Samoevalvacijsko poročilo 2013-14

Transcription

Samoevalvacijsko poročilo o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti za študijsko leto 2013/2014
– ISSN 1854-7850
Kazalo
Predgovor
I
1
O DOBA FAKULTETI ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR ............................ 1
Strategija, organiziranost in vodenje kakovosti na DOBA Fakulteti ........................................................... 1
1.1
1.2
1.3
2
Vpetost DOBA Fakultete v okolje in njeno delovanje ................................................................................... 8
2.1
2.2
2.3
2.4
2.5
3
3.2
3.3
4.6
5.3
5.4
5.5
Oprema………………………...................................................................................................................................... 26
Knjižnica in čitalnica s Središčem za samostojno učenje ........................................................................................... 27
5.2.1 Založenost………….. ........................................................................................................................................ 27
5.2.2 Zaposleni v knjižnici .......................................................................................................................................... 28
5.2.3 Knjižnična statistika za študijsko leto 2013/2014 ............................................................................................... 28
5.2.4 Čitalnica s Središčem za samostojno učenje .................................................................................................... 29
Informacijska podpora študiju .................................................................................................................................... 29
Viri financiranja…………….. ...................................................................................................................................... 30
Stanje in usmeritve………….. .................................................................................................................................... 31
Zagotavljanje kakovosti .................................................................................................................................32
6.1
6.2
6.3
6.4
7
Organiziranje študentov in sodelovanje študentov v organih upravljanja .................................................................... 20
Enakopravnost študentov .......................................................................................................................................... 21
Obštudijske dejavnosti študentov............................................................................................................................... 21
Alumni…………………….. ......................................................................................................................................... 21
Informiranje in svetovanje .......................................................................................................................................... 22
4.5.1 Informiranje in svetovanje kandidatom za študij ................................................................................................ 22
4.5.2 Informiranje in svetovanje študentom ................................................................................................................ 23
4.5.3 Center za svetovanje ........................................................................................................................................ 24
Materialni pogoji……………............................................................................................................................26
5.1
5.2
6
Visokošolski učitelji in sodelavci................................................................................................................................. 17
3.1.1 Razvoj pedagoških kompetenc ........................................................................................................................ 18
Podporni, tehnični in administrativni delavci ............................................................................................................... 19
Stanje in usmeritve…………. ..................................................................................................................................... 19
Študenti…………………………. .......................................................................................................................20
4.1
4.2
4.3
4.4
4.5
5
Delovanje v visokošolskem prostoru ............................................................................................................................ 8
Sodelovanje in povezovanje z gospodarstvom in negospodarstvom ............................................................................ 9
Zaposlitvene potrebe okolja po diplomantih DOBA Fakultete ..................................................................................... 11
Delovanje v širšem družbenem okolju........................................................................................................................ 13
2.4.1 Družbena odgovornost ...................................................................................................................................... 15
Stanje in usmeritve……….......................................................................................................................................... 16
Kadri………………………………… ..................................................................................................................17
3.1
4
Vizija, poslanstvo, vrednote, strategija in cilji ............................................................................................................... 1
Organiziranost………….. ............................................................................................................................................. 3
1.2.1 Procesi odločanja zaposlenih, kompetence in odgovornosti ................................................................................ 3
1.2.2 Organi DOBA Fakultete ...................................................................................................................................... 5
1.2.3 Poslovni inštitut DOBA Fakultete ........................................................................................................................ 5
1.2.4 Centri DOBA Fakultete ....................................................................................................................................... 6
Stanje in usmeritve…… ............................................................................................................................................... 7
Strategija in smernice DOBA Fakultete na področju kakovosti ................................................................................... 32
Procesna organiziranost ............................................................................................................................................ 35
Samoevalvacija študijskih programov ........................................................................................................................ 35
6.3.1 Samoevalvacijske aktivnosti v študijskih programih........................................................................................... 35
6.3.2 Spremembe programov .................................................................................................................................... 36
6.3.3 Samoevalvacija študija na daljavo/e-študija ...................................................................................................... 36
6.3.4 Ključni kazalniki kakovosti ................................................................................................................................. 36
6.3.5 Zagotavljanje odličnosti poučevanja .................................................................................................................. 38
Organizacija in izvedba študijskih programov na DOBA Fakulteti .............................................................41
7.1
7.2
7.3
7.4
7.5
7.6
Preverjanje in ocenjevanje znanja študentov ............................................................................................................. 41
7.1.1 Zagotavljanje varnosti in nadzora pri preverjanju in ocenjevanju znanja pri študiju na daljavo/e-študiju ............ 42
Ukrepi za zagotavljanje učnih dosežkov in prehodnosti študentov ............................................................................. 43
Izvajanje tradicionalnega študija ................................................................................................................................ 44
Študij na daljavo/e-študij ............................................................................................................................................ 44
Podpora študentom med študijem ............................................................................................................................. 45
7.5.1 Pedagoška podpora študentom ........................................................................................................................ 45
7.5.2 Administrativna podpora ................................................................................................................................... 45
7.5.3 Tehnična podpora ............................................................................................................................................. 45
II
1
SAMOEVALVACIJA IZVEDBE DODIPLOMSKIH VISOKOŠOLSKIH STROKOVNIH PROGRAMOV ...........49
Dodiplomski visokošolski strokovni programi v študijskem letu 2013/2014 ..........................................49
1.1
1.2
1.3
1.4
2
Povpraševanje in prijava za vpis ................................................................................................................................ 49
1.1.1 Značilnosti povpraševanja................................................................................................................................. 50
Izvedba informiranja in svetovanja kandidatom za študij ............................................................................................ 52
Vpis……………………………..................................................................................................................................... 54
1.3.1 Struktura prvič vpisanih študentov .................................................................................................................... 55
Stanje in usmeritve……………................................................................................................................................... 58
Izvajanje dodiplomskih visokošolskih strokovnih programov ...................................................................59
2.1
2.2
2.3
Učni dosežki in prehodnost ........................................................................................................................................ 63
2.1.1 Uspešnost študentov pri predmetih ................................................................................................................... 63
2.1.2 Benchmarking med programi in načini študija ................................................................................................... 69
2.1.3 Prehodnost študentov v programu .................................................................................................................... 69
2.1.4 Spremljanje obremenitve študentov .................................................................................................................. 71
2.1.5 Diplomanti…………….. ..................................................................................................................................... 71
Zadovoljstvo z izvedbo študija ................................................................................................................................... 72
2.2.1 Zadovoljstvo študentov ..................................................................................................................................... 72
2.2.2 Zadovoljstvo diplomantov.................................................................................................................................. 75
III SAMOEVALVACIJA IZVEDBE PODIPLOMSKIH MAGISTRSKIH PROGRAMOV .........................................79
1 Podiplomski magistrski programi v študijskem letu 2013/2014 .................................................................79
1.1
1.2
1.3
1.4
2
Povpraševanje in prijava za vpis ................................................................................................................................ 79
1.1.1 Značilnosti povpraševanja................................................................................................................................. 80
Informiranje in svetovanje kandidatom za študij ......................................................................................................... 81
Vpis…………………… ............................................................................................................................................... 81
1.3.1 Struktura prvič vpisanih študentov .................................................................................................................... 82
Stanje in usmeritve……………… ............................................................................................................................... 86
Izvajanje podiplomskih magistrskih programov ..........................................................................................87
2.1
2.2
2.3
Učni dosežki in prehodnost ........................................................................................................................................ 88
2.1.1 Uspešnost študentov pri predmetih ................................................................................................................... 89
2.1.2 Prehodnost študentov v programu .................................................................................................................... 92
2.1.3 Spremljanje obremenitve študentov .................................................................................................................. 93
2.1.4 Diplomanti……………… ................................................................................................................................... 93
Zadovoljstvo z izvedbo podiplomskih magistrskih programov .................................................................................... 95
2.2.1 Zadovoljstvo študentov ..................................................................................................................................... 95
2.2.2 Zadovoljstvo učiteljev ........................................................................................................................................ 96
Stanje in usmeritve……………................................................................................................................................... 98
IV VSEŽIVLJENJSKO UČENJE .........................................................................................................................101
1 Model vseživljenjskega učenja na DOBA Fakulteti ....................................................................................101
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
Vključitve v študij kot občan ......................................................................................................................................101
1.1.1 Vključitev v študij kot občan v dodiplomske visokošolske strokovne programe .................................................101
1.1.2 Vključitev v študij kot občan v podiplomske magistrske programe ....................................................................102
Razvoj strokovnih kompetenc ...................................................................................................................................102
1.2.1 Razvoj kompetenc podpornih, tehničnih in administrativnih delavcev ...............................................................102
Druge oblike vseživljenjskega učenja........................................................................................................................103
Uveljavljanje predhodno pridobljenih znanj in kompetenc .........................................................................................103
Stanje in usmeritve…………. ....................................................................................................................................104
V ZNANSTVENORAZISKOVALNO IN STROKOVNO DELO ...........................................................................105
1 Organiziranost znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela ..............................................................105
Poslovni inštitut DOBA Fakultete ..............................................................................................................................105
1.1.1 Program raziskovalne skupine v študijskem letu 2013/2014.............................................................................105
1.1.2 Raziskovalni programi in projekti......................................................................................................................106
1.1.3 Rezultati raziskovalnega dela v študijskem letu 2013/2014 ..............................................................................109
1.1.4 Vključevanje študentov v raziskovalno in strokovno delo fakultete ...................................................................109
1.1.5 Programi mobilnosti za študente ......................................................................................................................111
1.1.6 Programi mobilnosti za osebje .........................................................................................................................111
1.1.7 Poletna šola…………. ......................................................................................................................................112
1.1.8 Interni projekti DOBA Fakultete ........................................................................................................................112
1.1.9 Strokovnoznanstvena revija .............................................................................................................................113
1.2 Objava rezultatov raziskovalnega in strokovnega dela .................................................................................................114
1.2.1 Udeležba na strokovnih in znanstvenih konferencah ........................................................................................115
1.2.2 Članstvo v društvih, združenjih.........................................................................................................................115
1.3 Založniška dejavnost…………......................................................................................................................................117
1.3.1 Znanstvene in strokovne monografske publikacije ...........................................................................................117
1.3.2 Znanstvene in strokovne periodične publikacije ...............................................................................................118
1.4 Financiranje raziskovalnega in strokovnega dela ......................................................................................................118
1.5 Stanje in usmeritve…………. ....................................................................................................................................118
1.1
VI POVZETEK.....................................................................................................................................................121
1 Uvod……………………………… ....................................................................................................................121
2 Izvajanje študijskih programov....................................................................................................................122
3 Vseživljenjsko učenje……………. ................................................................................................................124
4 Znanstvenoraziskovalno in strokovno delo ...............................................................................................124
5 Naše usmeritve za prihodnost .....................................................................................................................125
Priloge .................................................................................................................................................................129
Kazalo preglednic
Preglednica 1:
Preglednica 2:
Preglednica 3:
Preglednica 4:
Preglednica 5:
Preglednica 6:
Preglednica 7:
Preglednica 8:
Preglednica 9:
Preglednica 10:
Preglednica 11:
Preglednica 12:
Preglednica 13:
Preglednica 14:
Preglednica 15:
Preglednica 16:
Preglednica 17:
Preglednica 18:
Preglednica 19:
Preglednica 20:
Preglednica 21:
Preglednica 22:
Preglednica 23:
Preglednica 24:
Preglednica 25:
Preglednica 26:
Preglednica 27:
Preglednica 28:
Preglednica 29:
Preglednica 30:
Preglednica 31:
Preglednica 32:
Preglednica 33:
Preglednica 34:
Preglednica 35:
Preglednica 36:
Preglednica 37:
Preglednica 38:
Preglednica 39:
Preglednica 40:
Preglednica 41:
Preglednica 42:
Preglednica 43:
Preglednica 44:
Preglednica 45:
Preglednica 46:
Preglednica 47:
Preglednica 48:
Centri na DOBA Fakulteti ............................................................................................................ 6
Število sklenjenih sporazumov s podjetji in ustanovami za opravljanje strokovne
prakse študentov po programih ................................................................................................. 10
Zaposleni študenti v gospodarstvu/negospodarstvu v dodiplomskih programih ........................ 11
Zaposleni študenti v gospodarstvu/negospodarstvu v podiplomskih magistrskih programih ..... 11
Viri financiranja študija študentov v dodiplomskih programih na DOBA Fakulteti ...................... 12
Financiranje študija študentov v podiplomskih programih na DOBA Fakulteti ........................... 12
Gostujoči predavatelji v študijskem letu 2013/2014 v dodiplomskih in podiplomskih
programih DOBA Fakultete ....................................................................................................... 14
Število visokošolskih učiteljev in sodelavcev po študijskih letih ................................................. 17
Pregled izvolitev po nazivih po posameznih študijskih letih ....................................................... 17
Število zaposlenih raziskovalcev po letih................................................................................... 18
Število zaposlenih strokovnih delavcev na DOBA Fakulteti po ravneh izobrazbe ..................... 19
Učilnice in njihova oprema......................................................................................................... 26
Multimedijska oprema................................................................................................................ 27
Število knjižničnih enot v knjižnici .............................................................................................. 28
Uporaba knjižnice in knjižničnega gradiva ................................................................................. 28
Doseganje poslovnih rezultatov in ključnih kazalnikov DOBA Fakultete v letu 2013 ................. 31
Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti na področju poslovanja v 2013/2014 .................. 37
Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za izobraževalno dejavnost v 2013/2014 ............ 37
Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za znanstveno, raziskovalno in ........................... 37
Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za področje inoviranja ......................................... 38
Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za področje mobilnosti v 2013/2014 .................... 38
Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za področje razvoja kadrov ................................. 38
Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za področje družbene ......................................... 38
Podatki o dodiplomskih visokošolskih strokovnih programih ..................................................... 49
Spremljanje povpraševanja ....................................................................................................... 50
Število razpisanih in zapolnjenih študijskih mest po študijskih letih ........................................... 54
Število prvič in skupaj vpisanih študentov po programih ........................................................... 55
Predmeti in nosilci v programu Poslovanje v Sloveniji ............................................................... 60
Predmeti in nosilci v programu Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi ..................... 60
Predmeti in nosilci v programu Poslovna administracija ............................................................ 61
Predmeti in nosilci v programu Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti ................... 61
Predmeti in nosilci v programu Menedžment vseživljenjskega izobraževanja ........................... 62
Predmeti in nosilci v programu Poslovanje za tuje študente...................................................... 62
Predmeti in nosilci v programu Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi
za tuje študente ......................................................................................................................... 62
Povprečna uspešnost študentov na izpitih po študijskih letih .................................................... 63
Uspešnost študentov pri predmetih v programu Poslovanje...................................................... 64
Uspešnost študentov pri predmetih v programu Marketing, družbeni mediji in
odnosi z javnostmi ..................................................................................................................... 65
Uspešnost študentov pri predmetih v programu Poslovna administracija ................................. 66
Uspešnost študentov pri predmetih v programu Organiziranje in menedžment
socialnih dejavnosti ................................................................................................................... 67
Uspešnost študentov pri predmetih v programu Menedžment vseživljenjskega izobraževanja. 68
Povprečna uspešnost študentov na prvem izpitnem roku pri tradicionalnem ............................ 69
Povprečna prehodnost študentov v višji letnik študija ............................................................... 69
Povprečna prehodnost študentov v višji letnik študija v Sloveniji in pri tujih študentih ............... 70
Povprečna prehodnost študentov glede na program ................................................................. 70
Prehodnost študentov iz 1. v 2. letnik in iz 2. v 3. letnik v Sloveniji in tujih študentov ................ 70
Povprečno število ur individualnega dela študenta pri predmetih v posameznih programih
na teden .................................................................................................................................... 71
Povprečno trajanje študija v dodiplomskih programih ............................................................... 72
Delež diplomantov v rednem roku ............................................................................................. 72
Preglednica 49:
Preglednica 50:
Preglednica 51:
Preglednica 52:
Preglednica 53:
Preglednica 54:
Preglednica 55:
Preglednica 56:
Preglednica 57:
Preglednica 58:
Preglednica 59:
Preglednica 60:
Preglednica 61:
Preglednica 62:
Preglednica 63:
Preglednica 64:
Preglednica 65:
Preglednica 66:
Preglednica 67:
Preglednica 68:
Preglednica 69:
Preglednica 70:
Preglednica 71:
Preglednica 72:
Preglednica 73:
Preglednica 74:
Preglednica 75:
Preglednica 76:
Preglednica 77:
Preglednica 78:
Preglednica 79:
Preglednica 80:
Preglednica 81:
Preglednica 82:
Preglednica 83:
Preglednica 84:
Preglednica 85:
Preglednica 86:
Preglednica 87:
Preglednica 88:
Preglednica 89:
Preglednica 90:
Preglednica 91:
Podatki o podiplomskih magistrskih programih ......................................................................... 79
Spremljanje povpraševanja za podiplomske magistrske programe po prijavnih rokih ............... 79
Število razpisanih in zapolnjenih študijskih mest v podiplomskih .............................................. 82
Število prvič in skupaj vpisanih v podiplomske magistrske programe ....................................... 82
Predmeti in nosilci v programu Mednarodno poslovanje ........................................................... 87
Predmeti in nosilci v programu Menedžment vseživljenjskega izobraževanja ........................... 87
Predmeti in nosilci v programu Organiziranje in menedžment socialnih .................................... 88
Gostujoči predavatelji v študijskem letu 2013/2014 v podiplomskih programih
DOBA Fakultete ........................................................................................................................ 88
Uspešnost študentov na izpitih .................................................................................................. 89
Povprečna uspešnost študentov pri posameznih predmetih v programu
Mednarodno poslovanje ............................................................................................................ 90
Povprečna uspešnost študentov pri posameznih predmetih v programu Organiziranje in
menedžment socialnih dejavnosti .............................................................................................. 90
Povprečna uspešnost študentov pri posameznih predmetih v programu Menedžment
vseživljenjskega izobraževanja ................................................................................................. 91
Mednarodno poslovanje DE Beograd ........................................................................................ 91
Mednarodno poslovanje ‒ Zagreb ............................................................................................. 91
Uspešnost študentov na prvem izpitnem roku ........................................................................... 92
Prehodnost študentov v magistrskih programih v Sloveniji........................................................ 92
Prehodnost tujih študentov v magistrskih programih ................................................................. 93
Obremenitev študentov v podiplomskih magistrskih programih ................................................. 93
Povprečno trajanje študija v vseh magistrskih programih .......................................................... 94
Delež diplomantov ..................................................................................................................... 94
Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih po programih/skupaj po programih... 94
Pregled vključevanja v posamezne predmete dodiplomskih programov ................................. 101
Število vključitev občanov po predmetih v dodiplomske programe v študijskem letu
2013/2014 ............................................................................................................................... 101
Pregled vključevanja občanov v podiplomske magistrske programe ....................................... 102
Število vključitev občanov v podiplomske magistrske programe ............................................. 102
Število vključitev podpornih, tehničnih in administrativnih delavcev v izobraževanja
v letu 2013/2014 ...................................................................................................................... 102
Število obravnav in % priznavanja ........................................................................................... 103
Število obravnav tem magistrskih nalog .................................................................................. 103
Prijavljeni in odobreni raziskovalni programi in projekti ter drugi programi v ........................... 107
Številčni podatki o raziskovalnih programih in projektih ter drugih programih ......................... 109
Vključenost študentov v raziskave visokošolskih učiteljev in sodelavcev na
DOBA Fakulteti v študijskem letu 2013/2014 .......................................................................... 110
Vključenost študentov v programe mobilnosti ......................................................................... 111
Število vključenih študentov v poletno šolo ............................................................................. 112
Razvojni interni projekti in raziskave DOBA Fakultete v 2013/2014 ........................................ 112
Število objavljenih prispevkov po letih ..................................................................................... 113
Pregled objavljenih prispevkov po tipologiji po letih ................................................................. 113
Pregled avtorjev prispevkov .................................................................................................... 113
Število objav v študijskem letu 2013/2014 s primerjavo prejšnjih let ....................................... 114
Število znanstvenih in strokovnih objav po tipologiji v študijskem letu 2013/2014 in
primerjava s preteklimi leti ....................................................................................................... 114
Število objavljenih prispevkov na konferencah ........................................................................ 115
Zaposleni in pogodbeni sodelavci po predmetnih področjih v študijskem letu 2013/2014 ....... 116
Število izdanih monografskih publikacij po tipu ....................................................................... 118
Seznam izdanih serijskih publikacij ......................................................................................... 118
Kazalo grafov
Graf 1: Razlogi za odločitev za študij študentov v Sloveniji ................................................................................. 51
Graf 2: Razlogi za odločitev za študij tujih študentov .......................................................................................... 51
Graf 3: Vir informacij o dodiplomskem visokošolskem strokovnem programu v Sloveniji .................................... 53
Graf 4: Vir informacij o dodiplomskem visokošolskem strokovnem programu za tuje študente........................... 53
Graf 5: Vpisani študenti glede na spol v Sloveniji ................................................................................................ 56
Graf 6: Vpisani tuji študenti glede na spol ........................................................................................................... 56
Graf 7: Status vpisanih študentov ........................................................................................................................ 56
Graf 8: Vpisani študenti glede na starost v .......................................................................................................... 57
Graf 9: Vpisani tuji študenti glede na ................................................................................................................... 57
Graf 10: Vpisani študenti v prvi letnik glede na zaključeno srednjo šolo v Sloveniji .............................................. 57
Graf 11: Vpisani tuji študenti v prvi letnik glede na zaključeno srednjo šolo .......................................................... 57
Graf 12: Delež študentov glede na način plačila šolnine ....................................................................................... 58
Graf 13: Zadovoljstvo študentov ob zaključku študijskega leta v dodiplomskih programih v Sloveniji
na sedemstopenjski lestvici ..................................................................................................................... 73
Graf 14: Zadovoljstvo tujih študentov ob zaključku študijskega leta v dodiplomskih programih
Graf 15: Zadovoljstvo učiteljev z izvedbo predmeta na sedemstopenjski lestvici .................................................. 74
Graf 16: Zadovoljstvo diplomantov z izvedbo dodiplomskih programov ob zaključku študija
Graf 17: Ocena pridobljenih znanj in kompetenc diplomantov šest mesecev po zaključku ................................... 76
Graf 18: Razlogi za odločitev za študij študentov v Sloveniji ................................................................................. 80
Graf 19: Razlogi za odločitev za študij tujih študentov .......................................................................................... 81
Graf 20: Vpisani študenti glede na spol v Sloveniji ................................................................................................ 83
Graf 21: Vpisani tuji študenti glede na spol ........................................................................................................... 83
Graf 22: Status vpisanih študentov v Sloveniji....................................................................................................... 84
Graf 23: Vpisani študenti glede na starost v Sloveniji ............................................................................................ 84
Graf 24: Vpisani tuji študenti glede na starost ....................................................................................................... 85
Graf 25: Vpisani študenti glede na zaključeno visoko šolo .................................................................................... 85
Graf 26: Delež študentov glede na način plačila šolnine ....................................................................................... 86
Graf 27: Zadovoljstvo študentov z izvedbo podiplomskih programov v Sloveniji ob zaključku študija
Graf 28: Zadovoljstvo tujih študentov z izvedbo podiplomskega programa ob zaključku študija
Graf 29: Zadovoljstvo učiteljev v magistrskih programih na sedemstopenjski lestvici ........................................... 96
Graf 30: Zadovoljstvo diplomantov z izvedbo podiplomskih študijskih programov na sedemstopenjski lestvici .... 97
Graf 31: Ocena pridobljenih znanj in kompetenc diplomantov šest mesecev po zaključku študija
Preglednica kratic
DE
CRM
ŠND
TŠ
dislocirana enota
Customer relationship management (sistem za upravljanje odnosov s strankami)
študij na daljavo/e-študij
tradicionalni študij
Predgovor
DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije je zakoračila v svoje drugo desetletje. Iz
doseženih rezultatov se vidi, da je v skladu z začrtanima poslanstvom in strategijo fakulteta stopila na
pot zrelosti. Na to, da lahko govorimo o uspešnem izpolnjevanju večine ciljev, kaže vse boljše
obvladovanje hitro spreminjajoče se tehnologije študija na daljavo. Razmeroma visoke ocene
zadovoljstva študentov z našimi programi in z njihovim izvajanjem nas potrjujejo v odločitvi, da
stopimo na pot razvijanja koristne univerze. Že iz same organiziranosti in strukturiranosti fakultete je
razviden odnos do študentov kot partnerjev fakultete in naša osredotočenost na to, da s študijem na
DOBA Fakulteti pridobijo relevantne kompetence. V ozadju teh rezultatov pa ni le ustrezna
organiziranost, temveč je tu še strukturiranost vlog v izobraževalnem procesu: vodij programov,
učiteljev in online mentorjev in ne nazadnje študentov. DOBA Fakulteta ne vidi svojega razvoja v
smeri prevladujočega Humboldtovega modela univerze z razslojevanjem teh vlog v Sloveniji, temveč
si prizadevamo za uveljavljanje prakse sodobnih tujih univerz in poslovnih šol – partnerstva med
vsemi strukturami. Pri tem s pridom izkoriščamo naš napredek pri uporabi informacijske tehnologije.
Naša uveljavitev z modelom online študija in podpore študentov, ki sicer sproti prinaša številne izzive,
nam je omogočila, da smo jih na sedanji stopnji zrelosti uspeli večinoma spremeniti v prednosti. Tako
praksa in tudi kompetence študentov, ki jih nenehno presojamo skupaj z delodajalci, kažejo, da smo si
priborili upoštevanja vreden položaj med visokošolskimi zavodi v Sloveniji.
V študijskem letu 2013/14 smo začrtali številne izboljšave. Tako verjamemo, da bodo že v naslednjem
letu dala rezultat naša prizadevanja za izboljšanje rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela in za
močnejše vključevanje študentov v razvojna področja fakultete. Povsem jasni so tudi cilji na področju
povečevanja vpisa tako v Sloveniji kot tudi na področjih, kjer se je fakulteta že uveljavila (Hrvaška,
Srbija) ali pa si svojo pot šele utira (države v razvoju).
Pričujoče poročilo o delu sestavljajo naslednji sklopi:
I.
Predstavitev fakultete z osnovnimi informacijami o organiziranosti in delovanju fakultete;
II. Samoevalvacija izvedbe dodiplomskih strokovnih programov, kjer opisujemo in evalviramo
dodiplomski študij;
III. Samoevalvacija izvedbe podiplomskih magistrskih programov s predstavitvijo in analizo delovanja
programov;
IV. Vseživljenjsko učenje, kjer predstavimo dejavnost vseživljenjskega usposabljanja za občane in za
zaposlene na fakulteti;
V. Znanstveno-raziskovalno in strokovno delo, ki prinaša strukturirano predstavitev teh dejavnosti na
fakulteti;
VI. Povzetek, ki mu sledi kazalo preglednic in grafov.
Direktorica
Jasna Dominko Baloh, prof.
Dekan
prof. dr. Rasto Ovin
I
O DOBA FAKULTETI ZA UPORABNE POSLOVNE IN
DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR
DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije (DOBA Fakulteta) je zasebni visokošolski
zavod, ki se je na predlog Senata Visoke poslovne šole Doba Maribor preoblikoval v fakulteto. Predlog
za preoblikovanje je 18. 12. 2009 potrdil Senat za akreditacije pri Svetu RS za visoko šolstvo.
Visoka poslovna šola Doba Maribor je bila ustanovljena 5. 12. 2003, ko je Svet RS za visoko šolstvo
sprejel sklep o ustanovitvi.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je akreditiral:
 dodiplomski visokošolski strokovni program Poslovni asistent (24. 12. 2004; od 6. 7. 2006 naprej je
to program Poslovanje);
 podiplomski magistrski program Mednarodno poslovanje (5. 5. 2008);
 dodiplomski visokošolski strokovni program Marketing (29. 9. 2008; od 19. 9. 2013 naprej je to
program Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi);
 dodiplomski visokošolski strokovni program Poslovna administracija (15. 12. 2008);
 dodiplomski visokošolski strokovni program Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti
(10. 7. 2009);
 podiplomski magistrski program Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti (10. 7. 2009);
 dodiplomski visokošolski strokovni program Menedžment vseživljenjskega izobraževanja
(25. 2. 2010) in
 podiplomski magistrski program Menedžment vseživljenjskega izobraževanja (25. 2. 2010).
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) je na podlagi
vloge DOBA Fakultete, dne 16. 2. 2012, podaljšal akreditacijo dodiplomskemu visokošolskemu
strokovnemu programu Poslovanje za sedem let.
1 Strategija, organiziranost in vodenje kakovosti na DOBA
Fakulteti
1.1 Vizija, poslanstvo, vrednote, strategija in cilji
Vizija
DOBA, šola, ki vidi dlje.
Poslanstvo DOBA Fakultete
Z novimi programi in pristopi spreminjamo izzive v priložnosti.
Ključne vrednote, ki so vodilo našega dela in življenjskega sloga, so:
 kakovost izobraževanja
 razvojnoraziskovalna in inovativna naravnanost
 družbena odgovornost
 spoštovanje individualnosti in razvijanje timskega dela
 prilagajanje družbenim spremembam
 spoštovanje etičnih vrednot in etičnega kodeksa
DOBA Fakulteta je sodobna poslovna fakulteta za razvoj inovativnih posameznikov in e-učenja. Naši
visokokakovostni študijski programi ustrezajo standardom in merilom sodobnega evropskega in
globalnega poslovnega okolja. Naši najpomembnejši partnerji – študentje in učitelji – se identificirajo z
našimi vrednotami, ki oblikujejo tudi delo vseh zaposlenih. Smo fakulteta dialoga in skupaj s študenti
in učitelji uresničujemo svojo vizijo in poslanstvo, s čimer želimo zagotoviti stabilen, kontinuiran,
dolgoročen razvoj in obstoj DOBA Fakultete. Izobražujemo inovativne, kreativne in etične študente, ki
jih pripravljamo na uspeh v poslovnem svetu. Zavedamo se, da se naš uspeh meri z uspehom naših
študentov.
1
1
Z uresničevanjem vizije, poslanstva in strategije smo usmerjeni k povečevanju konkurenčnosti ter
zagotavljanja kontinuiranega, dolgoročnega in ambicioznega razvoja DOBA Fakultete.
Ključni strateški cilji DOBA Fakultete do 2020 so:
 Virtualna fakulteta: Postati regionalni specialist za študij na daljavo/e-študij.
 Fakulteta kompetenc 21. stoletja: Razvijati kompetence študentov in diplomantov za uspešno
poslovanje, razvoj in rast na globalnem trgu.
 Odlična fakulteta: Zagotavljati odličnost v poučevanju, raziskovalni, razvojni in strokovni dejavnosti
ter pri mednarodnem sodelovanju.
 Globalna fakulteta: Postati globalni ponudnik izobraževanja, globalni akter in partner.
Operacionalizacija uresničevanja štirih ključnih strateških ciljev DOBA Fakultete je opredeljena za
vseh pet ključnih dejavnosti fakultete: izobraževalna dejavnost, znanstvenoraziskovalno delo,
strokovno delo, mednarodno umeščanje in poslovanje fakultete. V nadaljevanju so prikazani glavni cilji
pri posamezni dejavnosti za študijsko leto 2013/2014.
a) Izobraževalna dejavnost
 Razvoj kompetenc za e-študij
 Razvoj novih oblik vseživljenjskega izobraževanja
 Razvoj vseživljenjske karierne orientacije
 Prenova predmetov v skladu z usmeritvami Programskega sosveta
 Zviševanje kakovosti študijskega procesa
 Krepitev dela Programskega sosveta
 Priprava vlog za reakreditacijo programov DOBA Fakultete
 Širjenje programske ponudbe in krepitev partnerstev za nastop na globalnem trgu
 Širjenje mobilnosti (fizične in virtualne)
b) Znanstvenoraziskovalno delo
 Povezovanje s strokovnjaki s področja e-izobraževanja, visokošolske didaktike in informacijske
tehnologije
 Razvijanje potreb po izobraževanju
 Vključitev študentov v znanstvenoraziskovalno delo
 Nadaljnje delo s 5000 hitro rastočimi podjetji v Sloveniji
 Promocija razvojnih in raziskovalnih dosežkov
 Krepitev znanstvenega in raziskovalnega dela v povezavi s programi in razvojnim delom fakultete
 Vzpostavitev povezav z mednarodnimi raziskovalci na področju hitro rastočih podjetij
c) Strokovno delo
 Izvedba projektov glede na priporočila UNIQUe
 Zagotavljanje večje varnosti pri izvajanju študija na daljavo/e-študija
 Razvoj in nadgradnja modela študija na daljavo/e-študija
 Večja virtualizacija modela študija na daljavo/e-študija
 Krepitev podpore za ciljne skupine študija na daljavo/e-študija
 Zagotavljanje pogojev za celostni razvoj študentov
 Prenova procesov v skladu z mednarodnim projektom HEI-UP
 Prevetritev ustreznosti zapisov kakovosti
 Spremembe programov
 Strokovna priprava za vstop na globalni trg
d) Mednarodno umeščanje in mednarodna prepoznavnost dosežkov
 Izmenjava dobrih praks s sorodnimi fakultetami
 Oblikovanje partnerstev za razvoj kompetenc 21. stoletja
 Mednarodno uveljavljanje skozi projekte, raziskave in delo v združenjih
 Povezovanje z drugimi visokošolskimi zavodi
 Krepitev partnerstev za sodelovanje na globalnem trgu
2
e) Poslovanje
 Krepitev predprodajnih aktivnosti
 Širjenje programske ponudbe in tržnih segmentov
 Pospeševanje prodaje in nagrajevanje vodij programa glede na nove naloge in opredeljene
kompetence
 Krepitev blagovne znamke in njeno močnejše pozicioniranje
 Spremljanje poslovanja
 Širjenje programov študija na daljavo/e-študija
 Pridobivanje novih ciljnih skupin ‒ mlajša populacija, kandidati s posebnimi potrebami, diplomanti
specialističnih programov
 Krepitev dela s kandidati za študij
1.2 Organiziranost
DOBA Fakulteta ima vzpostavljeno procesno organiziranost, ki omogoča pregleden način vodenja,
načrtovanja in izvajanja izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Sledimo ciljem
učinkovitega vodenja in upravljanja fakultete, zagotavljamo ločevanje pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela ter poslovodenja zavoda.
1.2.1 Procesi odločanja zaposlenih, kompetence in odgovornosti
Poslovne procese na DOBA Fakulteti nenehno ažuriramo, optimiramo in nadgrajujemo v skladu s
spreminjajočimi se potrebami ciljnih skupin študentov in učiteljev ter potrebami visokošolskega
prostora in sodobnega poslovnega sveta.
Poslovni procesi DOBA Fakultete so:
 predprodajne aktivnosti
 prijava
 vpis
 izvajanje pedagoškega procesa
 diplomiranje
 poprodajne aktivnosti
 kakovost
 raziskave in razvoj
 mednarodno sodelovanje
 strateško vodenje
 podporni procesi ‒ marketing, knjižnica, informatika, organizacija, pravne in kadrovske zadeve,
finance
3
3
Slika 1: Organizacijska shema DOBA Fakultete
4
1.2.2 Organi DOBA Fakultete
V študijskem letu 2013/2014 so na fakulteti delovali naslednji organi:
Senat DOBA Fakultete
Sestava Senata, izvoljena na seji Akademskega zbora DOBA Fakultete, dne 1. 9. 2010:
 Člani Senata so bili visokošolski učitelji: predsednik Senata, red. prof. dr. Boris Cizelj,
doc. dr. Viljem Pšeničny, izr. prof. dr. Martin Kramar, viš. pred. mag. Viktor Lednik, pred. Andrea
Kostanjevec, doc. dr. Avgust Majerič, pred. mag. Oton Mlakar ter predstavnika študentov: Jelka
Škrubej Širaj in Mitja Špes. Mitjo Špesa je 5. 12. 2011 zamenjal Boštjan Gorenšek.
Akademski zbor
Akademski zbor DOBA Fakultete v skladu z ZViS sestavljajo vsi redno in pogodbeno zaposleni
visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Zaradi preminule predsednice,
doc. dr. Darje Darinke Hribar, je bil 4. 9. 2013 za vodenje Akademskega zbora izvoljen red. prof.
dr. Boris Cizelj.
Predstavnika študentov v Akademskem zboru sta Dora Angelov in Jelena Rađenović.
Upravni odbor
Upravni odbor DOBA Fakultete vodi predsednik Peter Baloh.
Člani Upravnega odbora so: mag. Jože Protner, viš. pred. mag. Franci Pivec, Irena Amič Ravnik in
Ksenija Drolc. Predstavnik študentov v Upravnem odboru je Boštjan Gorenšek.
Študentski svet
(konstituiran na seji, dne 4. 1. 2013)
Študentski svet sestavljajo: Boštjan Gorenšek (predsednik), Helena Ajdnik (podpredsednica) in ostali
člani: Jelena Rađenović, Damir Jurenec in Dora Angelov.
Komisije senata
 Komisija za študentske zadeve: pred. mag. Klemen Žibret, lekt. mag. Suzana Cergol, predstavnica
študentov Helena Ajdnik.
 Komisija za kakovost: viš. pred. mag. Mateja Geder, viš. pred. dr. Branko Škafar, predstavnik
študentov Damir Jurenec.
 Komisija za habilitacije: izr. prof. dr. Ervin Maurič, izr. prof. dr. Martin Kramar, lekt. Andrea
Kostanjevec.
Pooblaščena oseba za vodenje postopkov priznavanja izobraževanja in odgovorna oseba za
priznavanje ECTS na DOBA Fakulteti je Dina Potočnik.
1.2.3 Poslovni inštitut DOBA Fakultete
Poslovni inštitut je samostojna enota DOBA Fakultete in je bil 3. marca 2005 vpisan v evidenco
raziskovalnih organizacij. Ustanovljen je bil z namenom združevanja teorije in prakse, saj sodoben,
bolonjsko usmerjen visokošolski študij zahteva tesno povezavo s prakso in mora biti podprt z
raziskovalnim delom, v katerem sodelujejo učitelji in študenti.
V okviru inštituta se izvajajo projekti, ki jih pripravlja DOBA Fakulteta. Inštitut spremlja nacionalne
razpise in razpise evropskih programov za kandidiranje DOBA Fakultete za sredstva, ki sofinancirajo
mednarodno povezovanje in poglobljeno razvojno in aplikativno raziskovalno delo na področju
dejavnosti fakultete in v povezavi s cilji nacionalnih razvojnih programov in programa Evropa 2020.
Vodja raziskovalne skupine, ki deluje pod okriljem Poslovnega inštituta, je dekan doc. dr. Viljem
Pšeničny. V raziskovalni skupini je v študijskem letu 2013/2014 delovalo 17 zaposlenih raziskovalcev.
Opredelili smo ključna raziskovalna področja, ki jih koordinirajo nosilci področij (več v poglavju V).
5
5
1.2.4 Centri DOBA Fakultete
Na DOBA Fakulteti delujejo centri, ki skrbijo za razvoj izobraževalnega, strokovnega in raziskovalnega
dela fakultete. Pri delu centrov sodelujejo visokošolski učitelji, strokovni delavci in zunanji strokovnjaki.
Preglednica 1: Centri na DOBA Fakulteti
Ime centra
Center za visokošolsko didaktiko
Center za e-izobraževanje
Center za svetovanje
Center za vseživljenjsko učenje
Center za poslovne jezike
Center za inovativnost
Center za virtualno mobilnost
6
Predstojnik
pred. Jasna Dominko Baloh
viš. pred. mag. Mateja Geder
pred. Jasna Dominko Baloh
pred. mag. Vesna Kolenc Potočnik
lekt. Nataša Ritonija
pred. mag. Vesna Kolenc Potočnik
viš. pred. mag. Mateja Geder

Center za visokošolsko didaktiko
Odličnost poučevanja, inovativni pedagoški pristopi, usmerjenost k učnim rezultatom in aktivna
vloga študentov v pedagoškem procesu so središče dejavnosti Centra za visokošolsko didaktiko
na DOBA Fakulteti. V okviru centra sodelavci v skladu s trendi sodobne visokošolske didaktike
skrbijo za enoten pristop pri načrtovanju pedagoškega procesa in za ustrezno načrtovanje
obremenitve študentov v času študijskega procesa v tradicionalnem načinu študija in pri študiju na
daljavo/e-študiju. Na fakulteti posebej poudarjamo razvoj inovativnih metod za pedagoški proces,
usmerjen k študentom, h kateremu se v zadnjem letu pridružujejo tudi vsebine s področja etike.

Center za e-izobraževanje
Center za e-izobraževanje skrbi za proučevanje novih tehnologij za podporo pedagoškega
procesa, oblikovanje strategij pedagoškega inoviranja, podprtega s tehnologijami in mediji ter
razvijanje učinkovitih pedagoških pristopov, ki izkoriščajo potenciale sodobnih informacijskokomunikacijskih tehnologij.
V okviru centra je bil razvit model študija na daljavo/e-študija, ki temelji na najsodobnejših
pedagoških pristopih in je v celoti spletno podprt. Dejavnosti centra so usmerjene tudi k
usposabljanju mentorjev za svetovalno funkcijo pri študiju na daljavo/e-študiju, usposabljanju
visokošolskih učiteljev za pripravo in vodenje predmetov na daljavo ter k nadgradnji modela
študija na daljavo/e-študija.

Center za svetovanje
V okviru dejavnosti centra našim študentom omogočamo svetovanje na vseh pomembnejših
življenjskih področjih, s katerimi se srečujejo ob ponovni vključitvi v izobraževanje. S ponudbo
raznolikih svetovalnih aktivnosti želimo ustvariti optimalne pogoje za učinkovit študij ter prispevati
k večji uspešnosti in zadovoljstvu, strokovni in osebnostni rasti kot tudi k razvoju kariere naših
študentov.

Center za vseživljenjsko učenje
S ciljem uresničevanja strategije vseživljenjskega učenja je delo centra osredotočeno na
oblikovanje različnih oblik vseživljenjskega učenja za pridobivanje novih znanj in nadgradnjo
strokovnih znanj študentov in diplomantov DOBA Fakultete in širše javnosti ter na spodbujanje
vključevanja in vračanja zaposlenih v programe na šoli. Poslovni model vseživljenjskega učenja
DOBA Fakultete se prilagaja potrebam trga.

Center za poslovne jezike
Osnovna usmeritev centra je spodbujanje razvoja metod in oblik dela za učinkovito poučevanje in
učenje poslovnih jezikov in spodbujanje medkulturnega dialoga in večjezičnosti. V okviru centra
sodelavci pripravljajo različne oblike jezikovnega izobraževanja, ki študentom pomagajo pridobiti
dodatno in specialno znanje tujih jezikov ali pa jim pomagajo izboljšati obstoječe jezikovno znanje.

Center za inovativnost
Center za inovativnost je ustanovljen z namenom spodbujanja, širjenja in razvijanja kulture
inoviranja pri posameznikih in v širšem okolju, in sicer z razvijanjem inovativnih vsebin, inovativnih
pedagoških pristopov, inovativnih tehnologij v visokem šolstvu ter sodelovanjem in povezovanjem
z vsemi deležniki na področju inovativnosti. Sodelavci centra so aktivno vključeni tudi v dejavnosti
InCo gibanja, ki je gibanje za inovativni preboj, katerega namen je spodbujanje aktivnega
medstrukturnega dialoga in razvoj orodij za trajnostni razvoj inovativne družbe.

Center za virtualno mobilnost
Dejavnost centra obsega informiranje o možnosti študija v obliki virtualne mobilnosti, svetovanje
za vključitev v virtualno mobilnost, podporo pri vključitvi v virtualno mobilnost, izmenjavo izkušenj
in dobre prakse z visokošolskimi institucijami, ki izvajajo virtualno mobilnost ter komunikacijo s
strokovno in drugimi javnostmi o raziskavah in razvojnih projektih na področju virtualne mobilnosti.
1.3 Stanje in usmeritve
DOBA Fakulteta skupaj s študenti, učitelji in zaposlenimi uresničuje svojo vizijo, poslanstvo in
strateške cilje. Procesna organiziranost fakultete odraža našo usmerjenost k študentom, odziv na
potrebe visokošolskega prostora in sodobnega poslovnega sveta.
Istočasno nam omogoča fleksibilnost pri prilagajanju poslovnega modela aktualnim razmeram na trgu.
Zaradi pričakovane nestabilnosti na področju povpraševanja po programih, ki jih izvaja DOBA
Fakulteta, načrtujemo ukrepe, povezane z organiziranostjo in zaposlovanjem, ki bodo zagotavljali
nadaljnje stabilno in trajnostno delovanje fakultete.
Poslovni inštitut DOBA Fakultete usmerja znanstvenoraziskovalno in strokovno delo na fakulteti v
skladu z mednarodnimi in nacionalnimi razvojnimi programi in razpisi. Na področju znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela fakultete tudi v prihodnje načrtujemo krepitev uveljavljanja
fakultete ter krepitev dela v povezavi s programi in razvojnim delom fakultete. Še naprej bomo razvijali
sistematično in ciljno delo raziskovalne skupine, njeno mednarodno povezovanje, promocijo njenih
dosežkov. Načrtujemo tudi intenzivnejše vključevanje študentov v znanstvenoraziskovalno delo. Z
razvojnimi centri želimo na DOBA Fakulteti nadalje profilirati svoje raziskovalno, razvojno in strokovno
delo, še posebej na področju uvajanja sodobnih pedagoških pristopov in načel vseživljenjskega
učenja.
Osrednja usmerjenost podpornih procesov na področju organizacije, pravnih in kadrovskih zadev bo
usmerjenost v optimizacijo organiziranosti, spodbujanje inovativnega razmišljanja in razvoj kompetenc
za delo, še posebej za pridobivanje novih študentov, delovanje na globalnem trgu in za dvig digitalne
pismenosti zaposlenih na Dobi.
7
7
2
Vpetost DOBA Fakultete v okolje in njeno delovanje
DOBA Fakulteta se aktivno vključuje v oblikovanje širšega družbenega okolja s sodelovanjem z
visokošolskimi institucijami v visokošolskem prostoru v Sloveniji in tujini ter s sodelovanjem z
gospodarstvom in negospodarstvom.
Na DOBA Fakulteti uresničujemo svojo vizijo in poslanstvo na različnih nivojih in s svojim delovanjem
v lokalnem, regionalnem, nacionalnem ter mednarodnem okolju soustvarjamo pozitivne učinke za
gospodarski, družbeni in kulturni razvoj. V študijski proces vključujemo aktualne vsebine iz
gospodarstva oz. negospodarstva ter spodbujamo sodelovanje študentov pri iskanju novih poslovnih
rešitev v podjetjih, kjer so zaposleni. DOBA Fakulteta s ponudbo svojih študijskih programov vpliva na
razvoj človeških virov in ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest v regiji in v Sloveniji, s tem pa
tudi vpliva na izboljšanje kakovosti življenja in blaginje. Prav tako je DOBA Fakulteta aktivna v
lokalnem okolju neposredno z organizacijo različnih aktualnih dogodkov ter pri sodelovanju s podjetji
in drugimi organizacijami pri različnih projektih, kakor tudi posredno preko projektnih aktivnosti svojih
študentov. Sodelovanje s podjetji na šoli krepimo s pripravo aplikativnih razvojnih projektov, ki jih
študenti izvajajo v okviru posameznega predmeta ali zaključnih strokovnih in magistrskih nalog. V ta
namen imamo s podjetji tudi sklenjene sporazume. Povezanost z razvojem ožjega in širšega okolja se
kaže tudi z dialogom, ki ga DOBA Fakulteta vodi z diplomanti. Spremljanje učnih izidov in pridobljenih
kompetenc diplomantov merimo z anketnim vprašalnikom, ki ga izpolnijo diplomanti po zaključku
študija.
Z organizacijo dobrodelnih in kulturnih dogodkov se potrjujemo kot družbeno odgovorna in etična
ustanova in s tem bogatimo svoje poslanstvo.
2.1 Delovanje v visokošolskem prostoru
Za učinkovito spodbujanje akademskega sodelovanja z drugimi visokošolskimi ustanovami v Sloveniji
je DOBA Fakulteta sklenila sporazum o akademskem sodelovanju s/z:
 Fakulteto za management Koper Univerze na Primorskem
 Univerzo Nova Gorica
 Fakulteto za podjetništvo Gea College
 Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici
 Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru
 VŠR – Visoko šolo za računovodstvo
 Visoko šolo za tehnologijo polimerov
DOBA Fakulteta je članica Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov Slovenije.
Bilateralno sodelovanje in sodelovanje v okviru Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
Slovenije obsega področje izmenjave strokovnih izkušenj, mobilnosti in študijskih gradiv.
V mednarodnem okolju imamo sklenjene sporazume z naslednjimi visokošolskimi ustanovami:
 The University of Applied Sciences Oulu, Finska
 Visoka poslovna škola strukovnih studija Novi Sad, Srbija
 International Business School, Vilnius University, Litva
 European Center for Peace and Development, Srbija
 Newton College, Češka
 The Open University Netherlands, Nizozemska
 Maastricht School of Management, Nizozemska
 The University of Venice, Italija
 Euro-Schulen Halle, Nemčija
 Visoka škola za poslovnu ekonomiju ‒ CKM, Bosna in Hercegovina
 Fakultet za ekonomiju i inženjerski menadžment, Srbija
8












Univerza Privredna Akademija, Srbija
Fakultet za ekonomiju, finansije i administraciju, Srbija
Fakultet za menadžment MSP, Srbija
Univerzitet za poslovne studije Banja Luka, Bosna in Hercegovina
Universidad de Monterrey, Mehika
School of Journalism and Public Relations, Skopje, Makedonija
Public University of Navarre, Španija
Visoka škola za menadžment u turizmu i informatici u Virovitici, Hrvaška
Međimursko veleučilište u Čakovcu, Hrvaška
Sveučilište u Rijeci, Hrvška
Cyprus Institute of Marketing, Ciper
Institute of Communication Studies, Skopje
V študijskem letu 2013/2014 smo podpisali tri nove sporazume, in sicer z Međimurskim veleučilištem v
Čakovcu, Univerzo v Reki (oboje Hrvaška) in Institute of Communication Studies, Makedonija.
DOBA Fakulteta je članica:
 mreže EDEN (European Distance and E-learning Network)
 mreže BUSINET (Network for the Development of Business Education Programmes)
 mreže CEEMAN (Central and East European Management Development Association)
 mreže ECSB (European Council for Small Business and Entrepreneurship)
 združenja ECQA (European Certification and Qualification Association)
 Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO
 mreže Knowledge Economy Network (KEN)
 Slovenački poslovni klub Beograd (sedež Beograd, Srbija)
Posamezni visokošolski učitelji, raziskovalci in strokovni delavci DOBA Fakultete so člani različnih
združenj doma in v tujini (več v poglavju V).
2.2 Sodelovanje in povezovanje z gospodarstvom in negospodarstvom
DOBA Fakulteta je v lokalnem okolju aktivna neposredno z organizacijo različnih aktualnih dogodkov v
sodelovanju s podjetji oz. gospodarskimi združenji ter tudi posredno preko projektnih aktivnosti svojih
študentov.
V ta namen imamo podpisane sporazume s podjetji:














Microsoft d. o. o. Ljubljana
Dravske elektrarne Maribor d. o. o.
Nigrad d. d.
Perutnina Ptuj d. d.
Soven d. o. o.
Tovarna bovdenov in plastike d. d. Lenart
Tovarna olja Gea d. d.
Ozara d. o. o.
Bodifit Program Slovenija
Bodočnost Maribor d. o. o.
Press Clipping d. o. o.
Softeh d. o. o.
Expo Biro d. o. o.
Mediamix Komunikacije d. o. o.
9
9
Sporazumi opredeljujejo sodelovanje pri izvajanju študijskega procesa DOBA Fakultete, in sicer pri:
 prenašanju izkušenj iz prakse v študijski proces s pomočjo strokovnjakov iz podjetij;
 skupni obravnavi iskanja rešitev problemov, ki jih zaznavajo v podjetjih;
 analizah in projektih, ki jih v študijskem procesu izvajajo študenti;
 izvajanju strokovne prakse v podjetjih.
Sporazum z Microsoftom opredeljuje brezplačno uporabo Microsoftove programske opreme za
študente in visokošolske učitelje in sodelavce, uporabo okolja Live@Edu za učinkovitejšo
komunikacijo in delo študentov, visokošolskih učiteljev in drugih zaposlenih na DOBA Fakulteti ter
vzpostavitev IT-akademije za izobraževanje za uporabo informacijske tehnologije.
S podjetji in ustanovami imamo sklenjene sporazume za opravljanje strokovne prakse študentov v
dodiplomskih programih. Preglednica prikazuje število sklenjenih sporazumov po posameznih
programih.
Preglednica 2: Število sklenjenih sporazumov s podjetji in ustanovami za opravljanje
strokovne prakse študentov po programih
Študijski program
Poslovanje
Poslovna administracija
Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi
Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti
Menedžment vseživljenjskega izobraževanja
Skupaj
Število sklenjenih
sporazumov
14
4
8
2
0
28
Vez z gospodarstvom in negospodarstvom so aplikativnimi projekti, ki jih zaposleni študenti izvajajo v
okviru posameznega predmeta ali strokovne prakse. Sodelovanje in povezovanje z gospodarstvom in
negospodarstvom predstavljajo tudi aplikativne zaključne strokovne in magistrske naloge, ki jih
pripravljajo študenti dodiplomskih oz. podiplomskih magistrskih programov.
Študenti so v okviru svojih zaključnih strokovnih in magistrskih nalog v študijskem letu 2013/2014
pripravili 105 projektov za podjetja.
Vključevanje študentov v raziskovalno in strokovno delo DOBA Fakultete je podrobneje predstavljeno
v poglavju V.
2.2.1 Svet za razvoj študija na daljavo/e-študija
Svet za razvoj študija na daljavo/e-študija, ki je bil ustanovljen novembra 2011, deluje kot strokovno in
posvetovalno telo vodstva DOBA Fakultete za razvoj študija na daljavo/e-študija. Obravnava
vprašanja, povezana s študijem na daljavo/e-študijem, spremlja in ocenjuje stanje ter predlaga
smernice za razvoj študija na daljavo/e-študija na DOBA Fakulteti. Sestavljajo ga strokovnjaki na
področju e-izobraževanja, informacijske tehnologije in visokošolske didaktike. Predsednica sveta je
dr. Lea Bregar.
2.2.2 Programski sosvet DOBA Fakultete
S ciljem stalne vsebinske aktualizacije študijskih programov, ki jih izvajamo, smo aprila 2013 ustanovili
Programski sosvet, ki ga sestavljajo predstavniki gospodarstva in negospodarstva ter predstavniki
diplomantov. Na podlagi razprave na prvi seji je Programski sosvet predlagal DOBA Fakulteti
naslednje usmeritve za nadaljnji razvoj študijskih programov:
 horizontalni pristopi pri opredeljevanju kompetenc v študijskih programih DOBA Fakultete;
 prilagajanje kompetenc, vsebine in izvedbe predmetov za potrebe malih in srednje velikih podjetij;
 nadaljnje profiliranje DOBA Fakultete kot fakultete, ki postavlja v ospredje izobraževanje za razvoj
posameznika in ne izobraževanje za potrebe delovnih mest.
10
2.3 Zaposlitvene potrebe okolja po diplomantih DOBA Fakultete
V dodiplomske in podiplomske magistrske programe DOBA Fakultete se vpisujejo izredni študenti, ki
so praviloma zaposleni, kar je tudi odraz potreb gospodarstva in negospodarstva po liku diplomanta
dodiplomskih in podiplomskih magistrskih programov DOBA Fakultete. Izobraževalna dejavnost
fakultete tako posredno in neposredno vpliva na gospodarski, družbeni in kulturni razvoj.
Preglednica 3: Zaposleni študenti v gospodarstvu/negospodarstvu v dodiplomskih programih
gospodarstvo negospodarstvo gospodarstvo negospodarstvo gospodarstvo negospodarstvo
Program/zaposlitev
2011/2012
2011/2012
2012/2013
2012/2013
2013/2014
2013/2014
69,9 %
30,1 %
85,9 %
14,1 %
85,2 %
14,8 %
82,9 %
17,1 %
93,8 %
6,3 %
92,5 %
7,5 %
51,6 %
48,4 %
57,1 %
42,9 %
53,1 %
46,9 %
33,9 %
66,1 %
28,6 %
71,4 %
70,8 %
29,2 %
66,7 %
33,3 %
41,7 %
58,3 %
46,2 %
53,8 %
97,4 %
2,6 %
91,3 %
8,7 %
88,9 %
11,1 %
91,3 %
8,7 %
Poslovanje
Marketing, družbeni
mediji in odnosi z
javnostmi
Poslovna
administracija
Organiziranje in
menedžment
socialnih dejavnosti
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
Poslovanje DE
Beograd
mediji in odnosi z
javnostmi ‒ tuji
študenti
/
/
/
/
Preglednica 4: Zaposleni študenti v gospodarstvu/negospodarstvu v podiplomskih
magistrskih programih
gospodarstvo negospodarstvo gospodarstvo negospodarstvo gospodarstvo negospodarstvo
Program/zaposlitev
2011/2012
2011/2012
2012/2013
2012/2013
2013/2014
2013/2014
72,0 %
28,0 %
74,1 %
25,9 %
77,8 %
22,2 %
50,0 %
50,0 %
83,3 %
16,7 %
62,5 %
37,5 %
61,9 %
38,1 %
38,1 %
61,9 %
39,1 %
60,9 %
90,7 %
9,3 %
88,9 %
11,1 %
93,9 %
6,1 %
77,8 %
22,2 %
87,5 %
12,5 %
Mednarodno
poslovanje
Organiziranje in
menedžment
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
Mednarodno
poslovanje
Poslovanje DE
Beograd
Mednarodno
poslovanje
Poslovanje Hrvaška
/
/
11
11
Preglednici prikazujeta zaposlitvene potrebe po profilu diplomantov v dodiplomskih in podiplomskih
magistrskih študijskih programih na DOBA Fakulteti. Razmerje med zaposlenimi v gospodarstvu in
negospodarstvu odraža naravo posameznega študijskega programa.
Zaposlitvene potrebe po profilu diplomantov v programih DOBA Fakultete je potrebno pogledati tudi v
kontekstu koristnosti diplome pri napredovanju in karieri: 38 % anketiranim diplomantom je diploma
koristila pri napredovanju, ostali so uspeli z diplomo obdržati službo oz. delovno mesto.
Preglednica 5: Viri financiranja študija študentov v dodiplomskih programih na DOBA
Fakulteti
Program/Viri
financiranja
Poslovanje
Marketing,
družbeni mediji
in odnosi z
javnostmi
Poslovna
administracija
Organiziranje in
menedžment
socialnih
dejavnosti
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
Poslovanje –
tuji študenti
Marketing ‒ tuji
študenti
Skupaj
Samoplačniki
Plačnik
gospodarstvo
Plačnik negospodarstvo
Samoplačniki
Plačnik
gospodarstvo
Samoplačniki
Plačnik
gospodarstvo
2011/2012
2011/2012
2011/2012
2012/2013
2012/2013
2012/2013
2013/2014
2013/2014
2013/2014
85,2 %
10,6 %
4,2 %
81,6 %
13,1 %
5,3 %
88,6 %
8,4 %
3,0 %
87,6 %
9,3 %
3,1 %
87,6 %
10,6 %
1,8 %
90,3 %
7,1 %
2,6 %
80,6 %
9,2 %
10,2 %
81,7 %
8,5 %
9,9 %
76,9 %
9,6 %
13,5 %
89,5 %
3,9 %
6,6 %
91,7 %
3,2 %
5,1 %
86,2 %
6,0 %
7,8 %
89,5 %
10,5 %
0,0 %
88,2 %
8,8 %
2,9 %
85,4 %
12,2 %
2,4 %
97,8 %
2,2 %
0,0 %
93,9 %
6,1 %
0,0 %
94,8 %
5,2 %
0,0 %
89,1 %
8,7 %
2,2 %
88,6 %
7,6 %
3,8 %
87,7 %
8,1 %
4,2 %
86,8 %
9,0 %
4,2 %
Preglednica načina sofinanciranja študija v dodiplomskih programih kaže, da se je v študijskem letu
2013/2014 dvignil delež študentov, ki si šolnino plačujejo sami. Dvig tega deleža je opaziti v programih
Poslovanje (slovenski in tuji študenti) ter Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi, medtem ko
je pri ostalih programih opaziti celo povečanje odstotka plačnikov podjetij.
Preglednica 6: Financiranje študija študentov v podiplomskih programih na DOBA Fakulteti
Samoplačniki
Plačnik
gospodarstvo
Samoplačniki
Plačnik
gospodarstvo
Samoplačniki
Plačnik
gospodarstvo
2011/2012
2011/2012
2011/2012
2012/2013
2012/2013
2012/2013
2013/2014
2013/2014
2013/2014
Mednarodno
poslovanje
82,1 %
14,2 %
3,8 %
86,3 %
10,0 %
3,8 %
86,7 %
10,7 %
2,7 %
Organiziranje in
menedžment
socialnih
dejavnosti
90,9 %
0,0 %
9,1 %
87,0 %
4,3 %
8,7 %
86,7 %
3,3 %
10,0 %
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
70,4 %
14,8 %
14,8 %
87,1 %
9,7 %
3,2 %
84,0 %
8,0 %
8,0 %
Program/Viri
financiranja
12
Mednarodno
poslovanje – tuji
študenti
95,5 %
4,5 %
0,0 %
86,3 %
11,8 %
2,0 %
88,7 %
9,7 %
1,6 %
Skupaj
84,8 %
10,0 %
5,2 %
86,5 %
9,7 %
3,8 %
87,0 %
8,9 %
4,2 %
Preglednica načina sofinanciranja študija v podiplomskih magistrskih programih prav tako kaže, da se
je v študijskem letu 2013/2014 nekoliko dvignil delež študentov, ki si šolnino plačajo sami.
Ocenjujemo, da je sofinanciranje študija s strani podjetij nižje zaradi gospodarske situacije v Sloveniji,
pa tudi širše v regiji.
2.4 Delovanje v širšem družbenem okolju
Svojo aktivno vlogo pri razvoju širšega družbenega okolja smo v študijskem letu 2013/2014 na DOBA
Fakulteti uresničevali:
a) Z organizacijo različnih strokovnih dogodkov
Medsebojni odnosi skozi prizmo različnih orodij v za-upanja (po)polnem svetu, 13. februar 2014
Okroglo mizo je vodila mag. Natalija Postružnik, visokošolska učiteljica DOBA Fakultete, članica
upravnega odbora Sekcije mladih pri Združenju Manager ter ambasadorka Slovenskega društva za
odnose z javnostmi.
Svoja mnenja in poglede so v zanimivi diskusiji podali gostje:
 Franci Bratkovič, član uprave Revoza,
 Alexander Goljevšček, soustanovitelj Fundacije Nazaj na konja,
 Jasna Suhadolc, lastnica in direktorica Virtua PR,
 Denis Oštir, novinar POP TV.
Moč povezovanja misli, izkušenj in modelov, Maribor, 27. februar 2014
Dogodek je bil odraz mreženja štirih predmetov na dodiplomskem študiju: Projektni menedžment in
timsko delo, Inovativni in inovacijski menedžment, Sistemi za podporo upravljanja podjetij ter
Multimedija in dizajn v podjetju.
Dogodek je vodila mag. Vesna Kovačič, visokošolska učiteljica DOBA Fakultete, nosilka predmeta
Sistemi za podporo upravljanja.
Sodelovali so:
 mag. Tanja Kocjan Stjepanovič, visokošolska učiteljica DOBA Fakultete, nosilka predmeta
Projektni menedžment in timsko delo;
 mag. Sašo Flac, visokošolski učitelj DOBA Fakultete, asistent pri predmetu Projektni menedžment
in timsko delo;
 mag. Alja Perger, visokošolska učiteljica DOBA Fakultete, nosilka predmeta Inovativni in inovacijski
menedžment;
 mag. Aleš Bombek, visokošolski učitelj DOBA Fakultete, nosilec predmeta Multimedija in dizajn v
podjetju;
 študenti, ki so predstavili svoje najboljše skupinske naloge iz mreženih predmetov.
Kitajska ‒ vodilna svetovna gospodarska sila in priložnost za Balkan, Beograd, 19. maj 2014
V sodelovanju s Slovenskim poslovnim klubom smo v Beogradu organizirali zanimivo predavanje na
temo Kitajska ‒ vodilna svetovna gospodarska sila in priložnost za Balkan, ki ga je izvajal dr. Andrej
Raspor, učitelj DOBA Fakultete.
Dogodka so se udeležili tudi:
 mag. Franc But, veleposlanik Slovenije v Srbiji,
 Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBA Fakultete,
 vabljeni gosti Slovenskega poslovnega kluba.
13
13
Timsko delo, Reka, 19. junij 2014
Predavanje je izvedel Matjaž Kek, bivši selektor slovenske nogometne reprezentance in trener
hrvaških nogometnih prvakov iz Reke.
 Polona Baloh, direktorica na tujih trgih,
 vabljeni gosti ter študenti in mentorji DOBA Fakultete.
Čustvena inteligenca (EQ) v poslovnem svetu, Ljubljana, 28. avgust, in Zagreb, 9. september
2014
Predavanje je izvedel dr. Željko Ćurić, priznani psihoterapevt in praktik z bogatimi izkušnjami na
področju razvoja človeških virov.
 Polona Baloh, direktorica na tujih trgih,
 Nuša Lazar, vodja programa Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi,
 vabljeni gosti iz gospodarstva in negospodarstva ter študenti in mentorji DOBA Fakultete.
Znanstveni in strokovni dogodki, ki jih organiziramo na DOBA Fakulteti, so odprti za javnost in jih
praviloma predvajamo preko interneta. Posnetki se uporabljajo kot učno gradivo pri predmetih, kar
študentom omogoča še večjo aktualnost študija.
Strokovna srečanja diplomantov
Za diplomante DOBA Fakultete smo v študijskem letu 2013/2014 organizirali dva strokovna dogodka,
in sicer dve predavanji: prvo z naslovom Skrivnosti uspešnih družinskih podjetij, ki ga je izvajal Marko
Lotrič, lastnik družinskega podjetja Lotrič Meroslovje, ter predavanje, ki ga je izvajal dr. Bill Nichols, z
naslovom Ugled, zrelost in poslovni rezultati: Zakaj meriti učinke komuniciranja. Skupno število
strokovnih dogodkov v letu 2013/2014, v katere so se lahko vključevali diplomanti, je bilo 25.
Poletne šole
Tema mednarodne virtualne poletne šole v študijskem letu 2013/2014 je bila Communication
Without Borders (več v poglavju V).
b) Z gostujočimi predavanji strokovnjakov iz gospodarstva/negospodarstva
V študijskem letu 2013/2014 je pri izvajanju študijskega procesa v dodiplomskih in podiplomskih
programih DOBA Fakultete sodelovalo 27 gostujočih predavateljev, strokovnjakov iz prakse.
Preglednica 7: Gostujoči predavatelji v študijskem letu 2013/2014 v dodiplomskih in
podiplomskih programih DOBA Fakultete
Gostujoči predavatelj
mag. Bećir Kečanović
Scott Beaudoin
Nika Berlic
Nataša Briški
mag. Janja Božič Marolt
Arthur Calpakian
mag. Mateja Cekić
Niko Huber
mag. Mateja Jevšnikar
Hočevar
14
Organizacija
Protikorupcijska komisija
MSLGroup, New York, ZDA
Institut za ekonomska raziskavanja
Metina lista
Mediana
ProLang, Montreal, Kanada
NKBM
ITC, spletne storitve
RTV Slovenija
red. prof. dr. Šime Ivanjko
Marko Kašman
doc. dr. Anja Mrak Kopač
dr. Tonči Kuzmanić
Marko Lotrič
Lisa Murrell
dr. Bill Nichols
Matic Pelcl
Dejan Pretnar
Aleš Pulko
mag. Darko Radešić
mag. Petra Štampar
mag. Sonja Tošić Grlač
mag. Jure Verhovnik
Herman Tumurcuoglu
Alenka Zelenič
Milan Železnik
mag. Cvetka Žirovnik
upokojeni profesor Pravne fakultete v Mariboru, strokovnjak za moralo
in etiko
Lancom
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Fakulteta za menedžment, Koper
Lotrič Meroslovje
MetaSystem Consulting Group, New York, ZDA
Buckinghamshire New University, Velika Britanija
Celtra, ZDA
Pretnar Consultung
Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor
član uprave Kraša
Centerkontura d. o. o.
Međimursko Veleučilište
Podjetniški inkubator Univerze v Mariboru ‒ Tovarne podjemov
Neodvisni konzultant, Kanada in ZDA
samostojna svetovalka podjetjem in NPO s področja pridobivanja
EU-sredstev
nekdanji direktor Zavoda za urbanizem Maribor
NKBM
c) Drugi dogodki, povezani z družbeno odgovornostjo
 Dobrodelna akcija za pomoč otrokom socialno najbolj ogroženih družin v sodelovanju s Centrom za
socialno delo Maribor (december 2013).
 V okviru aktivnosti Kluba prostovoljcev Dobe smo nadaljevali s celoletnim usposabljanjem odraslih
s posebnimi potrebami iz VDC Polž za delo z računalnikom.
 Sodelovanje v vseslovenskem prostovoljskem projektu Simbioz@ e-pismena Slovenija (oktober
2013).
 Trajnostno sodelujemo z osnovno šolo z 230 učenci v Ngaini v Keniji, kjer pomagamo izboljševati
kakovost in raznolikost dela na šoli; v š. l. 2013/2014 so bile naše aktivnosti usmerjene predvsem v
zagotavljanje možnosti izvajanja športnih aktivnosti na šoli.
 Izvedli smo dobrodelno aktivnost nabave prehranskih paketov za Rdeči križ Slovenije.
 Izpeljali smo pomoč s pitno vodo ob poplavah v Srbiji.
 Smo Ambasadorji krilc pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj in botri pomoči
potrebnim otrokom.
2.4.1 Družbena odgovornost
DOBA Fakulteta se vse bolj uveljavlja kot družbeno odgovorna visokošolska institucija in želi delovati
širše od svojega osnovnega poslanstva. Širimo načela družbeno odgovornega ravnanja v poslovnem
in družbenem okolju, v katerem delujemo in ga obenem soustvarjamo. S svojimi programi, ki jim
dodajamo etične in družbeno odgovorne vsebine, sovplivamo na preobrazbo mesta Maribor, Slovenije
in širše.
Naše delovanje je usmerjeno predvsem v:

Skrb za študente, učitelje in strokovne delavce
Skrbimo za urejeno okolje, negovanje dobrih poslovnih odnosov in komunikacije med vsemi deležniki.
Vzpostavljene imamo tudi mehanizme motiviranja (nagrajevanje študentov in zaposlenih, pohvale,
štipendije, izobraževanja …).
15
15
V okviru štipendijskega sklada Dobe smo v letu 2013/2014 podelili dve štipendiji za študente in
12 enkratnih denarnih pomoči za študente, ki so se znašli v izjemnih stiskah.
Diplomantom so bile podeljene štiri nagrade za najuspešnejšega diplomanta. Štirim visokošolskim
učiteljem je bil podeljen naslov naj učitelj, petim mentorjem je bil podeljen naslov naj mentor. Podelili
smo šestnajst denarnih nagrad visokošolskim učiteljem za inovativno, nadpovprečno pedagoško delo.

Varstvo okolja
Večino strežnikov smo virtualizirali, tako da smo število fizičnih strežnikov zmanjšali na minimum in s
tem zmanjšali porabo električne energije. S prehodom na centralizirane večnamenske naprave smo
zmanjšali število tiskalnikov in tudi obseg tiskanja. Za dostop do podatkov za zaposlene uporabljamo
terminalski strežnik, kjer imajo na voljo vse potrebne podatke, tako da so lahko, kadar niso na
delovnem mestu, računalniki izklopljeni. S temi ukrepi smo poskrbeli za dvig energetske učinkovitosti
in zmanjšali ogljični odtis fakultete.
 Sponzorstvo in donacije
S sponzoriranjem kulturnih, športnih, ekoloških in drugih dogodkov ter doniranjem organizacijam,
društvom ipd. razvijamo kulturno, športno in ekološko zavest. V letu 2013/2014 je bil delež sredstev, ki
smo jih namenili za sponzoriranje in donacije, 0,12 % od celotnih prihodkov.
 Prostovoljstvo
Prostovoljske aktivnosti fakultete so predstavljene v prejšnjem poglavju.
Poleg navedenega je v Sloveniji DOBA Fakulteta partner InCo gibanja za inovativni preboj Slovenije,
katerega namen je spodbujanje aktivnega medstrukturnega dialoga in razvoj orodij za trajnostni razvoj
inovativne družbe. Smo člani Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO).
Vpetost fakultete v širše družbeno okolje, njeno sodelovanje z visokošolskimi institucijami v Sloveniji in
v tujini, sodelovanje z gospodarstvom in negospodarstvom ter družbeno odgovorno delovanje so
pomembni dejavniki, ki vplivajo na dvig kakovosti našega izobraževalnega, raziskovalnega in
strokovnega dela ter prispevajo k profiliranju fakultete.
Potrebe po dodiplomskih in podiplomskih magistrskih programih, ki jih izvajamo na DOBA Fakulteti, se
odražajo v zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov v gospodarstvu in negospodarstvu. Kot posebej
pomembno ocenjujemo dejstvo, da diploma fakultete diplomantom koristi pri napredovanju v njihovi
karieri oz. jim omogoča, da v času gospodarske krize ohranijo službo.
Na DOBA Fakulteti bomo tudi v prihodnje spremljali trende in izvajali dinamično politiko vključevanja v
družbene tokove s poudarkom na razvoju znanja, inovacij, širše družbene odgovornosti in
usmerjenosti v trajnostni razvoj. Z organizacijo strokovnih dogodkov krepimo vidnost svojega
angažiranega javnega delovanja ter lokalno, regionalno in nacionalno povezovanje s ciljem delovanja
v javno dobro.
Svet za razvoj študija na daljavo/e-študija in Programski sosvet DOBA Fakultete nam dajeta povratne
informacije in smernice za nadaljnji razvoj naših ključnih konkurenčnih prednosti, študija na daljavo/
e-študija in inovativnih študijskih programov, katerih izvajanje temelji na kompetenčnem modelu.
Glede na aktualne usmeritve bomo v prihodnje še več pozornosti namenjali razvoju podjetnostnega
razmišljanja in delovanja pri študentih ter spodbujanju zaposlitvenih spretnosti v času študija.
Dogodki, ki smo jih izvedli na fakulteti v š. l. 2013/2014, so naš prispevek k nadaljnjemu dialogu med
visokim šolstvom ter gospodarskimi in negospodarskimi organizacijami in so hkrati pomembni za
aktualiziranje študijskih vsebin ter oblikovanje smernic za nadaljnji razvoj naših študijskih programov in
programov vseživljenjskega učenja. Sodelovanje z gospodarstvom in negospodarstvom bomo krepili
še nadalje in spodbujali razvoj potreb po izobraževanju.
16
3 Kadri
3.1 Visokošolski učitelji in sodelavci
DOBA Fakulteta za izvedbo pedagoškega procesa zaposluje kakovosten pedagoški kader z
raziskovalnimi referencami in referencami iz prakse. V programih, ki jih fakulteta izvaja, so nosilci
predmetov in izvajalci pedagoškega procesa visokošolski učitelji z ustreznimi znanstvenimi in
akademskimi nazivi, ki jih določa zakon in Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in sodelavcev. Podroben pregled po nazivih visokošolskih učiteljev in strokovnih
sodelavcev za študijsko leto 2013/2014, primerjalno s preteklimi študijskimi leti, prikazujemo v spodnji
preglednici.
Preglednica 8: Število visokošolskih učiteljev in sodelavcev po študijskih letih
Naziv
Redni profesor
Izredni profesor
Docent
Višji predavatelj
Predavatelj
Lektor
Asistent
Strokovni sodelavec
Skupaj
2011/2012
8
8
16
9
48
13
2
13
117
2012/2013
4
7
14
8
26
9
2
18
88
2013/2014
6
6
18
13
36
9
0
1
89
Preglednica prikazuje število visokošolskih učiteljev in sodelavcev po študijskih letih in akademskih
nazivih. V primerjavi s preteklim študijskim letom je skupno število visokošolskih učiteljev in strokovnih
sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju pedagoškega procesa, ostalo skoraj enako, spremenila se je
samo struktura nazivov.
V študijskem letu 2013/2014 je bilo senatu v obravnavo predloženih 14 kandidatur, od tega 8 ponovnih
kandidatur za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja ali sodelavca.
Postopki izbire, izvolitve in napredovanja visokošolskih učiteljev so javni in jih v skladu z zakonodajo
samostojno izvajamo na DOBA Fakulteti. Za podlago nam služijo Merila za izvolitve v nazive
visokošolskih učiteljev in sodelavcev DOBA Fakultete, ki jih je sprejel senat, dne 30. avgusta 2011.
Merila so bila pripravljena na podlagi Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih
učiteljev in sodelavcev, ki jih je pripravila Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu
(NAKVIS).
Preglednica 9: Pregled izvolitev po nazivih po posameznih študijskih letih
Naziv
Izredni profesor
Docent
Višji predavatelj
Predavatelj
Lektor
Strokovni sodelavec
Asistent
Skupaj
2011/2012
1
9
1
21
1
33
2012/2013
2
21
4
1
1
29
2013/2014
2
2
8
2
14
17
17
Na DOBA Fakulteti so sistemsko urejeni in se sproti posodabljajo standardi in normativi izobraževalne
dejavnosti zaposlenih visokošolskih učiteljev (pedagoških delavcev) in sodelavcev, in sicer s
Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih. Definirane so tudi delovne naloge z Aktom o sistematizaciji
delovnih mest.
Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstvenoraziskovalno ter
strokovno delo v skladu s Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih zaposlenih na Dobi.
Delovna obremenitev visokošolskih učiteljev in sodelavcev v izobraževalnem ter znanstvenem in
raziskovalnem oziroma strokovnem delu je razporejena tako, da lahko visokošolski učitelji in sodelavci
ob pedagoških aktivnostih še raziskujejo in opravljajo strokovno nalogo.
Delež visokošolskih učiteljev v rednem delovnem razmerju je v študijskem letu 2013/2014 znašal
17 %, število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) pa 20,7 %.
Delež visokošolskih učiteljev, ki so v rednem delovnem razmerju, je relativno nizek, saj z večino
nosilcev in izvajalcev sodelujemo na podlagi avtorskih in/ali podjemnih pogodb. Zaradi izrazite
interdisciplinarnosti naših programov namreč sledimo strategiji vključevanja zunanjih strokovnjakov,
specialistov za posamezno področje, v pedagoški proces. Ti strokovnjaki so zaposleni na vodilnih
mestih v gospodarstvu in negospodarstvu, kar jim omogoča tudi znanstveno in raziskovalno delo. Tudi
na tak način na DOBA Fakulteti zagotavljamo stalen aktivni stik fakultete z gospodarstvom in
negospodarstvom.
Kljub večinskemu deležu zunanjih visokošolskih učiteljev je letna fluktuacija pod 20 odstotki.
Preglednica 10: Število zaposlenih raziskovalcev po letih
Število raziskovalcev
2011/2012
2012/2013
2013/2014
13
16
17
V skladu s strategijo DOBA Fakultete, da krepimo znanstvenoraziskovalno delo na fakuleti, smo še
nekoliko povečali število članov raziskovalne skupine.
3.1.1 Razvoj pedagoških kompetenc
Visokošolski učitelji so kot nosilci pedagoškega procesa odgovorni za kakovostno izvedbo v skladu s
standardi in normativi DOBA Fakultete. K odličnosti pedagoškega procesa prispevajo tudi asistenti in
mentorji pri študiju na daljavo/e-študiju. Na fakulteti skrbimo za nadgrajevanje znanj in kompetenc
visokošolskih učiteljev, asistentov in mentorjev za kakovostno izvajanje pedagoškega procesa. V ta
namen organiziramo delovna, razvojna in izobraževalna srečanja.
Za visokošolske učitelje smo v študijskem letu 2013/2014 izvedli 5 srečanj:
 Ugled, zrelost in poslovni rezultati: Zakaj meriti učinke komuniciranja. Dr. Bill Nichols, New
Buckinghamshire University, Velika Britanija, 10. junij 2014.
 EU-programi 2014‒2020 in možnosti za DOBO. Maja Ferlinc, Slovensko gospodarsko in
raziskovalno združenje, 9. januar 2014.
 Spletni seminarji – od priprave do izpeljave. Irena Amič Ravnik, DOBA Fakulteta, 16. januar 2014
in 23. april 2014.
 Usposabljanje za uporabo Blackboard Collaborate. Bogdan Škof, DOBA Fakulteta, 16. januar
2014 in 22. april 2014.
Od študijskega leta 2012/2013 smo s ciljem razvoja pedagoških kompetenc učiteljev vzpostavili
poseben predmet Forum učiteljev, kjer lahko učitelji najdejo ideje za svoje delo, istočasno pa
izmenjujejo dobro prakso poučevanja.
18
V skladu s smernicami razvoja študija na daljavo/e-študija smo za mentorje študija na daljavo pripravili
naslednje delavnice oz. online izobraževanja:
 Preverjanje in ocenjevanje. Razvojno srečanje mentorjev. Mag. Klavdija Hrenko Podergajs, DOBA
Fakulteta, 3. oktober 2013.
 Stopimo v novo leto z novostmi Blackboarda. Zvezdana Strmšek, DOBA Fakulteta, Razvojno
srečanje mentorjev, 19. december 2013.
Izobraževanja za mentorje na tujih trgih:
 Proveravanje i ocenjivanje znanja. Razvojno srečanje mentorjev v Srbiji. Mateja Geder, DOBA
Fakulteta, 29. november 2013.
V študijskem letu 2013/2014 smo za spremljanje študentov pri študiju na daljavo/e-študiju usposobili
3 nove mentorje za potrebe izvajanja študija na tujih trgih (Hrvaška).
3.2 Podporni, tehnični in administrativni delavci
Struktura in število podpornih, tehničnih in administrativnih delavcev zagotavlja kakovostno podporo
za izvajanje študijskih programov.
Podporne službe, ki delujejo na DOBA Fakulteti, so: programski oddelek, služba za študijske zadeve,
svetovalna služba, mednarodna služba, informatika, marketing, služba za študentske zadeve,
knjižnica, tajništvo in računovodstvo. Delo podpornih služb je procesno organizirano.
Preglednica 11: Število zaposlenih strokovnih delavcev na DOBA Fakulteti po ravneh izobrazbe
Raven izobrazbe
Število zaposlenih na dan
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2014
5
6/1
6/2
7
8/1
8/2
Skupaj
2
3
0
12
2
4
23
2
3
0
12
1
4
22
2
1
0
11
1
8
23
S sistematičnim spodbujanjem izboljšav in inovativnega razmišljanja pri zaposlenih sodelavcih skrbimo
za nenehno višanje kakovosti naših storitev, k čemur spodbujamo tudi zunanje sodelavce in študente,
in sicer v okviru sistema spodbujanja trajnostnega inoviranja »DOBA – Ideje, ki vidijo dlje«, ki pomeni
pomembno orodje za uresničevanje politike inoviranja na fakulteti. V študijskem letu 2013/2014 smo
zbrali skupaj 277 predlogov izboljšav od zaposlenih (152), študentov (32) in učiteljev/mentorjev (83)
ter jih realizirali 123.
Enkrat letno potekajo letni razgovori, na katerih se pregledajo doseženi cilji in osebni razvoj, določijo
cilji za prihodnje obdobje ter manjkajoče kompetence in razvoj posameznega zaposlenega.
DOBA Fakulteta deluje v skladu z zakonodajo na področju delovnih razmerij in na drugih področjih, ki
vplivajo na status zaposlenih. Področje delovnih razmerij urejajo interni akti:
 Akt o sistemizaciji delovnih mest (z organizacijsko shemo ter opisi del in nalog);
 Pravilnik o plačah in drugih prejemkih;
 Pravilnik o delovnem času.
Z ustrezno habilitiranimi visokošolskimi učitelji, ki imajo tako pedagoške, raziskovalne kot tudi
reference iz prakse, zagotavljamo pedagoško odličnost z izvajanjem kompetenčnega, k študentu
usmerjenega študija. Habilitacijske postopke vodimo sami na podlagi Meril za izvolitve v nazive
visokošolskih učiteljev in sodelavcev DOBA Fakultete. Merila so bila pripravljena na podlagi
nacionalnih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev,
znanstvenih sodelavcev in visokošolskih sodelavcev (NAKVIS).
19
19
Sodelovanje z zunanjimi sodelavci, visokošolskimi učitelji in sodelavci ter zaposlovanje prilagajamo
aktualnim potrebam.
Naša dolgoročna usmeritev ostaja širitev zaposlenih visokošolskih učiteljev s področja poslovnih in
ekonomskih ved z delnim zaposlovanjem ter intenzivnejše povezovanje s tujimi visokošolskimi učitelji
ob zagotavljalanju visokih standardov pedagoškega dela in spodbujanju pedagoškega inoviranja. Z
večanjem števila raziskovalcev načrtujemo tudi krepitev raziskovalnega dela na fakulteti.
Na DOBA Fakulteti je za načrtovanje, koordinacijo in evalvacijo pedagoškega dela zaposlen tim
visoko strokovno usposobljenih sodelavcev, ki nudijo administrativno, pedagoško in tehnično podporo
visokošolskim učiteljem ter študentom.
Tako pedagoškemu kadru kot tudi podpornim, tehničnim in administrativnim delavcem omogočamo
stalni razvoj kompetenc, potrebnih za njihovo večjo konkurenčnost in prepoznavnost, kakor tudi za
nadaljnji razvoj fakultete. Nadgrajevanje znanja in razvoj kompetenc s področja e-izobraževanja pri
vseh zaposlenih in zunanjih sodelavcih ostaja stalnica tudi v prihodnje prav zaradi hitrega razvoja
tehnologij in novih trendov na področju e-izobraževanja.
V letu 2011/2012 smo tehnično in vsebinsko celovito nadgradili sistem spodbujanja inoviranja pri
zaposlenih, zunanjih sodelavcih in študentih. Prve rezultate smo začeli meriti že v pričetku leta
2012/2013, z njim pa smo uspešno nadaljevali tudi v letu 2013/2014. Projekt »DOBA ‒ Ideje, ki vidijo
dlje«, pomeni uresničevanje politike inoviranja fakultete in je usmerjen v spodbujanje, razvoj in
izkoriščanje kreativnosti in inovativnega potenciala zaposlenih, dobaviteljev in strank za neprestano
izboljševanje storitev, večjo konkurenčnost in trajnostno rast fakultete.
4 Študenti
Izvajanje študija na DOBA Fakulteti je usmerjeno k študentom: imamo vzpostavljen sistem celostne
podpore, študijske poti so fleksibilne, opravljanje študijskih aktivnosti je prilagojeno zaposlenim
študentom.
Naša usmerjenost k študentom se odraža že v aktivnostih pred vpisom, ko kandidate za študij
informiramo in jim svetujemo za študij, strokovno in osebno rast in jih usmerjamo pri ustvarjanju
kariere. Na tak način vzpostavimo dialog z njimi in negujemo partnerstvo v času trajanja študija.
Ob pričetku študijskega leta študentom z uvodnim dnem in z uvodnim tednom za študente na daljavo
ter s seminarjem Strokovno pisanje in učinkovit študij omogočamo lažji in učinkovitejši vstop v študijski
proces.
Pomembno vlogo pri vzdrževanju dialoga s študenti imajo vodje programov, ki so s študenti v stiku v
obliki rednih mesečnih obiskov v skupinah, stalnem letnem forumu vodje programa, e-pošti in telefonu.
Organizacijska in pedagoška podpora študentom, ki jo izvajajo vodje programov, obsega spremljanje
pričakovanj študentov ob pričetku študija, informiranje in svetovanje za izbiro predmetov, uspešen
študij in načrtovanje študijskih obveznosti, dajanje povratne informacije študentom o rezultatih
anketnih vprašalnikov pri predmetih in predlogih študentov. Pomembna so tudi srečanja s študenti
višjih letnikov ob pričetku študijskega leta, kjer se ocenijo pričakovanja študentov in oblikujejo predlogi
za konstruktiven dialog s fakulteto ter srečanja pred zaključkom študija, kjer se oblikujejo predlogi za
sodelovanje in dialog z diplomanti po zaključku študija v okviru alumni kluba fakultete.
4.1 Organiziranje študentov in sodelovanje študentov v organih upravljanja
Organiziranje študentov in njihovo vključevanje v odločanje je opredeljeno s Statutom DOBA
Fakultete. Študentski svet, v okviru katerega so študenti vključeni v odločanje, se konstituira ob
pričetku študijskega leta. Izbrani predstavniki zastopajo študente v organih fakultete. Študenti imajo
dva predstavnika v Senatu DOBA Fakultete, enega člana v Upravnem odboru DOBA Fakultete, enega
člana v Komisiji za študentske zadeve, enega člana v Komisiji za kakovost in dva predstavnika v
Akademskem zboru.
20
Študentski svet se periodično, predvidoma dvakrat letno, sestaja tudi z vodstvom fakultete s ciljem
seznanjanja vodstva z aktualno problematiko in skupnega iskanja rešitev. V letu 2013/2014 se je
študentski svet z vodstvom fakultete sestal 19. decembra 2013 in 22. maja 2014. Osrednja tema
prvega sestanka je bila delovanje študentskega sveta, predstavitev okvirnega načrta aktivnosti za
tekoče študijsko leto ter sodelovanje med študentskim svetom in vodstvom fakultete. Na drugem
sestanku je fakulteta predstavila ključne razvojne novosti, študentski svet pa je predstavil polletno
oceno svojega delovanja. Na obeh sestankih smo obravnavali njihove predloge in pobude.
Predstavniki študentskega sveta in predstavniki študentov so vključeni v postopke akreditacij na
mednarodnem in nacionalnem nivoju.
Študentskemu svetu je bila zagotovljena komunikacija s študenti preko foruma študentskega sveta v
virtualnem okolju Blackboard.
4.2 Enakopravnost študentov
Enakopravnost študentov je določena s Statutom DOBA Fakultete.
Študentom s posebnimi potrebami prilagajamo študij z ustrezno organiziranim študijskim procesom.
Študentom invalidom svetujemo vpis v študij na daljavo/e-študij, ki omogoča fleksibilnost in s tem
prilagajanje študija njihovim potrebam, saj lahko vse študijske obveznosti opravljajo od doma in
časovno neodvisno. V študijskem letu 2013/2014 smo imeli vpisanih sedem študentov s posebnimi
potrebami in štiri študente s statusom športnika.
4.3 Obštudijske dejavnosti študentov
Izvajanje obštudijskih dejavnosti študentov je prilagojeno ostalim obveznostim izrednih študentov.
S ciljem krepitve partnerstva s študenti jih kot dodatno obliko pomoči občasno vključujemo v izvajanje
uvodnih dni in določenih predmetov. Študenti aktivno sodelujejo tudi pri predstavitvah študija na
informativnih dneh. Tisti, ki jih zanima intenzivnejše delo s študenti, se vključijo tudi v usposabljanje za
mentorje pri študiju na daljavo/e-študiju in kasneje kot diplomanti tudi opravljajo delo mentorja.
V študijskem letu 2013/2014 so bili v izvajanje študijskega procesa kot dodatna podpora študentom
vključeni štirje študenti oz. diplomanti.
Neformalne oblike druženja med študenti, učitelji in vodstvom šole so ostale naša stalnica.
Organiziramo sprejeme in srečanja ob izjemnih priložnostih, kot je na primer svečana podelitev
diplom.
V študijskem letu 2013/2014 smo organizirali dve podelitvi diplom, in sicer za 398 diplomantov iz
Slovenije in 51 diplomantov, ki so bili vpisani kot tuji študenti.
4.4 Alumni
Alumni klub povezuje diplomante vseh generacij DOBA Fakultete in jim omogoča tesnejšo povezavo s
fakulteto in z delovnim okoljem. To je diplomantom v pomoč pri razumevanju pomena stalnega
strokovnega izpopolnjevanja, iskanju zaposlitve na trgu dela ter izgradnji in usmerjanju karierne poti.
Osnovni namen kluba je:
 vzpostaviti in negovati povezanost in komunikacijo med diplomanti vseh generacij;
 negovati pripadnost diplomantov fakulteti;
 promocija dosežkov članov kluba;
 prispevati k večji prepoznavnosti diplomantov DOBA Fakultete tako doma kot v tujini, v javnem in
zasebnem sektorju;
 ustvarjati in spodbujati sodelovanje med člani alumni kluba, gospodarskimi subjekti in drugimi
družbenimi institucijami;
 zagotoviti možnosti za sodelovanje diplomantov pri razvijanju programov DOBA Fakultete;
 prispevati k osebnemu in strokovnemu razvoju posameznikov in organizacij;
21
21


aktivno sodelovanje pri razvoju družbe;
diplomantom omogočiti druženje in povezovanje.
Zaradi premajhne vključenosti diplomantov v aktivnosti alumni kluba, ki so bile opazne v preteklih letih,
smo v študijskem letu 2013/2014 zasnovali novo strategijo dela z diplomanti, ki članom nudi večjo
dodano vrednost in upošteva posebnosti diplomantov DOBA Fakukltete. V ta namen smo prenovili
spletno stran kluba in ustanovili tudi Facebook skupino alumni kluba, ki šteje že 205 članov.
4.5 Informiranje in svetovanje
S sistematično krepitvijo predprodajnih in poprodajnih aktivnosti namenjamo informiranju in svetovanju
za študij na DOBA Fakulteti vsako leto večji poudarek. Zavedamo se namreč, da sta kakovostna
informacija in svetovanje pomembna dejavnika pri odločitvi za vključitev v študij in izbiro pravega
programa ter nadgradnjo poklicne kariere, kakor tudi med samim študijem.
Informiranje in svetovanje je ciljno usmerjeno, podlaga za to je segmentacija strank na DOBA
Fakulteti, ki jo izdelamo za vsak program posebej, pa tudi za način študija. V skladu s segmentacijo
kandidatom za študij predstavimo program, način izvedbe študijskega procesa in delo fakultete.
Proces informiranja in svetovanja poteka za kandidate za študij in študente kontinuirano in
sistematično: od aktivnosti pred vpisom, med vpisom, ob začetku študija, tekom študija ter ob koncu
oz. po zaključku študija. Izvajalci svetovanja so delavci v službi za študentske zadeve, vsi strokovni
delavci ter zaposleni visokošolski učitelji. Oblike informiranja in svetovanja so različne, podpirajo jih
različni mediji (telefon, spletne strani, tiskani materiali, virtualna komunikacija preko e-pošte, foruma,
spletnih seminarjev, družbenih omrežij).
4.5.1 Informiranje in svetovanje kandidatom za študij
S ponudbo različnih aktivnosti, medijev, izvajalcev informiranja in svetovanja ustvarjamo optimalne
pogoje, da kandidatom olajšamo odločitev za študij. Najpomembnejšo vlogo pri informiranju imajo
spletne strani fakultete z zbirko najpogostejših vprašanj ter informiranje in svetovanje strokovnih
delavcev fakultete na informativnih dneh ali pri individualnem svetovanju.
Kandidati za študij dobijo vse informacije na informativnih dneh, ki jih organiziramo v kontaktni obliki v
predavalnici in v online obliki, slednji so zaradi posebnosti ciljne skupine vedno bolj obiskani in z njimi
zagotavljamo boljšo dostopnost do informacij. Pri online informativnih dneh kandidati za študij preko
posebne spletne povezave spremljajo avdio in video predstavitev študija, v predstavitev se aktivno
vključujejo s svojimi vprašanji, in sicer v avdio ali tekstovni obliki.
Informativne dneve vodijo vodje programov, sodelavci v službi za študentske zadeve, sodelujejo pa še
študenti in diplomanti.
Kandidatom za študij so informacije o študiju na voljo na spletnih straneh in v obliki letakov. Kandidati
za študij na daljavo/e-študij imajo na spletnih straneh na voljo animirano predstavitev študija na
daljavo/e-študija in omogočen dostop do virtualnega učnega okolja z možnostjo preizkušanja študija
na daljavo/online študija in simulacije študijskega procesa na daljavo samostojno ali v organizirani
obliki z mentorjem (t. i. poskusni predmet).
Kandidatom za študij med letom omogočamo vključitev v posamezne predmete in v mednarodno
virtualno poletno šolo, da se že pred vpisom seznanijo s potekom študija.
Prav tako kandidate za študij redno vabimo na strokovna predavanja v klasični in virtualni obliki, ki jih
izvajamo za študente in diplomante.
22
4.5.2 Informiranje in svetovanje študentom
Proces informiranja in svetovanja poteka tudi za študente in diplomante kontinuirano in sistematično
čez vse leto, krepi se svetovalni vidik. V času študija se krepi predvsem svetovalni vidik podpore
študentom.
Ob pričetku študija
Ob pričetku so organizirani uvodni dnevi za novo vpisane študente. Glavni cilji uvodnih dni so:
 seznanitev študentov s fakulteto, organizacijo in načinom dela ter študija na fakulteti;
 svetovanje študentom v povezavi s študijskim programom (izbirni deli, strokovna praksa,
priznavanje predhodno pridobljenega znanja …);
 spoznavanje virtualnega učnega okolja Blackboard in tehnologij za uspešen študij;
 seznanitev študentov s pedagoškimi pristopi pri tradicionalnem in študiju na daljavo/online študiju;
 ozaveščanje študenta o lastni vlogi v študijskem procesu, pričakovanjih, povezanih s študijem in
profilom diplomanta;
 motiviranje študentov za pozitiven pristop k študiju, večanje samozavesti in pripravljenosti za
aktivno sodelovanje med študijem;
 premagovanje socialne izolacije, seznanitev s študijskimi kolegi.
Z aktivnostmi, izvedenimi v uvodnih dneh, zmanjšujemo študentove težave pri prehodu v študijski
proces in zmanjšujemo nevarnost osipa študentov v kasnejših fazah študija ter izgrajujemo socialno in
akademsko pripadnost. Na podlagi rezultatov analiz anket ob zaključku uvodnih dni pripravimo nabor
ukrepov za dvig kakovosti izvedbe le-teh.
Med študijem
Za študente smo oblikovali sistem celostne pedagoške, administrativne in tehnične podpore.
Shema 1: Prikaz sistema celostne podpore študentom na DOBA Fakulteti
Sistem celostne podpore študentom omogoča optimalne pogoje za študij. Informacije o študiju,
študijske vsebine in storitve fakultete so študentom dostopne 24 ur na dan, 7 dni na teden preko
virtualnega učnega okolja Blackboard in enotne vstopne točke portal moja.DOBA z dostopom do
elektronskega referata in elektronskega indeksa ter drugih informacij.
23
23
Administrativno podporo študentom nudijo zaposleni v službi za študentske zadeve.
Za pedagoško podporo študentom so odgovorni visokošolski učitelji in sodelavci, poleg njih še vodje
programov, in sicer v okviru svojih pristojnosti, opredeljenih v procesih. Njihova podpora je usmerjena
predvsem v spremljanje izvajanja študijskega procesa s poudarkom na spremljanju aktivnosti
študentov, spremljanju pričakovanj študentov, svetovanju in usmerjanju pri študiju, izvajajo srečanja s
študenti ob začetku študijskega leta, kjer predstavijo novosti, ki se nanašajo na študij, in na koncu
študijskega leta s pregledom realizacije ciljev in pričakovanj. Svetujejo študentom tekom študijskega
leta za čim bolj uspešen študij, pomagajo pri reševanju organizacijskih izzivov posameznih študentov
in podobno. Posebno pozornost vodje programov namenjajo svetovanju študentom prvega letnika.
Za potrebe študija na daljavo/online študija imamo oblikovan model usmerjanja, spremljanja,
svetovanja in motiviranja, v katerega so vključeni online mentorji.
Za študente imamo zaradi tehnološko visoko zahtevnega študija organizirano tudi IKT svetovanje in
tehnično podporo, ki jo izvajata dva strokovna sodelavca.
Oblike informiranja in svetovanja so različne, podpirajo jih različni mediji (virtualno učno okolje z
različnimi forumi, spletne strani, tiskani materiali, e-pošta, e-pisma, neposredno sporočanje, spletni
seminarji, družbeni mediji, SMS-obveščanja, elektronske novice …). V skladu z dobro prakso v
proces svetovanja in informiranja vključujemo tudi študente in diplomante.
Za namen informiranja o poteku in izvedbi študija za študente izdajamo študijski vodič, ki omogoča
uspešnejšo vključitev v študij in pripravo na potek študija.
Za dostop do vseh sistemov in informacij, povezanih s študijem kjer koli in kadar koli, uporabljamo
enotno vstopno točko portal moja.DOBA, ki bistveno olajša informiranje študentov.
Študenti se informirajo tudi preko predstavnikov Študentskega sveta, v ta namen je odprt poseben
forum, predstavniki Študentskega sveta pa izvajajo tudi govorilne ure.
4.5.3 Center za svetovanje
V okviru Centra za svetovanje ponujamo študentom psihološko svetovanje, svetovanje za učinkovit
študij, karierno svetovanje in finančno svetovanje. Ciljna skupina so izredni študenti, torej odrasli, ki v
veliki meri že imajo oblikovano osebno in poklicno identiteto, pogosto pa potrebujejo podporo pri
soočanju z novimi izzivi, ki jih prinaša študij ter z izzivi na drugih življenjskih področjih.
Ključni dejavnik uspešnega prilagajanja na novo vlogo študenta je prevzemanje odgovornosti za
integriranje študija v svoje socialno okolje – torej da se študent zaveda, da si mora sam v svojem
življenju zagotoviti prostor za študij. Za večino predstavlja ponovna vključitev v izobraževanje veliko
življenjsko spremembo in velik poseg v njihov dotedanji življenjski ritem.
Karierni center nudi podporo pri razvoju karierne orientacije študentom in diplomantom fakultete. Za
študente organiziramo delavnice za načrtovanje kariere (odkrivanje poklicnega cilja, priprava na
razgovor za službo ipd.). Karierno svetovanje na fakulteti vključujemo tudi v svetovanje ob izbiri
predmetov in v svetovanje za nadaljevanje študija.
Karierni center spremlja zaposlovanje diplomantov, njihovo karierno pot in skrbi za pretok informacij s
študenti tudi preko alumni kluba. Ključnega pomena je tudi povezovanje diplomantov in podjetij v
smislu prepoznavanja potreb v gospodarstvu in motiviranja podjetij za predstavitev v okviru centra.
V š. l. 2013/2014 se je izvedenih aktivnosti centra udeležilo skupaj 310 študentov.
Usmerjenost k študentom, ki predstavljajo naš osrednji poslovni odnos, je del našega poslanstva. S
svojimi študijskimi rezultati in uspehom v delovnem okolju študenti pomembno prispevajo k
uveljavljanju fakultete v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru.
24
V skladu z dobro prakso preteklih let in s ciljem povečati učinkovitost študija ter razvijanja trajnega
odnosa s študenti in diplomanti smo nadaljevali z že vzpostavljenimi aktivnostmi na področju
svetovanja študentom in jih še bolj intenzivno vključevali v pedagoški proces in v usposabljanje ter
delo mentorja pri študiju na daljavo/e-študiju. Tudi v prihodnjem letu načrtujemo nadaljnje aktivnosti v
tej smeri. Študentom s posebnimi potrebami zagotavljamo organizacijske prilagoditve.
Z aktivnim delovanjem Študentskega sveta, predstavniki katerega so študentom na voljo za vprašanja
preko posebnega foruma, se krepi odnos med študenti in fakulteto. S predstavniki Študentskega sveta
se sestajamo dvakrat na leto in skupaj iščemo odgovore na aktualna vprašanja študentov. Za
nadaljnjo krepitev konstruktivnega dialoga s študenti načrtujemo razvoj dodatnih poti in orodja
komuniciranja, kot npr. pogovorne ure dekana, oblikovanje fakultetne LinkedIn skupine …
S ponudbo različnih aktivnosti, medijev in izvajalcev informiranja in svetovanja povečujemo hitrost,
transparentnost in fleksibilnost obveščanja kandidatov za študij, študentov, pa tudi drugih ciljnih skupin
o aktivnostih na šoli ter spodbujamo razvoj digitalnih kompetenc. V ta namen redno posodabljamo
spletne strani.
Online informativni dnevi postajajo bolj obiskani kot informativni dnevi, ki jih organiziramo na sedežu
šole ali v študijskih središčih. Aktivnosti na družabnih omrežjih krepimo in segmentiramo glede na
posebnosti ciljne skupine (študenti, alumni, Slovenija, tuji trgi).
V skladu z dobro prakso informiranja in svetovanja iz preteklih let bomo tudi v prihodnje krepili razvoj
in uporabo oblik informiranja in svetovanja kandidatom za študij, ki na eni strani temeljijo na osebnih
individualnih stikih (informativni dnevi, svetovalni kotički, obiski na sedežu šole, v študijskih središčih
itd.), po drugi strani pa izkoriščajo elektronske medije (npr. CRM, online informativni dnevi, spletne
strani, družbena omrežja) in pripravljali multimedijske ter odprte vsebine (npr. preizkusni predmet) in
tako omogočali sodoben stalen dostop do informacij in kontaktov geografsko bolj razpršeni ciljni
skupini. V prihodnje nameravamo nameniti več pozornosti razvoju vsebin, prilagojenih za mobilni
dostop in povečati prilagojenost CRM za specifične potrebe fakultete.
Kakovostno informiranje in svetovanje študentom ostaja pomembna prioriteta na DOBA Fakulteti, saj
novi programi in velika izbirnost le-teh zahtevajo poglobljeno informiranje in svetovanje študentom pri
odločitvah za študij in kariero. Pri tem ostaja najpomembnejši vodja programa.
Za informiranje in svetovanje študentom smo uspešno uvedli posebne forume vodij programa in
medijski kotiček, s čimer nadaljujemo tudi v prihodnje. Medijski kotiček želimo nadgraditi s ciljem še
večje uporabnosti za študente in učitelje.
Pomemben vidik informiranja in svetovanja predstavlja intenzivna prisotnost na srbskem in hrvaškem
trgu ter širitev ponudbe na globalni trg. Na vseh trgih načrtujemo vzpostavitev novega pristopa, ki bo
temeljil na t. i. vsebinskem marketingu.
Intenzivnejša podpora študentom, vpisanih v prvi letnik dodiplomskih programov, ki smo jim omogočili
dodatno svetovanje in posebne delavnice za učinkovitejši študij, se je izkazala kot uspešna, a bo
potrebno pri študentih še naprej spodbujati potrebe po razvoju učnih in digitalnih spretnosti. Tako
bomo izvedli več izobraževanj študentov za razvoj e-kompetenc, pripravili načrt izvajanja osvežitvenih
in dopolnilnih tečajev za posamezne predmete in še intenzivneje vključevali diplomante v pedagoški
proces kot tutorje in svetovalce.
Za študente zaključnih letnikov dodiplomskih programov in nediplomante bomo oblikovali celoleten
načrt aktivnosti, potrebnih za diplomiranje študentov. Izdelali bomo načrt aktivnosti za diplomiranje
študentov magistrskega programa v angleškem jeziku. Pripravili bomo primerjalno analizo ocene
razvitih kompetenc diplomantov.
Delovanje centra za svetovanje se bo glede na potrebe in trende usmerilo bolj v karierno svetovanje in
spodbujanje delovanja alumni kluba. Pri tem bomo sledili tudi načrtu aktivnosti, opredeljenih v projektu
Karierni impulzi – razišči, poveži, doseži, za katerega smo pridobili evropska sredstva in se bo zaključil
v letu 2015. Spletno stran Kariernega centra bomo dopolnili s ponudbo novih vsebin.
25
25
5 Materialni pogoji
DOBA Fakulteta izvaja svojo pedagoško in razvojnoraziskovalno dejavnost v središču Maribora, v
lastnih prostorih na Prešernovi ulici 1, v izmeri 1600 m 2. Prostori so opremljeni po evropskih
standardih, njihovo opremo nenehno preverjamo in posodabljamo, da zagotovimo kakovosten
izobraževalni proces in delo pedagoškega, strokovnega in podpornega osebja.
Študentom na daljavo, ki študirajo na DOBA Fakulteti, so bili za opravljanje klasičnih pisnih izpitov na
razpolago prostori v naših študijskih središčih v Ljubljani, Velenju, Murski Soboti, Novem mestu,
Radovljici, Kopru in Novi Gorici.
5.1 Oprema
Za izvajanje izobraževalne dejavnosti je zagotovljena sodobna in primerna informacijskokomunikacijska tehnologija, učna tehnologija in oprema.
Preglednica 12: Učilnice in njihova oprema
Št.
učilnic
Vrsta prostora
Število
mest
Oprema
3
amfiteatrska
predavalnica
250
stalna
oprema
12
predavalnica za
seminarske in
laboratorijske vaje
300
stalna
oprema
2
računalniška učilnica
41
stalna
oprema
2
knjižnica s čitalnico,
Središče za samostojno
učenje in računalniške
galerije
17
stalna
oprema
Učna sredstva
grafoskop, bela tabla, listna tabla,
LCD-projektor, CD/DVD-predvajalnik,
računalnik z dostopom do interneta
grafoskop, bela tabla, listna tabla,
interaktivna tabla, LCD-projektor,
CD/DVD-predvajalnik, računalnik z
dostopom do interneta
grafoskop, bela tabla, listna tabla, kasetofon,
LCD-projektor, CD/DVD-predvajalnik,
računalniki z dostopom do interneta
računalnik z dostopom do interneta, optični
čitalnik, televizija, CD/DVD-predvajalnik,
kopirni stroj, bela tabla
Sodobna infrastruktura visoke kakovosti je osnovni pogoj za izvajanje tehnološko tako kompleksnega
študija, kot je študij na daljavo/e-študij, visoke tehnološke standarde pa zahteva tudi tradicionalna
izvedba študijskih programov.
Sodobna oprema predavalnic na DOBA Fakulteti podpira sodobne metode poučevanja in nudi
učiteljem ustrezno podporo pri njihovem neposrednem delu s študenti. Učitelji imajo v predavalnicah in
seminarskih kabinetih na razpolago sodobne projicirne in multimedijske naprave. Računalniške
učilnice so opremljene s sodobno računalniško opremo, tako strojno kot programsko, in omogočajo
študentom brezžični dostop do interneta.
Na fakulteti je na voljo tudi ustrezna oprema za snemanje in neposredne prenose prek interneta, s
katero omogočamo študentom fleksibilnost spremljanja gostujočih predavanj in ostalih strokovnih
dogodkov na fakulteti.
Fakulteta zagotavlja tudi visokokakovostno opremljenost učilnic v dislociranih enotah.
Fakulteta nenehno posodablja didaktične pripomočke in nadgrajuje informacijsko in komunikacijsko
infrastrukturo, da ohranja visoko raven opremljenosti in kakovosti učnih pripomočkov.

26
Računalniška infrastruktura
DOBA Fakulteta razpolaga z 78 računalniškimi mesti za študente, tremi računalniškimi učilnicami,
tremi računalniškimi galerijami, čitalnico in Središčem za samostojno učenje. Za pedagoško delo
je na voljo tudi 13 LCD-projektorjev in deset prenosnih računalnikov.

Internetna infrastruktura
Povezava z internetom na DOBA Fakulteti poteka preko dveh optičnih vodov (hitrost 100/100 Mb)
za zunanje uporabnike (študente) in preko enega optičnega voda (100/100 Mb) za strokovno,
tehnično in administrativno osebje, raziskovalce in visokošolske učitelje.
V vseh učilnicah in v vseh prostorih DOBA Fakultete je zagotovljen brezplačen dostop do interneta
(žični in brezžični).
Virtualno učno okolje Blackboard podpira izvedbo pedagoškega procesa na fakulteti. Uporabniki
informacijskega sistema na DOBA Fakulteti (študenti, učitelji, strokovni delavci, raziskovalci) imajo
zagotovljen svoj e-poštni predal in elektronski naslov ([email protected]) v okviru
Microsoftovega programa Office 365 for Education. Do informacij dostopajo tudi preko
informacijskega portala moja.DOBA.
Preglednica 13: Multimedijska oprema
Vrsta opreme
Računalniška oprema po uporabnikih

za študente

za strokovne delavce

za učitelje
Opremljenost predavalnic

namizni PC

prenosni računalniki

projektorji

video rekorder

TV

fiksni projektorji
2010/2011
2011/2012
2012/2013
2013/2014
78
33
27
78
33
27
78
32
27
78
33
27
63
12
13
2
2
11
63
12
13
2
2
11
63
10
13
2
2
11
63
10
13
2
2
11
5.2 Knjižnica in čitalnica s Središčem za samostojno učenje
Visokošolska knjižnica DOBA Fakultete zagotavlja knjižnično-informacijsko dejavnost in dostop do
ustreznega knjižničnega gradiva s študijskih področij ter znanstvene, raziskovalne in strokovne
dejavnosti visokošolskega zavoda.
Prostori knjižnice na DOBA Fakulteti so opremljeni v skladu z veljavnimi standardi in priporočili.
Knjižnica svojim uporabnikom nudi prostor za študij ter študijsko in ostalo gradivo v prostem pristopu
ter dostop do različnih elektronskih virov. Uporabniki imajo v knjižnici na razpolago 9 čitalniških mest,
8 računalnikov z dostopom do interneta in tiskalnik. V sklop čitalnice vključujemo tudi info kotičke na
fakulteti, v katerih je študentom in ostalim uporabnikom na razpolago dodatnih 8 računalnikov.
Poleg omenjenih možnosti uporabe računalnikov pa lahko študenti uporabljajo računalnike v vseh
računalniških učilnicah, od koder je prav tako omogočen dostop do interneta in elektronskih virov.
Informacije o gradivih in njihovi razpoložljivosti lahko študenti pridobijo preko vzajemnega kataloga
COBIB.SI, saj je knjižnica od začetka svojega delovanja aktivna članica COBISS-a.
Kot dopolnitev klasični knjižnici in za zagotavljanje večje dostopnosti do študijskih virov smo za
študente, visokošolske učitelje ter strokovne delavce oblikovali poseben virtualni medijski kotiček, ki
omogoča dostop do zbranih spletnih virov, dokumentov in baz, ki podpirajo pedagoški proces in
znanstvenoraziskovalno delo študentov ter pedagoških in raziskovalnih delavcev na fakulteti.
5.2.1 Založenost
Knjižnica primarno pokriva področja študijskih programov DOBA Fakultete ter v manjšem obsegu še
ostala področja in je namenjena zlasti študentom, učiteljem, strokovnim sodelavcem in zaposlenim, za
katere pridobiva študijska in ostala gradiva, ki podpirajo njihov strokovni razvoj in znanstvenoraziskovalno dejavnost fakultete. Število knjižničnih enot v knjižnici se povečuje glede na knjižni prirast
gradiva, kot je razvidno iz naslednje tabele. Odstopa le podatek o serijskih publikacijah, saj smo v letu
27
27
2013/2014 odpovedali naročnino večjega števila serijskih publikacij, kar utemeljujemo z dejstvom, da
je večina revij objavljenih v online obliki in tako lažje dostopna uporabnikom.
Preglednica 14: Število knjižničnih enot v knjižnici
Tip gradiva
Knjige
Serijske publikacije
Neknjižno gradivo
Dostopne podatkovne
zbirke
Skupaj
Število enot v
letu 2011/2012
13.428
75
807
5
Število enot v
letu 2012/2013
14.148
50
836
5
Število enot v
letu 2013/2014
14.299
36
868
7
14.315
15.039
15.210
Knjižnica je na razpolago tudi zunanjim uporabnikom in deluje v medknjižnični izposoji v slovenskem
prostoru.
Knjižnica poleg primarne dejavnosti skrbi za vodenje osebnih bibliografij raziskovalcev, učiteljev in
zaposlenih ter za bibliografijo DOBA Fakultete, šifra 3-405.01 in DOBA (ostali), šifra 3-405.
5.2.2 Zaposleni v knjižnici
V knjižnici je zaposlena ustrezno usposobljena bibliotekarka, ki vodi knjižnico in opravlja vsa dela. V
čitalnici in deloma v izposoji opravlja nalogo izposojevalke še ena sodelavka, ki je usposobljena za
delo v izposoji in ima višješolsko izobrazbo.
5.2.3 Knjižnična statistika za študijsko leto 2013/2014
V preglednici so zbrani statistični podatki uporabe knjižnice in knjižničnega gradiva v študijskem letu
2013/2014 v primerjavi s preteklimi študijskimi leti.
Preglednica 15: Uporaba knjižnice in knjižničnega gradiva
Gradivo
Št. študentov na število knjig
Št. študentov na število revij
Povprečen obisk študenta v knjižnici
Povprečno št. izposojenih knjig na študenta
Št. študentov na št. knjig, izdanih v lastni založbi
Št. lastnih podatkovnih baz
Št. dostopov do podatkovnih baz ‒ diplomske naloge
Število dostopov do ostalih baz
Število dostopa do medijskega kotička v celoti
2011/2012
0,14
0,9
3,0
6,3
0,01
1
1196
17.636
20.357
2012/2013
0,14
0,7
3,0
6,7
0,01
1
1397
20.538
23.837
2013/2014
15,41
0,04
2,7
5,46
0,01
1
2934
12234
15168
V študijskem letu 2013/2014 smo imeli od 928 vpisanih študentov 671 aktivnih članov knjižnice.
Ugotavljamo, da se je delež knjig na študenta nekoliko zvišal, kar pripisujemo manjšemu številu
študentov ob večjem prirastu gradiva. Delež periodičnih publikacij na študenta ostaja enak. Povprečni
obisk in izposoja enot v knjižnici v veliki meri odražata manjši vpis tradicionalnih študentov, saj
študentom na daljavo omogočamo izposojo na daljavo in tega podatka ne vključujemo v obisk
knjižnice. Opaziti je trend upadanja uporabe knjižnice v klasični obliki, kar je mogoče primerjati tudi z
gibanjem števila tradicionalnih študentov.
28
Študentom omogočamo dostop do tujih prosto dostopnih in internih podatkovnih baz. Zbrani podatki
ne omogočajo vpogleda v dejansko stanje, saj sledenje ogledom po vseh bazah ni mogoče.
Ugotavljamo pa, da bo potrebno spodbuditi nosilce predmetov in hkrati študente k praktični uporabi
iskanja podatkov v bazah. Povečuje se dostop do baze diplomskih nalog zaradi dejstva, da se vsa
dela
2. bolonjske stopnje oddajajo v e-verziji in so prosto dostopne v COBISS-u.
5.2.4 Čitalnica s Središčem za samostojno učenje
Središče za samostojno učenje že sedemnajst let deluje na Dobi in med svoje člane vključuje tudi
študente in učitelje DOBA Fakultete, ki ga uporabljajo kot čitalnico. Čitalnica in Središče za
samostojno učenje na DOBA Fakulteti podpirata vključevanje vseživljenjskega učenja v študijske
programe, saj ponujata veliko brezplačnih programov za samostojni študij, ki predstavljajo dopolnitev
študijskega procesa.
Študentom ponujata mirno okolje za študij in ob tem dostop do e-baz s sodobnimi zbirkami aktualnih
znanstvenih in strokovnih člankov iz več kot 8000 znanstvenih in strokovnih revij ter do še večjega
števila bibliografskih podatkov o tiskanih, spletnih in ostalih e-publikacijah.
5.3 Informacijska podpora študiju
Informacijski sistem DOBA Fakultete omogoča kakovostno podporo izobraževalnega procesa,
razvojnoraziskovalnemu delu in njenemu poslovanju.
Poslovni informacijski sistem sestavljajo datotečni strežnik, spletni strežnik, poštni strežnik, podatkovni
strežnik in več aplikacijskih strežnikov. Zaposleni za komuniciranje uporabljajo integrirano sodelovalno
okolje, ki ga sestavljajo intranet na Microsoft SharePoint tehnologiji, Microsoft Exchange Server (za
e-pošto, organizacijo časa in evidentiranje opravil), komunikacijski strežnik za neposredno sporočanje
(Microsoft Lync Server), strežnik za upravljanje vsebin (CMS) in strežnik za upravljanje strank (CRM).
Večina strežniške infrastrukture je virtualizirana. Strežniška in komunikacijska infrastruktura je
zgrajena v skladu z varnostnimi standardi. Vsi strežniki se nahajajo v posebni strežniški sobi, do
katere imajo dostop le pooblaščene osebe. Prostor je opremljen s temperaturnimi in požarnimi
senzorji in alarmi, zagotovljeno je ločeno električno napajanje in nadomestno napajanje v primeru
krajših izpadov na električnem omrežju. Zagotovljena je visoka razpoložljivost in varovanje podatkov
za primer morebitnih katastrof (dnevno varnostno kopiranje ključnih podatkov tako na interno kot tudi
na oddaljeno lokacijo).
Zaposleni lahko kjer koli in kadar koli dostopajo do e-poštnega predala, informacij na intranetu in
svojega namizja preko spletnih brskalnikov ali mobilnih naprav.
Osrednji cilj pri zagotavljanju informacijske podpore študiju je dodana vrednost pedagoškemu
procesu. Zato uresničujemo zagotavljanje dostopa do učnega okolja vsem študentom, opredeljujemo
nivo interaktivnosti, fleksibilnost, pravočasnost in mehanizme evalvacije.
Izobraževalni informacijski sistemi sestavljajo virtualno učno okolje Blackboard, spletni portal –
vstopna točka moja.DOBA, okolje Office 365, Facebook in Twitter za socialno mreženje in datotečni
strežnik. Vsak študent in učitelj ima na razpolago svoj šolski e-poštni predal, ki se nahaja v oblaku in
je zaščiten pred virusi in neželeno e-pošto že na strežniški strani.
Informacijska podpora vsem študentom na DOBA Fakulteti omogoča:

dostop do aktualnih informacij in gradiv, povezanih s študijem kadar koli in kjer koli po principu
24/7 v okviru spletnih študijskih okolij (Blackboard, portal);

aktivno sodelovalno učenje v okviru predmetnih forumov, klepetalnic, blogov in wiki tehnologij ter
drugih oblikah neposrednega sporočanja;

spletne prenose (broadcast) predavanj in okroglih miz ter spletne seminarje (webinar) z
možnostjo interaktivne udeležbe občinstva ter kasnejšega ogleda posnetkov;

reševanje testov online preko posebnega namenskega programa LockDown Browser;

opravljanje izpitov online preko sistema Remote Proctor, ki omogoča identifikacijo in nadzor
opravljanja izpita preko spletne kamere;
29
29















dostop storitev referata za študentske zadeve preko elektronskega referata;
vpogled v statistiko študentove uspešnosti in napredovanja v programu preko elektronskega
indeksa;
dostop do elektronske pošte preko poštnega predala @net.doba.si, v katerem je prostora za
50 GB poštnih sporočil in dokumentov;
dostop do storitev SkyDrive in SkyDrive Pro za shranjevanje podatkov v oblaku, za katere je na
razpolago 1 TB prostora;
dostop do spletne različice MS Office (Office Web Apps);
brezplačni dostop do Microsoftove programske opreme in online tečajev v okviru Microsoftove
IT-akademije;
sodobno učenje tujih jezikov na podlagi posebnega interaktivnega multimedijskega okolja Tell Me
More;
informiranje študentov o izpitnih rezultatih ter aktualnostih tudi s SMS-obveščanjem;
sinhrone oblike kontaktiranja učiteljev (izvajanje online govorilnih ur, svetovanje preko Blackboard
IM, Skype ali Lync);
tehnično pomoč in svetovanje po telefonu ali e-pošti;
tehnično pomoč na daljavo preko storitve ISL Light;
ažurno obveščanje o novostih (vzdrževalnih delih, novih različicah ipd.) v virtualnem učnem
okolju in Twitterju;
dostop do aplikacij in navodil za uporabo aplikacij, ki jih potrebujejo pri študiju;
brezžični dostop do interneta na sedežu fakultete;
dostop do računalnikov v učilnicah in avlah.
V okviru Microsoftove IT-akademije imajo študenti in učitelji dostop do Microsoftovih tečajev in
Microsoftove programske opreme, ki jo lahko namestijo in uporabljajo za potrebe študija.
Za podporo študiju uporabljamo virtualno učno okolje Blackboard Learn, ki ima integrirana učna,
komunikacijska in evalvacijska orodja, ki omogočajo jasno strukturiranje predmetov in logično
navigacijo ter podpirajo številne oblike interakcije. V Blackboard je integriran tudi program Respondus
LockDown Browser, ki omogoča različne stopnje varnosti pri online preverjanju in ocenjevanju znanja
ter orodje za detekcijo plagiarizma SafeAssign, ki omogoča preverjanje ustreznega navajanja virov pri
pisnih izdelkih študentov. Z Blackboardom je povezan tudi sistem Remote Proctor, ki omogoča
opravljanje izpitov online, saj vsebuje mehanizme za preverjanje identitete preko spletne kamere in
avdio/video snemanje reševanja izpita.
Pri študiju na daljavo/e-študiju uporabljamo, podobno kot pri tradicionalnem načinu študija, še
interaktivno multimedijsko okolje Tell Me More Online za učenje tujih jezikov ter spletno aplikacijo, ki
podpira e-indeks in storitve e-referata. Do vseh aplikacij dostopajo študenti preko enotne vstopne
točke – portala moja.DOBA, ki je povezan z virtualnim učnim okoljem in Office 365 preko protokola
LDAP in ADFS, tako da študent do vseh aplikacij dostopa z enkratno prijavo (Single Sign-On).
5.4 Viri financiranja
DOBA Fakulteta je organizirana kot neprofitni zavod. Za izvajanje pedagoškega procesa, za
svetovalno, strokovno, razvojno in raziskovalno dejavnost fakulteta sama zagotavlja sredstva.
Primarni vir dohodkov so šolnine izrednih študentov, sredstva pridobivamo tudi s prijavami projektov v
okviru evropskih in nacionalnih programov.
30
Preglednica 16: Doseganje poslovnih rezultatov in ključnih kazalnikov DOBA Fakultete v letu
2013
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Presežek prihodkov
Število zaposlenih
Celotni prihodki na zaposlenega
Presežek prihodkov na zaposlenega
Doseženo 2013
v EUR
Indeks
2013/plan
Indeks
2013/2012
2,634.798
2,414.209
220.589
14,54
181.210
15.171
83,6
82,8
93,9
90,9
92,0
103,3
86,0
85,1
97,9
87,6
98,2
111,7
Poslovanje je pod načrtovanim zlasti pri celotnih prihodkih, celotnih odhodkih in številu zaposlenih.
Prihodki na zaposlenega zaostajajo za načrtovanimi nekoliko manj, presežek prihodkov pa je nad
planirano vrednostjo.
Tudi število zaposlenih zaostaja za načrtovanim. Večina kazalcev zaostaja za vrednostmi iz leta 2012,
razen presežka prihodkov na zaposlenega, ki lansko vrednost presega za 11,7 %.
Zagotavljanje kakovostnih pogojev s posodabljanjem opreme za odlično podporo pedagoškega
procesa, raziskovalnega, strokovnega in administrativnega dela na šoli je stalnica na DOBA Fakulteti.
Vedno večja virtualizacija študija na daljavo/e-študija bo v prihodnje zmanjšala potrebo po uporabi
prostorov v dislociranih enotah in študijskih središčih.
Knjižnica s čitalnico in Središčem za samostojno učenje bo tudi v prihodnje sledila svojemu
temeljnemu poslanstvu, to je zagotavljati literaturo in vire študentom, pedagoškemu kadru ter
zaposlenim fakultete pri študiju in delu. Za podporo pedagoškega, znanstvenoraziskovalnega in
razvojnega dela bomo večali število kakovostnega knjižničnega gradiva s poudarkom na e-virih. Svoje
uporabnike bomo spodbujali k uporabi že dostopnih informacijskih virov ter v skladu z zmožnostmi širili
ponudbo le-teh.
Še naprej bomo sledili sodobnim trendom razvoja knjižničnih okolij. Delo knjižnice bo tudi v prihodnje
usmerjeno v delo z uporabniki, k podpori vseh procesov fakultete ter implementaciji sodobnih trendov
v knjižničarstvu ter informacijski znanosti. Aktivneje bomo pristopili k povečanju števila aktivnih
uporabnikov knjižnice.
Dejavnost knjižnice bomo v skladu z dobro prakso v tujini razširili na zagotavljanje podpore pri razvoju
informacijske pismenosti vseh ciljnih skupin. Načrtujemo posodobitev okolja z različico COBISS3 in
aktiviranje funkcionalnosti Moja knjižnica v COBISS/OPAC. Pregledali bomo možnosti pridobivanja še
kakšnega ustreznega dostopa do baz in uredili dostop do odprtokodnih študijskih virov v medijskem
kotičku.
Osnovni cilj na področju informacijske podpore pedagoškega procesa ostaja zagotavljanje
nemotenega in varnega dostopa do študijskih gradiv in informacijska podprtost pri zagotavljanju
varnosti online preverjanja in ocenjevanja znanja (npr. Respondus Monitor). V š. l. 2013/2014 smo
vpeljali integriran sistem za podporo virtualnih predavanj, ki omogoča boljšo interakcijo med učitelji in
študenti, tj. Blackboard Collaborate z orodji, kot so spletni seminarji z možnostjo bele table, deljenjem
zaslona, deljenjem aplikacij, integracijo družbenih medijev, spletnih vsebin ipd. ter vpeljali še nekatere
dodatne rešitve za izvajanje online govorilnih ur, ustnih izpitov, avdio povratnih informacij oz.
podajanje avdio ocen študentom.
V prihodnjem študijskem letu se bomo usmerili predvsem v spremljanje, evalviranje in uvajanje novih
tehnologij, v doseganje boljšega izkoristka obstoječih tehnologij za izvedbo procesov, povečevanje
zadovoljstva uporabnikov in zagotavljanja konkurenčne prednosti.
31
31
Prav tako se bomo usmerili v zagotavljanje ustreznih varnostnih mehanizmov pri dostopu do
podatkov, zagotavljanje ustrezne IKT-infrastrukture in nemotenega delovanja sistemov za izvedbo
poslovnih in pedagoških procesov, tehnične podpore ter v dvig kakovosti svetovanja vsem ciljnim
skupinam uporabnikov (študentom, učiteljem, zaposlenim).
Viri financiranja izobraževalne, razvojne in raziskovalne dejavnosti ter infrastrukture so zagotovljeni za
obdobje akreditacije dodiplomskih in podiplomskih programov na fakulteti.
DOBA Fakulteta se financira s šolninami izrednih študentov. Drugi viri predstavljajo le občasni vir
financiranja. Za zagotavljanje finančne stabilnosti bodo naše aktivnosti v prihodnje usmerjene v
krepitev položaja na tujih trgih. Finančna sredstva bomo namenjali tudi krepitvi študija na daljavo/
e-študija, kadrovski krepitvi na področju visokošolskih učiteljev in posodabljanju opreme.
Zagotavljanje stabilnih virov poslovanja, temeljito analiziranje poslovanja in optimiranje stroškov ostaja
naša usmeritev tudi v študijskem letu 2014/2015.
6 Zagotavljanje kakovosti
DOBA Fakulteta ima sprejeto politiko in načelne usmeritve, pravila in postopke za zagotavljanje
kakovosti in zagotavljanje standardov svoje izobraževalne dejavnosti. V ta namen imamo sprejeta
Pravila za zagotavljanje kakovosti na DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije
Maribor. V svojem delovanju se zavzema za razvoj kulture, ki priznava pomen kakovosti in skrb za
kakovost in odličnost.
Pri zagotavljanju kakovosti naših storitev sledimo nacionalnim smernicam in merilom za zagotavljanje
kakovosti, mednarodnim standardom in načelom poslovne odličnosti.
Kakovost delovanja fakultete, izvajanje študijskih programov, znanstvenoraziskovalno in strokovno
delo nenehno vrednotimo ter na osnovi ugotovljenega načrtno nadgrajujemo sistem kakovosti. To nam
omogoča vzpostavljen model za presojanje in razvijanje kakovosti, ki temelji na metodi notranje
evalvacije, tj. samoevalvacije.
DOBA Fakulteta ima jasno zastavljeno strategijo, cilje in ključne kazalnike kakovosti. Pri izvajanju
študijskega procesa uresničuje svojo strategijo in cilje s kakovostno izvedbo pedagoškega procesa pri
izrednih študentih tradicionalnega načina študija ter študija na daljavo/e-študija, z izboljšanjem
učinkovitosti študija, z uveljavljanjem vseživljenjskega izobraževanja, s spodbujanjem mednarodnega
sodelovanja, sodelovanja z gospodarstvom, okoljem ter z razvojnoraziskovalnim in strokovnim delom.
6.1 Strategija in smernice DOBA Fakultete na področju kakovosti
Na DOBA Fakulteti smo na področju kakovosti oblikovali naslednje strategije in smernice:
 Razvoj novih programov
 Krepitev raziskovalnega in razvojnega dela
 Mednarodno uveljavljanje in internacionalizacija šole
 Prilagodljivost programov novim potrebam prostora in časa (nova znanja, novi poklici)
 Prilagajanje programov in izvedbe pričakovanjem in potrebam študentov (individualne potrebe,
velike razlike, motivacija), dostopnost študija (izobraževanja)
 Prilagajanje programov potrebam ciljnih skupin (koristnost znanj, praktičnost, inovativnost)
 Razvoj in izvedba glede na razvoj DOBA Fakultete in Dobe (e-študij, dialog, inovativnost)
 Kadrovska krepitev na področju visokošolskih učiteljev
 Uveljavljanje načel vseživljenjskega učenja
 Izboljševanje organiziranosti in učinkovitosti
Delo na DOBA Fakulteti načrtujemo s srednjeročnimi načrti in letnimi poslovnimi načrti.
32
Cilji doseganja kakovosti na DOBA Fakulteti so:
 doseganje zastavljenih ciljev letnega poslovnega načrta;
 osredotočenost na študente;
 doseganje ciljev programov in standardov;
 razvoj in zadovoljstvo študentov;
 razvoj in zadovoljstvo učiteljev in mentorjev;
 razvoj in zadovoljstvo zaposlenih;
 urejanje evidence in dokumentacija;
 nenehno uveljavljanje izboljšav;
 skrb za razvoj.
Splošni mehanizmi za spremljanje in zagotavljanje kakovosti obsegajo načrtovanje in poročanje,
evalvacije in samoevalvacije ter reakreditacijske postopke in postopke zunanje evalvacije:
 letno načrtovanje in poročanje poteka kot samoevalvacija z letnim poročilom;
 akreditacijski in reakreditacijski postopki potekajo v skladu z Merili za akreditacijo in zunanjo
evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov.
Posebni mehanizmi za spremljanje in zagotavljanje kakovosti so usmerjeni v zagotavljanje kakovosti
osebja, študentov, študija, pomoči študentom, raziskovalnega in drugega dela.
Osebje
 Odprti razpisi za zasedbo prostih delovnih mest omogočajo pridobivanje ustreznih kadrov, ki so na
razpolago v slovenskem in mednarodnem prostoru.
 Habilitacijski postopki potekajo v skladu z Merili za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in
sodelavcev DOBA Fakultete, ki so bila pripravljena na podlagi Minimalnih standardov za izvolitve v
nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki jih je pripravil NAKVIS.
 Usposabljanje pedagoških in strokovnih delavcev za kakovostno delo.
 Pravila za merjenje uspešnosti znanstvenoraziskovalnega dela.
Študenti
 Vpisni pogoji za višje stopnje študija so določeni s posameznimi študijskimi programi in upoštevajo
dosežen uspeh v predhodnem izobraževanju.
Pedagoški proces in podpora študentom
 Celostna podpora študentom vključuje pedagoško in organizacijsko podporo ter administrativno in
tehnično podporo študentom. Tako zasnovan sistem podpore izboljšuje uspešnost študija,
prehodnost študentov v višje letnike, zaključevanje študija in kakovost pridobljenega znanja.
 Karierni center nudi kandidatom za vpis in študentom informacije o študiju, mednarodnih
izmenjavah in možnostih zaposlovanja. Zagotavlja karierno svetovanje, usposablja študente za
iskanje dela in načrtovanje kariere, povezuje študente in delodajalce, spremlja karierne poti
diplomantov in podobno. S tem vpliva na kakovost odločitev za študij, povečuje uspešnost poteka
študijske poti, zaključevanje študija in zaposlovanje diplomantov.
 Spremljanje diplomantov je namenjeno ugotavljanju njihove zaposljivosti, spremljanju njihove
karierne poti po diplomi ter oceni končanega študijskega programa.
 Knjižnični (informacijski) sistem: DOBA Fakulteta je pridružena članica NUK-a in aktivna članica
sistema COBISS.
 Obštudijsko dejavnost DOBA Fakultete predstavljajo dodatni seminarji, ki potekajo izven rednih
študijskih programov. Njen temeljni namen je obogatiti študij in življenje študentov ter celotne
fakultete. S tem dopolnjuje študijske programe in prispeva k razvoju kompetenc diplomantov.
 Finančno svetovanje študentom.
 Psihološko svetovanje.
Raziskovalno in razvojno delo
 Zagotavljanje kakovosti raziskovalnega dela, ki je financirano iz javnih sredstev, poteka v skladu s
pravili ARRS oz. razpisnimi pogoji. Kakovost mednarodnih raziskovalnih projektov zagotavljajo
financerji v skladu z razpisi in njihovimi evalvacijskimi postopki. Zagotavljanje kakovosti
raziskovalnega in razvojnega dela za trg nadzirajo neposredno naročniki.
33
33



Znanstvenoraziskovalno in strokovno delo na fakulteti se izvaja v okviru registrirane raziskovalne
skupine Poslovnega inštituta (vpisane v evidenco raziskovalnih zavodov in organizacij pod številko
2414) in v okviru centrov, kjer svoje znanje in izkušnje povezujejo raziskovalci in učitelji v okviru
razvojnih projektov.
Poudarek znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela je predvsem na aplikativnem razvojnem
in raziskovalnem delu, v katerega so vključeni vsi ključni subjekti: visokošolski učitelji, strokovni
delavci, študenti in podjetja.
Prenos znanja v prakso DOBA Fakulteta zagotavlja preko razvoja vseživljenjskega učenja in s
prodajo storitev na trgu.
Večnamenski mehanizmi za spremljanje in zagotavljanje kakovosti:
 Študentske ankete so del rednega letnega spremljanja kakovosti šole, predmetov in učiteljev
(zadovoljstvo merimo na sedemstopenjski lestvici, pri čemer je sedem najvišja ocena). Dajejo
povratno informacijo učiteljem, študentom, strokovnim delavcem in vodstvu šole. Namenjene so
izboljšanju pogojev za študij in izboljšanju pedagoškega dela. Uporabljajo se kot podlaga za
izvedbo habilitacijskih postopkov, za vodenje evalvacijskih razgovorov in za odločanje študentov
pri izbiri predmetov in učiteljev. Rezultati so dostopni in objavljeni v učnih okoljih.
 Služba za mednarodno sodelovanje skrbi za vključevanje fakultete v mednarodne povezave na
področjih izmenjave študentov in osebja, štipendiranja študentov, vabljenja tujih študentov,
priprave in izvajanje skupnih programov in projektov.
 Nagrade za zaposlene, učitelje in študente podeljuje šola v skladu s Pravilnikom o plačah in
drugih prejemkih.
Za spremljanje in zagotavljanje kakovosti so odgovorni v skladu z določili Statuta in drugih aktov
DOBA Fakultete vsi zaposleni in študenti, posebej pa dekan, Senat, Upravni odbor, Komisija za
kakovost in Študentski svet DOBA Fakultete.
Priprava letnega samoevalvacijskega poročila o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti nam omogoča
analitično vrednotenje programov, izvajanje programov in našega dela, kar nam daje izhodišče za
hitrejše prilagajanje spremembam ter uvajanje izboljšav in novosti.
Potek in postopek samoevalvacije na fakulteti spremlja in vrednoti Komisija za kakovost.
Maja 2009 je bila na DOBA Fakulteti izvedena zunanja evalvacija, v okviru katere so bile pozitivno
ocenjene vse preverjane kategorije (strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter
skrb za kakovost, študijska, znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost zavoda,
visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci in sodelavci, upravni in strokovno-tehnični delavci,
študenti v visokošolskem zavodu, prostori, oprema za izobraževalno in znanstvenoraziskovalno
dejavnost, knjižnica, financiranje izobraževalne/študijske, znanstvenoraziskovalne, umetniške in
strokovne dejavnosti ter sodelovanje z družbenim okoljem na regionalni, državni in mednarodni ravni)
in podana nekatera priporočila. V skladu s priporočili Komisije za zunanjo evalvacijo smo dopolnili
politiko zagotavljanja kakovosti in postopke za zagotavljanje kakovosti ter pravila zagotavljanja
kakovosti.
12. 2. 2012 je Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) sprejel odločbo
o podaljšanju akreditacije visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Poslovanje
za nadaljnjih sedem let.
Pomemben korak pri zagotavljanju kakovosti študija na daljavo/e-študija je zaključek postopka
samoevalvacije z namenom pridobitve mednarodne akreditacije. 1. oktobra 2013 je DOBA Fakulteta
pridobila mednarodni certifikat kakovosti UNIQUe (European Universities Quality in e-Learning) za
odličnost uporabe IKT pri poučevanja in učenju, ki ga podeljuje European Fundation for Quality in
E-Learning (EFQUEL).
S pridobitvijo certifikata smo zaključili obsežen proces samoevalvacije, ki je trajal dve leti in obsega
deset področnih kriterijev ocenjevanja (strategija in e-izobraževanje, zavezanost k inoviranju, odprtost
v skupnost, učni viri, študenti, osebje, tehnologija in oprema, kakovost ponudbe, preverjanje in
ocenjevanje znanja, razvoj človeških virov) in več kot 80 podrobnih kriterijev, ki jih mora visokošolska
institucija izpolnjevati za pridobitev certifikata, katerega veljavnost je tri leta.
34
DOBA Fakulteta je v okviru priprav zaključila tudi tri obsežne IKT-projekte: vzpostavitev sistema
upravljanja z učnimi gradivi v skladu s standardi LOM (Learning Object Metadata), nadgradnjo sistema
varnosti pri shranjevanju podatkov in sistem enotne prijave v vse aplikacije, ki se uporabljajo za
izvajanje pedagoškega procesa in administrativne postopke, povezane z njim.
Za podaljšanje akreditacije bo morala DOBA Fakulteta v naslednjih treh letih veliko pozornosti
nameniti pedagoškemu inoviranju in stalnemu posodabljanju infrastrukture in razvoju kadrov za
izvajanje pedagoškega procesa, ki je podprt z IKT. Komisija nas je prav tako pozvala, da si postavimo
ambiciozne cilje, katerih uresničevanje nas bo popeljalo med vodilne na področju dobre prakse
e-izobraževanja v Evropi.
6.2 Procesna organiziranost
S procesno organiziranostjo želimo na DOBA Fakulteti stalno izboljševati učinkovitost našega dela.
Ključni procesi DOBA Fakultete so prijava, vpis, izvajanje pedagoškega procesa, diplomiranje. Poleg
teh procesov imamo opredeljene še procese predprodanjih in poprodajnih aktivnosti, procese
strateškega vodenja, kakovosti, razvojnoraziskovalnega in mednarodnega sodelovanja ter podporne
procese (marketing, knjižnica, informatika, organizacija, pravne in kadrovske zadeve, finance).
Procese hranimo v okviru internega informacijskega sistema, kar nam omogoča hitro dopolnjevanje in
ažuriranje.
S ciljem izboljšanja procesnega vodenja bomo v študijskem letu 2014/2015 posodobili procese,
skladno z novo nastalimi potrebami fakultete.
6.3 Samoevalvacija študijskih programov
Samoevalvacija dodiplomskih visokošolskih strokovnih programov in podiplomskih magistrskih
programov na DOBA Fakulteti poteka v skladu s Politiko zagotavljanja kakovosti ter Pravili
zagotavljanja kakovosti na DOBA Fakulteti. Samoevalvacija poteka nenehno, sistematično in
strukturirano.
Odraža se v nenehnem spremljanju načrtovanja in izvajanja študijskega procesa, usposobljenosti
izvajalcev študijskega procesa, zagotavljanju pogojev za izvajanje programa, notranji organiziranosti,
primerljivosti študijskih dosežkov, aktivnem sodelovanju z okoljem in stalnem uvajanju izboljšav.
6.3.1 Samoevalvacijske aktivnosti v študijskih programih
Samoevalvacijske aktivnosti dodiplomskih visokošolskih strokovnih programov na DOBA Fakulteti so
bile v študijskem letu 2013/2014 usmerjene predvsem v stalno spremljanje načrtovanja izvedbe in
izvajanja dodiplomskih in podiplomskih programov.
Samoevalvacijske aktivnosti so obsegale načrtovanje nosilcev in izvajalcev predmetov, uvodne
razgovore za izvedbo študijskega procesa in pripravo gradiv ter zagotavljanja ustreznih prostorov,
opreme, informacijske podpore in založenosti knjižnice za izvedbo programov na novih trgih.
V okviru samoevalvacijskih aktivnosti izvedbe študijskega procesa smo v dodiplomskih in
podiplomskih programih izvedli:

anketiranje študentov po zaključku uvodnih dni;

anketiranje študentov po izvedbi predmeta;

anketiranje učiteljev po zaključku predmeta;

anketiranje mentorjev po zaključku predmeta;

anketiranje študentov ob zaključku študijskega leta;

anketiranje študentov ob zaključku študija;

follow up anketiranje diplomantov 6 mesecev po zaključku študija;

follow up anketiranje diplomantov 2 leti po zaključku študija;

evalvacijske razgovore ob zaključku predmeta z visokošolskimi učitelji;

anketiranje zaposlenih strokovnih in administrativnih delavcev na sedežu DOBA Fakultete in v
dislociranih enotah;
35
35


analizo uspešnosti in prehodnosti študentov;
analizo informiranja in svetovanja.
V aktivnosti samoevalvacije so bili vključeni vsi subjekti:

študenti,

diplomanti,

visokošolski učitelji in sodelavci,

strokovni in administrativni delavci,

vodstvo šole.
Pridobljene rezultate iz anket, analiz in evalvacijskih razgovorov je vodstvo šole v sodelovanju z
visokošolskimi učitelji ovrednotilo. Na osnovi analiz so bili oblikovani predlogi izboljšav in strategija
uresničevanja le-teh.
Z rezultati ankete so bili seznanjeni člani Akademskega zbora, Senata DOBA Fakultete, študenti in
zaposleni na DOBA Fakulteti. Skupaj s Komisijo za kakovost smo rezultate anket ovrednotili in
oblikovali smernice za nadaljnje delo.
6.3.2 Spremembe programov
V skladu s samoevalvacijskimi aktivnostmi, povezanimi z načrtovanjem izvedbe programov ter Merili
za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, smo sprejeli
manjše spremembe programov, ki se nanašajo na nosilce, študijsko literaturo in vire ter spremembe
pri preverjanju in ocenjevanju znanja. S spremembami smo ustrezno seznanili študente.
V š. l. 2014/2015 bomo pričeli z izvajanjem prenovljenega visokošolskega strokovnega programa
Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi (spremembo imena programa in predmetnika je
potrdil Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, dne 19. 9. 2013).
6.3.3 Samoevalvacija študija na daljavo/e-študija
Model študija na daljavo/e-študija, ki smo ga razvili na DOBA Fakulteti, se je skozi večletne izvedbe
potrdil kot ustrezen model za razvoj kompetenc, kot jih opredeljujejo dodiplomski in podiplomski
magistrski programi, ki jih izvaja DOBA Fakulteta. Model smo oblikovali po mednarodnih standardih.
Za zagotavljanje trajnostne konkurenčnosti izvajanja študija na daljavo/e-študija na DOBA Fakulteti pa
je potrebno stalno spremljanje novosti na področju izobraževalnih tehnologij in pedagoško inoviranje.
DOBA Fakulteta to zagotavlja s stalnim usposabljanjem strokovnih delavcev, visokošolskih učiteljev,
mentorjev in študentov, glede razvojnih smernic pa se posvetujemo tudi z različnimi strokovnjaki.
Novembra 2011 ustanovljeni Svet za razvoj študija na daljavo/e-študija deluje kot strokovno in
posvetovalno telo vodstva DOBA Fakultete in obravnava vprašanja, povezana s študijem na daljavo/
e-študijem, spremlja in ocenjuje stanje ter predlaga smernice za razvoj študija na daljavo/e-študija na
DOBA Fakulteti.
Pomemben korak pri zagotavljanju kakovosti študija na daljavo/e-študija je zaključek postopka
samoevalvacije z namenom pridobitve mednarodne akreditacije. 1. oktobra 2013 je DOBA Fakulteta
pridobila mednarodni certifikat kakovosti UNIQUe (European Universities Quality in e-Learning) za
odličnost uporabe IKT pri poučevanja in učenju, ki ga podeljuje European Fundation for Quality in
E-Learning (EFQUEL). Več o tem v poglavju 6.1.
6.3.4 Ključni kazalniki kakovosti
Za učinkovito spremljanje zagotavljanja kakovosti izvajanja študijskih programov in raziskovalnega
dela vsako leto v poslovnem načrtu opredelimo ključne kazalnike kakovosti in ciljne vrednosti za
tekoče študijsko leto. Zadovoljstvo merimo na sedemstopenjski lestvici, pri čemer je sedem najvišja
ocena.
36
Ključni kazalniki za izvajanje študijskih programov in razvojnoraziskovalnega dela so za študijsko leto
2013/2014 predstavljeni v naslednjih preglednicah.
Preglednica 17: Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti na področju poslovanja v
2013/2014
Kazalnik kakovosti
Število študentov – Slovenija
Število študentov – tuji trgi
Količnik kapitalske pokritosti sredstev
Donosnost kapitala
Delež presežka prihodka v prihodku
Delež donacij od celotnih prihodkov
Stroški dodiplomskega študija (TŠ in ŠND)
Stroški podiplomskega študija
Ciljne vrednosti
ohraniti na ravni 12/13
0,66
19
14 %
0,3 %
Preglednica 18: Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za izobraževalno dejavnost v
2013/2014
Kazalnik kakovosti
Uspešnost študentov na 1. izpitnem roku
Prehodnost študentov iz 1. v 2. letnik
Prehodnost študentov v višji letnik (čista generacija)
Zadovoljstvo študentov s predmetom v celoti
Zadovoljstvo učiteljev
Zadovoljstvo mentorjev
Delež diplomantov v rednem roku – dodiplomski študij
Delež diplomantov v rednem roku – podiplomski študij
Povprečno število let trajanja študija – dodiplomski študij
Povprečno število let trajanja študija – podiplomski študij
Število družabnih dogodkov za študente
Delež pritožb glede na vpisane študente
Fluktuacija honorarnih visokošolskih učiteljev
Ciljne vrednosti
87 %
85 %
88 %
5,9
6,2
6,2
70 %
70 %
3,5
2,5
3
<5%
> 25 %
Za evalvacijo kakovosti izvedbe študijskega procesa pri tradicionalnem študiju in študiju na daljavo/
e-študiju vsako leto izvajamo tudi notranji benchmarking med obema načinoma izvedbe študija ter
benchmarking med programi, kar nam omogoča prenos dobrih praks in s tem večanje učinkovitosti in
uspešnosti izvajanja obeh načinov študija oz. vseh programov.
Preglednica 19: Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za znanstveno, raziskovalno in
strokovno dejavnost v 2013/2014
Kazalnik kakovosti
Število mednarodnih projektov (prijavljenih/dobljenih)
Število nacionalnih projektov (prijavljenih/dobljenih)
Ciljne vrednosti
6/3
2/1
FTE sodelavcev, financiranih iz projektov
1
Število projektov s študenti
2
Število novih točk v SICRIS
50
Število projektov z gospodarstvom/negospodarstvom
2
Število realiziranih internih razvojnih projektov
8
Število študentov, vključenih v projekte fakultete
7
Število indeksiranih objav
4
Število predstavitev rezultatov širši javnosti
7
37
37
Preglednica 20: Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za področje inoviranja
v 2013/2014
Kazalnik kakovosti
Število predlogov izboljšav na učitelja
Ciljne vrednosti
2
Število uvedenih izboljšav na učitelja
1
Število predlogov izboljšav na zaposlenega
5
Število uvedenih izboljšav na zaposlenega
3
Preglednica 21: Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za področje mobilnosti v
2013/2014
Kazalnik kakovosti
Število učiteljev, vključenih v programe fizične mobilnosti
Število osebja, vključenega v programe fizične mobilnosti
Število učiteljev, vključenih v programe virtualne mobilnosti
Število študentov, vključenih v programe fizične mobilnosti (strokovna
praksa)
Število študentov, vključenih v programe fizične mobilnosti – študij
Število tujih študentov, vključenih v programe virtualne mobilnosti – študij
Število tujih študentov, vključenih v poletno šolo
Ciljne vrednosti
1
1
20
3
2
20
50
Preglednica 22: Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za področje razvoja kadrov
v 2013/2014
Kazalnik kakovosti
Zadovoljstvo zaposlenih
Ciljne vrednosti
6
Preglednica 23: Ključni kazalniki kakovosti in ciljne vrednosti za področje družbene
odgovornosti v 2013/2014
Kazalnik kakovosti
Število dobrodelnih akcij
Število strokovnih dogodkov za širšo javnost
Ciljne vrednosti
3
7
Realizacija ciljnih vrednosti ter drugi kazalniki kakovosti, povezani z izvajanjem študijskih programov in
raziskovalnega dela, so predstavljeni v poglavjih II, III in V.
6.3.5 Zagotavljanje odličnosti poučevanja
Eden ključnih standardov kakovosti na DOBA Fakulteti je odličnost poučevanja. Za doseganje
kakovosti in želenih rezultatov smo oblikovali celovito podporo visokošolskim učiteljem v vseh fazah
pedagoškega cikla: pri načrtovanju, izvedbi in evalviranju predmetov. Podporo nudijo menedžerji
programov, tehnični administratorji in oblikovalci predmetov pri študiju na daljavo/e-študiju ter
zaposleni v službi za študentske zadeve, prav tako se v podporo po potrebi vključujejo dekan,
strokovna direktorica ter direktorica razvoja in študija na daljavo.
Podpora učiteljem se zaradi vse večje virtualizacije študija bolj in bolj osredotoča na učinkovito
uporabo sodobnih tehnologij v pedagoškem procesu.
Z nosilci predmetov izvedemo pred pričetkom izvajanja pedagoškega procesa pri predmetu uvodni
razgovor, po zaključku izvajanja pripravijo evalvacijsko poročilo, na evalvacijskem razgovoru
analiziramo rezultate dela. Poudarek je na oceni učitelja o učinkovitosti načrtovanja pedagoškega
procesa in lastnega dela ter na oceni uspešnosti doseganja splošnih in predmetnospecifičnih
kompetenc ter ciljev predmeta, uspešnosti metod in načina dela ter oblik in načinov preverjanja in
ocenjevanja.
38
Na podlagi razgovora se oblikujejo predlogi izboljšav, ki služijo kot smernice za bodoče delo.
Evalvacijsko poročilo in zapisnik evalvacijskega razgovora sta pomemben del dokumentacije
evalvacije posameznega predmeta in izobraževalnega procesa kot celote ter podlaga za model
izvedbe za prihodnje študijsko leto.
DOBA Fakulteta povezuje izvajanje študijskih programov z znanstvenim, raziskovalnim in strokovnim
delom visokošolskih učiteljev in strokovnih sodelavcev.
Nosilci predmetov so strokovnjaki iz prakse, zaposleni večinoma na vodilnih mestih v gospodarstvu in
negospodarstvu, in so v okviru svojih pristojnosti dejavni na znanstvenem in raziskovalnem področju,
kar jim omogoča, da najnovejša spoznanja prenašajo v pedagoški proces na DOBA Fakulteti.
Delež učnih vsebin v dodiplomskih in podiplomskih programih na DOBA Fakulteti, ki temelji na
dosežkih znanstvenega, raziskovalnega ter strokovnega dela nosilca, ocenjujemo v obsegu od 15 do
25 %.
Kakovost izvajanja programov se kaže tudi v vključevanju poslovnega okolja v pedagoški proces. V
sodelovanju z nosilci predmetov vsako leto v pedagoški proces vključujemo gostujoče predavatelje,
priznane strokovnjake-praktike. Prav tako v sodelovanju z učitelji podjetjem ponudimo pripravo
projektov in zaključnih strokovnih nalog študentov.
V sodelovanju z učitelji veliko skrb namenjamo oblikovanju kompetenčnega modela študija za večjo
transparentnost študija. Nosilci sorodnih predmetov se povezujejo v predmetne aktive, kjer z
interdisciplinarnega vidika usklajujejo izvajanje predmetov.
V študijskem letu 2013/2014 smo izvedli mreženje 4 predmetov v dodiplomskih programih Inovativni in
inovacijski menedžment (nosilka pred. mag. Alja Perger), Projektni menedžment in timsko delo
(nosilka pred. mag. Tanja Kocjan Stjepanović), Sistemi za podporo upravljanja podjetij (nosilka pred.
mag. Vesna Kovačič) in Multimedija in dizajn v podjetju (nosilec pred. mag. Aleš Bombek).
V podiplomskih magistrskih programih smo izvedli medpredmetno povezovanje predmetov Metode
poslovnega raziskovanja (nosilec dr. Marko Divjak) in Integrativni projekt/Individualna strokovna
naloga (nosilka doc. dr. Valentina Prevolnik Rupel) za študijsko leto 2013/2014. V podiplomskem
magistrskem programu Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti smo izvedli mreženje dveh
predmetov: Teorija in praksa dobrodelništva in solidarnosti (nosilec red. prof. dr. Vinko Potočnik) in
Kakovost življenja (nosilka doc. dr. Valentina Prevolnik Rupel).
Cilj mreženja je doseganje prožnosti, učinkovitosti, prenosa znanja, moči povezovanja misli in
izkušenj. Rezultat mreženja so večja dodana vrednost, inovacije in večja kakovost izvajanja
pedagoškega procesa.
Pri zagotavljanju kakovosti naših storitev sledimo nacionalnim smernicam in merilom za zunanjo
evalvacijo visokošolskih zavodov, mednarodnim standardom dela in načelom poslovne odličnosti.
Izvajanje samoevalvacijskih postopkov kaže, da je vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga
vsako študijsko leto nekoliko dopolnimo in nadgradimo, učinkovit in dovolj fleksibilen za prilagajanje
tudi prihodnjim spremembam.
Za nadaljnje zagotavljanje kakovosti pri izvajanju študijskih programov smo v študijskem letu
2013/2014:



V oktobru zaključili proces za pridobitev mednarodnega certifikata kakovosti UNIQUe za področje
odlične uporabe IKT pri poučevanju in učenju.
Pridobitev mednarodne akreditacije UNIQUe je za DOBA Fakulteto pomembna, saj s tem
izkazujemo odličnost ne samo izvajanja študija na daljavo/e-študija, temveč tudi odličnost uporabe
in upravljanja tehnologij v vseh procesih. Pomeni ključno prednost pred ostalimi ponudniki
e-izobraževanja ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi.
Aktualizirali predmete glede na usmeritve Programskega sosveta.
Oblikovali okvir za nadaljnje uspešno uresničevanje priporočil akreditacijskega telesa UNIQUe.
39
39



Oddali vlogo za reakreditacijo magistrskega programa Mednarodno poslovanje
Se pričeli pripravljali na podaljšanje akreditacije pri še dveh programih (Marketing, družbeni mediji
in odnosi z javnostmi in Poslovna administracija).
Dopolnili smo strategije pedagoškega inoviranja in standardov kakovosti študija na daljavo/
e-študija s priporočili mednarodne akreditacije UNIQUe.
Za dvig kakovosti pedagoškega procesa smo nadaljevali z uvajanjem ukrepov, ki so se nanašali na
dopolnitev smernic za kompetenčno usmerjeno preverjanje in ocenjevanje znanja; razvoj modela
študija na daljavo/e-študija v skladu z dobrimi praksami in trendi; aktivnosti pri predmetih, kjer je nižja
uspešnost in zadovoljstvo študentov; nadaljnji razvoj modela podpore študentom podiplomskih
magistrskih programov za zaključek študija.
V skladu s samoevalvacijskimi aktivnostmi smo sprejeli nekatere manjše spremembe za programe, ki
jih izvajamo. Spremembe so se nanašale predvsem na posodobitev študijske literature in na
spremembe preverjanja in ocenjevanja znanja.
Za širjenje dostopnosti in fleksibilnosti študijskih programov DOBA Fakultete, ki jih izvajamo v obliki
študija na daljavo/e-študija, je pomemben v letu 2013 uveden mobilni študij. Študenti, visokošolski
učitelji in mentorji lahko do virtualnega učnega okolja Blackboard dostopajo preko posebne mobilne
aplikacije Blackboard Mobile Learn na svojih tablicah in pametnih telefonih (iPad, iPhone, Blackberry,
Android mobilne naprave). Aplikacija omogoča dostop do najpomembnejših izobraževalnih vsebin kjer
koli in kadar koli.
Prav tako je h kakovosti pedagoškega procesa doprinesla tudi lani uvedena nova verzija učnega
okolja Blackboard, ki prinaša nekatere funkcionalne in vizualne spremembe, ki jih Blackboard dodaja v
novih verzijah in s katerimi poskuša slediti trendom na področju spletnih tehnologij in e-izobraževanja
ter nadgradnja Live@edu na Office 365, ki prinaša izboljšano elektronsko pošto, ogled in urejanje
Office dokumentov v spletnem brskalniku, takojšnjo komunikacijo ter skupinske avdio in video
konference.
Za spodbujanje kakovosti in ekskluzivnosti pedagoškega dela visokošolskih učiteljev smo oblikovali
sistem za njihovo stimulativno nagrajevanje.
Veliko pozornosti smo namenili modelu zagotavljanja kakovosti ob prehodu DOBA Fakultete na
globalni trg.
V študijskem letu 2014/2015 načrtujemo pripravo vloge za podaljšanje akreditacije petih programov, in
sicer: Mednarodno poslovanje, Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti (dodiplomski in
podiplomski program), Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi in Poslovna administracija.
Usmerjeni bomo tudi v proučevanje možnosti oblikovanja novih programov in aktualizacijo obstoječih
programov v skladu z novo vlogo menedžmenta. Pri prenovi programov načrtujemo nadgradnjo
sodelovanja s Programskim sosvetom, ki smo ga ustanovili aprila 2013.
Vzpostavili bomo aktivnosti za začetek postopka programske oz. institucionalne mednarodne
akreditacije in se pospešeno pripravljali na reakreditacijo UNIQUe.
Naša skrb bo tudi zagotavljanje enako visokih standardov izvajanja dejavnosti fakultete na vseh trgih
in nadgradnja sistema kakovosti. Prav tako bomo nadalje razvijali model stimulativnega nagrajevanja
učiteljev.
Za širjenje dostopnosti informacij za študente načrtujemo nadgradnjo portala moja.DOBA.
Priprava letnega poročila o izobraževalnem in razvojnem delu na fakulteti je postala stalnica, ki se
prepleta s pripravo letnega delovnega načrta. Naša osnovna usmerjenost pri zagotavljanju kakovosti
ostaja osredotočenost na študente in izvajanje kakovostnega dialoga z njimi.
40
7 Organizacija in izvedba študijskih programov na DOBA Fakulteti
Dodiplomski in podiplomski programi na DOBA Fakulteti ustrezajo standardom in merilom sodobnega
evropskega in globalnega poslovnega okolja. Odražajo trende evropskega visokošolskega
izobraževanja na področju poslovanja in ekonomije. Usklajenost z bolonjsko deklaracijo pogojuje
kurikul, za katerega so značilni kompetenčni model, modularnost in izbirnost.
Zaradi poudarjene praktične naravnanosti programov uporabljamo sodobne aktivne metode
poučevanja. Odlikuje jih visoka stopnja sodelovalnosti in informacijska podprtost. V ospredju
poučevanja in učenja so socialni konstruktivizem in sodelovalno učenje, problemsko in projektno
učenje ter učenje s pomočjo spletnih virov, torej pristopi, ki nagovarjajo posebnosti in potrebe izrednih
študentov. Študijske aktivnosti v obeh načinih študija temeljijo na primerih iz prakse, na realnih
situacijah, ki služijo kot izhodišče, na podlagi katerega študenti povezujejo teorijo s svojo delovno in
poklicno prakso, kar jim omogoča avtentično učno izkušnjo.
Sodobne metode učenja in poučevanja ter uporaba informacijske tehnologije v pedagoški namen
omogočajo učinkovitejše uvajanje kompetenčnega modela in skladno s tem tudi doseganje
zastavljenih študijskih rezultatov.
Sprotno in aktivno delo študentov omogoča večjo interakcijo v študijskem procesu in spodbuja proces
usvajanja znanja in razvijanja kompetenc. Pomemben motivacijski dejavnik za sprotno delo študentov
je sprotno preverjanje in ocenjevanje. Obremenitve študentov in njihovo samostojno delo merimo.
Načini in metode učenja, ki jih uporabljamo na fakulteti, ter način ocenjevanja študentovega dela
spodbujajo sposobnost samostojnega dela, inovativnost, iznajdljivost in fleksibilnost, samoodgovornost za lastno napredovanje ter avtorefleksijo o učinkovitosti uporabljenih strategij pri
pridobivanju znanj in kompetenc ter doseganju ciljev predmetov. Spodbujajo lastnosti in sposobnosti,
ki so potrebne za učinkovitost v delovnem okolju.
Pedagoški proces izvaja pedagoško kompetentno in akademsko kvalificirano osebje s številnimi
strokovnimi referencami iz prakse. Vključevanje znanih strokovnjakov-praktikov iz družbenega in
gospodarskega okolja v pedagoški proces nam omogoča stalen in recipročen pretok znanj med teorijo
in prakso. Študenti se ob pričetku študija s sprejetjem etičnega kodeksa zavežejo k sodelovalnemu,
konstruktivnemu in etičnemu ravnanju v času študija. Prav tako se s sprejetjem Etičnega kodeksa
visokošolskih učiteljev in sodelavcev DOBA Fakultete le-ti zavežejo k strokovni odličnosti in v vseh
pogledih etičnemu ravnanju na fakulteti.
7.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja študentov
V sodobni visokošolski didaktiki ima preverjanje in ocenjevanje znanja novo nalogo: izboljšati kakovost
učenja in poučevanja. Osnovni namen preverjanja in ocenjevanja znanja je nudenje pomoči in
povratne informacije študentom z namenom izboljšanja nadaljnjega učenja ter poročilo učitelju o tem,
kaj so študenti že dosegli. Preverjanje in ocenjevanje znanja je tako integrirano v poučevanje in študij.
Pri tem igra ključno vlogo sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja, pri katerem se končna ocena pri
predmetu razdeli na več delov. Študentu je tako omogočeno sprotno odpravljanje njegovih
pomanjkljivosti pri doseganju ciljev programa in podpora pri (kontinuiranem) razvoju ter pridobivanju
novih znanj in razvoju kompetenc.
Na DOBA Fakulteti je v skladu s trendi sodobne visokošolske didaktike in sodobnega študija na
daljavo preverjanje in ocenjevanje znanja sprotno. Metode in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja
so raznolike, da lahko z njimi merimo razvoj različnih kompetenc.
Preverjanje in ocenjevanje znanja, spretnosti in kompetenc študentov poteka z namenom:
 zagotavljanja stalne in kakovostne povratne informacije študentu o njegovem napredovanju in
doseganju ciljev programa;
 presoje učinkovitosti študentovega dela s poudarkom na spodbujanju strokovne in osebnostne
rasti;
41
41
 spodbujanja študentov za izboljšanje lastnega dela in storilnosti.
Učitelj študente ob začetku izvajanja predmeta seznani s pomenom in elementi preverjanja znanja,
spretnosti in kompetenc, s kriteriji ocenjevanja in z načinom določanja končne ocene predmeta.
Kriteriji ocenjevanja izhajajo iz ciljev programa in zajemajo področja študijske, osebne in poklicne
uspešnosti.
V načrtu izvedbe predmeta nosilci natančno definirajo aktivnosti študenta, načine preverjanja in
ocenjevanja ter strukturo končne ocene, ki jih študentom objavimo v učnem okolju.
Poleg oblik in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja v tradicionalnem načinu študija je študentom
na daljavo zagotovljena še stalna povratna informacija o napredovanju v obliki usmerjevalnih
komentarjev pri krajših in daljših pisnih izdelkih študentov.
V ocenjevanje so vključeni tudi študenti (posamezno ali v skupini), ki kritično vrednotijo lastno delo,
svoj prispevek k skupnemu izdelku in vrednotijo tudi delo drugih študentov.
Za pripravo pisnih izdelkov so študentom na voljo navodila, ki vsebujejo nasvete za strukturo,
oblikovanje vsebine, uporabo jezika in sloga, navajanje virov in predstavitev pisnega izdelka.
Za sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja se odloči več kot 90 % študentov. Za študente, ki ne
morejo opravljati obveznosti sproti, je omogočeno končno preverjanje in ocenjevanje znanja.
V skladu s ciljem večje virtualizacije študija na daljavo/e-študija vse več preverjanja in ocenjevanja
znanja poteka online. Online izpiti so oblikovani po načelih sodobne visokošolske didaktike in
standardih kakovosti izobraževanja na daljavo.
Ustne izpite pri študiju na daljavo/e-študiju izvajamo s pomočjo namizne video konference ali spletnih
seminarjev ob ustreznem nadzoru in po opredeljenem izpitnem režimu.
Pri vsakem predmetu so zagotovljeni najmanj trije izpitni roki, po potrebi se izvedejo izredni izpitni roki.
Izpite izvajamo obdobno od novembra do septembra.
7.1.1 Zagotavljanje varnosti in nadzora pri preverjanju in ocenjevanju znanja pri študiju na
daljavo/e-študiju
Zagotavljanje varnosti in nadzora pri preverjanju in ocenjevanju znanja pri študiju na daljavo/e-študiju
zagotavljamo s treh ključnih vidikov:
 formalnega,
 konceptualnega ter
 tehničnega in tehnološkega.
Formalni vidik zagotavljanja varnosti
Študent se s podpisom pogodbe in sprejetjem etičnega kodeksa zaveže k odgovornemu in etičnemu
ravnanju pri opravljanju svojih študijskih obveznosti.
Konceptualni vidik zagotavljanja varnosti
Kompetenčni model študija na DOBA Fakulteti opredeljuje usklajenost preverjanja in ocenjevanja
znanja s cilji predmeta. Preverjanje in ocenjevanje znanja študentov je sprotno in integrirano v
študijske aktivnosti študentov. Sprotno spremljanje aktivnosti študenta dodatno omogoča vpogled v
napredovanje študenta pri predmetu in doseganje ciljev predmeta.
Metode in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so različne ter omogočajo preverjanje in
ocenjevanje doseganja višjih taksonomskih ciljev.
42
Tehnični in tehnološki vidik zagotavljanja varnosti
Študij na daljavo/e-študij podpira virtualno učno okolje Blackboard, ki je preizkušen licenčni produkt.
Blackboard ima integrirana orodja za oblikovanje in upravljanje vsebin, komunikacijska orodja, orodja
za evalvacijo in ocenjevanje uspešnosti posameznega študenta.
Analitika Blackboarda omogoča avtomatično zbiranje podatkov o aktivnosti študenta v okolju oz.
njegovi uporabi orodij.
Izpisana poročila omogočajo visokošolskemu učitelju, da pri preverjanju in ocenjevanju znanja
primerja statistične podatke o aktivnosti študenta v okolju in z rezultatom njegovega dela.
Pri krajšem pisnem preverjanju in ocenjevanju znanja, ki se izvaja online, uporabljamo posebno
programsko opremo, tj. Respondus LockDown Browser, ki študentu v času reševanja nalog
preprečuje brskanje po spletu in računalniških mapah.
Za preverjanje avtorstva pisnih individualnih in timskih nalog uporabljamo orodje SafeAssign, ki
odkriva morebitne plagiate v interni bazi individualnih, timskih seminarskih, projektnih, diplomskih,
magistrskih nalog in tudi preko baz iskalnika Google.
V študijskem letu 2013/2014 smo pri krajšem pisnem preverjanju in ocenjevanju, ki je potekalo online,
uvedli spremljanje študentov s pomočjo sistema Respondus Monitor, ki je integriran v sistem
Respondus LockDown Browser. Sistem Respondus Monitor študente spremlja ves čas trajanja
kratkega pisnega preverjanja in ocenjevanja, kreira posnetek, do katerega ima dostop učitelj, ki lahko
preveri dogajanje v času opravljanja pisnega preverjanja.
Sistem Respondus Monitor je tako nadomestil avtentikacijski sistem BioSig-ID za avtentikacijo
posameznika na podlagi biometričnega profila študenta preko uporabe miške, ki smo ga poskusno
uvedli v študijskem letu 2012/2013, saj se je izkazal za zanesljivejšega, na posnetku pa ima učitelj
možnost preveriti vsak trenutek pisnega preverjanja in ustreznega obnašanja vsakega študenta.
Poročilo o poteku in posnetki izpita so dosegljivi visokošolskemu učitelju in so podlaga za preverjanje
študentovega spoštovanja izpitnega reda.
Za dodatno tehnično in tehnološko zagotavljanje varnosti za opravljanje študijskih obveznosti s
končnim izpitom, če ta poteka online, še vedno uporabljamo sistem Remote Proctor Now, ki temelji na
video nadzoru študenta preko spletne kamere. Poročilo o poteku in posnetki izpita so dosegljivi
visokošolskemu učitelju in so podlaga za preverjanje študentovega spoštovanja izpitnega reda.
Dodatno smo koncept preverjanja in ocenjevanja nadaljevali s t. i. poocenjevalnimi razgovori (postassessment evaluation), kjer nosilec predmeta enkrat do dvakrat na predmet preko spletne aplikacije,
ki omogoča video komunikacijo, naključno izbrane študente pozove k obrazložitvi odgovorov online
testa, postopkov dela pri nalogah ipd.
Tudi v prihodnje bomo na podlagi novih spoznanj pedagoške znanosti in na podlagi razvoja novih
tehnologij krepili tako konceptualne kot tehnične in tehnološke vidike zagotavljanja varnosti
preverjanja in ocenjevanja znanja na DOBA Fakulteti.
7.2 Ukrepi za zagotavljanje učnih dosežkov in prehodnosti študentov
Za zagotavljanje učnih dosežkov in s tem tudi prehodnosti študentov imamo opredeljenih vrsto
ukrepov, ki jih izvajamo sistematično in stalno. Odločilnega pomena je temeljito in kakovostno
načrtovanje pedagoškega procesa, nenehno spremljanje izvedbe pedagoškega procesa, sodelovanje
z vsemi subjekti izvedbe in organizacija celostne podpore pri študiju. Pri tem imajo najpomembnejšo
vlogo izvajalci pedagoškega procesa pri tradicionalnem študiju in študiju na daljavo/e-študiju, ki z
menedžerjem programa sodelujejo na področju:

oblikovanja celostnega koncepta izvedbe pedagoškega procesa pri posameznih predmetih;

načrtovanja izvajanja pedagoškega procesa;

načrtovanja posameznih faz pedagoškega procesa in njihove izvedbe ob podpori informacijske
tehnologije;

priprave in izdaje gradiv za študente v e-obliki;

prilagajanja izvedbe študiju na daljavo/e-študiju;

usposabljanja mentorjev za podporo študentom na daljavo/e-študija;
43
43


spremljanja izvajanja pedagoškega procesa v času izvedbe predmeta;
evalvacije izvedbe po zaključku predmeta.
7.3 Izvajanje tradicionalnega študija
Organizacijsko, po obsegu in časovno je izredni študij prilagojen zaposlenim študentom. Izvedba
poteka v obliki kontaktnih ur (predavanja, seminarske in laboratorijske vaje) ter samostojnega dela
študentov. Kontaktne ure se izvajajo v obsegu približno 40 % študijskega programa ter potekajo med
tednom v popoldanskem času in ob sobotah v dopoldanskem času v štiri- ali triurnih sklopih. Pri vajah
je obvezna 80-odstotna prisotnost. Programe izvajamo modularno, hkrati poteka le en predmet.
Izjema je poljubno izbirni predmet, ki si ga študenti izberejo v skladu s svojimi potrebami. Sprotno
preverjanje in ocenjevanje znanja poteka na srečanjih, končno pa poteka v skladu z razpisanimi roki v
predavalnici.
Tradicionalni študij izvajamo v obliki klasičnega študija s kombinacijo kontaktnih ur in samostojnega
dela študentov ter v obliki kombiniranega študija (blended learning) s kombinacijo kontaktnih ur in
vodenega samostojnega dela ob podpori informacijske tehnologije.
7.4 Študij na daljavo/e-študij
S ciljem fleksibilnejšega izvajanja programov in tako večanja dostopa do njih smo na DOBA Fakulteti
razvili model študija na daljavo/e-študija. Študij na daljavo/e-študij je v celoti spletno podprt in se izvaja
v virtualnem učnem okolju Blackboard. Izvedbeno je študij na daljavo oblikovan kot model podprtega
online učenja (ang. supported online learning), kar pomeni, da je študentom ves čas študija na voljo
mentorska podpora. Organizacija študijskega procesa na daljavo je modularna.
Model študija na daljavo/e-študija temelji na sodobnih pedagoških pristopih, kjer so v ospredju načela
socialnega konstruktivizma, sodelovalno in problemsko učenje ter učenje na podlagi spletnih virov, kar
ustreza naravi medija in potrebam zaposlenih študentov. Pri tem modelu nadzor nad aktivnostjo
študenta in njegovim doseganjem ciljev temelji predvsem na konceptualno prilagojenem sprotnem
preverjanju in ocenjevanju znanja ter mentorski podpori študenta v času študija.
Model omogoča več vrst interakcije: interakcijo z učnim okoljem, interakcijo z gradivi ter interakcijo
med študenti in mentorjem. Interakcija med študenti in mentorji poteka preko komunikacijskih orodij, ki
omogočajo asinhrono in sinhrono komunikacijo: forumi, klepetalnica, skupna tabla, elektronska pošta,
blogi in wiki tehnologije.
Izvajanje posameznega predmeta ali seminarja praktičnega usposabljanja je razdeljeno v tedenske
sklope. V posameznem tedenskem sklopu študenti opravljajo študijske aktivnosti v virtualnem učnem
okolju. Študenti dostopajo do osnovnega študijskega gradiva, oblikovanega po standardih gradiv za
samostojno učenje na daljavo v virtualnem učnem okolju. Prav tako študenti v okolju dostopajo do
ostalih multimedijskih gradiv, splošnih informacij o predmetu, obvestil, e-indeksa in e-referata ter do
komunikacijskih orodij (forum, klepetalnica, skupna tabla, elektronska pošta, blog, wiki), ki
predstavljajo osnovo za opravljanje študijskih aktivnosti. Individualne in skupinske aktivnosti študentov
spremlja mentor, ki študente pri delu usmerja.
Pred študijem so za študente organizirane uvodne aktivnosti: uvodni dan in virtualni uvodni teden.
Med študijem so pri posameznem predmetu lahko organizirana tudi študijska srečanja, ki postajajo
vse bolj virtualna in jih izvajamo v obliki spletnih seminarjev. Sprotno preverjanje in ocenjevanje
znanja poteka online, končno pa poteka v skladu z razpisanimi roki v predavalnici ali online.
Za online preverjanje in ocenjevanje znanja imamo sprejetih vrsto varnostnih mehanizmov (več v
poglavju 7.1.1).
44
Model študija na daljavo/e-študija zagotavlja doseganje enakovrednih standardov kakovosti in
standardov znanj kot tradicionalni način študija (vpisni pogoji, pogoji napredovanja, pogoji za
zaključek) kljub nekaterim organizacijskim in izvedbenim posebnostim. Študenti opravljajo enako
število izpitov. Študenti imajo enak status kot izredni študenti pri tradicionalnem načinu študija.
Model študija na daljavo/e-študija je oblikovan po mednarodnih standardih in je primerljiv z modeli, kot
jih imajo priznane univerze, ki izvajajo študij na daljavo.
7.5 Podpora študentom med študijem
Celostno podporo študentom zagotavlja vzpostavljen sistem pedagoške, organizacijske,
administrativne in tehnične podpore ter sistem informiranja in svetovanja pred vključitvijo v študij in
med študijem.
7.5.1 Pedagoška podpora študentom
V tradicionalnem študiju pedagoško podporo izvajajo visokošolski učitelji, asistenti in menedžerji
programov.
Visokošolski učitelji pri izvajanju pedagoškega procesa skrbijo za vodenje, usmerjanje in spremljanje
dela študentov. Učitelji pripravijo in izvedejo predmet v skladu s cilji in pričakovanimi učnimi dosežki,
opredeljenimi v učnem načrtu, strokovno svetujejo študentom in izvajajo govorilne ure v obliki
konzultacij v živo ali preko e-pošte, spletne klepetalnice in spletnega seminarja.
V študijskem letu 2013/2014 smo uvedli kot obvezen del pedagoške podpore učitelja dve srečanji v
obliki spletnih seminarjev – webinarjev, ki jih učitelji izvajajo s komunikacijskim orodjem Blackboard
Collaborate, ki je integrirano v virtualno učno okolje Blackboard, in omogoča sinhrono obliko
obojestranske avdio in video komunikacije med učitelji in študenti.
Po potrebi nudimo študijsko pomoč študentom v obliki delavnic ali dodatnih srečanj z učitelji v primeru
težav pri določenem predmetu.
Ob pričetku izvajanja predmeta učitelji posredujejo študentom informacije o predmetu ter informacije o
znanju in kompetencah, kot jih predvideva predmet, o načinih izvajanja, literaturi in o načinih
preverjanja znanja. Tutorstvo, ki ga izvajajo menedžerji programov pri tradicionalnem študiju,
zagotavlja, da poteka opravljanje študijskih aktivnosti študentov v skladu s predvidenimi roki.
Menedžerji programov skrbijo za informiranje študentov, organiziranje pomoči pri učnih težavah in
motiviranje za učenje.
Vloga mentorja pri študiju na daljavo/e-študiju je organizacijska, pedagoška, motivacijska in tehnična.
Interakcija med mentorji in študenti poteka večinoma na asinhroni način v forumih ter sinhrono v
klepetalnici in na študijskih srečanjih. Individualna vprašanja študentov rešujejo mentorji preko interne
ali eksterne elektronske pošte. Zagotovljen čas odzivnosti je 24 ur.
7.5.2 Administrativna podpora
Administrativna podpora je enotna za vse študente. Služba za študentske zadeve, ki opravlja
administrativno delo, je odgovorna predvsem za informiranje, evidentiranje in vodenje dokumentacije.
Študentom je na voljo e-referat, ki omogoča veliko fleksibilnost pri dostopanju do vseh administrativnih
storitev.
7.5.3 Tehnična podpora
Pedagoški proces pri študiju na daljavo/e-študiju in tradicionalnem načinu študija podpira virtualno
učno okolje Blackboard Learn ter sodelovalni okolji Blackboard Collaborate in Microsoft Office 365.
Študentom je na voljo tehnični administrator, ki jim pomaga reševati probleme v zvezi z dostopom v
okolje in nalaganjem programske opreme. Pri tehnični podpori nam je v veliko pomoč sistem za
oddaljeno pomoč, ki omogoča tehničnemu administratorju, da se poveže na študentov računalnik in
pomaga študentu odpraviti težavo. Za uporabo različnih aplikacij so študentom na voljo tudi posebna
navodila in video vodiči.
45
45
Še naprej na DOBA Fakulteti ostaja izvajanje k študentu usmerjenega študijskega procesa temeljno
izhodišče. V ospredju so potrebe študentov in koristi za razvoj njihove kariere. Študijske aktivnosti so
naravnane k učnim dosežkom, delo je sprotno, aktivno in problemsko zasnovano, spodbuja se timsko
delo in interakcija med študenti in učitelji. Obremenitve študentov in njihovo samostojno delo merimo.
Sprotno vrednotenje in ocenjevanje znanja in spretnosti, kar študenti in učitelji ocenjujejo kot veliko
prednost pri razvijanju kompetenc in usvajanju znanja, je standard pri vseh predmetih.
Za dvig kakovosti pedagoškega procesa smo v študijskem letu 2013/2014 nadaljevali z uvajanjem
ukrepov, ki smo jih opredelili na podlagi letnih programskih analiz in priporočil UNIQUe oz. strateških
usmeritev: nadgradnja timskega dela, nadaljnja krepitev kompetenčno usmerjenega preverjanja in
ocenjevanja znanja, nadaljnji razvoj modela študija na daljavo/e-študija – virtualizacija,
personalizacija, elementi odprtega izobraževanja, dopolnitev modela podpore študentom podiplomskih
magistrskih programov za zaključek študija. V študijskem letu 2014/2015 se bomo prav tako
osredotočili na razvoj in nadgradnjo modela študija (tradicionalnega in študija na daljavo/e-študija) v
skladu s potrebami fakultete in izpolnjevanjem kriterijev za mednarodno akreditacijo UNIQUe.
Na podlagi analize modela podpore študentom podiplomskih magistrskih programov za zaključek
študija lahko ocenimo, da smo uspeli dvigniti odstotek diplomantov in da je model uspešen. V novem
študijskem letu ga bomo dopolnili predvsem z vidika intenziviranja aktivnosti, ki so jih študenti najbolj
izpostavili ‒ mentorske skupine, podporni spletni seminarji ...
Izvajanje programov v obeh načinih študija temelji na sodobnih pedagoških pristopih, ki postavljajo
študenta v središče študijskega procesa in so informacijsko podprti. Na tak način zagotavljamo
učinkovito in uspešno pridobivanje teoretičnih in predvsem aktualnih, praktičnih znanj in razvoj
kompetenc za poklicno življenje ter zadovoljstvo študentov. V študijskem letu 2014/2015 nameravamo
modernizirati tradicionalni študij in dopolniti standarde izvajanja pedagoškega procesa z vidika novih
pedagoških in metodoloških spoznanj ter uvedenih tehnoloških novosti, še posebej pa trendov na
področju študija na daljavo/e-študija. Nadaljevali bomo z oblikovanjem optimalnih modelov izvedbe
študijskih programov na tujih trgih v smislu golobalizacije študija in pričeli z izvajanjem študijskega
programa na srbskem trgu ter s pripravami na izvajanje podiplomskega magistrskega študijskega
programa v angleščini. V ta namen bomo zagotovili optimalno delovanje IKT-podpore študiju.
Sledenje trendom na področju sodobne visokošolske didaktike in pedagogike izobraževanja na
daljavo ter pedagoško inoviranje je naša stalnica, ki ji bomo tudi v prihodnje namenjali veliko
pozornosti. V skladu z usmeritvami akreditacijskega telesa UNIQUe bomo še dopolnili v letošnjem letu
postavljeno strategijo pedagoškega inoviranja, ki temelji na IKT.
V skladu z usmeritvami Programskega sosveta načrtujemo pripravo strategije in akcijskega načrta za
uvedbo horizontalnega pristopa pri opredeljevanju kompetenc v študijskih programih DOBA Fakultete
(procesni pristop kot način razmišljanja, sistemski pristop pri razmišljanju in delovanju, razvoj
horizontalnih mrež, razvoj lateralnega razmišljanja …), kjer se še posebej upošteva vidik vključevanja
posebnosti malih in srednje velikih podjetij, iz katerih naši študenti v največji meri prihajajo. Prav tako
bomo pozornost usmerili v postopen razvoj novih pristopov učenja učenja (npr. poudarjanje
organiziranja in strukturiranja znanja oz. kognitivnega menedžmenta) ter v krepitev izobraževalne
filozofije fakultete, ki postavlja v ospredje izobraževanje za razvoj posameznika. Več pozornosti bomo
namenili tudi razvoju podjetniških spretnosti in spodbujanju podjetniškega razmišljanja. Teh aktivnosti,
čeprav že načrtovanih, namreč nismo uspeli realizirati v preteklem obdobju.
Tudi v prihodnje bomo na fakulteti skrbeli za uveljavljanje konceptov preverjanja in ocenjevanja
znanja, ki so v skladu s kompetenčnim modelom študija. Za zagotavljanje visoke kakovosti preverjanja
in ocenjevanja znanja bomo spremljali novosti na tem področju in poskrbeli za ustrezno raven varnosti
le-tega v študiju na daljavo. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za izboljšanje tehničnega in etičnomoralnega vidika pri preverjanju in ocenjevanju znanja.
46
Naše aktivnosti bodo še naprej usmerjene v zagotavljanje kompetenc pedagoškega kadra in
strokovnih delavcev za uporabo sodobnih metod in oblik pedagoškega dela in optimalnih tehničnih
možnosti za podporo le-tega. Visoka digitalna pismenost študentov in učiteljev, mentorjev študija na
daljavo ter zaposlenih je za DOBA Fakulteto za izvajanje študija na daljavo/e-študija ključnega
pomena. Načrtujemo, da bomo tudi v študijskem letu 2014/2015 pozornost namenili krepitvi
kompetenc pedagoškega kadra in vodij programov s področja e-didaktike in metodike, še posebej v
povezavi z uvedbo elementov odprtega izobraževanja.
47
47
II
SAMOEVALVACIJA IZVEDBE DODIPLOMSKIH
VISOKOŠOLSKIH STROKOVNIH PROGRAMOV
1 Dodiplomski visokošolski strokovni programi v študijskem letu
2013/2014
Na DOBA Fakulteti smo v študijskem letu 2013/2014 razpisali vpisna mesta v dodiplomskih
visokošolskih strokovnih programih Poslovanje, Marketing, Poslovna administracija, Organiziranje in
menedžment socialnih dejavnosti ter Menedžment vseživljenjskega izobraževanja. V program
Poslovanje in Marketing smo vpisovali tudi tuje študente.
Preglednica 24: Podatki o dodiplomskih visokošolskih strokovnih programih
Ime programa
Trajanje
Obseg
programa
Strokovni naslov
Način izvedbe v 2013/2014
Poslovanje
3 leta
180
ECTS
diplomirani/diplomirana
ekonomist/ka (VS)
izredni študij: tradicionalni
študij in študij na daljavo/eštudij
Marketing,
družbeni mediji
in odnosi z
javnostmi
3 leta
180
ECTS
diplomant/ka
marketinga (VS)
Poslovna
administracija
3 leta
180
ECTS
diplomant/ka poslovne
administracije (VS)
izredni študij: študij na
daljavo/
e-študij
Organiziranje in
menedžment
socialnih
dejavnosti
3 leta
180
ECTS
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
3 leta
180
ECTS
diplomant/ka
organiziranja in
menedžmenta
diplomant/ka
menedžmenta
vseživljenjskega
izobraževanja
izredni študij: študij na
daljavo/
e-študij
Vse programe smo izvajali kot študij na daljavo/e-študij, programe Poslovanje, Marketing ter
Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti pa tudi kot tradicionalni študij v kombinirani obliki s
predavanji in vajami.
1.1 Povpraševanje in prijava za vpis
Povpraševanje po dodiplomskem študiju spremljamo po posameznih vpisnih rokih in o tem vodimo
ustrezne evidence. Povpraševanje v spomladanskem in jesenskem roku spremljamo ločeno glede na
način študija: redni študij, izredni študij, študij na daljavo/e-študij. Spremljamo podatke o
povpraševanju po telefonu, osebno in po e-pošti.
49
49
Preglednica 25: Spremljanje povpraševanja
2011/2012
2012/13
2013/14
2011/2012
2012/13
2013/14
8
240
45
293
pomlad
4
124
24
152
0
73
18
91
6
181
31
218
jesen
4
113
14
131
5
105
9
119
25
7
10
47
58
93
318
159
101
265
189
212
Tradicionalni študij
Študij na daljavo/e-študij
Redni študij
Skupaj Slovenija
Študij na daljavo/e-študij ‒ tuji
študenti
Skupaj
V primerjavi s preteklim letom je bilo letos povpraševanje za vpis nižje v pomladanskem času, medtem
ko se je v jesenskem času celo dvignilo, predvsem na tujih trgih. Število prvič vpisanih študentov se je
nekoliko znižalo.
Kandidati imajo možnost oddaje informativnih prijav na spletni strani, lahko jih oddajajo neodvisno od
vpisnih rokov. Informativne prijave so kakovosten pokazatelj vpisa.
Informativne prijave so vsako leto zelo kakovosten pokazatelj vpisa, zato le-te zelo natančno
spremljamo. V času od 1. novembra 2012 do 10. oktobra 2013 smo prejeli za vpis v dodiplomske
programe 213 (lansko leto 268) in za vpis v magistrski program 123 informativnih prijav (lani 100). Od
vseh, ki so oddali informativno prijavo, se je vpisalo 35 %, kar je nekoliko manj kot v preteklem letu, ko
se jih je vpisalo 45 %.
DOBA Fakulteta ima za vsak trg svojo spletno stran, in sicer: www.fakulteta.doba.si, www.doba.rs,
www.doba.hr. Na spletni strani s pomočjo programa Google Analytics spremljamo analizo vsake
spletne strani glede na število obiskov, glede na % novih obiskovalcev, število strani, ki so jih v
povprečju obiskali in povprečen čas, ki so ga ob obisku preživeli na spletni strani. Število obiskov se je
povečalo v Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko je v Srbiji padlo. Nekoliko se je v Sloveniji znižalo
število strani, ki jih obiskovalci obiščejo. Zanimiv podatek je, da se je v Sloveniji v jesenskem času za
kar 10 % povečal obisk novih obiskovalcev, na Hrvaškem pa je nekoliko padel, kar je razumljivo, saj je
bil v lanskem letu ta odstotek izjemno visok, ker smo stran šele predstavili javnosti. Pomemben
podatek pri sami analizi je tudi % obiskov iz družbenih medijev, ki znaša v Sloveniji okoli 5 %, na
Hrvaškem pa kar 14 %.
1.1.1 Značilnosti povpraševanja
Pri spremljanju povpraševanja nas zanimajo dejavniki, ki so vplivali na odločitev kandidatov za študij
ter ključni viri informacij o študiju. Podatki so nam osnova za oblikovanje ustreznih strategij za
informiranje in svetovanje za študij.
a) Motivacijski dejavniki, ki so vplivali na odločitev za študij
50
Graf 1: Razlogi za odločitev za študij študentov v Sloveniji
10%
9%
8%
9%
5%
22%
10%
27%
2011/12
pridobiti si visoko izobrazbo
osebno se razvijati
izboljšati svoj status in ugled
napredovati na delovnem mestu
ohraniti delovno mesto
pridobiti si status študenta
3%
12%
3%
14%
11%
8%
9%
7%
8%
9%
5%
17%
19%
11%
10%
11%
23%
20%
2012/13
2013/14
ustvariti si kariero
pridobiti si več znanja
pridobiti si dobro usposobljenost za delo
dobiti boljše možnosti za zaposlitev
postati inovativen in kreativen
Graf 2: Razlogi za odločitev za študij tujih študentov
10%
11%
8%
10%
8%
21%
19%
8%
12%
12%
9%
12%
11%
14%
3%
16%
8%
14%
7%
39%
25%
2011/12
2012/13
osebno se razvijati
22%
2013/14
postati inovativen in kreativen
Najpomembnejša razloga za vključitev v študij sta še vedno pridobitev visoke strokovne izobrazbe in
pridobitev novih znanj. Razlogi so podobni pri kandidatih, ki se odločajo za študij v Sloveniji ter pri
kandidatih iz tujine.
V študijskem letu 2013/2014 se je največ študentov odločilo za študij na DOBA Fakulteti zaradi
možnosti študija na daljavo (36 %), kot drugi najpomembnejši razlog navajajo študijski program (28 %)
in kot tretji najpomembnejši priporočila znancev in prijateljev (14 %).
51
51
1.2 Izvedba informiranja in svetovanja kandidatom za študij
Kandidate za študij smo v študijskem letu 2013/2014 informirali preko neposredne pošte, oglaševanja
v tiskanih medijih in na spletnih straneh, preko družbenih omrežij, nastopov in člankov v različnih
medijih, ažurirali smo letake in publikacijo o programu. Največ informiranja je potekalo po e-pošti,
telefonu in osebnih obiskih na sedežu šole in v študijskih središčih ter dislociranih enotah.
Za kandidate v Sloveniji smo organizirali in izvedli:
• 19 klasičnih informativnih dni na sedežu šole in v DE Ljubljana, ki se jih je udeležilo
23 kandidatov (lani 62);
• 3 klasične informativne dneve v 6 študijskih središčih v Sloveniji (Koper, Nova Gorica, Novo mesto,
Radovljica, Murska Sobota, Velenje), ki se jih je udeležilo 17 kandidatov (lansko leto 50);
• 60 online informativnih dni, ki se jih je udeležilo 215 kandidatov (lani 240 kandidatov);
• vključitev kandidatov v predmete pred vpisom (skupaj 45 vključitev, od tega 36 predmetov
dodiplomskih programov, 9 za vpis v magistrske programe);
• natečaj »Kaj je sreča« z 30 vključitvami v predmet;
• svetovanje po telefonu, osebna svetovanja na sedežu šole in v študijskih središčih;
• svetovanje Ambasadorjev Dobe (izbrani smo imeli dve ambasadorki);
• online svetovanje s pomočjo ISL pronto.
Informativni dnevi, ki jih izvajamo v klasični obliki in online so stalnica že nekaj let. Opažamo, da se
vsako leto manj kandidatov odloča za udeležbo na klasičnem informativnem dnevu, letos celo več kot
50 % manj. Tudi online informativnih dni se je udeležilo nekoliko manj kandidatov.
Udeleženci informativnih dni v povprečju zelo visoko ocenjujejo zadovoljstvo z izvedbo informativnih
dni, in sicer 6,9 na 7-stopenjski lestvici, v anketi pa v povprečju več kot 50 % udeležencev označi, da
se bo v študij tudi vpisalo. Informativne dneve praviloma izvajajo vodje programov, predstavitev pa je
usmerjena v predstavljanje posebnosti in prednosti študija na DOBA Fakulteti, v čem smo drugačni,
saj izkušnje kažejo, da se kandidati pred udeležbo že dobro seznanijo s samim programom in
predmetnikom. Letos smo vsem kandidatom ponudili tudi možnost udeležbe v klepetalnici z
diplomantom, ki je potekala po online informativnem dnevu.
Za kandidate na tujih trgih smo z namenom organiziranja in svetovanja organizirali in izvedli vrsto
aktivnosti, in sicer:
• 8 klasičnih informativnih dni v Beogradu, Novem sadu in Podgorici, ki se jih je udeležilo
18 kandidatov;
• 9 klasičnih informativnih dni v Zagrebu, Umagu in Splitu, ki se jih je udeležilo 56 kandidatov;
• 11 online informativnih dni za magistrske programe (skupna izvedba tako za kandidate iz Srbije kot
tudi s Hrvaške), ki se jih je udeležilo 36 kandidatov;
• 11 online informativnih dni za program Poslovanje, ki se jih je udeležilo 33 kandidatov;
• 7 online informativnih dni za program Marketing, ki se jih je udeležilo 52 kandidatov;
• predstavitev diplomantom iz Novega Sada, ki se je je udeležilo 60 kandidatov;
• gostujoče predavanje red. prof. dr. Cizlja v Beogradu in Zagrebu;
• tiskovno konferenco v Splitu;
• natečaj Kaj je sreča, ki se ga je udeležilo 12 kandidatov;
• preizkusni predmet študija na daljavo/e-študija;
• svetovanje diplomanta po online informativnih dneh;
• vključitev kandidatov v predmete pred vpisom (7 iz Srbije);
• osebna svetovanja na enoti v Beogradu;
• online svetovanje s pomočjo ISL pronto;
• svetovanje Ambasadorjev Dobe (prvič tudi s Hrvaške).
52
Tudi v Srbiji se vse manj kandidatov odloča za udeležbo na klasičnem informativnem dnevu, online
informativni dnevi pa so še vedno zanimivi. Tudi na Hrvaškem se je kar nekaj kandidatov odločalo za
udeležbo na informativnih dneh, tako klasičnih kot tudi online, ki so zaradi velikosti države in
oddaljenosti še posebej zanimivi.
Podatke o virih informacij za vpis v posamezni dodiplomski visokošolski strokovni program, za
katerega smo v študijskem letu 2013/2014 razpisali vpisna mesta, prikazujemo v grafu, in sicer skupaj
za vse dodiplomske programe, saj so podatki po programih med seboj zelo podobni.
Graf 3: Vir informacij o dodiplomskem visokošolskem strokovnem programu v Sloveniji
na spletnih straneh
4%
3%
2%
4%
6%
3%
42%
od prijateljev in
znancev
v podjetju
iz oglasov in člankov v
časopisih in revijah
iz oddaj po radiu in TV
iz pisem, e-pisem in enovic
na družbenih medijih
36%
Še vedno največ kandidatov prejema informacije na spletni strani, in sicer 46 % (lani 48 %), na
drugem mestu pa so prijatelji in znanci s 36 % (lani 26 %).
Graf 4: Vir informacij o dodiplomskem visokošolskem strokovnem programu za tuje študente
17%
na spletnih straneh
3%
od prijateljev in
znancev
v podjetju
9%
3%
10%
58%
iz oglasov in člankov v
časopisih in revijah
iz oddaj po radiu in
TV
iz pisem, e-pisem in
e-novic
na družbenih medijih
Tudi na tujih trgih ostajajo spletne strani primarni vir informiranja za kandidate na tujih trgih (kar 58 %),
nekaj kandidatov pa pridobiva informacije tudi od svojih prijateljev in znancev, ki so naši študenti
oziroma diplomanti (10 %).
53
53
1.3 Vpis
Na DOBA Fakulteti Maribor smo v študijskem letu 2013/2014 praznovali 10. obletnico ustanovitve
fakultete in vpisali deveto generacijo študentov v Sloveniji, šesto generacijo študentov iz Srbije, drugič
pa smo vpisovali tudi študente iz Hrvaške.
Razpisali smo prosta mesta za vpis v pet dodiplomskih visokošolskih programov (Poslovanje,
Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi, Poslovna administracija, Organiziranje in
menedžment socialnih dejavnosti, Menedžment vseživljenjskega izobraževanja) in v tri podiplomske
magistrske programe (Mednarodno poslovanje, Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti ter
Menedžment vseživljenjskega izobraževanja).
Prijavno-vpisni postopek poteka na sedežu šole in se vsako leto začne z razpisom za vpis. Razpis za
vpis v študijskem letu 2013/2014 je bil objavljen na spletnih straneh DOBA Fakultete in v Razpisu
Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Razpis zajema vse podatke, ki so v skladu z
Zakonom o visokem šolstvu (ime visokošolskega zavoda in naslov, naziv študijskega programa, kraj
izvajanja, trajanje študija, pogoji za vpis, predvideno število prostih vpisnih mest ter postopki in roki za
prijavo na razpis in za izvedbo vpisa).
Kandidati za vpis v dodiplomske visokošolske študijske programe so se na razpis prijavljali v treh
rokih:
• Prvi prijavni rok je potekal od 1. februarja do 30. junija 2013.
• Drugi prijavni rok je potekal od 20. avgusta do 6. septembra 2013.
• Tretji prijavni rok je potekal od 13. septembra do 10. oktobra 2013 oziroma do zapolnitve prostih
mest.
Kandidati za vpis v podiplomski magistrski študijski program so se na razpis prijavljali v dveh rokih:
• Prvi prijavni rok je potekal od 29. marca do 30. junija 2013.
• Drugi prijavni rok je potekal od 20. avgusta do 16. oktobra 2013 oziroma do zapolnitve prostih
mest.
Vpis študentov je potekal po pošti ali osebno na sedežu šole. Kandidati za vpis v dodiplomske
programe v Sloveniji so imeli možnost oddaje e-prijave, ki je bila objavljena na spletnih straneh šole. V
prihodnje bodo vsi kandidati oddali elektronsko prijavo Ministrstva.
Preglednica 26: Število razpisanih in zapolnjenih študijskih mest po študijskih letih
Št. razpisnih mest
2011/12
2012/13
2013/14
Skupaj prvič vpisanih
2011/12
2012/13
% vpisanih glede na razpis
2013/14
2011/12
2012/13
2013/14
Poslovanje
70
35
60
22
9
2
31,4 %
26 %
3%
študij na daljavo
230
230
180
186
110
103
80,9 %
47,8 %
57 %
Skupaj
300
265
240
208
119
105
69,3 %
36,6 %
44 %
50
50
40
7
8
7
14 %
16 %
18 %
študij na daljavo
130
115
110
78
65
47
60 %
56,5 %
43 %
Skupaj
180
165
150
85
73
54
47,2 %
44,2 %
36 %
študij na daljavo
90
65
40
30
18
12
33,3 %
27,7 %
30 %
Skupaj
90
65
40
30
18
12
33,3 %
27,7 %
30 %
54
80
80
70
37
13
5
46,3 %
16,3 %
7%
študij na daljavo
150
160
140
130
76
38
86,7 %
47,5 %
27 %
Skupaj
230
240
210
167
89
43
72,6 %
37,1 %
20 %
študij na daljavo
30
50
70
17
20
13
56,7 %
40 %
19 %
Skupaj
30
50
70
17
20
13
56,7 %
40 %
19 %
Skupaj Slovenija
Poslovanje – tuji
študenti
mediji in odnosi z
javnostmi – tuji
študenti
830
785
710
507
319
227
61,6 %
41 %
32 %
110
110
100
73
40
26
66,3 %
36,4 %
26 %
50
48
98 %
V primerjavi s prejšnjimi študijskimi leti beležimo nižji vpis prvič vpisanih študentov od razpisanega
števila prostih mest, kot smo tudi zabeležili v preteklem študijskem letu. Ocenjujemo, da je razlog
gospodarska situacija tako v Sloveniji kot v širši regiji in z njo spremenjen družbenoekonomski položaj
potencialnih študentov za programe, ki jih izvajamo na DOBA Fakulteti. Drug razlog je upad zanimanja
podjetij za financiranje študija zaposlenim, zato so študenti odvisni od samoplačništva.
Preglednica 27: Število prvič in skupaj vpisanih študentov po programih
Poslovanje
Marketing, družbeni mediji in
odnosi z javnostmi
Organiziranje in menedžment
Menedžment vseživljenjskega
izobraževanja
Poslovanje – tuji študenti
Marketing, družbeni mediji in
odnosi z javnostmi – tuji
študenti
2011/2012
Prvič
Skupaj
207
531
2012/2013
Prvič
Skupaj
119
358
Prvič
105
2013/14
Skupaj
233
84
30
262
98
73
18
217
71
54
12
155
35
166
229
89
253
43
135
17
73
17
154
20
40
33
115
13
26
42
91
/
577
/
1291
/
359
/
1047
48
301
48
739
Iz preglednic je razvidno, da je v študijskem letu 2013/2014 skupno število vpisanih v nekatere
razpisane dodiplomske programe precej nižje kot prejšnje leto, predvsem je viden ta upad pri vpisanih
v program Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti. Zadnja leta beležimo tudi upad števila
vpisanih pri študentih tradicionalnega študija. Število prvič vpisanih tujih študentov v dodiplomski
program Poslovanje je v primerjavi s preteklim letom prav tako nižje. Delež vpisanih študentov v
prvem roku je 35 %. Največ študentov se za vpis odloči v jesenskih mesecih.
1.3.1 Struktura prvič vpisanih študentov
Pri prvič vpisanih študentih nas zanimajo demografski podatki o spolu, starosti, zaposlitvenem statusu,
o zaključeni predhodni izobrazbi.
V primerjavi s preteklimi študijskimi leti se struktura študentov bistveno ne spreminja. V Sloveniji se je
nekoliko povečal odstotek moških in študentov, ki so zaposleni. Na tujih trgih bistvenih sprememb v
strukturi prvič vpisanih študentov ni.
55
55
a) Spol študentov
Graf 5: Vpisani študenti glede na spol v Sloveniji
71%
66%
28%
29%
34%
2011/12
2012/13
2013/14
72%
moški
Graf 6: Vpisani tuji študenti glede na spol
49%
46%
52%
51%
54%
48%
2011/12
2012/13
2013/14
ženske
moški
ženske
V programih, ki jih izvajamo na DOBA Fakulteti v Sloveniji, prevladujejo ženske (66 %), a nekoliko
manj kot v preteklem študijskem letu. Na tujih trgih pa je zastopanost študentov glede na spol enaka.
b) Status študentov
Graf 7: Status vpisanih študentov
78%
72%
74%
22%
28%
26%
2011/12
2012/13
2013/14
brez stalne zaposlitve
zaposlen
Največ študentov, vpisanih na DOBA Fakulteto, je zaposlenih (74 %), še nekoliko višji odstotek
zaposlenih pa je na tujih trgih (89 %).
56
c) Starost študentov
Graf 8: Vpisani študenti glede na starost v
Sloveniji
12%
35%
10%
8%
10%
7%
31%
38%
40%
42%
37%
34%
35%
37%
16%
2011/12
Graf 9: Vpisani tuji študenti glede na
starost
35%
5%
30%
48%
24%
19%
13%
17%
17%
2012/13
2013/14
2011/12
2012/13
2013/14
do 24 let
od 25 do 34 let
do 24 let
od 25 do 34 let
od 35 do 44 let
nad 45 let
od 35 do 44 let
nad 45 let
Najmočnejši starostni skupini študentov, ki se prvič vpisujejo na DOBA Fakulteto, sta od 25 do 34 let
in od 35 do 44 let tako v Sloveniji kot na tujih trgih, kjer se je odstotek slednjih celo nekoliko okrepil.
č) Predhodna izobrazba študentov
Graf 10: Vpisani študenti v prvi letnik glede
na zaključeno srednjo šolo v
Sloveniji
28%
15%
8%
11%
15%
29%
Graf 11: Vpisani tuji študenti v prvi letnik glede
na zaključeno srednjo šolo
25%
41%
16%
20%
38%
33%
18%
27%
20%
35%
43%
2011/12
37%
43%
2012/13
2013/14
gimnazija
ekonomska smer
39%
20%
ostale smeri (gostinstvo, zdravstvo, predšolska vzgoja …)
tehniška smer
39%
2011/12
2012/13
2013/14
ostale smeri (gostinstvo, zdravstvo, predšolska vzgoja …)
tehniška smer
gimnazija
ekonomska smer
Največ študentov iz Slovenije se v prvi letnik vpiše z zaključeno srednjo šolo ekonomske smeri.
Nekoliko manjši je odstotek tistih, ki imajo zaključeno gimnazijo, še manj pa je tistih študentov, ki so
zaključili programe tehniških smeri. Prav tako je pri tujih študentih, kjer je v primerjavi s preteklim letom
največ študentov predhodno obiskovalo šolo ekonomske smeri.
57
57
V skladu z Merili za prehode se lahko študenti z zaključenim višješolskim programom, sprejetim pred
letom 1994, ali študenti dodiplomskih programov, ki so izpolnjevali pogoje za vpis v drugi letnik,
vpišejo v 2. letnik visokošolskih strokovnih programov. Največ študentov ima zaključeno predhodno
izobrazbo ekonomske smeri (85 %), se pa vsako leto zvišuje odstotek vpisanih študentov z zaključeno
višjo šolo tehniške smeri (15 %).
V tretji letnik po Merilih za prehode so se vpisali študenti z zaključeno višjo šolo po programih,
sprejetih pred letom 1994, ali študenti dodiplomskih programov, ki so izpolnjevali pogoje za vpis v tretji
letnik. Največ študentov ima zaključen program ekonomske smeri, in sicer 58 %.
d) Mobilnost študentov v programu
Za dodiplomske visokošolske programe na DOBA Fakulteti je značilna velika izbirnost predmetov, kar
omogoča visoko individualizacijo študijskega procesa. Študentom je omogočeno v skladu z ECTSkreditnim sistemom tudi opravljanje študijskih obveznosti na drugih visokošolskih zavodih in
priznavanje le-teh.
V namen priznavanja imamo na šoli svetovalca za ECTS-kreditni sistem in pooblaščeno osebo za
priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja. V študijskem letu 2013/2014 se
študenti za takšno obliko študija niso odločali.
e) Način financiranja študija
Graf 12: Delež študentov glede na način plačila šolnine
87%
89%
89%
13%
11%
11%
2011/12
2012/13
2013/14
podjetje
samoplačnik
Delež podjetij, ki plačujejo šolnino zaposlenim, je v primerjavi s preteklim letom ostal enak, a še
vseeno veliko nižji kot v preteklih letih, ko je dosegal tudi 20 %. Razloge vidimo v tem, da podjetja v
času gospodarske krize zelo krčijo sredstva, ki so jih v preteklosti namenjala izobraževanju.
V študijskem letu 2013/2014 smo razpisali vpisna mesta v petih dodiplomskih visokošolskih strokovnih
programih.
Pri prvič vpisanih (vsi programi, vsi trgi) beležimo v tem študijskem letu 14-odstotno zmanjšanje števila
vpisanih, skupaj je vpisanih študentov v vseh programih in na vseh trgih 25 %. Ocenjujemo, da so
finančne težave študentov (brezposelnost, izguba službe tik pred vpisom ipd.) in negotova
gospodarska situacija glavni razlogi za nižji vpis. Te razloge tudi najpogosteje navajajo nevpisani
kandidati za študij.
58
Analiza povpraševanja je pokazala, da so motivacijski dejavniki odločitve za študij na naši šoli različni.
Še vedno, predvsem je to izrazito v dodiplomskih programih, prevladuje želja po pridobitvi strokovne
izobrazbe, predvsem zaradi zahtev delovnega okolja. Vedno več študentov pa se za študij odloči
zaradi želje, da si pridobijo več znanja, kar posledično prinaša tudi boljšo prihodnost.
Pri vpisanih kandidatih spremljamo tudi spol in starost. Še vedno velja, da se v Sloveniji za študij
odloča več žensk. Odstotek vpisanih žensk se je povečal tudi na tujih trgih, kjer je v preteklosti (še
posebej v Srbiji) veljalo, da se odloča za študij več moških. Ponovno se je okrepila naša glavna in
največja starostna skupina, in sicer stari med 25 in 34 let, ki predstavljajo kar 41 %.
Kar se tiče predhodne izobrazbe vpisanih študentov posebnih razlik v primerjavi s preteklimi leti ni –
največ je študentov, ki imajo zaključeno predhodno izobrazbo družboslovne smeri, a se za študij
odločajo tudi kandidati z zaključeno tehniško predhodno izobrazbo, torej tisti, ki nimajo pravih znanj za
opravljanje dela, zato iščejo nova znanja. Je pa vedno več študentov, ki so v preteklosti že obiskovali
katerega od visokošolskih ali univerzitetnih programov (kar dve tretjini). V prihodnje bo potrebno
namenjati več pozornosti prav svetovanju z vidika priznavanja in pripraviti individualne učne načrte
študentov.
V študijskem letu 2014/2015 bomo dodatno krepili predprodajne aktivnosti; usmerjene bodo po eni
strani v pridobivanje novih kandidatov, po drugi strani pa v uspešnejše upravljanje s ključnimi
strankami in s kandidati, ki so se v preteklosti že zanimali za vpis, a se za študij iz različnih razlogov
niso odločili.
Okrepili bomo prisotnost v spletnih medijih in družbenih omrežjih, poskušali bomo opredeliti nove tržne
niše in komunikacijske kanale. Informiranje in svetovanje bo vedno usmerjeno na posameznika in na
podjetja.
Značilnosti vpisanih študentov ostajajo v glavnem primerljive skozi vsa primerjana obdobja. Podatke o
strukturi vpisanih študentov bomo spremljali še naprej, saj so pomembni za ustrezen pristop pri ciljno
usmerjenem informiranju in svetovanju bodočim ciljnim skupinam kot tudi za informiranje in svetovanje
že vpisanih študentov. Podatki o strukturi ciljne skupine so v pomoč visokošolskim učiteljem pri
načrtovanju izvedbe in prilagajanju izvajanja predmeta.
V prihodnosti pričakujemo, da se bo čas odločanja za študij še podaljšal, še več kandidatov bo
odločitev za študij sprejelo zadnji trenutek. Aktivnosti za pridobivanje novih študentov bodo
razporejene čez vse leto, najbolj skoncentrirane pa v juniju in jesenskem času. Spodbujali bomo
vključitve tekom leta (vključitev v posamezne predmete, seminarje in poletno šolo), saj kandidati
cenijo, da imajo možnost preizkusa študija že pred vpisom.
Prav tako v prihodnje računamo na nove ciljne skupine, predvsem iz tujine, kjer delež prvič vpisanih
študentov raste. S ponudbo študijskega programa v angleškem jeziku pričakujemo tudi nove študente
(Kenija). Zaradi nove ciljne skupine bo potrebno prilagoditi marketinško strategijo, nagovarjanje
kandidatov in kasneje tudi samo izvedbo študijskega procesa.
2 Izvajanje dodiplomskih visokošolskih strokovnih programov
V študijskem letu 2013/2014 smo v Sloveniji izvajali pet dodiplomskih visokošolskih strokovnih
programov:
 Poslovanje (tradicionalni študij na sedežu šole in študij na daljavo/e-študij v Sloveniji in za tuje
študente);
 Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi (tradicionalni študij na sedežu šole in študij na
daljavo/e-študij);
 Poslovna administracija (študij na daljavo/e-študij);
 Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti (tradicionalni študij na sedežu šole in študij na
daljavo/e-študij);
 Menedžment vseživljenjskega izobraževanja (študij na daljavo/e-študij).
59
59
V preglednicah so prikazani predmeti in nosilci predmetov v programih, ki smo jih izvajali v študijskem
letu 2013/2014.
Preglednica 28: Predmeti in nosilci v programu Poslovanje v Sloveniji
Št.
Predmet
Nosilec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Družinsko podjetništvo
Finance
Elektronsko poslovanje
Gospodarsko pravo EU
Inovativni in inovacijski menedžment
Jezik stroke in evropske dimenzije – ANG
Jezik stroke in evropske dimenzije – ITA
Jezik stroke in evropske dimenzije – NEM
Makroekonomika
10.
Mednarodni ekonomski odnosi in institucije
11.
Mednarodno delovno pravo in sindikalno pravo
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
Multimedija in dizajn v podjetju
Odnosi z javnostmi in oglaševanje
Osebni menedžment
Osnove informatike
Podjetništvo in kultura podjetja
Poslovna informatika
Poslovna matematika s statistiko
Poslovno lobiranje v EU
Pravo in kadri
Projektni menedžment in timsko delo
Sistemi za podporo upravljanja
Tržno pravo
Vodenje in ravnanje z ljudmi
viš. pred. mag. Marina Letonja
pred. mag. Zdenka Radek
mag. Vesna Lešnik Štefotič
doc. dr. Jasna Murgel
pred. mag. Alja Perger
Tanja Ostrman Renault
lekt. Marijana Markočič Pelegrini
lekt. mag. Suzana Cergol Mihelič
doc. dr. Anita Maček
izred. prof. dr. Vito Bobek
viš. pred. mag. Viktor Lednik /
viš. pred. mag. Viljem Pozeb
pred. mag. Aleš Bombek
pred. mag. Natalija Postružnik
viš. pred. dr. Darko Števančec
mag. Vesna Lešnik Štefotič
pred. mag. Mia Miše
doc. dr. Tomislav Rozman
pred. mag. Tomaž Lešnik
red. prof. dr. Boris Cizelj
pred. Duška Godina
pred. mag. Tanja Kocjan Stjepanović
pred. mag. Vesna Kovačič
pred. mag. Urška Kežmah
viš. pred. mag. Dušan Gošnik
Preglednica 29: Predmeti in nosilci v programu Marketing, družbeni mediji in odnosi z
javnostmi
60
Št.
Predmet
Nosilec
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
Digitalni marketing
Ekonomika
Finance
Jezik stroke in evropske dimenzije – ANG
Jezik stroke in evropske dimenzije – NEM
Kreativno sporočanje
Menedžment izdelkov, storitev in blagovnih znamk
Oglaševalske akcije
Poslovni tuji jezik – drugi tuji jezik ANG
Poslovni tuji jezik – drugi tuji jezik NEM
14
Pravna in gospodarska ureditev
15
16
17
Uvod v marketing
Tržno in medijsko pravo
pred. mag. Simon Meglič
lekt. Tanja Ostrman Renault
pred. dr. Polona Pivec
pred. mag. Nataša Mithans
pred. Duška Vuga Cizl
lekt. Lea Burjan
viš. pred. mag. Viktor Lednik/
pred. mag. Tanja Kocjan Stjepanović
doc. dr. Tina Vukasović
dr. Rok Lampe
Preglednica 30: Predmeti in nosilci v programu Poslovna administracija
Št.
Predmet
Nosilec
1
2
3
4
Ekonomika
Finance
Javna uprava in poslovanje javnega sektorja
Marketing
viš. pred. dr. Bojana Zadravec
pred. mag. Natalija Varl
pred. mag. Klemen Žibret
lekt. Lea Burjan
viš. pred. dr. Bojana Zadravec
doc. dr. Miroslav Novak
pred. mag. Klemen Žibret
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Menedžment dogodkov
Nabavno-prodajna veriga
Organizacija in ekonomika pisarniškega poslovanja
Osebni menedžment
Poslovni tuji jezik – drugi tuji jezik ANG
Poslovni tuji jezik – drugi tuji jezik NEM
Pravo in etika
Sodobna arhivistika in dokumentaristika
Sodobno vodenje pisarn
Vodenje in ravnanje z ljudmi
Preglednica 31: Predmeti in nosilci v programu Organiziranje in menedžment socialnih
dejavnosti
Št.
Predmet
Nosilec
1
2
3
4
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
Delovno in socialno pravo
Duševni razvoj otrok in mladostnikov
Institucija in sistemi
Komunikacije in medosebne kompetence
Marginalne družbene skupine
Marketing
Medgeneracijsko povezovanje
Odnosi z javnostmi in družbena odgovornost
Organiziranje aktivnosti starejših
Organiziranje neprofitnih organizacij
Organiziranje preventivnih ukrepov za zdravo življenje
Organiziranje prostočasnih aktivnosti otrok in mladostnikov
Organiziranje prostovoljnega dela in podporne mreže
Osnove človekovega razvoja v socialnem okolju
16
17
18
19
Psihološki in sociološki vidiki staranja
Socialno podjetništvo
pred. dr. Mihael Černetič
izr. prof. dr. Aleksej Cvetko
doc. dr. Maša Filipovič Hrast
pred. Ružica Petrovič
pred. Ružica Petrovič
pred. Anita Hrast
pred. Janez Arh
doc. dr. Alenka Gril
pred. dr. Urška Žugelj
pred. mag. Tanja Kocjan
Stjepanović
pred. mag. Vesna Kovačič
5
61
61
Preglednica 32: Predmeti in nosilci v programu Menedžment vseživljenjskega izobraževanja
Št.
Predmet
Nosilec
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
E-izobraževanje
Izobraževanje in kadrovski menedžment
Kreativno sporočanje
Menedžment dogodkov
Menedžment kakovosti v izobraževanju
Menedžment učenja in poučevanja
Metode dela z različnimi ciljnimi skupinami
Osebni menedžment
Planiranje in organizacija izobraževanja in usposabljanja
Profesionalni razvoj
Svetovanje za učenje in izobraževanje
viš. pred. Mateja Geder
pred. dr. Danijela Brečko
pred. dr. Polona Pivec
pred. dr. Mateja Brejc
pred. dr. Suzana Strmšek Turk
pred. mag. Brigita Kruder
pred. mag. Sonja Klemenčič
Preglednica 33: Predmeti in nosilci v programu Poslovanje za tuje študente
Št.
Predmet
Nosilec
1
2
3
4
5
6
Elektronsko poslovanje
Finance
Jezik stroke in evropska dimenzija ‒ ang
Marketing
7
Mednarodno delovno pravo in sindikalno pravo
8
9
10
11
12
13
14
Odnosi z javnostmi in oglaševanje
Poslovno komuniciranje
Poslovno komuniciranje in interkulturni dialog ‒ ang
Pravo in kadri
Tržno pravo
pred. mag. Vesna Lešnik Štefotič
vš. pred. dr. Darko Števančec
pred. Duška Godina
pred. mag. Sašo Flac
pred. mag. Urška Kežmah
Preglednica 34:
Predmeti in nosilci v programu Marketing, družbeni mediji in odnosi z
javnostmi za tuje študente
Št.
Predmet
Nosilec
1
2
3
4
5
6
7
8
Javno nastopanje in retorika
Jezik stroke in evropska dimenzija – ang
Jezik stroke in evropska dimenzija – nem
Jezik stroke in evropska dimenzija – ita
Komuniciranje in nove tehnologije
Obnašanje strank
Osnove informatike
9
Pravna in gospodarska ureditev
10
Uvod v marketing
pred. Mario Galunič
lekt. Marijana Markočič Pelegrini
doc. dr. Tadej Praprotnik
pred. mag. Vesna Lešnik Štefotič
V predmete v dodiplomskih programih študija smo vključevali gostujoča predavanja zunanjih
strokovnjakov-praktikov, ki jih predstavljamo v poglavju 2.4, preglednica 7.
62
2.1 Učni dosežki in prehodnost
Uspešnost doseganja učnih dosežkov in prehodnost naših študentov je odraz tudi dobre strategije
ustvarjanja odličnosti študijskega okolja s kakovostno izvedbo študijskega procesa, ki jo dosegamo s
temeljitim načrtovanjem, organizacijo in stalno evalvacijo.
V letnem poslovnem načrtu za študijsko leto 2013/2014 so bili opredeljeni naslednji ključni kazalniki,
povezani z uspešnostjo študentov:
 doseči 87-odstotno uspešnost študentov na prvih izpitnih rokih;
 zagotavljati 85-odstotno prehodnost študentov iz prvega v drugi letnik;
 doseči 70 % diplomantov glede na vpis;
 čas trajanja študija: 3,5 leta.
Opredeljeno število ur individualnega študijskega dela, ki ga izredni študent opravi na teden, je med
20 in 25 urami na teden.
2.1.1 Uspešnost študentov pri predmetih
Uspešnost študentov pri predmetih je eden izmed najpomembnejših pokazateljev učinkovitosti študija
in kakovosti izvedbe pedagoškega procesa. Delo pri predmetu je organizirano v tedenske sprotne
aktivnosti, kar študente spodbuja k sprotnemu opravljanju obveznosti in k prijavam na prvi razpisani
izpitni rok, kar pomembno vpliva na krajši čas študija.
Preglednica 35: Povprečna uspešnost študentov na izpitih po študijskih letih
Študijsko leto
2011/2012
2012/2013
2013/2014
Poslovanje Slovenija
87
Povprečna
uspešnost
študentov na
izpitih v %
89,4
Poslovanje ‒ tuji študenti
87
87,8
1,2
8,9
Marketing
87
89,8
1,1
8,6
Organiziranje in
menedžment socialnih
dejavnosti
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
Skupaj
87
94,8
1,1
8,8
87
91
1,1
8,9
87
78,8
1,3
8,5
88,6
1,2
8,7
87
91,3
1,1
8,7
87
87,9
1,2
8,9
Marketing
87
87,1
1,2
8,6
Organiziranje in
dejavnosti
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
Skupaj
87
95,4
1,2
9,1
87
91
1,1
8,6
87
90,2
1,1
9,2
90,5
1,2
8,9
Poslovanje ‒ Slovenija
87
88,4
1,2
8,8
mediji in odnosi z
javnostmi ‒ Slovenija
87
93,4
1,1
9,1
87
86,7
1,3
8,4
Program
Ciljne
vrednosti v %
Povprečno št.
pristopov za
uspešno
opravljen izpit
1,2
Povprečna
ocena
8,7
63
63
mediji in odnosi z
javnostmi ‒ tuji študenti
Organiziranje in
dejavnosti
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
Skupaj
87
92,2
1,1
8,9
87
89,9
1,1
9,1
87
87,9
1,2
8,7
87
95,1
1,1
8,8
89,8
1,2
8,8
V programih je bil en komisijski pristop k izpitu pri predmetu Računovodstvo.
Iz preglednice je razvidno, da s povprečno uspešnostjo študentov na izpitih v študijskem letu
2013/2014 dosegamo ciljno vrednost.
V nadaljevanju prikazujemo uspešnost študentov pri posameznih predmetih v dodiplomskih programih
v Sloveniji in pri tujih študentih.
Preglednica 36: Uspešnost študentov pri predmetih v programu Poslovanje
SLOVENIJA
Končna
uspešnost v
%
Povprečno
število
pristopov
za
uspešno
opravljen
izpit
Povprečna
ocena
DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO
83,6 %
1,2
8,7
ELEKTRONSKO POSLOVANJE
100,0 %
1,1
9,5
100,0 %
1,0
9,4
FINANCE
66,4 %
1,5
8,3
68,2 %
1,5
9,1
GOSPODARSKO PRAVO EU
81,4 %
1,3
8,7
INOVATIVNI IN INOVACIJSKI
MENEDŽMENT
98,7 %
1,1
9,6
100,0 %
1,0
9,5
JEZIK STROKE IN EVROPSKE
DIMENZIJE ‒ ANG
91,7 %
1,3
8,4
100,0 %
1,0
8,7
DIMENZIJE ‒ ITA
100,0 %
1,0
8,1
DIMENZIJE ‒ NEM
100,0 %
1,1
9,0
MAKROEKONOMIKA
94,1 %
1,1
7,8
MARKETING
78,3 %
1,2
9,0
97,3 %
1,0
9,8
MEDNARODNO DELOVNO IN
SINDIKALNO PRAVO
78,9 %
1,2
8,3
94,1 %
1,0
8,6
MEDNARODNI EKONOMSKI
ODNOSI IN INSTITUCIJE
88,9 %
1,1
7,7
100,0 %
1,0
8,4
MULTIMEDIJA IN DIZAJN V
PODJETJU
98,6 %
1,0
9,5
PREDMET
64
SRBIJA
Povprečno
število
Končna
pristopov
Povprečna
uspešnost
za
ocena
v%
uspešno
opravljen
izpit
ODNOSI Z JAVNOSTMI IN
OGLAŠEVANJE
94,4 %
1,0
9,4
OSEBNI MENEDŽMENT
98,5 %
1,1
9,7
OSNOVE INFORMATIKE
93,5 %
1,2
9,3
PODJETNIŠTVO IN KULTURA
PODJETJA
91,9 %
1,1
8,2
POSLOVNA INFORMATIKA
84,8 %
1,0
9,6
POSLOVNA MATEMATIKA S
STATISTIKO
62,6 %
1,5
8,1
POSLOVNO KOMUNICIRANJE
POSLOVNO KOMUNICIRANJE IN
INTERKULTURNI DIALOG ‒ ANG
80,8 %
1,3
9,7
POSLOVNO LOBIRANJE V EU
68,0 %
1,1
7,9
PRAVO IN KADRI
93,3 %
1,1
8,2
PROJEKTNI MENEDŽMENT IN
TIMSKO DELO
95,7 %
1,1
9,3
SISTEMI ZA PODPORO
UPRAVLJANJA IN POSLOVANJA
90,0 %
1,2
8,7
TRŽNO PRAVO
96,1 %
1,1
9,2
VODENJE IN RAVNANJE Z LJUDMI
89,2 %
1,1
9,0
POVPREČJE
88,4 %
1,2
8,8
85,2 %
1,0
9,5
100,0 %
1,1
9,1
93,8 %
1,1
9,4
96,7 %
1,2
9,3
85,7 %
1,5
9,0
93,4 %
1,1
9,1
Preglednica 37: Uspešnost študentov pri predmetih v programu Marketing, družbeni mediji in
odnosi z javnostmi
HRVAŠKA
SLOVENIJA
PREDMET
Končna
uspešnost v
%
Povprečno
Povprečno
število
Končna
število
Povprečna
pristopov za
uspešnost pristopov za
ocena
uspešno
v%
uspešno
opravljen izpit
opravljen izpit
Povprečna
ocena
DIGITALNI MARKETING
91,8 %
1,1
9,1
EKONOMIKA
92,3 %
1,2
9,7
FINANCE
74,5 %
1,4
8,3
INOVATIVNI IN
INOVACIJSKI
MENEDŽMENT
88,5 %
1,2
9,3
JAVNO NASTOPANJE IN
RETORIKA
92,1 %
1,4
8,2
100,0 %
1,0
8,3
JEZIK STROKE IN
EVROPSKE DIMENZIJE
‒ ANG
100,0 %
1,1
8,4
100,0 %
1,1
8,7
65
65
JEZIK STROKE IN
EVROPSKE DIMENZIJE
‒ NEM
100,0 %
1,0
6,5
KOMUNICIRANJE IN
NOVE TEHNOLOGIJE
83,0 %
1,3
8,8
KREATIVNO
SPOROČANJE
92,6 %
1,0
8,8
MENEDŽMENT
IZDELKOV, STORITEV IN
BLAGOVNIH ZNAMK
85,4 %
1,2
8,7
OBNAŠANJE STRANK
78,4 %
1,5
9,1
OGLAŠEVALSKE AKCIJE
83,9 %
1,2
8,4
ORGANIZIRANJE IN
MENEDŽMENT
80,0 %
1,4
OSNOVE INFORMATIKE
83,0 %
PODJETNIŠTVO IN
KULTURA PODJETJA
83,8 %
1,1
8,8
79,1 %
1,3
9,4
9,0
83,3%
1,2
9,3
1,4
6,3
100,0 %
1,0
9,3
92,5 %
1,1
7,7
POSLOVNI JEZIK 2 ‒
ANGLEŠČINA
100,0 %
1,3
8,8
POSLOVNI JEZIK 2 ‒
NEMŠČINA
45,8 %
2,7
7,0
PRAVNA IN
GOSPODARSKA
UREDITEV
91,9 %
1,1
7,8
93,8 %
1,0
7,6
PROJEKTNI
MENEDŽMENT IN
TIMSKO DELO
92,3 %
1,2
9,1
TRŽNO IN MEDIJSKO
PRAVO
81,3 %
1,4
7,8
UVOD V MARKETING
91,1 %
1,5
9,1
97,5 %
1,0
9,5
POVPREČJE
86,7 %
1,3
8,4
92,2 %
1,1
8,9
Preglednica 38: Uspešnost študentov pri predmetih v programu Poslovna administracija
66
PREDMET
Končna uspešnost
v%
Povprečno
število
pristopov za
uspešno
opravljen izpit
FINANCE
66,7 %
1,3
8,9
EKONOMIKA
83,3 %
1,0
9,8
JAVNA UPRAVA IN POSLOVANJE JAVNEGA SEKTORJA
100,0 %
1,0
9,1
MARKETING
88,9 %
1,0
9,6
MEDNARODNI EKONOMSKI ODNOSI IN INSTITUCIJE
88,9 %
1,1
8,0
MENEDŽMENT DOGODKOV
93,8 %
1,0
9,5
Povprečna
ocena
NABAVNO-PRODAJNA VERIGA
91,7 %
1,2
8,3
ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA PISARNIŠKEGA
POSLOVANJA
95,2 %
1,0
9,5
OSEBNI MENEDŽMENT
95,8 %
1,0
9,3
PODJETNIŠTVO IN KULTURA PODJETJA
94,1 %
1,2
8,4
POSLOVNA INFORMATIKA
100,0 %
1,0
9,6
POSLOVNA MATEMATIKA S STATISTIKO
83,3 %
1,1
9,1
POSLOVNI JEZIK 2 ‒ ANG
100,0 %
1,0
10,0
POSLOVNI JEZIK 2 ‒ NEM
50,0 %
1,2
7,7
PRAVO IN ETIKA
96,4 %
1,0
9,1
SODOBNA ARHIVISTIKA IN DOKUMENTARISTIKA
97,3 %
1,1
9,6
SODOBNO VODENJE PISARN
100,0 %
1,0
9,0
93,3 %
1,0
9,2
POVPREČJE
89,9 %
1,1
9,1
Preglednica 39: Uspešnost študentov pri predmetih v programu Organiziranje in menedžment
Končna
uspešnost v %
Povprečno
število pristopov
za uspešno
opravljen izpit
Povprečna
ocena
DELOVNO IN SOCIALNO PRAVO
94,4 %
1,2
8,0
DUŠEVNI RAZVOJ OTROK IN MLADOSTNIKOV
95,4 %
1,1
8,6
INOVATIVNI IN INOVACIJSKI MENEDŽMENT
89,4 %
1,1
9,4
INSTITUCIJE IN SISTEMI
57,1 %
2,1
7,1
KOMUNIKACIJA IN MEDOSEBNE KOMPETENCE
96,6 %
1,0
9,3
MARGINALNE DRUŽBENE SKUPINE
97,7 %
1,3
8,6
MARKETING
98,2 %
1,0
9,6
MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE
73,7 %
1,3
8,1
ODNOSI Z JAVNOSTMI IN DRUŽBENA ODGOVORNOST
93,5 %
1,0
8,9
ORGANIZIRANJE AKTIVNOSTI STAREJŠIH
67,7 %
1,4
8,5
ORGANIZIRANJE NEPROFITNIH ORGANIZACIJ
100,0 %
1,1
9,1
ORGANIZIRANJE PREVENTIVNIH UKREPOV ZA ZDRAVO
ŽIVLJENJE
89,7 %
1,2
8,1
ORGANIZIRANJE PROSTOČASNIH AKTIVNOSTI OTROK
IN MLADOSTNIKOV
95,3 %
1,0
9,2
PREDMET
67
67
ORGANIZIRANJE PROSTOVOLJNEGA DELA IN
PODPORNE MREŽE
100,0 %
1,1
8,8
OSNOVE ČLOVEKOVEGA RAZVOJA V SOCIALNEM
OKOLJU
79,2 %
1,2
8,6
POSLOVNA MATEMATIKA S STATISTIKO
72,6 %
1,2
8,5
POSLOVNO LOBIRANJE V EU
71,4 %
1,1
8,0
PROJEKTNI MENEDŽMENT IN TIMSKO DELO
93,6 %
1,1
9,2
PSIHOLOŠKI IN SOCIOLOŠKI VIDIKI STARANJA
96,9 %
1,0
8,4
SOCIALNO PODJETNIŠTVO
97,9 %
1,1
8,6
84,7 %
1,2
9,4
POVPREČJE
87,9 %
1,2
8,7
Preglednica 40: Uspešnost študentov pri predmetih v programu Menedžment vseživljenjskega
izobraževanja
Končna
uspešnost v
%
Povprečno
število
pristopov za
uspešno
opravljen izpit
Povprečna
ocena
E-IZOBRAŽEVANJE
84,6 %
1,6
7,4
IZOBRAŽEVANJE IN KADROVSKI MENEDŽMENT
82,0 %
1,2
8,5
KREATIVNO SPOROČANJE
95,5 %
1,0
9,2
MENEDŽMENT DOGODKOV
96,7 %
1,0
9,6
MENEDŽMENT KAKOVOSTI V IZOBRAŽEVANJU
100,0 %
1,0
8,9
MENEDŽMENT UČENJA IN POUČEVANJA
100,0 %
1,0
9,1
METODE DELA Z RAZLIČNIMI CILJNIMI SKUPINAMI
94,7 %
1,0
9,5
OSEBNI MENEDŽMENT
100,0 %
1,0
9,5
PLANIRANJE IN ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA IN
USPOSABLJANJA
92,3 %
1,0
7,7
PROFESIONALNI RAZVOJ
100,0%
1,0
8,8
SVETOVANJE ZA UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE
100,0%
1,0
8,7
POVPREČJE
95,1 %
1,1
8,8
PREDMET
Iz preglednic je razvidno, da je uspešnost pri večini predmetov v posameznih programih nad ciljno
vrednostjo, do odstopanj prihaja pri posameznih predmetih, kar je bil predmet evalvacijskih razgovorov
z nosilci. Potrebni ukrepi za izboljšave so se nanašali na izvedbo in niso posegali na nivo ciljev
predmeta in vsebine.
68
2.1.2 Benchmarking med programi in načini študija
Skozi celotno študijsko leto izvajamo benchmarking med posameznimi programi in načini študija.
Podatke primerjamo mesečno, analiziramo vzroke za odstopanja in se na podlagi tega odločamo za
ukrepe za zagotavljanje enotnih standardov.
Benchmarking med programi izvajamo sistematično vse leto, pri čemer nas najbolj zanima uspešnost
študentov na prvem izpitnem roku.
Preglednica 41:
Povprečna uspešnost študentov na prvem izpitnem roku pri tradicionalnem
študiju in študiju na daljavo/e-študiju
Prvi izpitni rok
Program
Študij na daljavo/
e-študij Slovenija
% uspešnosti
% uspešnosti
Študij na daljavo/
e-študij ‒ tuji
študenti
% uspešnosti
88,1
83,6
84,4
83,5
80,0
74,4
/
87,8
/
94,4
85,4
/
/
86,4
/
Poslovanje
Marketing, družbeni mediji in odnosi z
javnostmi
Organiziranje in menedžment socialnih
dejavnosti
izobraževanja
Iz preglednice je razvidno, da se velika večina študentov odloča za sprotno preverjanje in ocenjevanje
znanja pri predmetih, tj. za prvi izpitni rok in je njihova uspešnost pri sprotnem delu visoka.
Uspešnost študentov iz Hrvaške je nižja v primerjavi z uspešnostjo v Sloveniji. To je zaradi plačilne
nediscipline in posledično onemogočenega dostopa do Blackboarda v primeru neporavnanih finančnih
obveznosti do fakultete. Tako na prvem izpitnem roku študenti niso mogli biti uspešni.
2.1.3 Prehodnost študentov v programu
Prehodnost v višji letnik je pomemben pokazatelj uspešnosti, zadovoljstva, motiviranosti in tudi
finančnih možnosti študentov, zato ji namenjamo veliko pozornosti. Menedžerji programov spremljajo
aktivnost študentov pri posameznih predmetih, da lahko sproti ustrezno ukrepajo, če pride do
odstopanj in spremljajo razloge za neaktivnost in prekinitve študija.
Povprečna prehodnost študentov v študijskem letu 2013/2014 je bila v primerjavi s preteklimi leti nižja,
razen pri študiju na daljavo na tujih trgih. Razlog za nižjo prehodnost ni v (ne)uspešnosti naših
študentov, saj je le-ta visoka, ampak je vzrok splošna kriza, saj so se nekateri študenti morali
odpovedati študiju zaradi slabše finančne situacije, izgube službe in podobno.
Preglednica 42: Povprečna prehodnost študentov v višji letnik študija
Študijsko leto vpisa
2011/12
v 2012/13
2012/13
v 2013/14
2013/14
v 2014/15
Študij na daljavo/e-študij Slovenija
85,8 %
82,5 %
80,5 %
87,3 %
79,2 %
76,2 %
86 %
82,1 %
80,2 %
Študij na daljavo/e-študij ‒ tuji študenti
80,6 %
87,8 %
77,5 %
Skupaj
85,4 %
83,8 %
79,6 %
Način študija
Skupaj program Slovenija
69
69
Posebno pozornost namenjamo prehodnosti iz prvega v drugi letnik, za kar je opredeljena ciljna
vrednost 85 %. Čeprav je delež ponavljavcev zelo majhen, spremljamo tudi čisto prehodnost.
Preglednica 43: Povprečna prehodnost študentov v višji letnik študija v Sloveniji in pri tujih
študentih
Študijsko leto
2011/12 v 2012/13
Delež ponavljavcev
1,1 %
Čista prehodnost
84,1 %
Prehodnost
85,4 %
2012/13 v 2013/14
3%
81,2 %
83,8 %
2013/14 v 2014/15
4%
76,4 %
79,6 %
Preglednica 44: Povprečna prehodnost študentov glede na program
Program
mediji in odnosi z
javnostmi
Poslovna
administracija
Organiziranje in
menedžment
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
Poslovanje – tuji
študenti
mediji in odnosi z
javnostmi – tuji trgi
Število študentov
2013/2014 za vpis v
višji letnik
Delež ponavljavcev
Čista
prehodnost
Prehodnost
122
3,9 %
81,1 %
84,4 %
93
4,3 %
70,9 %
74,2 %
16
0%
81,3 %
81,3 %
68
0%
80,9 %
80,9 %
19
0%
78,9 %
78/9 %
42
6%
73,8 %
78,6 %
47
2,7 %
74,4 %
76,6 %
Preglednica 45: Prehodnost študentov iz 1. v 2. letnik in iz 2. v 3. letnik v Sloveniji in tujih
študentov
Študijsko leto
2011/12 v 2012/13
2012/13 v 2013/14
2013/14 v 2014/15
Prehodnost
študentov iz
1. v 2. letnik – ciljna
vrednost
85 %
85 %
85 %
Prehodnost
študentov iz
1. v 2. letnik
Prehodnost
študentov iz 2. v 3.
letnik
79,4 %
88,4 %
73,3 %
87,1 %
75 %
83,8 %
Povprečen odstotek prehodnosti študentov iz 1. v 2. letnik se je v primerjavi z lanskim študijskim letom
nekoliko zvišal, medtem ko je prehodnost iz 2. v 3. letnik v primerjavi z lanskim letom padla.
Evidentirani razlogi za osip študentov so vsako leto podobni: nosečnost, službena odsotnost v tujini,
finančna sredstva. Najpogostejši razlog za osip je tudi v študijskem letu 2013/2014 pomanjkanje
finančnih sredstev, zaradi česar študenti niso mogli nadaljevati s študijem kljub vsem opravljenim
obveznostim in visoki motiviranosti.
70
2.1.4 Spremljanje obremenitve študentov
Kreditno ovrednotenje bolonjskih programov narekuje spremljanje dejanske obremenitve študentov v
času študija. DOBA Fakulteta izvaja samo izredni študij, ki je metodološko in organizacijsko prilagojen
posebnostim in potrebam zaposlenih odraslih. Ob načrtovanem organiziranem delu študenta
spremljamo tudi število ur individualnega študijskega dela, namenjenega pripravam na organizirane
oblike dela in individualne študijske aktivnosti, pripravam krajših in daljših pisnih izdelkov, projektov
ipd. ter opravljanju sprotnega in končnega preverjanja in ocenjevanja znanja.
S ciljem merjenja obremenitve študentov pri predmetih opravljamo tudi analize priznavanja predhodno
pridobljenih formalnih in neformalnih znanj in spretnosti ter evalvacijo predmeta.
Študijski proces izvajamo v organizacijski obliki 40 do 42 tednov na leto. Pri celotni obremenitvi
študenta upoštevamo tudi obremenitev, predvideno s praktičnim usposabljanjem (vključno s seminarji
praktičnega usposabljanja) in zaključevanjem študija (zaključna strokovna naloga ali dva dodatna
izbirna predmeta).
V preglednici prikazujemo povprečno tedensko število ur individualnega dela študenta, iz katere je
razvidna relativna konstanta obremenitev pri individualnem študijskem delu, tj. 22–24 ur na teden.
Spremljanje celotne obremenitve študentov je pokazalo, da povprečna obremenitev študenta pri
predmetu z organiziranim in individualnim delom študenta ter upoštevaje analizo priznavanja
predhodno pridobljenih formalnih in neformalnih znanj in spretnosti ustreza opredeljenim kreditnim
točkam pri posameznem predmetu.
Preglednica 46: Povprečno število ur individualnega dela študenta pri predmetih v posameznih
programih na teden
Predmet
2011/2012
2012/2013
2013/2014
Poslovanje
Individualno delo
na teden – ciljna
vrednost v urah
20‒25
Marketing
20‒25
20‒25
20‒25
20‒25
24,2
Poslovanje
20‒25
Marketing
20‒25
20‒25
20‒25
22,8
22,6
23,3
22,7
Poslovanje
20‒25
20‒25
20‒25
20‒25
20‒25
22,6
23,0
23,2
23,2
20‒25
24,8
Program
Individualno
delo na teden –
v urah
23,2
22,5
23,6
22,1
23,7
2.1.5 Diplomanti
Študenti v dodiplomskih visokošolskih strokovnih programih lahko zaključijo študij z zaključno
strokovno nalogo ali z dvema dodatnimi izbirnima predmetoma. Na tak način imajo študenti več
možnosti, da študij prilagodijo svojim individualnim potrebam in potrebam trga dela.
V študijskem letu 2013/2014 je 3,3 % diplomantov zaključilo študij z zagovorom zaključne strokovne
naloge in 96,7 % z opravljanjem dveh dodatnih izbirnih predmetov.
V preglednici je prikazano skupno število diplomantov po študijskih letih. Podatki so ločeni za
študente, ki so diplomirali v tradicionalnem študiju in tiste, ki so diplomirali v študiju na daljavo/
e-študiju.
71
71
Preglednica 47: Povprečno trajanje študija v dodiplomskih programih
Število diplomantov
Generacija
študentov
2005/2006
2006/2007
2007/2008
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
Tradicionalni
študij
Študij
na
daljavo
51
61
47
24
25
19
21
66
152
135
15
139
105
112
Povprečje
Tradicionalni
študij
4,3
3,1
3,1
2,9
2,9
3
2,8
Študij
na
daljavo
4,1
3,6
3,5
3,2
3,1
2,9
2,7
Trajanje študija v letih
Minimalno
Študij
Tradicionalni
na
študij
daljavo
2,9
3
2,5
2,6
2,3
1,8
2,7
2,2
2,7
2,1
2,6
2,2
2,4
2,3
Maksimalno
Študij
Tradicionalni
na
študij
daljavo
6,7
7,2
4,8
6
4,9
5,4
3,8
4,2
3,9
4,1
3,5
3,7
3,7
3,5
Povprečno trajanje študija prikazujemo za študente, ki so bili vpisani v prvi letnik. Iz preglednice je
razvidno, da v povprečju dosegamo ciljno vrednost, tj. tri leta in pol. Čas študija se skrajšuje, kar je
rezultat številnih ukrepov, ki smo jih sprejeli v ta namen: od prilagojene organizacije potrebam
zaposlenih študentov do fleksibilnejšega zaključevanje študija. H krajšemu času študija pa prispeva
tudi dejstvo, da se v programe vključujejo študenti, ki uveljavljajo predhodno pridobljena znanja.
Preglednica 48: Delež diplomantov v rednem roku
Študijsko leto
Kazalnik
Št. vpisnih mest na enega
diplomanta
Povprečna ocena opravljenih
diplom
Delež diplomantov v rednem roku
Ciljna vrednost
/
/
70 %
2011/2012
2012/2013
2013/14
2,6
1,4
2,7
9,3
9,2
9,8
66,6 %
68,6 %
58,2
Delež diplomantov, ki so diplomirali v rednem roku (eno leto po zaključku študija) glede na vpis, je
58,2 % in je nekoliko nižji kot v preteklem študijskem letu. Čeprav ciljne vrednosti 70 % diplomantov
glede na vpis v rednem roku še ne dosegamo, se pa dviguje delež diplomantov po generacijah, saj
smo s sistematičnim delom z nediplomanti v študijskem letu 2013/2014 uspeli aktivirati 257 starih
študentov (evidenčno vpisani), od katerih jih je kar nekaj uspelo študij zaključiti po več letih.
Razlogi za nedokončanje študija v rednem roku so različni, a se pri posamezni generaciji ponavljajo.
Poleg razlogov, ki jih navajamo pri prehodnosti, študentom največkrat zmanjka motivacije za zaključek
študija.
2.2 Zadovoljstvo z izvedbo študija
Merjenje zadovoljstva s študijem v dodiplomskih programih obsega zadovoljstvo študentov,
diplomantov, učiteljev in mentorjev.
2.2.1 Zadovoljstvo študentov
Zadovoljstvo študentov je poleg uspešnosti najpomembnejši pokazatelj kakovosti študijskega procesa.
Zadovoljstvu študentov namenjamo veliko pozornosti tudi zaradi tega, ker se vedno več študentov
odloča za študij na DOBA Fakulteti na podlagi priporočil znancev in prijateljev. Zadovoljstvo merimo
konstantno: ob zaključku posameznih predmetov in ob koncu vsakega študijskega leta.
Ob zaključku programa študenti izpolnijo vprašalnik o programu in izvedbi študija v celoti. Povprečna
ciljna vrednost pri merjenju zadovoljstva študentov je 5,9, zadovoljstvo učiteljev pa 6,2 na
sedemstopenjski lestvici.
Z anketami ob zaključku študijskega leta merimo zadovoljstvo študentov:

z informiranjem in svetovanjem,

z izvedbo programa,
72







s predmetom v celoti,
z metodami in oblikami dela (oz. študijskimi aktivnostmi),
s preverjanjem in ocenjevanjem,
z gradivom,
z virtualnim učnim okoljem,
z učitelji,
z mentorji študija na daljavo.
Naslednji graf prikazuje povprečno zadovoljstvo študentov v vseh programih in načinih ter lokacijah
študija na DOBA Fakulteti.
Graf 13:
7
Zadovoljstvo študentov ob zaključku študijskega leta v dodiplomskih programih v
Sloveniji na sedemstopenjski lestvici
6,5
6,36,2
6
6
5,85,8
6,26,16,2
6,16,16,2
6,26,26,2
5,95,9 6
6,5
6,36,3
6,56,46,5
6,3
5,9
5,7
5
4
3
2
1
0
z
informiranjem
in
svetovanjem
z izvedbo
programa
s predmetom v s študijskimi s preverjanjem z gradivom
celoti
aktivnostmi
in
ocenjevanjem
2011/12
2012/13
z učitelji
z mentorji na z virtualnim
ŠND
učnim okoljem
Blackbaord
2013/14
Zadovoljstvo študentov v vseh parametrih dosega oziroma presega zastavljene kazalnike kakovosti,
razen pri oceni zadoljstva z virtualnim učnim okoljem Blackboard v študijskem letu 2013/2014, ko smo
uvedli dodatne elemente zagotavljanja varnosti pri preverjanju in ocenjevanju s pomočjo novega
sistema Respondus Monitor pri opravljanju online testov s pomočjo kamere. Pri uvajanju smo imeli
nekaj tehničnih težav, zaradi česar je zadovoljstvo študentov slabše. Posledično je tako slabše tudi
zadovoljstvo z oceno uporabnosti virtualnega učnega okolja Blackboard.
73
73
Graf 14:
7
Zadovoljstvo tujih študentov ob zaključku študijskega leta v dodiplomskih
programih na sedemstopenjski lestvici
6,26,4
5,9
6
5,8
5,55,4
6 5,86,1
6,1 6,2
5,8
6,2 6 6
5,9 5,8
5,5
6,3
6
6,4
6,5
6
6,4
6,4 6,2
6,1
5
4
3
2
1
0
z
informiranjem
in svetovanjem
z izvedbo
programa
s predmetom v s študijskimi s preverjanjem z gradivom
celoti
aktivnostmi
in
ocenjevanjem
2011/12
2012/13
z učitelji
z mentorji na z virtualnim
ŠND
učnim okoljem
Blackboard
2013/14
Iz grafov je razvidno, da se je zadovoljstvo študentov ob zaključku študijskega leta 2013/2014 v
Sloveniji in na tujih trgih pri večini parametrov zvišalo v primerjavi s preteklim letom.
Večina vrednosti sicer presega ciljne vrednosti za posamezno vrednost, študenti pa so še vedno
najbolj zadovoljni z učitelji in mentorji.
Svoje zadovoljstvo z učitelji in mentorji so študenti tudi v tem študijskem letu izrazili v obliki izbora naj
učitelja in naj mentorja.
Za najboljšega učitelja v dodiplomskih programih v Sloveniji in v tujini so študenti izbrali Pedjo Ašanina
Goleta. Študenti na daljavo so izbirali tudi naj mentorje. Naslov naj mentorica je v Sloveniji prejela
pred. dr. Suzana Strmšek Turk, tuji študenti so naslov naj mentorja na Hrvaškem podelili Milanu
Puvači, v Srbiji pa Miljanu Vojnoviću.
Ob koncu posameznega predmeta so tudi učitelji ocenili svoje zadovoljstvo z izvedbo predmeta.
Graf 15: Zadovoljstvo učiteljev z izvedbo predmeta na sedemstopenjski lestvici
7
6,3
6,4
6,2
6,3
6,5
6,3
6,2
6,7
6,2
6
5
4
3
2
1
0
2011/12
izvedba predmeta v celoti
2012/13
koristnost študijskih aktivnosti za razvoj kompetenc
2013/14
razvoj kompetenc
Iz grafa je razvidno, da je povprečna vrednost merjenih kategorij zadovoljstva visoka in da z
vrednostmi dosegamo oz. presegamo ciljno vrednost, tj. 6,2 na sedemstopenjski lestvici.
74
2.2.2 Zadovoljstvo diplomantov
Število in zadovoljstvo diplomantov je eden najpomembnejših pokazateljev uresničevanja ciljev in
kakovosti izvedbe študijskega programa. Zadovoljstvo diplomantov merimo z anketnim vprašalnikom,
ki ga izpolnijo diplomanti ob zaključku študija.
Diplomanti v anketnem vprašalniku ocenjujejo izvajanje študijskega programa, doseganje ciljev
programa in uresničitev pričakovanj, delo učiteljev, informacijsko podporo študiju, metode in oblike
dela in razvoj kompetenc. Prav tako jih povprašamo o njihovih načrtih za nadaljevanje študija.
Graf 16: Zadovoljstvo diplomantov z izvedbo dodiplomskih programov ob zaključku študija na
sedemstopenjski lestvici
7
6,1 6,1 6,2
6,2 6,3 6,1
6
5,9
6
6,1
6,4 6,3 6,4
6,5 6,4
6,3
delo učiteljev
IT-podpora za študij
5
4
3
2
1
0
z izvedbo študijskega metode in oblike dela koristnost pridobljenih
programa
so inovativne
znanj in veščin
2011/12
2012/13
2013/14
Diplomanti visoko ocenjujejo vse kategorije pri izvajanju študijskih programov, ki jih merimo. Z rezultati
presegamo ciljno vrednost 5,9 na sedemstopenjski lestvici. Dodatna spodbuda za nadaljnje delo
fakultete je podatek, da bi se 34,6 % diplomantov odločilo za nadaljevanje študija v magistrskih
programih na naši fakulteti.
V obdobju 6 mesecev po diplomiranju izvedemo follow up anketiranje diplomantov s ciljem spremljanja
njihove kariere in koristnosti razvitih kompetenc.
V naslednjem grafu prikazujemo skupne rezultate follow up anketiranja diplomantov v programu
Poslovanje, Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi, Poslovna administracija in Organiziranje
in menedžment socialnih dejavnosti ter rezultate prvega follow up anketiranja diplomantov v programu
Menedžment vseživljenjskega izobraževanja.
75
75
Graf 17: Ocena pridobljenih znanj in kompetenc diplomantov šest mesecev po zaključku
študija na sedemstopenjski lestvici (follow up)
7
6,1
6,1
6
5,9
6,1
6,4
6,5
Kritičnost in
analitičnost
Vodstvene
spretnosti
6,2
6,2
5
4
3
2
1
0
Temeljna
Informacijska Komunikacijska Socialne in
strokovna in metodološka znanja in
osebnostne
znanja in
znanja in
kompetence kompetence
kompetence kompetence
Podjetnost in Inovativnost in
proaktivnost kreativnost
Iz grafa je razvidno, da diplomanti šest mesecev po zaključku študija visoko ocenjujejo pridobljena
ključna znanja in razvite kompetence za uspešno delovanje v svojem poslovnem okolju. Študenti z
najvišjimi ocenami ocenjujejo vodstvene spretnosti (6,5) ter kritičnost in analitičnost (6,4).
Analiza follow up anketiranja diplomantov v študijskem letu 2013/2014 je pokazala, da je 43 %
anketiranim diplomantom diploma DOBA Fakultete koristila pri napredovanju in karieri, od tega:
 jih je 10,7 % napredovalo na delovnem mestu;
 jih je 8,5 % bilo prerazporejenih na delovno mesto, primerno izobrazbi;
 5,6 % prejema višjo plačo;
 so jih 11 % v podjetju redno zaposlili;
 jih je 7,2 % obdržalo službo.
Tretjini diplomantom, ki so bili ob koncu študija brezposelni, je diploma koristila pri pridobivanju
zaposlitve, 40 % se jih je zaposlilo v 6 mesecih od diplomiranja.
42 % študentov se stanje v karieri ni spremenilo oz. so lahko obdržali delovno mesto, na katerem so
zaposleni.
Tudi v študijskem letu 2013/2014 opažamo trend nekoliko nižjega odstotka diplomantov, ki so bili
deležni pozitivnih sprememb po diplomiranju (tj. napredovanje na delovnem mestu, višja plača,
stimulacije …), kar je najverjetneje posledica trenutnega slabšega ekonomskega stanja v državi, ker je
bolj kot napredovanje pomembno ohranjanje delovnega mesta.
Kompetenčni model študija, spodbujanje sprotnega dela pri študentih s sistemom sprotnega
preverjanja in ocenjevanja znanja, aktivne in sodobne metode dela, samostojno delo študentov,
praktična naravnanost in problemska zasnovanost študija so temelji izvedbe študijskih programov na
DOBA Fakulteti.
Izvedba dodiplomskih programov v študijskem letu 2013/2014 je pokazala, da se pri ključnih
kazalnikih gibljemo okoli ciljnih vrednosti.
76
Na podlagi analiz so bili sprejeti korektivni ukrepi, ki so se v glavnem nanašali na izvedbo posameznih
predmetov in niso posegali na nivo ciljev predmeta in njegove vsebine.
Na podlagi ocen razvoja kompetenc študentov s strani visokošolskih učiteljev (njihova povprečna
ocena doseganja kompetenc je 6,2) in ocen študentov v anketnih vprašalnikih po zaključku predmetov
in ob koncu študijskega leta, lahko ocenimo, da so študenti ustrezno dosegli predmetne in programske
cilje.
Podobno lahko menimo na podlagi ocen diplomantov, ki so koristnost pridobljenih znanj v toku študija
ocenili v povprečju z oceno 6,2 na sedemstopenjski lestvici (1 najnižja, 7 najvišja vrednost), razvitost
posameznih kompetenc pa v povprečju od 5,9, do 7 na sedemstopenjski lestvici. Najnižje je bilo
ocenjeno doseganje komunikacijskih znanj in kompetenc.
Pri zadovoljstvu študentov bomo v študijskem letu 2014/2015 namenili več pozornosti parametrom, ki
v svoji oceni izstopajo. S pomočjo organiziranja fokusnih skupin bomo pridobili dodatne kvalitativne
povratne informacije o zadovoljstvu s študijem.
Prav tako merimo zadovoljstvo diplomantov ob zaključku študijskega leta in šest mesecev po
zaključku študija. 10,7 % diplomantom v študijskem letu 2013/2014 je diploma DOBA Fakultete
omogočila napredovanje. Z 58,2-odstotnim deležem diplomantov od števila vpisanih se približujemo
ambiciozno zastavljeni ciljni vrednosti 70 %. S tem pozitivnim trendom smo zadovoljni. Ukrepe iz
preteklih študijskih let (dodatne oblike motivacije za zaključek študija, individualne konzultacije,
seminarji za pripravo zaključne strokovne naloge, ponudba novih izbirnih predmetov iz novih
programov, individualne konzultacije s profesorji …) ocenjujemo kot učinkovite.
Skrb za zaključevanje študija v rednem roku pa ostaja ena naših osrednjih usmeritev tudi v prihodnje.
Anketiranje diplomantov dve do tri leta po zaključku študija in anketiranje delodajalcev, ki ga bomo
ponovno izvedli v študijskem letu 2014/2015, bo osnova za oceno ustreznosti kompetenc v
posameznih programih.
Na podlagi doseženih rezultatov kot pozitivne ocenjujemo ukrepe za izboljšanje uspešnosti študentov,
ki smo jih uvedli v preteklem študijskem letu za večjo kakovost pedagoškega procesa. Ukrepi so se
navezovali predvsem na usmeritve pri timskem delu, sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja,
podporo študentom in učiteljem (strategije za preprečevanje plagiarizma, strategije za uspešno online
preverjanje in ocenjevanje znanja, uporaba prosto dostopnih virov …).
V študijskem letu 2014/2015 bomo nadaljevali z izvajanjem oz. nadgradnjo ukrepov. Posebno
pozornost bomo namenili:
 učinkoviti pripravi študentov na študijski proces;
 izvedbi sodobnega, k študentu usmerjenega pedagoškega procesa;
 zagotavljanju celostne podpore študentom med študijskim procesom;
 ohranjanju visokih standardov kakovosti študijskega procesa;
 nadaljnji krepitvi kompetenc za ocenjevanje znanja pri visokošolskih učiteljih;
 nadaljnjemu razvoju e-kompetenc pri visokošolskih učiteljih in študentih;
 spodbujanju samostojnega in ustvarjalnega dela študentov pri predmetih;
 spodbujanju vključevanja študentov v pedagoški proces in prijave na razpise, projekte.
77
77
III SAMOEVALVACIJA IZVEDBE PODIPLOMSKIH
MAGISTRSKIH PROGRAMOV
1 Podiplomski magistrski programi v študijskem letu 2013/2014
V študijskem letu 2013/2014 smo šesto leto razpisali prosta vpisna mesta za podiplomski magistrski
program Mednarodno poslovanje, in sicer kot študij na daljavo/e-študij za izvedbo v Sloveniji. Četrto
leto pa smo razpisali tudi prosta mesta za vpis v dva podiplomska magistrska programa v Sloveniji:
Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti ter Menedžment vseživljenjskega izobraževanja.
Prav tako pa smo razpisali prosta vpisna mesta na tujih trgih, v Srbiji in na Hrvaškem, na obeh trgih za
program Mednarodno poslovanje.
Preglednica 49: Podatki o podiplomskih magistrskih programih
Ime programa
Mednarodno poslovanje
izobraževanja
Trajanje
programa
2 leti
120 ECTS
2 leti
120 ECTS
2 leti
120 ECTS
Obseg
Strokovni naslov
magister/magistrica poslovnih ved
magister/magistrica organiziranja in
menedžmenta socialnih dejavnosti
magister/magistrica menedžmenta
vseživljenjskega izobraževanja
1.1 Povpraševanje in prijava za vpis
Razpis za vpis v podiplomske magistrske programe smo objavili aprila 2013 na spletni strani fakultete.
Vpisna mesta smo razpisali za prvi in drugi letnik.
V času zbiranja prijav smo spremljali povpraševanje po telefonu, osebno in po e-pošti. Iz preglednice
je razvidno povpraševanje po podiplomskih magistrskih programih.
Preglednica 50: Spremljanje povpraševanja za podiplomske magistrske programe po prijavnih
rokih
2011/2012
2012/2013
2013/2014 2011/2012
Spomladanski rok
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
Mednarodno poslovanje –
tuji študenti (Srbija)
Mednarodno poslovanje –
tuji študenti (Hrvaška)
2012/2013
2013/2014
Jesenski rok
13
15
17
20
20
20
12
5
5
17
3
12
3
4
1
8
4
2
4
2
2
27
19
11
/
/
6
/
33
28
Neodvisno od prijavnih rokov zbiramo tudi informativne prijave, ki jih kandidati izpolnijo na spletni
strani. Do pričetka študijskega leta 2013/2014 smo prejeli 123 informativnih prijav, v preteklem letu
100, za vpis tujih študentov pa smo prejeli 23 informativnih prijav (v preteklem letu 36).
79
79
1.1.1 Značilnosti povpraševanja
Za potrebe izvajanja programa smo za vsak program oblikovali segmentacijo potencialnih strank.
Podatke o ciljni skupini podiplomskih magistrskih programov pridobivamo tudi na podlagi motivacijskih
pisem, v katerih kandidati na kratko predstavijo svojo dosedanjo izobraževalno pot, kariero, motive za
študij in pričakovanja ob pričetku študijskega leta. V naslednjih grafih prikazujemo nekaj podatkov o
značilnostih ciljne skupine v podiplomskih magistrskih programih.
a) Motivacijski dejavniki, ki so vplivali na odločitev za študij
Graf 18: Razlogi za odločitev za študij študentov v Sloveniji
1,081%
12,432%
6,486%
17,297%
1,835%
3,465%
7,339%
8,911%
9,174%
5,941%
12,844%
16,832%
2,752%
1,980%
9,189%
26,606%
22,772%
28,108%
14,679%
24,752%
1,622%
7,568%
9,174%
16,216%
15,596%
11,386%
2011/12
2012/13
2013/14
3,960%
osebno se razvijati
Največ kandidatov se je odločilo za študij zaradi osebnega razvoja in želje po pridobitvi več znanja.
Največ kandidatov je za študij na DOBA Fakulteti izvedelo preko spletnih strani (48 %), kar 20 %
preko e-novic in e-pisem in 19 % od prijateljev in znancev. Za študij so se odločili zaradi dobre
seznanitve s programom ter študija na daljavo/e-študija.
80
Graf 19: Razlogi za odločitev za študij tujih študentov
1,220%
6,061%
3,030%
4,545%
1,515%
45,455%
7,317%
2,439%
8,537%
4,878%
10,294%
21,951%
22,059%
18,293%
15,152%
5,882%
5,882%
7,353%
8,537%
14,706%
11,765%
3,030%
21,212%
2011/12
26,829%
22,059%
2012/13
2013/14
osebno se razvijati
Največ kandidatov se je tako kot v preteklem letu odločilo za študij zaradi pridobitve magistrske
izobrazbe in zaradi želje po pridobitvi več znanja.
1.2 Informiranje in svetovanje kandidatom za študij
Segmentacija potencialnih strank je osnova za načrtovanje promocijskih aktivnosti in informiranje ter
svetovanje kandidatom za študij tudi v magistrskih programih. Pri informiranju in svetovanju smo ciljali
na ambiciozne posameznike, ki so že zaposleni na vodilnih oz. vodstvenih delovnih mestih ali pa želijo
nadgraditi svojo kariero v tej smeri. Takšni kandidati potrebujejo veliko fleksibilnosti in individualizacije.
V skladu s segmentacijo in z načinom študija, v katerem izvajamo programe, smo izbrali medije, v
katerih smo objavljali informacije o novem programu. Pri tem so prevladovali spletni mediji.
1.3 Vpis
Vpis v podiplomske magistrske programe je na DOBA Fakulteti potekal v skladu s Pravilnikom o vpisu
in Razpisom za vpis, ki je objavljen na spletnih straneh šole. Razpis opredeljuje vpisne pogoje,
potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev, prijavne in vpisne roke, število vpisnih mest ter izbirni
postopek.
Kandidati za študij so se prijavili v dveh prijavnih rokih. Ob prijavi so kandidati oddali prijavnico in vsa
ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijavni obrazci so bili dostopni na spletnih straneh
fakultete.
81
81
Preglednica 51: Število razpisanih in zapolnjenih študijskih mest v podiplomskih
magistrskih programih
Št. razpisanih mest
Mednarodno
poslovanje
Organiziranje in
dejavnosti
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
Skupaj – programi v
Sloveniji
Mednarodno
poslovanje – tuji
študenti
Skupaj
Št. prvič vpisanih
% vpisanih glede na razpis
2011/
12
2012/
13
2013/
14
2011/
12
2012/
13
2013/
14
2012/
13
2012/
13
2013/
14
90
70
80
52
42
45
60 %
60 %
56 %
50
30
50
23
12
19
40 %
40 %
38 %
60
50
30
12
21
8
42 %
42 %
26 %
200
150
160
87
75
72
50 %
50 %
45 %
60
100
130
30
36
34
36 %
36 %
26 %
260
250
290
117
111
106
44,4 %
44,4 %
36 %
V študijskem letu 2013/2014 smo vpisovali v 1. in 2. letnik magistrskih programov v Sloveniji, Srbiji in
na Hrvaškem. V programe v Sloveniji se je skupaj vpisalo 72 novih študentov in 34 tujih študentov.
Preglednica 52: Število prvič in skupaj vpisanih v podiplomske magistrske programe
Št. prvič vpisanih
Mednarodno
poslovanje
Organiziranje in
menedžment
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
Skupaj – programi v
Sloveniji
Mednarodno
poslovanje – tuji
študenti
Skupaj
Št. skupaj vpisanih
2011/
12
2012/
13
2013/
14
2011/
12
2012/
13
2013/
14
52
42
45
106
80
76
23
12
19
33
23
29
12
21
8
27
31
24
87
75
72
166
134
129
30
36
34
45
27
60
117
111
106
211
181
189
Delež vpisanih študentov v podiplomske magistrske programe v prvem prijavnem roku je bil v
študijskem letu 2013/2014 49 %.
1.3.1 Struktura prvič vpisanih študentov
Strukturo prvič vpisanih študentov smo pripravili na podlagi rezultatov uvodnih anket, ki so jih študenti
izpolnili ob pričetku študija in na podlagi evidenc, ki jih vodimo za študente.
82
a) Spol študentov
Graf 20: Vpisani študenti glede na spol v Sloveniji
69,412%
68,421%
72,222%
30,588%
31,579%
27,778%
2011/12
2012/13
2013/14
moški
ženske
V podiplomskih magistrskih programih v Sloveniji prevladujejo ženske (72,2 %).
Graf 21: Vpisani tuji študenti glede na spol
20,00%
58,333%
50,00%
80,00%
41,667%
2011/12
2012/13
moški
50,00%
2013/14
ženske
V preteklosti so na tujih trgih prevladovali moški, medtem ko se je situacija v študijskem letu
2012/2013 spremenila in so začele prevladovati ženske. V študijskem letu 2013/2014 sta bila oba
spola pri tujih študentih enakovredno zastopana.
83
83
b) Status študentov
Graf 22: Status vpisanih študentov v Sloveniji
89,412%
87,805%
90,278%
10,588%
12,195%
9,722%
2011/12
2012/13
2013/14
brez stalne zaposlitve
zaposlen
Večina študentov, vpisanih v podiplomske magistrske programe, je zaposlenih (90,3 %). Največ
študentov je zaposlenih na vodilnih delovnih mestih, sledijo strokovni sodelavci.
c) Starost študentov
Graf 23: Vpisani študenti glede na starost v Sloveniji
14,118%
31,395%
26,389%
32,558%
40,278%
31,395%
27,778%
3,529%
4,651%
5,556%
2011/12
2012/13
2013/14
34,118%
48,235%
do 24 let
od 25 do 34 let
od 35 do 44 let
nad 45 let
V podiplomskih magistrskih programih v Sloveniji opažamo nekaj sprememb v starostni strukturi:
nekoliko se povečuje skupina mlajših, starih do 24 let (5,6 %), ter skupina starih od 35 do 44 let
(40,3 %). Zmanjšujeta pa se starostni skupini od 25 do 34 let in starejših od 45 let.
84
Graf 24: Vpisani tuji študenti glede na starost
8,333%
16,00%
25,00%
8,824%
32,353%
52,00%
50,00%
52,941%
28,00%
16,667%
4,00%
2011/12
2012/13
do 24 let
od 25 do 34 let
od 35 do 44 let
5,882%
2013/14
nad 45 let
V podiplomskih magistrskih programih na tujih trgih prav tako opažamo nekaj sprememb v starostni
strukturi: precej se je povečala skupina starih od 25 do 34 let (52,9 %, v študijskem letu 2012/2013 je
bilo teh študentov skoraj polovica manj, 28,0 %) in skupina starih od od 35 do 44 let (32,4 %), medtem
ko se skupini mlajših od 24 let in starejših od 46 let zmanjšujeta.
č) Predhodna izobrazba študentov
Graf 25: Vpisani študenti glede na zaključeno visoko šolo
14,9%
13,3%
16,7%
85,1%
86,7%
83,3%
2011/12
2012/13
2013/14
nesorodni programi (strojništvo, elektro …)
sorodni programi (ekonomske in družboslovne vede)
Največ študentov ima zaključeno visokošolsko izobrazbo ekonomske ali podobne sorodne smeri
(83,3 %). Kar 16,7 % študentov, največ tistih, vpisanih v 2. letnik po Merilih za prehode, pa je iz
nesorodnih smeri, kar kaže na potrebo po interdisciplinarnih znanjih.
85
85
d) Mobilnost študentov v programu
Za podiplomske magistrske programe je značilna velika izbirnost predmetov, kar omogoča visoko
individualizacijo študijskega procesa. Študentom je omogočeno v skladu z ECTS-kreditnim sistemom
tudi opravljanje študijskih obveznosti na drugih visokošolskih zavodih in priznavanje le-teh.
V študijskem letu 2013/2014 mobilnosti študentov v programu ni bilo.
e) Način financiranja študija
Graf 26: Delež študentov glede na način plačila šolnine
77%
89%
90%
11%
10%
2012/13
2013/14
23%
2011/12
podjetje
samoplačnik
Tudi v magistrskih programih beležimo večji delež samoplačnikov. V študijskem letu je 10 % študentov
stroške študija poravnalo podjetje oz. organizacija, kjer so zaposleni, kar je pol manj kot prejšnja leta.
V študijskem letu 2013/2014 smo vpisovali v tri podiplomske magistrske programe v Sloveniji in v
enega na tujih trgih (Srbija in Hrvaška). Število prvič vpisanih se je znižalo za 5 %. Od vseh vpisanih v
1. letnik podiplomskih magistrskih programov v Sloveniji je približno 80 % diplomantov DOBA
Fakultete. Na tujih trgih je 50 % vseh vpisanih študentov naših diplomantov.
V Sloveniji še vedno prevladuje trend, da se naši diplomanti odločajo za nadaljevanje študija na drugih
fakultetah, in sicer tistih, ki imajo koncesijo za izvajanje brezplačnega študija, kamor se lahko vpišejo
tudi zaposleni študenti.
Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za večjo prepoznavnost blagovne znamke in povečanje
prisotnosti v digitalnih medijih, poudarjali ključne prednosti in posebnosti posameznih programov,
prilagajali načine komuniciranja za posamezne segmente ob krepitvi individualnega pristopa in si
prizadevali za uspešno upravljanje s ključnimi strankami.
86
2 Izvajanje podiplomskih magistrskih programov
Podiplomski magistrski študij na DOBA Fakulteti omogoča študentom poglabljanje znanja na širšem
strokovnem področju in pridobivanje interdisciplinarnih znanj in spretnosti. Izvajamo tri programe, ki
temeljijo na razvoju vodstvenih znanj, medtem ko imajo glede na vrsto programa strokovno različne
poudarke. Temeljijo na aktivnem sprotnem delu in na sodobnih pedagoških pristopih, ki so
informacijsko podprti in postavljajo študenta in njegove potrebe v središče študijskega procesa. Za
potrebe poglobljenega samostojnega in raziskovalnega dela študentov smo v podiplomskih
magistrskih programih prilagodili model izvedbe študija na daljavo/e-študija.
V naslednjih preglednicah so predstavljeni predmeti, ki smo jih izvajali v študijskem letu 2013/2014, z
nosilci.
Preglednica 53: Predmeti in nosilci v programu Mednarodno poslovanje
Predmet
Inovativni poslovni procesi, odnosi in
modeli
Mednarodna poslovna ekonomija
Upravljanje podjetij z informacijskimi
tehnologijami
Kreativno upravljanje človeških virov
za konkurenčne prednosti
Poslovna prognostika in strategija
trajnostnega razvoja
Metode poslovnega raziskovanja
Individualna strokovna naloga
Organizacijska dinamika za odličnost
podjetij in kreativno upravljanje
sprememb
Komuniciranje z vplivnimi javnostmi
in lobiranje
Intelektualna lastnina
Kreativno upravljanje tehnoloških
inovacij
Pozitivna psihologija za sodobno
poslovanje
Kreativno upravljanje z inovacijami v
storitveni dejavnosti
Mednarodne poslovne finance
Slovenija
Tuji trgi
izr. prof. dr. Peter Stanovnik
/
/
/
doc. dr. Andrej Raspor
/
doc. dr. Viljem Pšeničny
/
doc. dr. Marko Divjak
doc. dr. Valentina Prevolnik
Rupel
/
doc. dr. Valentina Prevolnik
Rupel
red. prof. dr. Bojan Pretnar
doc. dr. Alenka Gril /
izr. prof. dr. Peter Stanovnik /
dr. Branko Škafar
doc. dr. Draško Veselinovič
doc. dr. Alenka Gril/
izr. prof. dr. Peter Stanovnik /
dr. Branko Škafar
doc. dr. Draško Veselinovič
Preglednica 54: Predmeti in nosilci v programu Menedžment vseživljenjskega izobraževanja
Predmet
Nosilec
Metode poslovnega raziskovanja
Inovativni poslovni procesi, odnosi in
modeli
Izobraževalne politike
Učinkovitost izobraževalnih procesov
in ekonomika izobraževanja
doc. dr. Marko Divjak
red. prof. dr. Zdenko Medveš
dr. Milena Bevc
87
87
Kreativno upravljanje človeških virov
za konkurenčne prednosti
E-izobraževanje v sodobni
organizaciji
doc. dr. Tomaž Klobučar
Preglednica 55: Predmeti in nosilci v programu Organiziranje in menedžment socialnih
dejavnosti
Predmet
Nosilec
Komuniciranje z vplivnimi javnostmi
in lobiranje
Organizacijska dinamika za odličnost
podjetij in kreativno upravljanje
sprememb
Individualna strokovna naloga
Integrativni projekt
Organiziranje socialnih mrež
Kakovost življenja
Teorija in praksa dobrodelništva in
solidarnosti
doc. dr. Valentina Prevolnik Rupel
doc. dr. Alenka Gril
red. prof. dr. Vinko Potočnik
V predmete na magistrskem študiju smo vključevali tudi gostujoča (virtualna) predavanja zunanjih
strokovnjakov-praktikov.
Preglednica 56: Gostujoči predavatelji v študijskem letu 2013/2014 v podiplomskih programih
DOBA Fakultete
Gostujoči predavatelj
Nika Berlic
mag. Mateja Cekić
mag. Nataša Briški
dr. Tonči Kuzmanić
Herman Tumurcuoglu
Dejan Pretnar
Lisa Murrell
Funkcija/organizacija
Institut za ekonomska raziskovanja
NKBM
Svetovalka za nove medijske portale, Metina lista
Fakulteta za menedžment, Koper
Canada and United States E-Marketing consultant
Ustanovitelj in direktor podjetja Pretnar Consulting d. o. o.
partner v podjetju MetaSystem Consulting Group iz New Yorka, ZDA
2.1 Učni dosežki in prehodnost
Za študijsko leto 2013/2014 smo si v letnem poslovnem načrtu zastavili naslednje ključne kazalnike
kakovosti izvajanja študijskega procesa:

zagotavljanje kakovostne izvedbe študijskega procesa s povprečnim zadovoljstvom 5,9 na
sedemstopenjski lestvici;

doseči 87-odstotno uspešnost študentov na prvih rokih;

zagotavljati 88-odstotno prehodnost čiste generacije v višji letnik;

70 % diplomantov glede na vpis v rednem roku;

povprečno število let trajanja študija: dve leti in pol.
Povprečno število ur potrebnega individualnega dela v podiplomskih magistrskih programih je
ocenjeno na 25 ur na teden.
88
2.1.1 Uspešnost študentov pri predmetih
Aktivne in sodobne metode dela, samostojno delo študentov, praktična naravnanost in problemska
zasnovanost študija omogočajo ob sprotnem delu in sprotnem preverjanju in ocenjevanju doseganje
večjega odstotka uspešnih študentov.
Preglednica 57: Uspešnost študentov na izpitih
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
2013/2014
Program
– tuji študenti
Organiziranje in
dejavnosti
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
– tuji študenti
Organiziranje in
dejavnosti
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
– Srbija
– Hrvaška
Organiziranje in
dejavnosti
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
– Srbija
– Hrvaška
Organiziranje in
dejavnosti
Menedžment
vseživljenjskega
izobraževanja
85
Povprečna
uspešnost
študentov na
izpitih v %
98
Povprečno št.
pristopov za
uspešno
opravljen izpit
1,1
85
100
1
9
85
98,5
1
8,6
85
99,2
1
8,7
85
96,5
1
8,6
85
99,7
1
9,2
85
98,6
1
8,5
85
100
1
8,4
85
97,3
1,1
8,6
85
98
1
8,3
85
99,1
1
8,5
85
100
1
8,8
85
95,4
1
8,3
85
89,0
1
8,4
85
95,6
1,1
8,4
85
100
1
8,7
85
98,4
1,1
8,3
85
98,5
1,1
8,4
Ciljna vrednost
v%
Povprečna
ocena
8,7
89
89
Preglednica 58:
Končna
uspešnost v %
Povprečno število
pristopov za
uspešno
opravljen izpit
Povprečna ocena
INOVATIVNI POSLOVNI PROCESI,
ODNOSI IN MODELI
100,0
1
9
INTELEKTUALNA LASTNINA
98,4
1
8,8
KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI
JAVNOSTMI IN LOBIRANJE
98,6
1
8,2
KREATIVNO UPRAVLJANJE INOVACIJ V
STORITVENI DEJAVNOSTI
100,0
1
9
KREATIVNO UPRAVLJANJE
TEHNOLOŠKIH INOVACIJ
88,9
1,2
7,8
MEDNARODNA POSLOVNA EKONOMIJA
100,0
1
8,09
METODE POSLOVNEGA RAZISKOVANJA
94,3
1,1
7,6
100,0
1
8,2
100,0
1
8,3
100,0
1
8,7
98,0 %
1,0
8,4
PREDMET
ORGANIZACIJSKA DINAMIKA ZA
ODLIČNOST PODJETIJ IN KREATIVNO
UPRAVLJANJE SPREMEMB
POSLOVNA PROGNOSTIKA IN
STRATEGIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
UPRAVLJANJE PODJETIJ Z
INFORMACIJSKIMI TEHNOLOGIJAMI
POVPREČJE
Preglednica 59: Povprečna uspešnost študentov pri posameznih predmetih v programu
PREDMET
Povprečno število
pristopov za
uspešno opravljen
izpit
Povprečna
ocena
ORGANIZACIJSKA DINAMIKA ZA
ODLIČNOST PODJETIJ IN KREATIVNO
UPRAVLJANJE SPREMEMB
100,0
1
8
INDIVIDUALNA STROKOVNA
NALOGA/INTEGRATIVNI PROJEKT
90,5
1,2
8,3
KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI
IN LOBIRANJE
100,0
1,2
7,8
ORGANIZIRANJE SOCIALNIH MREŽ
100,0
1,1
9,1
TEORIJA IN PRAKSA DOBRODELNIŠTVA
IN SOLIDARNOSTI
100,0
1,1
8,5
KAKOVOST ŽIVLJENJA
100,0
1
7,8
98,4 %
1,1
8,3
POVPREČJE
90
Končna
uspešnost v %
PREDMET
Končna
uspešnost v %
Povprečno
število pristopov Povprečna
za uspešno
ocena
opravljen izpit
INOVATIVNI POSLOVNI PROCESI, ODNOSI IN
MODELI
100,0
1
9,2
100,0
1
9
IZOBRAŽEVALNE POLITIKE
100,0
1,1
8,5
KREATIVNO UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH
VIROV ZA KONKURENČNE PREDNOSTI
100,0
1
8,6
METODE POSLOVNEGA RAZISKOVANJA
90,9
1,1
7,8
UČINKOVITOST IZOBRAŽEVALNIH
PROCESOV IN EKONOMIKA IZOBRAŽEVANJA
100,0
1
7,4
98,5 %
1,0
8,4
POVPREČJE
Mednarodno poslovanje DE Beograd
PREDMET
Končna
uspešnost v
%
Povprečno število
pristopov za
Povprečna ocena
uspešno opravljen
izpit
78,6
1,2
8,5
95,0
1,1
8,5
100,0
1
8
100,0
1
9,5
100,0
1
7,2
100,0
1
8,5
95,6 %
1,1
8,4
KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI IN
LOBIRANJE
KREATIVNO UPRAVLJANJE TEHNOLOŠKIH
INOVACIJ
ORGANIZACIJSKA DINAMIKA ZA ODLIČNOST
PODJETIJ IN KREATIVNO UPRAVLJANJE
SPREMEMB
POVPREČJE
Mednarodno poslovanje ‒ Zagreb
PREDMET
Povprečno število
Končna
pristopov za
uspešnost v
uspešno opravljen
%
izpit
Povprečna
ocena
100,0
1
8,8
100,0
1
8,8
100,0
1
9,2
100,0
1
9,4
100,0
1
7,8
KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI IN
LOBIRANJE
KREATIVNO UPRAVLJANJE TEHNOLOŠKIH
INOVACIJ
91
91
ORGANIZACIJSKA DINAMIKA ZA ODLIČNOST
PODJETIJ IN KREATIVNO UPRAVLJANJE
SPREMEMB
POVPREČJE
100,0
1
8,3
100,0 %
1,0
8,7
Preglednica 63: Uspešnost študentov na prvem izpitnem roku
Študijsko
leto
2010/11
2011/12
2012/13
2013/2014
Program
Mednarodno poslovanje – tuji študenti
Mednarodno poslovanje – tuji študenti
Mednarodno poslovanje – tuji študenti (Srbija)
Mednarodno poslovanje – tuji študenti (Hrvaška)
Mednarodno poslovanje – tuji študenti (Srbija)
Mednarodno poslovanje – tuji študenti (Hrvaška)
% uspešnosti na
prvem izpitnem
roku – ciljna
vrednost
85
85
85
85
87
87
87
87
87
87
87
87
87
87
87
87
87
87
% uspešnosti na
prvem izpitnem
roku
94,7
95
94,9
98,9
93,4
92
99,1
90,9
90,7
93,6
94,6
81,4
94,7
92,7
90,5
95,0
81,7
97,4
Visok odstotek prijav in visoka uspešnost na prvem izpitnem roku ter roku ob koncu študijskega leta
kaže na to, da se v magistrske programe vpisujejo ambiciozni posamezniki z jasno oblikovanimi cilji.
Ciljne vrednosti smo s sistemom sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja v glavnem, z izjemo
srbske izvedbe, presegli.
2.1.2 Prehodnost študentov v programu
Prehodnost v drugi letnik je bila v študijskem letu 2013/2014 precej nižja od ciljne vrednosti, ki je
88-odstotna. Ocenjujemo, da so podobno kot v dodiplomskih programih glavni razlog za osip finančne
težave študentov.
Preglednica 64: Prehodnost študentov v magistrskih programih v Sloveniji
2010/11 v 2011/12
91
Delež
ponavljavcev
2%
2011/12 v 2012/13
69
0%
84 %
85,5 %
2012/13 v 2013/14
57
2%
84,8 %
86,4 %
2013/14 v 2014/15
60
2%
73,3 %
76,7 %
Študijsko leto
92
Število študentov
Čista prehodnost
84,6 %
86,8 %
Prehodnost
Preglednica 65: Prehodnost tujih študentov v magistrskih programih
Študijsko leto
Število študentov
Delež ponavljavcev
2010/11 v 2011/12
15
0%
100 %
2011/12 v 2012/13
13
0%
84,6 %
2012/13 v 2013/14
26
0%
86,7 %
2013/14 v 2014/15
23
0%
78,2 %
Prehodnost
2.1.3 Spremljanje obremenitve študentov
Pri izvajanju podiplomskih magistrskih programov, v katere se vpisujejo izredni študenti, ki so
zaposleni, posebej pozorno spremljamo njihovo obremenitev v času študija, in sicer po isti
metodologiji kot v dodiplomskih programih: število ur organiziranega dela študenta in število ur
individualnega dela študenta, pri tem upoštevamo analizo priznavanja predhodno pridobljenih znanj in
spretnosti ter evalvacijo izvedbe predmeta.
Študijske obveznosti so v podiplomskih magistrskih programih zaradi posebnosti in potreb ciljne
skupine organizirane od sredine oktobra do sredine julija.
Pri celotni obremenitvi študenta upoštevamo tudi obremenitev študenta, povezano s pripravo in
zagovorom magistrske naloge. Spremljanje števila ur individualnega študijskega dela kaže, da je
obremenitev med 24 in 27 ur na teden za delo pri posameznem predmetu, kar je v skladu z
opredeljenimi ECTS-kreditnimi točkami pri posameznem predmetu.
Preglednica 66: Obremenitev študentov v podiplomskih magistrskih programih
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
2013/2014
Program
Povprečno število ur za
študij na teden
25,5
24,6
26,8
24,8
26,2
26,5
24,3
26,2
26,3
24,5
24,0
25,8
2.1.4 Diplomanti
Študenti v podiplomskih magistrskih programih zaključijo študij z magistrsko nalogo, ki je rezultat
samostojnega strokovnega dela študenta ob mentorstvu visokošolskega učitelja. V nalogi študent
celovito zajame področja študijskega programa. V študijskem letu 2013/2014 je (do vključno
31. 10. 2014) v Sloveniji študij zaključilo 45 študentov (23 v 2012/2013) programa Mednarodno
poslovanje, 11 študentov (10 v 2012/2013) v programu Menedžment vseživljenjskega izobraževanja
ter 15 študentov (5 v 2012/2013) programa Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti. V Srbiji
je diplomiralo 19 (13 v 2012/2013) študentov programa Mednarodno poslovanje. Na Hrvaškem je
diplomirala prva generacija 16 študentov programa Mednarodno poslovanje. Skupaj je v študijskem
letu 2013/2014 diplomiralo 106 magistrskih študentov (51 v 2012/2013, kar pomeni, da se je število
diplomantov v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 104 %).
93
93
Preglednica 67: Povprečno trajanje študija v vseh magistrskih programih
Generacija
študentov
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Število
diplomantov
15
38
59
49
24
Povprečje
3,3
3,5
3,05
2,45
1,9
Trajanje študija v letih
Minimalno
2
2
2,1
1,9
1,8
Maksimalno
4,7
5
4
3
2
Podatke o trajanju študija predstavljamo za študente, ki so bili vpisani v prvi letnik magistrskih
programov. Iz preglednice je razvidno, da se povprečen čas trajanja študija zmanjšuje proti ciljni
vrednosti, tj. dve leti in pol. Pri zadnjih generacijah je sicer krajši čas pričakovan.
Preglednica 68: Delež diplomantov
Študijsko
leto
Kazalnik
Št. vpisnih mest na enega diplomanta
Povprečna ocena opravljenih diplom
Delež diplomantov v rednem roku
2011/2012
2012/2013
2013/2014
3,5
8,7
18,2 %
2,9
8,7
21 %
2,0
8,6
40,7 %
Delež diplomantov, ki so diplomirali v rednem roku glede na vpis, je 40,7 %, kar je precej višje kot v
š. l. 2012/2013 (21 %), vendar še vedno ne dosegamo ciljne vrednosti (70 % glede na vpis v rednem
roku). Pretekli ukrepi se kažejo v hitrejšem diplomiranju, saj smo imeli v 2012/2013 in 2013/2014
povečanje števila diplomantov, ki so diplomirali v roku dveh let.
Preglednica 69: Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih po programih/skupaj
po programih
Program
Mednarodno
poslovanje
izobraževanja
SKUPAJ
Študijsko leto
vpisa
2008/09
2009/10
2010/11
2011/12
2012/13*
2010/11
2011/12
2012/13*
2010/11
2011/12
2012/13*
Vse generacije
Št.
diplomantov
15
38
41
29
17
14
9
6
4
11
1
185
Delež
diplomantov
57,7 %
43,2 %
43,6 %
38,2 %
21,5 %
58,3 %
75 %
30 %
40 %
55 %
10 %
40,3 %
Programi ‒
skupaj**
46 %
*2012/2013 – v tem študijskem letu so zajete generacije prvih letnikov, ki se jim redni rok diplomiranja izteče šele septembra
2015. Kaže pa odstotek diplomiranja v dveh letih.
**Brez diplomantov 2012/2013, ki se jim rok za diplomiranje še ni iztekel.
Vseh diplomantov vseh generacij in programov v Sloveniji (do 31. 10. 2014) je 185, kar je 40,3 %
vseh vpisanih magistrskih študentov. Delež diplomantov, ki so diplomirali do konca študijskega leta
2013/2014 je 46 % (v primerjavi z 2012/2013 ‒ 35 %). V ta odstotek so zajete vse generacije, ki se jim
je redni rok za diplomiranje že iztekel.
V primerjavi s preteklimi leti je opaziti dvig odstotka diplomantov v magistrskih programih, tako v
rednem roku kot tudi v skupnem številu diplomantov. Zlasti je opaziti bistveno razliko pri diplomiranju v
rednem roku, k čemur prispevajo ukrepi v okviru Modela diplomiranja.
94
Ti so v študijskem letu 2013/2014 za dvig števila diplomantov v podiplomskih magistrskih študijskih
programih vključevali naslednje ukrepe:
 Metode poslovnega raziskovanja je prvi predmet na urniku v vseh magistrskih programih.
 Predmet Individualna strokovna naloga v programih Mednarodno poslovanje ter Organiziranje in
menedžment socialnih dejavnosti in predmet Integrativni projekt v programu Menedžment
vseživljenjskega izobraževanja se izvede ob koncu drugega namesto prvega letnika, ko si študenti
pridobijo ustrezne izkušnje in znanje s področja metodologije raziskovanja za samostojno delo.
 Vsi študenti so vključeni v predmet Magistrska naloga in v magistrske skupine, kjer s svojimi
študijskimi kolegi in mentorji magistrskih nalog intenzivno delajo na pripravi magistrske naloge.
 Spodbudili smo medpredmetno povezovanje med predmetoma Metode poslovnega raziskovanja
in Individualna strokovna naloga.
 Spodbudili smo horizontalno uporabo raziskovalnih metod pri predmetih, torej se uporablja že pri
sprotnih nalogah, ne samo pri magistrski nalogi.
2.2 Zadovoljstvo z izvedbo podiplomskih magistrskih programov
Merjenje zadovoljstva v podiplomskih magistrskih programih obsega zadovoljstvo študentov,
diplomantov, učiteljev in mentorjev.
2.2.1 Zadovoljstvo študentov
Ob zaključku študijskega leta so študenti izpolnili vprašalnik o programu in izvedbi študija v celoti.
V zaključnih anketah smo merili zadovoljstvo študentov:
 z informiranjem in svetovanjem,
 z izvedbo programa,
 s predmetom v celoti,
 s preverjanjem in ocenjevanjem,
 z gradivom,
 z učitelji,
 z mentorji študija na daljavo.
Graf 27: Zadovoljstvo študentov z izvedbo podiplomskih programov v Sloveniji ob zaključku
študija na sedemstopenjski lestvici
7
6,4 6,3 6,4
6
5,9 6 5,8
6,2 6,4 6,2
6,2 6,2 6,1
5,8 6 6
6,4 6,5 6,5
6,5 6,6 6,5
z učitelji
z mentorji
6,4
5,9 6,1
5
4
3
2
1
0
z
informiranjem
in
svetovanjem
z izvedbo
programa
s predmetom
s
z gradivom
v celoti
preverjanjem
in
ocenjevanjem
2011/12
2012/13
z virtualnim
učnim
okoljem
Blackboard
2013/14
95
95
Graf 28: Zadovoljstvo tujih študentov z izvedbo podiplomskega programa ob zaključku študija
na sedemstopenjski lestvici
6,6 6,6 6,5
7
6,5
6,3
5,8
6
5,6 5,7
5,4
6,5
6,3
6,1
5,7 5,7
5,4 5,4
6,9
6,5
5,7
6
6,3 6,2
6 6
5
4
3
2
1
0
z
z izvedbo
informiranjem programa
in
svetovanjem
s predmetom
s
z gradivom
v celoti
preverjanjem
in
ocenjevanjem
2011/12
2012/13
z učitelji
z mentorji
z virtualnim
učnim
okoljem
Blackboard
2013/14
Zadovoljstvo študentov ob zaključku študijskega leta je sicer visoko, vendar je opaziti nižje vrednosti
na tujih trgih. Tam ciljne vrednosti ne dosegajo zadovoljstva z izvedbo programa in pa zadovoljstva z
gradivi. Glavni razlogi, ki jih študenti navajajo, so gradivo v angleškem jeziku, hiter tempo pri predmetu
in s tem povezano težje pridobivanje znanja v kratkem času.
Tudi pri magistrskem študiju so študenti svoje zadovoljstvo z izvajanjem študija v študijskem letu
2013/2014 izrazili še z izborom naj učitelja in naj mentorja. Naj učiteljica magistrskih programov je
postala doc. dr. Valentina Prevolnik Rupel. Mentorje so študenti v 2013/2014 prvič izbirali po trgih za
dodiplomski in podiplomski študij skupaj, tako da so bili za Slovenijo in Hrvaško izbrani mentorji
dodiplomskih študijev. Naj mentor v Srbiji je Miljan Vojnović, ki je hkrati tudi mentor v magistrskih
programih.
2.2.2 Zadovoljstvo učiteljev
Graf 29: Zadovoljstvo učiteljev v magistrskih programih na sedemstopenjski lestvici
7
6
5,9
6,4
6,1
6,5
6,7
6,2
6,1
6,6
5,9
5
4
3
2
1
0
2011/12
2012/13
izvedba predmeta v celoti
koristnost študijskih aktivnosti za razvoj kompetenc
razvoj kompetenc
96
2013/14
Svojo oceno zadovoljstva so podali tudi učitelji. Iz grafa je razvidno, da je ocena zadovoljstva učiteljev
v posamezni kategoriji 5,9 ali več.
2.2.3 Zadovoljstvo diplomantov
Število in zadovoljstvo diplomantov je eden najpomembnejših pokazateljev uresničevanja ciljev in
kakovosti izvedbe študijskega programa. Zadovoljstvo diplomantov merimo z anketnim vprašalnikom,
ki ga izpolnijo diplomanti po zaključku študija.
Diplomanti v anketnem vprašalniku ocenjujejo izvajanje študijskega programa, doseganje ciljev
programa in uresničitev pričakovanj, delo učiteljev, informacijsko podporo študiju, metode in oblike
dela in razvoj kompetenc.
Do septembra je anketo izpolnilo 61 diplomantov, kar je 57,5 % vseh diplomantov v 2013/2014.
Graf 30: Zadovoljstvo diplomantov
sedemstopenjski lestvici
7
6,9 6,8 6,7
z
izvedbo
6,9 6,9 6,7
podiplomskih
6,5 6,5 6,5
študijskih
programov
6,8 6,9 6,8
6,8 6,9 6,7
delo učiteljev
IT-podpora za
študij
na
6
5
4
3
2
1
0
z izvedbo
študijskega
programa
metode in oblike
koristnost
dela so inovativne pridobljenih znanj
in veščin
2011/12
2012/13
2013/14
Diplomanti zelo visoko ocenjujejo vse pomembne kazalnike o izvedbi podiplomskih magistrskih
študijskih programov. Njihovo zadovoljstvo v celoti presega ciljno vrednost 5,9 na sedemstopenjski
lestvici in se z oceno 6,9 pri oceni izvedbe programa in uporabe metod bliža najvišji možni oceni.
97
97
Graf 31: Ocena pridobljenih znanj in kompetenc diplomantov šest mesecev po zaključku
študija na sedemstopenjski lestvici
6,8
7,0
6,4
6,2
6,2
6,0
6,0
6,0
6,0
5,6
5,0
4,0
3,0
2,0
1,0
0,0
Temeljna
strokovna
znanja in
kompetence
Informacijska Komunikacijska Socialne in
znanja in
znanja in
osebnostne
kompetence kompetence kompetence
Kritičnost in
analitičnost
Vodstvene
spretnosti
Podjetnost in
proaktivnost
Inovativnost,
kreativnost
Prvo follow up anketiranje diplomantov v podiplomskih magistrskih programih smo izvedli v januarju
2014, ko smo naredili tudi primerjavo ocene kompetenc in analizo koristnosti diplome pri karieri.
Ocena pridobljenih znanj in kompetenc presega ciljno vrednost 5,9 na sedemstopenjski lestvici, razen
pri komunikacijskih znanjih in kompetencah, kjer bo potrebno sprejeti določene ukrepe skupaj z
učitelji.
Samoevalvacija podiplomskih magistrskih programov je pokazala, da z zastavljenim načinom dela
dosegamo želene rezultate: uspešnost študentov pri predmetih je visoka. Visoko uspešnost študentov
lahko po mnenju študentov, izraženem v anketah, pripišemo sistemu sprotnega dela ter preverjanja in
ocenjevanja, aktivnim in sodelovalnim metodam dela, usmerjenosti v ciljno skupino, individualizaciji
študija, sistemu podpore in aktivnosti ter visoki motivaciji študentov.
V prihodnje nadaljujemo z ukrepi za doseganje ciljne vrednosti (70 %) pri diplomiranju v rednem roku,
ki je kljub bistvenemu izboljšanju (z 21 % na 40 %) še ne dosegamo.
Zadovoljstvo študentov in diplomantov je visoko in v glavnem presega zastavljene ciljne vrednosti.
Kakovostna izvedba podiplomskih programov, nadaljnji razvoj kompetenčnega modela in prilagajanje
izvedbe programa posebnostim in potrebam ciljne skupine izrednih študentov ter krepitev timskega
dela ostajajo naša stalna usmeritev.
Nadaljnjo kakovostno nadgradnjo izvedbe podiplomskih magistrskih programov vidimo zlasti v:
 zagotavljanju kakovosti izobraževanja s spodbujanjem poglabljanja znanja s kritičnim
razmišljanjem, povezovanjem in refleksijo (s pomočjo sodobnih tehnologij in pedagoških
pristopov);
 pripravi in implementaciji elementov za spodbujanje aktivnega, samostojnega in ustvarjalnega
dela študentov;
 razvoju sodelovanja študentov v raziskovalnih projektih DOBA Fakultete v sodelovanju z
gospodarstvom za kakovostne magistrske naloge;
98



širjenju programske ponudbe na tujih trgih;
ponudbi izbirnih predmetov in programov v angleškem jeziku, s ciljem skupnega študija študentov
z različnih trgov;
izvajanju sodobnega pedagoškega procesa s poudarkom na mreženju predmetov v programih in
med trgi.
Posebno pozornost bomo še naprej namenjali razvoju in kakovostni izvedbi modela diplomiranja, s
katerim smo pričeli v študijskem letu 2011/2012 in ki kaže prve rezultate.
99
99
IV VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
Uveljavljanje koncepta vseživljenjskega učenja je eden od pomembnih dolgoročnih ciljev fakultete, ki
ga narekuje tudi bolonja. Z vseživljenjskim učenjem želimo na DOBA Fakulteti prispevati k realizaciji
ciljev ključnih nacionalnih dokumentov in programa Evropa 2020, ki se navezujejo na visokošolsko
izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Pri tem potrjuje pomembno vlogo DOBA Fakultete z
omogočanjem dostopa do visokošolskega izobraževanja s študijem na daljavo/e-študijem, v katerega
se vključujejo zaposleni študenti, ki potrebujejo več fleksibilnosti pri študiju.
1 Model vseživljenjskega učenja na DOBA Fakulteti
Model vseživljenjskega učenja na DOBA Fakulteti obsega različne oblike formalnega, neformalnega in
priložnostnega izobraževanja: študij kot občan, spletne seminarje, gostujoča predavanja, okrogle
mize, konference in druge strokovne dogodke ter točko vseživljenjskega učenja.
S ponudbo različnih oblik vključevanja v proces izobraževanja in izpopolnjevanja omogočamo
posameznikom in podjetjem, da pridobijo nova znanja in kompetence ali obnovijo znanja z določenega
strokovnega področja.
1.1 Vključitve v študij kot občan
DOBA Fakulteta ponuja možnost vključevanja širše javnosti v izvajanje posameznih predmetov in
akreditiranih delov programa pri tradicionalnem študiju in študiju na daljavo/e-študiju kot občan.
Vključitev v študij kot občan ponujamo v dodiplomskih in podiplomskih programih.
1.1.1 Vključitev v študij kot občan v dodiplomske visokošolske strokovne programe
V študijskem letu 2013/2014 se je pet posameznikov iz Slovenije in dva s tujih trgov odločilo za
vključitev v izvedbo posameznih predmetov kot občan v dodiplomskih programih, kar je več kot v
preteklem študijskem letu. Različnih predmetov, v katere so se vključevali, je bilo osem.
Preglednica 70: Pregled vključevanja v posamezne predmete dodiplomskih programov
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
2013/2014
Število občanov
Število predmetov
16
5
7
4
31
9
8
5
Število vključitev v izbrane
predmete
54
13
11
6
Preglednica 71: Število vključitev občanov po predmetih v dodiplomske programe v
študijskem letu 2013/2014
Zap.
št.
1.
2.
3.
4.
5.
Predmeti, v katere so se vključili posamezniki
Socialni marketing
Menedžment izdelkov in blagovnih znamk
Multimedija in dizajn v podjetju
Število vključitev
1
1
2
1
1
V akreditirane dele dodiplomskih programov, ki jih ponujamo, v študijskem letu 2013/2014 ni bilo
vključitev.
101
101
1.1.2 Vključitev v študij kot občan v podiplomske magistrske programe
Občanom smo ponudili vključitve v posamezne predmete in dele programa tudi v magistrskih
podiplomskih programih. Odziv beležimo pri vključitvah v posamezne predmete.
Preglednica 72: Pregled vključevanja občanov v podiplomske magistrske programe
,
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
2013/2014
Število občanov
Število predmetov
8
4
8
2
7
12
8
5
Število vključitev v izbrane
predmete
13
16
11
5
Preglednica 73: Število vključitev občanov v podiplomske magistrske programe
Zap.
št.
1.
2.
3.
4.
5.
Predmeti, v katere so se vključili posamezniki
Število vključitev
E-izobraževanje
Komuniciranje z vplivnimi javnostmi in lobiranje
Kreativno opravljanje z inovacijami v storitveni dejavnosti
1
1
1
1
1
V letu 2013/2014 sta se en kandidat iz Slovenije in en iz Hrvaške vključila v posamezne predmete kot
občan.
1.2 Razvoj strokovnih kompetenc
Vodstvo DOBA Fakultete skupaj s sodelavci sistematično skrbi za razvoj kompetenc visokošolskih
učiteljev, mentorjev in drugih zaposlenih delavcev, ki temelji na kompetenčnem modelu. Spodbujanje
razvoja pedagoških kompetenc prikazujemo v poglavju I.
1.2.1 Razvoj kompetenc podpornih, tehničnih in administrativnih delavcev
Podporni, tehnični in administrativni delavci se izobražujejo tako za pridobitev formalne izobrazbe kot
za nadgradnjo in osvežitev znanj na različnih seminarjih, delavnicah, konferencah, kongresih itd.
Preglednica 74: Število vključitev podpornih, tehničnih in administrativnih delavcev v
izobraževanja v letu 2013/2014
Izobraževanja
Zunanja strokovna usposabljanja
Krajša interna usposabljanja in tečaji
Vključitve v predmete magistrskega študija
Število
vključitev
24
89
0
Podobno kot prejšnja leta je bil tudi v letu 2013/2014 poudarek na strokovnih vsebinah s področja
vodenja in učinkovite rabe informacijsko-komunikacijske tehnologije za podporo pedagoškega
procesa, še posebej študija na daljavo/e-študija. Večina usposabljanj je potekala v okviru krajših
internih usposabljanj.
102
1.3 Druge oblike vseživljenjskega učenja
V študijskem letu 2013/2014 smo nadaljevali tudi z aktivnostmi za spodbujanje neformalnega in
priložnostnega učenja:

gostujoča predavanja so bila odprta za javnost in s prenosom prek interneta smo omogočili
dostop širši javnosti;

kandidatom za študij smo omogočili spoznavanje načina študija z vključitvijo v t. i. preizkusni
predmet in seminar;

na okrogle mize, ki smo jih organizirali za študente, smo vabili tudi širšo javnost;

prek interneta smo prenašali tudi strokovne dogodke: okrogle mize in simpozij.
V skladu s preteklimi usmeritvami zaradi premajhnega povpraševanja tudi v študijskem letu 2013/2014
nismo več ponujali strokovnih in jezikovnih spletnih seminarjev.
Točka vseživljenjskega učenja, ki jo imamo na DOBA Fakulteti, omogoča dostop do različnih učnih
vsebin tako našim študentom kot tudi zunanjim udeležencem vseh starosti. Točka deluje tudi kot
informativni in svetovalni center v zvezi s pridobivanjem znanj in kompetenc. Udeleženci imajo
neomejen dostop do računalnikov in interneta.
1.4 Uveljavljanje predhodno pridobljenih znanj in kompetenc
Strategije vseživljenjskosti učenja, ki jih narekuje bolonja, zahtevajo odgovornost visokošolskih
ustanov za vzpostavitev sistema za priznavanje znanja z opredeljenimi postopki, v katerem bo
vseživljenjsko učenje postalo resničnost.
Postopki za ugotavljanje, preverjanje, potrjevanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj
in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim izobraževanjem, so na DOBA
Fakulteti urejeni s Pravilnikom o priznavanju in uveljavljanju znanj in kompetenc.
Uveljavljanje predhodno pridobljenih znanj na DOBA Fakulteti obravnava Komisija za študentske
zadeve. Zaposleno imamo pooblaščeno osebo za vodenje postopkov priznavanja izobraževanja.
V študijskem letu 2013/2014 je bilo 13 sej Komisije za študentske zadeve.
Preglednica 75: Število obravnav in % priznavanja
Skupaj
obravnavanih enot
1007
% v celoti
priznanih enot
80 %
% delno priznanih
enot
8%
% nepriznanih
enot
12 %
Največ enot je bilo obravnavanih v dodiplomskih programih Poslovanje (63 %), Marketing (14 %),
Poslovna administracija (4 %), Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti (12 %), Menedžment
vseživljenjskega izobraževanja (4 %) ter v podiplomskem magistrskem programu Mednarodno
poslovanje (3 %).
Preglednica 76: Število obravnav tem magistrskih nalog
Skupaj
obravnavanih vlog
% vlog za prvo
odobritev
% vlog za
podaljšanje teme
149
88 %
12 %
Komisija za študentske zadeve obravnava poleg priznavanj formalnega, neformalnega priznanja in
prijav tem zaključnih strokovnih nalog in magistrskih nalog tudi vloge za vpis po Merilih za prehode in
druge prošnje (izredno opravljanje predmetov, izredno opravljanje izpitov, pogojni vpis …).
103
103
DOBA Fakulteta s svojo izobraževalno dejavnostjo in s svojim modelom vseživljenjskega učenja
uresničuje strategijo integriranosti vseživljenjskega učenja v visokošolsko izobraževanje.
Kljub še zmeraj majhnemu povpraševanju v študijskem letu 2013/2014 ostaja naša strategija
spodbujanja vseživljenjskega učenja ponudba posameznih predmetov in delov dodiplomskih in
podiplomskih programov za vključitev kot občan.
Prav tako ostaja naša usmeritev spodbujanje vseživljenjskega učenja z organizacijo strokovnih
dogodkov, odprtih za javnost in prenosom preko interneta ter odprtost točke vseživljenjskega učenja in
organizacija izobraževalnih dogodkov za člane alumni kluba. V prihodnjem študijskem letu načrtujemo
ponudbo novih predmetov s področja podjetništva, marketinga in prava kot krajših oblik usposabljanja
za podjetja.
Stalen strokovni razvoj podpornih, tehničnih in administrativnih delavcev ostaja naša usmeritev tudi v
prihodnosti.
Priznavanje predhodno pridobljenih znanj in izkušenj je na DOBA Fakulteti urejeno sistemsko. V
študijskem letu 2013/2014 beležimo nekoliko manjše število vlog za priznavanje in uveljavljanje znanj
in spretnosti, pridobljenih s formalnim in neformalnim izobraževanjem, kar je seveda tudi odraz
nekoliko nižjega števila vpisanih. V študijskem letu 2014/2015 bomo pričeli z aktivnostmi za
vzpostavitev sistema priznavanja predhodno pridobljenih znanj v prosto dostopnih oblikah
izobraževanja (MOOCs).
Glede na trende v visokem šolstvu bomo strategijo vseživljenjskosti učenja kot del strategije
e-izobraževanja dopolnili s spodbujanjem študentov v prostodostopne online tečaje (MOOCs), ki jih
ponujajo tuje univerze, in sicer s ciljem omogočanja pridobivanja dopolnilnih znanj in pa širitev spektra
znanj, kot jih ponujajo programi na DOBA Fakulteti. Usmerili se bomo v razvoj odprtih vsebin in prosto
dostopnega online tečaja za spodbujanje vseživljenjskega učenja tudi izven DOBA Fakultete.
104
V
ZNANSTVENORAZISKOVALNO IN STROKOVNO DELO
1 Organiziranost znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela
DOBA Fakulteta si od začetka svojega delovanja z znanstvenoraziskovalnim in strokovnim delom v
skladu z glavnimi cilji in usmeritvami razvoja visokega šolstva v Sloveniji in v Evropi prizadeva za
pospeševanje izmenjave znanja v trikotniku visoko šolstvo–znanost–gospodarstvo.
Poudarek znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela je predvsem na aplikativnem razvojnem in
raziskovalnem delu, v katerega so vključeni vsi ključni subjekti: visokošolski učitelji, strokovni delavci,
študenti in podjetja.
Znanstvenoraziskovalno in strokovno delo na fakulteti se izvaja v okviru registrirane raziskovalne
skupine Poslovnega inštituta (vpisane v evidenco raziskovalnih zavodov in organizacij pod številko
2414 v skladu s 14. členom Pravilnika o vsebini in načinu vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne
dejavnosti Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ‒ ARRS) in v okviru centrov,
kjer svoje znanje in izkušnje povezujejo raziskovalci in učitelji v okviru razvojnih projektov.
Vodja raziskovalne skupine je doc. dr. Viljem Pšeničny.
1.1 Poslovni inštitut DOBA Fakultete
Nosilec znanstvenoraziskovalnega dela je Poslovni inštitut DOBA Fakultete. V skladu s statutom je
njegovo poslanstvo naslednje:
 razvijati raziskovalno in svetovalno dejavnost na strokovnih področjih DOBA Fakultete s posebnim
poudarkom na podjetništvu, regionalnem razvoju, inovacijski dejavnosti in problematiki malih in
srednjih podjetij;
 temeljni smoter je bogatitev in podpora pedagoškega procesa z vključevanjem študentov in
učiteljev v dejavnost inštituta ter s prenosom znanj in izkušenj med pedagoškim procesom in
poslovno prakso skozi intenzivno sodelovanje s slovenskimi podjetji in praktično pomočjo v
reševanju njihovih problemov;
 z rezultati raziskovalnega in svetovalnega dela se DOBA Fakulteta uveljavlja v vlogi akterja v
razvoju zakonodaje, politik in oblikovanju podpornega okolja za uspešen razvoj kreativnega
podjetništva in inovacijske dejavnosti v Sloveniji.
V študijskem letu 2013/2014 smo razširili sestavo raziskovalne skupine, v katero je bilo vključenih
17 zaposlenih raziskovalcev.
1.1.1
Program raziskovalne skupine v študijskem letu 2013/2014
DOBA Fakulteta je v študijskem letu 2013/2014 raziskovalno in razvojno dejavnost v skladu s
Programom raziskovalne dejavnosti 2012–2015 usmerila predvsem v:
 Znanstvenoraziskovalno delo:
o
krepitev raziskovalnega dela in pridobivanje raziskovalnih referenc;
o
zaposlovanje visokošolskih učiteljev za izvajanje raziskovalnega dela;
o
raziskave s področja modela študija na daljavo/e-študija;
o
vključevanje rezultatov raziskav v pedagoško delo;
o
integracija raziskovalnega in pedagoškega dela.
 Razvojno delo:
o
vključevanje študentov v raziskovalno in strokovno delo DOBA Fakultete;
o
nadaljnji razvoj modela študija na daljavo/e-študija;
o
lokalno, regionalno in nacionalno povezovanje s povezovanjem z gospodarstvom in
negospodarstvom za nadaljnji razvoj programov;
o
razvoj (mednarodnih) partnerskih mrež;
o
kandidiranje na mednarodnih in nacionalnih razpisih za financiranje razvojnih aktivnosti.
105
105
Skupni imenovalec za vsa področja raziskav in razvoja je bil spodbujanje inoviranja pri zaposlenih,
delno zaposlenih in honorarnih sodelavcih (učiteljih, online mentorjih).
Raziskovalno delo je bilo usmerjeno na področja, ki jih tudi pokrivajo člani raziskovalne skupine DOBA
Fakultete in ki odražajo tudi profil programov, ki jih ponuja DOBA Fakulteta. To so:

Raziskovanje dejavnikov internacionalizacije podjetij (predvsem mikro, malih in srednje velikih),
pa tudi drugih organizacij (socialno podjetništvo in menedžment v neprofitnem sektorju)

Čezmejne združitve in prevzemi (raziskave so makroekonomske in mikroekonomske)

Merjenje obnašanja potrošnikov na primeru trga s hrano

Instrumenti vplivanja na stroške dela na primeru napitnin

Anksioznost, čuječnost ter integrativna psihoterapija

e-Učenje v visokošolskih ustanovah

Trajnostno vodenje
Vsebine v osnovi sodijo na področje poslovno-organizacijske znanosti, s tem da se nekaj vsebin v
veliki meri prepleta tudi s področjem ekonomskih znanosti. Pri drugih vidimo prepletanje s humanistiko
in področjem izobraževanja, kjer je DOBA Fakulteta posebno pozornost namenila raziskovanju na
področju vseživljenjskega izobraževanja s poudarkom na možnostih, ki jih predstavlja e-izobraževanje.
Rezultati raziskovalnega dela v študijskem letu 2013/2014 so sicer nekoliko skromnejši od
načrtovanih, kar je v prvi vrsti posledica opustitve nekaterih raziskav, za katere ni bilo mogoče pridobiti
ustreznih sredstev, ter nezadostnih raziskovalnih kapacitet zaposlenih učiteljev. Še posebej v zvezi s
slednjim vprašanjem je Raziskovalna skupina sprejela kar nekaj ukrepov, s pomočjo katerih je moč v
prihodnje pričakovati boljše rezultate tako na področju objav učiteljev kot tudi skupnih objav s študenti.
Raziskovalno delo v študijskem letu 2013/2014 je podrobneje predstavljeno v posebnem poročilu o
raziskovalnem delu.
1.1.2
Raziskovalni programi in projekti
V študijskem letu 2013/2014 smo delali na dveh že odobrenih razvojnih projektih:
 E-SOLVE: E-SOLutions for Vet (Vseživljenjsko učenje, Leonardo da Vinci). Nosilec projekta:
University of Pannonia.
 Karierni impulzi: razišči, poveži, doseži (Javni razpis za sofinanciranje nadaljnjega razvoja in
izvajanja dejavnosti kariernih centrov v visokem šolstvu v letih 2013‒2015, MIZŠ). Nosilec
projekta: DOBA Fakulteta.
Tekom študijskega leta 2013/2014 smo prijavili 9 razvojnih projektov, in sicer:
 Mobilnost študentov in osebja, nosilec projektne prijave: DOBA Fakulteta
 Developing Employability Skills Through INnovative education using MOOCs for Youth and work
seekers (DESTINY), nosilec projektne prijave: Staffordshire University, UK
 Creative Career Planning (CCP), nosilec projektne prijave: Visoka škola za novinarstvo i za odnosi
so javnosta, Skopje, Makedonija
 Inter-regional Blended Mobility Program (IBMP), nosilec projektne prijave: Campus de Exelencia
Internacioanl del Valle del Ebro, Zaragoza, Spain
 Train your Motivation (Motivation), nosilec projektne prijave: Varga Istvan Kereskedelmi,
Kozgazdasagi Szakkozepiskola es Szakiskola, Budapest, Hungary
 Competence Centre for Open Networked Learning (NetLearn), nosilec projektne prijave: DOBA
Fakulteta
 Knowledge Alliance to enable a European-wide exploitation of the potential of MOOCs for the
world of business (BizMOOC), nosilec projektne prijave: FH Joanneum Gmbh, Graz, Austria
 Vzdrževanje zdravega življenjskega sloga in soustvarjanje zdravja ob IKT-podpori za
preprečevanje kroničnih bolezni (HEIMDAL), nosilec projektne prijave: Zdravstveni dom
dr. Adolfa Drolca Maribor
 Razvoj trajnostnega modela za izboljšavo storitev na področju duševnega zdravja (DESTIGMA),
nosilec projektne prijave: Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec
106
Do tega trenutka smo bili uspešni z dvema prijavama razvojnih projektov, in sicer:
 Mobilnost študentov in osebja, nosilec projektne prijave: DOBA Fakulteta
 Developing Employability Skills Through INnovative education using MOOCs for Youth and work
seekers (DESTINY), nosilec projektne prijave: Staffordshire University, UK
S prijavo za razvojni projekt NetLearn smo bili neuspešni, medtem ko rezultate ostalih prijav še
čakamo.
Ob zaključku študijskega leta 2013/2014 smo pripravljali prijavo na še en razvojni projekt:
 Platforma za izobraževalne mobilne aplikacije, nosilec projektne prijave: DOBA Fakulteta
Omenjeno prijavo bomo oddali v začetku študijskega leta 2014/2015.
Preglednica 77: Prijavljeni in odobreni raziskovalni programi in projekti ter drugi programi v
2013/2014
Zap.
št.
1.
2.
3
4.
5.
6.
Prijavljen projekt
Program
Celotna
vrednost
projekta/
delež DOBA
Fakultete v
celotni
vrednosti v €
Mobilnost
študentov in
osebja
E-SOLVE:
E-SOLutions for
Vet
Vseživljenjsko učenje,
Erasmus
3.215,00/3.21
5,00
Nosilec
3.215,00
Nataša
Ritonija
Vseživljenjsko učenje,
Leonardo da Vinci
198.682,00/45
.111,00
Partner
45.111,00
Mateja
Geder
Javni razpis za
sofinanciranje
nadaljnjega razvoja in
izvajanja dejavnosti
kariernih centrov v
visokem šolstvu v letih
2013‒2015, MIZŠ
78.040,00/78.
040,00
Nosilec
78.040,00
Irena Amič
Ravnik
STAFFORDSHIRE
UNIVERSITY, UK
441.608,00
Partner
65.411,00
Mateja
Geder
DOBA Fakulteta za
uporabne poslovne in
družbene študije Maribor
67.000,00
Nosilec
67.000,00
Mateja
Geder
Partner
66.790,00
Mateja
Geder
Karierni impulzi:
razišči, poveži,
doseži
Developing
Employability
Skills Through
INnovative
education using
MOOCs for Youth
and work seekers
(DESTINY)
Platforma za
izobraževalne
mobilne aplikacije
(priprava prijave)
Creative Career
Planning (CCP)
Erasmus+, KA:
Cooperation for
innovation and the
exchange of good
practices; Strategic
Partnerships; Strategic
Partnerships for higher
education
289.950,00
Status v
projektu
Odobrena
Interni
sredstva
vodja
za DOBA
projekta
Fakulteto
107
107
7.
Inter-regional
Blended Mobility
Program (IBMP)
8.
Train your
Motivation
(Motivation)
9.
Competence
Centre for Open
Networked
Learning
(NetLearn)
10.
11.
12.
108
Knowledge
Alliance to enable
a European-wide
exploitation of the
potential of
MOOCs for the
world of business
(BizMOOC)
Vzdrževanje
zdravega
življenjskega
sloga in
soustvarjanje
zdravja ob
IKT-podpori za
preprečevanje
kroničnih bolezni
(HEIMDAL)
Razvoj
trajnostnega
modela za
izboljšavo storitev
na področju
duševnega
zdravja
(DESTIGMA)
Erasmus+, KA:
Cooperation for
innovation and the
exchange of good
education
Erasmus+, KA:
Cooperation for
innovation and the
exchange of good
Partnerships addressing
more than one field;
Vocational Education and
Training
Erasmus+, KA:
Cooperation for
innovation and the
exchange of good
education
213.485,00
Partner
21.885,00
Mateja
Geder
333.850,00
Partner
30.544,00
Mateja
Geder
201.291,00
Nosilec
46.960,00
Mateja
Geder
Erasmus +, KA:
Cooperation and
Innovation for Good
Practices; Knowledge
Alliances; Knowledge
Alliances for Higher
Education
760.559,00
Partner
0,00
Mateja
Geder
Financial Mechanism of
the European Economic
Area (EEA) 2009-2014
and Norwegian Financial
Mechanism 2009-2014
Ni podatka
Partner
Ni podatka
Mateja
Geder
Financial Mechanism of
the European Economic
Area (EEA) 2009-2014
and Norwegian Financial
Mechanism 2009-2014
Ni podatka
Partner
Ni podatka
Mateja
Geder
Preglednica 78: Številčni podatki o raziskovalnih programih in projektih ter drugih programih
Število prijavljenih projektov
Število odobrenih projektov
Število prijav na raziskovalca
Število odobrenih projektov na število zaposlenih
raziskovalcev
Vrednost odobrenih projektov v €
Sredstva DOBA Fakultete v €
2011/2012
2012/2013
2013/14
5
2
0,38
6
4
0,38
12
4
0,71
0,15
0,25
0,24
412.179,00
74.637,00
304.697,00
151.126,00
721.545,00
191.777,00
Pridobljena projektna sredstva so se v primerjavi z lanskim letom povečala zaradi pridobitve
mednarodnega projekta DESTINY in projekta Mobilnost študentov in učiteljev.
V študijskem letu 2013/2014 smo izvajali naslednje mednarodne projekte:
 Improvement of Business Process Management in Higher Education Institution (HEI UP) s ciljem
prenosa dobrih praks na področju upravljanja poslovnih procesov v podjetjih in visokošolskih
institucijah.
Vodja: IMC University of Applied Sciences, Krems, Avstrija.
1.1.3 Rezultati raziskovalnega dela v študijskem letu 2013/2014
Raziskovalna skupina se je ukvarjala z naslednjimi raziskavami in projekti:
European food market trends (doc. dr. Tina Vukasović) – raziskava
The role of tipping in reducing labour costs (Vpliv napitnine na zmanjševanje stroškov dela) (doc.
dr. Andrej Raspor, dr. Gozdana Miglič, Goran Vukovič, Blaž Rodič) – raziskava
3. Anxiety and Mindfulness: The Relationship Between the Constructs and the Role of Awareness
and
Acceptance
Factors
(prej:
Odnos
med
anksioznostjo
in
čuječnostjo)
(doc. dr. Miha Černetič) – raziskava
4. Integrative Psychotherapy and Mindfulness: the Case of Sara (prej: Integrativna psihoterapija s
klientko z introjekcijskim tipom depresije) (doc. dr. Miha Černetič) – raziskava
5. Upravljanje poslovnih procesov v visokošolskih ustanovah (doc. dr. Tomislav Rozman) –
raziskava
6. Vodja trajnostnega razvoja (Leadership in sustainability) (doc. dr. Tomislav Rozman) –raziskava
7. Internacionalizacija
podjetij
in
makroekonomski
vidiki
mednarodnega
poslovanja
(doc. dr. Anita Maček, izred. prof. dr. Vito Bobek, doc. dr. Viljem Pšeničny) – raziskava
8. Pozicija in percepcija blagovne znamke DOBA v mednarodnem okolju (Slovenija, Hrvaška in
Srbija) (doc. dr. Tina Vukasović, Mateja Geder) – interni projekt
9. Benchmarking za program Marketing DF (doc. dr. Tina Vukasović, Irena A. Ravnik,
mag. Nuša Lazar) – interni projekt
10. Analiza strukture konstrukta čuječnosti ter njegovo merjenje (doc. dr. Miha Černetič) – interni
projekt
11. Vpliv čuječnosti na psihično blagostanje in kvaliteto življenja (doc. dr. Miha Černetič) – raziskava
v teku
1.
2.
1.1.4 Vključevanje študentov v raziskovalno in strokovno delo fakultete
DOBA Fakulteta vključuje v raziskovalno dejavnost tudi študente dodiplomskih in podiplomskih
magistrskih programov, in sicer v okviru raziskav visokošolskih učiteljev in sodelavcev in v okviru
razpisanih raziskovalnih tem fakultete. Študenti si na tak način pridobivajo raziskovalne izkušnje, ki jim
koristijo pri njihovem poklicnem in strokovnem udejstvovanju in jim širijo možnost nadaljevanja študija.
109
109
Študenti dodiplomskih in podiplomskih programov so v študijskem letu 2013/2014:
 sodelovali v projektih z gospodarstvom v okviru posameznih predmetov in v okviru mreženja
predmetov ter se udeležili razpisa INATRI – ideja, invencija, inovacija pod okriljem GZS Zbornice
osrednjeslovenske regije in projekta INATRI;
 s pripravo magistrskih nalog sodelovali pri delu raziskovalne skupine (preglednica 77).
Na INATRI je prispelo 133 prijav, 30 prijav pa se uvrstilo v ožji izbor. Študenti dodiplomskih in
magistrskih programov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije so na razpis prijavili 9 projektov.
Naši študenti so z dvema projektoma prejeli priznanja za najboljše inovacije:
 Projekt z naslovom Medusa – gospodinjski pripomoček. Ekipo so sestavljale študentke programa
Marketing: Petra Faganel Igrec, Anja Klanjšek, Maja Mastnak, Barbara Kolbl, Sandra Martič.
Projekt je prejel priznanja v dveh kategorijah: najboljši projekti do 40 let in najboljši ženski projekti.
 Projekt z naslovom Borza dela 55+ študentke dodiplomskega programa Menedžment
vseživljenjskega izopbraževanja. Projekt je zasedel 2. mesto v kategoriji najboljši projekti nad
41 let.
Preglednica 79: Vključenost študentov v raziskave visokošolskih učiteljev in sodelavcev na
DOBA Fakulteti v študijskem letu 2013/2014
Študijsko leto
2011/2012
2012/2013
2013/2014
Število projektov, v katere so vključeni
študenti
3
5
9
Število vključenih študentov
23
8
20
Iz preglednice je razvidno, da se število projektov s študenti in vključenost študentov v delo
raziskovalne skupine na DOBA Fakulteti povečuje.
Študenti so se pod mentorstvom visokošolskih učiteljev vključevali v delo raziskovalne skupine DOBA
Fakultete z desetimi magistrskimi nalogami:
 Mednarodna razvojna pomoč EU – strategija in oblike pomoči Afriki (Jelka Širaj Škrubej,









110
diplomantka magistrskega programa Mednarodno poslovanje)
Pomembnost poznavanja medkulturnih razlik v pogajanjih s Kitajsko in Rusijo (Edita Gregori,
diplomantka magistrskega programa Mednarodno poslovanje)
Odločanje in zvestoba potrošnikov pri nakupu blagovne znamke Spar kot subjekt intelektualne
lastnine (Vanja Junc, diplomantka magistrskega programa Mednarodno poslovanje)
Uloga društveno odgovornog marketinga poduzeća DM Hrvatska u izgradnji lojalnosti potrošača
(Nina Kovačević, diplomantka magistrskega programa Mednarodno poslovanje, Hrvaška)
Mjerjenje zadovoljstva potrošača ponudom proizvoda poduzeća BIPA (Nives Mikulić,
diplomantka magistrskega programa Mednarodno poslovanje, Hrvaška)
Poveznica između usredotočene svjesnosti i pozitivne psihologije: prikaz na primjeru poduzeća
Bontech d.o.o. (Vedran Maslovara, diplomant magistrskega programa Mednarodno poslovanje,
Hrvaška)
Študija primera sistemov nagrajevanja med javno upravo in gospodarstvom (Milka Salemovič,
diplomantka magistrskega programa Menedžment vseživljenjskega izobraževanja)
Nagrajevanje zaposlenih v Zavarovalnici Cekin (Kaja Režek, diplomantka magistrskega programa
Mednarodno poslovanje)
Sodobne poti posredovanja znanja v visokošolskih knjižnicah (Martina Kocbek Gajšt, diplomantka
magistrskega programa Menedžment vseživljenjskega izobraževanja)
Navike korištenja pametnih telefona i tableta kod studenata preddiplomskih i diplomskih studija
na visokim učilištima u Republici Hrvatskoj (Tomislav Tipurić, diplomant magistrskega programa
Mednarodno poslovanje, Hrvaška)
1.1.5 Programi mobilnosti za študente
DOBA Fakulteta je bila uspešna na mednarodnem razpisu Evropske komisije za pridobitev nove
Erasmus listine za terciarno izobraževanje – ECHE Erasmus Charter for Higher Education za
programsko obdobje 2014–2020, v sklopu katere poteka mobilnost študentov, osebja in učiteljev.
Erasmus listino ECHE smo prejeli v decembru 2013.
Na DOBA Fakulteti izvajamo izredni študij, namenjen zaposlenim odraslim, od katerih velika večina
študira na daljavo. Zaradi tega se študenti ne odločajo za študij oz. opravljanje strokovne prakse v
tujini. Za študijsko leto 2013/2014 smo prejeli eno štipendijo za opravljanje strokovne prakse v tujini in
mesto zapolnili. Študentka je prakso opravljala v Španiji. Ker v študijskem letu 2012/2013 nismo
izkoristili štipendije za Erasmus izmenjavo za namen študija (za to možnost se ni odločil noben
študent), sredstev v študijskem letu 2013/2014 za to obliko mobilnosti nismo prejeli.
Da bi omogočili mednarodno izkušnjo tudi zaposlenim študentom, v skladu z evropskimi trendi na
področju mobilnosti razvijamo programe virtualne mobilnosti, ki so namenjeni študentom, ki se zaradi
finančnih, socialnih ali službenih razlogov ne morejo vključiti v fizično mobilnost. Program virtualne
mobilnosti je bil vezan na poletno šolo, in sicer smo ponudili mednarodni teden z naslovom Creative
Thinking Allowed.
Preglednica 80: Vključenost študentov v programe mobilnosti
Študijsko leto
2011/2012
2012/2013
2013/2014
Vključenost v programe
virtualne mobilnosti
65
42
19
Vključenost v programe
fizične mobilnosti
1
2
1
Iz preglednice je razvidno, da število vključenih v programe virtualne mobilnosti v študijskem letu
2013/2014 v primerjavi s preteklimi študijskimi leti upada. Manjše število vključenih je tudi posledica
ponovne odpovedi izvedbe skupnega predmeta s Public University of Navarre iz Španije s strani
španske nosilke, ki je na tej ustanovi samo še delno zaposlena.
Študenti kot najpomembnejše razloge za vključitev v predmet v obliki virtualne mobilnosti ocenjujejo
naslednje:
 sodelovanje s študentih drugih fakultet, 15 %,
 razvijanje komunikacijskih kompetenc, 13 %,
 medkulturna izkušnja, 10 %,
 radovednost, 8 %,
 osebni razvoj, 7 %.
Kar 100 % študentov je v zaključnih anketah zapisalo, da bi ponovno sodelovalo v podobnem
programu virtualne mobilnosti. Zaradi tako spodbudnih rezultatov ostajajo programi virtualne
mobilnosti naša razvojna usmeritev tudi v prihodnosti.
1.1.6 Programi mobilnosti za osebje
V študijskem letu 2013/2014 smo prejeli evropska sredstva Erasmus za mobilnost osebja in učiteljev.
Erasmus koordinatorica se je udeležila mednarodnega tedna na Riga Technical Universoty v Latviji.
Mobilnost učiteljev smo prvič uspeli realizirati, prejeli smo dve štipendiji. Obe učiteljici, ki sta se za
mobilnost odločili, sta gostovali na hrvaških visokošolskih ustanovah (Univerza v Reki, Međimursko
veleučilište v Čakovcu).
Na DOBA Fakulteti pa smo v okviru Erasmus mobilnosti osebja gostili hrvaško učiteljico iz
Međimurskega veleučilišta v Čakovcu.
Zaradi omejitev pri izvajanju Erasmus mobilnosti za osebje (trajanje, destinacija) podpiramo mobilnost
osebja in študijske obiske zaposlenih z lastnimi sredstvi.
111
111
1.1.7 Poletna šola
V študijskem letu 2013/2014 smo že šestič zapored organizirali mednarodno virtualno poletno šolo z
angleškim naslovom Communication Without Borders. Mednarodna virtualna poletna šola je potekala
od 10. junija do 7. julija 2014 v obliki spletnih seminarjev priznanih domačih in tujih predavateljev s
področja medkulturnega menedžmenta in podjetništva ter v obliki skupinskih aktivnosti v virtualnem
učnem okolju.
Poletna šola je bila namenjena vsem, ki so želeli pridobiti nova znanja ali nadgraditi svoje sposobnosti
komuniciranja v mednarodnem prostoru, ozavestiti pomen medkulturnosti za uspešno poslovanje ter
nadgraditi svoje sposobnosti uporabe strategij in tehnik socialnega marketinga za doseganje
družbenih ciljev in promocijo socialnih tem v družbi. V poletno šolo so se lahko vključili tudi kandidati
za študij in vsi, ki jih je tema zanimala.
V okviru poletne šole smo izvedli dva predmeta iz dodiplomskih visokošolskih strokovnih programov
(Socialni marketing v slovenskem in srbskem jeziku ter Medkulturni menedžment v angleškem jeziku)
in en predmet iz podiplomskega magistrskega programa Mednarodno poslovanje (Pozitivna
psihologija v angleškem jeziku).
Mednarodno virtualno poletno šolo je otvoril dr. Bill Nichols, vodja katedre za odnose z javnostmi in
tržno komuniciranje na Fakulteti za uporabni menedžment in pravo, New Buckinghamshire University
v Angliji. Dr. Nichols je predaval na temo Results, Reputation and Maturity: Measurement and Key
Drivers.
Preglednica 81: Število vključenih študentov v poletno šolo
Študijsko leto
2011/2012
2012/2013
2013/2014
Skupno vključenih/število študentov
434
342
272
Število tujih študentov
65
42
115
V poletno šolo je bilo vključenih 272 študentov, od tega 115 tujih študentov iz 25 držav. Število
kandidatov za študij v dodiplomskih in podiplomskih magistrskih programih, ki so se vključili v poletno
šolo, je bilo precej nižje kot v preteklem letu (30 kandidatov, v letu 2012/2013 55 kandidatov, v
2011/2012 pa 82 kandidatov za študij), kar je odraz nižjega povpraševanja po študiju zaradi
gospodarske krize.
Zadovoljstvo z izvedbo poletne šole je bilo ponovno zelo visoko, študenti so jo ocenili s povprečno
oceno 6,6 na sedemstopenjski lestvici. Visoka je bila tudi povprečna uspešnost, in sicer več kot
80-odstotna.
1.1.8 Interni projekti DOBA Fakultete
Na DOBA Fakulteti smo v študijskem letu 2013/2014 izvajali 10 razvojnih internih projektov, izmed
katerih je bil najbolj obsežen projekt širjenja na tuje trge, ki bo potekal tudi v naslednjem študijskem
letu.
Preglednica 82: Razvojni interni projekti in raziskave DOBA Fakultete v 2013/2014
Zap.
št.
1.
2.
3.
5.
112
Naslov projekta
Širjenje programov na tuje trge (JV Evropa, globalni
trg)
Razvoj e-kompetenc pri zaposlenih in prilagoditev
procesov
Razvoj kompetenc 21. stoletja za študente
Razvoj kompetenc za e-izobraževanje pri
visokošolskih učiteljih
Število
vključenih
raziskovalcev
Vodja projekta
5
Jasna Dominko
Baloh
2
Mateja Geder
2
Irena Amič Ravnik
2
Irena Amič Ravnik
6.
7.
8.
9.
10.
Karierno svetovanje (nadgradnja Kariernega centra in
delovanja alumni kluba)
Večja učinkovitost pedagoškega dela in
e-študija
Varnostna politika
Sistem upravljanja z vsebinami
Sistem enotne prijave v aplikacije
2
Irena Amič Ravnik
2
Irena Amič Ravnik
1
3
1
Bogdan Škof
Mateja Geder
Bogdan Škof
1.1.9 Strokovnoznanstvena revija
DOBA Fakulteta Maribor že šest let izdaja strokovno in znanstveno e-revijo Mednarodno inovativno
poslovanje. Revija predstavlja izvirna mnenja, izkušnje in izsledke domačih in tujih strokovnjakovteoretikov in strokovnjakov iz prakse, hkrati pa ponuja različne poglede na izzive sodobne družbe, v
kateri se vedno bolj poudarja inovativnost in kreativnost posameznika oz. timov, ki delujejo v
multikulturnem evropskem in širšem mednarodnem okolju.
Glavni urednik revije do 1. 1. 2015 je red. prof. dr. Boris Cizelj.
Preglednica 83: Število objavljenih prispevkov po letih
Število objavljenih prispevkov
2012
2013
2014
26
12
14
V obdobju od oktobra 2013 do septembra 2014 smo izdali dve številki revije. Skupaj je bilo objavljenih
14 bibliografskih enot. Med avtorji člankov je skupaj 15 različnih avtorjev, od tega 3 učitelji in
3 mentorji DOBA Fakultete.
Preglednica 84: Pregled objavljenih prispevkov po tipologiji po letih
Tipologija
1.01 – Izvirni znanstveni članek
1.02 – Pregledni znanstveni članek
1.03 – Kratki znanstveni članek
1.04 – Strokovni članek
1.05 – Poljudni članek
1.08 ‒ Objavljen znanstveni prispevek na konferenci
Skupaj
2012
2
11
0
8
0
5
26
2013
0
9
3
0
0
0
12
2014
1
0
4
1
0
0
6
Preglednica 85: Pregled avtorjev prispevkov
Avtorji
Učitelji
Študenti
Drugi avtorji
Skupaj*
2012
17
3
15
35
2013
7
0
3
10
2014
0
0
5
5
* V primeru, da je isti avtor/soavtor napisal več člankov, je vštet samo enkrat.
Revijo Mednarodno inovativno poslovanje izdajamo v spletni obliki enkrat do dvakrat letno in je
zainteresirani strokovni javnosti dostopna na spletni strani http://journal.doba.si/.
113
113
1.2
Objava rezultatov raziskovalnega in strokovnega dela
Visokošolski učitelji in sodelavci na DOBA Fakulteti skrbijo za ustrezno usposobljenost in strokovni
razvoj ter se aktivno udeležujejo ključnih dogodkov svojega znanstvenega oz. strokovnega področja.
Rezultati tega dela so razvidni iz števila objav v njihovih osebnih bibliografijah. Učitelji tako s svojim
raziskovalnim in strokovnim razvojnim delom prispevajo k višji kakovosti pedagoškega procesa ter
razvoju strokovnega področja. V preglednici je prikazano število posameznih objav za študijsko leto
2013/2014 in primerjava s prejšnjimi študijskimi leti. Učitelji in raziskovalci svoje izsledke tekoče
objavljajo v znanstvenih in strokovnih publikacijah ter na konferencah doma in v tujini. V preglednicah
spodaj so predstavljeni podatki o objavah.
Preglednica 86: Število objav v študijskem letu 2013/2014 s primerjavo prejšnjih let
Število bibl.
enot/objav
Študijsko leto
2011/2012
456
Študijsko leto
2012/2013
610
Študijsko leto
2013/2014
475
Iz preglednice je razvidno, da število objav po posameznih letih niha. Razlog vidimo predvsem v tem,
da je proces priprave in objave kompleksen proces, ki je odvisen tudi od zunanjih objektivnih okoliščin
(možnost objave v visoko indeksiranih znanstvenih in strokovnih revijah, število in vrsta konferenc v
posameznem letu ipd.). Vsekakor bomo še naprej spodbujali in krepili objavljanje rezultatov
strokovnega in raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev DOBA Fakultete v skladu z
danimi možnostmi.
Preglednica 87: Število znanstvenih in strokovnih objav po tipologiji v študijskem letu 2013/2014
in primerjava s preteklimi leti
Šifra
Bibliografija
1
1.01
1.02
1.03
1.04
1.05
1.16
Članki in drugi sestavni deli
Izvirni znanstveni članek
Pregledni znanstveni članek
Kratki znanstveni prispevek
Strokovni članek
Poljudni članek
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v mon.
publikaciji
Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v mon.
publikaciji
Recenzija, prikaz knjige, kritika
Predgovor, spremna beseda
Polemika, diskusijski prispevek
Intervju
Monografije, zaključena dela
Znanstvena monografija
Strokovna monografija
Univ. ali VŠ učbenik z recenzijo
Drugo učno gradivo
Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas,
zemljevid
Doktorska disertacija
Specialistično delo
Končno poročilo o rezultatih raziskav
Elaborat, predštudija, študija
Projektna dokumentacija
Radijska ali TV-oddaja
Druge monografije in druga zaključena dela
1.17
1.19
1.20
1.21
1.22
2
2.01
2.02
2.03
2.05
2.06
2.08
2.10
2.12
2.13
2.14
2.19
2.25
114
2011/
2012
2012/
2013
2013/
2014
45
19
2
48
44
26
3
49
14
5
22
22
2
28
10
-
10
9
1
5
6
1
2
1
5
16
11
6
5
1
17
14
9
4
6
5
7
2
3
1
9
0
12
8
0
4
1
16
4
0
3
12
1
3
1
-
3
3.14
3.15
3.16
3.25
Izvedena dela (dogodki)
Predavanje na tuji univerzi
Prispevek na konferencah brez natisa
Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa
Druga izvedena dela
21
18
4
6
5
8
3
7
2011/
2012
4
2012/
2013
3
2013/
2014
1
1
4
4
52
7
20
0
59
7
24
2
27
4
10
2
Preglednica 88: Število objavljenih prispevkov na konferencah
Šifra
Bibliografija
1.06
Objavljen znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno
predavanje)
Objavljen strokovni prispevek na konferenci (vabljeno
predavanje)
Objavljen znanstveni prispevek na konferenci
Objavljen strokovni prispevek na konferenci
Objavljen povzetek znan. prispevka na konferenci
Objavljen povzetek strok. prispevka na konferenci
1.07
1.08
1.09
1.12
1.13
1.2.1 Udeležba na strokovnih in znanstvenih konferencah
Učitelji in raziskovalci so se v študijskem letu 2013/2014 aktivno udeleževali pomembnejših konferenc
oziroma posvetovanj. Podrobnejši podatki o udeležbi na konferencah so zbrani v prilogi 2, kjer
predstavljamo bibliografijo zaposlenih in pogodbenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev DOBA
Fakultete, med njimi tudi prispevke na znanstvenih ter strokovnih konferencah (1.06, 1.07, 1.08, 1.09).
1.2.2 Članstvo v društvih, združenjih
Raziskovalci, učitelji in strokovni sodelavci so člani tako slovenskih kot tudi tujih združenj:
 European Association for Comparative Economics Studies (EACES)
 Slovensko komunikološko društvo
 Društvo mladih raziskovalcev Republike Slovenije
 Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika, SDUNJ
 Internationaler Deutschlehrerverband, IDV
 IATEFL
 Društvo za tuje jezike in književnosti Slovenije
 Društvo za ustavno pravo RS v Ljubljani
 Društvo pravnikov v gospodarstvu Maribor
 SDMI – Slovensko društvo za medicinsko informatiko
 Združenje za socialno pedagogiko
 Društvo šolskih svetovalnih delavcev
 Društvo kadrovskih delavcev Posavja
 Slovensko društvo za tuje jezike
 Društvo prevajalcev Maribor
 Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije
 Društvo univerzitetnih profesorjev
 European Society for the Study of English
 ZBDS – Združenje bibliotekarskih društev Slovenije
 Društvo bibliotekarjev Maribor
 Slovensko društvo Informatika
 Združenje za informatiko pri GZS
 Sekcija informatikov Podravja pri Območni gospodarski zbornici Maribor
 ACM – Association for Computing Machinery, New York
 PCSE/I – Patient Classification Systems International
 Zveza ekonomistov Slovenije
 Društvo visokošolskih učiteljev
115
115
V pedagoški proces ter znanstvenoraziskovalno in strokovno delo na DOBA Fakulteti se vključujejo
registrirani raziskovalci, ki delujejo v okviru Poslovnega inštituta, zaposleni in pogodbeni sodelavci ter
strokovnjaki iz prakse. V preglednici predstavljamo zaposlene in pogodbene sodelavce, njihova
predmetna področja ter njihove šifre raziskovalcev.
Preglednica 89: Zaposleni in pogodbeni sodelavci po predmetnih področjih v študijskem letu
2013/2014
Ime in priimek
Predmetno področje/predmet
Red. prof. dr. Bojan Pretnar
Šifra
raziskovalca
29736
Red. prof. dr. Boris Cizelj
09625
Red. prof. dr. Šime Ivanjko
Tržno pravo
00580
Red. prof. dr. Zdenko Medveš
Izobraževalne politike
07571
Red. prof. dr. Vinko Potočnik
Teorija in praksa dobrodelništva in solidarnosti
12222
Izr. prof. dr. Aleksej Cvetko
Delovno pravo in pravo socialne varnosti
14329
Izr. prof. dr. Peter Stanovnik
Ekonomika tehnologije
02393
Doc. dr. Helena Blažun
25634
Doc. dr. Maša Filipovič Hrast
Sociologija
23425
Doc. dr. Alenka Gril
Psihologija
15844
Doc. dr. Marko Divjak
Trženje
30389
Doc. dr. Andrej Raspor
Sociologija
35741
Doc. dr. Anita Maček
Ekonomska teorija in praksa
33442
Doc. dr. Anja Mrak Kopač
Sociologija
19071
Doc. dr. Jasna Murgel
Mednarodno javno pravo
14947
Doc. dr. Miroslav Novak
Arhivistika, dokumentalistika
12772
Doc. dr. Tina Vukasović
Marketing
24635
Doc. dr. Tomaž Klobučar
Inovacije v e-izobraževanju
13599
Doc. dr. Tomislav Rozman
22442
Doc. dr. Valentina Prevolnik Rupel
Ekonomija
15337
Doc. dr. Viljem Pšeničny
Podjetništvo
14993
Doc. dr. Draško Veselinovič
Finance
25459
Viš. pred. Mateja Geder
e-Izobraževanje
22635
Viš. pred. dr. Bojana Zadravec
Javna uprava
91842
Viš. pred. dr. Darko Števančec
Osebni menedžment, Poslovno komuniciranje
13004
Viš. pred. mag. Nataša Matoz
Ekonomska teorija in praksa
91610
Viš. pred. mag. Dušan Gošnik
Menedžment
23221
Viš. pred. mag. Franci Pivec
Družboslovna metodologija in informatika
03636
Viš. pred. mag. Marina Letonja
04089
Pred. mag. Aleš Bombek
Podjetništvo
Pravna in gospodarska ureditev, Delovno in sindikalno
pravo
Pravna in gospodarska ureditev, Delovno in sindikalno
pravo
Multimedija
Pred. Anita Hrast
Organizacija in menedžment
25343
Pred. dr. Mihael Černetič
Razvojna psihologija
36812
Pred. dr. Polona Pivec
-
Pred. dr. Urška Žugelj
25360
Pred. Duška Godina
Gospodarsko pravo
92313
Viš. pred. mag. Viktor Lednik
Viš. pred. mag. Viljem Pozeb
116
06840
92305
-
Pred. Duška Vuga Cizl
Tržno komuniciranje
-
Pred. Janez Arh
Prostočasne aktivnosti otrok in mladine
-
pred. mag. Sašo Flac
08424
Pred. mag. Alja Perger
-
Pred. mag. Simon Meglič
e-Marketing
-
Pred. mag. Klemen Žibret
92301
Pred. Mario Galunič
-
Pred. mag. Mia Miše
Podjetništvo in menedžment
92306
Pred. mag. Natalija Postružnik
Odnosi z javnostmi
92309
Pred. mag. Natalija Varl
Pred. mag. Tanja Kocjan
Stjepanović
Pred. mag. Urška Kežmah
Poslovna informatika, Projektni menedžment in timsko
delo
Tržno pravo
92804
Pred. mag. Vesna Kovačič
91066
Pred. mag. Zdenka Radek
Finance in računovodstvo
17017
Pred. Ružica Petrovič
Medgeneracijsko povezovanje
-
Pred. mag. Oton Mlakar
Računalništvo in informatika
27813
Pred. Saša Pozeb
Kadrovsko pravo
-
Pred. mag. Tomaž Lešnik
Finance in računovodstvo
40297
Pred. mag. Vesna Lešnik Štefotič
Računalništvo in informatika
92303
Pred. mag. Nataša Mithans
24023
Pred. dr. Danijela Brečko
14090
Pred. dr. Mateja Brejc
24971
Pred. mag. Brigita Kruder
Planiranje in organizacija izobraževanja in
usposabljanja
Metode dela z različnimi ciljnimi skupinami
Pred. dr. Suzana Strmšek Turk
Svetovanje za učenje in poučevanje
36814
Lekt. dr. Maja Veselič
Tuji jezik – kitajščina
24438
Lekt. Kristina Mlinarič
Tuji jezik – italijanščina
90782
Lekt. Lea Burjan
Tuji jezik – nemščina
92359
Lekt. mag. Suzana Cergol
Poslovni tuji jezik – nem
19540
Lekt. Marijana Markočič Pelegrini
Tretji tuji jezik – ita
-
Lekt. Tanja Ostrman Renault
Poslovni tuji jezik – ang
92125
Lekt. Nataša Ritonija
Poslovni tuji jezik – ang
34464
Pred. mag. Sonja Klemenčič
08427
21769
12321
13705
1.3 Založniška dejavnost
Založniška dejavnost DOBA Fakultete je usmerjena predvsem v izdajanje študijske literature v
podporo izobraževalnemu procesu ter objavljanju rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela.
1.3.1 Znanstvene in strokovne monografske publikacije
V študijskem letu 2013/2014 je bilo skupaj izdanih 395 publikacij. Pretežni del publikacij na DOBA
Fakulteti predstavljajo zapiski predavanj in gradiva za vaje, ki jih DOBA Fakulteta izdaja v elektronski
obliki. S tem spodbuja učitelje in ostale sodelavce k oblikovanju kakovostnih študijskih gradiv in
visokošolskih učbenikov.
117
117
Študijska gradiva iz lastne založniške produkcije študenti prejmejo pred predavanji v elektronski obliki
v virtualnem učnem okolju Blackboard in so usklajena s predpisanimi cilji in kompetencami
posameznih predmetov. V preglednici predstavljamo število izdanih publikacij po tipu.
Preglednica 90: Število izdanih monografskih publikacij po tipu
Vrsta publikacije
Visokošolski učbeniki
Zapiski predavanj
Gradiva za vaje
Druga študijska gradiva
Brošure/priročniki
Skupaj
2011/2012
26
91
91
120
328
2012/2013
24
127
127
100
378
2013/2014
22
125
125
123
395
1.3.2 Znanstvene in strokovne periodične publikacije
DOBA Fakulteta tekoče izdaja 17 periodičnih publikacij, od tega 11 serijskih publikacij ter 6 zloženk, ki
so namenjene bodisi informiranju študentov ali svetovanju.
Preglednica 91: Seznam izdanih serijskih publikacij
Publikacija
Vodiči
Periodika
Revije
Zloženke
Poročila
Avtor in naslov serijske publikacije
Drolc, K. et al. (ur.) Študijski vodič za študijsko leto … (za dodiplomske programe), slov. izd.
Drolc, K. et al. (ur.) Študijski vodič za študijsko leto … (za podiplomske programe), slov. izd.
Drolc, K.. et al. (ur.) Študijski vodič za študijsko leto … (za dodiplomske in podiplomske
programe), srb. izd.
Lazar, N. et al. (ur.) Študijski vodič za študijsko leto… (za dodiplomske in podiplomske
programe), hrv. Izd.
Novice
e-Novice (slovenska izdaja)
e-Novice (srbska izdaja)
e-Novice (hrvaške izdaja)
e-Novice (angleška izdaja)
Mednarodno inovativno poslovanje (online)
Amič, I. Svetovanje – kako mi pomaga pri študiju?
Cergol, S. Kaj moramo vedeti o »bolonji«?
Dominko Baloh, J. E-izobraževanje?
Kostanjevec, A. Knjižnica na DOBI
Košir, K. Psihološko svetovanje
Cergol, S. O priznavanju pridobljenih znanj in spretnosti
Geder, M. et al. (ur.) Samoevalvacijsko poročilo o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti
1.4 Financiranje raziskovalnega in strokovnega dela
Raziskovalno in strokovno delo je bilo v študijskem letu 2013/2014 financirano iz lastnih sredstev in v
manjši meri iz naslova državnih in evropskih programov.
Znanstvenoraziskovalno in strokovno delo na DOBA Fakulteti poteka pod okriljem Poslovnega inštituta
DOBA Fakultete ob podpori in sodelovanju razvojnih centrov.
V skladu z lanskoletnimi usmeritvami smo okrepili področje znanstvenoraziskovalnega dela. V
študijskem letu 2013/2014 smo nadaljevali z izvajanjem programa znanstvenega in raziskovalnega
dela. Pri raziskovalnem delu je sodelovalo 17 raziskovalcev. V teku je bilo 11 raziskav, ki so jih vodili
visokošolski učitelji:
1. European food market trends (doc. dr. Tina Vukasović)
2. Pozicija in percepcija blagovne znamke DOBA v mednarodnem okolju (Slovenija, Hrvaška in
Srbija) (doc. dr. Tina Vukasović)
118
3.
4.
5.
Benchmarking za program Marketing DF (doc. dr. Tina Vukasović)
The role of tipping in reducing labour costs (doc. dr. Andrej Raspor)
Internacionalizacija
podjetij
in
makroekonomski
vidiki
mednarodnega
poslovanja
(doc. dr. Anita Maček, dr. Vito Bobek, dr. Viljem Pšeničny)
6. Raziskava o legalizaciji dokumentov o osebnem statusu v evropskih državah (viš. pred.
dr. Bojana Zadravec)
7. Vpliv čuječnosti na psihično blagostanje in kvaliteto življenja (doc. dr. Miha Černetič)
8. Odnos med anksioznostjo in čuječnostjo (doc. dr. Miha Černetič)
9. Integrativna psihoterapija s klientko z introjekcijskim tipom depresije (doc. dr. Miha Černetič)
10. Analiza strukture konstrukta čuječnosti ter njegovo merjenje (doc. dr. Miha Černetič)
11. Upravljanje poslovnih procesov v visokošolskih ustanovah (doc. dr. Tomislav Rozman)
Z načrtovanimi novimi zaposlitvami visokošolskih učiteljev-raziskovalcev načrtujemo razširitev
raziskovalnih tem in dopolnitev raziskovalnega programa. V skladu s tem bomo nadalje spodbujali
vključevanje študentov v raziskovalno delo fakultete kot tudi njihovo udeležbo na različnih
tekmovanjih, kjer bodo lahko predstavili svoje podjetniške ideje.
Izdali smo eno združeno številko strokovnoznanstvene revije. Naša ključna usmeritev glede revije v
prihodnosti je povečanje njene prepoznavnosti in umestitev v pomembnejše bibliografske baze oz. na
seznam pomembnejših revij pri ARRS.
Za promocijo raziskovalnega dela študentov in krepitev stikov s podjetji in drugimi zaposlovalci smo v
letu 2013/2014 prvič izvedli Poslovni dan DOBA Fakultete, kjer so študenti in diplomanti predstavljali
svoje dosežke in aplikativne rešitve, zanimive za gospodarstvo oz. negospodarstvo. Poslovnega dne
se je udeležilo 40 predstavnikov podjetij in organizacij.
Zaradi spodbudnega odziva bo ta dogodek postal naša redna letna aktivnost, ki jo bomo na podlagi
prvih izkušenj nadgradili.
Zaključili smo izvajanje mednarodnega projekta Improvement of Business Process Management in
Higher Education Institutions – HEI-UP, nadaljevali z delom na mednarodnem projektu E-SOLutions
for Vet - E-SOLVE in na nacionalnem projektu Karierni impulzi: razišči, poveži, doseži, prijavili 9 novih
projektov in od tega pridobili sredstva za dva nova razvojna projekta, uspešno izvedli 6. mednarodno
virtualno poletno šolo in pridobili sredstva za mobilnost osebja, učiteljev in študentov.
Širitev projektnega sodelovanja na mednarodni ravni je naša ključna usmeritev tudi v prihodnje.
Spodbujanje fizične mobilnosti tako pri študentih kot pri učiteljih ostaja naša stalnica.
Načrtujemo nadaljnje intenzivne priprave za vstop na globalni trg s programi v angleškem jeziku.
Na področju strokovnega dela za izboljšanje učinkovitosti pedagoškega procesa bomo naše napore
usmerili v postopno radikalnejše inoviranje poučevanja in učenja, oblikovanje razvojnih skupin in
akademskih vodij.
Ena ključnih usmeritev za naprej je doseganje intenzivnejše promocije dobrih praks in raziskovalnih
dosežkov sodelavcev DOBA Fakultete.
119
119
VI POVZETEK
1
Uvod
DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor (DOBA Fakulteta) je samostojni
zasebni visokošolski zavod. V študijskem letu 2013/2014 smo že deveto leto izvajali in kakovostno
nadgrajevali svojo izobraževalno in raziskovalno dejavnost.
V študijskem letu 2013/2014 smo izvedli pet dodiplomskih visokošolskih strokovnih programov:
 Poslovanje
 Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi
 Poslovna administracija
 Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti
 Menedžment vseživljenjskega izobraževanja
in tri podiplomske magistrske programe:
 Mednarodno poslovanje
 Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti
 Menedžment vseživljenjskega izobraževanja.
Študijske programe DOBA Fakultete odlikujejo aktualnost, inovativne vsebine, interdisciplinarnost,
usmerjenost v prakso in mednarodna dimenzija.
Dodiplomske programe smo izvajali tako v obliki študija na daljavo/e-študija kot v tradicionalni obliki,
medtem ko smo podiplomske magistrske programe ponudili samo v obliki študija na daljavo/e-študija.
V programa Poslovanje in Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi na dodiplomski stopnji in v
podiplomski magistrski program Mednarodno poslovanje smo vpisovali tudi tuje študente.
DOBA Fakulteta ima sprejeto politiko in opredeljene postopke za zagotavljanje kakovosti, jasno
zastavljeno strategijo, cilje in ključne kazalnike kakovosti izvajanja izobraževalne dejavnosti in
znanstvenoraziskovalnega dela. Pri tem upošteva slovensko zakonodajo na tem področju, Merila za
akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov ter mednarodne
smernice in standarde kakovosti, še posebej na področju študija na daljavo/e-študija.
Samoevalvacija poteka v skladu s Politiko zagotavljanja kakovosti ter Pravili zagotavljanja kakovosti
na DOBA Fakulteti, spremlja jo Komisija za kakovost. Samoevalvacijske aktivnosti se odvijajo
nenehno, sistematično in strukturirano in zajemajo spremljanje načrtovanja in izvajanja študijskega
procesa, usposobljenosti izvajalcev študijskega procesa, zagotavljanja pogojev za izvajanje programa,
notranje organiziranosti, primerljivosti študijskih dosežkov, aktivnega sodelovanja z okoljem in
uvajanja izboljšav. Vsako leto dosegamo visoke rezultate v vseh spremljanih kategorijah, še posebej
pri naših ključnih prednostih (e-študij, usmerjenost k študentom, uspešnost in zadovoljstvo, skrb za
visokošolski in strokovni kader, razvojna naravnanost).
Pridobitev mednarodnega certifikata kakovosti oktobra 2013 UNIQUe za področje odlične uporabe IKT
pri poučevanju in učenju je za DOBA Fakulteto pomembna, saj s tem izkazujemo odličnost ne samo
izvajanja študija na daljavo/e-študija, temveč tudi odličnost uporabe in upravljanja tehnologij v vseh
procesih. Oblikovali smo okvir za nadaljnje uspešno uresničevanje priporočil akreditacijskega telesa
UNIQUe ter že dopolnili strategije pedagoškega inoviranja in standardov kakovosti študija na
daljavo/e-študija.
V skladu s priporočili Programskega sosveta uresničujemo cilje stalne aktualizacije vsebin in razvoja
novih programov v dialogu s ključnimi deležniki, aktualizirali smo predmete glede na usmeritve
Programskega sosveta, oddali vlogo za reakreditacijo magistrskega programa Mednarodno
poslovanje, pričeli smo se pripravljati na podaljšanje akreditacije pri še dveh programih (Marketing,
družbeni mediji in odnosi z javnostmi in Poslovna administracija).
121
121
DOBA Fakulteta je fakulteta sodobnih pedagoških pristopov in inovativnega razvoja. Izobražujemo
inovativne, kreativne in etične študente, ki jih pripravljamo na uspeh v poslovnem svetu. Naši študijski
programi ustrezajo standardom in merilom sodobnega evropskega in globalnega poslovnega okolja.
Pri delu nas vodijo visoki standardi kakovosti in visoki moralno-etični standardi, ki so formalizirani v
etičnem kodeksu fakultete. Odličnost poučevanja, nenehno inoviranje, učinkoviti pedagoški pristopi ob
podpori novih medijev in tehnologij, usmerjenost k učnim rezultatom, aktivna vloga študentov v
pedagoškem procesu, celovit sistem podpore, kakovostna nadgradnja študija na daljavo/e-študija in
krepitev znanstvenoraziskovalne dejavnosti so ključne sestavine naših prihodnjih razvojnih usmeritev.
Vključevanje v družbeno okolje uresničujemo z raznovrstnimi aktivnostmi in dejavnostmi s poudarkom
na razvoju znanja in inovacij. Organiziramo znanstvene in strokovne dogodke, z organizacijo
dobrodelnih in kulturnih dogodkov pa se potrjujemo kot družbeno odgovorna in etična ustanova.
S ponudbo kakovostnih visokošolskih programov DOBA Fakulteta prispeva pomemben delež k
uresničevanju enega temeljnih strateških ciljev visokega šolstva v Sloveniji in programa Evropa 2020,
to je povečanje deleža zaposlenega prebivalstva z visoko stopnjo izobrazbe kot tudi k udejanjanje
usmeritve visokega šolstva, ki posebno pozornost namenja vseživljenjskemu učenju.
Samoevalvacijsko poročilo o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti DOBA Fakultete za študijsko leto
2013/2014 podaja celovit pregled uresničevanja naših strategij in opredeljenih ciljev ter kazalnikov na
področju organizacije in izvedbe izobraževalne dejavnosti ter znanstvenoraziskovalnega in razvojnega
dela z opredeljenimi usmeritvami za prihodnost.
2
Izvajanje študijskih programov
V študijske programe DOBA Fakultete je bilo v študijskem letu 2013/2014 skupaj vpisanih
928 študentov: 739 v dodiplomske visokošolske strokovne in 189 v podiplomske magistrske programe,
kar je manj kot v prejšnjem študijskem letu.
Dodiplomske visokošolske strokovne programe smo izvajali kot tradicionalni študij in kot študij na
daljavo/e-študij, podiplomske magistrske programe pa kot študij na daljavo/e-študij.
V naše študijske programe so se že peto leto vključevali tuji študenti.
Visoki standardi kakovosti izvajanja pedagoškega procesa na fakulteti in posebnosti posameznega
programa zahtevajo visoko usposobljen pedagoški kader z izobraževalnimi, raziskovalnimi in
referencami iz prakse. Pri izvedbi pedagoškega procesa je v študijskem letu 2013/2014 sodelovalo
89 visokošolskih učiteljev, 27 gostujočih predavateljev in 142 mentorjev.
S ciljem stalnega razvoja pedagoških kompetenc, ki upoštevajo sodobne tehnologije in medije, smo za
visokošolske učitelje in mentorje študija na daljavo/e-študija izvedli nekaj izobraževalnih in delovnih
srečanj.
V dodiplomskih visokošolskih strokovnih programih smo v študijskem letu 2013/2014 dosegli
načrtovane ciljne vrednosti oz. jih ponekod celo presegli in rezultate, s katerimi smo zadovoljni:
 visoko uspešnost študentov na prvih izpitnih rokih;
 visoko prehodnost študentov v višji letnik;
 visoko zadovoljstvo študentov, visokošolskih učiteljev in strokovnih sodelavcev;
 večje število diplomantov po generacijah;
 visoko zadovoljstvo diplomantov, izraženo v follow up anketah.
Za preprečevanje manjših odstopanj od ciljnih vrednosti pri zadovoljstvu študentov smo že med
študijskim letom sprejeli nekaj ukrepov, ki so se navezovali predvsem na usmeritve pri timskem delu,
sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja ter podporo študentom in učiteljem. Rezultati izvajanja
dodiplomskih programov so primerljivi v obeh načinih študija in z izvedbo programov za tuje študente.
122
Diplomanti dodiplomskih programov visoko ocenjujejo vse kategorije pri izvajanju študijskih
programov, ki jih merimo, saj z rezultati presegamo ciljno vrednost. Dodatna spodbuda za nadaljnje
delo fakultete je podatek, da bi se 34,6 % diplomantov odločilo za nadaljevanje študija v magistrskih
programih na naši fakulteti. Analiza follow up anketiranja diplomantov je pokazala, da je 43 %
anketiranim diplomantom diploma koristila pri napredovanju in karieri.
Partnerstvo z diplomanti ostaja naša stalna usmeritev. Delovanje alumni kluba še ni na zadovoljivi
ravni, zato bomo še krepili zastavljene aktivnosti.
Uspešno ocenjujemo tudi izvedbo podiplomskih magistrskih programov. Zadovoljstvo študentov in
diplomantov je visoko in v glavnem presega zastavljene ciljne vrednosti. Naša stalna usmeritev ostaja
kakovostna izvedba podiplomskih programov, nadaljnji razvoj kompetenčnega modela, prilagajanje
izvedbe programa posebnostim in potrebam ciljne skupine izrednih študentov ter krepitev timskega
dela.
Naša osrednja naloga v povezavi s kakovostjo izvajanja magistrskega študija ostaja skrb za večji
delež diplomantov. Posebno pozornost bomo še naprej namenjali razvoju in kakovostni izvedbi
modela diplomiranja. Dosežene oz. presežene ciljne vrednosti pri uspešnosti, zadovoljstvu študentov
in odstotku prehodnosti dokazujejo ustreznost modela študija in izbranih pristopov.
Sodobna opremljenost prostorov ter nadstandardna informacijska infrastruktura z računalniškimi
kotički, brezplačnim dostopom do interneta in knjižničnih baz ter knjižničnega gradiva na daljavo,
sistem celostne pedagoške, administrativne in tehnične podpore študentom omogočajo optimalne
pogoje za študij. Informacije o študiju, študijske vsebine in storitve šole so študentom dostopne 24 ur
na dan, 7 dni na teden preko virtualnega učnega okolja Blackboard, elektronskega referata in
elektronskega indeksa. Študenti so dobivali aktualne informacije tudi s SMS-obveščanjem, v
e-Novicah in na družabnih omrežjih.
DOBA Fakulteta je v lokalnem okolju aktivna neposredno z organizacijo različnih aktualnih dogodkov v
sodelovanju s podjetji oz. gospodarskimi združenji ter tudi posredno preko projektnih aktivnosti svojih
študentov. V pedagoški proces smo vnašali aktualne vsebine s pomočjo 27 gostujočih predavateljev iz
prakse, z okroglimi mizami, tremi strokovnimi predavanji, dogodkom ob predstavitvi rezultatov
mreženja predmetov in dvema strokovnima srečanjema diplomantov.
Vse bolj se uveljavljamo kot družbeno odgovorna visokošolska institucija, ki želi delovati širše od
svojega osnovnega poslanstva.
Za informiranje in svetovanje kandidatom za študij in za načrtovanje promocijskih aktivnosti je
bistvenega pomena segmentacija potencialnih strank. V študijskem letu smo krepili predprodajne
aktivnosti, ki so usmerjene po eni strani v pridobivanje novih kandidatov, po drugi strani pa v
uspešnejše upravljanje s ključnimi strankami. Informiranje in svetovanje bo vedno usmerjeno na
posameznika in na podjetja.
Informiranje in svetovanje študentom so izvajali sodelavci v službi za študentske zadeve, menedžerji
programov in visokošolski učitelji ter mentorji pri študiju na daljavo/e-študiju.
Kot smo načrtovali, smo za učinkovitejši začetek študija za študente organizirali uvodne dneve in
seminarje za uspešno učenje, v študijski proces smo vključevali študente in diplomante kot dodatno
obliko podpore študentom.
Za večjo kakovost poučevanja in študija na fakulteti ter učinkovito reševanje aktualne študentske
problematike smo nadaljevali z vzpostavljenimi aktivnostmi dialoga s Študentskim svetom.
DOBA Fakulteta je sredstva za izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in strokovno dejavnost
zagotavljala iz šolnin izrednih študentov in evropskih virov.
123
123
3
Vseživljenjsko učenje
V dodiplomske visokošolske strokovne in podiplomske magistrske programe, ki jih izvajamo na DOBA
Fakulteti, se vključujejo izredni študenti, ki so zaposleni in imajo delovne izkušnje. Na tak način na
DOBA Fakulteti že s svojo osnovno dejavnostjo – izvajanjem izobraževalne dejavnosti – prispevamo k
uresničevanju ciljev na področju vseživljenjskega učenja, ki so opredeljeni v ključnih nacionalnih
razvojnih dokumentih in dokumentu Evropa 2020.
S svojim modelom vseživljenjskega učenja, ki obsega različne oblike formalnega, neformalnega in
priložnostnega izobraževanja, se DOBA Fakulteta dodatno pridružuje uresničevanju nacionalnih in
evropskih ciljev na področju vseživljenjskega učenja.
V skladu z letnim načrtom smo v študijskem letu 2013/2014 s ponudbo različnih oblik vseživljenjskega
učenja, kot so vključevanje v študij kot občan, odprta strokovna in gostujoča predavanja, okrogle mize,
strokovna predavanja, poletna šola itd., omogočali posameznikom in podjetjem, da pridobijo nova
znanja in kompetence z določenega strokovnega področja.
Odprto je bilo Središče za samostojno učenje in dostopna točka vseživljenjskega učenja.
V skladu z veljavnimi smernicami na področju visokošolskega izobraževanja pri nas in internimi akti je
Komisija za študentske zadeve obravnavala vloge izrednih študentov za priznavanje predhodno
pridobljenih formalnih in neformalnih znanj ter spretnosti.
Vodstvo DOBA Fakultete je skupaj s sodelavci tudi v tem študijskem letu sistematično skrbelo za
razvoj kompetenc visokošolskih učiteljev, mentorjev in drugih zaposlenih delavcev, ki temelji na
kompetenčnem modelu. S projektom DOBA – Ideje, ki vidijo dlje, smo nadaljevali s sistemom
trajnostnega inoviranja na fakulteti.
4
Znanstvenoraziskovalno in strokovno delo
DOBA Fakulteta je v študijskem letu 2013/2014 raziskovalno in razvojno dejavnost v skladu s
Programom raziskovalne dejavnosti 2012‒2015 usmerila predvsem v:

Znanstvenoraziskovalno delo:
o krepitev raziskovalnega dela in pridobivanje raziskovalnih referenc;
o zaposlovanje visokošolskih učiteljev za izvajanje raziskovalnega dela;
o raziskave s področja modela študija na daljavo/e-študija;
o vključevanje rezultatov raziskav v pedagoško delo;
o integracija raziskovalnega in pedagoškega dela.

Razvojno delo:
o vključevanje študentov v raziskovalno in strokovno delo DOBA Fakultete;
o nadaljnji razvoj modela študija na daljavo/e-študija;
o lokalno, regionalno in nacionalno povezovanje s povezovanjem z gospodarstvom in
negospodarstvom za nadaljnji razvoj programov;
o razvoj (mednarodnih) partnerskih mrež;
o kandidiranje na mednarodnih in nacionalnih razpisih za financiranje razvojnih aktivnosti.
Skupni imenovalec za vsa področja raziskav in razvoja je bil spodbujanje inoviranja pri zaposlenih,
delno zaposlenih in honorarnih sodelavcih (učiteljih, online mentorjih).
Deset študentov se je s svojimi raziskavami v okviru magistrskih nalog pod mentorstvom visokošolskih
učiteljev vključevalo v raziskovalno delo fakultete. Dva projekta naših študentov sta dobila priznanja za
svoje projektne ideje v okviru razpisa Gospodarske zbornice Slovenije INATRI – ideja, invencija,
inovacija. Sicer pa so študenti na razpis prijavili kar 9 projektov, sodelovali pa so študenti iz Slovenije,
Hrvaške in Srbije.
124
Za promocijo raziskovalnega dela študentov in krepitev stikov s podjetji in drugimi zaposlovalci smo
prvič izvedli Poslovni dan DOBA Fakultete, kjer so študenti in diplomanti predstavljali svoje dosežke in
aplikativne rešitve, zanimive za gospodarstvo oz. negospodarstvo.
Z nadaljevanjem mednarodnega projekta E-Solve (E-Learning Solutions for Vocational Education and
Training) in nacionalnega projekta Karierni impulzi: razišči, poveži, doseži in prijavo 9 novih projektov
smo pridobili sredstva za dva nova razvojna projekta. Z izvajanjem mednarodne virtualne poletne šole,
v katero je bilo vključenih 272 študentov iz 25 držav, s fizično in virtualno mobilnostjo, z organizacijo
mednarodnih strokovnih dogodkov in tujih gostujočih predavanj in s sklenitvijo treh novih bilateralnih
sporazumov o akademskem sodelovanju je DOBA Fakulteta nadaljevala s procesom
internacionalizacije.
Izvajali smo 10 razvojnih internih projektov, najobsežnejši med njimi je bil projekt širjenja programske
ponudbe na tuje trge, ki bo potekal tudi v prihodnjem študijskem letu. Sicer so se projekti osredotočili
na razvoj e-kompetenc pri vseh ciljnih skupinah, v večanje učinkovitosti pedagoškega dela in e-študija,
na karierno svetovanje, varnostno politiko, sistem upravljanja z vsebinami in sistem enotne prijave v
aplikacije.
Izdali smo eno združeno številko strokovnoznanstvene revije Mednarodno inovativno poslovanje, ki je
namenjena gospodarstvenikom, pedagoškemu kadru, raziskovalcem, študentom in širši strokovni
javnosti, ki pri svojem delu potrebujejo aktualne informacije in inovativne ideje s področja
mednarodnega poslovanja, upravljanja, organizacije, trženja, poslovne administracije ter sodobnih
oblik poslovnega izobraževanja.
Visokošolski učitelji in sodelavci ter zaposleni strokovni delavci na DOBA Fakulteti so se aktivno
udeleževali ključnih dogodkov svojega znanstvenega oz. strokovnega področja (konference, simpoziji)
v Sloveniji in tujini in o svojih znanstvenoraziskovalnih in strokovnih dosežkih seznanjali strokovno
javnost z objavo znanstvenih in strokovnih člankov. Nadaljevali smo z izvajanjem programa
znanstvenega in raziskovalnega dela pod okriljem Poslovnega inštituta na DOBA Fakulteti. Pri
raziskovalnem delu je sodelovalo 17 raziskovalcev. V teku je bilo 11 raziskav, ki so jih vodili
visokošolski učitelji.
5
Naše usmeritve za prihodnost
DOBA Fakulteta ima jasno zastavljeno vizijo, poslanstvo ter natančno opredeljene strateške usmeritve
in cilje. S svojim delovanjem uresničuje ključne cilje razvojnih nacionalnih in evropskih dokumentov,
povezanih z visokošolskimi izobraževanjem in vseživljenjskim izobraževanjem. Nenehno vrednotimo
kakovost delovanja fakultete, izvajanje študijskih programov, znanstvenoraziskovalno in strokovno
delo ter na osnovi ugotovljenega načrtno nadgrajujemo sistem kakovosti.
Temeljna usmeritev DOBA Fakultete še nadalje ostaja širjenje kakovostne in konkurenčne
programske ponudbe v Sloveniji in na tujih trgih s sodobnim študijem na daljavo/e-študijem. Za
nadaljnji razvoj obstoječih in novih študijskih programov načrtujemo krepitev partnerstev z zunanjimi
deležniki z namenom prilagoditve potrebam malih in srednjih podjetij, integracije podjetniških
kompetenc in za razvoj kompetenc 21. stoletja. Ohranjali bomo visoke standarde kakovosti pri
izvajanju izobraževalne dejavnosti in jih nadgradili gleda na priporočila (mednarodnih) akreditacijskih
teles, spodbujali bomo inoviranje tako študentov kot visokošolskih učiteljev in zaposlenih ter krepili
znanstvenoraziskovalno delo na področju e-izobraževanja.
V študijskem letu 2014/2015 načrtujemo pripravo vloge za podaljšanje akreditacije petih programov, in
sicer Mednarodno poslovanje, Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti (dodiplomski in
podiplomski program), Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi in Poslovna administracija.
Usmerjeni bomo tudi v proučevanje možnosti oblikovanja novih programov in aktualizacijo obstoječih
programov v skladu z novo vlogo menedžmenta.
125
125
Želimo postati globalni ponudnik izobraževanja, globalni akter in partner, in sicer s ponudbo študijskih
programov na širšem globalnem trgu (magistrski program Mednarodno poslovanje v angleščini, nov
program v angleščini) in s krepitvijo partnerstva za izvajanje študija.
Naše znanstvenoraziskovalno in strokovno delo na nacionalnem in mednarodnem nivoju je odziv na
sedanje in prihodnje potrebe ciljnih skupin v visokošolskem izobraževanju in na zahteve trga dela. Na
področju znanstvenoraziskovalnega dela načrtujemo širitev visokošolskih učiteljev-raziskovalcev in s
tem razširitev raziskovalnih tem ter dopolnitev raziskovalnega programa. Za promocijo raziskovalnega
dela študentov in krepitve stikov s podjetji in drugimi zaposlovalci bomo spodbujali vključevanje
študentov v raziskovalno delo fakultete kot tudi njihovo udeležbo na različnih tekmovanjih, kjer bodo
lahko predstavili svoje podjetniške ideje. Širitev projektnega sodelovanja na mednarodni ravni ter
spodbujanje fizične in virtualne mobilnosti tako pri študentih kot pri učiteljih sta naši usmeritvi tudi v
prihodnje.
V prihodnosti nameravamo povečati prepoznavnost naše strokovnoznanstvene revije Mednarodno
inovativno poslovanje in si prizadevati za njeno umestitev v pomembnejše bibliografske baze oz. na
seznam pomembnejših revij pri ARRS.
Na področju strokovnega dela bomo naše napore usmerili v postopno radikalnejše inoviranje
poučevanja in učenja, oblikovanje razvojnih skupin in akademskih vodij.
Ena ključnih usmeritev za naprej je doseganje intenzivnejše promocije dobrih praks in raziskovalnih
dosežkov sodelavcev DOBA Fakultete.
Mednarodno uveljavljanje bomo krepili s priključevanjem k nacionalnim in mednarodnim projektnim
konzorcijem, z mednarodnimi raziskavami in članstvom v mednarodnih združenjih ter z vzpostavitvijo
partnerstev za skupni nastop na širšem globalnem trgu.
Študij na daljavo/e-študij je ključna konkurenčna prednost fakultete in je za nadaljnji razvoj strateškega
pomena. V študijskem letu 2014/2015 pripravljamo novo strategijo e-izobraževanja. Veliko pozornosti
bomo namenili stalnemu posodabljanju infrastrukture, razvoju kadrov za izvajanje pedagoškega
procesa, ki je podprt z IKT, zagotavljanju varnosti online preverjanja in ocenjevanja znanja ter
zagotavljanju optimalnega delovanja IKT-podpore študiju. Za širjenje dostopnosti informacij za
študente načrtujemo nadgradnjo portala moja.DOBA. Naš operativni program dela bo že vključeval
aktivnosti in projekte za doseganje standardov za podaljšanje UNIQUE-akreditacije.
Za spodbujanje nadaljnjega razvoja študija na daljavo/e-študija in standardov za izvajanje le-tega je
prav tako pomembno povezovanje z ostalimi akterji na področju e-izobraževanja na nacionalnem kot
tudi na mednarodnem nivoju. Načrtujemo sodelovanje s člani Sveta za razvoj študija na daljavo/
e-študija in priključitev k slovenskim iniciativam na tem področju. Zastavili pa smo si ambiciozen cilj,
saj želimo postati eni izmed vodilnih na področju dobre prakse e-izobraževanja v Evropi. V našem
srednjeročnem načrtu je zapisana proučitev možnosti za ustanovitev prve odprte univerze v Sloveniji.
Vodstvo DOBA Fakultete skupaj s sodelavci sistematično skrbi za razvoj kompetenc visokošolskih
učiteljev, mentorjev in drugih zaposlenih delavcev, ki temelji na kompetenčnem modelu. Naše
aktivnosti bodo še naprej usmerjene v zagotavljanje kompetenc pedagoškega kadra in strokovnih
delavcev za uporabo sodobnih metod in oblik pedagoškega dela in optimalnih tehničnih možnosti za
podporo le-tega.
Visoka digitalna pismenost študentov in učiteljev, mentorjev študija na daljavo ter zaposlenih je za
izvajanje študija na daljavo/e-študija ključnega pomena. Zato bomo tudi v študijskem letu 2014/2015
pozornost namenili krepitvi kompetenc pedagoškega kadra in vodij programov s področja e-didaktike
in metodike, še posebej v povezavi z uvedbo elementov odprtega izobraževanja. Spodbujali bomo
pedagoško inoviranje in inoviranje za preoblikovanje poučevanja in učenja v model, ki je bolj odprt in
temelji na izzivih. Ena izmed pomembnih prihodnjih prioritet je oblikovanje udarnega, uglednega in
visoko usposobljenega kroga visokošolskih učiteljev z bogatimi izobraževalnimi in raziskovalnimi
referencami ter referencami iz prakse.
Pri zaposlenih strokovnih delavcih bomo še naprej sistematično razvijali ustrezne kompetence, da
bodo lahko nudili kakovostno podporo visokošolskim učiteljem in mentorjem pri njihovem delu.
126
Za namen ciljnega informiranja in svetovanja kandidatom za študij bomo poudarjali ključne prednosti
in posebnosti posameznih programov, prilagajali načine komuniciranja za posamezne segmente ob
krepitvi individualnega pristopa in si prizadevali za uspešno upravljanje s ključnimi strankami.
Načrtujemo uvedbo novih sodelovalnih tehnologij za večjo interakcijo s kandidati za študij in študenti.
Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za večjo prepoznavnost blagovne znamke in povečanje
prisotnosti v digitalnih medijih.
Kompetenčni model študija, spodbujanje sprotnega dela pri študentih s sistemom sprotnega
preverjanja in ocenjevanja znanja, aktivne in sodobne metode dela, samostojno delo študentov,
praktična naravnanost in problemska zasnovanost študija so temelji izvedbe študijskih programov in
ključni kazalniki kakovosti našega dela. Vse to se zrcali v visoki uspešnosti študentov na izpitnih rokih,
njihovi prehodnosti v višje letnike in njihovem visokem zadovoljstvu. Pri zadovoljstvu študentov bomo v
študijskem letu 2014/2015 namenili več pozornosti parametrom, ki v svoji oceni izstopajo. S pomočjo
organiziranja fokusnih skupin bomo pridobili dodatne kvalitativne povratne informacije o zadovoljstvu s
študijem.
Uspešnost in zadovoljstvo diplomantov, partnerstvo z njimi in spremljanje njihovega nadaljnjega
strokovnega in kariernega razvoja ostajajo naša stalna usmeritev. Anketiranje diplomantov dve do tri
leta po zaključku študija in anketiranje delodajalcev, ki ga bomo ponovno izvedli v študijskem letu
2014/2015, bo osnova za oceno ustreznosti kompetenc v posameznih programih.
Delovanje alumni kluba bomo v prihodnje okrepili, in sicer z večanjem števila članov, ponudb in števila
aktivnosti ter z vzpostavitvijo celovite spletne podpore. V prihodnje bomo aktivnosti alumni kluba
povezovali tudi s področjem delovanja Kariernega centra.
Vključenost fakultete v širše družbeno okolje, njeno sodelovanje z visokošolskimi institucijami v
Sloveniji in v tujini, sodelovanje z gospodarstvom in negospodarstvom ter družbeno odgovorno
delovanje so pomembni dejavniki, ki vplivajo na dvig kakovosti našega izobraževalnega,
raziskovalnega in strokovnega dela ter prispevajo k profiliranju fakultete. V prihodnje bomo še več
pozornosti namenjali razvoju podjetnostnega razmišljanja in delovanja pri študentih in spodbujanju
zaposlitvenih spretnosti v času študija. Preko aplikativnih projektov bomo vzpostavili še močnejšo vez
z gospodarskimi in negospodarskimi organizacijami ter trgom dela. Za večjo prepoznavnost svojega
angažiranega javnega delovanja v slovenskem in tujem visokošolskem prostoru in globalnem
poslovnem svetu bomo še naprej organizirali domače in mednarodne strokovne dogodke: konference,
okrogle mize, virtualne poletne šole in druge strokovne dogodke.
Strategijo vseživljenjskosti učenja bomo kot del strategije e-izobraževanja dopolnili s spodbujanjem
naših študentov v prosto dostopne online tečaje (MOOCs), ki jih ponujajo tuje univerze. Cilj takšnega
vključevanja je omogočiti pridobivanje dopolnilnih znanj in pa širitev spektra znanj, kot jih ponujamo na
fakulteti. Usmerili se bomo v razvoj odprtih vsebin in prosto dostopnega online tečaja za spodbujanje
vseživljenjskega učenja tudi izven fakultete.
DOBA Fakulteta kot družbeno odgovorna visokošolska institucija širi načela družbeno odgovornega
ravnanja v poslovnem in družbenem okolju, v katerem delujemo in ga obenem soustvarjamo. S
spodbujanjem družbeno odgovornega in etičnega ravnanja bomo v našo izobraževalno in
raziskovalno dejavnost vnašali nove vsebinske dimenzije in elemente kakovosti. Spremljali bomo
trende in izvajali dinamično politiko vključevanja v družbene tokove s ciljem delovanja v javno dobro.
127
127
Priloge
Priloga 1
SWOT-analiza
V procesu priprave samoevalvacijskega poročila kot izhodišča za oblikovanje programa dela za
študijsko leto 2013/2014 smo upoštevali nestabilno, krizno zunanje okolje, ki je načelno sicer
naklonjeno izobraževanju, pa vendar se javna sredstva za programe, še posebej za nekatere zasebne
in tiste na področju ekonomskih in poslovnih ved, zmanjšujejo ali se sploh ne načrtujejo. Ob pripravi
samoevalvacijskega poročila smo tudi letos podrobno analizirali vse notranje procese, ki potekajo pri
izobraževalnem, znanstvenoraziskovalnem in strokovnem delu ter na področju mednarodnega
sodelovanja, kakor tudi poslovanja fakultete.
K uspešnosti DOBA Fakultete največ prispevajo kakovostni programi izobraževanja (pet dodiplomskih
in trije podiplomski magistrski programi), uporaba najsodobnejših informacijskih tehnologij (študij na
daljavo/e-študij), kakovostni notranji kadri in sodelavci, visoka stopnja organiziranosti poslovnih
procesov, tradicija (Doba je bila ustanovljena pred petindvajsetimi leti, DOBA Fakulteta praznuje
dvanajsto obletnico delovanja) in ugled ustanoviteljev v lokalnem in nacionalnem prostoru. V
nadaljevanju predstavljamo SWOT-analizo DOBA Fakultete z opredeljenimi ključnimi prednostmi,
slabostmi, priložnostmi in nevarnostmi.
Preglednica 1: Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za DOBA Fakulteto














Prednosti
Študij na daljavo/e-študij
Mednarodna akreditacija e-študija
Celostna podpora študentom
EU-diploma za tuje trge
Praktičnost programov
Sodobnost programov za razvoj kompetenc
21. stoletja
Uspešnost programov – visoko napredovanje
diplomantov po diplomi
Veliko število diplomantov v Sloveniji
Odlični učitelji, praktiki
Dobro poznavanje ciljnih skupin v Sloveniji
Usmerjenost v študenta
Tradicija in izkušnje
Neobremenjenost s kolonialno preteklostjo,
dediščina neuvrščenih na tujih trgih
Fleksibilnost (izvedbeni, organizacijski vidik)
Priložnosti
 Globalni trg in ponudba programov v
angleščini
 Nova strateška in projektna partnerstva za
globalni trg
 Uporaba novih interaktivnih tehnologij za
podporo pedagoškega procesa
 Večje profiliranje študijskih programov
(programi za odrasle, nova vloga
menedžmenta)
 Vzpostavljanje stikov s podjetji preko članov
alumni kluba
 Alternativni modeli študija za globalni trg
 Integracija razvoja podjetniških kompetenc v
obstoječe predmete











Slabosti
Poznavanje okolja, kulture, potreb in ciljnih
skupin na tujih trgih
Znanstvenoraziskovalne reference
Pedagoško inoviranje
Premalo programsko in cenovno profilirana
fakulteta
Razvitost kompetenc za e-študij pri
pedagoškem in strokovnem kadru
Percepcija neenakovrednosti študija na
daljavo/e-študija
Prepoznavnost v strokovnih krogih
Prepoznavnost v širši javnosti na tujih trgih
Povezovanje v lokalnem okolju
Nepoznavanje nostrifikacijskih postopkov na
globalnem trgu
Nezaupanje v zasebno šolstvo
Nevarnosti
 Nadaljnji upad števila vpisanih študentov
 Nestabilna ekonomska in politična situacija
(predvsem v povezavi z visokošolsko
zakonodajo) v Sloveniji
 Močna konkurenca (veliko število tujih šol, ki
ponuja podobne programe) na globalnem trgu
 Delo s prevajalskimi agencijami in
rekruterskimi agencijami je podvrženo
tveganju glede zagotavljanja enakih
standardov kakovosti
 Razvoj zaposlitvenih kompetenc na podlagi
pridobljenih projektni sredstev
 Financiranje dejavnosti iz programov EU
(Erasmus, Horizon 2020)
 Možnost vključitve v e-študij tudi med letom
 Možnost rednega študija za zaposlene
Profiliranje fakultete skozi znanja profesorjev
in zaposlenih
 Povezovanje s podjetji v lokalnem okolju
Slovenije
 Povezovanje z lokalnim okoljem na tujih trgih
Na podlagi SWOT-analize so ključni ukrepi za odpravo slabosti in izkoriščanje priložnosti v študijskem
letu 2014/2015 naslednji:
 Vstop na nove trge z izvajanjem obstoječih programov s prilagojenimi modeli izvedbe in v
jezikovnih različicah, predvsem v angleškem jeziku (Afrika, Indija) na jasno opredeljenih prednostih
za posamezen trg.
 Analiza novih tujih trgov (Evropa).
 Komuniciranje pridobitve mednarodne akreditacije za e-študij kot ključne konkurenčne prednosti na
vseh trgih.
 Razvoj novih predmetov in modulov ter stalno posodabljanje in nadgradnja obstoječih v skladu s
sedanjimi in prihodnjimi potrebami trga dela.
 Vsebinska aktualizacija programov (npr. podiplomski magistrski program Mednarodno poslovanje).
 Večja diferenciacija in ekskluzivnost programske ponudbe in študija na daljavo/e-študija. Priložnost
vidimo predvsem v magistrskem programu Mednarodno poslovanje kot specializiranem programu
za zaposlene študente.
 Povečano sodelovanje za skupno izvedbo in razvoj predmetov, modulov in programov za druge
tuje trge.
 Krepitev znanstvenoraziskovalnega dela v povezavi s študijskimi programi in v sodelovanju s širšim
okoljem (gospodarstvo/negospodarstvo).
 Okrepljeno kandidiranje za projektna sredstva v okviru EU-programov.
 Sistematičen pristop k pedagoškemu inoviranju in promociji dosežkov v strokovni javnosti
(opredeljena strategija in izdelan akcijski načrt).
 Uvedba novih sodelovalnih tehnologij za večjo interakcijo s študenti in kandidati za študij
(pedagoški in svetovalni vidik).
 Nadaljnji razvoj kompetenc za e-študij pri pedagoških in strokovnih kadrih.
 Spoznavanje posebnosti ciljnih skupin preko fokusnih skupin, organizacije strokovnih dogodkov,
študijskih obiskov in udeležbe na dogodkih na globalnem trgu.
 Pričetek izvajanja strategije delovanja alumni kluba.
 Nadaljevanje projekta Kariernega centra.
 Komunikacija s ciljnimi skupinami skozi aktualne vsebine.
 Razvijanje modela sodelovanja s podjetji.
Na podlagi usmeritev Programskega sosveta DOBA Fakultete, ki je bil ustanovljen aprila 2013, bo
naše delovanje usmerjeno tudi v:
 Zagotavljanje horizontalnih pristopov pri opredeljevanju kompetenc v študijskih programih DOBA
Fakultete.
 Prilagajanje kompetenc, vsebine in izvedbe predmetov za potrebe malih in srednje velikih podjetij.
 Močnejše profiliranje DOBA Fakultete glede na posebnosti ciljnih skupin in izvajanja pedagoškega
procesa.
Uresničenje tega je v veliki meri odvisno od razvoja in oblikovanja lastnega, notranjega profesorskega
in raziskovalnega jedra in posledično znanstvenoraziskovalne in strokovne stabilnosti institucije. Med
nevarnostmi prihodnosti je tudi izolacija fakultete ob sočasni koncentraciji in povezovanju
izobraževalnih institucij v svetu in v Sloveniji.
V študijskem letu 2014/2015 bo DOBA Fakulteta kljub pričakovanemu manjšemu številu vpisanih v
prve letnike dodiplomskih in podiplomskih magistrskih programov vztrajno nadaljevala z
uresničevanjem temeljnega poslanstva kot tudi že navedenih strateških ciljev. Pri tem bomo upoštevali
realnost gospodarskih razmer, trende v izobraževanju in lastne strateške usmeritve. Čas krize in
manjšega števila vpisanih študentov bomo izkoristili predvsem za iskanje novih trgov, novih možnosti
financiranja iz projektnih sredstev, ohranjanje visokih standardov kakovosti pri izvajanju programov in
pridobivanju znanstvenoraziskovalnih referenc.
Priloga 2
Prikaz trendov pri ključnih kazalnikih
1. Vpis študentov v dodiplomskih in podiplomskih programih
Graf 1: Število vpisanih študentov v dodiplomske programe (skupno vpisanih in prvič vpisanih)
1400
1291
1200
1047
1000
739
800
577
600
359
400
301
200
0
2011/12
2012/13
Skupno vpisanih
2013/14
Prvič vpisanih
Graf 2: Število vpisanih študentov v podiplomske magistrske programe (prvič in skupno vpisanih)
250
211
200
150
189
181
117
111
106
2011/12
2012/13
2013/14
100
50
0
Prvič vpisanih
Skupno vpisanih
Graf 3: Število vpisanih študentov v študij na daljavo/e-študij (ŠND) in tradicionalni študij (TŠ) v
dodiplomskih in podiplomskih magistrskih programih
1600
1453
1400
1109
1200
877
1000
800
600
400
184
119
200
51
0
2011/12
2012/13
ŠND
2013/14
TŠ
Graf 4: Prehodnost študentov v dodiplomskih in podiplomskih magistrskih programih
100%
90%
87%
84%
86%
85%
77%
80%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
2011/12
2012/13
Magistrski
Dodiplomski
2013/14
Graf 5: Končna uspešnost študentov v dodiplomskih in podiplomskih magistrskih programih
100%
99%
98%
89%
90%
91%
98%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
2011/12
2012/13
Magistrski
2013/14
Dodiplomski
Graf 6: Delež diplomantov v rednem roku v dodiplomskih in podiplomskih magistrskih programih
100%
90%
80%
69%
67%
70%
58,2%
60%
50%
41%
40%
30%
20%
18%
21%
10%
0%
2011/12
2012/13
Magistrski
Dodiplomski
2013/14
Graf 7: Splošno zadovoljstvo študentov v dodiplomskih in podiplomskih magistrskih programih ob
zaključku študijskega leta
7
6
6,3
6
6
6
6,2
6,2 6,1
6,2
2010/11
2011/12
2012/13
Magistrski
Dodiplomski
5,9
6,2 6,1
5,9
5
4
3
2
1
0
2008/09
2009/10
2013/14
Graf 8: Splošno zadovoljstvo diplomantov v dodiplomskih in podiplomskih magistrskih programih
ob zaključku študijskega leta
7
6,8
6,8
6,2
6,8
6,2
6,3
6
5
4
3
2
1
0
2011/12
2012/13
Magistrski
Dodiplomski
2013/14
Graf 9: Zadovoljstvo diplomantov z razvojem kompetenc šest mesecev po zaključku študija (follow
up) v dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih
7
6,3
6,2
6,1
6,1
6,3
5,7
6
5
4
3
2
1
0
2011/12
2012/13
Magistrski
Dodiplomski
2013/14
Priloga 3
Zbir bibliografskih objav zaposlenih in pogodbenih sodelavcev po klasifikaciji
COBISS za študijsko leto 2013/2014
Število vseh objav v študijskem letu 2013/2014
Objav skupaj
Št. bibl. enot/objav
Sekundarno avtorstvo
475
188
287
Število znanstvenih in strokovnih objav po tipologiji v študijskem letu 2013/2014
Šifra
1
1.01
1.02
1.03
1.04
1.05
1.16
1.17
1.19
1.20
1.21
1.22
2
2.01
2.02
2.03
2.05
2.06
2.08
2.10
2.12
2.13
2.14
2.19
2.25
3
3.14
3.15
3.16
3.25
Bibliografija
Članki in drugi sestavni deli
Izvirni znanstveni članek
Pregledni znanstveni članek
Kratki znanstveni prispevek
Strokovni članek
Poljudni članek
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v mon. publikaciji
Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v mon. publikaciji
Recenzija, prikaz knjige, kritika
Predgovor, spremna beseda
Polemika, diskusijski prispevek
Intervju
Monografije, zaključena dela
Znanstvena monografija
Strokovna monografija
Univ. ali VŠ učbenik z recenzijo
Drugo učno gradivo
Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid
Doktorska disertacija
Specialistično delo
Končno poročilo o rezultatih raziskav
Elaborat, predštudija, študija
Projektna dokumentacija
Radijska ali TV-oddaja
Druge monografije in druga zaključena dela
Izvedena dela (dogodki)
Predavanje na tuji univerzi
Prispevek na konferencah brez natisa
Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa
Druga izvedena dela
2013/2014
22
22
2
28
10
1
1
2
1
5
5
7
2
3
1
1
3
1
5
8
3
7
Število objavljenih prispevkov na konferencah
Šifra
1.06
1.07
1.08
1.09
1.12
1.13
Bibliografija
Objavljen znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)
Objavljen strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)
Objavljen znanstveni prispevek na konferenci
Objavljen strokovni prispevek na konferenci
Objavljen povzetek znan. prispevka na konferenci
Objavljen povzetek strok. prispevka na konferenci
2013/2014
1
4
27
4
10
2
Priloga 4
Bibliografija znanstvenih in strokovnih del zaposlenih
in pogodbenih visokošolskih
učiteljev in sodelavcev na Doba Fakulteti
3-405.01
ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI
1.01 Izvirni znanstveni članek
1. BEVC, Milena. Emigracija slovenskih
znanstvenikov v obdobju 1995-2009 po njihovem
znanstvenem področju, 2013, [Št.] 37, str. 21-40, ilustr. [COBISS.SI-ID 35516717]
2. BEVC, Milena. Emigracija slovenskih
znanstvenikov v obdobju 1995-2009 po spolu,
jan.-feb. 2013, letn. 50, št. 1, str. 39-61,
ilustr. [COBISS.SI-ID 8813598]
3. DUH, Mojca, LETONJA, Marina. Knowledge
creation in family businesses and its
importance for building and sustaining
competitive advantage during and after
succession, 2013, vol. 4, no. 6, str. 120-133.
http://www.sciedu.ca/journal/index.php/ijba/ar
ticle/view/3617/2132, doi:
10.5430/ijba.v4n6p120. [COBISS.SI-ID 11576860]
4. FILIPOVIČ HRAST, Maša, KOPAČ, Anja, RAKAR,
Tatjana. Social exclusion of elderly in
Central and Eastern Europe, 2013, vol. 40, no.
11, str. 971-989, ilustr., doi: 10.1108/IJSE-05-2012-0082. [COBISS.SI-ID 32205149]
5. KLEMENČIČ, Beno, ŠTEVANČEC, Darko.
Comparison between Germany and the USA in the
youth clothing industry, 2013, vol. 7, [no.]
15, str. 1335-1343.
http://www.academicjournals.org/AJBM/PDF/pdf20
13/21Apr/Klemencic%20and%20Stevancec.pdf.
[COBISS.SI-ID 274763]
6. LAMPE, Rok. Vloga notarjev v pravnem
poslovanju v Sloveniji = Role of the notary in
legal relations in Slovenia, 2013, vol. 1, br.
2, str. 262-271. [COBISS.SI-ID 513207938]
7. LAMPE, Rok. Evropsko delovno pravo in prosti
pretok oseb, sep. 2013, letn. 11, št. 54, str.
17-21, ilustr. [COBISS.SI-ID 3760840]
8. MALEŠIČ, Kaja, ROVAN, Jože, BREGAR, Lea.
Measuring well-being : a case for
municipalities in Slovenia, Jul. 2013, vol.
11, no. 3, str. 345-374. [COBISS.SI-ID
21595366]
9. NOVAK, Miroslav. Neki problemi stručne
obrade reprodukcija arhivskog gradiva, 2013,
god. 16, str. 245-259.
10. NOVAK, Miroslav. Vplivi informacijskih
tehnologij na oblikovanje arhivske doktrine,
2013, letn. 23, št. 1, str. 251-258.
11. NOVAK, Miroslav. Od popisovanja arhivskega
gradiva do arhivske vede, 2013, letn. 23, št.
SP. ED., str. 141-148. [COBISS.SI-ID 1254277]
12. NOVAK, Riko, SLATINŠEK, Anja, DEVETAK,
Gabrijel. Importance of motivating factors for
international mobility of students : empirical
findings on selected higher education
institutions in Europe. Organizacija, ISSN 1318-5454, 2013, let. 46, št. 6, str. 274-281,
tabele. http://organizacija.fov.uni-mb.si/index.php/organizacija/article/view/515
/973, doi: 10.2478/orga-2013-0023. [COBISS.SI-ID 7248915]
13. PŠENIČNY, Viljem, NOVAK, Riko.
Organisational factors of rapid growth of
Slovenian dynamic enterprises. Organizacija,
ISSN 1318-5454, jan.-feb. 2013, letn. 46, št.
1, str. 3-12, ilustr., doi: 10.2478/orga-2013-0001. [COBISS.SI-ID 512607792]
14. TURK, Eva, PREVOLNIK RUPEL, Valentina,
TAPAJNER, Alojz, LEYSHON, Stephen, ISOLA,
Arja. An audit of diabetes-dependent quality
of life (ADDQOL) in older patients with
diabetes mellitus type 2 in Slovenia, Sep.-Oct. 2013, vol. 2, issue 2, str. 248-253,
ilustr. http://ac.els-cdn.com/S2212109913000575/1-s2.0-S2212109913000575-main.pdf?_tid=9f485878-3596-11e3-9279-00000aab0f26&acdnat=1381840861_319ac25166789c
8b27cdf41f8f159055, doi:
10.1016/j.vhri.2013.05.001. [COBISS.SI-ID
4778047]
15. VESELIČ, Maja. From a plate of mixed
appetizers toward a melting pot? : academic
debates on China's current ethnic policies,
2013, [Št.] 37, str. 103-111. [COBISS.SI-ID
35518253]
16. VUKASOVIĆ, Tina. Poultry is on the upswing.
Fleischwirtschaft international, ISSN 2193-5149, 2014, vol. 2, str. 26-30, tabele.
17. VUKASOVIĆ, Tina. Pomembna znanja in
sposobnosti, ki odlikujejo uspešnega tržnika =
Important knowledge and skills that distinguish
successful marketers. Mednarodno inovativno
poslovanje, ISSN 1855-6175, 2014, letn. 6, št.
1-2, ilustr.
http://journal.doba.si/letnik_6_(2014)_st__1.
18. VUKASOVIĆ, Tina, BARKOVIČ, Martina.
Evaluating the effectiveness of brand
positioning from a consumer perspective, 2014,
vol. 6, no. 1, str. 898-904.
http://cirworld.com/journals/index.php/jssr/in
dex. [COBISS.SI-ID 512706608]
19. VUKASOVIĆ, Tina, ZIDAR, Jure. Uvedba novega
izdelka na evropsko tržišče ob upoštevanju
notranjih potencialov podjetja, pomlad 2014,
leto 9, št. 1, str. 33-48, tabele.
http://www.fm.upr.si/zalozba/ISSN/1854-4231/9_033-048.pdf. [COBISS.SI-ID 1536602308]
20. ŽENKO, Zdenka, HRAST, Anita, MULEJ, Matjaž.
Social responsibility : measures and
measurement as a basis for organizational
systemic action, Dec. 2013, vol. 26, iss. 6,
str. [475]-484.
http://dx.doi.org/10.1007/s11213-013-9306-8,
doi: 10.1007/s11213-013-9306-8. [COBISS.SI-ID
11567388]
21. ŽENKO, Zdenka, MULEJ, Matjaž, MULEJ,
Nastja, HRAST, Anita. Solving the economic
crisis with (requisitely) holistic approach
and (ethics of) interdependence, 2013, vol. 2,
iss. 2, str. 10-35. http://www.business-systems-review.org/BSR.Vol.2-Iss.2-Symposium.Valencia.Zenko.et.al.Holisitic.Ethi
cs.pdf. [COBISS.SI-ID 11388444]
1.02 Pregledni znanstveni članek
22. BREGAR, Lea. Desetletje razvoja e-izobraževanja: preskromno izkoriščene
priložnosti ali dozorevanje pogojev za
inoviranje izobraževanja?. Mednarodno
inovativno poslovanje, ISSN 1855-6175, 2013,
letn. 5, št. 1.
23. BULC, Violeta. Preoblikujmo izobraževanje ZDAJ. Mednarodno inovativno poslovanje, ISSN
1855-6175, 2013, letn. 5, št. 2, ilustr.
24. CIZELJ, Boris. Znanje in kompetence za
mednarodni trg prihodnosti. Mednarodno
letn. 5, št. 2.
25. KLOBUČAR, Tomaž. Sodobne e-izobraževalne
tehnologije. Mednarodno inovativno poslovanje,
ISSN 1855-6175, 2013, letn. 5, št. 1.
26. LAMPE, Rok. Pravni vidiki spolnega
nadlegovanja in drugih oblik posegov v pravico
do enakopravnosti : (1. del), okt. 2013, letn.
11, št. 55, str. 6-15. [COBISS.SI-ID 3784392]
27. MURGEL, Jasna. Socialno varstvo otrok s
posebnimi potrebami v Sloveniji : pogled v
prihodnost. Socialno delo, ISSN 0352-7956, feb.
2014, letn. 53, št. 1, str. 15-23. [COBISS.SI-ID 4162405]
28. NOVAK, Riko, PŠENIČNY, Viljem. The
importance of legal organisation of rapidly
growing companies for international business
competitiveness. Innovative issues and
approaches in social sciences, ISSN 1855-0541,
2014, vol. 7, no. 3, str. 44-57, graf.
prikazi. [COBISS.SI-ID 512689456]
29. PERGER, Alja. Slovenija vs. "Missing Link"
: zakaj je Slovenija kot državna prvakinja v
teorijah v presežkih in produkti ostajajo
izgubljeni v besedi. Mednarodno inovativno
2.
30. PIVEC, Franci. Pristopi k "standardizaciji"
e-študija. Mednarodno inovativno poslovanje,
ISSN 1855-6175, 2013, letn. 5, št. 1.
31. PIVEC, Franci. Odpiranje izobraževanja.
Mednarodno inovativno poslovanje, ISSN 1855-6175, 2013, letn. 5, št. 2.
32. PŠENIČNY, Viljem. Znanje in kompetence za
dinamično podjetništvo. Mednarodno inovativno
2, ilustr.
33. PŠENIČNY, Viljem, JAKOPIN, Edvard,
VUKČEVIĆ, Zoran, ĆORIĆ, Gordana. Dynamic
etrepreneurship - Generator of sustainable
economic growth and competitiveness.
Management, ISSN 1331-0194, 2014, vol. 19, no.
1, str. 61-92, graf. prikazi, tabele.
34. PŠENIČNY, Viljem, NOVAK, Riko. Dinamično
podjetništvo, 2013, št. 571, ilustr.
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnef
inance.php?idclanka=9028. [COBISS.SI-ID
512634160]
1.03 Kratki znanstveni prispevek
35. MURGEL, Jasna. Novi Zakon o usmerjanju
otrok s posebnimi potrebami, 13. jun. 2013,
leto 32, št. 23, pril. str. [I]-VIII, portret.
36. MURGEL, Jasna. Ob napovedanih spremembah
ZST-1 - utrip sodne prakse, 4. jul. 2013, leto
32, št. 26, pril. str. [I]-VIII, portret.
1.04 Strokovni članek
37. BULC, Violeta, KOVAČIČ, Vesna. Intuitivno
odločanje - korak k sistemskemu razmišljanju
in celostnemu inoviranju, jun. 2013, letn. 11,
št. 53, str. 17-21, ilustr. [COBISS.SI-ID
3720904]
38. DRAGHICI, Anca, OLARIU, Cristian, ROZMAN,
Tomislav. Certified business process manager:
a transfer of innovation experiance, 2014, no.
1, vol. 16, str. 12-33. [COBISS.SI-ID
512691760]
39. IVANJKO, Šime. Izvršnica ali menica?, 24.
jan. 2013, leto 32, št. 3, str. 6-8, portret.
40. IVANJKO, Šime. Sporna učinkovitost pri
ustvarjanju prava, 31. jan. 2013, leto 32, št.
4, str. 3, portret. [COBISS.SI-ID 3646664]
41. IVANJKO, Šime. Ali tudi gospodarska kriza
povzroča dejanja v skrajni sili?, 30. maj
2013, leto 32, št. 21, pril. str. [I]-IV,
portret. [COBISS.SI-ID 3715272]
42. IVANJKO, Šime. Neznanje dolžnikov in
formalizem pri odločanju sodišč. Davčno-finančna praksa, ISSN 1580-237X, 2013, let.
43. IVANJKO, Šime. Pomen in posledice menične
klavzule "brez regresa". Davčno-finančna
praksa, ISSN 1580-237X, 2013, let. 14, št. 7/8,
str. 32-33. [COBISS.SI-ID 4559659]
44. IVANJKO, Šime. Zavarovalna pogodba v
postopkih insolventnosti. Davčno-finančna
praksa, ISSN 1580-237X, nov. 2013, letn. 14,
512657712]
45. KOVAČIČ, Vesna. Inoviranje navad: od ego k
eko sistemom : princip celostnega inoviranja
in & out, jul. 2014, letn. 12, št. 59, str. 26-30, ilustr. [COBISS.SI-ID 512679216]
46. KOVAČIČ, Vesna, BULC, Violeta, BATTELINO,
Urška. Intuitivno odločanje - nepogrešljiv del
celostnega odločanja : intuicija, znanje in
izkušnje pomagajo do pravih odločitev in
izpolnitve lastnih potencialov, feb. 2013,
letn. 11, št. 51. [COBISS.SI-ID 51476322]
47. LAMPE, Rok. Pravni vidiki spolnega
nadlegovanja in drugih oblik posegov v pravico
do enakopravnosti : (2. del), nov. 2013, letn.
48. LEŠNIK, Tomaž. Nekateri vidiki
učinkovitosti davčnega nadzora. Davčno-finančna
praksa, ISSN 1580-237X, sep. 2013, letn. 14,
512656176]
49. LEŠNIK, Tomaž. Davek od dohodkov pravnih
oseb v luči primerjave med državami članicami
EU-27. Davčno-finančna praksa, ISSN 1580-237X, 3
nov. 2013, letn. 14, št. 11, str. 6-8, ilustr.
50. LEŠNIK, Tomaž. Primerjalni vidik
učinkovitosti davčnega nadzora in davčne
izterjave v državah članicah. Davčno-finančna
praksa, ISSN 1580-237X, jan. 2014, letn. 15,
št. 1, str. 16-19. [COBISS.SI-ID 512661296]
51. LEŠNIK, Tomaž. Ponovna uvedba olajšav za
dohodnino. Davčno-finančna praksa, ISSN 1580-237X, feb. 2014, letn. 15, št. 2, str. 8-9.
52. LEŠNIK, Tomaž, KRAČUN, Davorin, JAGRIČ,
Timotej. Recession and tax compliance - The
case of Slovenia, letn. 25, št. 2, str. 130-140. [COBISS.SI-ID 512673840]
53. MORETTI, Melita, POSTRUŽNIK, Natalija.
Zakaj bi morale organizacije imeti zavzete
zaposlene in kakšen je vpliv stresa na
zavzetost, jun. 2013, letn. 11, št. 53, str.
46-50, ilustr. [COBISS.SI-ID 4739287]
54. MURGEL, Jasna. Novela ZST-1B:
najpomembnejše spremembe, 25. jul. 2013, leto
32, št. 29/30, str. 10-12, portret. [COBISS.SI-ID 13302353]
55. POSTRUŽNIK, Natalija. Kdor želi uspeti,
mora biti najprej opažen : [projekt]
vključi.vse. MQ, ISSN 1854-7117, maj 2014, št.
28, str. 28-30. [COBISS.SI-ID 512676656]
56. PREVOLNIK RUPEL, Valentina. Pri
organizaciji HTA so glavna vsebinska merila :
vrednotenje zdravstvenih tehnologij (HTA), 29.
mar. 2013, št. 1, posebna izd., str. 22,
57. PREVOLNIK RUPEL, Valentina, BERLIC, Nika,
SLABE ERKER, Renata, OGOREVC, Marko.
Vrednotenje zdravstvenih tehnologij v
direktivi o čezmejnem varstvu pacientov, 14.
nov. 2013, št. 14, str. 16, ilustr. [COBISS.SI-ID 1703566]
58. PREVOLNIK RUPEL, Valentina, OGOREVC, Marko.
Kako bolniki ocenjujejo zdravstvene storitve v
Sloveniji, 31. maj 2013, pos. št., str. 11,
59. ROZMAN, Tomislav. Using MOOCs (Massive
Online Open Courses) for blended learning with
adult learners in an international environment.
Independence, ISSN 1026-4329, Feb./Mar. 2014,
issue 60, str. 16-21, tabele, graf. prikazi.
60. ŠKAFAR, Branko. Model učinkovite in uspešne
organizacije jutrišnjega dne, maj 2013, letn.
5, št. 1, str. 52-59, ilustr. [COBISS.SI-ID
276811]
1.05 Poljudni članek
61. MITHANS, Nataša. Mind wide open : budnica
slovenskemu marketingu, jul-avg 2014, letn.
24, št. 397/398, str. 76-77, ilustr.
62. MITHANS, Nataša. Prepočasi uvajamo
digitalne tehnologije in premalo prisluhnemo
kupcem : raziskava Mind wide open. Finance,
ISSN 1318-1548, 2014, št. 109, str. 14, graf.
63. MITHANS, Nataša. Slovenski marketing,
prebudi se. MQ, ISSN 1854-7117, 2014, št. 29,
str. 38-39, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID
512707888]
64. MULEJ, Lucija. Tretja svetovna vojna : čas
osebnih sprememb. Lepa & zdrava, ISSN 1581-8551, nov. 2013, letn. 9, str. 48.
http://www.drustvo-budni.si/images/stories/tretja%20svetovna%20v
ojna-cas%20osebnih%20vojn.pdf. [COBISS.SI-ID
2048220930]
65. MULEJ, Lucija. Kraljestvo samozavesti. Lepa
& zdrava, ISSN 1581-8551, sep. 2013, letn. 9,
str. 57. http://www.drustvo-budni.si/images/stories/kraljestvo%20samozave
sti.pdf. [COBISS.SI-ID 2048221954]
66. MULEJ, Lucija. Spremembe in konec sveta :
iskrice rešitev, rubrika dr. Lucije Mulej
Mlakar. Lepa & zdrava, ISSN 1581-8551, feb.
2013, letn. 9, str. 60-61. [COBISS.SI-ID
512621616]
67. MULEJ, Lucija. Pasti pozitivnega mišljenja.
Lepa & zdrava, ISSN 1581-8551, okt. 2013, letn.
9, str. 61. http://www.drustvo-budni.si/images/stories/pasti%20pozitivnega%2
0misljenja.pdf. [COBISS.SI-ID 2048221698]
68. MULEJ, Lucija. Svetovi in energija
življenja : iskrice rešitev, rubrika dr. Lucije
Mulej Mlakar. Lepa & zdrava, ISSN 1581-8551,
apr. 2013, letn. 9, str. 62-[63]. [COBISS.SI-ID 2048221186]
69. MULEJ, Lucija. Aktivacija : iskrice
rešitev, rubrika dr. Lucije Mulej Mlakar. Lepa
& zdrava, ISSN 1581-8551, maj 2013, letn. 9,
str. 62-[63]. [COBISS.SI-ID 2048221442]
70. PIVEC, Franci. Očiščenje in pomlajenje, 2.
mar. 2013, 69, [št.] 51, ilustr. [COBISS.SI-ID
2107925]
1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
(vabljeno predavanje)
71. ŽENKO, Zdenka, MULEJ, Matjaž, MULEJ,
Nastja, HRAST, Anita. Solving the economic
crisis with (requisitely) holistic approach and
(ethics of) interdependence. V: , [24] str.
1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci
(vabljeno predavanje)
72. KOREN, Matej, STANOVNIK, Peter, ČRNIGOJ,
Matjaž. Metodologija izbire prioritetnih
tehnoloških rešitev v projektih industrijskih
raziskav in razvoja v KC STV. V: , str. 75-80,
73. PIVEC, Franci. Žegnani studenec - skupno
dobro v knjižnici = "the blessed well" - the
common good in a library. V: , str. 35-43.
74. ŠKAFAR, Branko. Model uspešnega in
učinkovitega podjetja jutrišnjega dne. V: ,
str. 45-47. [COBISS.SI-ID 276043]
učinkovitega podjetja jutrišnjega dne = Model
successful and effective company of tomorrow.
V: , str. 1053-1058. [COBISS.SI-ID 275531]
76. EĆIMOVIĆ, Timi, HRAST, Anita, MULEJ,
Matjaž, VEZJAK, Marjan. "Homo Sapiens - one
species in kingdom of living creatures of the
planet Earth - Biosphere - origin and present".
V: Education and communication for more social
responsibility : conference proceedings =
Izobraževanje in komuniciranje za več družbene
odgovornosti : zbornik prispevkov, (Zbirka
Družbena odgovornost). Maribor: Inštitut za
razvoj družbene odgovornosti (IRDO), 2013,
[12] str. [COBISS.SI-ID 11349532]
77. FISTIS, Gabriela, ROZMAN, Tomislav, RIEL,
Andreas, MESSNARZ, Richard. Leadership in
sustainability. V: Systems, software and
services process improvement : 21st European
Conference, EuroSPI 2014, Luxembourg, June 25-27, 2014. Proceedings, (Communications in
Computer and Information Science, ISSN 1865-0929, 425), str. 231-245. [COBISS.SI-ID
512691504]
78. GOŠNIK, Dušan. 2008-2012 employee
expectations about lean six sigma education in
manufacturing companies : experiences from
comparison study in Slovenia 2008-2012. V: ,
str. 119-125, tabele. [COBISS.SI-ID 4895191]
79. GOŠNIK, Dušan. Characters of lean six sigma
project managers in manufacturing companies :
experiences from comparison study in Slovenia
2008-2012. V: , str. 127-130, tabela.
80. HRAST, Anita, MLADIČ, Mirjana, MULEJ,
Matjaž. Strateško načrtovanje družbene
odgovornosti v slovenskih podjetjih kot del
inovativnosti. V: Education and communication
for more social responsibility : conference
proceedings = Izobraževanje in komuniciranje za
več družbene odgovornosti : zbornik prispevkov,
(Zbirka Družbena odgovornost). Maribor: Inštitut za
razvoj družbene odgovornosti
(IRDO), 2013, [12] str. [COBISS.SI-ID
11349276]
81. HRAST, Anita, MULEJ, Matjaž. Change by
social responsibility for (requisitely)
holistic approach and (ethics of)
interdependence. V: The quest for happiness :
conference proceedings = Auf der Suche nach
Glücklichkeit : Beiträge der Gastreferenten = V
iskanju srečnosti : zbornik avtorskih
prispevkov, (Zbirka Družbena odgovornost).
Maribor: Mariborska razvojna agencija (MRA):
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
(IRDO), 2013, [9] str. [COBISS.SI-ID 11423260]
82. JANKOVIČ, Patricija, BOBEK, Vito.
Financiranje inovacij v lokalnih skupnostih =
Financing inovation in local communities. V: ,
str. 33-41. [COBISS.SI-ID 76081665]
83. KOCJAN-STJEPANOVIČ, Tanja, FLAC, Sašo. E-learning for Project Management: Approach for
Students with Expressed Technical Skills. V:
Proceedings of the International conference on
education in mechatronics, 24th September 2013,
Ostrava, Czech Republic. Ostrava: VŠB Technical University of Ostrava, cop. 2013,
str. 53-60, ilustr. [COBISS.SI-ID 512658736]
84. KOVAČIČ, Vesna. Social entrepreneurship as
a driving force for the social change and
development = Socialno podjetništvo kot gibalo
družbenih sprememb in razvoja. V: Education and
communication for more social responsibility :
conference proceedings = Izobraževanje in
komuniciranje za več družbene odgovornosti :
zbornik prispevkov, (Zbirka Družbena
odgovornost). Maribor: Inštitut za razvoj
družbene odgovornosti (IRDO), 2013, [11] str.,
85. KOVAČIČ, Vesna, BRUHER, Ksenija, DINEVSKI,
Dejan. #The #effects of practicing yoga on the
quality of life of elderly people. V: The quest
for happiness : conference proceedings = Auf
der Suche nach Glücklichkeit : Beiträge der
Gastreferenten = V iskanju srečnosti : zbornik
avtorskih prispevkov, (Zbirka Družbena
odgovornost). Maribor: Mariborska razvojna
agencija (MRA): Inštitut za razvoj družbene
odgovornosti (IRDO), 2013, [8] str., graf.
86. KOVAČIČ, Vesna, BULC, Violeta, BATTELINO,
Urška. Intuitive decision-making - changing
habits through new business approaches, models
and solutions = Intuitivno odločanje spreminjanje navad skozi nove poslovne
pristope, modele in rešitve. V: Education and
družbene odgovornosti (IRDO), 2013, [10] str.,
87. KOVAČIČ, Vesna, KOCUVAN, Danijela. Business
decision-making by intuition and changing
habits in slovenian companies : a case study =
Poslovno odločanje z intuicijo in spreminjanje
navad v slovenskih podjetjih : študija primera.
V: Education and communication for more social
[10] str., ilustr. [COBISS.SI-ID 512622128]
88. LETONJA, Marina, DUH, Mojca. Transfer of
knowledge within family businesses : its
importance for successful implementation of
succession process. V: , str. [1-17].
89. MORETTI, Melita, POSTRUŽNIK, Natalija,
MORETTI, Adi. The school leadership and its
attitude towards innovation as one of the
dimensions of social responsibility = Vodenje
šole in odnos do inovativnosti kot ene od
dimenzij družbene odgovornosti. V: Education
and communication for more social
razvoj družbene odgovornosti (IRDO), 2013, [8]
str. [COBISS.SI-ID 4696279]
90. MULEJ, Matjaž, MERNIK, Maja, HRAST, Nomi,
HRAST, Anita. Družbena odgovornost v
osnovnošolskem izobraževanju. V: Education and
družbene odgovornosti (IRDO), 2013, [9] str.
91. NOVAK, Miroslav. Mikroklasifikacije in
njihove sheme v arhivskih informacijskih
sistemih. V: , str. 105-123. http://www.pokarh-mb.si/uploaded/datoteke/Radenci/Radenci2013/1
0_Novak_2013.pdf. [COBISS.SI-ID 1232005]
92. NOVAK, Miroslav, SEMLIČ RAJH, Zdenka.
Merjenje rezultatov uspešnosti izgradnje
arhivskih podatkovnih zbirk s kvantitativno-kvalitativno metodo na primeru podatkovne
zbirke SIRAnet. V: , str. 19-39. [COBISS.SI-ID
1574517]
93. PŠENIČNY, Viljem, JAKOPIN, Edvard,
VUKČEVIĆ, Zoran, ĆORIĆ, Gordana. Dynamic
etrepreneurship - Generator of sustainable
economic growth and competitiveness. V: Working
papers. Split: University of Split, Faculty of
Economics, [2013], str. 353-376, graf.
prikazi, tabele.
http://www.efst.hr/eitconf/proceedings/TenthIn
ternationalConferenceChallengesOfEurope-ConferenceProceedings-bookmarked.pdf.
94. PŠENIČNY, Viljem, NOVAK, Riko. The
importance of the growth of dynamic enterprises
for the national economy: an example of a
growth forecast for Slovenia until 2015. V:
Working papers. Split: University of Split,
Faculty of Economics, [2013], str. 329-351,
graf. prikazi.
http://www.efst.hr/eitconf/proceedings/TenthIn
ternationalConferenceChallengesOfEurope-ConferenceProceedings-bookmarked.pdf.
95. RASPOR, Andrej, MIGLIČ, Gozdana, VUKOVIČ,
Goran, RODIČ, Blaž. The role of tipping in
reducing labour costs : Elektronski vir. V: ,
str. 886-898. [COBISS.SI-ID 7151891]
96. ROJKO, Andreja, KOCJAN-STJEPANOVIČ, Tanja.
E-learning Solution for Lifelong Education in
Electro-Mechanical Industry. V: Proceedings of
the International conference on education in
mechatronics, 24th September 2013, Ostrava,
Czech Republic. Ostrava: VŠB - Technical
University of Ostrava, cop. 2013, str. 61-68,
97. ŠNAJDER, Leonida, BOBEK, Vito. A functional
region - a model for Slovenia?. V: The quest
for happiness : conference proceedings = Auf
der Suche nach Glücklichkeit : Beiträge der
Gastreferenten = V iskanju srečnosti : zbornik
avtorskih prispevkov, (Zbirka Družbena
odgovornost). Maribor: Mariborska razvojna
agencija (MRA): Inštitut za razvoj družbene
odgovornosti (IRDO), 2013, [8] str. [COBISS.SI-ID 11420444]
98. ŠTOKA DEBEVEC, Meta, HRAST, Anita, MULEJ,
Matjaž. Nacionalna strategija spodbujanja
razvoja družbene odgovornosti (podjetij) v
Sloveniji. V: Education and communication for
more social responsibility : conference
proceedings = Izobraževanje in komuniciranje za
več družbene odgovornosti : zbornik prispevkov,
(Zbirka Družbena odgovornost). Maribor:
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
(IRDO), 2013, [8] str. [COBISS.SI-ID 11347484]
99. VASILIOU, Christina, IANNOU, Andri, ARH,
Tanja, ZAPHIRIS, Panayiotis, KLOBUČAR, Tomaž.
Technology enhanced problem based learning. V:
, str. 1187-1195. [COBISS.SI-ID 26626855]
100. VUKASOVIĆ, Tina, STRAŠEK, Rok. #A #study
on effective communication strategy in
developing brand communication : analysis of
social networking site. V: Proceedings :
proceedings of the World Congress on
Engineering 2014, WCE 2014, London, UK, July 2-4, 2014 : vol. 1. London: International
Association of Engineers, 2014, str. 690-693.
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci
101. GRAFENAUER, Božo. Temeljna načela ZDavP-2
v luči subsidiarne narave (uporabe) ZUP. V: ,
str. 31-37. [COBISS.SI-ID 3637292]
102. IVANJKO, Šime. Uporaba podjetniških pogodb
v postopkih finančne reorganizacije v
insolventnih podjetjih kot oblika preprečevanja
stečajev. V: , str. 51-56. [COBISS.SI-ID
4515371]
103. POSTRUŽNIK, Natalija, MORETTI, Melita.
Zavarovalnica smo ljudje - vpliv zavzetosti
zaposlenih na produktivnost (longitudinalna
študija primera) = Insurance business is people
impact of employee engagement on productivity
(longitudinal case study). V: , str. 307-322,
ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 4789463]
104. ŽILIČ FIŠER, Suzana, MIŠE-ŠRAJLEHNER,
Mirjana. Komuniciranje v kulturi, Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. V: Education
and communication for more social
razvoj družbene odgovornosti (IRDO), 2013, 7
str. [COBISS.SI-ID 73896449]
1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na
konferenci
105. ČERNETIČ, Miha. Čuječnost in anksioznost :
kakšna je povezanost med konstruktoma?, 2014,
letn. 23, str. 70. http://psy.ff.uni-lj.si/psiholoska_obzorja/arhiv_clanki/2014/dn
evi_psihologov_2014.pdf. [COBISS.SI-ID
55756642]
106. EĆIMOVIĆ, Timi, HRAST, Anita, MULEJ,
Matjaž, VEZJAK, Marjan. Človek Homo Sapiens,
ena zvrst v kraljstvu živih bitij v biosferi
planeta Zemlje - izvor in sedanjost. V:
odgovornosti : zbornik povzetkov prispevkov =
Education and communication for more social
responsibility : conference proceedings summaries, (Zbirka Družbena odgovornost).
Maribor: Inštitut za razvoj družbene
odgovornosti (IRDO), 2013, str. 108-109.
107. HRAST, Anita, MLADIČ, Mirjana, MULEJ,
Matjaž. Strateško načrtovanje družbene
odgovornosti v slovenskih podjetjih kot del
inovativnosti. V: Izobraževanje in
zbornik povzetkov prispevkov = Education and
conference proceedings - summaries, (Zbirka
str. 102. [COBISS.SI-ID 11349020]
108. HRAST, Anita, MULEJ, Matjaž. Change by
social responsibility for (requisitely)
holistic approach and (ethics of )
interdependence. V: , str. 34. [COBISS.SI-ID
11425052]
109. KOCJAN-STJEPANOVIČ, Tanja, FLAC, Sašo. The
knowledge assessment in e-study of project
management. V: Društvo i tehnologija - dr.
Juraj Plenković = Society and technology - dr.
Juraj Plenković : book of abstracts. [Zagreb]:
International Federation of Communication
Associations - IFCA: Croatian Communication
Association - CCA; Maribor: Alma Mater
Europaea - European Center, 2013, str. 91-92.
110. MORETTI, Melita, POSTRUŽNIK, Natalija,
MORETTI, Adi. Vodenje šole in odnos do
inovativnosti kot ene od dimenzij družbene
odgovornosti = The school leadership and its
attitude towards innovation as one of the
dimensions of social responsibility. V:
odgovornosti : zbornik povzetkov prispevkov =
Education and communication for more social
responsibility : conference proceedings summaries, (Zbirka Družbena odgovornost).
Maribor: Inštitut za razvoj družbene
odgovornosti (IRDO), 2013, str. 38. [COBISS.SI-ID 4696023]
111. MULEJ, Matjaž, MERNIK, Maja, HRAST, Nomi,
HRAST, Anita. Družbena odgovornost v
osnovnošolskem izobraževanju. V: Izobraževanje
in komuniciranje za več družbene odgovornosti :
zbornik povzetkov prispevkov = Education and
conference proceedings - summaries, (Zbirka
str. 87. [COBISS.SI-ID 11344924]
112. ŠNAJDER, Leonida, BOBEK, Vito. A
functional region - a model for Slovenia?. V: ,
str. 14. [COBISS.SI-ID 11427356]
113. ŠTOKA DEBEVEC, Meta, HRAST, Anita, MULEJ,
Matjaž. Nacionalna strategija spodbujanja
razvoja družbene odgovornosti (podjetij) v
Sloveniji. V: Izobraževanje in komuniciranje za
več družbene odgovornosti : zbornik povzetkov
prispevkov = Education and communication for
more social responsibility : conference
proceedings - summaries, (Zbirka Družbena
družbene odgovornosti (IRDO), 2013, str. 69.
1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na
konferenci
114. KOVAČIČ, Vesna, BRUHER, Ksenija, DINEVSKI,
Dejan. #The #effects of practicing yoga on the
quality of life of elderly people. V: , str.
15. [COBISS.SI-ID 512679472]
učinkovitega podjetja jutrišnjega dne = Model
succesful and effective company of tomorrow. V:
, str. 141. [COBISS.SI-ID 275275]
1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v
monografski publikaciji
-4313, junij, 2013, št. 39, str. 7. [COBISS.SI-ID 512631344]
116. PŠENIČNY, Viljem. Le podjetja s
potencialom rasti lahko začnejo nov podjetniški
val in novo rast : raziskava med hitro
rastočimi podjetji. V: Spodbujamo rast : Gazela
2013, (Dnevnik, ISSN 1318-0320, 23. okt. 2013).
Ljubljana: Dnevnik, d.d., 2013, str. 71-75.
122. KOPAČ, Anja (intervjuvanec). "Slovenija je
vsekakor še vedno socialna država". Delo, ISSN
0350-7521, 29. jul. 2013, leto 55, št. 173,
str. 10-11, portret. [COBISS.SI-ID 32119901]
1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika
117. HRENKO PODERGAJS, Klavdija. O knjigi
Šolske bridkosti avtorja Daniela Pennaca.
Bilten Bravo, ISSN 1854-0929, dec. 2013, letn.
10, št. 19, str. 18-20. [COBISS.SI-ID
512677168]
123. KOPAČ, Anja (intervjuvanec). Znižanje vseh
pokojnin ne bi bilo sporno, 15. apr. 2013,
leto 69, št. 87, str. 6, fotogr. [COBISS.SI-ID
31935069]
124. PREVOLNIK RUPEL, Valentina
(intervjuvanec). Industrija zdravstvenega
turizma, 2013, št. 5, str. 35-37. [COBISS.SI-ID 1682574]
MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA
1.20 Predgovor, spremna beseda
2.01 Znanstvena monografija
118. AŠANIN GOLE, Pedja, SERAJNIK SRAKA, Nada,
KERNEL, Vita. Od idealizma do profesionalizma.
V: Teorija in praksa slovenskih odnosov z
javnostmi II = Slovenian public relations
theory and practice II. Ljubljana: Slovensko
društvo za odnose z javnostmi: Sekcija IABC
Slovenija: = PRSS, Public Relations Society of
Slovenia: IABC Slovenia Chapter, 2014, str. 12-13. [COBISS.SI-ID 512707120]
119. MAILLET, Katherine, KLOBUČAR, Tomaž.
Foreword. V: DC-ECTEL 2013 : proceedings of the
Doctoral Consortium at the European Conference
on Technology Enhanced Learning 2013, co-located with the EC-TEL 2013 conference (EC-TEL 2013), September 17-18, 2013, Paphos,
Cyprus, (CEUR workshop proceedings, ISSN 1613-0073, vol. 1093). [S. l.]: CEUR-WS, cop.
2013, str. III. http://ceur-ws.org/Vol-1093/.
1.21 Polemika, diskusijski prispevek
120. ZADRAVEC, Bojana. Standesbeamte und
Trauungen in Slowenien, 2013, nr. 9, jg. 67,
str. 122-123. [COBISS.SI-ID 76233217]
1.22 Intervju
121. BREGAR, Lea (intervjuvanec). Eizobraževanje - prihodnost in priložnost :
pogovor z dr. Leo Bregar, visokošolsko
učiteljico na DOBA Fakulteti, pionirko e-izobraževanja v Sloveniji. Novice, ISSN 2335-
125. BEVC, Milena (avtor, urednik), OGOREVC,
Marko, BEVC, Milena (urednik). Dejanska in
potencialna emigracija nekdanjih Erasmus
študentov iz Slovenije. 1. natis. Ljubljana:
Inštitut za ekonomska raziskovanja: =
Institute for Economic Research, 2013. VIII,
191 str., tabele, graf. prikazi. ISBN 978-961-6906-23-4. ISBN 978-961-6906-24-1. [COBISS.SI-ID 268371456]
126. KRAJNC, Ana, FINDEISEN, Dušana (avtor,
urednik), LIČEN, Nives, IVANUŠ-GRMEK, Milena,
KUNAVER, Jurij. Posebnosti izobraževanja
starejših = Characteristics of older adult
education. Dopolnjena izd. Ljubljana: Društvo
za izobraževanje za tretje življenjsko
obdobje, 2013. 132 str., ilustr. ISBN 978-961-93541-2-4. [COBISS.SI-ID 269916416]
127. MULEJ, Matjaž, BOŽIČNIK, Stanislav,
ČANČER, Vesna, HRAST, Anita, JURŠE, Karin,
KAJZER, Štefan, KNEZ-RIEDL, Jožica, JERE
LAZANSKI, Tadeja, MLAKAR, Tatjana, MULEJ,
Nastja, POTOČAN, Vojko, RISOPOULOS, Filippina,
ROSI, Bojan, STEINER, Gerald, ŠTRUKELJ, Tjaša,
URŠIČ, Duško, ŽENKO, Zdenka, et al. Dialectical
systems thinking and the law of requisite
holism concerning innovation, (Exploring unity
through diversity, vol. 3). Litchfield Park:
Emergent Publications, cop. 2013. XVII, 365
str., ilustr. ISBN 978-1-938158-09-4.
podjetništvo 2012 : manj kot 5 % podjetij
ustvarja gospodarsko rast, (Lex localis).
Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in
javna naročila, 2014. 106 str., ilustr. ISBN
978-961-6842-28-0. http://www.lex-localis.info/ebook/dinamicnopodjetnistvo2014,
doi: 10.4335/978-961-6842-28-0(2014).
129. RAKOVEC-FELSER, Zlatka. The
biopsychosocial model of treatment the
chronically ill : an integrated approach to
chronic ill persons. Saarbrücken: AV
Akademikerverlag, cop. 2013. 55 str., ilustr.
ISBN 978-3-659-43559-1. [COBISS.SI-ID 4758079]
2.02 Strokovna monografija
130. GRAFENAUER, Božo, BREZOVNIK, Boštjan,
TOPLAK, Jurij, ŽELEZNIK, Milan. Katalog
pristojnosti občin. Ljubljana: Ministrstvo za
notranje zadeve, Urad za lokalno samoupravo,
2003-. http://www.mnz.si/si/. [COBISS.SI-ID
2481195]
131. GRAFENAUER, Božo, BREZOVNIK, Boštjan,
ŽELEZNIK, Milan, IVANC, Tjaša. Razvid upravnih
postopkov v občinah. Maribor: Inštitut za
lokalno samoupravo in javna naročila Maribor,
2006-. http://ls.lex-localis.info/Razvidupravnihpostopkovvobčinah.
132. LAMPE, Rok, CERAR, Miro, BIEN KARLOVŠEK,
Sonja, KLEMENČIČ, Goran, LAMPE, Rok (urednik).
Zasebnost in varovanje osebnih podatkov na
delovnem mestu : aktualna navodila in obrazci
za pravno pravilno ravnanje delodajalcev v
odnosu do zasebnosti delavcev in varovanje
osebnih podatkov - v priročniku in na
zgoščenki. Maribor: Založba Forum Media, 2006-.
1 zv. (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID
11315990]
133. MARUŠIČ, Dorjan, PREVOLNIK RUPEL,
Valentina, CEGLAR, Jakob. DRG implementation in
Slovenia - lessons learned, (Working paper, no.
74). Ljubljana: Inštitut za ekonomska
raziskovanja: = Institute for Economic
Research, 2013. 16 str., graf. prikazi. ISBN
978-961-6906-19-7. [COBISS.SI-ID 267431424]
134. ŠKAFAR, Branko. Uspešni v in po krizi :
model učinkovite in uspešne organizacije
jutrišnjega dne. Murska Sobota: Ekonomska šola,
Višja strokovna šola, 2013. 105 str., ilustr.
ISBN 978-961-6629-10-2. ISBN 978-961-6629-11-9. [COBISS.SI-ID 73944577]
135. ŠKAFAR, Branko. Uspešno poslovanje malih
in srednjih podjetij. Murska Sobota: First,
2013. 13 str. [COBISS.SI-ID 278859]
136. VELEJ, Maja, VELEJ, Marjan, ČUČKO,
Gabrijela, TRAMPUŠ, Sonja, MEZNARIČ, Miran,
NOLIMAL, Fani, SLIVAR, Brane, ABERŠEK, Boris,
GLODEŽ, Srečko. Nova izhodišča za nove oblike,
metode in tehnike poučevanja : gradivo za
udeležence in udeleženke izobraževalnega
programa. Ptuj: Šolski center, 2013. 235 str.,
ilustr., preglednice. ISBN 978-961-6749-12-1.
ISBN 978-961-6749-16-9. [COBISS.SI-ID
74504193]
2.03 Univerzitetni, visokošolski ali višješolski
učbenik z recenzijo
137. LAMPE, Rok. Izbrana poglavja mednarodnih,
evropskih in ustavnopravnih vidikov delovnega
prava : študijsko gradivo. Ljubljana: Gea
College, Fakulteta za podjetništvo, 2013. ISBN
978-961-6347-51-8. http://ecampus.gea-college.si:8080/show.aspx?xid=WBT:X:VseNovice
. [COBISS.SI-ID 266843648]
138. PETRIN, Tea, DMITROVIČ, Tanja, PRETNAR,
Bojan, ANTONČIČ, Boštjan. Organizacija in
struktura trga : skripta, (EF, Skripta).
Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1994-. Zv. <1->, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 47927552]
2.05 Drugo učno gradivo
139. GOŠNIK, Dušan. Priprava in vodenje
proizvodnje : interno gradivo. Celje: Šolski
center, Višja strokovna šola, 2013. 41 str.,
140. KOSTANJEVEC, Andrea. Študijsko gradivo za
predmet Poslovno komuniciranje in interkulturni
dialog : nemški jezik, (Program Poslovanje).
dopolnjena izd. Maribor: Doba Fakulteta, 2013.
[135] f., ilustr. [COBISS.SI-ID 512676912]
2.06 Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas,
zemljevid
IZVEDENA DELA (DOGODKI)
3.14 Predavanje na tuji univerzi
141. Računovodski praktikum. ROBNIK, Lidija
(avtor, urednik), SLAVIČ, Marija, LINASI,
Ivana. Maribor: Forum Media, 2007-. ISSN 1855-0169. [COBISS.SI-ID 234054656]
147. LAMPE, Rok. European Union and its
enlargement to the East. Lahti: University of
Applied Sciences, Faculty of Business Studies,
18. 3. - 22. 3. 2013. [COBISS.SI-ID 513120386]
2.08 Doktorska disertacija
142. NOVAK, Riko. Povezanost
pravnoorganizacijske oblike dinamičnih podjetij
z internacionalizacijo = doktorska disertacija.
Nova Gorica: [R. Novak], 2013. 156, 54 f.,
tabele, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID
266929152]
2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav
143. DRNOVŠEK, Mateja, STANOVNIK, Peter, URŠIČ,
Sonja. Spremljanje nacionalne konkurenčnosti po
metodologiji WEF za leto 2013. Ljubljana:
Inštitut za ekonomska raziskovanja: Univerza v
Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2013. 34 str.,
144. PŠENIČNY, Viljem, NOVAK, Riko. Vsebinsko
preverjanje opisnih atributov hitre rasti
dinamičnih podjetij : analiza podlage
teoretičnega modela dinamičnega podjetništva v
Sloveniji : poročilo o raziskavi. Maribor:
Doba, Fakulteta za uporabne poslovne in
družbene študije, 2013. 82 str., ilustr.
145. STANOVNIK, Peter, DRNOVŠEK, Mateja, URŠIČ,
Sonja. Spremljanje nacionalne konkurenčnosti
Slovenije po metodologiji IMD za leto 2013 :
zaključno poročilo. Ljubljana: Inštitut za
ekonomska raziskovanja: Univerza v Ljubljani,
Ekonomska fakulteta, 2013. 34 str., ilustr.
2.19 Radijska ali televizijska oddaja
146. KRAJNC, Ana (intervjuvanec), TOMŠIČ,
Marija (intervjuvanec), BANOVEC, Tomaž
(intervjuvanec), RAMOVŠ, Jože (intervjuvanec),
BOLKA, Urban (intervjuvanec), VAUPOTIČ, Žiga
(intervjuvanec). V živo s Festivala za tretje
življenjsko obdobje. Ljubljana: 1. program
Radia Slovenija, oddaja Studio ob 17:00, 2.
okt. 2013.
http://radioprvi.rtvslo.si/prispevek/12596.
148. MAKAROVA, Irina. Russians and Slovenes :
actual problems of intercultural and
interlingual adaptation. Venezia: Università
Ca' Foscari, Dipartimento di Studi Linguistici
e Culturali Comparati, 27. 4. 2013. [COBISS.SI-ID 512946560]
149. MAKAROVA, Irina. Russians and Slovenes :
history of scientific contacts. Venezia:
Università Ca' Foscari, Dipartimento di Studi
Linguistici e Culturali Comparati, 26. 4.
2013. [COBISS.SI-ID 512946304]
150. PŠENIČNY, Viljem. Dinamično poduzetništvo
kao pokretač razvoja i zapošljavanja : održano
predavanje na diplomskom studiju Poduzetnički
menadžment, odnosno kolegija Upravljanje rastom
poduzeća, na Veleučilištu VERN, 25. 3. 2014,
Zagreb, Croatia. Zagreb, 25. 3. 2014:
Veleučilište VERN. [COBISS.SI-ID 512693552]
3.15 Prispevek na konferenci brez natisa
151. BOBEK, Vito. Is the rivalry over? Political aspects of the new pipelines :
[presented at the] expert conference "The End
of the Pipeline Saga? Southern Corridor and
South Stream in the Making", Budapest, October
4, 2013. Budapest, 2013. [COBISS.SI-ID
11516700]
152. HRAST, Anita, MULEJ, Matjaž. IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti :
[predavanje na] strokovni simpozij
"Družboslovne in humanistične institucije na
Slovenskem: od fragmentacije k sinergijam?",
Ljubljana, 26. september 2013. Ljubljana, 26.
9. 2013. [COBISS.SI-ID 11518236]
153. IVANJKO, Šime. Menica ali izvršnica? :
predavanje na 21. posvetovanju "Gospodarski
subjekti na trgu", Portorož, 16.-17. maj 2013.
Portorož, 2013. [COBISS.SI-ID 4542507]
154. LAMPE, Rok. Alternative settlements of
business disputes. Ljubljana: E-LEADER
Slovenia, GEA College, 3. 6. 2013. [COBISS.SI-ID 513162882]
155. LAMPE, Rok. Alternativno rješavanje
poslovnih sudova u pravnoj praksi. Zlatibor:
Kompetencije i kompetentnosti, poslovni uspeh
u uslovima tržnog poslovanja, 23.-26. 5.
2013. [COBISS.SI-ID 513163138]
156. LAMPE, Rok. Prost pretok delavcev in dela
v EU s poudarkom na trendih pravne prakse :
predavanje na 7. strokovnem posvetu Urejanje
delovnih razmerij v praksi, 11. septembra 2013
v Kranju, Hotel Azul. [2013]. [COBISS.SI-ID
513207426]
157. LAMPE, Rok. Rješavanje pravnih sukoba sa
naznakom na alternativne načine - mediacija i
arbitraža. Novi Sad: Društveno odgovorno
ponašanje velikih akcionarskih društava, 18.
5. 2013. [COBISS.SI-ID 513163394]
158. PREVOLNIK RUPEL, Valentina. Social
protection against the risk of care dependency:
Slovenia : prispevek na asisp Annual network
meeting z nasl. "Raising the effectiveness and
efficiency of social protection", Brussels,
1.10.2013. Brussels, 2013. [COBISS.SI-ID
1696398]
3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa
159. HEUSSLER, Willi, MÜSKEN, Frank, ZADRAVEC,
Bojana. Elektronische Personenstandregister in
unseren Nachbarländern : 44.
Bundesarbeitstagung, Pörtschach am Wörtersee,
22. Oktober 2013. Pörtschach am Wörtersee, 22.
okt. 2013. [COBISS.SI-ID 76232705]
160. ZADRAVEC, Bojana. Listine o osebnem stanju
- izzivi za matične uradnike pri premagovanju
težav, ki izhajajo iz pravne praznine :
predavanje na delavnici o civilnem pravu in
pravosodju v sodelovanju z nacionalnimi
parlamenti EU "Ali je državljanom EU omogočeno
prosto gibanje?", 23. januar 2013, Bruselj.
Bruselj, 23. jan. 2013. [COBISS.SI-ID
76235521]
programa mladih raziskovalcev za gospodarstvo :
predstavitev rezultatov zaključenega projekta o
emigraciji znanstvenikov na 4. sestanku
Medresorske delovne skupine za izvajanje
strategije ekonomskih migracij za obdobje 2010
do 2020, Ljubljana, 24. 1. 2013. Ljubljana:
Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve, 2013. [COBISS.SI-ID 1680526]
162. BEVC, Milena. Migracije v Sloveniji kot
razvojni dejavnik države in njenih regij :
predstavitev predhodnih rezultatov projekta na
4. sestanku Medresorske delovne skupine za
izvajanje strategije ekonomskih migracij za
obdobje 2010 do 2020, Ljubljana, 24. 1. 2013.
Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve, 2013. [COBISS.SI-ID 1680270]
163. ČERNETIČ, Miha. Čuječnost - sprejemajoče
zavedanje s poudarkom na uživanju hrane in
uporabi pri poklicnem delu : funkcionalno
izobraževanje z učnimi delavnicami ʺZdrava
prehrana - medicina sedanjosti in prihodnostiʺ,
Ljubljana, 11.-12. 2014 : preprečevanje in
zdravljenje sodobnih bolezni. Ljubljana, 2014:
Slovensko osteološko društvo. [COBISS.SI-ID
512707376]
164. ČERNETIČ, Miha. Čuječnost za strokovne
delavce na področju rejništva : delovno
srečanje strokovnih delavcev CSD na področju
rejništva, Ljubljana, 2. oktober 2014.
Ljubljana, 2014: Skupnost centrov za socialno
delo Slovenije. [COBISS.SI-ID 512706864]
165. LAMPE, Rok. Opravljanje dela in storitev v
drugih državah : delavnica 1 na 7. strokovnem
posvetu Urejanje delovnih razmerij v praksi,
11. septembra 2013 v Kranju, Hotel Azul. 2013.
166. PREVOLNIK RUPEL, Valentina. Sample size
calculation according to different study
designs and research questionnaires :
predavanje v okviru modula Medical informatics,
biostatistics and complex systems, Prishtina,
27. 5. 2013. Prishtina: National Institute of
Public Health of Kosovo, 2013. [COBISS.SI-ID
1686670]
3.25 Druga izvedena dela
161. BEVC, Milena. Beg možganov med
raziskovalci v Sloveniji s posebnim ozirom na
absolvente programa mladih raziskovalcev in
167. ŠTIBERC, Lea. Kompetenzenerwerb durch den
Einsatz von Collaboration-Tools beim
Fremdsprachenunterricht online : [prispevek na
svetovnem posvetu] "9. eLearning Didaktik
Fachtagung eLearning und digitale Medien im
Unterricht und in der Lehre am 23. und 24.
Oktober 2014, in Linz". Linz, 2014:
Bundesministeriums für Bildung und Frauen und
der Privaten Pädagogischen Hochschule der
Diözese Linz. [COBISS.SI-ID 512701488]
Bibliografija ustanove DOBA 3-405
8. PIVEC, Franci. Odpiranje izobraževanja.
Mednarodno inovativno poslovanje, ISSN 1855-6175, 2013, letn. 5, št. 2.
ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI
1.01 Izvirni znanstveni članek
1. NOVAK, Riko, SLATINŠEK, Anja, DEVETAK,
Gabrijel. Importance of motivating factors for
international mobility of students : empirical
findings on selected higher education
institutions in Europe. Organizacija, ISSN 1318-5454, 2013, let. 46, št. 6, str. 274-281,
tabele. http://organizacija.fov.uni-mb.si/index.php/organizacija/article/view/515
/973, doi: 10.2478/orga-2013-0023. [COBISS.SI-ID 7248915]
7. PIVEC, Franci. Pristopi k "standardizaciji"
e-študija. Mednarodno inovativno poslovanje,
ISSN 1855-6175, 2013, letn. 5, št. 1.
9. PŠENIČNY, Viljem. Znanje in kompetence za
dinamično podjetništvo. Mednarodno inovativno
2, ilustr.
podjetništvo, 2013, št. 571, ilustr.
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnef
inance.php?idclanka=9028. [COBISS.SI-ID
512634160]
1.02 Pregledni znanstveni članek
1.04 Strokovni članek
2. BREGAR, Lea. Desetletje razvoja e-izobraževanja: preskromno izkoriščene
priložnosti ali dozorevanje pogojev za
inoviranje izobraževanja?. Mednarodno
letn. 5, št. 1.
11. LEŠNIK, Tomaž. Primerjalni vidik
učinkovitosti davčnega nadzora in davčne
izterjave v državah članicah. Davčno-finančna
praksa, ISSN 1580-237X, jan. 2014, letn. 15,
št. 1, str. 16-19. [COBISS.SI-ID 512661296]
3. BULC, Violeta. Preoblikujmo izobraževanje ZDAJ. Mednarodno inovativno poslovanje, ISSN
1855-6175, 2013, letn. 5, št. 2, ilustr.
4. CIZELJ, Boris. Znanje in kompetence za
mednarodni trg prihodnosti. Mednarodno
letn. 5, št. 2.
5. KLOBUČAR, Tomaž. Sodobne e-izobraževalne
tehnologije. Mednarodno inovativno poslovanje,
ISSN 1855-6175, 2013, letn. 5, št. 1.
6. PERGER, Alja. Slovenija vs. "Missing Link" :
zakaj je Slovenija kot državna prvakinja v
teorijah v presežkih in produkti ostajajo
izgubljeni v besedi. Mednarodno inovativno
2. http://journal.doba.si/letnik_5_(2013)_st__2.
12. LEŠNIK, Tomaž. Ponovna uvedba olajšav za
dohodnino. Davčno-finančna praksa, ISSN 1580-237X, feb. 2014, letn. 15, št. 2, str. 8-9.
13. LEŠNIK, Tomaž, KRAČUN, Davorin, JAGRIČ,
Timotej. Recession and tax compliance - The
case of Slovenia, letn. 25, št. 2, str. 130-140. [COBISS.SI-ID 512673840]
14. ROZMAN, Tomislav. Using MOOCs (Massive
Online Open Courses) for blended learning with
adult learners in an international environment.
Independence, ISSN 1026-4329, Feb./Mar. 2014,
issue 60, str. 16-21, tabele, graf. prikazi.
[COBISS.SI-ID 512669
15. KOCJAN-STJEPANOVIČ, Tanja, FLAC, Sašo. E-learning for Project Management: Approach for
Students with Expressed Technical Skills. V:
Proceedings of the International conference on
education in mechatronics, 24th September 2013,
Ostrava, Czech Republic. Ostrava: VŠB Technical University of Ostrava, cop. 2013,
str. 53-60, ilustr. [COBISS.SI-ID 512658736]
16. ROJKO, Andreja, KOCJAN-STJEPANOVIČ, Tanja.
E-learning Solution for Lifelong Education in
Electro-Mechanical Industry. V: Proceedings of
the International conference on education in
mechatronics, 24th September 2013, Ostrava,
Czech Republic. Ostrava: VŠB - Technical
University of Ostrava, cop. 2013, str. 61-68,
1.12 Objavljen povzetek znanstvenega prispevka na
konferenci
17. KOCJAN-STJEPANOVIČ, Tanja, FLAC, Sašo. The
knowledge assessment in e-study of project
management. V: Društvo i tehnologija - dr.
Juraj Plenković = Society and technology - dr.
Juraj Plenković : book of abstracts. [Zagreb]:
International Federation of Communication
Associations - IFCA: Croatian Communication
Association - CCA; Maribor: Alma Mater
Europaea - European Center, 2013, str. 91-92.
1.22 Intervju
18. BREGAR, Lea (intervjuvanec). E-izobraževanje - prihodnost in priložnost :
pogovor z dr. Leo Bregar, visokošolsko
učiteljico na DOBA Fakulteti, pionirko e-izobraževanja v Sloveniji. Novice, ISSN 2335-4313, junij, 2013, št. 39, str. 7. [COBISS.SI-ID 512631344]
MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA
2.05 Drugo učno gradivo
19. KOSTANJEVEC, Andrea. Študijsko gradivo za
predmet Poslovno komuniciranje in interkulturni
dialog : nemški jezik, (Program Poslovanje).
dopolnjena izd. Maribor: Doba Fakulteta, 2013.
[135] f., ilustr. [COBISS.SI-ID 512676912]
IZVEDENA DELA (DOGODKI)
3.14 Predavanje na tuji univerzi
20. PŠENIČNY, Viljem. Dinamično poduzetništvo
kao pokretač razvoja i zapošljavanja : održano
predavanje na diplomskom studiju Poduzetnički
menadžment, odnosno kolegija Upravljanje rastom
poduzeća, na Veleučilištu VERN, 25. 3. 2014,
Zagreb, Croatia. Zagreb, 25. 3. 2014:
Veleučilište VERN. [COBISS.SI-ID 512693552]

Samoevalvacijsko poročilo 2013-14

Transcription

Similar documents

Tehniška mehanika

Knjižnih novosti za november/december 2012

Europass življenjepis

Tehniška dokumentacija in strojni elementi

ZAKLJUČEVANJE ŠTUDIJA – za nekdanje študente starega

januar 2015

DOMAČE NALOGE

Življenjepis - Inštitut za kriminologijo

Novosti leposlovje 201408.pdf

Chemistry

Več - Inštitut za narodnostna vprašanja