ECO-INDIKATOR 99

Operativni program čezmejnega sodelovanja
Slovenija – Madžarska
2007–2013
ECO-INDIKATOR 99
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija
Evropski sklad za regionalni razvoj
Befektetés a jövőbe
A projekt az Európai Unió támogatásával, az Európai
Regionális Fejlesztési Alap társfinanszírozásával valósul meg
KAZALO VSEBINE
1 Uporaba standardnih eko-indikatorjev3
1.1 Standardni eko-indikatorji
3
1.2 Vplivi proizvodov na okolje
3
1.3 Kaj razumemo kot “eko”?
4
1.4 Uporaba in omejitve
5
1.5 Enota eko-indikatorjev
5
2 Opis standardnih Eko-indikatorjev6
2.1 Proizvodnja surovin
6
2.2 proizvodni procesi
7
2.3 Transport
7
2.4 Energija
7
2.5 Predelava odpadkov in recikliranje
8
2.6 Negativne vrednosti indikatorjev za predelavo odpadkov
10
3 Navodila za uporabo10
3.1 Korak 1: opredelite namen izračuna eko-indikatorja
11
3.2 Korak 2: Določite življenjski cikel
11
3.3 Korak 3: Določite materiale in procese
12
3.4 Korak 4: Izpolnite obrazec
13
3.5 Korak 5: Interpretirajte rezultate
14
4 Metodologija Eko-indikator 9914
4.1 Trije koraki izračuna vrednosti eko-indikatorjev
14
4.2 Tehtanje vpliva (korak 3)
15
4.2.1 Škodni model za emisije
17
4.2.2 Škodni model za rabo zemljišč
19
4.2.3 Škodni model za vire
19
4.3 Inventarizacija procesov (korak 1)
20
4.4 Negotovosti
21
4.4.1 Negotovosti glede pravilnosti modela
21
4.4.2 Negotovosti glede podatkov
23
5 VirI:27
2
ECO-INDIKATOR 99
1 UPORABA STANDARDNIH
EKO-INDIKATORJEV
Ta razdelek je namenjen načrtovalcem in produktnim vodjem, ki želijo uporabiti
standardne eko-indikator vrednosti za ocenjevanje okoljskih vidikov produktovega
sistema. Čeprav je uporaba teh standardnih vrednosti v osnovi zelo preprosta, je
zelo pomembno razumeti nekatere osnove ter spoznati prednosti in omejitve uporabe eko-indikatorjev.
1.1 STANDARDNI EKO-INDIKATORJI
Standardni eko-indikatorji so številske vrednosti, ki izražajo skupno obremenitev
okolja nekega produkta ali procesa. Te indikatorje lahko najdete na posebnih straneh
tega priročnika. S primernim programskim orodjem za LCA je možno izračunati dodatne indikatorje.
S standardnimi eko-indikatorji lahko vsak načrtovalec ali produktni vodja analizira okoljsko breme proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Hkrati so lahko primerjane tudi različne načrtovalske alternative. Ta priročnik opisuje uporabo
standardnih kazalcev skupaj z njihovimi omejitvami. Standardni Eco-indikatorji so
izračunani s precej zapleteno metodologijo. Za poglobljeno razlago metodologije pa
je na voljo tudi Metodološko poročilo “The Eco-indicator 99 Methodology report”
skupaj s prilogami (dosegljivo na spletni strani www.pre.nl).
1.2 VPLIVI PROIZVODOV NA OKOLJE
Vsak izdelek v nekem obsegu škoduje okolju. Surovine je treba pridobiti, izdelek
je potrebno izdelati, zapakirati in distribuirati. V času uporabe proizvoda lahko prav
tako nastajajo okoljski vplivi zaradi njegove rabe energije in materialov. Po uporabi
je izdelek zavržen. Če želimo oceniti okoljsko obremenjevanje s strani proizvoda,
moramo torej proučiti vse njegove življenjske faze. Okoljsko analizo vseh faz življenjskega cikla imenujemo ocena življenjskega cikla ali na kratko LCA (ang. Life Cycle Assessment).
Do sedaj je bil načrtovalec, ki je želel uporabiti oceno življenjskega cikla v procesu
načrtovanja proizvoda, soočen z dvema večjima težavama:
1. Rezultate popolne analize življenjskega cikla je težko razložiti. V okviru analize življenjskega cikla je možno določiti prispevek življenjskega cikla proizvoda na učinek
tople grede, zakisanje in druge okoljske probleme, medtem ko skupni okoljski
vpliv ostaja neznan. Razlog za to je pomanjkanje medsebojnega tehtanja okoljskih
učinkov.
3
2. Pazljivo zbiranje vseh okoljskih podatkov v življenjskem ciklu proizvoda je na
splošno precej zapleteno in časovno potratno. Posledica tega je, da obsežne analize LCA običajno ne morejo biti opravljene med samim načrtovanjem.
Projekt Eko-indikatorev je rešil te težave z naslednjim:
1. Metoda LCA je bila razširjena z vključitvijo metode ponderiranja. To je omogočilo
izračun enega samega rezultata za celoten okoljski vpliv na podlagi izračunanih
učinkov. Temu rezultatu pravimo Eko-indikator.
2. Podatki za najpogostejše materiale in procese so bili zbrani vnaprej. Iz teh podatkov je bil nato izračunan Eko-indikator. Materiali in postopki so bili opredeljeni
tako, da ustrezajo skupaj kot gradniki. Tako ostaja kazalnik za proizvodnjo kilograma polietilena, kjer je en kazalnik izračunan za vbrizgavanje kilograma polietilena
in en za sežig polietilena.
Eko-indikator nekega materiala ali procesa je torej število, ki označuje okoljski
vpliv materiala ali procesa na osnovi podatkov iz ocene življenjskega cikla. Višja je
vrednost indikatorja, večji je vpliv na okolje.
1.3 KAJ RAZUMEMO KOT “EKO”?
Razprave o okolju so pogosto zmedene zaradi pogostokrat nejasne opredelitve
pojma okolja. V metodi Eko-indikator 99 izraz “okolje” opredeljuje tri vrste škode:
1. Zdravje ljudi. V to kategorijo sodi število in trajanje bolezni ter število izgubljenih
let življenja zaradi prezgodnje smrti iz okoljskih razlogov. Učinki vključujejo: podnebne spremembe, tanjšanje ozonske plasti, rakotvorne učinke, respiratorne
učinke in ionizirajoče (jedrsko) sevanje.
2. Ekosistem kakovosti. V to kategorijo sodijo vplivi na raznolikost vrst, še posebej na
vaskularne rastline in nižje organizme. Učinki vključujejo: ekotoksičnosti, acidifikacijo, evtrofikacijo in rabo zemljišč.
3. Viri. V to kategorijo sodi presežek energije, potrebne v prihodnosti za pridobivanje
manj kakovostnih mineralnih in fosilnih virov. Med rabo zemljišč uvrščamo siromašenje kmetij-skih in razsutih virov, kot sta pesek in prod.
Poleg omenjenih vplivov obstajajo nekateri dodatni učinki, ki lahko prispevajo k
tem trem škodnim kategorijam. V metodo so vključeni najpomembnejši učinki, žal
pa nobena tovrstna metoda ne more biti absolutno popolna.
Druga omejitev metode je v izboru samih škodnih kategorij. Na primer, lahko
bi bili vključene škodne kategorije, kot je škoda zaradi padca materialne blaginje ali
osiromašenje kulturne dediščine, a se razvijalci metode za to niso odločili.
4
ECO-INDIKATOR 99
1.4 UPORABA IN OMEJITVE
V procesu načrtovanja je običajno ustvarjenih veliko število opcij. Načrtovalec
analizira te možnosti in izbere najprimernejšo načrtovalsko opcijo. Da bi omogočili
okoljsko ozaveščene načrtovalske opcije, je potrebno v njihovo analizo in izbor
vključiti okoljske vidike proizvoda. Standardne Eko-vrednosti indikatorjev so bile razvite kot orodje s prav tem namenom in so mišljene kot orodje za načrtovalce. To je
orodje, ki se uporablja pri iskanju okolju prijaznih alternativnih možnosti načrtovanja in je namenjeno za interno uporabo.
Standardne vrednosti eko-indikatorja niso namenjene uporabi pri okoljskem
trženju, okoljskemu označevanju niti za dokazovanje v javnosti, da je proizvod A
boljši od proizvoda B.
Standardne vrednosti eko-indikatorja prav tako niso namenjene kot instrument
vlade za določanje standardov in pripravi smernic.
Uporaba eko-indikatorjev ima samo en namen, in sicer okolju bolj prijazne proizvode. Eko-indikatorji so torej orodje, ki se lahko uporablja v podjetjih ali sektorjih.
1.5 ENOTA EKO-INDIKATORJEV
Standardne vrednosti Eko-indikatorjev lahko razumemo kot brezdimenzijske vrednosti. Kot njihovo ime uporabljamo Eko-indikatorsko točko (Pt). V seznamu eko-indikatorjev se najpogosteje uporablja enota mili-point (mPt), tako da je na primer
700 mPt = 0,7 Pt).
Absolutna vrednost teh točk pravzaprav ni toliko pomembna, kot je pomembna primerjava relativnih razlik med proizvodi ali sestavnimi deli. Lestvica je izbrana
tako, da vrednost 1 Pt predstavlja eno tisočinko letne okoljske obremenitve enega
povprečnega evropskega prebivalca. Ta vrednost je izračunana z deljenjem celotnega okoljskega bremena v Evropi s številom prebivalcev in pomnožena s 1000 (faktor
lestvice).
5
2 OPIS STANDARDNIH EKO-INDIKATORJEV
Standardne vrednosti Eko-indikatorja 99 so na voljo za:
Materiale. Indikatorji za proizvodne procese temeljijo na enem kilogramu materiala.
Proizvodne procese. Obdelava in predelava različnih materialov. Za vsak postopek
izraženo v enoti, primerni za posamezni proces (npr. kvadratnih metrov valjane
pločevine ali kilogram ekstrudiranega polimernega materiala).
Transportne procese. Ti so večinoma izraženi v enoti tona-kilometer.
Procese proizvodnje energije. Enote so podane za električno in toplotno energijo.
Scenarije odstranitve. Izraženi na kilogram snovi, razdeljeni po vrsti metod predelave surovin in odpadkov.
Za ta izračun se uporabljajo povprečne evropske vrednosti. Pri določanju kazalnikov je bila za izraza “material” in “proces” uporabljena posebna opredelitev. Uporabljene opredelitve so na kratko razložene v nadaljevanju.
2.1 PROIZVODNJA SUROVIN
Pri določanju indikatorja za proizvodnjo surovin so vključeni vsi procesi od pridobivanja surovin do vključno zadnje faze proizvodnje. Sem so vključeni tudi transportni procesi vse do končnega procesa v proizvodni verigi. Za kateri proces gre,
je možno razbrati iz razlage v seznamu Eko-indikatorjev. Za plastiko, na primer, so
vključeni vsi postopki od pridobivanja nafte do vključno proizvodnje granulata, za
jekleno pločevino so vključeni vsi procesi od pridobivanja rude in koksa do vključno
procesa valjanja. Proizvodnja osnovnih sredstev (stroji, zgradbe ipd.) ni vključena.
2.2 PROIZVODNI PROCESI
Eko-indikatorji za postopke obdelave se nanašajo na emisije iz samega procesa
ter emisije iz potrebnih procesov proizvodnje energije. Tudi tu osnovna sredstva,
kot so stroji in modeli, niso vključena.
2.3TRANSPORT
Transportni procesi vključujejo vpliv emisij, povzročen s pridobivanjem in proizvodnjo goriva in nastajanjem energije iz goriva med transportom. Enota je prevoz
ene tone (1000 kg) blaga na razdalji 1 km (1 tkm). Za cestni transport razsutega
tovora je uporabljena drugačna enota.
Cestni transport. Poleg transporta, kjer je masa ključni dejavnik (tona * km), je
6
ECO-INDIKATOR 99
bil za tiste primere, kjer je odločilni faktor volumen, določen drugačen indikator
(m3 * km).
Železniški transport. Ta temelji na povprečnem evropskem razmerju med dizelsko in električno vleko in povprečno obremenitvijo.
Zračni transport za različne vrste tovornih letal.
V izračunih je predvidena učinkovitost nakladanja za evropske povprečne pogoje. Upoštevane so tudi morebitne prazne vrnitve prevoznih sredstev. Investicijska
sredstva, kot so proizvodnja tovornjakov in izgradnja cestne ali železniške infrastrukture ter ravnanje s tovornimi letali na letališčih, so vključena v metodo, saj niso
zanemarljiva.
2.4ENERGIJA
Energetski indikatorji se nanašajo na pridobivanje in proizvodnjo goriv ter pretvorbo energije in proizvodnjo električne energije. Pri tem so uporabljeni podatki o povprečni učinkovitosti energetske pretvorbe. Za izračun rezultata za električno energijo so bila upoštevana različna goriva, ki se uporabljajo v Evropi za
proizvodnjo električne energije. Eko-indikator je bil določen za visokonapetostno
električno energijo za industrijske procese, prav tako pa tudi za nizkonapetostno električno energijo za gospodinjstva in male industrijske porabnike. Razlika je
namreč v omrežnih izgubah in potrebni infrastrukturi (na primer v kablih). Poleg
evropskih povprečij so podani tudi specifični indikatorji za številne države. Velike
razlike med državami je možno pripisati uporabi različnih tehnologij za proizvodnjo električne energije. Za rabo sončne energije so bile uporabljene fotovoltaične
celice, ki se uporabljajo v stanovanjskih hišah. Obremenitev okolja je predvsem
posledica proizvodnje in odlaganja celic ter druge opreme.
2.5 PREDELAVA ODPADKOV IN RECIKLIRANJE
Vsi proizvodi niso odstranjeni na enak način. Zato moramo pri uporabi indikatorjev skrbno preučiti, katera metoda za predelavo odpadkov je najprimernejša. Kadar
produkt vsebuje predvsem papir in steklo ter je načrtovan tako, da se lahko material
zavrže v odpadne kontejnerje za steklo in papir, je možno domnevati, da bo večji del
gospodinjstev izločil te materiale iz toka drugih odpadkov in jih odstranil ločeno. Če
pa izdelek vsebuje le majhen delež komponent iz papirja ali stekla, ni tako realno
pričakovati, da bodo ti materiali zbrani ločeno. V takih primerih je najverjetneje,
da bo izdelek pristal v občinskem sistemu za predelavo odpadkov. Scenariji so bili
izračunani za oba od teh dveh primerov. Poleg tega so izdelani scenariji za sežiganje,
odlaganje na odlagališču in recikliranje izdelkov. Zlasti scenariji recikliranja niso zelo
razširjeni v praksi.
Gospodinjski odpadki. V povprečnem gospodinjstvu se zbirajo in ločujejo številni materiali, kot so odpadki iz stekla, papirja in organski odpadki za kompo7
stiranje. Preostanek gre v smetnjak in je tako preusmerjen na občinski sistem
zbiranja odpadkov. Scenarij za gospodinjske odpadke v metodi Eko-indikator 99
temelji na ravnanju z odpadki v povprečnem evropskem gospodinjstvu.
Komunalni odpadki. V scenariju komunalnih odpadkov je modelirana običajna
obdelava odpadkov v Evropi. Pri tem je predvideno, da se določen delež odpadkov odlaga na odlagališču, preostanek je sežgan. Vpliv na okolje transporta smetarskih tovornjakov je tudi vključen v metodo.
Sežiganje. Predpostavlja se, da je sežiganje izvedeno v običajnem švicarskem
obratu s povprečnim čistilnim sistemom (leto 2000). Ta situacija ne predstavljajo
povprečja za Evropo, vendar se bo to v prihodnjih letih postopoma spremenilo.
Delež jekla in aluminija je tudi predelan in recikliran iz žlindre sežigalnice. Poleg
tega je s sežiganjem proizvedena toplotna energija, ki je dobavljena v omrežje
kot električna energija.
Odstranjevanje na odlagališče. Odstranjevanje na odlagališče temelji na sodobnih
švicarskih odlagališčih (leto 2000) s prečiščevanje vode in dobrim tesnjenjem, zato
relativno malo škodljivih snovi doseže podzemne vodne vire.
Recikliranje: Procesi recikliranja povzročajo okoljske obremenitve (prav tako kot
tudi vsi drugi procesi), a imajo kot posledico tudi uporabne produkte. Ti produkti
so lahko obravnavani kot okoljska pridobitev, saj se s tem izognemo proizvodnji
materialov kje drugje. V preglednici eko-indikatorjev so predstavljene tako okoljske
obremenitve kot okoljske pridobitve. Težava je v tem, da se tako obremenitev kot
pridobitev lahko precej razlikujeta od primera do primera. To je med drugim odvisno od čistosti vhodnih materialov in kvalitet izhodnih materialov. Zato moramo predlagane vrednosti v eko-indikatorju interpretirati kot primer idealnih oz.
optimističnih okoliščin. Zaradi tega so ti podatki negotovi in morajo biti pazljivo
uporabljeni.
Interakcije med scenariji za gospodinjske odpadke, komunalne odpadke, sežiganje
in odstranjevanje na odlagališču so grafično prikazane na Sliki 1.
8
ECO-INDIKATOR 99
Slika 1: Shematska predstavitev scenarijev za odpadke (sivi kvadrati) in njihove interakcije.
Izbira med različnimi scenariji je prepuščena uporabniku.
Podatki za ravnanje z odpadki so bili določeni za najpomembnejše plastične,
kovinske in embalažne materiale. Noben postopek obdelave odpadkov ni podan za
gradbene materiale in kemikalije. Negoreči gradbeni materiali se običajno odlagajo na odlagališčih ali ponovno uporabijo kot cestni gradbeni material ali za grobe
frakcije v betonu. Gradbeni materiali, ki so kemijsko inertni, nimajo drugega vpliva na okolje, le zasedajo prostor na odlagališču. V metodi eko-indikator je podana
splošna vrednost za odlaganje določenega volumna teh odpadkov. Ta vrednost velja
ob predpostavki, da so odpadki visoki 10 metrov. Če je njihova višina le 5 metrov,
je treba vrednost indikatorja podvojiti. Za odstranjevanje kemikalij je situacija bolj
zapletena, saj ne moremo podati neke splošne vrednosti, razen morda za hladilna
sredstva.
2.6 NEGATIVNE VREDNOSTI INDIKATORJEV ZA PREDELAVO
ODPADKOV
Nekateri scenariji za odstranjevanje odpadkov podajajo negativne številke. To se
zgodi, kadar ima predelava odpadkov za posledico koristne stranske proizvode, ki jih
je možno reciklirati ali ponovno uporabiti. Pridobljeni energetski in snovni tokovi se
štejejo kot okoljski dobiček. Če je zbran 1 kg ostankov železja, je nekje drugje potrebno proizvesti toliko manj surovega železa. Okoljski učinki proizvodnje 1 kg surovega
železa se zato odštejejo. To se imenuje nadomestno pravilo. V številnih primerih,
predvsem za recikliranje, je odbitek večji od vpliva procesa na okolje, kar povzroči
negativne vrednosti indikatorja.
9
3 NAVODILA ZA UPORABO
Da bi zagotovili pravilno uporabo eko-indikatorja, je potrebno vedno upoštevati
naslednje korake:
1. Opredelite namen izračuna eko-indikatorja.
2. Določite življenjski cikel.
3. Določite materiale in procese.
4. Izpolnite obrazec.
5. Interpretirajte rezultate.
V večini primerov je priporočljivo, da najprej pričnete s preprostim in “grobim” izračunom. V poznejši fazi lahko dodajate podrobnosti in spreminjate ali dopolnjujete
podatke. S tem ne trošite preveč časa za podrobnosti.
3.1 KORAK 1: OPREDELITE NAMEN IZRAČUNA EKO-INDIKATORJA
Opišite analizirani izdelek ali komponento izdelka.
Določite, ali bo analiza izvedena za določeni izdelek ali za primerjavo med
različnimi izdelki.
Določite raven zahtevane natančnosti.
Če je namen izračuna pridobiti splošni vtis o glavnih, okolju škodljivih procesih
proizvodnje produkta, zadostuje vključitev le temeljnih postavk. Rezultat bodo zgolj
približna predvidevanja in vključitev le glavnih procesov. V kasnejši fazi pa lahko pogledamo posebej in podrobneje tudi alternative vidika problema ali na primer primerjamo
novo zasnovo z obstoječimi. V tem primeru je potrebne več doslednost in trdna,
utemeljena osnova za primerjavo. Kadar gre za primerjanje, je možno zanemariti
komponente ali procese, ki so skupni obema življenjskima cikloma produkta.
3.2 KORAK 2: DOLOČITE ŽIVLJENJSKI CIKEL
Pripravite shematski pregled življenjskega cikla izdelka, pri čemer posvetite
enako pozornost proizvodnji, uporabi in ravnanju z odpadki.
Bistvena značilnost ocene življenjskega cikla je, da analizira celotni življenjski cikel
izdelka in ne toliko samo izdelek. Zato je nujno, da imamo ne le (shematski) opis
izdelka, ampak tudi oris življenjskega cikla. Delovanje s strani proizvoda in scenarij
ravnanja z odpadki sta pomembna elementa opisa. Poenostavljen življenjski cikel
kavnega avtomata za domačo uporabo je prikazan spodaj. Takšno procesno drevo
zagotavlja koristen vpogled za nadaljnje analize.
10
ECO-INDIKATOR 99
Slika 2: Primer poenostavljenega procesne sheme življenjskega cikla kavnega aparata.
3.3 KORAK 3: DOLOČITE MATERIALE IN PROCESE
Določite funkcijsko enoto.
Določite vse ustrezne procese iz procesnega drevesa.
Pripravite predpostavke za morebitne manjkajoče podatke.
V metodi LCA je opis produkta, življenjskega cikla in delovanja imenovan funkcijska
enota. Na osnovi te funkcijske enote in podatkov o proizvodu je možno določiti količino za vsak proces v procesnem drevesu. Zlasti pri izvajanju primerjav je pomembno,
da je funkcijska enota vseh primerjanih izdelkov enaka.
Funkcijska enota predstavlja kvantitativno meritev vpliva produkta oziroma
storitve nekega sistema. V primerjalnih študijah LCA je pomembno, da so sistemi
primerjani na osnovi ekvivalentnih funkcij, tj. funkcijskih enot. Na primer, primerjava različnih embalaž za pijačo mora temeljiti na enakovredni funkciji, tj. določeni
prostornini pijače. Funkcijska enota je tedaj definirana kot »masa embalaže, potrebne za vsebovanje specifične prostornine pijače«.
11
Vse podrobnosti življenjskega cikla proizvoda v splošnem niso znane, zato so potrebne tudi določene ocene približkov, ki lahko vodijo v dva ukrepa:
Opustitev dela procesa ali celotnega procesa. To je sprejemljivo le, če je prispevek izpuščenega dela manjši v primerjavi z drugimi.
Uporabnik količine oceni sam.
Na splošno je bolje najprej narediti številne ocene in poiskati natančnejše podatke kasneje, če se to izkaže za potrebno.
Primeri funkcijske enote
Primerjava plenice za enkratno uporabo v primerjavi s pralno plenico. Namen
plenice je absorbirati urin in blato, preden je dojenček usposobljen uporabljati kahlico. Funkcijska enota za primerjavo bi lahko bila: število plenic in postopkov, potrebnih za obdobje 30 mesecev. S tem je vključeno tudi pranje in sušenje pralne plenice.
3.4 KORAK 4: IZPOLNITE OBRAZEC
Vnesite materiale in procese v obrazec ter vpišite količine.
Poiščite ustrezne vrednosti eko-indikatorja in jih vnesite.
Izračunajte število eko-točk tako, da pomnožite količine z vrednostmi kazalcev.
Seštejte delne vsote eko-točk v celotno vrednost.
Za izračunavanje eko-indikatorja je bil razvit preprost obrazec. Ta seznam si lahko
skopirate za osebno uporabo. Poleg te preglednice je na voljo specializirana programska oprema za določevanje eko-indikatorja.
Če ugotovimo, da vrednost indikatorja za material ali proces manjka, lahko to
povzroči težavo, ki jo lahko rešimo na naslednji način:
Preverite, ali lahko manjkajoči indikator pomembno prispeva k celotnemu vplivu
na okolje.
Nadomestite neznani indikator z znanim. Če pogledate seznam indikatorjev,
boste ugotovili, da so vrednosti indikatorjev (npr. za plastiko) vedno podobnega
ranga. Na podlagi tega je možno oceniti vrednost za manjkajoči indikator, ki je v
tem območju.
Zaprosite okoljskega strokovnjaka za izračun manjkajoče vrednosti indikatorja. Za
to so na voljo številni programski paketi.
Opustitev materiala ali postopka, ker ni na voljo vrednosti indikatorja, je dopustna samo, če je jasno, da je pričakovani prispevek tega dela sistema zelo majhen. V
splošnem je bolje vrednost indikatorja pavšalno oceniti, kot da ga izpustimo.
12
ECO-INDIKATOR 99
3.5 KORAK 5: INTERPRETIRAJTE REZULTATE
Združite (začasno) ugotovitve z rezultati.
Preverite vpliv predvidevanj in negotovosti.
Spremenite zaključke (če je potrebno).
Preverite, ali je bil namen izračuna izpolnjen.
V tem koraku analiziramo, kateri procesi in faze v življenjskem ciklu so najpomembnejši oziroma katera alternativa ima najnižjo oceno. Vedno je potrebno preveriti
vpliv predvidevanj in negotovosti na rezultate prevladujočih procesov. Kaj se zgodi
z rezultatom, če malo spremenimo pavšalno ocenjene parametre? Ali tedaj glavna
ugotovitev ostane nespremenjena ali pa se prioritete ali preference izdelka tedaj
spremenijo? Če je temu tako, bo potrebno predpostavke natančneje ovrednotiti in
poiskati dodatne informacije.
Uporabnik metode eko-indikator se mora zavedati, da standardne vrednosti
eko-indikatorjev niso natančne.
13
4 METODOLOGIJA EKO-INDIKATOR 99
Vrednosti eko-indikatorjev v prilogi tega priročnika so bili izračunani s posebej
razvito metodologijo. Podrobnosti o tej metodologiji je možno najti v poročilu o
metodologiji Eko-indikator 99 (Eco-indicator 99 methodology report), ki je na voljo na
spletni www.pre.nl.
4.1 TRIJE KORAKI IZRAČUNA VREDNOSTI EKO-INDIKATORJEV
Za izračun Eko-indikatorja so potrebni trije koraki:
1. Popis vseh pomembnih emisij, izkoriščanja naravnih virov in rabe zemljišč v vseh
procesih, ki tvorijo življenjski cikel izdelka. To je standardni postopek pri ocenjevanju življenjskega cikla (LCA).
2. Izračun škode, ki jo ti tokovi povzročajo za zdravje ljudi, kakovosti ekosistema in
izkoriščanju virov.
3. Tehtanje vpliva teh treh škodnih kategorij.
Na Sliki 3 so prikazani ti koraki, ki so podrobneje pojasnjeni v nadaljevanju.
Slika 3: Splošen postopek izračuna Eco-indikatorjev.
14
ECO-INDIKATOR 99
4.2 TEHTANJE VPLIVA (KORAK 3)
Ta korak tehtanja vpliva je najbolj kritičen in sporen korak v metodologiji. V metodi LCA so emisije in izkoriščanje virov izraženi z 10 ali več različnimi kategorijami
vplivov, kot so acidifikacija (zakisanje), tanjšanje ozonske plasti, ekotoksičnost in izkoriščanje virov.
Za panel strokovnjakov ali nestrokovnjakov je zelo težko podati faktorje pomembnosti za te številne in precej abstraktne vplivne kategorije. Problem je v tem, da člani
panela ne morejo doumeti resnosti teh vplivnih kategorij, ne da bi natančno poznali
njihove posledice. Dodatna težava je tudi ta, da je 10 vplivnih kategorij relativno
veliko število postavk za tehtanje.
Ko so razvijali metodologijo Eko-indikator 99, so začeli z načrtovanjem postopka
tehtanja in se vprašali, kakšne vrste informacij zmore panel vnesti v tehtanje. Njihov
zaključek je bil, da panela ni smiselno zaprositi za tehtanje vplivnih kategorij, ampak
različnih vrst škode, ki so nastale zaradi teh vplivnih kategorij. S tem so omejili število tehtanih postavk na zgolj tri škodne kategorije:
1. Škoda za zdravje ljudi, izražena kot število izgubljenih let življenja in število let
onesposobljenega življenja. To so združili v indeks Onesposobljenosti prilagojenih življenjskih let (DALY – Disability Adjusted Life Years), ki ga uporablja tudi
Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija.
2. Škoda za kakovost ekosistemov, izražena kot izguba vrst na določenem področju
v določenem času.
3. Škoda za vire, izražena kot dodatna energija, potrebna za prihodnje pridobivanje
mineralov in fosilnih goriv.
Panel v tem projektu je sestavljalo 365 oseb iz švicarske interesne skupine LCA
[Mettier 1999]. Te skupine žal ne moremo šteti za reprezentativno za vso evropsko
prebivalstvo. Razlog za izbiro te skupine je bila domneva, da takšna skupina bolje
razume zastavljena vprašanja. Kljub tej omejitvi so rezultati na široko uporabljani po
svetu.
Rezultati te panelne skupine kažejo, da so člani panela ocenili škodo za zdravje
ljudi in škodo za kakovost ekosistemov kot približno enako pomembni, medtem ko
so škodo za vire ocenili kot pol manj pomembno.
Škodni model (korak 2)
Da bi lahko uporabljali uteži za tri škodne kategorije, je bilo potrebno razviti niz
zapletenih škodnih modelov. Ti modeli so shematsko prikazani na Sliki 4.
15
Slika 4: Natančnejša predstavitev škodnega modela (korak 2)
4.2.1 ŠKODNI MODEL ZA EMISIJE
Za izračun škode, ki jo povzročajo emisije, so potrebni 4 koraki [Hofstetter 1998]:
Analiza usode
Ko se kemična snov sprosti v okolje, najde svojo pot skozi okoljske predelke zraka,
vode in tal. Kam bo substanca šla in kako dolgo bo tam ostala, je odvisno od lastnosti
snovi in predelkov. Dobro topna snov se bo zbirala v vodnem predelku, medtem ko
bo snov, ki se zlahka veže na organske delce, končala v določenih vrstah tal. Drugi
vidik pa je razgradljivost, saj ima večina organskih snovi omejeno življenjsko dobo.
V tako imenovanih modelih “analize usode” je modeliran prenos med predelki in
degradacijo snovi. Kot rezultat so izračunane koncentracije v zraku, vodi, zemlji in
hrani.
16
ECO-INDIKATOR 99
Slika 5: Shematska prestavitev modela usode, uporabljenega za toksičnost.
Za druge vrste substanc so uporabljeni drugi modeli usode.
Izpostavljenost
Na podlagi izračunanih koncentracij lahko ugotovimo količino vnesenih snovi za
ljudi, rastline ali druge oblike življenja.
Analiza učinka
Ko je izpostavljenost substanci znana, je možno predvideti vrste in pogostnost
bolezni in drugih učinkov.
Analiza škode
Napovedane bolezni se sedaj lahko izrazijo v škodni enoti. Na primer, če vemo,
da določena stopnja izpostavljenosti povzroča dodatnih 10 primerov določene
vrste raka, lahko najdemo podatke o povprečni starosti ljudi, ko zbolijo za tovrstnim rakom, in povprečno verjetnostjo smrtnosti. Na podlagi teh podatkov lahko
izračunamo število izgubljenih let življenja in število let onesposobljenosti zaradi
bolezni ali zdravljenja v bolnišnici.
Za toksične učinke na ekosisteme je bil izračunan odstotek rastlin in nižjih vrst, ki so
bile izpostavljene toksičnemu stresu, medtem ko je bil za acidifikacijo in evtrofikacijo modeliran odstotek verjetnega izumrtja rastlin (delež potencialnega izumrtja).
Škode za višje vrste, kot so ptice in sesalci, ni možno izračunati, vendar obstajajo
utemeljeni razlogi za domnevo, da je škoda na rastlinah in nižjih organizmih tudi
pokazatelj škode za populacije višje razvitih živali. Škoda za večino substanc je bila
izračunana za evropsko raven. Za nekatere snovi, kot so emisije toplogrednih plinov,
plini tanjšanja ozonske plasti, radioaktivne substance z dolgo življenjsko dobo, je bila
škoda izračuna na svetovni ravni, saj so te snovi razpršene po vsem svetu.
17
4.2.2 ŠKODNI MODEL ZA RABO ZEMLJIŠČ
Človeštvo zavzema velike površine zemljišč za urbanistične in kmetijske namene.
To je pomemben razlog, zakaj mnogim vrstam grozi izumrtje, zato je pomembno,
da so posledice rabe zemljišč vključene v Eko-indikator. Tudi tukaj se izumiranje vrst
šteje za škodno enoto. Različne vrste rabe tal bodo imele različne učinke. Na primer,
tlakovano parkirišče bo imelo manj rastlinskih vrst kot organski travnik. Na podlagi
raziskav terenskih opazovanj [Köllner 1999] je bila razvita lestvica za izražanje raznolikosti vrst na vrsto rabe tal. Zaplet pri tem predstavlja dejstvo, da je raznolikost vrst
odvisna od velikosti območja. To pomeni, da gradnja in uporaba parkirišča nima
vpliva le na dejanske površine parkirišča, temveč tudi na okoliško področje, saj bodo
naravna področja zaradi parkirišča postala malo manjša. To imenujemo regionalni
učinek. V Eko-indikatorju 99 je upoštevan tako regionalni kot lokalni učinek.
4.2.3 ŠKODNI MODEL ZA VIRE
S pridobivanjem rudnin zmanjšamo kakovost preostalih virov. Vzrok temu je, da
človeštvo najprej uporabi najboljše razpoložljive vire, medtem ko slabše vire zapušča
bodočim rodovom. Na primer, v bronasti dobi so naši predniki našli rudo z nekaj
odstotki bakra, medtem ko povprečna vsebnost danes znaša le približno 0,7 %. Škodo virov bodo občutile prihodnje generacije, saj se bodo morale še bolj naprezati
za izkoriščanje preostalih virov. Ta dodatni napor izražamo kot “presežno energijo”
[Müller-Wenk 1998].
Podobno velja za fosilna goriva, čeprav v tem primeru ne moremo uporabiti izraza
koncentracija. Vendar ogromno statističnih podatkov kaže, da se bo dobava lahko
pridobljenih fosilnih goriv, kot je surova nafta, postopoma zmanjševala. To ne pomeni, da smo soočeni s koncem fosilnih virov, ampak da bodo morali biti uporabljeni
nižje kvalitetni viri, kot je naftni skrilavec. Tudi tu je možno nižjo kakovost prevesti
v presežno energijo, saj bo pridobivanje nafte iz naftnega skrilavca zahtevalo veliko
več energije kot pri klasičnem pridobivanju surove nafte.
Slika 6: Razmerje med razpoložljivostjo
sredstev in razredom rude za številne minerale na logaritemski skali. Strma linija kaže, da
se razpoložljivost ostro poveča, če je človeštvo
sposobno in pripravljeno sprejeti nekoliko nižjo
koncentracijo rude. Položna linija pomeni, da
se tudi pri nižjih koncentracijah dostopnost ne
bo zelo veliko povečala. Slednji primer je bolj
problematičen kot prvi [Chapman 83].
18
ECO-INDIKATOR 99
4.3 INVENTARIZACIJA PROCESOV (KORAK 1)
Za standardne Eco-indikatorje je bila uporabljena predvsem energetsko baza, ki
jo je razvil ESU-ETH v Zürichu [ESU 1996]. Ti podatki so dobro znani in dobro dokumentirani. Poleg teh podatkov so bili uporabljeni tudi podatki iz programskega
orodja SimaPro LCA. Pri inventarizaciji takšnih podatkov je zelo pomembna uporaba
dosledne metodologije, ki upošteva vidike, kot so:
meje sistema (kaj je vključeno in kaj ne),
alokacija (kako postopamo z industrijskimi procesi, ki proizvajajo več kot en produkt),
regionalni vidiki (ali naj uporabimo nizozemske, švicarske ali povprečne evropske
podatke),
vprašanja kakovosti podatkov (aktualnost, reprezentativnost, povprečna ali
moderna tehnologija itd.).
4.4NEGOTOVOSTI
Seveda je v metodologiji, ki se uporablja za izračun indikatorjev, zelo pomembno
posvetiti pozornost negotovosti. Ločimo dve vrsti negotovosti:
1. negotovosti glede pravilnosti uporabljenih modelov,
2. negotovost glede podatkov.
Prva vrsta negotovosti vključuje vrednostne izbire, kot je izbira časovnega obdobja v škodnem modelu, ali vprašanja glede vključitve učinka, čeprav so znanstveni dokazi o obstoju učinka nepopolni. Negotovosti glede podatkov se nanašajo na težave
pri merjenju in napovedovanju učinkov. To vrsto negotovosti je relativno enostavno
upravljati in jo lahko izrazimo kot razpon ali standardni odklon. Negotovosti glede
pravilnosti modela zelo težko izrazimo kot razpon.
4.4.1 NEGOTOVOSTI GLEDE PRAVILNOSTI MODELA
V razpravah o resnosti okoljskih učinkov so mnenja običajno zelo raznolika. To
lahko ima opraviti z razlikami v ravni znanja, pa tudi temeljne razlike v odnosu in
pogledih imajo pomembno vlogo. Nekateri ljudje bodo trdili, da so dolgoročni učinki pomembnejši kot kratkoročni, medtem ko bodo drugi menili, da bi lahko okoljske
probleme na dolgi rok reševali s tehnološkim razvojem in sprejetjem ustreznih
ukrepov. Druga razlika bi bila v tem, da bi bili nekateri ljudje ob nekem vprašanju
zaskrbljeni le, če je zanj na voljo dovolj znanstvenih dokazov, medtem ko bi drugi
trdili, da je treba vsak možen učinek jemati z vso resnostjo.
Teh popolnoma različnih pogledov ni mogoče uskladiti in nemogoče je ugotoviti, ali je vidik pravilen ali napačen. Razvijalci metodologije Eco-indikator 99 so bili
pogosto soočeni z izbirami modelov, ki so odvisni od teh različnih zornih kotov. Ker
19
za vsak posamezni vidik ni bilo možno razviti posebne različice, so uporabili tri “arhetipe” vidikov. Zelo poenostavljena opredelitev po samo treh merilih teh različic je
naslednja:
Časovni vidik
Upravljanje
Zahtevana stopnja dokazov
H (hierarhist)
Ravnotežje med
kratkoročnim in
dolgoročnim
Pravilna politika lahko
prepreči mnogo težav
Vključitev temelji na
konsenzu
I (individualist)
Kratkoročen
Tehnologija lahko
prepreči mnogo težav
Samo dokazani učinki
E (egalitarist):
Zelo dolgoročen
Težave lahko vodijo v
katastrofo
Vsi morebitni učinki
Ti “arhetipi” so bili vzeti iz okvirja kulturne teorije [Thompson 1990 in 1998 Hofstetter] in jih pogosto uporabljajo v družbenih vedah. Seveda ta teorija ne želi nakazovati, da obstajajo samo tri vrste ljudi. Arhetipi so konceptualni modeli, večina ljudi
v njihovem vsakdanjem življenju uporablja vse tri vidike.
Zaradi tega obstajajo tri različne verzije metodologije Eko-indikator 99. Številčne
vrednosti v tem priročniku temeljijo na različici H (hierarhist), ki je izbrana kot privzeta. Druge različice so na voljo v programski opremi LCA in se lahko uporabljajo za
raziskovanje vpliva različnih izbir modeliranja na rezultat.
Tudi v panelnem postopku (korak 3) je bilo možno razlikovati arhetipe. Za inventarizacijo (korak 1) tega niso poskusili, saj so uporabili standardne razpoložljive podatke.
4.4.2 NEGOTOVOSTI GLEDE PODATKOV
Negotovosti glede podatkov se soočajo s povsem drugimi vprašanji. Na primer, kadar je skupina ljudi izpostavljena določeni substanci, se soočamo z negotovostjo glede
pričakovanega števila primerov raka ali negotovosti glede koncentracije določenega
minerala. V metodološkem poročilu Eko-indikatorja 99 so določeni in opisani podatki
o negotovostih za skoraj vse vplive na zdravje ljudi in za večino vplivov na ekosistem,
prav tako pa tudi za panelni postopek. Žal negotovosti glede acidifikacije, evtrofikacije
in rabe virov ter tudi negotovosti normalizacijskih vrednosti niso na voljo.
Pri obravnavanju negotovosti je pomembno razlikovati med absolutno in relativno
negotovostjo. S slednjimi imamo v mislih negotovosti v razlikah med indikatorji. Ta
relativna negotovost je najbolj pomembna za praktično uporabo pri uporabniku, ki
želi primerjati materiale ali načrtovalske možnosti. Relativna negotovost je lahko
20
ECO-INDIKATOR 99
precej manjša od absolutne negotovosti. To je zato, ker so te negotovosti povezane
in imajo tendenco h kompenziranju druga druge.
Primeri:
1. Predpostavimo, da je proizvod A izdelan iz 5 kg polietilena in proizvod B iz 6 kg istega polietilena. V tem primeru lahko upravičeno predpostavimo, da bo proizvod B v
vsakem primeru imel večjo obremenitev okolja ne glede na velikost negotovosti v
indikatorjih, saj bi bila kakršnakoli napaka v metodologiji kompenzirana.
2. Sedaj predpostavimo, da je proizvod B narejen iz polipropilena in ne iz polietilena.
V tem primeru bodo negotovosti imele omejeno vlogo, saj proizvodni procesi in
najpomembnejše emisije in surovine niso zelo različni. Na primer, če v škodnem
modelu za surovine pride do velike napake v podatkih za pridobivanje nafte, bo
imela ta napaka enak vpliv v obeh primerih. Podobno bi bila napaka v škodnem
modelu za CO2 skoraj popolnoma enaka. Zaključimo lahko, da so v primeru primerjanja podobnih procesov negotovosti eko-indikatorjev majhne.
3. Sedaj predpostavimo, da je proizvod B izdelan iz lesa. Sedaj so lahko negotovosti
občutne, saj so procesi in najpomembnejše emisije ter surovinski viri skoraj povsem
drugačni. Napaka v škodnem modelu za pridobivanje nafte se ne more kompenzirati s podobno napako v procesu proizvodnje lesa, saj se za spravilo in transport lesa
porabi relativno malo nafte. Podobno se napaka v modelu rabe zemljišč (proizvodnja gozda) ne more nadomestiti z napako v modelu za rafinerije, kjer je velikost
uporabljenega zemljišča na kg olja nizka. To pomeni, da lahko pričakujemo večje
napake, kadar so vrednosti eko-indikatorjev uporabljene za primerjavo dveh popolnoma različnih materialov ali procesov.
Iz tega lahko sklepamo, da je zelo težko posploševati negotovosti indikatorja, saj
je veliko odvisno od načina, kako se pomanjkljivosti modela medsebojno kompenzirajo. Kot zelo provizorično in splošno priporočamo naslednje smernice pri primerjavi različnih življenjskih ciklov:
1. Določite najpomembnejše procese (procesi z najvišjimi prispevki).
2. Ugotovite, ali imajo ti procesi podobne ali različne surovine, principe delovanja in
emisije.
3. Če je ugotovljeno, da so ti dominantni procesi precej podobni, bi morala biti razlika
med Eko-indikatorskimi točkami 10 do 50 %, da bi lahko podali zaključek o najboljši
opciji.
4. Če je ugotovljeno, da ti dominantni procesi niso podobni ali da so povsem različni,
bi morala biti razlika med Eko-indikatorskimi točkami več kot 100 %, da bi lahko
podali zaključek o najboljši opciji.
Kadar morajo biti sprejete pomembne strateške odločitve na osnovi analize, priporočamo uporabo metodologije Eko-indikator znotraj popolnoma pregledne programske opreme za LCA, saj bo to omogočilo veliko boljše razumevanje negotovosti.
21
Priloga: Seznam eko-indikatorjev
Proizvodnja črnih kovin (v militočkah na kg):
Lito železo
Navadno jeklo IndikatorOpis
240
94
Lito železo z > 2 % ogljika
Blokovni material, ki vsebuje le primarno jeklo
24
Blokovni material, ki vsebuje le sekundarno jeklo
(pridobljeno v konverterju)
Jeklo
(pridobljeno v elektro peči)
Jeklo
86
Visoko legirano jeklo
910
Nizko legirano jeklo
110
Blokovni material, ki vsebuje 80 % primarnega jekla in
20 % odpadnih ostankov
Blokovni material, ki vsebuje 71 % primarnega jekla,
16 % Cr, 13 % Ni
Blokovni material, ki vsebuje 93 % primarnega jekla,
5 % odpadnih ostankov, 1 % legirnih elementov
Proizvodnja materialov, ki ne vsebujejo železa (v militočkah na kg):
Aluminij – sekundarni (100 % recikliran)
Aluminij – primarni (0 % recikliran)
Krom
Baker
Svinec
Nikelj – obogaten
Paladij – obogaten
Platina
Rodij – obogaten
Cink
22
ECO-INDIKATOR 99
IndikatorOpis
60
780
970
1400
640
5200
4600000
7000000
12000000
3200
Blok, ki vsebuje samo sekundarni material
Blok, ki vsebuje samo primarni material
Blok, ki vsebuje samo primarni material
Blok, ki vsebuje samo primarni material
Blok, ki vsebuje 50 % sekundarnega svinca
Blok, ki vsebuje samo primarni material
Blok, ki vsebuje samo primarni material
Blok, ki vsebuje samo primarni material
Blok, ki vsebuje samo primarni material
Blok, ki vsebuje samo primarni material
Obdelava kovin (v militočkah):
IndikatorOpis
Upogibanje – aluminij
0,000047
Upogibanje – jeklo
0,00008
Upogibanje – RVS
0,00011
Spajkanje
4000
Hladno valjanje v ploščo
18
Elektrolitsko kromiranje 1100
Elektrolitsko galvaniziranje
130
Vlivanje – aluminij
72
Rezkanje, struženje, vrtanje 800
Stiskanje 23
Točkovno varjenje – aluminij 2,7
Rezanje/kovanje – aluminij
0,000036
Rezanje/kovanje – jeklo
0,00006
Rezanje/kovanje – RVS
0,000086
Proizvodnja plošč
30
Cinkanje trakov
4300
Vroče galvaniziranje
3300
Cinkanje (pretvorba µm)?
49
en list debeline 1 mm preko širine 1 m, upogibanje 90 st.
en list debeline 1 mm preko širine 1 m, upogibanje 90 st.
en list debeline 1 mm preko širine 1 m, upogibanje 90 st.
na kg spajkanja, vključuje spajkalni material
(45 % srebra, 27 % bakra, 25 % kositra)
na zmanjšanje debeline plošče s površino 1m² za 1 mm
na m², debeline 1 µm obojestransko; dokaj nezanesljiv
podatek
na m², debeline 2,5 µm, obojestransko; dokaj nezanesljiv
podatek
na kg
na dm³ odstranjenega materiala, brez proizvodnje
odstranjenega materiala
na kg deformirane kovine; ne vključuje nedeformiranih delov
na zvar premera 7 mm, debelina plošče 2 mm
na mm² rezane površine
na mm² rezane površine
na mm² rezane površine
na kg proizvedene plošče iz blokovnega materiala
(galvanizacija Sendzimir) na m², debeline 20-45 µm, vključuje cink
na m², debeline 100 µm, vključuje cink
na m², dodatna debelina 1 µm, vključuje cink
Proizvodnja plastičnega granulata (v militočkah na kg):
Indikator
Opis
ABS400
HDPE330
LDPE360
PA 6.6630
PC510
PET380
PET razred plastenk
390
uporaba za plastenke
PP330
PS (GPPS)
370
splošni nameni uporabe
PS (HIPS)
360
velik vpliv
PS (EPS)
360
ekspandirani
PUR za absorbiranje energije
490
PUR fleksibilni blok pene
480
za pohištvo, posteljnino, oblačila
PUR trda pena
420
uporabljen v beli tehniki, za izolacijo ali kot gradbeni material
PUR poltrda pena
480
PVC velik vpliv
280
Brez stabilizatorja kovin (Pb ali Ba) in brez mehčalca (glej kemikalije)
PVC (tog)
270
trdi PVC z 10 % mehčalcev (groba ocena)
PVC (fleksibilen)
240
Fleksibilen PVC s 50 % mehčalcev (groba ocena)
PVDC
440
za tankoslojne premaze
23
Proizvodnja kemikalij in drugega (v militočkah na kg):
IndikatorOpis
Amonijak
Argon
Bentonit
Črni ogljik
Anorganske kemikalije
Organske kemikalije
Klor
Dimetil p-ftalat
Etilen oksid/glikol
Gorivo
Neosvinčen bencin, gorivo
Diesel
H2
H2SO4
HCl
HF
N2
NaCl
NaOH
Dušikova kislina
O2
Fosforna kislina
Propilen glikol
R134a
R22
Silikat (steklena voda)
Soda
Ureum
Voda dekarbonizirana
Voda demineralizirana
Zeolit
24
ECO-INDIKATOR 99
160
7,8
13
180
53
99
38
190
330
180
210
180
830
22
39
140
12
6,6
38
55
12
99
200
150
240
60
45
130
0,0026
0,026
160
NH3
Inerten plin, uporabljen v žarnicah, varjen iz reaktivnih kovin, kot je aluminij
Uporabljen za porcelan itd.
Uporabljen za barvanje in kot filter
Povprečna vrednost za proizvodnjo anorganskih kemikalij
Povprečna vrednost za proizvodnjo organskih kemikalij
Cl2, proizvaja se z membranskim procesom (moderna tehnologija)
Uporablja se kot plastifikator pri mehčanju PVC
Uporablja se kot industrijsko topilo in čistilo
Uporablja se pri proizvodnji goriv, izgorevanje izključeno!
Uporablja se pri proizvodnji goriv, izgorevanje izključeno!
Uporablja se pri proizvodnji goriv, izgorevanje izključeno!
Vodik. plin; uporablja se za procese redukcije
Žveplena kislina, uporablja se kot čistilo in za barvanje
Klorovodikova kislina, uporablja se pri obdelavi kovin in kot čistilo
Fluorova kislina
Dušik, plin; uporablja se za kreiranje inertne atmosfere
Natrijev klorid
Natrijev hidroksid
HNO3, uporablja se pri barvanju kovin
Kisik, plin
H3PO4, uporablja se pri pripravi gnojil
Uporablja se kot topilo in kot antifriz
Samo za proizvodnjo R134a!, emisije 1 kg R134a v zrak daje 7300 mPt
Samo za proizvodnjo R22!, emisije 1 kg R22 v zrak daje 8400 mPt
Uporablja se pri proizvodnji silikagela, detergentov in pri čiščenju kovin
Na2CO3, uporabljen pri detergentih
Uporabljen pri gnojilih
Uporaba samo pri obdelavi; učinki na podtalnico se zanemarijo
Uporaba samo pri obdelavi; učinki na podtalnico se zanemarijo
Uporablja se za procese adsorpcije in v detergentih
Ravnanje z odpadki (militočke na kg):
IndikatorOpis
Sežig
Sežig PE
-19
Sežig PP
-13
Sežig PUR
2,8
Sežig PET
-6,3
Sežig PS
-5,3
Sežig najlona
1,1
Sežig PVC
37
Sežig PVDC
66
Sežig papirja
-12
Sežig kartona
-12
Sežig jekla
-32
Sežig aluminija
-110
Sežig stekla
5,1
Odlagališče
Odlagališče PE
3,9
Odlagališče PP
3,5
Odlagališče PET
3,1
Odlagališče PS
4,1
Odlagališče EPS pene
7,4
Odlagališče pene
9,7
20 kg/m3
Odlagališče pene
4,3
100 kg/m3
Odlagališče najlona
3,6
Odlagališče PVC
2,8
Odlagališče PVDC
2,2
Odlagališče papirja
4,3
Odlagališče kartona
4,2
Odlagališče stekla
1,4
Odlagališče jekla
1,4
Odlagališče aluminija
1,4
Odlagališče velikosti 1 m³ 140
Komunalni odpadki
Komunalni odpadki PE -1,1
Komunalni odpadki PP -0,13
Komunalni odpadki PET 1
Sežig v sežigalnem obratu v Evropi. Povprečen scenarij za obnovljivo energijo.
22 % komunalnih odpadkov v Evropi sežigajo.
Indikator se lahko uporablja za HDPE in LDPE.
Indikator se lahko uporablja za vse vrste PUR.
Relativno majhen donos energije; lahko se uporabi za ABS, HIPS, GPPS in EPS.
Relativno majhen donos energije
Relativno majhen donos energije
Relativno majhen donos energije
Velik donos energije, CO2 emisij se lahko zanemarijo
Velik donos energije, CO2 emisij se lahko zanemarijo
40 % magnetne separacije za recikliranje, izognemo se železu (povprečje za Evropo)
15 % magnetne separacije za recikliranje, izognemo se primarnemu aluminiju
Skoraj inertni material, indikator se lahko uporabi za druge inertne materiale
78 % komunalnih odpadkov se v Evropi nahaja na odlagališčih.
Indikator se lahko uporabi za odlaganje ABS-ja.
PS pena, 40 kg/m³, velik volumen
Odlagališče pene kot PUR z 20 kg/m³
Odlagališče pene kot PUR z 100 kg/m³
Vključuje izpiranje stabilizatorjev kovin.
Zanemari emisije CO2 in metana
Zanemari emisije CO2 in metana
Skoraj inertni material, indikator se lahko uporabi za druge inertne materiale
Skoraj inertni material na odlagališču, indikator se lahko uporabi za materiale,
ki vsebujejo železo
Skoraj inertni material na odlagališču, indikator se lahko uporabi za materiale,
ki vsebuje primaren ali reciklirani aluminij
Odlagališče volumna na m³, uporablja se za voluminiaste odpadke,
kot je pena ali izdelki
V Evropi se 22 % komunalnih odpadkov sežge, 78 % pa se nahaja na odlagališčih.
Indikator ne velja za voluminiaste odpadke in sekundarne materiale.
25
Komunalni odpadki PS 2
Komunalni odpadki
3,1
najlona
Komunalni odpadki PVC 10
Komunalni odpadki PVDC 16
Komunalni odpadki
0,71
papirja
Komunalni odpadki
0,64
kartona
Komunalni odpadki
-5,9
ECCS jekla
Komunalni odpadki
-23
aluminija
Komunalni odpadki
2,2
stekla
Gospodinjski odpadki
Papir
-0,13
Karton
-3,3
steklo
-6,9
26
ECO-INDIKATOR 99
Ne velja za izdelke iz pene.
Velja samo za primarno jeklo!
Velja samo za primarni aluminij!
Ločevanje odpadkov je obveza uporabnikov
(to je splošen povprečni scenarij Evropejca)
44 % ločijo uporabniki (ljudje)
44 % ločijo uporabniki (ljudje)
52 % ločijo uporabniki (ljudje)
5 VIRI
The Eco-indicator 99: A Damage-oriented method for Life Cycle Impact
Assessment. Manual for Designers. Ministry of Housing, Spatial Planning
and the Environment, October 2000.ju.
27
28
ECO-INDIKATOR 99