že zelo majhni
otroci lahko na primer pomagajo pri pranju solate in mešanju sestavin, sami pripravijo kosmiče za zajtrk ali potresejo
žlico kakava na mlečni zdrob. Kasneje jih lahko prosimo, da
Čas obeda je čas za družino
Vsaj en dnevni obrok naj bo namenjen temu, da preživite
svoj čas z družino. Prav večerja je odlična priložnost za to.
Večerjajte za mizo in v mirnem okolju. Ugasnite televizijo in
radio, ne zmenite se za telefone in računalniške igrice. Poleg
tega da je to moteče, so raziskave pokazale tudi, da pred televizijskim ekranom pojemo več in hitreje. Vzemite si dovolj
časa, jejte počasi in se ob tem pogovarjajte z drugimi družinskimi člani. To je čas za prijetne pogovore o tem, kako ste
preživeli dan, in za skupne načrte v prihodnjih dneh ali med
počitnicami. Prisluhnite otrokom, ko vam pripovedujejo o
svojih pripetljajih v šoli ali vrtcu, in se z njimi pogovarjajte
o njihovem počutju.
Poskrbite tudi za lepo urejeno mizo, saj tako otrokom kot
odraslim jedi bolj teknejo, če so privlačno postrežene. Lep pogrinjek lahko pomaga, da bodo otroci poskusili novo jed, zato
izberite pisane prtičke z natisnjenimi priljubljenimi Lumpi
junaki in postrezite hrano v lepi in čisti posodi s primernim
priborom. Ko z družino sedite pri mizi, ne bodite nevljudni in
nestrpni. Tako boste otroke obenem tudi vzgajali in jih učili
primernega vedenja pri mizi. Skupni obroki bodo kmalu postali prijetna druženja, ki povezujejo družino. ¶
83
84 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Preudarno
za zdravje
112
klic v sili tudi za
gluhe in naglušne
Bojan Tavčar, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
Z odločitvijo ministrskega sveta Evropske zveze leta 1991 in
direktivo Evropskega parlamenta leta v1998 je bila v Evropski
zvezi uvedena enotna evropska številka za klic v sili 112. To je
bila pomembna in hkrati drzna odločitev, ki je v iskreni želji
izboljšanja človeške varnosti korenito posegla v organizacijo
zaščite in reševanja posameznih držav Evropske zveze in širše.
85
86 P R E U DA R N O Z A ZDRAVJE | 112 – klic v sili tudi za gluhe in naglušne
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
87
V
W
ap112 je dostopen prek vseh
standardnih gsm in umts
telefonov, ki omogočajo storitev
wap. Za pošiljanje besedilnega klica v
sili smo izdelali posebno aplikacijo, ki
omogoča interaktivno izmenjavo
besedilnih sporočil med kličočim in
regijskim centrom za obveščanje.
Sloveniji smo že zelo zgodaj doumeli pomen uvedbe
enotne evropske številke 112 za klic v sili, ne zgolj
kot nadomestek dotedanjim številkam za klic v sili,
temveč kot možnost za še učinkovitejše varstvo
vseh, ki so kakorkoli ogroženi. Slovenija je bila druga država
v Evropi, ki je konec leta 1997 uvedla enotno evropsko številko za klic v sili 112, na kar smo še posebej ponosni.
Storitev klica v sili je namenjena vsem, ki so kakor koli
ogroženi in potrebujejo pomoč. Sprva je bila zamišljena le
kot izmenjava govornih informacij. Z leti pa se je pokazalo,
da to ni zadosti, saj so bile tako izmenjane informacije velikokrat pomanjkljive ali nepopolne. Ena večjih težav je bila tudi
v tem, da storitve klica v sili niso mogli uporabljati gluhi in
naglušni. Razširitev z novimi možnostmi je bila zato nujna.
Poleg samodejnega prikaza lokacije kličočega nameravamo v
prihodnosti razširiti klic v sili z možnostjo pošiljanja besedil
in video klicev v sili. Pri tem je potrebno smiselno uporabiti
obstoječe storitve prenosa besedilnih sporočil in videa v javnih telekomunikacijskih omrežjih. Operaterji javnih telefonskih omrežij bodo morali za vsako od naštetih možnosti zagotoviti ustrezno kakovost storitve in prednost klica tako v
normalnih razmerah kot tudi v primeru večjih naravnih in
drugih nesreč. V predlogu sprememb Zakona o elektronskih komunikacijah, ki bodo sprejete predvidoma v prvi polovici leta
2010, smo predlagali uzakonitev obveznosti zagotavljanja govornih, besedilnih in video klicev v sili na številki 112. Poleg
tega smo predlagali tudi obveznost promocije številke 112 na
spletnih straneh ponudnikov javnih telekomunikacijskih
storitev in v pozdravnih sms sporočilih.
V Upravi rs za zaščito in reševanje smo konec leta 2008 poskusno uvedli klic v sili za gluhe in naglušne Wap112. Rešitev
je edinstvena v Evropi, saj je bil wap na tak način prvič uporabljen za potrebe klica v sili. Wap112 omogoča pošiljanje besedilnega klica v sili prek portala Uprave rs za zaščito in reševanje na naslovu wap.sos112.si v Regijski center za obveščanje
Ljubljana, ki sprejema tovrstne klice iz cele Slovenije.
Avtor aplikacije je Boštjan Tavčar iz urszr, izdelala pa
jo je ekipa iz Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za
elektrotehniko pod koordinatorstvom Andreja Šterna.
Kljub dolgi tradiciji številke 112 v Evropi na žalost ugotavljamo, da je poznavanje številke med ljudmi slabo. Zadnje
raziskave, ki so jih leta 2008 opravili v okviru Evropske zve-
ze, kažejo, da trenutno le približno 24 % državljanov pozna
številko 112 kot številko, ki jo lahko pokličejo v nujnem primeru kjer koli v Evropi, ter da le 30 % državljanov Evropske
zveze meni, da so dovolj obveščeni o obstoju številke 112. Ta
dejstva so, zavedajoč se potrebe po izboljšanju prepoznavnosti in ozaveščenosti o enotni evropski številki za klic v sili
112, vzpodbudila Evropski parlament, Svet Evropske zveze in
Evropsko komisijo, da razglasijo dan številke za klic v sili 112.
Za vsakoletni dan ozaveščanja o enotni evropski številki za
klic v sili 112 so izbrali 11. februar, ki simbolično predstavlja
številko 112. V uredništvu si želimo, da bi bil tudi ta članek
eden od kamenčkov v mozaiku prizadevanj za boljšo prepoznavnost številke za klic v sili 112.
telefonsko
omrežje
wap 112
internet
wap strežnik
Regijski center
za obveščanje
Z
a storitev Wap112 je Uprava rs
za zaščito in reševanje letos, na
predvečer evropskega dneva
ozaveščanja o enotni evropski
številki za klic v sili 112, v Bruslju
prejela nagrado Evropskega združenja
za klic v sili (eena). Na sliki: Andrej
Štern, Fakulteta za elektrotehniko
Univerze v Ljubljani, Laboratorij za
telekomunikacije fakultete za
elektrotehniko, Boštjan Tavčar,
Ministrstvo za obramba, Uprava
Republike Slovenije za zaščito in
reševanje in Danica Babič, Ministrstvo za obramba, Uprava Republike
Slovenije za zaščito in reševanje
88 N A Š A L E K A R N A Pozitivka
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
89
Klovni zdravniki –
Rdeči Noski
Z nasmehom do drugačnega
vsakdana v bolnicah
Nekoč je nekdo rekel, da klovni
niso za v bolnišnico. In dobil je
odgovor: otroci tudi ne! In ta
krilatica je pravzaprav moto
Rdečih noskov.
Eva Škofič Maurer, umetniška vodja Rdečih noskov
Foto: Bojan Tavčar
90 P O Z I T I V K A | Kolumna Rdečih noskov
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
formacijami. Medicinsko osebje je lahko preobremenjeno s svojim delom in klovni skrbimo, da jih pri tem ne oviramo. Potem se
napotimo v vsako sobo in se posvetimo vsakemu bolniku posebej. Ustavimo se v igralnicah in smo, kadar lahko s svojo prisotnostjo
pomagamo, tudi ob bolnikih, ko jim na primer jemljejo kri. Pomembno se mi zdi poudariti tudi to, da bolniki odločijo, ali nas bodo
sprejeli v sobo ali ne. Včasih nas seveda tudi
zavrnejo.
Otroci so najbolj iskreno občinstvo, in
otroci v bolnišnicah niso nič drugačni, samo
reakcije so manj močne, saj so zaradi bolezni
izčrpani. Pogosto so z njimi tudi njihovi star-
K
do smo Rdeči noski? Smo klovni,
ki po slovenskih bolnišnicah obiskujemo bolne otroke.
Ideja, da umetniki, artisti, igralci in nenazadnje klovni krajšajo bolnišnične
dneve otrokom, ni tako mlada. Začetnik rednih, organiziranih obiskov klovnov zdravnikov je Michael Christiansen, ki je že leta
1986 pričel s programom v bolnišnicah New
Yorka. Ta čudovita zamisel je kmalu prišla
tudi v Evropo, in tako lahko v večini držav
najdete klovne zdravnike (t. i. clowndoctors).
Tudi slovenski klovni zdravniki nismo
več tako mlado društvo. Kmalu bomo dopolnili šesto leto delovanja. 10. marca 2004 sva z
Dr. Anastazijo (Maja Dekleva - Lapajne) prvič potrkali na vrata bolnikov Pediatrične
klinike v Ljubljani. Takrat smo v društvu delovali štirje klovni – poleg naju še Dr. E. K.
(Tomaž Lapajne Dekleva) in Dr. Rozeta (Petra Markovič). Hematoonkološki, nevrološki,
nefrološki in dializni oddelek so tako postali
prvi program Rdečih noskov. Program pomeni, da redno, vsak teden ob dogovorjenem
dnevu in uri, obiskujemo vedno iste oddelke.
Za obisk so potrebne posebne predpriprave. Klovnski par se na oddelkih zadrži vse
dopoldne. Najprej se klovna ustavita pri oddelčni sestri, ki jima da informacije, potrebne za prilagoditev programa posameznikom.
Tako smo pozorni na starost bolnika, saj so
na otroških oddelki bolniki, stari od nekaj
mesecev do 18 let, in je seveda potreben popolnoma različen pristop. Zapišemo si tudi
ime, ker je na ta način lepše in lažje navezati
stik. Najbolj pomembna je seveda higiena in
to, da sta klovna popolnoma zdrava. Če je
katera od sob v izolaciji, klovni igrajo kar za
steklom na vratih. Dobro je vedeti tudi ostale posebnosti, kot recimo, ali ima bolnik rojstni dan, ali morda govori tuj jezik in ne razume slovensko, ali sestre vedo, česa si želi
ali česa se boji …
Včasih dobimo več informacij, včasih pa
se v bolniško sobo podamo le z osnovnimi in-
91
ši, zato je naše delo, da v bolniški sobi spremenimo atmosfero. Da ko vstopimo, s sabo
prinesemo svet domišljije, barv, iger, ki jih
otroci, ki se morajo ločiti od vsega znanega,
od doma, vrstnikov, pogrešajo. V to igro pritegnemo tudi starše. In takrat se zgodi preobrazba. Čudežni trenutek, ko se čas ustavi in
za kratek čas so skrbi odložene na stran. To je
trenutek za vdih, za moč in pogum.
Da postaneš klovn zdravnik, moraš skozi
določeno izobraževanje. Pri nas »ta prvih«
je to izobraževanje trajalo skoraj leto dni.
Pomagala pa nam je mednarodna organizacija rni – Red Noses International, katere čla-
92 P O Z I T I V K A | Kolumna Rdečih noskov
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
93
Takole je Dr. E. K. opisal klovnsko vizito:
»Klovnska vizita: vsebuje podroben klovnski pregled:
test žgečkanja, merjenje vročine z metrom, merjenje
pritiska s tlačilko, poslušanje srca manualno, preverjanje posluha s poslušanjem, dvigovanje krvnega tlaka z
dvigalom do največ 5. nadstropja. Potem sledi diagnoza. Potem sledi fiziotraparija in transploatacija rdečega noska.«
bolnišnicah v Sloveniji. Na »turnejah« obiščemo tudi oddelke za odrasle, cudv-je,
vdc-je, starostnike …
Teh skoraj šest let je minilo neznansko
hitro. Tak občutek je nekaj običajnega, saj se
nenehno dogaja toliko stvari. Dela je čedalje
več in opravljamo ga z veseljem in srcem. Seveda se je tudi marsikaj spremenilo. Klovni
smo izdelali smernice naših obiskov. Dobro
se spominjam svojih prvih obiskov, ko smo
imeli pripravljene točke in smo se še pred
vrati šepetaje posvetovali, katero točko
bomo uporabili. A vprašanje, kaj bo, če nam
zmanjka materiala, je kmalu postalo preteklost, saj smo zgradili res dobro ekipo in z
zaupanjem v partnerje začeli improvizirati.
Takrat si nisem znala predstavljati, da bomo
tako hitro rasli, čeprav je bil to naš cilj in
naša želja. S pravimi sodelavci nam uspeva.
Kljub družinam, ki smo si jih ustvarili,
zmoremo najti čas ob še tako nemogočih
urah. Izklesali smo se kot klovni in ljudje.
Novi klovni, ki so z leti prihajali, so hitro
postali del utečene ekipe. Vesela sem, da so z
nami, saj vsak izstopa tudi na svojem področju delovanja, ki ga opravlja ob delu klovna
zdravnika. V tem času so nas ljudje že spoznali in toplo ter z zaupanjem sprejeli naše
delo. To mi ogromno pomeni, saj v bistvu ne
moremo izmeriti učinka naših obiskov. Vem,
da se bomo vsi trudili, da bomo še naprej
upravičevali to zaupanje, sicer pa drugače
tako ali tako ne moremo. ¶
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
ni smo tudi Rdeči noski Slovenije. Kasneje smo
izvedli še tri avdicije, in tako zdaj naše društvo šteje dvanajst klovnov zdravnikov: sestra Marjetka (Alenka Marinič), Dr. Mally
(Goro Osojnik), Dr. Zen (Gregor Kamnikar),
Dr. Singismunda (Ana Lavrinc), Dr. Mafalda (Lana Klopčič), Dr. Živalski Vrt (Kajetan
Čop), Dr. Ugačen (Roman Frelih), Dr. Dodo
(Gorazd). Vsi so prišli iz vrst umetnikov, izvajalcev, ki nastopajo za otroke in odrasle v
različnih žanrih, kot recimo ulično gledališče, improvizacijsko gledališče, čarodejstvo,
ples, lutkarstvo, žonglerstvo …
Obdobje izobraževanja za delo v bolnišnici traja pol leta. V tem času se »praktikanti« izobražujejo v klovnadi, v raznih veščinah (glasba, žonglerstvo, improvizacija …),
izdelujejo svoj lik in spremljajo klovne
zdravnike v bolnišnici. Hodijo tudi na mednarodna izobraževanja, saj si države članice
rni pomagamo z znanji, izkušnjami in tudi
s sredstvi, če je to potrebno. Rni je največja
tovrstna organizacija v Evropi, saj več kot
150 klovnov iz 6 držav (Avstrija, Nemčija,
Slovenija, Češka, Slovaška, Madžarska) letno obiščemo več kot 150.000 bolnikov.
V šestih letih delovanja smo Rdeči noski
zrasli in se približujemo naši želji, da »klovniziramo« Slovenijo. Tako imamo zdaj že
pet rednih programov. Ob torkih dopoldne
nas lahko vidite na otroških oddelkih ukc
Maribor, ob sredah dopoldne pokrivamo vse
oddelke Pediatrične klinike v Ljubljani, popoldne pa še otroški oddelek orl, dermatovenerologije in oddelek za kirurgijo in intenzivno terapijo. Ob četrtkih pa smo v
Splošni bolnišnici Celje. Poleg naštetih tedenskih programov smo vsak mesec tudi v
rehabilitacijskem centru Soča. Dvakrat letno obiščemo še otroške oddelke pri ostalih
dobrodošli
v Spletni Lekarni
Ljubljana
Nova Spletna Lekarna Ljubljana -
lekarnaljubljana.si
Ugodnosti Kartice zvestobe lahko zdaj uveljavljajate tudi v spletni
lekarni, kjer lahko kartico tudi naroËite.
PREDNOSTI SPLETNE LEKARNE
-
Strokoven nasvet - SMS lekarna
Hitra dostava
-
Diskretno pakiranje
Tedenske akcije
PlaËilo s plaËilnimi karticami
BrezplaËna dostava pri nakupih nad 50 EUR
www.lekarnaljubljana.si
94 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Sanjska
kolumna
R
Michal Viewegh,
najpopularnejši češki pisatelj
oman za Moške, ki je pred kratkim
izšel tudi v slovenskem prevodu, je
na Češkem velika prodajna uspešnica in je že dosegel naklado sto tisoč.
Na splošno so naklade več deset tisoč običajne za tega najpopularnejšega češkega pisatelja. Svoj prvenec je izdal na začetku devetdesetih let, zaslovel pa je s svojo drugo knjigo,
romanom Čudovita pasja leta (tudi ta roman
imamo v slovenščini), ki še vedno ostaja njegovo najboljše delo. Roman za moške, neke vrste pendant nekaj let starejšemu Romanu za
ženske, zaokrožuje dvajseterico Vieweghovih
del – večinoma so romani, med njimi pa najdemo tudi zbirke kratkih zgodb, dramsko
delo, knjiga za otroke in literarne parodije.
Roman je na eni strani bilanca avtorjeve pisateljske kariere. Med fiktivno zgodbo so
posejani verjetno realni utrinki z njegovega
literarnega nastopa v neki šoli – Viewegh
kot realna oseba in kot protagonist svojih
del ne skriva presenečenja in hkrati zadovoljnega navdušenja nad tem, kako slaven in
občudovan pisatelj je zrasel iz nesamozavestnega mladeniča. S svojo odkritostjo tudi
rad provocira. Slava in priljubljenost pri
bralcih (pravzaprav pretežno bralkah) mu
godita, morda pa je v tem tudi kanček trpkosti, ker ni enakega sprejema deležen tudi pri
literarni kritiki. Naj ga citiram iz Romana
za moške: »Domačega literarnega življenja se
udeležiš le izjemoma. Oni imajo svoje nagrade, ti
95
imaš svoj volvo …« Na drugi ima tudi izmišljena zgodba Romana za moške o dveh bratih in
sestri pečat resničnosti. Starejši brat je uspešen, skorumpiran in ciničen sodnik, drugi je
občutljiv in ne prav uspešen novinar, sestra
je idealistična televizijska novinarka, ki neuspešno išče moškega svojega življenja. Roman doživi svoj vrhunec na smučanju v Italiji, na njihovem zadnjem skupnem
potovanju – mlajši brat ima namreč neozdravljivo bolezen. Pečat resničnosti je tema
smrti, kajti avtor se v obeh romanih, ki jih je
napisal po očetovi smrti pred nekaj leti,
ukvarja z vprašanji, ki se odpirajo od človekovem odhodu.
Za Viewegha je značilno, da so avtobiografski elementi nespregledljiv del njegove
pisateljske poetike, ponekod bolj, drugje
manj izrazito. Morda je tudi zato tako zelo
popularen – ljudje vedno radi voajeristično
pokukamo v tuja življenja.
Nives Vidrih, prevajalka
Skrajni čas je, da se razglasi naslednika na
tronu Milana Kundere – in to ne more biti nihče
drug kot Michal Viewegh. Vieweghu uspeva simbioza osnovnega, pomembnega in zabavnega. Njegove knjige so inteligentne, vendar se jih lahko
bere; so poglobljene, vendar preproste. Za razliko
od Kundere Viewegh močno uživa v eksperimentiranju z različnimi tipi pripovedi. Nobena od njegovih knjig ni enaka drugi, kljub temu pa njegovi
oboževalci vedno najdejo tisto, kar jim je ljubo.
– Thomas Brussig, Der Spiegel
Dodatne informacije o avtorju in njegovih knjigah
najdete na spletni strani Založbe Sanje:
www.sanje.si, po telefonu: 01 514 16 28 ali v
Knjigarni Sanje na Tavčarjevi ulici 11 v Ljubljani.
96 N A Š A L E K A R N A Portret
farmacevta
Fotografija
Žiga Koritnik
“Če stisneš roko komu,
ki ga kaj boli ...
Ta svet je lepši,
če si človek do ljudi.”
Štefka Eljaš, mag. farm.
Lekarna Zlatorog, Bled
98 N A Š A L E K A R N A Za mizo
Marija Merljak,
univ. dipl. inž.
živ. teh.
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Hrana za
zdravo ožilje
Naše ožilje, po katerem se pretakajo kapljice
življenja, uspešno opravlja svojo nalogo le, če
zanj dobro skrbimo. Pri povprečnem
odraslem človeku je vseh žil in kapilar kar 150
tisoč kilometrov. Je pravcato cestno omrežje,
po katerem poteka urejen promet krvi s
hranilnimi snovmi ali odpadki.
99
100 Z A M I Z O | Hrana za zdravo ožilje
Ž
ilne stene so sestavljene iz treh slojev: notranjega endotela, mehke
mišice in vezivnega tkiva. Najmanjše žilice, kapilare, debele le 3
tisočinke milimetra, pa so povečini zgrajene samo iz endotela. Hitrost pretoka krvi je
različna. Po arterijah teče kri najhitreje, in
sicer skozi vratno arterijo kar 330 milimetrov na sekundo, skozi kapilare pa se pretaka le s hitrostjo milimeter na sekundo. Tako
imajo celice dovolj časa, da iz krvi počrpajo
hranilne snovi in odložijo odpadke. Če je
pretok moten, kri zastaja, nastanejo krčne
žile, celicam primanjkuje hrane, odpadne
snovi pa se ne izločijo in postopno se zastrupljamo. Vse to govori v prid ugotovitvi, da
moramo za svoje žile dobro skrbeti. Obenem
moramo skrbno izbirati hrano, ki preprečuje
krvne strdke in ohranja žile brez oblog, močne, prožne, pretočne in voljne.
Preprečimo strdke!
Ni novost, da strdke povzroča dolgotrajno neustrezno prehranjevanje, zato lahko z
ustrezno prehrano to nevarnost tudi odstranimo in preprečimo. Zdravniki se najpogosteje pri bolnikih srečujejo že z akutnim stanjem, ki ga je potrebno takoj reševati z
zdravili. Žal premnogi bolniki svojih slabih
prehranskih navad in razvad, tudi po zdravniškem opozorilu, ne spremenijo in živijo
po starem naprej. Manj je takih, ki se zamislijo in poglobijo v srž problema, da bi razumeli, kje so ga pri svojih prehranskih navadah polomili, in negativni proces nato
obrnejo v pozitivno smer. Zdravila v skoraj
vseh primerih samo blažijo posledice in preprečujejo najhujše, ne odpravljajo pa vzrokov zanje. Z ustrezno varovalno prehrano
lahko že v doglednem času, v nekaj mesecih,
preusmerimo negativni trend. To seveda ne
velja samo za krvne strdke.
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Ozaveščen človek bo vse življenje skrbel
za zdravo in preventivno prehrano, bogato s
sadjem in zelenjavo, z naravnimi vitamini,
minerali in vlakninami ter z beljakovinami
in nenasičenimi maščobnimi kislinami. V
tem primeru se bo redko srečal s težavami,
ki privedejo do strdkov. Toda tudi človek, ki
ga strdki že ogrožajo, lahko še veliko stori s
hrano. Omenila sem že, da je treba pri akutnih stanjih uporabljati zdravila, toda hkrati poskrbeti tudi za ustrezno hrano, da z njo
spremenimo »mehanizem«, ki vodi v tvorbo
strdkov.
Že starodavno zdravilo za izboljšavo pretočnosti krvi, omenjeno na egipčanskem papirusu, je čebula. Poznejši zapiski to lastnost
pripisujejo tudi česnu. Čebula ovira lepljenje trombocitov, raztaplja nastale strdke in
onemogoča koagulacijo krvi zaradi mastne
hrane. Zdravilen učinek naj bi imelo že 100
gramov čebule na dan, surove ali kuhane.
Česen vsebuje naravni ahoen, to je snov, ki
ima podoben učinek kot aspirin in deluje
kot antikoagulans. Naravni ahoen poleg
tega preprečuje sprijemanje trombocitov,
pospešuje raztapljanje krvnih strdkov,
zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje cirkulacijo in odstranjuje nezaželene snovi iz
krvi. Pomemben je tudi adenozin iz česna,
ki ima zdravilen učinek, če ga uživamo surovega ali kuhanega. Pri slednjem se ahoen
še hitreje sprosti. Česen stremo, kajti tako
sprostimo encime, ki spremenijo alicin v
ahoen. Ta se v večji meri sprošča tudi, če je
česen v kislem mediju. Zato ga dodajamo solatam. Star ruski recept pravi, da je potrebno strt česen zaliti z vodko in ga v njej namakati nekaj dni. Grški recept, ki ga poznajo
po vsem Mediteranu, je strt česen v oljčnem
olju, s sirom feta in peteršiljem.
Zelo zdravo živilo za preprečevanje strdkov so ribe, ki so najpomembnejši živalski
vir maščobnih kislin omega 3. To so predvsem plave ribe: sardele, skuše, losos in tune.
Maščobne kisline omega 3 iz rib zavirajo strjevanje trombocitov, znižujejo fibrinogen in
pospešujejo raztapljanje že nastalih strdkov.
Ob rednem uživanju rib bodo trombociti v
krvi imeli normalno diskasto obliko, brez
izrastkov, s katerimi se trombociti med seboj sprijemljejo. Rdeče vino je tudi zdravilno, saj ima resveratrol, ki zavira sprijemanje
trombocitov in oksidacijo nevarnega holesterola ldl, hkrati pa poviša dober hdl. Resveratrol je del skupine flavonoidov v vinu
in prav vsi imajo pozitivno vlogo za zdravo
kri. Ker delujejo sinergično, so še močnejši
kot vitamin e. Njihova naloga je tudi ščititi
101
vitamin c pred oksidacijo ter obnavljati mehanizem razgrajevanja strdkov.
Zaščitne snovi najdemo tudi v grenivkah
in nekaj malega v belem grozdju in vinu.
Znanstveniki zdravilnost pripisujejo katehinom, ki jih je v rdečem grozdju in grenivkah
obilo, veliko manj pa v belem grozdju. Alkohol v vinu prav tako deluje proti aterosklerozi, povečuje koncentracijo hdl in zmanjšuje ldl, zmanjšuje sposobnost zlepljanja
krvnih ploščic in povečuje raztapljanje
trombocitov. Obenem širi žile in spremeni
razmerje med prostaciklini in tromboksani,
torej deluje podobno kot salicilna kislina.
Vse omenjeno o vinu velja samo za količino
en kozarec vina na odraslo osebo, v večjih
102 Z A M I Z O | Hrana za zdravo ožilje
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Živila za pravilno razmerje holesterola:
losos, sardele in skuše, divjačina, fižol, oves,
ječmen, jabolka, slive, korenje, jajčevci, česen, čebula, oljčno olje, mandlji, orehi, avokado, jagodičje, citrusi, peteršilj, pšenični
kalčki, ingver in zeleni čaj.
Živila, ki se jim moramo izogibati: nasičene
maščobe, koža perutnine, transmaščobne
kisline, kajenje in ekspresna kava.
Živila za zmanjšanje trigliceridov: morski
sadeži, dušeno meso, kislo mleko, zelje, repa,
koruzni in ajdovi žganci, česen, čebula, flavonoidne snovi (jagodičje in rdeča pesa) in
olje pšeničnih kalčkov.
Izogibati se moramo belemu sladkorju in
beli moki, sadnim sokovom, kandiranemu
sadju in kajenju.
Živila za znižanje krvnega tlaka: jagnjetina, ribe, kakiji, krompir, blitva, špinača, zelena, artičoke, banane, bezeg, ohrovt, koromač, rozine, dateljni, suhe fige, brinove
jagode, jogurt in jedi z veliko vitamina C.
Izogibati se moramo: stresu, alkoholu, pomanjkanju vitamina C, čezmernemu soljenju
in sladkim jedem iz enostavnih sladkorjev.
količinah pa alkohol škodi, ker porablja vitamine. Katehine najdemo tudi v črnem in
zelenem čaju; popravljajo brazgotine in poškodbe na stenah žil. Obenem preprečujejo
aktiviranje trombocitov, pospešujejo njihovo razgrajevanje in zmanjšujejo odlaganje
holesterola na stene arterij.
Pekoči feferoni imajo snovi, na primer
kapsaicin, ki hitro razbijajo krvne strdke.
Učinkoviti zoper strjevanje krvi so tudi
ingver, klinčki, kumina in kurkuma. Zlasti
klinčki naj bi imeli močnejši učinek kot sintetični aspirin. Za ingver so dokazali, da deluje kot antikoagulans, aktivna snov v
ingverju pa je gingerol.
Nenasičene maščobne kisline so nenadomestljive. Omenila sem že omega 3, podobno velja tudi za druga mono- ali polinenasičena olja. Tako oljčno olje zmanjšuje
lepljivost trombocitov, saj se ob uživanju poveča vsebnost oleinske kisline v membrani
trombocitov, zmanjša pa delež arahidonske
kisline, ki lepljivost povečuje. Britanski
znanstveniki so večkrat potrdili stara priporočila, da je dobro uživati žlico oljčnega olja
na tešče vsak dan. Empirično so dokazali dobrobit sredozemskega okolja. Med zelo koristna olja sodijo tudi olje pšeničnih kalčkov,
arašidno, laneno, repično, sojino, arganovo,
bučno, riževo, sezamovo in konopljino olje.
Zlasti olje pšeničnih kalčkov ima veliko vitamina e, ki preprečuje oksidacijo holesterola in nastajanje strdkov.
Po drugi strani pa našemu telesu močno
škodijo nasičene maščobe v vidni maščobi v
mesu, torej masti in loju, saj zvišujejo škodljivi fibrinogen. Prav zato se jim je potrebno izogibati, če želimo obvarovali žile. Če pa na
primer zraven mastne krače uživamo tudi
jedi, ki vsebujejo glutation, ta je v križnicah
oziroma zelju, repi, brokoliju, cvetači, brstičnem ohrovtu in kuhanem krompirju, potem
spodbudimo lastno telesno antioksidativno
delovanje za preprečitev strdkov. Ameriški
znanstveniki so ugotovili, da izpuščanje zajtrka kar za trikrat poveča nevarnost nastanka krvnih strdkov. To so podkrepili z dejstvom, da so trombociti ponoči najmanj
lepljivi. Ko se človek zjutraj prebudi, se lepljivost naglo poveča. Iz neznanih vzrokov se po
jutranjem obroku lepljivost spet hitro zmanjša. To obenem pojasnjuje, zakaj je statistično
signifikantno največ kapi prav zjutraj.
da kri s kar najmanj trenja teče po žilah. Pomemben je tako kot olje v avtomobilu. To je
pozitivna stran holesterola, negativno plat
pa pokaže, če ne opravlja svoje funkcije. To
se zgodi tedaj, ko se holesterol izrablja ali
»kvari« hitreje, kot nastaja nov. Ko se celice
žilnih sten obrabijo, hkrati izločijo izrabljeni holesterol. Nove celice žilnih sten tako
absorbirajo nov, svež holesterol iz krvi. Proces poteka neprekinjeno. Če celice sten krvnih žil propadajo hitreje, kot se obnavljajo,
se v kri izloči več starega holesterola kakor
novega, svežega. Holesterol, ki nam ga izmerijo v krvi, kaže stanje našega ožilja. V krvi
merimo holesterol visoke in nizke gostote in
razmerje med njima. Slednje pove, kako hitro se celice sten žil obnavljajo glede na propadanje. Holesterol visoke gostote (hdl)
ljudsko imenujemo »dober holesterol«, holesterolu nizke gostote (ldl) pa pravimo »slab
holesterol«.
Če razumemo proces nastajanja holesterola, se nam že na prvi pogled resda zdi smiselno uživati hrano brez maščob ali brez holesterola. A ker vemo, da holesterol nastaja v
jetrih, to ravnanje ni smiselno. Dr. Frank
Sax s harvardske univerze je ugotovil, da izogibanje hrani z maščobami zniža hdl in
ldl, kar pomeni, da ohranja razmerje med
njima. Zato smo enako ali še bolj izpostavljeni srčno-žilnim boleznim. Dr. James Neaton z univerze v Minnesoti je ugotovil, da
so bili ljudje s prenizkim skupnim holestero-
Holesterol ni »bavbav«, a ga moramo
nadzorovati
Beseda holesterol izhaja iz grščine.
»Hole« pomeni žolč, »stereos« trden in »olium« olje. Bistvena vloga holesterola je ohranjati tekoče stanje krvnega obtoka. Tudi če
ne uživamo hrane s holesterolom, ga jetra
sama izdelajo in je v krvi vedno navzoč, saj
ga celice potrebujejo za izdelavo celičnih
sten in steroidnih hormonov. Ta »bavbav« je
nujno potreben za življenje! Holesterol v primerni koncentraciji kroži po krvi in skrbi,
103
lom kar dvakrat bolj izpostavljeni možganski kapi, zaradi krvavitve skozi krhke stene
kapilar v možganih. Izraelski in avstralski
raziskovalci so ločeno ugotovili, da je uživanje avokada, mandljev in oljčnega olja, ki
vsebujejo nenasičene rastlinske maščobne
kisline omega 3 in omega 6 ter omega 9, pravilno znižalo skupni holesterol in zelo popravilo razmerje med hdl in ldl v pozitivno smer.
Še večji varovalni učinek imajo prehranska dopolnila, ki vsebujejo olja iz soje, riževih otrobov in pšeničnih kalčkov, če jih uživamo skupaj z naravnimi prehranskimi
dopolnili, bogatimi z vitamini b. Tako povečujejo izkoristek esencialnih maščobnih kislin. Zato priporočam dva- do štirikrat na teden uživanje rib, bogatih z omega 3, ter
dodatno jemanje kapsul z maščobnimi kislinami omega 3. Priporočljivo je tudi pogosteje jesti stročnice (fižol, lečo, čičeriko, grah),
oves (ovseni kosmiči, otrobi in kaša) in sojo
ter zaradi vlaknin tudi jabolka, pomaranče,
grenivke in korenje. Razmerje med hdl in
ldl uravnavajo tudi česen in čebula, orehi,
jajca, ki zaradi holina varujejo jetra, probiotiki v jogurtih zaradi vezave žolčnih kislin,
od pijač pa rdeče vino, pravi čaji in filtrirana
kava. Seveda pa s hrano delujemo predvsem
preventivno in na daljši rok tudi trajno zdravilno, akutno pa je treba težave reševati najprej po medicinski poti.
104 Z A M I Z O | Hrana za zdravo ožilje
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Učinkovita naravna pomoč
za zniževanje vrednosti holesterola
Homocistein še nevarnejši od holesterola
Pod določenimi pogoji je homocistein (to
je aminokislina v krvi, ki jo izdeluje telo s
pomočjo ribosomov v jetrih iz aminokisline
metionin) res nevarnejši. Visoka količina
homocisteina v krvi povečuje nevarnost za
srčno-žilna obolenja in možgansko kap.
Raziskave kažejo, da homocistein poškoduje notranje stene krvnih žil, sproža nastajanje strdkov, ateroskleroze in dementna stanja. Na homocistein odločilno vpliva prav
prehrana. Ugotovili so, da folna kislina ter
vitamina b12 in b6 pospešujejo razgradnjo
homocisteina nazaj v neškodljivi metionin.
Homocistein je prav tako nevaren, ker zavira presnovo in pospešuje staranje, prav nasprotno pa metionin spodbuja celično presnovo, nas poživlja in pomlajuje. Prav
sposobnost organizma, da hitro presnavlja
homocistein spet v metionin, je ključ do dolgotrajne mladosti. Živila, ki spodbujajo ta
pozitivni proces, so: špinača, pšenični kalčki in otrobi, ovseni kosmiči, pravi čaj, paradižnik in puranje meso.
Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je skupaj s
hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., pri
Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša
odločitev. V knjigi še podrobneje opisujeta
povezanost zdravja v različnih življenjskih obdobjih
v povezavi s prehrano. Avtorici zdaj pišeta novo
knjigo, ki bo nadgradila obstoječo. Marija Merljak
je za individualne pogovore na voljo po telefonu
041/647 645 ali 01/518 53 45, e-naslov: [email protected]
siol.net.
Solata za dober holesterol
Potrebujemo cvetačo, brokoli, avokado,
kalčke, korenje, mandlje, orehe, fižol in rdeči
radič.
Priprava: Prelijemo s prelivom iz rdeče pese.
Preliv naredimo iz vložene rdeče pese, ki jo
pretlačimo, dodamo malo jušne osnove,
žličko vinskega kisa ali limonin sok, sesekljan peteršilj, sol, poper, ščepec sladkorja
ter tri žlice oljčnega ali arišidnega olja.
Dobro premešamo in prelijemo solato.
v
v
v
Sirova omaka za zmanjšanje trigliceridov
Zmešamo svež sirotkin sir, dodamo 1 dcl
pinjenca ali kislega mleka, čajno žličko
limoninega soka, 2 žlički sesekljanih mešanih zelišč, poper in kari. Ponudimo s perutnino ali kot omako.
v
v
v
Sadna solata za znižanje krvnega tlaka
V mešalniku zmešamo 2 kakija, sok ene
limone in eno banano. S tem prelijemo
solato iz narezanih jabolk, banan, mandarin,
rozin, dateljnov in suhih fig. Potresemo s
cimetom ter okrasimo s ščepcem sladkorja
in z lističem mete, melise, pehtrana ali po
želji drugače.
v
v
v
Nerafiniran riž
Glavna sestavina pulpe riževih zrn je
γ-orizanol, ki vpliva na urejanje maščob v krvi.
Γ-orizanol znižuje količino trigliceridov in holesterola v krvi ter povečuje količino hdl. Poleg tega riž vsebuje še proste rastlinske sterole ter nemiljive sestavine, ki naj bi
zmanjševali absorpcijo holesterola v črevesju,
tako da povečajo njegovo izločanje z blatom.
v jetrih ter spodbuja njegovo izločanje s povečanim nastajanjem žolča, zmanjšuje oksidacijo lipoproteinov ter deluje zaščitno na
jetra. Poleg tega pospešuje delovanje prebavnih organov ter ima antidispeptični učinek pri različnih prebavnih motnjah.
Bioflavonoidi
Flavonoidi iz lupin agrumov, predvsem hesperidin in niangin, delujejo protivnetno ter
Artičoka
Artičoka vsebuje seskviterpenske grenčine, zmanjšujejo količino maščob v krvi, tako da
polifenole, sterole in flavonoide (predvsem zavirajo sintezo holesterola in trigliceridov v
glikozide luteolina). Zmanjšuje količino lipi- jetrih. Poleg tega imajo tudi antioksidativno
delovanje.
dov, tako da zavira sintezo holesterola
105
106 Kuhajmo zdravo z Antonom Mosimannom
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Hla∂na zelenjavna mineš† ra z baziliko
107
Za mizo
Za štiri osebe potrebujemo:
900 g na koščke narezanega paradižnika,
200 g na koščke narezanih kumar, 50 g na
koščke narezane čebule, 50 g na koščke narezane rdeče paprike, 1 strok česna, 25 g polnovrednega kruha za toast, brez skorje, 8
žličk vinskega kisa iz rdečega vina, 225 ml
zelenjavne jušne osnove, nekaj vejic origana,
16 lističev bazilike, sol, malo olivnega olj in
sveže mlet poper
Zmešajte vso zelenjavo, dodajte olupljen
in narezan strok česna ter nariban kruh.
Prelijte z vinskim kisom in zelenjavno jušno osnovo. Dodajte origano in lističe bazilike in vse skupaj dobro premešajte.
Pokrijte skledo ter jo postavite na hladno, najbolje čez noč, približno za 12 ur.
Nato zmeljite zelenjavo v pire, ga pretlačite skozi cedilo in dodajte sol in sveže mlet
poper.
Okrasite s svežimi listi bazilike in pokapajte malo olivnega olja ter dobro ohlajeno
servirajte. ¶
Pri Pfizerju se zavedamo, da se pot do zdravja začne v domači kuhinji. Izbrali smo zanimive recepte,
ki bodo popestrili domače jedilnike in prinesli zdravje na naše krožnike. Kajti kuhanje je tako kot
življenje - najboljše in najlepše je takrat, ko imamo kakovostne sestavine in prvinske recepte.
Še več zdravih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša lekarna.
108 N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Za mizo
Suh konc
Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med.,
velik gurman in ljubitelj kuhanja
Drage bralke in dragi bralci, v prejšnji številki smo
vam predočili kar nekaj priročnih nasvetov o
ponovoletnem čiščenju telesa, dali ste si lahko tudi
novoletno zaobljubo, da se boste več in bolje gibali
ter ukvarjali s športom ter da boste znali sebe in
svoje gibanje umestiti v svoj popolnoma nenatrpani
urnik in še posebej v zadnjem času v svoje
absolutno nestresno življenje.
109
Mercator d.d., Dunajska c. 107, Ljubljana
110 Z A M I Z O | S uh konc
K
er ste tako od izida prejšnje številke živeli skrajno zdravo, je torej
čas, da vas malo zamastimo. Da ne
bo pomote, ta revija je predvsem
namenjena zdravemu načinu življenja in jaz
vas tukaj samo opominjam, da morate kdaj
pojesti tudi kaj mastnega. Če še ne veste,
maščobe in holesterol niso nujno samo slabi.
Iz holesterola se tvorijo tudi in predvsem življenjsko pomembni hormoni, na primer testosteron. Maščobe pa so po ustnem izročilu moje babice, ki je imela prijateljico, ki je
enkrat še v bivši flrj v Beogradu skoraj
umrla od bronhitisa, pomembne zato, da
pljuča mažejo. To je rekel srbski zdravnik
preklasti gospe in gospa je ozdravela, potem
ko je začela z mastno dieto.
Vsi vemo, da vlada trenutno vsesplošna
slovenska kolinarska evforija: eni bodisi šele
koljejo, drugi dimijo, tretji pa že režejo novembrske klobase, krače, jezike, bržole in
podobne suho-slane kose mesa. Vse lepo po
protokolu folklore. Po folklori velja tudi to,
da bolj ko rasteš po družbeni lestvici navzgor, bolj te ljudje obdarujejo z vsem mogočim in vmes je tudi ogromno klobas in suhnin. Nimam nič proti. Tu bi celo pripomnil,
da je zame kot zobozdravnika boljše, če mi
prinesete en suh konc (suha klobasa) kot pa
belgijsko čokolado.
Potem so tu sosedi: »Uf, probi to, kake pečenice mi je dav pavr*, so glih klali.« Potem je
lahko tu rahlo vinjen prijatelj, ki naroči trideset klobas cel trd v petek po službi in pol
jih v soboto je cela banda za večerjo. Tu so še
starši, ki v skladu s folkloro kljub zgornjemu
tlaku sto šestdeset in že preživelim vnetjem
trebušne slike še vedno vsako leto naročijo
svinjsko polovičko iz Prekmurja. »Ja za klobase menda, bumbar, ko ne veš, kaj je dobro.«
Pa hvala bogu, naše ribe so pozimi mlečne, zelenjava je sveža kot kislo zelje in repa,
zunaj je mrzlo in sneg komaj čaka, da krvava
sled pokaže, v kateri bajti je ta pravi dec
doma.
In kako naj bo potem človek, ki je del folklore, drugačen od nje? Res je, ko sem se v
študentskih časih na nek, ne še finančen način osamosvojil, sem bil vedno za to, da se na
izlet s sabo vzame pohan zrezek in da je v
hladilniku vedno kak domač suh konc. Predvsem slednji me je skupaj s prijatelji večkrat
reševal pred napadi lakote.
Ko mi je zmanjkalo domišljije pri narezkih, sem začel suhe mesnine uporabljati v
kuhi. Logično, čisto po naključju. Nedelja,
trgovine zaprte, divja sobota, trije lačni študenti. Ko sem prvič naredil testenine s suho
salamo, se spomnim ogorčenja in zgražanja
enega mojih bratrancev, ki mu je suh konc
prav tako svet kot Gorenjcem Triglav.
A ni bilo več poti nazaj.
Vedno ko boste uporabljali suhe konce za
kuhanje, jih narežite na kolobarje, debele do
dva milimetra, nato jih prerežite na pol in
na četrtinke. Okrog suhih koncev v kuhi ni
neke blazno zahtevne filozofije, razen tega
da morajo že v štartu biti dobri, od dobrega
kmeta, mesarja, soseda ali strica Mirkota.
Tako kot je z vsemi ostalimi stvarmi, ki jih
pripravljate.
Vedno najprej v dobri teflonski posodi na
suho in na srednjem ognju pražite koščke
suhih koncev ali druge suhe mesnine, ki vse-
buje vsaj malo maščobe, zato da se le-ta izpusti. Ko se maščoba izpusti, imate dobro
osnovo za karkoli naprej. V Naši lekarni sem
enkrat že pisal o kmečkih testeninah, ki bazirajo na opisani osnovi, ki jo zalijete s paradižnikovo mezgo, solite, poprate, začinite s
timijanom, lovorovim listom, baziliko, origanom, malo majarona. Nato dodaste narezane gobe, na kolobarje narezano čebulo, na
pol prerezane stroke česna in tik pred koncem še koruzo. Ko se malo zgosti, imate
odlično, iskreno prebogato omako za špagete, ki pa je vseeno v moji kuhinji železni repertoar, ker je čisto moja.
Druga jed, ki jo lahko prav tako oplemenitite s suhimi konci, je mineštra, ki je zaradi vseh stročnic res premalo sočna. In kaj je
boljšega kot košček suhega konca na žlici v
kupu fižola in raznobarvnih leč? Za okus
nič kaj drugega.
Tudi mineštro sem v tej reviji že pripravljal, zato vas samo opomnim, da je vse isto,
samo na začetku opražite koščke suhega
konca in zalijte z vodo. Začinite s poprom,
lovorom, muškatnim oreščkom, malo soli.
Kuhajte pol ure, nato dodajte stročnice in še
te kuhajte toliko, da se vam ne razkuhajo
preveč, in to je to.
Če se vam zdi, da ste v teh meglenih dnevih nizkotlačni in da vreme tiši dol, potem
je suh konc edina logična izbira, da vas malo
dvigne. Ko bo pa sijalo sonce in ne bo več
tako mrzlo, pa ponovno vzemite v roke prejšnjo številko revije, se prehranjujte in gibljite po zdravih navodilih in ugotovite, kaj v
tej reviji manjka.
Pa dober tek, tak in ta pravi.
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
111
“V popolnem
notranjem ravnovesju.”
Eko izdelki Zdravo življenje.
Linija izdelkov Zdravo življenje ponuja tudi ekološke izdelke,
ki ustrezajo kriterijem ekološke pridelave in predelave.
VeËji izbor Eko živil nudijo vsi Mercatorjevi Hipermarketi po Sloveniji.
Ekstra deviško
oljËno olje
750 ml
Eko jabolËni sok
1l
Eko lonËek
peteršilj
Eko lonËek
bazilika
Eko rdeËa pesa
670 g
Eko sojin napitek
1l
* Pavr: kmet po koroško.
Naredite nekaj dobrega zase
N A Š A L E K A R N A f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
E
K
Navodila:
Vstavite črke P E R S E N L E K
v prazna polja tako, da bodo v vsakem
kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem
stolpcu vse naštete črke. Črke iz
oštevilčenih polj prepišite, da dobite
geslo. Geslo pošljite na dopisnici
ali po e-pošti do 26. februarja
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana
ali: [email protected]
Žrebanje nagrad bo 1. marca v prostorih
podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo
prejeli nagrade podjetja Lek iz Ljubljane.
Rešitev sudoku uganke iz
39. številke je KAŠELJ NAM NI
MUKA. V uredništvo je prispelo 623
pravilnih rešitev. Izžrebanci
nagradne igre so: Damjan Matkovič
iz Dragatuša, Nada Barič iz Vinice in
Viktorija Martinuzzi iz Murske Sobote.
Nagrajenci bodo prejeli praktične
nagrade podjetja Lek iz Ljubljane.
Čestitamo!
P
8
K
R
N
K
10
E
E
9
E
P
E
R
P
K
1
S
E
E
E
L
P
E
P
S
E
L
R
2
E
R
P
N
6
N
12
E
E
R
P
Otroški
kotiček
5
L
E
E
E
K
7
3
N
L
10
11
Geslo:
1
2
3
4
5
6
Z
7
A
8
9
T
12
V stresnih situacijah ostanite mirni, zbrani in sproščeni
PERSEN® Forte
Sodobnemu načinu življenja ne morete ubežati. Preobremenjenost, pomanjkanje časa, nenehno usklajevanje obveznosti v službi
in doma – v takih trenutkih vam ob strani stoji PERSEN® Forte.
PERSEN® Forte je zdravilo rastlinskega izvora. Hitro in učinkovito
blaži znake preobremenjenosti, kot so napetost, nemir in razdražljivost, pri tem pa ne povzroča zasvojenosti. PERSEN® Forte je pametna odločitev, ko želite premagati utrujenost ter se mirno in zbrano
soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan.
Za več praktičnih napotkov za obvladovanje stresnih situacij obiščite
www.5minutzasprostitev.com. Naročite se lahko na e-novice in
brezplačno e-knjigo »V stresnih situacijah ostanite mirni, zbrani in
sproščeni«.svetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Miren. Zbran. Aktiven.
Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska c. 107, 1000 Ljubljana
Sudoku
N
4
113
oglasno sporočilo
S
11
Pripravil: Jure Pučko
112 LJ 102.4★MB 103.7★CE 88.7★KR 102.6★MS 103.7★KP 106.4★GO 104.9★KK 89.3★NM 105.5
N A Š A L E K A R N A Naša
lekarna
svetuje
Voltaren Emulgel 100 g
f e b r u a r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
zelo visoko koncentracijo vitamina C.
Paracetamol lajša glavobol, bolečine v
grlu, bolečine v mišicah in sklepih ter
znižuje zvišano telesno temperaturo,
vitamin C pa krepi imunski sistem.
Lekadol® plus C nima interakcij z najbolj
pogosto predpisanimi zdravili, zato
ga lahko uporabljate tudi, če jemljete
zdravila za zniževanje sladkorja in
maščob v krvi ali zdravila za zniževanje
krvnega tlaka. Lekadol® plus C je na voljo
tudi v večjem pakiranju. Pred uporabo
natančno preberite navodilo! O tveganju
in neželenih učinkih se posvetujte z
zdravnikom ali s farmacevtom.
MethodDraine DETOX
Voltaren Emulgel je od sedaj na voljo
v novi, mikavnejši preobleki. Nova,
laminatna tuba zagotavlja modernejši
videz in preprostejšo uporabo. Pretirana
vadba ali že napačen gib prekomerno
obremeni mišice, kite in vezi ter povzroči
boleče poškodbe. Voltaren Emulgel
učinkovito lajša bolečine v mišicah in
sklepih, saj ima dvojen učinek: deluje
tako protibolečinsko kot tudi protivnetno.
Voltaren Emulgel združuje prednosti
gela in kreme, kar omogoča, da aktivna
učinkovina diklofenak prodre bistveno
hitreje do obolelega mesta kot pri drugih
izdelkih. Zato Voltaren Emulgel takoj
po nanosu ublaži bolečino in vnetje ter
pospeši naravni proces zdravljenja.
Lekadol® plus C
Lekadol® plus C je preizkušeno zdravilo
za prehlad in gripo, ki hitro, učinkovito
in hkrati na prijazen način, tako do
želodca kot do srca, lajša simptome
gripe in prehlada. Že ob prvih znakih
gripe in prehlada vam lahko Lekadol®
plus C prepreči razvoj bolezni ali omili
njen potek. Vsebuje paracetamol in
kolena k sebi. Pogosti so tudi vetrovi
in težavno iztrebljanje. Priporočeno je
otroka nežno masirati po spodnjem delu
trebuščka – s konicami prstov in dlanjo
krožite po trebuščku v smeri urinega
kazalca. Gas bimbi kapljice vsebujejo
učinkovine, ki zmanjšujejo pline v želodcu
in črevesu ter njihov nastanek in se tako
izločijo po naravni poti ali se absorbirajo.
Odmerjamo jih po 15 kapljic ali več, ki jih
damo pred dojenjem s pomočjo majhne
žličke ali pa jih primešamo mleku oz.
drugim tekočinam.
Sirup iz smrekovih vršičkov
MethodDraine DETOX je izdelek za
čiščenje organizma od znotraj. Večkrat
letno ga lahko pripravimo kot očiščevalni
tretma. Kopičenje toksinov ima lahko
namreč negativen vpliv na vaše
zdravje. Čiščenje organizma od znotraj
je priporočljivo, če trpite zaradi izgube
vitalnosti, spanca, počasne prebave,
glavobolov, zadrževanja vode v telesu
ali blede polti. Pomembno je, da s
pomočjo rastlin očistimo organizem s
stimuliranjem glavnih izločevalnih poti.
V ta namen lahko koristimo napitke z
naravnimi rastlinskimi izvlečki, kot so
breza, medvejka, artičoka, navadni regrat,
zeleni čaj, divja vijolica ipd. Izdelek je
že na voljo v lekarnah in specializiranih
prodajalnah.
Kapljice Gas bimbi
Kapljice Gas bimbi so dobrodošla pomoč
vsem staršem, katerih otroke mučijo
trebušni krči ali kolike. Otrok se
zaradi kolik ne more pomiriti, postane
rdeč v obraz in zaradi bolečine vleče
Medexov sirup iz smrekovih vršičkov
je sedaj na voljo tudi v zelo priročni
embalaži. 15 manjših vrečk za
enkratno uporabo je pakiranih v
škatlico. Tako lahko sirup vzamemo s
seboj kamorkoli. 100% naravni sirup
iz smrekovih vršičkov je narejen na
osnovi medu, z izvlečkom poprove
mete, timijana, evkaliptusa in z
vitaminom C. Pripomore k zdravju
dihal, izboljša prehodnost dihalnih poti,
deluje blagodejno na glasilke, vitamin
C pa pomaga krepiti imunski sistem.
Ne vsebuje alkohola, konzervansov,
dodanega sladkorja, arom in barvil, je
zelo dobrega okusa, delovanje aktivnih
substanc se medsebojno dopolnjuje.
www.radiocenter.si
114 VSAKO JUTRUROO
MED 5.00 IN 9.00
115
Beta-(1,3/1,6)-D-glukan,
obogaten z vitaminom C in cinkom,
kapsule in sirup
Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana
Važno,
da smo
zdravi!
Podpira naravno obrambo organizma
Imunoglukan® P4H vsebuje: beta-(1,3/1,6)-D-glukan, vitamin C in cink.
Beta-glukan prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema.
Vitamin C pomaga podpirati imunski sistem.
Cink je pomemben za normalo delovanje in odpornost organizma.
Imunoglukan® P4H je varen, se ne absorbira in
deluje lokalno v črevesju, zato ga je priporočljivo
jemati na prazen želodec.
Jemljite od 1-3 kapsule na dan ali
1 ml sirupa/5 kg telesne mase na dan.
Kupite ga lahko v vseh lekarnah
in specializiranih trgovinah.
Opozorilo: Imunoglukan® P4H ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi,
ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje.
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za
uravnoteženo prehrano.
www.imunoglukan.si

Similar documents